r. .1 Največji slovenski dnevnik .z*——* | Vetja u vse leto Zrn Zrn Zrn pol leta ..... $3.00 New York celo leto - Zs inozemstvo celo leto iLifeo m,r^afBsassssi. $6.00 a $3.00 § $7-00 I $7.00 J List: slovenskih idelavcev yAmerikL r i The largest Slovenian DaSy in the United Stales. liw>fJ every dsjr except SibkUji and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SB7S 4 Class Matter, September ZL 1H3, at the Fort Otfles at New York, N. T. Act ef ef Marca S, 187» TELEFON: CHELSEA 387S NO. 222. — ŠTEV. 222. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 22, 1930. — PONDELJEK, 22. SEPTEMBRA 1930 ▼OLUMa — umne mm NEMŠKI FASISTI SO ZACEU "PREBUJATI" NEMČIJO republikanska vlada je sklenila trdno vztrajati na dosedanjem stališču Fašističnemu pohodu je sledil spopad med fašisti in komunisti. — Vlada pravi, da gre le za osamljene slučaje nemirov in izgredov ter se ni bati nobenega resnega puča. — Lepaki z napisom: 'Nemčija, prebudi se!" BRANDENBURG, Nemčija, 20. septembra. — Nocoj je prišlo tukaj do ostrih spopadov med fašisti in komunisti. Nemški fašisti so se pripeljali na tovornih avtomobilih v delavski del mesta ter začeli pozivati delavce, naj se jim pridružijo. Delavci so jim pa odgovorili z batinami in kamenjem. Dosti fašistov so morali odvesti težko ranjenih v bolnišnico. BERLIN, Nemčija, 21. septembra. — Nemška vlada je izdala oficijelno poročilo, v katerem pravi, da so fašistični in komunistični izgredi le lokalnega pomena ter da se ni bati nobenega splošnega upora. Po mnenju nemške vlade obstaja fašistična nevarnost le v fantaziji revolucijonarnih delavcev. Vlada je baje natančno informirana o moči fašistov in komunistov ter ve, koliko orožja imajo na razpolago. O kaki oboroženi vstaji ni zaenkrat nobenega govora. Po vladnem zatrdilu je pruska policija popolnoma zanesljiva ter z dušo in telesom vdana republiki. Vse govorice, da so naročili fašisti ogromne množine orož;ja, so neutemeljene. V slučaju kake resne potrebe bi bila tekom par ur mobilizirana vsa oborožena moč države za zaščito republiko. Vlada pa ne more utajiti, da so vse ceste polne fašistov, ki dele letake z napisom: — Nemčija, prebudi se! i* Drže kancler Bruening je rekel včeraj zastopniku United Press, da sta trezna razsodnost nemškega naroda in njega zgodovinska pridnost najboljša garancija za podvig nemškega gospodarstva. Tudi on je zanikal vse govorice o predstojeČem državnem puču. — Lokalni nemiri, — je rekel Bruening, — so se že prej vršili. Toda policijska sila raznih nemških držav popolnoma zadostuje, da se te nemire v kali zatre. velik vihar ob angleški intrancobali Številni parniki so nasedli. — Mornar rešilne ladje je utonil.—Razne druge težkoče. LONDON, Anglija, 20. septembra. — Močan vJiar, ki je včasih dosegel .naglico 85 milj, je divjal včeraj na iztočni obali angleških otekov ter tudi v severnih provincah Francije. Ta vihar je povzročil na morju veliko škodo. Vsaj dvajset parnikov je sporočilo, da se nahajajo v velikih stiskah. Ko je vlačilni parnik Auro-rochs hitel na pomoč italijanskemu tovornemu parniku Toscania, je vrglo morje preko krova nekega mornarja, ki je seveda utonil Vsi poskusi, da ga -rešijo, so ostali brezuspešni. Vlačilni čoln se ni mogel približati italijanski ladji in moral se je zepet vrniti v pristanišče brez pomoči, dočim je nesel veter ogroženo ladjo proti obali. Francoski skuner Madeleine Tristan je nasedel pri Portland na skale ter so ga valovi popolnoma razbili. Sest mož je bilo rešenih s pomočjo vrvi, katero so izstrelili na krov ladje. policija zasleduje morilce Sedem oseb je pridržala policija kot priče umora prohibicijskega agenta. — Pivovarnar najel stražnike. nemiri na kubi Ameriška kompanija hoče pregnati s svojega zemljišča nad šeststo družin. — Ljudje vztrajajo pri svojih pravicah. < DVANAJST POLICISTOV ARETIRANIH IDI AN APOLIS. Ind., 20. septembra. — Zvezne oblasti so začele veliko gonjo proti vtihotapljanju žganja v Indianapolis. Koj prvi dan je biol aretiranih dvanajst mestnih policistov, ki so šli butlegarjem na roko. V prvih poročilih iz Elizabeth,. N. J., se je glasilo, da je bilo sedem prohibicijsklh ogentov napadenih in razoroženih od nekako enega ducata gangsterjev. Agenti so namreč vpizorili napad na Rising Sun pivovarno, a prvotna poročila so bila pretirana, kajti pri stvari so bili prizadeti le tri gangster j i. Oblasti ščejo sedaj tri mošGke ki prihajajo iz New Yorka* Philadel-phije in Camdena, N. J. V celem je bilo aretiranih dvanajst uslužbencev pivovarne. Policija jih je pridržala kot priče. i Sedanja poročila pravijo, da so agenti naj prvo razorožili vse usluž- < bence ter jih nato zaprli v strojni prostor. j Okrajni državni pravdnik Davis je rekel danes, da je bil eden treh storilcev identificiran, dočim sta znana imena ostalih. Uslužbil jih je lastnik pivovarne, da preprečijo take napade. mand2urske Čete na poti proti jugu HAVANA, Kuba, 20. septembra. V Šagua de Tanamo v provinci Oriente se je pričelo prebivalstvo pontati, ko so skušali vojaki na povelje zunanjega ministra pregnati 660 družin iz stanovanj. j Ljudje prebivajo že več let na zemljišču, ki ga je kupila Atlantic Fruit & Sugar Company. Vsega skupaj stanuje tam 3726 oseb. Ljudje pravijo, da je zemlja vladna last ter da so se njihovi predniki naselili tam že pred več desetletji. Ker niso hoteli mirno zapustiti svojih domov, je začelo vojaštvo nanje streljati. Na povelje oblasti je bilo aretiranih sedemintrideset oseb. Prva poročna ne omenjajo nika-kih izgub. Ko je proti večeru začelo naraščati razburjenje prebivalstva, je prosil župan za nadaljne čete. IZSELJEVANJE IZ NEMČIJE BERLIN, Nemčija, 21. septembra. Lani se je izselilo iz Nemčije štirinajst tisoč industrijalcev, deset tisoč kmetov, sedem tisoč služabnikov ter dvanajst tisoč oseb brezposelnega poklica. V zadnjih desetih letih se je izselilo iz Nemčije nad pol milijona oseb. PRISPEVEK NEWYORSKIH STAVCEV Članstvo newyorske tipografične unije štv. 6 je včeraj sklenilo, naj se da p2 tin sedem deset tisoč dolarjev za podporo, oziroma pomoč breapGselnim. To je prvi znaten dar, ki je prišel iz delavskih vrst. zadnji dnevi s. a. andree-j a so skrivnost SMRTNI SKOK Z MOSTU Norman J. Terry, znani skakalec, je skočil včeraj z noveg^ njostu ki vodo preko Hudsona v New Yorku. Razdalja med mostom in vodo znaša 213 čevljev. V vodo je priletel na hrbet in si zlomil hrbtenico. Ko so dospeli do njega, je bil že mrtev. lloyd george 0 položaju Nezaposlenost narašča in država se razkraja. — Kljub temu pa nočejo strmoglaviti sedanjega ministrskega predsednika MacDonalda. NEW MARKET, Anglija, 20. septembra. — Lloyd George je imel danes tukaj na zborovanju liberalcev govor, v katerem je rekel, da je postali potrebna, popolna nova orl-jentacija celega gospodarskega življenja naroda. Izza najbolj temnih dni svetovne -ne vojne ni bil položaj tako žalosten kol sedaj. Nezaposlenost narašča vsak teden, ne po bataljonih, temveč po divizijah, in konca ni videti nikjer. Anglija ne gre le skozi fcfizo, tem-jI strašnejše preti. Tudi razkroj cesarstva v Indiji In Južni Afriki ka- .i* £ i „ Nato je posvaril prejšnji liberalni ministrski predsednik poslušalce, naj se ne puste prevariti od o-onih, ki zagovarjajo visoko carino. Če bi se hoteli potslužiti visoke carine bi pomenjalo to isto, kot če bi se potapljajoči oprijel morskega volka. Lahko bi navedel par morskih volkov, katerim bi to dobro storilo, a 45 milijonom Angležev bi še višje postavili košaro s kruhom. S "svojeglavno neumnostjo" v obnašanju delavske vlade, je on tudi nezadovoljen, vendar pa je treba najprvo prepričat?! ljudi o usodnosti njth zmot, predno bo uporabil svojo silo v poslanski zbornici, da strmoglavi vlado. Nesreča v tovarni. BRISTOL, Pa., 21. septembra. — V tovarni Samuel Jackson & Sons je nastala eksplozija, vsle česar je bila neka delavka na mestu usmr-čena, več drugih pa težko poškodovanih. Kaj je povzročilo eksplozijo, se zaenkrat 5e ni dalo dognati BREZPOSELNOST V NEW YORKU Nikakega pojasnila ni v dosedanjih objavljenjih dnevnika. — Zapiski voditelja so se končali dne 2. oktobra. OSLO, Švedska, 20. septembra. — Dnevnik Salomona Augusta An-dree-ja se je končal dne 2. oktobra, ko se je pričel lomiti pod taboriščem ponesrečenih polarnih raziskovalcev ter je morala majhna skupina poiskati pribežališča na White otoku. Od tega trenutka naprej je treba izpopolniti povest z domnevami. Nils Stringberg ni mogel ničesar več zaznamovati od 17. oktobra naprej. Gotovo je le, da je Stringberg prvi umrl, kajti pokopal ga je Andree sam. Mogoče mu je