rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On ŽEVSALONIH CITROEN NISMO USTVARIŽI DRUŽINE, AMPAK AVTO ZA NJO. če NOVI CITROEN BERLINGO V 2 DOLŽINAH M IN XL - S 5 ALI 7 SEDEŽI *Slikesosimboli£nenarave.V*£informacijnawww.citroen.si Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje (J)03 42 44 005 (S)info-ce@selmar.s St. 6 / Leto 74 / Celje, 7. februar 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Akademija zdravega življenja Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 45 Slovenski izdelki naj bi bili varni Sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji je dobro vzpostavljen, kupci pa odnesemo domov varne izdelke, je v torek ob obisku Celjskih mesnin zagotovila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Ob zadnjem pojavu spornega mesa iz poljske klavnice je namreč še zadnjim dvo- GOSPODARSTVO mljivcem najbrž jasno, da vedno ne vemo, kaj jemo. Zato je tak dogodek pri- Celjska občina je kupila ložnost, da se potrošnik zave, kakšna prednost je, če uživa lokalno pridelano Turško mačko str 5 hrano, pravi direktor Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. str. 12-13 ŽALEC Sodobni krožišči namesto zastarelega diamanta str. 7 IZ NAŠIH KRAJEV Podražitve vrtcev: občine s prstom kažejo na državo str. 8 ŠPORT Mastnak srebrno seme posejal v kvalifikacijah str. 18 AKCIJA NAJMATURANTKA IN NAJ MATURANT str. 28-29 ODKUP MESNATIH IN DEBELIH KRAV!!! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI — 1Л1ШЈ W 5 BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH - do 2,70 € + davek (bio + 0,30 €) > X Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek Foto: GrupA POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.30 €>. CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; coa 200-250 kg I Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^če*. ^titm; s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana £ \'L 2 AKTUALNO ZADETKI »Večkrat provokativno pravim, da je naša živilska industrija ravno prav zaostala, da še vedno delamo mesne izdelke iz mesa in mlečne iz mleka.« dr. Jože Podgoršek, sekretar na kmetijskem ministrstvu »Traktorji so se v zadnjih letih zelo spremenili, šolski programi pa so precej zastareli ... Vemo, da imajo naša podjetja delavnice in opremo, ki si je šole ne morejo privoščiti.« Žiga Kršinar iz Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike »Po letu 1945 je bila opereta prepovedana, zamolčana. 150 partitur so pospravili na tovornjak in jih odpeljali v Trst. Več kot 40 let slovenska gledališča niso izvajala operet.« Matjaž Stopinšek, tenorist »Kupimo lahko le dva ali tri izvode knjig, po katerih je veliko povpraševanja. To pomeni, da bralci na >vročo< knjigo čakajo tri ali štiri mesece, zaradi česar seveda niso zadovoljni.« Vlado Vrbič, direktor velenjske knjižnice »Bilo je divje. Razmere so bile zelo zahtevne. Vidljivost je bila slaba. Drugega mesta sem zelo vesel« Tim Mastnak, svetovni podprvak v deskanju 7 -4 č*- 8 -2 SOBOTA NEDELJA i' o Cn o; < 7 2 »Ko se obračamo na Holding slovenskih elektrarn, na Ministrstvo RS za okolje in prostor ter na vlado, da bi dobili odškodnine, ki Šaleški dolini pripadajo zaradi degradiranega okolja, naletimo na gluha ušesa. To je za Občino Šoštanj velika diskriminacija,« pravi tamkajšnji župan Darko Menih. Z obiski po državi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik (drugi z leve) opozarja na to, da ta državni organ nudi svetovanje občanom, ki se čutijo neenako obravnavani. Občani lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 8180 ali pošljejo elektronsko pošto na gp@zagovornik-rs.si. Minuli torek so se z zagovornikom sestali župan Velenja Bojan Kontič, župan Šoštanja Darko Menih in župan Šmarnega ob Paki Janko Kopušar. Priprave na novo finančno perspektivo Svet Savinjske regije pozitivno o poslovanje RASR Svet Savinjske regije, ki se je v Narodnem domu v Celju sešel na prvi seji v tem letu, je kot zelo uspešno ocenil delovanje Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) v letu 2018. Na seji so člani sveta obravnavali tudi načrt dela regionalne razvojne agencije v tem letu in kadrovske zadeve. Razlog za takšno pozitiv- ki prispevajo k razvoju v Sa- no oceno delovanja agencije gre pripisati tudi temu, da je ustvarila za 20 odstotkov več prihodkov od načrtovanih. »Predvsem je bila uspešna pri štirih projektih, pri katerih je bilo mogoče pridobiti evropska in državna sredstva za t.i. mehke vsebine<. Ta sredstva je mogoče uporabiti za dodaten kader, ki lahko uresničuje projekte, ali za druge vsebine, vinjski regiji,« je povedal mag. Branko Kidrič, predsednik Sveta Savinjske regije. Svet Savinjske regije, ki ga sestavlja 31 županov iz občin našega območja, je tudi sklenil, da bodo občine za delovanje razvojne agencije oziroma za izvajanje njenih javnih nalog prispevale enak znesek kot v minulem letu. Kar zadeva načrte za letošnje leto, bo ključni poudarek na začetku postopkov za pripravo regionalnega razvojnega programa za prihodnjo finančno perspektivo 2021-2027. »Želimo, da bi se glas občin bolj upošteval, podobno kot pred sedmimi leti, ko je bil v pripravi operativni program za aktualno finančno perspektivo. Upam, da bo država prisluhnila našim potrebam in bila tudi uspešna v poga- S seje Sveta Savinjske regije v Narodnem domu v Celju janjih z EU,« je še poudaril Branko Kidrič. Območni razvojni programi bodo osnova tudi za pripravo regionalnega razvojnega programa. Zaenkrat glede tega sicer še ni nobenih dejavnosti razen priprave terminskih načrtov v posameznih razvojnih partnerstvih. Kot je še povedal Kidrič, bo na eni prihodnjih sej Sveta Savinjske regije sprejet tudi časovni načrt za pripravo regionalnega razvojnega programa za prihodnjo finančno perspektivo. Na dnevnem redu so bile tudi kadrovske zadeve. Svet regije bo še naprej vodil Branko Kidrič skupaj s štirimi podpredsedniki iz posamičnih razvojnih partnerstev. Še za štiri leta so podaljšali mandat direktorici regionalne razvojne agencije Ivi Zorenč, za pol leta pa prokuristu Janez Jazbecu. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA V RASR nadaljujejo projekte, ki so jih začeli lani, to so ActiveHome - Interreg Dunube, ki je namenjen aktivaciji brezdomcev, npr. njihovemu aktivnemu iskanju zaposlitve, Living Castles, ki pomeni mrežo »živih« gradov kot obliko trajnostnega turizma, in 2 SoKroG, socialna aktivacija za varno in dostopno čez-mejno območje (slednja projekta sta v okviru Inter-reg Slovenija - Hrvaška) ter InnovaSpa, inovativne zdravstvene storitve za termalne regije. V RASR uspešno izvajajo tudi dva projekta iz leta 2017, to sta Clean in Regijska štipendijska shema. 