pomagal tudi Fraenkel. Od zadnjih dveh pa je Andree najdalje živel. Kaj se je zgodilo po 17. oktobru, ni mogoče reči ničesar gotovega. Ko so se raziskovalci konečno zavlekli na Beli otok, so bili že vsi izčrpani in bolni. Dnevnik omenja, da imajo vsi bolne noge,in drisko. Govori o poskusih, da si zgrade varnostno središče iz naokrog plavajočega lesa. Vsi pa so bili preveč izčrpani, da bi za vršili začeto delo. Dobro so le zavarovali svoje inštrumente m dnevnike. Lahko je domnevati, da jih je zadela kaka naravna katastrofa, na-primer kak snežni vihar. Malo vrjetna je teorija, da so se zadullli od plina, ker niso prebivali v kolibi. Lahjp pa se-domneva, da so se zastrupili z mesom v kanah. kajti to meso ni bilo takrat še tako dobro prpravljeno kot danes. Pričakuje se skorajšne-ga konca dolge državljanske vojne. — Stali, šče Cang Hsue Lianga še vedno dvomljivo. ČANGŠAJ, Kitajska, 20. septembra. — Čete mandžurskega diktatorja Čang Hsue Lianga, so prodirale danes proti jugu, v smeri proti Tiensinu in Pekingu. Napraviti hočejo konec državljanski vojni med vstaško severno zvezo ter nacijonalistčno armado v Nakingu. Resnični nameni Canga so še vedno nejasni. V dobropoučenih krogih smatrajo za mogoče, da hoče mandžurski diktator prinesti Kitajski mir, a drugi se boje, da išče Čang Hsue Liang le plena in da hoče razširiti svoje gospodstvo od bogate Mandžurije do Hmene reke. Istočasno pa so prišla iz Mandžurije poročila, da je nacionalistična armada porazila vstaše v provinci Hon an ter jih vrgla nazaj proti Čangšiu. Neposredno, a ne povsem nepričakovano, poročilo, da je posegel vmes tudi ČiVg Hsue Liang, je spravilo nov faktor v položaj, ki bo mogoče prinesel konec dolgi državljanski vojni. Splošno S3 domneva, da bo predsednik Čang Kaj Sek zahteval splošno mirovno konferenco, katere bi se udležila kot zastopnika severne zveze tudi generala Feng Hsu Liang in Jen Šin Šan. V merodajnih krogih pa pripisujejo mandžurskemu mogotcu odkrito željo, da bi konečno zavladal na Kitajskem mir kajti medtem se bliža deželi vedno bolj komunizem. Razgrajajo tudi banditi, ki nepre- V INDIJI SO ZAPRTE VSE ŠOLE Indijske oblasti domnevajo, da se študentje ne smejo brigati za politiko. če hočejo v šoli napredovati. JUBELPORE, Indija, 21. septembra. — Vlada indijskih centralnih provinc je danes sklenila zapreti vse vladne šole in vseučilišča. Vzrok tega je baje agitacija za civilno nepokorščino. Vlada je objavila, da bodo šole toliko časa zaprte, dokler ne bosta med prebivalstvom zavladala tak mir in vzdržnost, kot sta potrebna za delovanje teh zavdov tei napredovanje učencev. Oblasti zatrjujejo, da izrabljanje učencev v politične svrhe onemogoča višjo izabrazbo. Strankarska propaganda je tudi tako razdejala disciplino v indijskih domovih, da je uničena vsa avtoriteta starišev. ZATIRANJE DOMAČINOV V 1ND0KINI MARSEILE, Francija, 21. sep. --Kclcnijalni minister Francois Pi-try Je danes branil akcijo kabineta proti revolucionarjem in vsta-šem v francoski Indokini. Kitajska revolucija se je začela š' riti tudi v druge dežele vsled česar je kabinet izdal naravnost zati-ralne odredbe proti tamošnjemu prebivalstvu. stano plenijo ter požigajo. Vsled tega ne more biti dežela deležna miru in blagostanja, katerega v polni meri zasluži. V New Yorku so ©tvorili brezplačno občinsko posredovalnico ss delo. Vsak dan jo na razpolago kom aj par slo služb, dočim se zbira pred uradom' na tisoče in tisoče ne* aposlenih. ■■ r - • " . ■ - - • - .... SMRTNA KOSA. Dolgoletnemu zastopniku našega lista Mr. Josephu Blishu je po dolgotrajnem trpljenju umrla uzorna žena in skrbna mati svojih otrok. Našemu prijatelju Mr. Blishu izrekamo sožalje. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene i podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t »lučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je sačaano potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $10.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Nujna nakatfli izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 eestlf. SAKSER STATE B^NK B CORTLANDT STREET NSW YOU, H. JL Telephone Barclay 0380 — 03811 T GLAS NARODA Din 500 ______________________ 5 9.35 Ur 200 ___________9 5.75 1000 _______$ 18.50 . " 200 ____$11-20 2500 _____S 46.00 " 300 _ , . $16.80 5000 ___________$ 91.00 - 500 ____527.40 - 10,000 __________$181.0« - 1000 __________$54.25 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 22, 1930 _ i UBGm uonm daily tm c. s. wu "Glaa Naroda" t M Frank mM Published by »LOWHC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prestdeet Louis Benedik, Treas Place of busteiflas of ths corporation a1.50 Za pol leta ............................$3-50 Subscription Yearly $<$.00. Advertisement on Agreement. _"Qlas Naroda- laiiaja vsaki dan izvzemit nedefrj In pr&gnikov._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pušiUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tUdI prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo rvaslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelse* 3678 BWSSMIHMWBBMM—SMTH' 'MU IHWilfKSS >fl IklttMSIMIUMSMm »HIMgMMnWttfflBgHttnMMIS ODGOVOR KANADE SUISSE KIOPIIIE V s-BftLII Njiša jM'verria so&eda Kanada, je uveljavila novo ca-! rizwko postavo osironw izpremen.jene določbe v tej po-j stavi. Uradno rc naznanja. da je zvišana carina nanekaterej )>r»dmete v s vrh o, da Kanada zaščiti svoj dr-lavski trg, da zmanjša nezaposlenost itd. Samo j m ».sebi umevno je, da Kanada ne bo uradno priznala, da ^re pri carinski reviziji edinole za represalije proti Združenim državam 'Po j«± predvsem iz te^a razvithio, ker je Kanada zvi-ila carino le na tako blago, kojega uvoz v Združene države je potom Hawley-Hmootov«- carinske postave otežkocen ali pa sploh nemogoč. Kanada daje milo za drago. < e bi se pa navzlic temu pojavili dvomi, da gre za represalije proti Združenim državam, odpravi vse te dvome londonsko poročilo, ki odkrito govori o gospodarski vojni med obema državama. V Anj^iiji si še niso na jasnem, kako se bo obnesel novi kanadski tarif z ozirom na angleško eksportno trgovino v domini j. Hoje st*, da materinska de-žela ne bo na takem dobičku: kot se je v začetku domnevalo. Toda Angleži ne zamerijo Kamulcem, kajti v poroči lu je rečeuo dobesedno: — Angleški trgovci pripisujejo vso krivdo carinskemu sistemu Združenih držav. Korak, ki ga je napravila Kanada, smatrajo v prvi vrsti za! r«»sno gospodarsko vojno med Združenimi državami in' Kanado. To vojno je pa povzročil ameriški Hawlev-Smoot-ov tarif. Po njihovem mnenju se Kanada bori, naslonjena s hrbtom na zid. Kanada najbrž ne bo zanemarjala Anglije, če jo bo pa kljub iemn zanemarjala, pač ne bo mogla storiti drugače. (V govori to poročilo o gospodarski vojni med Kanado in Združenimi državami, ui to nikaka prazna fraza. Povišano carino, ki ima stopiti v veljavo, smatra za |K>trebno odredbo. < V prihodnjem zasedanju kanadskega parlamenta bo' ta odredba brez dvoma odobrena. Razen tega govore tudi« o splošni reviziji carinske postave, kar seveda ne pome-1 nja nič drugega kot revizijo nazgoraj. V ministrskem predsedniku Bennettu imajo močno oporo, posebno k**r so obljubili, da ne bodo zvišali cene svojemu blagu. Barbarski narod Ski tov, ki jih poznamo iz spisov raznih antičnih pisateljev, Je prebival na severovzhodnih mejah tedaj znanega sveta, predvsem na obalah Črnega in FCaspiikega morja. Vsi vladarji starega veka so imeli obilo posla s temi predrznimi jezdeci, ki so se na svcjih urnih konjičih bliskoma pojavljali, udarjali in izginjali, tako da bojni pohodi Rimljanov, Grkov in Perzijcev niso imeli nikakega u-speha, Pravo domovina Skitov pa je bilo srednjeazijsko gorovje Alta j, kjer sc Skiti imeli razmsroma dobro razvito državnost in omiko. Da-si so bili po večjem delu nomadi, so se v središču vendar bavili čudi s poljedelstvom, še bolj pa z cbrtjo in rudarstvom. Ostanke tlakovanih cast, razvaline plavžev in rudniške rove so v teh deželah že davno odkrili ruski potovalci in raziskovalci. Zadnji je Rus Minclov leta 914 preiskal te kraje in napravil podrobno karto starih kulturnih središč. Po vojni pa je sovjetska akademija znanosti poslala v te kraje profesorja Rudeika, čigar raziskovanja so znatno pripomogla k pc zna van j u davne srednje-azijske omike. Rudenko je našel grob skitskega kneza, obstoječ iz dveh oddelkov. V prvem je bil pokopan knez sam, v drugem pa njegovi konji, ki so jih zaklali ob pogrebu, da bi pokojniku takoj služili na drugem svetu. Knežev grob je oropan in so v njem našli le prazno rakev, del