3 AKTUALNO Tudi občine se čutijo diskriminirane V Šaleški dolini veliko naredijo za enako obravnavo občanov - Tamkajšnje občine se čutijo diskriminirane glede cest in onesnaženega okolja Da so občani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki v neenakopravnem položaju z drugimi državljani glede cestnih povezav in zaradi energetike, katere posledica je onesnaženo okolje, je na torkovem srečanju z zagovornikom enakosti Miho Lobnikom povedal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Župani so zagovorniku predstavili, kako se občinske uprave pri svojem delu trudijo za enako obravnavo občanov, zagovornik pa jim je predstavil načine, kako lahko stanje še izboljšajo. V Velenju so prepričani, bližno deset milijonov odško- da so primer dobre prakse glede vključevanja tujcev v družbo, sprejemanja različnosti in življenja v multikul-turni skupnosti. Brezplačne prostore ponujajo društvu Beli obroč, enake pogoje zagotavljajo za invalide, občanom zagotavljajo brezplačne avtobusne kot kolesarske prevoze ... Opozarjajo pa, da na področju energetike in cestnih povezav niso v enakem položaju kot ostali državljani. Velenjski župan Bojan Kontič je to utemeljil z besedami, da posavske občine zaradi Nuklearne elektrarne Krško v proračun letno prejmejo pri- dnin. Šaleške občine pa za vse posledice, ki jih v dolini čutijo zaradi Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, trenutno ne prejemajo nobenega denarja. V Šoštanju se v zadnjem času še posebej trudijo za enake možnosti invalidov in starejših, je izpostavil župan Darko Menih. Zanje so na občini nedavno uredili novo dvigalo, dostope so uredili tudi v drugih javnih ustanovah. Enakost imajo v mislih, tudi ko pripravljajo javne razpise -gre za razpise za stanovanja, enkratne denarne pomoči, zdravstvenega zavarovanja. Še eno uspešno leto Za zdravilišča je bilo leto 2018 še eno v nizu uspešnih v zadnjih letih, kažejo podatki, ki so jih zbrali v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) na podlagi poročil članic skupnosti. Od teh jih glavnina prihaja s Celjskega. Porast obiska gostov v zdraviliščih v odstotkih ni velika, skupno število prenočitev domačih in tujih gostov se je sicer lani povečalo za 0,2 odstotka, samo tujih prenočitev za pol odstotka, a statistični kazalci niso najpomembnejše merilo pri ocenjevanju uspešnosti, je povedal Iztok Altbauer, direktor SSNZ. »Poslovanje ocenjujemo za uspešno predvsem zaradi prvih primerjalnih finančnih podatkov, čeprav s celovitimi podatki še ne razpolagamo. Pri nekaterih družbah je opazen porast prihodkov v primerjavi z letom poprej, kar je ključno merilo uspešnosti poslovanja.« Kot enega ključnih dosežkov in pomemben mejnik v delovanju in poslovanju zdravilišč Iztok Altbauer šteje, da je bilo razmerje med domačimi in tujimi gosti prvič v prid slednjim. »Gre za tisti premik, ki smo si ga želeli in ga napovedovali: da V zadnjem času je v Šoštanju najbolj pereč nenaden prihod tujcev. »Od 8.700 prebivalcev imamo skoraj 10 odstotkov tujcev, v glavnem albansko govorečih. Zanje je treba poskrbeti v šolah, treba jih je naučiti slovenskega jezika. Z njihovim vključevanjem v družbo imamo velike težave. Pri vključevanju veliko dela opravi naše medgeneracijsko središče.« Kot diskriminacijo je Menih izpostavil tudi namero Ministrstva RS za zdravje, ki je pred časom želelo Bolnišnico Topolšica priključiti Splošni bolnišnici Celje. To namero je med drugim preprečilo nasprotovanje civilne iniciative. Župan Janko Kopušar meni, da lahko delo zagovornika enakosti pripomore tudi v manjših podeželskih občinah, kot je Šmartno ob Paki. »Zakonodaja nam nalaga, da pri svojem delu upoštevamo enakost in da nismo diskriminatorni. Prav Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) gotovo tudi v našem okolju prihaja do težav, ki so morda manj zaznane. Menim, da bomo informacije, ki smo jih danes dobili, lahko koristno uporabili in se po potrebi obrnili na zagovornika.« Kdaj do zagovornika? Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je dejal, da bo ta ustanova preučila dileme, na katere so opozorili župani. Pa lahko občani na ta državni organ podajo konkretno prijavo, ker se čutijo diskriminirani glede cestnih zadržimo število prenočitev domačih gostov, hkrati pa dosežemo rast prenočitev tujih turistov«, je poudaril Altbauer. Lestvica tujine nespremenjena Vrstni red držav glede na število prenočitev se v primerjavi z lani ni bistveno spremenil, so se pa kazalci, ki kažejo na rast in padec števila prenočitev. Med tujimi turisti še vedno prevladujejo gostje iz Avstrije, Italije, Rusije in Nemčije. V vseh teh državah je lani število prenočitev upadlo. »Pri Avstrijcih je to bilo pričakovano, saj je njihova rast dosegla vrh leto poprej, za italijanske goste je značilno, da na obisk zelo vplivajo finančne težave v njihovi državi. Padec ruskih gostov gre pripisati znižanju vrednosti rublja. V Nemčiji kot ogromnem trgu pa je očitno še veliko možnosti za trženje,« je padec števila prenočitev v teh državah pojasnil sogovornik. Padajoče kazalce na tradicionalnih trgih tujih gostov so nadomestile velike rasti gostov s Hrvaške, ki jih je bilo za 15 odstotkov več, povezav in obremenjenega okolja? »Lahko. Ne morem pa ocenjevati, kakšen bi bil izid. Občanom svetujem, naj poskusijo.« Katera pa so nasploh področja, kjer se državljani najpogosteje čutimo diskriminirane? Glede na poročilo za leto 2017 je bilo največ prijav diskriminacije zaradi osebnih okoliščin invalidnosti, spola in etnične pripadnosti. Po podatkih raziskave, ki so jo konec leta 2017 izvedli v uradu zagovornika, se ljudje najpogosteje čutimo diskri-minirane še na področjih zaposlovanja, dostopnosti do zdravstvenih storitev in pri pridobivanju socialnih pravic. Da ljudje ne spregovorijo o neenaki obravnavi, je po besedah Lobnika krivo to, da ne verjamejo, da bodo s tem dosegli izboljšanje. Poleg tega številni ne vedo, na katere ustanove se lahko obrnejo, kadar čutijo, da so diskriminirani. Ker urad zagovornika enakosti deluje od leta 2016, se zdi sogovorniku predvsem pa na trgih Češke in Ukrajine (za 25 odstotkov), več je bilo tudi gostov z Madžarske, s Poljske, minimalna rast je pri nočitvah turistov iz Srbije, Belgije, Izraela in z Nizozemske. Kar za 31 odstotkov je bilo več gostov iz Bosne in Hercegovine, ki pa sicer po deležu obiska zasedajo šele 15. mesto, kot nova država na listi tujih gostov se je pojavila Danska. Investicije za boljše rezultate Dobre poslovne rezultate Iztok Altbauer utemeljuje tudi s povečanjem investicij v zdraviliščih. »Ravno te so edina prava možnost, da turistični produkt dvignemo na še višjo raven, s tem lahko upravičimo pričakovanja o še boljših finančnih rezultatih tudi v letu, ki je pred nami. Ob obstoječih nastanitvenih zmogljivostih tudi ni več veliko možnosti za povečanje števila prenočitev, saj so nekatere zasedene že kar 80-odstotno na letni ravni, večina term pa je ob koncih tedna vse leto skoraj polno zasedena,« je še poudaril Altbauer. ROBERT GORJANC to, da ljudje tega organa še ne poznajo, normalno. Ker bo imel zagovornik po rebalansu državnega proračuna več denarja za promocijo svojega obstoja in dejavnosti, bodo ljudje bolje vedeli, kdaj se je smiselno obrniti nanj. So tudi lokalne samouprave pri svojih programih in razpisih kdaj diskrimina-torne? Urad zagovornika je v zadnjem letu in pol prejel prijave glede domnevne diskriminacije pri zaposlovanju na občinah, a v konkretnih primerih diskriminacije ni odkril. »V postopku smo preverili, če obstajajo osebne okoliščine, zaradi katerih nekdo ni dobil dela, ali gre za obliko, ki je predpisana z zakonom. Včasih ljudje prijavijo druge vrste kršitev, kot je diskriminacija, na primer nadlegovanje. Takrat jim pojasnimo, da je za tovrstne primere pristojen inšpektorat za delo. Nadlegovanje na primer ni diskriminacija, dokler motivi zanj niso etnična pripadnost, spol ali kaj drugega.« TINA STRMČNIK Prvič tujih gostov več kot domačih Leto 2018 za zdravilišča v številkah: 841.612 gostov (skupno) 432.485 tujih gostov 409.127 domačih gostov 3.198.992 prenočitev (skupno) 50,4 odstotka prenočitev tujih gostov 49,6 odstotka prenočitev domačih gostov 0,2 odstotka porast skupnega števila gostov 0,6 odstotka povečanje števila tujih gostov Odmeven nastop na Alpe Adrii Zdravilišča so bila tudi med udeleženci največjega turističnega sejma Alpe Adria, ki je bil ob koncu minulega tedna na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na tem sejmu se zdravilišča predstavljajo samostojno in ne v okviru SSNZ. Na Alpe Adrii se je odmevno predstavila tudi turistična destinacija Dežela Celjska, v okviru razstavnega prostora Slovenske turistične organizacije (STO) pa tudi Laško in Solčavsko kot evropski destinaciji odličnosti (EDEN). Novo (peto) rekordno leto slovenskega turizma Lani smo v Sloveniji zabeležili več kot 5,6 milijona turističnih prihodov in skoraj 15,3 milijona turističnih prenočitev; od tega so tuji gostje ustvarili 4,2 milijona prihodov in 11 milijonov prenočitev. V obdobju med januarjem in novembrom je bila vrednost izvoza potovanj 2,52 milijarde evrov. Začasni statistični podatki Sursa tako kažejo na še eno rekordno leto slovenskega turizma, peto zapovrstjo, in izpolnjevanje ciljev iz Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ključni cilj iz strategije je namreč dvig prilivov iz izvoza potovanj: po podatkih Banke Slovenije se je vrednost potovanj med januarjem in novembrom 2018 povečala za skoraj 12 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2017 in tako dosegla rekordnih 2,52 milijarde evrov (12 odstotna rast). Zagovornik načela enakosti ljudem nudi podporo in svetovanje. Tako jim pomaga pri odločitvi, kakšne pravne korake lahko naredijo v primeru domnevne diskriminacije. »V določenih postopkih lahko ljudje pritožbo zaradi diskriminacije na primer pri zaposlovanju naslovijo na drugo stopnjo odločanja. V primerih, ko ni drugega sredstva, lahko prijavo oddajo nam. Naše strokovne službe jo obravnavajo in izdajo ugotovitveno odločbo. Če kršitelj odločbe ne spoštuje, lahko primer predamo pristojni inšpekciji. Če delodajalec na primer ne bi upošteval naše odločbe, bi bil prekrškovni organ za ta primer pristojni inšpektorat,« je pojasnil Lobnik. I ■ I ■ v v za zdravilišča »Gre za tisti premik, ki smo si ga želeli in ga napovedovali: da zadrži-mo število prenočitev domačih gostov, hkrati pa dosežemo rast prenočitev tujih turistov.« 4 GOSPODARSTVO Sistem sledljivosti mesa v Sloveniji dober Kmetijska ministrica obiskala obrat Celjskih mesnin Sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji je dobro vzpostavljen, končni uporabniki pa dobijo varne izdelke, je ob obisku Celjskih mesnin zagotovila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Medtem ko po Evropi še vedno odmeva pojav spornega mesa iz poljske klavnice, dogajanje pozorno spremljajo tudi na slovenskem kmetijskem ministrstvu. Ministrica Aleksandra Pivec je v torek obiskala Celjske mesnine, kjer je v praksi preverila sistem sledljivosti in postopke, ki zagotavljajo varnost na tem področju v verigi zakola in predelave mesa do končnega izdelka. Po ogledu obrata je ministrica povedala: »Mislim, da lahko javnosti mirno sporočimo, da je sistem varnosti in sledljivosti v slovenski pridelavi in predelavi mesa dobro vzpostavljen in dobro deluje. Kupcem pa lahko zagotovimo, da so izdelki varni.« Posedi: »Spornega mesa pri nas ni« Generalni direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi, ki je skupaj z ministrico obiskal Celjske mesnine, je znova zagotovil, da v Sloveniji ni spornega mesa s Poljske. Inšpektorji nadaljujejo vzorčenje mesa in če bodo ugotovili kaj spornega in zdravju ljudi škodljivega, bodo o tem javnost obvestili. Povedal je še, da je sporna klavnica na Poljskem zaprta. Krivec: »Iz te afere se moramo nekaj naučiti« Dogajanje, povezano s spornim mesom, je ob mini-stričinem obisku pokomenti-ral tudi direktor Celjski me- snin Izidor Krivec. Dejal je, da vsak tak dogodek vpliva na potrošnika, saj vse te informacije pri ljudeh vzbujajo nezaupanje. »So pa tovrstne afere priložnost, da se vsi kaj naučimo in da potrošnikom povemo, kakšna prednost je, če uživa lokalno pridelano hrano.« Ob tem je Krivec poudaril, da je Slovenija pri zagotavljanju govedine samoo-skrbna in ni nobene potrebe po uvozu. »Slovenska govedina je visoko kakovostna.« Sistem javnega naročanja hrane je dober Kmetijska ministrica je sicer v zadnjih dneh preverjala tudi sistem javnega naročanja hrane v javnih zavodih, med drugim je obiskala eno izmed ljubljanskih šol, ki je primer dobre prakse. Pivče-va ocenjuje, da sta sistem javnega naročanja in zakonodaja na tem področju Ministrica Aleksandra Pivec za kmetijstvo (druga z desne) je po ogledu obrata Celjskih mesnin zagotovila, da so slovenski izdelki varni in da sistem sledljivosti mesa pri nas dobro deluje. dobra, saj dajeta možnost in podlage, da se naročajo lokalna živila. »Seveda pa je odvisno od tistega, ki se s temi naročili ukvarja, koliko je vešč pri tem, da lokalne ponudnike poišče in jih tudi izbere. Zagotovo pa je treba pregledati, ali je sistem možno še kako izboljšati,« je povedala ministrica. Po njenih besedah v sistemu javnega naročanja obstajajo mehanizmi za izbor kakovostnih izdelkov. Tako je denimo moč izdelke do 80.000 evrov vrednosti naročiti zgolj z naročilnico. »V sistemu javnega naročanja imamo tudi do 15 odstotkov ekoloških izdelkov in do 15 odstotkov izdelkov iz sheme Izbrana kakovost. Poleg tega je v tem sistemu od 40 do 50 odstotkov lokalno pridelanih izdelkov.