preprog?, ki je pokrivala stene grobnice ter razne hišne predmete. Razbojniki so skušali vlomiti tudi v oddelek, kjer je bilo pokopanih deset konj, pa se jim je orodje pri delu polomilo. Ostanki orodja leže v votlini, ki sco jo izdolbli razbojniki. Ker so tla stalno zamrznjeia so konjska trtrpia dobro hranjena predvsem pa konjska Viprega, ki je naravnost u-metniško delo nekdanje obrti Vprega in jermenje je obito s srebrnimi in zlatimi ploščicami, na katerih so upodobljeni ljudje, ptice ovni, srne in razne roparske živali. Dva izmed najdenih konj imata na glavah krinke, izdelane iz usnja in klcbuševine. Krinke so obite z zlatimi ploščicami, na katerih so upodobljene srne. Profesor Rudenkc i.klepa po obliki sedel in po načinu Ejrbba, da je pri tem ljudstvu severni jelen razmeroma zelo pozno iz-podril konja. Konjska trupla, ki jih je mraz do danes ohranil, so odposlali v Lenigrad. da jih preiščejo biologi in zoologi. ZGODOVINSKI SPOMIN ZAHVALA. PREPOVEDANI ZVOČNI FILMI Lastnik neke hiše v Touiousi je na pritoStoo svojih najemnikov zahteval od bližnjega kinematografa, naj n« predvaja ved zvočnih filmov, ker preveč motijo bližnje stanovalce. Lastnik kinematografa seveda ni maral ugoditi pritožbi in zadeva je ravnala pral sorfirte. Slednje j« Predno odpotujem v stari kraj s parnikcin "Saturnia", pozdravljam in se zahvaljujem uradnikom in člancm druitva S. N. P. J. v Muse, Pa. in vsem prijateljem, ki so mi '.taj darovali ali sic«: kaj dobrega storili zarne ter me spremili na kolodvor Posebno se zahvaljujem j Mrs. Mary Krone za njen trud in naklonjenost napram meni. Zahvaljujem se tudi Sakser State Bank v New Yorku, ki je poslala svojega uradnika pa postajo po mene ter mu vse tako hitro in točno preskrbela za potovanje ter uredila glede denarja, zato jo rojakom toplo priporočam. Alois Lušina. ADVERTISE IN "GLAS NARODA'* V tednik "Weltbuehne" priobčuje Egon Ervin Kisch zanimive spomine češkega socialdemokrate Frančiška Modra ček na njegove stike z Leninom. Zato ga je davno pred vojno zelo presenetilo, ko je prišel k njemu neki poliski socialdemokrat in mu prinesel pozdrav sodru-ga Lenina iz Krakova. Modraček si je s tem zaman belil glavo. Še bolj je bil pa presenečen ko se je vrnil čez leto dni urednik Prava Udu" Nemec z mednarodnega kongresa v Baslu in tudi sporočil, da ga Lenin pozdravlja. Zagonetka je bila pojasnjena, ko je izbruhnila ruska revolucija in ko so prinesli vsi večji listi Leninovo sliko. Tedaj je presenečeni Modraček vzkliknil: — Saj to je naš Mayer!" In njegova žena je takoj potrdila. Izkazalo se je namreč, da Lenina ni samo poznal in videl, temveč da je bil slavni grobar ruskega carizma celo pri njem v skromnem stanovanju v Vršovi-cah na vogalu Kollarjeve in Ne-rudove ulice. Moral bi pri njem tudi prenočiti, pa je bilo stanovanje tako tesno in siromašno opremljeno, da je šel gost prenočevat drugam. To je bilo poleti 1900. Takrat je bil odsedel Lenin svojo kazen v Sibiriji in z vso vnemo se je lotil zopet organizatoričnega dela. Iz Rusije je pa moral bežati v zapadne države. Pot ga je vodila preko Prage in v uredništvu "Prava Lidu", so ga poslali k Modračku, da bi se pomenil z njim o nekaterih strankarskih zadevah in da bi pri njem prenočeval. Lenin .pa ni povedal M od račku pravega imena, temveč se mu je predstavil kot "sodrug Mayer" in ga prosil, naj mu na to i-me pošilja korespondenco, ''Zvedel sem, od njega" — pravi Modraček v Kischevem pripovedovanju, "da potuje tajno iz Rusije v inozemstvo in da je bil -dotlej v Sibiriji kot izgnanec. Podoben ni bil eks-centrionemu nihilistu, temveč bolj trgovskemu potniku. Bil je srednje velikosti, ne debel ne suh, pač pa širokih ramen. Kakšno je imel brado, se ne spominja več. Njegovo vedenje je bilo umerjeno, čeprav sem imel vtis, da se mu mudi. Govoril je dobro nemško. Sodrug Mayer je prosil Modračka, naj mu preskrbi potni list na tuje ime. To se pa ni posrečilo. Tedaj je pa gost odšel in kmalu je začel Modraček dobivati iz Rusije številne pošiljke, katere je pošiljal v Monakovo na naslov — "MUDr. Karel Lehman, Muenchen, Gabelsbergerstrasse, 20 a II. za g. Mayerja." Z zamenjavo Leninovega imena je v zvezi še en zapletijaj, ki je pravzaprav privedel Kischa na sled Modračkove udeležbe v Leninovem življenju. Krupska namreč pripoveduje v svojih ' Spominih na Lenina", kake je z njim preživela sibirsko izgnanstvo in kako se je morala leta 1900 posloviti od njega, kajti njena kazen še ni bila končana. Pri prvi priliki je pa odpotovala za njim in sicer na naslov, katerega ji je pustil: "Prantišek Modraček, Praga-Vršovice". Lenin ji je bil sicer pred odhodom sporočil, da prebiva v M on a kov em, toda dotično pismo so carske oblasti prestregle. Krupska je bila vsa iz sebe, ko je mež navzlic njeni brzojavki na praškem kolodvoru ni pričakoval. Najela je izvoščka in se iodpelj-ala v delavsko predmestje, kjer je našla v četrtem nadstropju neke hiše pravo stanovanje. Odprla ji je Cehioja. "Modraček, kje je Modraček?" je .vakiiknila Na- dežda Korist?ntinovna in debelo je pogledala, ko se je pojavil češki i delavec, rekoč: "Modraček sem! jaz." Modraček je takoj razumel, da j išče neznanka "njegovega Rusa." j za katerega je prispela brzojavka, •ki jo je Modraček poslal s pošto v Monakovo. Krupska piše v svojih! j spominih: ! "Modraček mi je žrtvoval ves ' dan. Pripovedovala sem mu o ru-, skem pokretu, in on mi je pripove- : doval o avstrijskem. Njegova žcna| mi je pokazala lepe čipke in me po- j gostila s češkimi "knedli". ! Reporterska sreča ni zapustila Kischa niti pri tej podrobnosti. Iz' Modračkovega spomina je ujel zanimivo ugotovitev, da ni šlo za; knedlike, temveč za gulaš in celo za gulaš iz konjskega mesa. Ustanovitelj češkega delavskega za-' družništva mi je pripovedoval takole: i "Nekaj mesecev po odhodu so-; druga Mayerja se je 'ustavila zgo- j daj zjutraj pred našo hišo v Kol- j laxjevi ulici kočija, iz katere je iz- ! stopila okroglo 30 let stara, skromno oblečena gospa simpatične zu- 1 j nanjosti — Mayerjeva žena. Jezila i se je, da izvošček toliko računa. Bila je zgovornejša od svojega moža, I govorila je dokaj dobro nemško in ; ( pravila je, kako je bila z možem v t izgnanstvu. Pozneje je bila doma- 1 ' ča učiteljica pri bega tem ruskem j trgovcu, zdaj pa potuje z možem v tujino. Jaz sem živel takrat v zelo slabih razmerah, tako, da je mogla moja žena postreči tujki samo s kavo in golažem iz konjskega mesa. Soseda je nam že več dni prigovarjala, naj poskusimo s konj- ^ skim mesom namesto jedi brez mesa. In baš tistega dne je vzela mo- ( ' j a žena ta nasvet k srcu. Bala sva i j se, da bo tujosvečeni o-sebi rabinovi in da bi dobili košitk jedi z njegovega krožnika. Hasidi namreč vidijo svojo srečo v tem, da se jim posreči dobiti košček ri-oe. peciva ali mesa naravnost -i krožicka cboženenega rabina. Komu se je posrečilo, da je dobil kak o-stanek, ga je blagrc-valo vse ljudstvo. Ko rabin vstane od mize, se zapedi drhal vernikov nad ostanke, se .pietepa zanje, cblizjje sklede in krožnike kakor tolpa podvja-nih blaznikov. Tudi v Solotvini so se ponovili taki prizori in je v gneči več ljudi debilo huše poškodbe. Ko se je Israel Hagger umaknil v s-palnico, je nekoliko njegovih tajnikov zapisovalo vso noč prošnje vernikv. ki so prosili, naj bi se jih rabin spominjal v molitvi. Največ pršijo Hasidi rabina zi zdravje in za uspeh v trgovini. Pravijo, da molitev čudodelnika vedno nema ga. gmmasscmvmt Dobro vzgojena, toda modema hčerka je rekla svojemu očetu: — Zaroko sem razdrla. — Zakaj pa? — jo je vprašal oče presenečen. — On je ateist, to se pravi, da ne BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud» brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasne se za pojasnila v ljudski soli štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondrljelt in sredo ob 3. do 5., soba 413. tegraf predvajati samo neme slike. Sodišč« je bilo mnenja, da je hišni lastnik priredil prostore za kino j pred leti, ne da bi kaj shitii o poznejšem izumu zvočnih filmov in na istem sodišču so bili vsi, ki so se naselili v bližino. K3xm mora ali otasoIlcniU, ali si nov dokaz varnosti pri nas naloženega denarja • * - * - m. ^ 4-i Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko držav« Hew York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE oTVEW TOOL nairrfiTi varno u ivoda. Sakser State Bank New York.*NTY. i 1 ADVERTISE GLAS NARODA* SAKSER STATE BANK K2 COKTLANDT STREET NEW YO&K, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost ovojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posluiajmo se vsi bres tejeme, te stare In stanovitne domače i veruje niti v peklo niti v nebo, j — Veš, kaj, kar poroči se ž njim. j Tako ga najlažje izpreobmeš. Ka-, ko;h:tro bo medenih tednov kone.:, ' bo začel vedno bolj varovati v pe-| kel zakonskega in v nebesa ;am-j skega življenja. * i Mladenič se j2 vozil v avtomobi-. lu z lep;m. mladim dekletom. In kot je že običaj, je samo z levico držal za koio. z desnico je pa ( dekleta objemal. — Primi z obc-ma rekama! — mu . je zaklical stražnic. i —Si ne upam, — je odvrnil mia-J denic. — če bi jo z obema rokama ' prijel in objel. s<3 bojim, da bi v ja-; rek ne za vozil. i Rojak je prišel ves prepaden k ,zdravniku: — Kaj vam je° — je vpraial zdravnik. i Spati ne morrm. — je odvrnil. — Vse noči precujem zato, ker moja žena tako slrašno smrti. Ali i vam je znano kako sredstvo proti imrčanju? — Seveda. Kdor ima zaprta u-sta, ne mere smrčali. Skrbite, da , bo imela usta ponoči zaprta, pa ne , bo smrčala in vi boste lahko spali. R:jak se je ves obupan vra:-al oa i zdravnika in mrmral: — Oh. .saj sem vedel, da ni nobene pomoči. Mož ;n žena sta se izprehajala po : parka. Lep večer je bil, kot tedaj, i tedaj, pred davnimi, davnimi leti.... — Ali se spominjaš tistega večera. — jo je vprašal. — ko sva ae-dela na oni klopici in sem ti razodel svojo ljubezen. I — Seveda se spominjam, — je j odvrnila. J — In ko sem :i razodel ljubezen, i si umolknila ter nisi celo uro no-! bene besede spregovorila. — Seveda se spominjam. — Vidiš, tista ura je bila najsrečnejša v vsem m^jem življenju. Žena je dajala svojemu možu dobre nauke: — Oh, kakšen si. kakšen si! Sosed naj bi ti bil za vzgfced. Sosed je ves večer doma, t: pa takoj po večerji vzameš klobuk in te ni do jutra. Tak bi moral biti kot je sused. Mož je malo pomislil ter ljubez-njivo odvrnil: — Rad verjamem, da je sosed vse večere doma, toda pomisliti moraš, da ni sosed s teboj poročen. * Rojak, ki je bil reven kot cerkvena mis, je snubil hčer bogatega far-merja. In kot vsi snubači, je imel tudi j polno rešto vsakovrstnih obljub in j pogojev. Njegova glavna obljuba je bila: — Prisegam vam, da jo bom na | rokah nosil. Njegov glavni pogoj se je pa glasil: — Samo na noge mi morate pomagati, če hočete, da jo bom na rokah nosil. * Avtomobilist je pripovedoval svojemu spremljevalcu: — Na tej cesti bi .se bil lani kmalu ubil. Avtomobil se mi je zdrobil na kose, jaz sem pa dva meseca ležal v špitalu. — Hm, — je odvrnil spremljevalec — zakaj pa? — Ali vidiš tisto skalo tam? — je vprašal avtomobilist. — Da. — je odvrnil spremljevalec. — No, jaz je pa lani nisem videl. * Neki ameriški časniški poročevalec pravi, da bo Mussolini ju kmalu odklenkalo. O tem ni nobenega dvoma. Ko so pred kratkim usoortiU štiri slovenske fante v Bazovici pri Trstu. jih je streljalo šetinpetdeset mož. Stražo je tvorilo bataljon vojakov in šeststo fašistov. Na smrt obsojeni si bili privezani na stole. Če so Mussolini ju potrebne take varnostne odredbe, je znamenje, da se ura stoliček resno in nevarno maje. Peter Zgaga T NAZNANILO in ZAHVALA S tužnlm srcem naznanjam vsem sorodnikom prijateljem m znancem, da se je za vedno poslovila od nas, moja skrbn i žena in uzoraa mati mojih otrok — /L Blish-eva •'*• -ji i i s - S Umrla je dne 12. sepftšnbra ob pol treh zjutraj po dolgi in hudi talooL K večnemu počitku smo jo spremili dne 15. septembra od cerkve m. Štefana na St. Mary pokopališče. Teas potom se prisrčno zahvaljujem vsem. ki so mi stali v orali tu Irani na strani ter mi pomagali z nasveti in tolažbe. ^ PmlMBs at motni zahvaliti g. dr. J. Zarertniku za nu-deno pomoč. vsem. ki so jo obiskovali ob mrtvaškem odru ter vsem. ki so jo spremili na pokopališče. J06BPB BUS* soprog, JOSEPHINE cntuuca in AGXES IttEGAH, hčeri. o :ako do'ga dcba. toda vest«. koliko sta.novant sva menjala s Kot i ko m ta čas? Celih 28! Zagotavljam vas: o>em — in — dvajset' V N':vem Sadu. dokler sva bila tam, sva do«.lcvno romala iz hi- v hišo Najprej sva dobila stanovanje prt neki vdovi JovanoviCe-vi. Stanovala sva um komaj leden. ko je gospodinja izjavila: Bedite ta-ko prijarni. gospa. :n izpraznite mi to sobo do konca meseca Vaš mož mnogo kadi in uničil bi mi vstt za store na oknih. S Kolikem yva se torej preselila drugam v nadi, da bova imela mir. toda nova gospodinja j« zabela če* nr'111/ !a in hodila domov samo zvečer, zdaj pa vidim, da ne delata nič drugega. kakor da mi ves dan trgata in mažeta naslanjače. Izvolite se preseliti drugam. In tako je bito povsod nekaj.... Kmalu sva se preselila s Kctikom v Beograd, kjer sva dobila slui-fco. Veselila sva se da bodo v pre-proaei stanovanjske razmere boljša. In kaj mislite? Cez teden dni nov konflikt: — Zakaj pa ne ostaneta noben ve er dema? Moja hl«a ni nobeno Prosim, da ostaneta »no ciace. GNILA EVROPA je. kjer ;e bila najina soba. Slučajno je naju opazil gospodar in ikan-, dal je bil tu. Kričal je na vse grlo: — Zato .^m menda napravil lift* da se bodo vozili z njim najemniki! Do lil ta .majo pravico .samo moji otroci in še ti le ob nedeljah. I — Ah. Vtra Stepanovna — se je oglasil Dimitrij Ivanovič zaspano, ko Je soseda končala svojo povest. — Poslušam vas takole, pa si mislim: Kaj so srbski gospodarji v primeri z bolgarskimi! Prave ovce. Le poslušajte, kaj se mi je pripetilo v varni. Stanoval sem na kraju mesta, v stari hišici. In kar na lepem so se mi pokvarila vežna vrata. Morda so bila vlažna od dežja ali pa so bila že prestara. Če sem jih hotel zapreti, jih je bilo treba dvigniti v tečajih in s tem sem se meral ukvarjatt vsakokrat pol ure. Pcvedal sem gospodarju in ga pro-il. naj da vrata popraviti, tod* mož je ostal giuh. Poklical sem tore? orožnika in mu povedal, kako in kaj. Orožnik se je strinjal z me -noj, da to ni v redu, in prigovarja! je gospodarju, naj vrata popravi. Gospodar je obljubil, drugo jatro je prišel, snel vrata in jih odnese? Sedel sem in čakal; minila je ena ura, minili sta dve. Toda čakal sense vedno. Oditi nisem mogel, ker je bilo stanovanje odprto, čakati pa tudi ne, ker se mi je mudilo v službo. Stopil sem torej h gospodarju. — No, kako pa je z mojimi vrati, Stojane? — Popraviti sem jih dal mojstru, kakor si želel. — Kje pa je mojster, kateremu j si jih dal popraviti? — Tega še sam ne vem. In verjamete .da sem moral tri; dni čepeti na pragu, stražil sem | . svoje stanovanje noč in dan. ves! čas nisem 2at1sr.il očesa. Posebnega j Udji Od te Iti ' V ovnice sva se preselila' to ulico, toda tudi tam I omari je imela go-»bieko. k naimemu da K« bogastva sicer nisefri imel. toda v tej doma, kakor vsi poitem; sobi je bLlo V5e ^^ premoženje. j pa preselita drugam' } Ne razumem vaju g05p0da, — J *e dejala Natalija Vladimirovn-. j skoro užaljena, ko je Ivanovič' la neprijetno presene-j nehal pripovedovati _ Vidva ^ pripovedujeta storije iz balkanskih držav, toda kaj mislita, da tu v Franciji ni še stokrat slabše? Ali rilo. Stanovala sva v svoji,, ibi, pa nisva nikoli vedela, i a jo najine pravice. —I '-no sva. sklenila najeti sobo v X novi hiši. zgrajeni po vseh j Llih evropskega komforta. No. I si mislila s Kotikom. tu si no oddahneva In kaj mislt-NVkoc je naju vrag zmotil, da dvignila z llftom v nadstrop- kajti ta čas re je oglasil stari profesor Fedor Andrejevič. ki je v na-ixm krožku navadno molčal. Zdaj pa, sam bog ve zakaj se je naenkrat zganil „se ozrl na nas in začel pripovedovati: — No torej vidite, če že hočete, vam povem nekaj posebno razburljivega. Prispela sva z ranjko Marijo Semjonovr.o v mesto in napotila sva se iskat stanovanje.... Po dolgem iskanju sva našla hišico čisto na samem. Čedna hišica, toda bila je v strašnem stanju. Podboji prepereii. tla kotanjasta, stene zamazane. Toda to je bilo poceni. Tako sva razmišljala in se posvetovala z Marusjo, kaj početi. Končno sva sklenila hišico navzlic vsemu najeti in jo na lastne stroške spraviti v red. Seveda je bil gospodar s tem zadovoljen. Dala sva torej napraviti nova tla in nove podboje, prebeliti vse stene in popraviti streho. Ko je bilo vse končano, je prišel gospodar. Ogleda! -i je prenovljeno hišico, rekoč: — C?ej. glej. lasuie hišice bi skoraj ne spoznal. Bogme. da ne. Za takole hišico bi morala plačevali najmanj trikrat tako visoko najemnino. .. Bodita tako prijazna, od prvega mi ne bosta .plačevala več 30, ! temveč 80.... I — Česa? Mark? — je vprašala Vera Stepanovna presenečena. — Ali pa morda celo angleških funtov? — se je oglasila gospodi- , nja. — Kje se je pa vam to pripe-, tilo. Fedor Andrejevič? — Kje neki — seveda v Rusiji, ; Ana Viktorovna. — To se