« Poudarila je še, da zakonodaja na tem področju ne daje prednost najnižji ceni, ampak je poudarek na najugodnejšem ponudniku, ki ni nujno najcenejši. LKK, foto: GrupA Spremembe na vrhu holdinga Z vrha Holdinga slovenskih elektrarn, ki ima pod svojim okriljem med drugim Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje, je odstopil generalni direktor Matjaž Marovt. Marovt je za odhod iz družbe navedel osebne razloge. Portal Siol poroča, da so se postopki za imenovanje novega direktorja holdinga že začeli in da naj bi položaj želel Stojan Nikolič, dosedanji član poslovodstva hSe za finance. V poslovodstvo holdinga naj bi prišla še Mojca Letnik, dosedanja članica uprave Premogovnika Velenje. Spomnimo, da so se kadrovske spremembe pred časom zgodile tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Sredi januarja je namreč odstopil direktor elektrarne Arman Koritnik, ki se bo zaposlil v zasebnem sektorju. TS Za približno 300 delavcev zaprli vrata 1. februarja se je pogodba za določen čas v Gorenju iztekla 190 zaposlenim. Za obdobje do 1. februarja je imelo podjetje najetih tudi 80 agencijskih delavcev, pa tudi nekaj študentov. Medtem ko v službi za odnose z javnostmi pravijo, da gre za običajno sezonsko gibanje zaposlenih, so v sindikatu zaradi zmanjšanja števila zaposlenih zaskrbljeni. V Gorenju so imeli zadnje večje potrebe po delavcih za določen čas v proizvodnji konec lanskega leta. Takrat so zaradi načrtovane selitve še zadnjega dela proizvodnje hladilnih aparatov v Valjevo ustvarjali zalogo vgradnih aparatov. Sedaj, ko proizvodnjo že selijo v omenjeno srbsko mesto, imajo na omenjeni liniji izpad. To, da so se delavcem za določen čas ob začetku selitve linije pogodbe iztekle, v Gorenju opisujejo kot običajno sezonsko gibanje. »Res pa je, da je število delavcev, ki jim je v tem času potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, za nekaj deset višje od običajnega,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Dodali so, da je pogodba za določen čas z zaposlenim sklenjena za omejeno, točno določeno časovno obdobje. In da je predpostavka, da je namen pogodbe za določen čas njeno avtomatsko podaljševanje, napačna. Predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije v Gorenju Žan PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Zeba pa pravi, da zaposlene in sindikat ob vsem tem skrbita zmanjšan obseg proizvodnje. »Če se proizvodnja zmanjšuje, je to slabo za Gorenje. Zelo smo odvisni od obsega proizvodnje, od tega je odvisen tudi rezultat poslovanja ob koncu leta.« Ko bo podjetje znova iskalo kader, je vprašanje, koliko delavcev bo lahko pridobilo nazaj, še meni sindikalist. »Nekateri ljudje so bili zaposleni tudi leto in pol in so se dobro vpeljali ter so znali delati. Novembra in decembra, ko smo nazadnje potrebovali dodatne delavce, je tudi sindikat sodeloval pri tem, da bi jih pridobili čim več. In rečeno nam je bilo, da bo vsaj za nekatere možnost zaposlitve za nedoločen čas. Imeli smo težave, saj nismo mogli pridobiti ljudi, zdaj pa je kar naenkrat zgodba povsem drugačna.« Zbodla ga je tudi delitev na zaposlene za določen čas in na zaposlene preko agencij. Poudaril je, da so namreč vsi ti ljudje po izteku pogodb za zaposlitev znova brezposelni ljudje oz. iskalci dela, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. TS Zreški GKN je lani prejel naziv savinjsko-zasavska gazela. Prodajo iz leta v leto povečuje, širi se tudi prostorsko. Samo za posodobitev proizvodnih procesov je podjetje zadnja tri leta namenilo več kot 20 milijonov evrov. Andrej Poklič znova na čelu GKN Driveline Peter Smole ni več direktor podjetja GKN Driveline v Zrečah. Lastniki angleške multinacionalke so februarja na direktorsko mesto znova postavili Andreja Po-kliča, ki je podjetje vodil do septembra 2015, zadnja tri leta in pol pa je bil operativni direktor skupine GKN podjetij v Evropi. Razlogov za zamenjavo na čelu podjetja, za katerim je uspešno leto, lastniki niso navedli. Novi-stari direktor Andrej Poklič je dejal, da gre pri takšnih odločitvah vedno za kompromise in da je ponujeno delovno mesto sprejel tudi na podlagi predstavljenih načrtov: »Od lani ima GKN Driveline nove lastnike, ki organizacijsko in strukturno spreminjajo delovanje podjetja in ena od posledic tega je moja vrnitev na to delovno mesto.« Na direktorskem mestu je tako zamenjal Petra Smoleta, ki se je prejšnji teden potegoval za naziv Mladi manager 2018. Združenje manager ga je namreč umestilo med tri finaliste. Kot je povedal novi direktor, za zdaj še ni znano, kakšna bo nova vloga Smoleta in ali ostaja v podjetju. Ambiciozne napovedi za leto 2019 V GKN Driveline Slovenija se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avto delov. Lani so v podjetju s 450 zaposlenimi po besedah Pokliča zabeležili rekordno prodajo, več kot 100 milijonov evrov. »Letos se spogledujemo s še večjim obsegom poslovanja. Načrtujemo približno sedemodstotno rast glede na leto 2018. Avtomobilska industrija je zelo nepredvidljiva, lahko se zgodi, kar se v delu Evrope ponekod že čuti, recesija. Kako globoka, je danes težko reči, zavedamo se, da se lahko dotakne tudi nas, saj skoraj vse, kar izdelamo, izvažamo, večinoma po Evropi,« je optimističen, a hkrati previden novi direktor. V podjetju bodo še naprej vlagali v izboljšave in nadgradnjo poslovnih procesov, saj nenehno težijo k izboljšanju produktivnosti. Investirali bodo tudi v znanje zaposlenih, saj želijo narediti večje in hitrejše korake na področju avtomatizacije in digitalizacije poslovanja. LKK, foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 Turško mačko je kupila celjska občina Je s tem nekdaj priljubljen celjski hotel rešila pred nadaljnjim propadanjem? Na drugi javni dražbi minuli teden je celjski hotel Turška mačka kupila Mestna občina Celje. Mestni svetniki so nato na naknadni dopisni seji podali soglasje k nakupu. Občina naj bi hotel prenovila in v njem obudila nekdanjo dejavnost. Kot smo že poročali, je stečajni upravitelj podjetja Domine nepremičnine v stečaju Benjamin Pačnik na dražbi konec januarja prodajal nekdaj priljubljeni hotel Turška mačka v središču Celja. Izklicna cena za stavbo, ki ima 957 kvadratnih metrov notranjih površin in je postavljena na 504 kvadratne metre veliki parceli, je bila postavljena pri dobrih 521 tisoč evrih. Tržna vrednost hotela je bila določena pri 670 tisoč evrih, na prvi neuspešni dražbi lani ga je Pačnik skušal prodati za 549 tisoč evrov. Na drugi javni dražbi je tako hotel skupaj z znamenitimi vitraži Lojzeta Spacala po izklicni ceni kupila Mestna občina Celje (MOC). Ta je imela predkupno pravico, bila pa je tudi edina dražitelji-ca. »Mestna občina Celje se je za nakup nekdanjega hotela Turška mačka odločila skladno s strategijo nakupa poslovnih prostorov na območju starega mestnega jedra,« je povedala predstavnica občine Mojca Grušovnik. Najprej nakup, nato soglasje Občina je na dražbi sodelovala brez predhodnega pooblastila mestnega sveta. Dopisna seja je bila tako razpisana le dan po dražbi, svetnice in svetniki so tako soglasje k nakupu - občina je soglasje mestnega sveta za nakup potreboval, ker je znesek presegel 500 tisoč evrov - podali v začetku tedna. Na odgovor, zakaj je občina iskala soglasje šele potem, ko je bila dražba že izpeljana, čeprav je bil datum dražbe znan že pred redno januarsko sejo, še čakamo. Ko bodo vsi postopki prodaje končani in bo celjska občina prevzela nepremičnino, jo najprej čakajo vzdrževalna dela. Nato si bodo na občini, kot so še sporočili, zaradi dolgoletne hotelirske tradicije, ki je pomembna za Celje, prizadevali, da bi v Turški mački ponovno zaživela nekdanja dejavnost. Z novim lastnikom tudi Zvezda Le dva dni po uspešni dražbi hotela je stečajni Na celjskem sejmišču se je včeraj končal prvi sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech. Sejemska novost se je izkazala za izjemno uspešno, kar je tudi dokaz, da je na slovenskem trgu dovolj prostora za strokovni kmetijski in gozdarski sejem. Celjski sejem je minuli konec tedna prvič organiziral sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki je požel ogromno zanimanja. Sejem so po zgledu iz tujine organizirali pred glavno kmetijsko sezono, ko kmetje načrtujejo nakup mehanizacije. Celjsko sejmišče je edino v Sloveniji dovolj veliko in sodobno opremljeno za pripravo takšnega sejma. »Če nam je bilo ob pobudah razstavljavcev jasno, da ima sejem potencial, je število obiskovalcev to dokončno potrdilo,« je po zaprtju sejma povedal izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. Agritech je v petih dneh obiskalo kar 20.700 obiskovalcev. Glede na pozitivne odzive tako razstavljavcev kot obiskovalcev je Otorepec prepričan, da bo Agritech postal stalnica sejemske ponudbe. Na 16 tisoč kvadratnih metrih pokritih površin so se z več kot 200 blagovnimi znamkami predstavili proizvajalci in uvozniki kmetijske in gozdarske mehanizacije. Sejem je vsak dan spremljalo obsejemsko dogajanje, rdeča nit predavanj in izobraževanj je bila varnost pri delu. Sodobna mehanizacija namreč predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki lahko povečajo varnost pri obdelovanju zunanjih površin. Z digitalizacijo sveta se modernizira tudi svet gozdarjev ter kmetov in za Mestna občina Celje je z nakupom nekdanjega hotela zaščitila več vitražev visoke umetniške vrednosti, ki jih je izdelal pokojni Lojze Spacal in krasijo stene in vrata jedilnice hotela. Prej je namreč obstajala bojazen, da bi jih lahko novi lastnik uničil, čeprav je bila ohranitev vrednih umetnin zaukazana že pred prodajo. upravitelj Pačnik uspel najti tudi kupca za priljubljeno slaščičarno Zvezda. Kot je potrdil, je bila nepremičnina skupaj s premičnim premoženjem prodana po izklicni ceni, in sicer za dobrih 285 tisoč evrov. Kdo je novi lastnik Zvezde, stečajni upravitelj ni želel razkriti, tega ni razkrila niti trenutna najemnica lokala. Med možnimi kupci se je tudi v tem primeru omenjala občina, a so tam v odgovoru zatrdili, da »MOC ni kupila Zvezde.« Dražba za Gostilno pri mostu, ki je prav tako del stečajne mase propadlega podjetja Domine, je bila prejšnji teden preklicana. Na prodajo še vedno čaka tudi kavarna Vrtnica. Ta ne bo mogoča, vse dokler ne bo rešen spor s stanovalci zgradbe v Mal-gajevi ulici glede lastništva zemljišča, na katerem je gostinski vrt. LKK, foto: SHERPA Prvi strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Celju je obiskalo 20.700 ljudi. Pobudnik sejma, Združenje proizvajalcev in uvoznikov kmetijske tehnike, je z obiskom zadovoljen. Za prihodnji sejem že pripravljajo nekaj novosti in posodobitev. Agritech izpolnil pričakovanja stroke Strokovni kmetijski in gozdarski sejem v Celje privabil obiskovalce iz vse Slovenije konkurenčnost na trgu bo mehanizacija tej usmeritvi morala slediti. Agritech je nastal na pobudo Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske tehnike (ZKGT). Ti so, kot je potrdil njihov predstavnik Žiga Kršinar, s sejmom izjemno zadovoljni. »Zadovoljni smo z obiskom in izgledom sejma. Zahvaljujemo se vsem razstavljavcem, ki so se potrudili in uredili svoje razstavne prostore. Prepričani smo, da je Slovenija dobila prvi tovrstni strokovni sejem, ki ga je nujno potrebovala. V prihodnje vemo, kaj lahko še izboljšamo, vendar smo za prvič s sejmom zelo zadovoljni.« Člani združenja so na sejmu predstavili tudi kadrovske štipendije, ki so jih razpisali za mlade serviserje in prodajalce kmetijske in gozdarske mehanizacije. LKK, foto: SHERPA 100% SUV. 100% HIBRIDNA MOČ. © HYBRID FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80 ШШШ-FRI-MOBIL.SI Povprečna poraba goriva za modele RAV4 je 4,4 do 6,4 l/100km in emisije CO2 100 do 145 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota RAV4: EURO 6d-temp. Emisija NOx je od 0,0021 do 0,0156 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Toyota Adria d.o.o., Brnčičeva ulica 51, 1231 Ljubljana - Črnuče. Slika je simbolična. Celebusi dobro sprejeti, vprašanj precej Odziv MOC na pripombe občanov po uvedbi mestnega potniškega prometa CELJE - Na Mestni občini Celje (MOC) so se odzvali na prve številne odzive, izkušnje in komentarje uporabnikov ob vzpostavitvi avtobusnega mestnega potniškega prometa v času promocijskih brezplačnih voženj Celebusa. Te so bile od 28. januarja do 2. februarja. Prav tako so na občini predstavili tudi prve podatke o prodaji vozovnic. Na obeh prodajnih mestih, v prostorih Nomaga in Mestne občine Celje, so prodali 909 dnevnih, devet tedenskih, 88 mesečnih ter šest letnih vozovnic. Prodali so tudi nekaj letnih vozovnic s popustom, in sicer devet vozovnic s 50-od-stotnim popustom za