pravi.... kako to v Ru-! siji? Kdaj pa? — Leta 1903. v Kazani. Takrat, ko sem prišel tja kot izredni profesor. Da, ne boste vedno godrnjali in zabavljali na gospodarje in gospodinje... Namesto trideset je vzel kar na lepem osemdeset. divjak na pariškem dvoru kam verjameta. da sem plačala predlanskim. ko sem se selila, za oguli*-n naslanjač 3000 frankov? In verta, koliko moram pretrpeti, tu v tem stanovanju? Gospodinja pride 1 vsak dan pogledat, če so parket i \ dobro namazani in zglajeni. In [ vedno jo kaj zbode v nos. Zdaj vosek, zdaj ščeika, nikoli ni vse tako kakor bi moralo biti. In čudila bi se. v kakni grozi žive neprestano NEPOŠTENI MESTNI OČETJE Sodišče v Budimpešti je naperilo obtožbo zaradi podkupljivosti proti 15 mestnim svetnikom. Državno pravdništvo je zapečatilo mestni arhiv, da ne bi iz njega izginile kake listine, ki zanimajo državnega pravdnika, da bo lahko posvetil v plodonosno delovanje mestnih svetnikov. Vse dobave in dela mestnega okraja Kiš-Pešte so ti vredni zastopniki ljudstva podeljevali le o- nasi sosedi Sinicini. Pred koncem j nim tvrdkam, ki so si znale prido-v-akega termina, preden pride go- | biti naklonjenost svetnikov z obil-spodar po najemnino, se mora vsa 1 nim mazanjem. Dobičkonosni po- družma kot en mož lotiti snaženja. Pohištvo je treba temeljito prezračiti, stopnice pomiti, vrt pomesti. Vidva pa še pravita — Bolgarija! — Nu, Natalija Vladimirovna, če bi živeli nekaj časa v Angliji, bi še vse drugače zacvilili! — se je začul iz kota zaspan glas. — Ali pa v Nemčiji!.... Toda izkušnje iz Anglije in Nemčije sploh niso prišle do veljave. Mali Oglasi imajo velik uspeli * mm * Prepričajte se! sel se je vršil že od 1. 1923. in prišlo je tudi do poneverjenj prav čednih vsc.tic v škodo mestne blagajne. Po prehodni preiskavi se je izkazalo, da je v zadevo zapletenih še 15 drugih svetnikov, med njimi tudi gospod podžupan. Vrh možje in ugledni meščani bodo imeli zdaj najbrž kake neprijetnosti. NAPRODAJ FARMA 121 akrov, 21 2 milje od vasi, izvrstna poslopja, veliko sadja, potok, 20 akrov gozda s pridelki, 19 goved, 4 prešiče, 30 kokoši, 300 mladik, izvrsten par konj in vsa nw* orodja; cena $5500. — Zastonj seznam cenenih tann. Ellis l$ros. Inc. _Springville, N. Y. _ RAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata JANEZ STRUNA, ki je odpotoval pred 27. leti v Colorado. Kdor ve zanj, naj mi sporoči, za kar mu bom hvaležen, ali naj se pa sam javi sinu mlinarja Janeza Struna v Žuberku, Hrvatska, sedanji naslov: — Karol Struna, Box 170, Cumberland, B. C., Canada. <2x 22&23) KJE JE MIHA DANJETIČ, doma iz Kreda, Primorsko. Sedaj se nahaja v Fenna. all v W. Va. Prosim -rojake, če- kdo kaj ve o njem. da mi sporoči, ali naj se sam javi, ker mu imam poročati nekaj važnega iz starega kraja. Frank Urbančič, 504 Warren St., nt 4 Francija je imela pred solnčnim kraljem Ludvikom XIV. kol najmočnejša evropska država tudi naj-veijo mornarico. Ž njo si je v Ameriki, Alnki in Indiji pridobila velik krlonijalni imperij, da^i ga kasneje na svojo veliko škodo ni znala oliranlti. Sedanjo svojo prekomerne posest si je bila pridobila Francija šele pome je. Ohranila pa je do s.daj kratko pred veliko reve iucije odkrite tihodceansko o-tc -je Tahito. Jean Lefrane pripoveduje v novi knjigi "Kapitan Bou-gain vlile t* r njegovi mornarji" zanimivo zgodbo o prihodu Francozov v to ' rajsko deželo \ Leto 1768 je mc':vo francoske fregate po trl-ircisčntm ceeane-kem potovanju zagledalo košate palme nepoznanega t Loka. Kakcr vedno v starih ča-iih sc oil«1 zalege živil in pitne vode pri kraju ter jena ladji razsajal skerbut. Mornarji so burno pozdravili prve, z domačini napolnjene ladje, ki so jim mahali s palmovimi vejami in kričali "Tajo!" tem :akoj pripeljali dekleta. Od kraja io s? Francozi rramo-vali, po so se kmalu vdom^čili no "Vereninem otoku", kakor so ga imenovali... Samo glavar, ki je menda že poznal bele ljudi, je bil previdnejši nego vsi njegovi lahkomi-5?lni pedložniki. Kazal je na soln-ce. šte! na prstih in z znamenji vpro ial. koliko časa mislijo gostje t stati v njegovi deželi? Bougainville je razložil po travi 18 kemenč-kcv. Glavar js snel 9. češ da bo za-desti. Po daljšem barantanju so se zmenili za 15 dni. Toda prihodnji dan so palmovega vina pijani mornarji umorili na obali tri domačine. To je naredilo mučen vtis. Z jokom in kriki "Tajo matau!" »Naši prijatelji so ubiti! > so pobegnili domačini z vsem preprostim imetjem v gorato notranjost ctoka. Ogorčeni kapitan je uklenil morilce in jih sklenil obesiti. Toda mehkesrčni tu-zemc: so opazovali to pCčetje in milo presili usmiljenja za ubijalce. Dasi nerad, je kapitan odnehal, ker se je bal. da bi se moštvo slccr u-prlo. Pomilcščeni morilci so priznali. da so ubili divjake radi malega prašička, ki ga niso marali plačati, das so dajali "divjaki" prašičke za bakren gumb. ali za par žebljev.... Funcozi so se sicer že prvi dan prepričali, da otočani kradejo kakor srake. Kradli so vsemogoče: blaTine izpod glav spečih častnikov, obleke, daljnoglede, ali vse skupaj je bilo zgolj otročja radovednost: čim je bilo zadoščeno, je prinašal glavar drug dan vse nazaj. Domačini so čez par dni sežgali svoje tri mrliče. Ženske sc si pulile lase in naricale: "Eloe, eloe! * Zaspal je K Vsi so pokleknili pri solnč-nem zahodu in vzhodu pred lesenimi maliki. V ostalem pa se prebivalstvo ni zmenilo dosti za verske stvaro. Zasebne lastnine na otoku ni bilo. saj so imeli vsega v obilici. Samo vojni ujetniki kot sužnji niso smeli jesti mesa in so živeli od rib ter sočivja. Angleži, ki so pred leti tbiskali otok, so zapustili spolno bolezen. Mazači so zdravih bolnike z zelišči in oljem. Tahitanci so zelo vzljubili žganje, ki so ga imeli Francozi. Prt vsakem požirku so plesali in klicali od veselja. Po petnajstih dneh je prišla -ura slovesa. Za slovo je ponudil glavar Francozom, naj vzamejo s seboj najmogočnejšega vojaka, orjaškega mladeniča Au turu j a. Bougainville je pristal na dolge prošnje. Ženske z Auturujevo ženo na čelu so 24 ur v čolnih spremljale fregato po Oceanu.... Mladi divjak je bil izredno radoveden. Prebrskal je vso ladjo, pokleknil z mornarji večerni molitvi ter nekaj po svoje za vpil, kadar se je sklenil dan z navadnim geslom: "Vive le roi!" Naučil se je jesti s častniki, rabiti prtač^ nož in v:lice. Ni maral vina in juhe. zato pa je nlastno pil vodo. morda :z domotežja, saj je pil domačo s*.u-denenico. Cim se je prikazal prvi prihodnji tihoceanski otok, je Au-turu misiil, da je pot končana. Ne-pepisno je bil pottr. ko je videl, aa se je zavlekla vožnja no dolge me-soce. Na sedanjih Salomonovih otokih so Francozi prestali več b:tk z divjaki. Zaradi sovražnosti domačinov ladja ni mogla nikjer pristal:. da obnovi zalogo živil. Zopet ze je pričel na ladji glad. ki mu je sledila gniloba dlesen. Izmučeni ljudje so zrezali in kuhali stare čevlje kot svojo edino jed. Na srečo .■>£ kmalu prispeli do Mohikov in hoiandski trgovci so rešili sestradane mornarje. KITAJSKI FILOZOF 0 LJUBEZNI Hf zakonu V Parizu so kajpak gledali Autu-ruja ko pravi čudež. Vta r iili so ga v najinedernejšo obleko in predstavili kralju. Louis XV. se je zelo čudil, da ne goveri dijak lraneoski, ne angle*ki ne španski! Filozof Di-dt.Cv je '\s:nu narave posvetil "Dvegovor med A. in B."", kjer je cožalov.il da je zapustil Auturu j rajnko deželo " radi "pariškega dol-! goča^ja'. Tudi pesniki so objokovali "iz ljube domovine odpoljanega nesrečneža". Toda Auturu je imel do.ti denarja cd dvorskih dobrotnikov :u je ves dan potika1 pc pariških gostilnah in trgovinah. Zelo je vzljubil balet in pi zli, naj mu dado vse plesalke za žene. Tekem enjastih mesecev je z?.pravil toi denarja, da so si vsi želeli :z-nebiti predrage igrače. Leta 1770 ga je Bougainville poslal domov na Tahiti. Najeii je moral za to posebno ladjo, ki ga je stala 2U.OOO li%*er. celo tretjino nje-govaga imetja. Predno je bila jadrnica za Tahiti pripravljena, je prebil Auturu leto dni na otoku Martinique v francoskih An*;lih. Avgusta 1. 