otroke in 22 vozovnic s 25-odstotnim popustom za dijake, študente, upokojence in invalide. Ker v času promocijskih brezplačnih voženj vozovnice niso bile v uporabi, tudi ni bilo mogoče beležiti števila potnikov na Celebusih, zato na občini ne razpolagajo s podatkom o številu prepeljanih potnikov. Kljub temu na podlagi splošnega vtisa in odziva občanov na družbenih omrežjih ocenjujejo, da je brezplačne vožnje mestnega potniškega prometa uporabljalo veliko občanov. Nekateri dela Celja pozabljeni? Na Facebook strani naše medijske hiše NT&RC je bil odziv na članke ob uvedbi Celebusov izjemen, skupno so prispevki dosegli več kot 30 tisoč obiskovalcev, ki so novosti v knežjem mestu namenili številne komentarje, vprašanja in pobude, največ pa se jih nanašalo na postavitev linij. Naši poslušalci oziroma bralci so tako na primer spraševali, zakaj Celebusi ne vozijo do Plave lagune in Me-dloga, zakaj ne po desnem bregu Savinje, zakaj tudi ne do Šmarjete, Ljubečne in če so na občini na ta primestna naselja pozabili. »Z linijami smo zajeli območja z največjo gostoto poselitve. Pri snovanju smo stremeli k temu, da je frekvenca prihodov avtobusov čim večja, seveda ob upoštevanju desetih razpoložljivih avtobusov in drugih materialnih ter finančnih možnosti. Glede prestopanja smo vozni red oblikovali optimalno za čim širši krog uporabnikov. Po šestmesečnem obdobju bomo po potrebi vozni red in linije prilagodili,« so pojasnili na MOC. Sicer so na občini tudi sami prejeli veliko predlogov ter tudi konstruktivnih pripomb, ki jih bodo upoštevali v skladu z možnostmi. Kot so še sporočili z občine, bo vseh 42 digitalnih prikazovalnikov prihodov avtobusov nameščenih do konca tega tedna. Že nekaj dni je tudi mogoče kupiti vozovnice na spletu, mobilna aplikacija je v fazi razvoja in bo kmalu dostopna. Zakaj osebni podatki pri nakupu vozovnic? Glede nujnosti navajanja osebnih podatkov pri nakupu vozovnic na prodajnem mestu so na občini pojasnili, da so tedenske, mesečne in letne vozovnice vezane na določeno osebo in niso prenosljive. Kartice, ki vključujejo dnevne vozovnice, so prenosljive, koncesionar pa naj bi potreboval ime in priimek uporabnika predvsem zato, da lahko v primeru morebitne izgube najdeno kartico vrne lastniku. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Za požarno varnost sto tisoč evrov Gripa: internistični oddelki polni CELJE - Po tragičnem dogodku v jeseniški bolnišnici, kjer sta v požaru umrli dve osebi, ena pa je huje poškodovana, se postavlja vprašanje, kako je požarna varnost urejena v Splošni bolnišnici Celje. Gre namreč za bolnišnico, ki ima svoje oddelke tudi v stavbah, ki so starejše od 100 let. V novejšem, 40 let starem objektu, je približno polovica vseh bolnišničnih oddelkov, druga polovica pa je v starejših stavbah, ki ne zagotavljajo sedanjih prostorskih in drugih standardov. Najstarejša stavba v kompleksu celjske bolnišnice je iz leta 1887. Stare stavbe so tudi razlog, da so si v Celju že vrsto let prizadevali za nadomestno novogradnjo, v katero bi lahko preselili vse bolnišnične oddelke iz starih stavb. Kot je znano, trenutno poteka tako imenovana »nul- Pomagate lahko tudi s sporočili Sredi januarja smo poročali, da so v Pediatričnem urgen-tnem centru Splošne bolnišnice Celje začeli z zbiranjem sredstev za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki bo zdravnikom v pomoč pri odkrivanju življenjsko ogrožajo-čih stanj in diagnostiki najbolj ranljive populacije. Nov ultrazvočni aparat, za nakup katerega je potrebnih 40 tisoč evrov, bo omogočal hitrejšo obravnavo najmlajših pacientov v urgentnem centru ter hitrejšo napotitev na nadaljnjo usmerjeno specialistično obravnavo. Pediatrični urgentni center Splošne bolnišnice Celje donacijska sredstva zdaj zbira tudi s SMS sporočili. Zbiranje denarja s SMS sporočili bo trajalo februarja in marca, medtem ko je nakazilo možno tudi na transak-cijski račun, ki je objavljen na spletni strani bolnišnice. sMs sporočilo s ključno besedo PUC1 ali PUC5 na številko 1919 bo pomenilo en oziroma 5 evrov. Športno-plezalni odsek Planinskega društva Celje Matica pa je skupaj z bolnišnico v soboto pripravilo tudi dobrodelno tekmovanje v športnem plezanju za otroke in najstnike. Dogodek je bil v Plezalnem centru Celje I. osnovne šole. ta« etapa za novogradnjo, vendar bo bolnišnica vsaj do leta 2024 morala delovati v starih prostorih. Kot so nam povedali v bolnišnici, imajo izdelan projekt celovite obnove sistema javljanja požara, ki ga v skladu s finančnimi možnostmi uresničujejo. Tako so v času izgradnje urgentnega centra odstranili stare požarne centrale in v urgentnem centru centralizirali sistem za javljanje požara. Ob tej centrali je zagotovljena 24-urna prisotnost varnostnika. Prav tako imajo neposredno javljanje požara Poklicni gasilski enoti Celje, ki v primeru alarma zagotovi takojšnji izvoz gasilcev. Poleg tega pa pri obnovah vseh starih bolnišničnih prostorov obnavljajo oziroma urejajo tudi sistem javljalnikov požara v skladu s trenutno veljavnimi predpisi in standardi. V lanskem letu so za naložbe v sistem požarne varnosti objektov vložili približno sto tisoč evrov. V bolnišnici imajo tudi izobraževanja in praktične vaje zaposlenih v primeru požara. Poklicni gasilci redno izvajajo preglede in servise gasilnikov in hidrantov v vseh bolnišničnih objektih. Te storitve skupaj s pregledi sistemov stanejo bolnišnico približno 10 tisoč evrov letno. Znano je, da se je na Celjskem povečalo število okuženih z gripo. V Splošni bolnišnici Celje imajo te dni hospitalizirano tako veliko število pacientov, obolelih z gripo in gripi podobnimi obolenji, da so vsi internistični oddelki povsem polni. Zaradi povečane potrebe po bolniških posteljah za obravnavo pacientov z gripo in podobnimi obolenji so morali delo v posameznih oddelkih bolnišnice tudi reorganizirati in omogočiti dodatne bolnišnične postelje. V celjski bolnišnici tako še naprej velja popolna prepoved obiskov, vendar se vsi takšne prepovedi ne držijo. »Vse svojce, prijatelje in znance hospitaliziranih bolnikov še enkrat pozivamo, da ta ukrep upoštevajo, saj je namenjen zaščiti pacientov pred dodatnimi okužbami,« opozarjajo v Splošni bolnišnici Celje. Obča- sno namreč prihaja tudi do nerazumevanja in neupoštevanja prepovedi obiskov in takrat te primere individualno rešujejo. Večjih težav do zdaj niso imeli. Kljub prepovedi obiskov se lahko v izjemnih primerih obisk svojcev vseeno dopusti, vendar pa mora biti dogovorjen z lečečim zdravnikom. »Vse, ki vstopajo v našo bolnišnico, bi radi opozorili na pomembnost