1771 je naposled odrinil proti demu in spo:oma umrl na kozah. Njegovo tele so vrgli v morje. Nike li ni zagledal več domovine, da rejakeni pripoveduje o pariških čudežih. V ČLOVEKU SPI BESNA ZVER Ljubezen, o kateri se največ razpravlja in katero .ljudje najmanj razumejo, je po mneniu k:taj-:keia pesnika m filozofa Suma Nunga An-Yourtga umetnost, katero znajo bolj ceniti kitajske, kakor evropske ženske. Au-Young ie pri-pričan, da bi se lahko evropske ženske od Kitajk marsičesa naučile. posebno kar >e tiče zakonskega življenja. To %*e!ja seveda tudi za moške. Kako naj žena ravna, da j;i ohrani moževo ljubezen in zvestobo. ali kakšne strune mere dekle napenjati, da se ji fan* ne izneveri, to .so vprašanja, s katerimi se ženske v Evropi ka] rade šalijo, je de;al Au-Young v pogovoru z novinarji. Na Kitajskem se pa ženske s takimi resnimi rečmi nikoli nc šalijo. Kitajsko dekle razvije v sebi koketnost do popolno-ti. toda ne zato. da bi ji pomagala loviti moške in menjavali 'ih kakor nogavice, temveč, da ji pozneje v zvezi z drugimi dobrimi le- n t:r.: lajša in slajša zakonsko življenje. Kitajka se dobro zaveda, da mora biti mikavna, če noče doživeti v ljubezni bridkega razočaran ?.. — Skromnost visoko ceni in r.abi kot orožje, kričeče se nikoli ne obla 'i in sploh ne mara nobenih ekscen-t ličnosti. Kitajke niso prepričane, do lahko obdrže može >amo zato. ker jih veže z njimi zakon-ka zve-za. Nasprotno, bol; kakcr na zakonske vezi. se zanaša kitajska žena na svojo lepoto in mikavnost. Ona razume. da je ljubezen bistvo življenja in da pomeni živeti za njo res- nično trajno srečo. Kdor ne poena Kitajcev, bi mislil, da so zelo hlad-n. in da prave ljubezni sploh ne poznajo To pa ni res. Kitajci se uče že od mladih neg prikrivati čustva, ker ni pametno, niti koristno kazati jih javno. V ožjem rodbinskem krogu pa igra nežnost glavno viogo. Na Kitajskem študirajo ljubezen moški in ženske in posledica je. da razumejo njeno lepoto bolje od moških in žtnsk drugih narodev. V nemirni zapadni civilizaciji izgubi ljubezen ne samo svojo milino in čar. temveč tudi ve_ Lk del «vo'e podlage —' potrpežljivo?;!. .prijaznost, uljudnost in nesebičnost. SK7.NAM AKANZIKANIH KONCERTOV. 12. oktobra: Newburg-Cleveiand, 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. Ill 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chica-2o. III. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. K^r odpotujem v Evropo koncem deccmbra, prosim. naselbJne, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. KNJIGARNA "GLAS NARODA J} 216 West 18th Street New York, N. Y. Povodom nedavnega grozovitega napoljskega potresa poročajo nekateri italijanski listi o nerazpolo-ženju "izbruhih človeškega divja-štva, ki so zasenčili divjanje elementov". Pri begu iz napol razdrtih hiš po vijugastih ozkih in temnih ulicah so moški neusmiljeno odrivali teptali ženske in deco. Poprej mirni meščani so se nenadoma spremenili v zverine: planili so v v zapuščene hiše svojih lastnih sosedov, nosili cdtod vse, kar je imelo vrednost, celo srebrne žlice in blazine ter se tepli med seboj za plen. Slični prizori se žal redno ponavljajo pri železniških nesrečah, na potaplaljajočih se ladjah in pri stičnih nesrečah. Med grozovitim me-sinskim potresom januarja 1. 1909, so morali na prošnjo prebledelega italijanskega častnika prijeti in razorožiti ruski mornarji njegov vojaški vod. Poslan je bil, da reši zaklade podružnice državne banke. Namesto tega so se vrgli "reševalci" na jekleno skrinjo z več milijoni zlatih lir, jo razbili s kopiti in pričeli basati denar v žepe.... Med-tom ko -so postali mirni meščani zločinci, so pa o .priliki potresa izpuščeni kaznjenci v Salernu, Mel-fiju in* drugod preganjali vlomilce ter čuvali imetje ljndstva. ' V teh izjemnih prilikah so pošteni in nepošteni elementi zamenjavali svoje vloge. Pred sto leti so si razbijali francoski enciklopedisti kot Diderot in petem Rouseau glave 2 vprašanjem, dali je človek od narave naklonjen k dobremu? Težko vprašanje RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Kareniiia (Tolstoj) zanimivi roman ('J zvzkii 1 . Amerika, povsod dobre, doma najbolje .......................«5 Agitator (Kersnik) broS........8(j . 30 . .35 . .35 , .40 . .(H) .80 . Jt5 jtm . .6« . .65 . .40 . .66 . .35 . .2* Andrej Hofer.............. Beneška vedeievalka ....... Belgrajski biser ........... Beli mecesen .............. Bele uoči, mali junak ..... Balkansku-Turska vojska Balkanska vojska, 9 slikani 1 Boj in zmaga, povest ..... ttlagajna Velikega vojvode . Uoy, roman ............... Barska vojska -............. Renti« dnevnik ............ Jtoiitni darovi .............. Božja pot ua Bledu ........ Cankar : Grešnik Lenard, bruč... .70 Mimo ilvUeoJa .......80 Mrtvo mesto .........75 Itouianti^iu' duše......CO Opomniti GROZDJE! Kakor mint, da se bavim še mnogo let s prodajo grozdja vseh vrat« tako tadi lotos na drobno m doMo, cele kare naravnost iz BLAGO IZVRSTNO IN CKNE ZMERNE. moram« da je newyoriko letos zelo fino in sladko, letos kot draga leta; ne bodite aadajL H. H. MILROY * Whoesata Frmte and Prodne« 47 — 1Mb STVtSBT, — PITTSBURGH, PA. 2MKMLOBA, mgr. Bell Phone: Atlantic 3171 n,r J Cvetke ........................ Ceaar Jožef IL ................ Cveti ua Borograjska ............ Čarovnica ..................... Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih____ Drobiž, in nizne povesti spisal Milanski .............. Darovana, zgodovinska povest .. Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povest! .............33 Dolga roka .....................50 Do Obrida in Bitolja ...........70 Doli z orožjem .................50 Don Ki šot is La Manhe.......... .40 Dve sliki, — Njiva, Starta — (MeSko) .................. Sosedov sin. bro3................46 0. zvezek: Dr. Zober — Tutomer broširano ...............6,. .76 Juan Miserija 41'ovegil lz fipuaskega življenja .....................60 Kako bera se Jaz likal (Alejovec) I. zvezek _........ .66 Kako hem se Jaz likal (AleSovec) II. zv............. M K&ku sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek ........ .66 Korejska brata, povest ls mlaljo iiov v Koreji .............. J6 Krvna osveta .................. .36 Kuhinja pri kraljici gosji noil«:! J50 Kaj se Je Marka ru sanjalo...... 25 Karaki .........................M Kri že v a«tt. rornm uvice Jeza na Paruas, — Ljudski (Jals — Kraljedvorskl rokopis — T«'lms<* (1^'vntik) .. ,76 Trdo vezano.......... JE5 .34 .50 .35 j .35 5. xv. Stika Levstika In njepava 1 kritike in polemik«.............76 .60 .50 Ljubljanske Alike, HlSnl lastnik, Trgovec, Kr:p£ljskl htraSnik, U-radnik. Jezi Tu i doktor, (jostilnl-čar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd. ................ J66 Lov na ženo < mnian i .......... .88 Lucifer (roman) ................1.— Marjetica ...................... M Moje življeoje ...................75 Devica Orleanska jjO Mali Lord Duhovni boj ................... £0 Dedek je pravil: Marinka in Skra- teljčkl .„.,...>.•••..•.,«•,•• .40 .75 JU Elizabeta ....................... JHS Fabijata ali cerkev v Katakombah ,45 Fran Baron Trenk ..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... -50 Gozdevnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevskl katekizem............ JS5 Gostilne r stari Ljubljani ...... .60 Grika Mytologija .............. L— Gasarjl ........................ .7$ ... . .. Hadži Mnrat (Tolstoj) ........ .66 Mlste"-,»- " • XM.VM.&WJ, ........ .WW n/nrcvi MvKrvin Hektarjev meč.....................................50 Hndi časi. Blage duše, veseloigra .75 Celcna (Kmetova) .........................40 Bodo Bresdno (IL sa>............M namoraho. Groteske la Satire, vesano ........ .........................JJ6 brofflraao .66 Is dežele potresov ...................75 Izlet g. Brončlta......1-20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... .60 Iz tajnosti prirode..................50 Is modernega sveta, trdo vez. 1X0 Igralka broMrano ...........................80 Igralec .............................75 ................................................^6 ki Motko (za ptroke) J,. JS$ ZmagavaBM pasovi.. .50 MH (Strug) trd. v........... Miljonar brez denarja ........ Malo življenje .............. Maron, kr§čanskl deček ls L1ba» no na ...................... JE5 Mladih zanlkernedov lastni živo-topiš »75 Mlinarjev Janet ................ .66 Mu solino ...................... .46 Mrtvi Gosta« .................. ^6 Mali Klatež _.................. .76 Mesija ......................... i® Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 Mlada ljubezen...... .......... -35 Mladim srcem. Zbirka poveotl aa slovensta mladino ............JBS .75 Popolna ladaja vseb iO zvezkov. Morski razbojnik ........................ -50 Na različnih potih ............ .46 Notar j v nos; humoreska . .J5 Naroda ki izmira .............. .46 Naia vas, II. del. 9 povesti---- J6 Nova Erotika, trda ves. ........ .76 Nato leto. trd. vez. t . broširano ...... Na Indijskjb otokih ........................M Naši ljudje .........................................46 Nekaj Iz rusko sgodovlrs ...... J6 Nihilist .................................................46 Na krvavih poljanah. Trpljenje la v strahote z bojnih pohodov bivie. g& slovenskega polka ........UM Novo livljenjo ..............Ji Ob 50 letnici Dr. JaaOss E. Kreka M ji^nkraj pragozda ................JI (Mkritjo Amerikcv trdo vezane .. JU ' * - ' ' ............JS6 .j«^4 F*»preČanove zgodbe KRATKA DNEVNA ZGODBA I SRBECiCA KOZE? | ■H prvi-ni z iu kn rai- nH ■■V Aajte lekarnarja. 3 /MH fk esko h »1V P »i po vserse. Zatto^j ilmBhji W r. SEVERA CO., Cedar Rapid«, la. NCW TOW, MONDAY, S! It, 193« DRUGA ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredij G. P. 22 t Nadaljevanje, t — Odreienje. od cesa, Lora? Ali ni teta dobra s teboj? — O. - zelo dobra... Jaz pa sem v njeni hiši in njenem življenju odveč. Takrat, prt vas, sem bila vsak koristna tvoji materi — in to mi je dajalo -samozavest' Tukaj pa je toliko biridkih spominov! ... Govorila je te besede enostavno ter brez čustva, kot lekcijo, katere M navadi človek. V njenih očeh je bil tako žalosten izraz, da je srce Rudolfa Berg-meistra naenkrat zaigralo. Najrajši bi jo vzel v svoji roki. pokril njen obraz s poljubi ter ji zacepetal: — Če se čutiš tako zapuščeno, zakaj ne prideš k meni0 Ti veš vendar. da te ljubim in da ti lahko nudim dom? Spomin na ostri odpor pa ga je napravil strašno previdnim. Vsled tega je rekel le: — Lora, zakaj pa hočeš iti k tujim ljudem, ko je vendar ... — Ni samo to, — ga je prekinila hitro, ker je čitala v njgovih očeh, česar si ni upal izgovoriti. Močna rdečica je oblila njen obraz. — Ne nadaljuj, Rudolf! Bodi usmilljen. Ne morem drugače kot iti proč. Sicer bom umrla. — Ti ljuhš nekega ter hoče zbežali od njega, — je rekel on ža- i<«tno. On je čual v njenih očeh, kar so zamolčala njena usta. Mesto vsakega odgovora je Lora z desnico pokrila svoj obraz ter se pričela tiho jokati. Bila je koncu svojih moči. Rudolf je vzel njeno drugo roko :n tako sta sedela drug poleg dru-kega, kot brat in sestra, brez vprašanja in brez pojasnil. - On je vedel, kaj mora storiti.... Noben tretji ne more pomagati. Vsaka tolažiina beseda bi bila kot ostra pšica v njeno odprto rano. Tajno upanje, s katerim je prišel, je izginilo. Ta ura pa mu je prinesla nekaj sladkega in velikega. Njena bolest in njeno zaupanje je izbrisalo razliko med njima. Nik-kar si nista stala bližje kot sedaj. Lora je naenkrat dvignila glavo ter osušila svoja lica. — Kakšen človek je ta tvoj prijatelj? — je vprašala ter se z velikim naporom ohrabrila. — Ali mislB, da bi mogla dobiti službo v njegovi hiši? — Gotovo, če le hočeš! P^al mu bom takoj jutri ali še boljše, napravil bom stransko pot v Oberwalden. Ta kraj leži le dve uri vožnje od Tiefbacha Henrik Stork je prijazen, pošten človek, nekoliko robat kot so v.ei zdravniki na deželi, a v bistvu zelo dober ter zelo dostojen. Žena je zelo ljubeznjiva ter hvaležna za vsako prijazno besedo, katero nameriš nanjo. On ima veliko posestvo ter ima zelo rada goste. Žena pa si želi tudi nekaj razvedrila. Raditega rabita vendar hišno damo! — Kdaj pa misliš, da bi lahko nastopila? — Kakcrhitro hočeš. K nam, v Tiefbach prideš lahko vsako uro. Mama in Marička te bosta sprejeli z odprtimi rokami. Povsem drugačni na postali v zadnjem času. Prav nič ni treba bati se ju! — Jaz se vendar ne bojim! — Lepo. Kadar pa boš prišla v Tiefbach, si lahko ogledaš tudi razmere pri Storkovih. predno se obvežeš. Če ti tam ne bo ugajalo, ti poiščemo nekaj drugega. Eno pa ti rečem in zatrdim: — V Tiefbachu je tlom tvojega brata, ki te pričakuje tam. Mi vsi ti moramo zahvaliti se za mnogo in izkazala nam boš naravnost čast, če nam boš omogočila napraviti kake protiusluge. Lora mu je molče stisnila roko, kajti govoriti ni mogla prav nič več. — Tako dober in zvest si, -človek izza smrti njenega očeta Osemnajst« poglavje. si je mislila. — Tak je, kot še noben — Zakaj ga ne more ljubiti, — si je mislila žalostno. — Boljši kot vsi drugi, s katerimi se je sestala v življenju! Ko je Lora zapustila krčmo, se je že včerilo. Rudolf Jo je spremil do vrat parka, nakar se je poslovil od nje. Lora je korakala sama proti gradu, skozi alejo, ki je bila oropana vsega krasa. V veži se Je sestala z Ensbergom. Njegovi kovčegi so stali, že pripravljeni poleg njega, in on je hotel ravno od.ti na dvorišče, kdaj bo pripravljen avtomobil Ko je zagledal Loro, so zaiskrile njegove oči. Ni mu bilo treba posloviti se od nje v navzočnosti drugih, kajti eno vprašanje je moral osebno nasloviti nanjo: — Ai smem priti zopet, — pozneje. — tekom spomladi? Stopil je k njej z globokim priklonom. ^ Presenečena se je ozrla na kovčege. — Od potujete, visokost? — Da. — Brzojavka mojega strica me kliče k njegovi bolniški postelji! Govoril je še marsikaj, a vse to Je slišala Lora le napol, ko je privrelo preko njegovih ustnic .„ Njegove besede so bile prisrčne in njegovi pogledi vroči in vsiljivi. Se le tedaj je prišlo Lori kot spoznanje. VeUko in kot presenečeno ga je pogledala Ta pogled pa je jasno kazal kot vse besede, kako stoje stvari zanj___ — Priti zopet? — je mrmrala Lora zmedena — O ne. Strašno mi je žal, da sem vzbujala v vas upanja!____ Vi ste delali iz mojega obnašanja napačne sklepe. .. Nisem bil tako odporna, kot bi morala biti ... Bila pa sem v tako mučnem položaju.... — Milostna gospodična! — Ne. niaem storila prav. Oditi bi morala že davno ... Govorila je hitro ter zmedeno. Nato pa mu je podala roko. — Oprostite, mi visokost! Ne mislite več name. Moje življenje je nesrečno in nikdar bi ne znala pripraviti drugemu sreče. .. Se enkrat je stisnila roko in nato Je ostal sam. Lora pa je odhitela, vsa zmedena, v svojo sobo. Ona ga ne ljubi! Ker ga pa ne ljubi, se je odrekla činu in bogastvu! Ravno to pa jo jc dvigalo tako visoko nad druge ženske in čutil Je povsem razločno: Potreboval bom dolgo časa, predno Jo bom pozabil. On mora proč, daleč proč. Ko ho njegova dolžnost pri bolniški postelji izpolnjena, se bo lahko vrnil v staro, ničvredno življenje.... a on ne mara tega.... On potrebuje močnejšega bodrila! On potrebuje nek nov narkotik, da bo mogel pozabiti. Prikazala se mu je druga slika. Vi^el je rmenl pesek ter nočne vrelec. ob katerih se jrtari rjoveč* lev .. « Tam bo mogoče pocabU temne oči ter Ucijanske lase. ■ "..'.i'p* f * ">!! 'pil 1 1 1 Ko je prišel Jošt Rickmers naslednjega jutra v obednico, je našel it svakinjo pri mizi. Gospa Ethel je bila, kot vedno v zadnjem času, oblečena dokaj elegantno. a je sedela tam bleda in slabe volje. Jošt je vprašal po May in Lori Rutland. Obstoj Herwaya pa je ignoriral kot ponavadi. — May je v svoji sohi in Eleanor. .. Jezen izraz je švignil preko lica gospe... Da, misli si, Jott, Eleanor je proč! Ravnokar mi je prinesla gospa Brink eno v a poslovilo pismo od nje ... Zapustila nas je kar na enkrat. .. Omenila je seveda tudi snubitev Ensberga ter rekla, da je dosti boljše, če si prihranimo ustmeno razpravo o tej stvari ... — Ona je — proč? — je mrmral Jošt, zelo bled in prepaden. — Takoj moraš za njo, Ethel! Ona je brez sredstev! Le slučajno sem izvedel, da je prodala svoj nakit, da pomaga svoji revni sorodnici. Kam, za sto vragov, se je mogla obrniti? Oči gospe Ethel so postale zelo velike, vspričo tega razburjenja Jo-šta Rickemsa! — Pomiri se nekoliko, dragi Jošt! Prav nikakega vzroka ni, da bi se tako razburjal radi usode Eleanor! Ona je šla k svojim sorodnikom, Bergmeistrom v Tiefbach, da ^prejme tam službo družabnice neke bolne ženske. V splošnem pa moram priznati, da mi je celo ljubo, da je odšla! Eleanor je bila zelo nehvaležna ter trmoglava. Ensbergovo snubitev je konečno odklonila. — Tako? Jošt je olajšano vzdihnil ter kazal zopet svoj običajno, mrzli obraz. — Pri svojih sorodnikih je spravljena! — je rekel Jošt mirno ter tedel za mizo. Služabniki so se prikazali z jedili. Tekom zavživanja jedil niso prav nič govorili. Ko so se služabniki zopet odstranili, je rekla gospa Rickmersova, vsa ogorčena: — Hotela sem govoriti s teboj glede Herwaya. Komaj najdem primernih besed za njegovo obnašanje! Danes zjutraj se je odpeljal, ne da bi rekel May niti ene besedice, v Bucchain ter ga niso videli več. Najbrž inu bo mati navila energično glavo. Moje potrpljenje je pri kraju! — Tukaj ne zaležejo le besede, temveč dejanja, — je pripomnil Jošt temno. — May sama ga mora spoditi! — Ah, May! Ona trpi strašno, a ne izgovori tega. Človek niti ne ve. kaj se je pripetilo med njima. Ethel je pričela viti svoji roki. — Sramotno je, da nima May niti malo ponosa, da uničuje svoje življenje s tem igralcem in zapravljiv-cem! — Vsled tega se zahvali pri baronici, ki ga je prisilila k tej poroki. On ima vsaj opravičenje. da ne ljubi May in da je pravzaprav ni hotel vzeti... (Dalje prihodnjič.) UMm nomn DAILY iO,ia I J!!?8, ROdAJLj picfTMtf. H rsirMos, kisi i Vam Je naročnina peila. N« 4a- i kajte toni 4» se Vasap—i tajaj temveč obnovile naročnino Ml j direktno, ali pa pri enem sle«e-j iih mUh wrtoyslkT. 1 FRANC JOŽEF KOT UČENEC Cesarju Francu Jožefu so izbrali, kakor ^nano najboljše strokovnjake in pedagoge tistega časa, da bi ga učili posameznih predmetov, .ki se1 jih drugače navadni zemljam uči- | mo po svetu. Njegova mati sama,! nadvojvodinja Sofija, je strogo in! pedantično nadzorovala in usmer-' jala ta pouk, udeleževala se je o- j sebno vseh izpitov, ki jih je pola-j gal nje sin čeprav so trajali po cele dva do tri dni, in ob koncu vsakega meseca so ji morali posamezni učitelji pismeno poročati o predelani snovi in učnih uspehih. Položaj gospodov .profesorjev v teh okoliščinah ni bilo posebno lahek. Morali bi strogo paziti na svojega gojenca, a kdo bi se mu upal kaj, j če je imel svoje muhe? V takšnih 1 okoliščinah si je pomagal vsak izmed gospodov po svojem značaju, posebno kadar je šlo za poročila nacfcvojvodinji Sofiji in redovanje. Profesor francoščine Dore si je izbral n. pr. naj udobnejšo rešitev: bil je vedno navdušen. Ob vsaki priliki je proslavljal "klasično fran- coščino" svojega gojenca in je obžaloval da ni še kakšnega boljšega reda čez "odlično". Veroučitelj abbe Columbus je bil strožji in se in ustrašil napraviti včasih kakšno korekturo in rdečo črto v nalogah prestolonaslednikovih. Kanonik Kis profesor madjarščine, je bil več dvorjana, čeprav zmernega. Bile so napake, ki jih ni hotel videti, a pri drugih se je izmazal tako, da jim je priznaval — originalnost. In tako nadvojvodinja ni dobila nikoli prav jasne in objektivne slike o zmožnosti svojega prvorojenca. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, U Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi 8 parnikom "lie de France" preko Havre: DRUGI JESENSKI IZLET 3. oktobra 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET i 2. decembra: VELIKI B02ICNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljnl izleti po isti progi: 2S. novembra—"SATURNIA" II. decembra—"VULCANIA** Za cene, sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto In s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko Jamči za dobro in solidno postrežbo in ps kar je najvažneje. da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0980 Kretan je Parnikov — Shipping N«wc — CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lai COLORADO Denver, J. Schutto Pueblo. Peter Cuhg. A. Baftlč. Ball da. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Baynfc INDIANA Indianapolis, Louis Bsnlrfi ILLINOIS Aurora, J. Verblch , Chicago. Joseph Blisb, J. Bevčlč 1 Mrs. P. Laurich. Andre« Bp Ular. Cicero. J. Fable a. Joliet. A. Anzelc. Mary Bam him J. Zaletel, Joseph Hrovzt. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes MoenlK. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Corns. KitzmiUer. Fr. Vodopfvoo. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Btular. Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooute, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel, FT Sekala. Eveleth. Louis Goote. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povit Virginia, Frank Hrvaticbu Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlah*. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton. Jonn Balant. Joe Hltl Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karllnger, Anton 8imclch. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumis Nlles. Frank Kogovfiek. Warren, Mrs. F. Rachax Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon Ctty, J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakle. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoe. Claridge. A. Yerlna Conemaugh. J. Brezovoc. V. Ro~ TinieL Crafton. Fr. Machek. Export. G. Previč. Louie Japan-čič, A. Bkerlj. Farrell. Jerry Okorn. 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. ••ptemora: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg *ew York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: I>r«sden, Cherbourg, Bremen а. septembra; France, Havre Hcim«-ric. Chirbourf Pennland. Cherbourg, Antwerpen Volendaxn. boulo(iie sur lltr, Rotterdam Augustus. Napolt, Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aqultania, CherNjurg President liardi Cherbourg. Hamburg Oeutachland. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He i)« France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen Olvmpic, Cherbourg 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Cun'e Bianraroano, NaiK.lt, Genova б. oktobra: HepuMio, Cherbourg, Hamburg Resolute. Cherbourg. Hamburg 8. oktobra: Vulcania. Trst Berengaria, Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherfrkourir. Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Pari?«. Havre Majestic, Cherbourg Statvr.dam, Boulogne sur Ver, Rnt-, terdam Roma. Napol!. Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Miur<-tanl& Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Bailln. Cherbourg. Hamburg 16. oktobri: Berlin, Boulogne aur Mer. linemen 17. oktobra: Fran« Havre I! jmrrir. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotter« dam 16. oktobra: I.evlathan, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte ijrande, Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg. Bremen 24. oktobra: tie de France. Havre Saturnia. Trst Eur»[w, Cherbourg, Bremen Penoland. Cherbourg. Antwerpm 25. oktobra: Cleveland. Ch«-rhc-urg, Hamburg Volendam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 29. oktobre; r>eut.«> hland. Cherbourg. Hamburg Arrierl«.«, Cherbourg, Hamburg B*r cng.,ria. Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus, Napolt. Gtnnvs Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Prank Novak. Homer City »n okolico. Vrana r»>-renchack. Irwin. Mike Pauehek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant. TautelJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvfcek Midway John žust. Moon Pun. Fr. Podmlttek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arb In U. Jakoblch. J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pezd*rc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Bktrl). ; Fr. Bchlfrer. West Newton. Joseph Jovaa Wlllock, J PeterneL UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, An tot Bvel WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. WYOMIKO Rock Springs, Louis laucher. Dlamondvllle. Lumbert. 6 DNI PREKO OCEANA Ms J a, ■ j4* tn najbetj ugoint act as ootovsnj« ji r tgromilk ttrnikik FRANCE 26. sept.; 17. okt.! (7 P. M.) (7 P. M.) i He de France 3. okt.; 24. okt. <4 P. M.I <7 P. M ) PAK1S 10. okt.; 5. dec. <6 P. M l 14 P. M i N»lkr«]|» pot pc Uinslcl. Vutti >e w posebni kabini a vsemi Modemi ml adobnowll — Pijana to slavna francoska kahlnia laradno nlaks «ans , Vpraasjte bata.egakoSI ' poobla*«saega ag«sta FRENCH LINE 1» »TATI ST MIT NIW YORK. N. V Vsak sastopnlk lsda potrdilo ve Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-ln parnike. Tudi nedržavljan! zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto . A . , , „ „ i Brez permita je sedaj nemogoče svoto, katero Je prejel. Zastopnike „IM . , ,, . . * . i priti nazaj tudi v teku 6. mesecev rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olaa Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa štiri mesece $2 : za četrt leta $1.50. in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak pa mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden New Tor* City Je $7. celo leto mescc pred nameravanim odpoto-Naročnlna sa Evropo je «7. ma ce- vanjem in onlt ki potujrjo preko 10 ,eto New Yorka je najbolje, da v proš- nji označijo naj se jim pošlje na Sarge Office, New York, N. V. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita samo vaie članstvo, pač pa fii Slovenci v vasi okolici -£6NS 7 i vsne LA SO ZMERNE KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvina Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vlzejl se Izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljan 3v, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928« leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri' puščeni v to deželo za »talno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK IZ epRTLANST STREET NEW YOKE