izvajanja osnovnih higienskih ukrepov kot so umivanje ali razkuževanje rok, ter higieno ka-šlja. Kašljamo vedno v rokav in nikoli na dlan, saj tako prenesemo virus na površine, preko katerih se okužijo tudi ostali. V primeru, da ob prihodu v bolnišnico obiskovalci kašljajo in smrkajo, naj uporabijo zaščitno masko in zaposlene zdravstvene delavce opozorijo na obolenje,« navajajo v bolnišnici. SŠol V Splošni bolnišnici Celje sicer nimajo negovalnega oddelka, ampak imajo manjše število negovalnih postelj na posameznih oddelkih. Bolnike, pri katerih so prepoznana določena tveganja, zdravstveni delavci pogosteje nadzoru- jejo. Drugih oblik varovanja takšnih bolnikov nimajo. SŠol Foto: SHERPA Sodobni krožišči bosta nadomestili zastareli diamant Prenova avtocestnega priključka v Arji vasi se bo začela jeseni - Sledi še gradnja krožišč na žalski obvoznici in trgovini Spar Ena najbolj perečih prometnih točk ne samo v občini Žalec, temveč tudi na celotni avtocesti med Celjem in Ljubljano je zagotovo priključek v Arji vasi. Zaradi zastarele oblike diamanta je nepregleden in nevaren, ob njem pa že zdaj, ko bližnja poslovna cona ni niti še dokončno zaživela, nastajajo zastoji. Z vidika prometnih nesreč, ki na srečo v zadnjih v zadnjem obdobju niso terjale človeških življenj, je na območju žalske občine najbolj problematično križišče v obliki črke y na žalski obvoznici, kjer vozniki največkrat spregledajo vozila, ki se peljejo po prednostni cesti proti Šempetru oziroma avtocesti. ŽALEC - Avtocestni priključek v Arji vasi, križišče v obliki Y na žalski obvoznici, obnova ceste skozi Šempeter ... To so le trije primeri prometne infrastrukture, za katere si Občina Žalec že nekaj časa prizadeva, da bi jih direkcija za infrastrukturo oziroma Dars posodobila in prilagodila sodobnim prometnim tokovom. Župan Janko Kos se je prejšnji teden na to temo sestal z ministrico za infrastrukturo Alenko Bra-tušek, ki je skupaj s predstavniki direkcije in Darsa obiskala središče Spodnje Savinjske doline. Ti so obljubili, da naj bi se obnova avtocestnega priključka začela še letos, preostale prometne zagate pa bodo na vrsto prišle postopoma v prihodnjih nekaj letih. Ena najbolj perečih prometnih točk ne samo v občini Žalec, temveč tudi na celotni avtocesti med Celjem in Ljubljano je zagotovo priključek v Arji vasi. Zaradi zastarele oblike diamanta je nepregleden in nevaren, ob njem pa že zdaj, ko bližnja poslovna cona ni niti še dokončno zaživela, nastajajo zastoji. Največja težava je težko vključevanje vozil na državno cesto Velenje-Žalec. »Ko se po avtocesti pripelješ iz smeri Celja in na izvozu želiš zaviti levo za Žalec, je to zaradi gostega prometa zelo težko. Obupaš in zapelješ desno na državno cesto proti Velenju ter obrneš na prvem križišču pri Zaloški Gorici ali pot celo nadaljuješ proti Ložnici in od tam naprej proti Žalcu,« je razmere prejšnji četrtek predstavil žalski župan Jako Kos. Član uprave Darsa Vili Ža-vrlan, ki je pred več kot dvema desetletjema sodeloval pri gradnji avtoceste po Spodnji Savinjski dolini, se strinja, da je diamantni priključek zelo neposrečenega rešitev. Dars se je zato skupaj z direkcijo za infrastrukturo že pred nekaj leti lotil reševanja te problematike. Na podlagi do zdaj izdelanih študij - po izgradnji Lidlovega logističnega centra naj bi priključek dnevno uporabljalo približno 350 tovornih vozil - na tem območju načrtujejo izgradnjo dveh krožišč. Obnova, ki se bo začela še letošnjo jesen, bo končana prihodnje leto. Stala bo približno 3,2 milijona evrov, stroške zanjo pa naj bi si enakovredno razdelila Dars in direkcija. Ker razvoj poslovne cone Arnovski gozd še zdaleč ni zaključen, bodo v nadaljevanju na podlagi dodatne prometne študije, ki jo bo naročila občina, lahko po potrebi obnovljen priključek še nadgradili. Kot eden izmed ukrepov pride v poštev dodatni uvoz preko servisne ceste. Za manj prometnih nesreč Z vidika prometnih nesreč, ki na srečo v zadnjem obdobju niso terjale človeških življenj, je na območju žalske občine najbolj problematično križišče v obliki črke y na žalski obvoznici, kjer vozniki največkrat spregledajo vozila, ki se peljejo po prednostni cesti proti Šempetru oziroma avtocesti. Občina Žalec si zato že nekaj časa prizadeva, da bi križišče nadomestili s krožiščem, s čimer bi izboljšali prometno varnost in se obenem rešili zastojev ob prometnih konicah. Z njo se strinja tudi direkcija za infrastrukturo. Projekt za izvedbo krožišča je že pod streho, marca letos se bodo začeli parcelacija, cenitev in odkup okoliških zemljišč. Gradnja, ki naj bi stala dober milijon evrov, pa še ni predvidena v letošnjem proračunu. Po navedbah direkcije naj bi se jo najverjetneje lotili prihodnje leto. Jeklo namesto betona Nedaleč stran v smeri Šempetra je nad državno cesto nadhod Mavrica, ki povezuje severni in južni del Žalca. Ker je ta že dotrajan in v primeru izrednih prevozov tudi prenizek, je bila Občina Žalec že pred leti tik pred tem, da ga obnovi. »Na podlagi izdelanega projekta bi konstrukcijo porušili do nosilnih stebrov in zgradili nekaj deset centimetrov višjo betonsko konstrukcijo. Obnova bi v tem primeru trajala tri mesece, ves promet pa bi morali v tem času z obvoznice preusmeriti skozi mestno središče, na kar občina ni mogla pristati,« je pojasnil vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir. Občina je zato kasneje izvedla natečaj za rešitev posodobitve nad-hoda in dobila novo, veliko ugodnejšo tehnično rešitev, ki predvideva izdelavo jeklene konstrukcije, ki bi jo lahko namestili v dveh dneh. Direkcija se bo naložbi podrobneje posvetila, ko bo od občine prejela projekt za izvedbo. Nič več »zamaška« pri Sparu? Nič manj ni nujna obnova državne ceste skozi Šempeter. Projekt za izvedbo njene obnove, ki je že izdelan, med drugim predvideva celovito obnovo dotrajanega mostu čez Podvinsko strugo na začetku naselja Šempeter in izgradnjo krožišča pri Trgovini Spar, ki je utesnjeno in nepregledno. Ker se omenjena trgovska družba ne strinja s trenutno umestitvijo krožišča, na račun katerega bi izgubila nekaj parkirnih mest, bo direkcija za infrastrukturo še letos spremenila dosedanje projektantske načrte. Krožišče bo po novem umeščeno nekoliko južneje, s čimer se bodo ohranila vsa parkirna mesta. Direkcija, ki trenutno usklajuje sporazum sofinanciranja z občino, bo še letos objavila javno naročilo za obnovo ceste od krožišča v Ločici ob Savinji do semaforiziranega križišča pri Sipu in obenem naročila spremembe projekta za izvedbo, ki se nanaša na krož-išče pri Sparu. To pa še ni vse. Občina si želi rešiti tudi prometno zagato prebivalcev ob državni cesti med Šempetrom in Žalcem, ob kateri ni nobene kolesarske ali pešpoti. Na podlagi občinskega idejnega projekta bi te stanovanjske zgradbe dobile povezavo za kolesarje in pešce, ki bi glavno cesto prečkala pri gostišču Štorman. Hkrati bi rekonstrukcija poljske ceste omogočala ukinitev tamkajšnjega železniškega prehoda. Direkcija je na zadnjem sestanku obljubila, da bo preučila tudi predlog, ki pa bo glede na vse ostale naložbe najverjetneje moral še malo počakati. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Dražje daljinsko ogrevanje VELENJE, ŠOŠTANJ -Občani, ki svoja gospodinjstva v Šaleški dolini ogrevajo s pomočjo daljinskega ogrevanja, od 1. februarja za ogrevanje v povprečju plačujejo osem odstotkov več. Občini Velenje in Šoštanj dviga cene ne želita v celoti preložiti na končne uporabnike, zato bosta še naprej subvencionirali del cene. Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je od novembra lani toplotno energijo podražila dvakrat, skupno za 24 odstotkov, tako da od 1. januarja megavatna ura energije znaša nekaj več kot 21 evrov. Za gospodinjstva je od 1. februarja strošek ogrevanja dražji v povprečju za približno osem odstotkov, razliko v dvigu stroška bosta subvencionirali občini Velenje in Šoštanj. V letu 2019 bosta za to namenili 791 tisoč evrov. Za industrijske odjemalce se je podražitev 1. februarja v celoti uskladila z višino nakupne cene. Komunalnemu podjetju Velenje se sicer dvig cene toplotne energije s strani Teš zdi neupravičen. Direktor podjetja mag. Gašper Škarja pravi, da Teš komunali ne želi razkriti podatkov, na podlagi katerih je izračunal ceno toplotne energije. Nekateri stroški, ki so razvidni iz javno objavljenih letnih poročil elektrarne, se zdijo komunalnemu pod- jetju previsoki. Tako se v podjetju med drugim ne strinjajo z navedbo Teša, ki pravi, da je vzrok za podražitev toplotne energije nakup emisijskih kuponov za letošnje leto. »Še vedno ne dobimo podatkov o tem, po kakšni ceni Teš dejansko kupuje te kupone. Imamo le podatek, po kakšni ceni jih všteje v prodajno ceno energije. Ker ne razpolagamo z vsemi podatki, se nam zdi, da bi morala agencija za energijo ta dejstva še enkrat preveriti.« TS V znamenju kombija in ceste GORNJI GRAD - Prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji, je v znamenju dveh postavk. Nova je nakup kombija za potrebe občanov in društev. Kombi želi občina kupiti med drugim za pomoč ostarelim občanom ter invalidom. Tako se želi odzvati na zapiranje živilskih trgovin v manjših krajih. Od novega leta je namreč zaprta še trgovina v Bočni, pred tem jo je trgovec zaprl tudi v Novi Štifti. Kombi bo predvidoma služil še za šolske prevoze. Poleg tega je v rebalansu povišan znesek za prenovo ceste Križ-Florjan-Kr-nica. Gre za največjo letošnjo naložbo. Do povišanja je prišlo, ker so po projektni dokumentaciji znani natančnejši podatki. V treh letih naj bi bilo prenovljenih šest kilometrov te ceste, prenovo pa bo sofinancirala država. Ta je občini za letos namenila po 118 tisoč povratnih in nepovratnih sredstev. Podoben znesek bo sofinancirala občina. Celotna naložba v treh letih naj bi predvidoma stala 1,2 milijona evrov. Na seji so svetniki za to cesto potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega programa. BJ Ob podražitvi vrtca občine s prstom kaže na državo Večina programov Vrtca Velenje je s februarjem dražja za 10 odstotkov, razvojni oddelek je cenejši za 20 odstotkov. VELENJE, ŠMARJE PRI JELŠAH - Od 1. februarja so za približno deset odstotkov višje cene večine programov Vrtca Velenje. To bodo v svojih denarnicah občutili starši otrok, vključenih v vrtec, pa tudi občina ustanoviteljica. Sama bo za pokrivanje razlike v ekonomski ceni v proračunu morala nameniti okoli pol milijona evrov več kot lani. Mestna občina Velenje zagotavlja vključitev vseh otrok v vrtec. Trenutno to vzgojno--varstveno ustanovo obiskuje več kot 1.400 otrok. Občina zvišuje cene programov vrtca predvsem zaradi zvišanja plač v javnem sektorju. Zaradi bremen, ki jih država nalaga lokalni skupnosti, bo morala slednja v proračunu zagotoviti precej več denarja kot lani, pravi vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek. »Lani smo za vrtce namenili pet milijonov evrov, letos bomo morali v proračunu zagotoviti še pol milijona evrov več. Država teh stroškov ne priznava. Ko je sklenila dogovor s sindikati, zagotovo ni pomislila, da bi morala zaradi tega lokalnim skupnostim zagotoviti dodaten denar.« Dodal je, da gre pravzaprav za desant na občinski proračun, ki bo imel posledice, ko bo treba zagotavljati denar za nove naložbe in za investicijsko vzdrževanje vrtcev. Enak odstotek podražitve programov vrtca so na zadnji seji sprejeli tudi v občini Šmarje pri Jelšah. »Pri tem občina nima nič. Sprostitev napredovanj in posledični dvig plač pomeni višje stroške, za katere moramo zakonsko zagotoviti sredstva. Če tega ne bi storili, bi vrtcu že maja zmanjkalo denarja za plače,« je dejal župan Matija Čakš. Olajšave ostajajo Kako bodo podražitev v svoji denarnici občutili starši? Največ staršev je uvrščenih v peti dohodkovni razred, kjer plačujejo 35 odstotkov ekonomske cene. Ti bodo za program prvega starostnega obdobja mesečno plačali skoraj 15 evrov več, za program kombiniranega oddelka skoraj 12 evrov več in za program drugega starostnega obdobja 11 evrov več. Starši, ki so uvrščeni v drugi dohodkovni razred, bodo za program prvega starostnega obdobja plačali približno štiri evre več, za program kombiniranega oddelka in drugega starostnega obdobja pa dobre 3 evre več. Za starše, ki so v najvišjem plačilnem razredu, bo povišanje znašalo od dobrih 18 do skoraj 33 evrov mesečno več. Po besedah Martinška občina še vedno ohranja olajšave za drugega otroka, za počitniške rezervacije, začasne izpise in bolnišnične odsotnosti otrok. Prav tako je za 20 odstotkov znižala ceno programa v razvojnem oddelku. Povišice vidne v rebalansu Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob obravnavi točke o podražitvi na seji mestnega sveta dejal, da bi morala vrtce, tako kot velja za osnovne šole, na svoja pleča prevzeti država. »Nič nimam proti temu, da si sindikati izborijo višje plače. A to pomeni, da so ekonomske cene programov vrtca višje. V tem primeru bi razliko do ekonomske cene morala pokriti država.« Dodal je, da so se nekateri župani novembra veselili višje povprečnine, sedaj bodo ta znesek takoj porabili za dražje programe vrtcev. »Vrtimo se v začaranem krogu, saj na eni strani država dviguje plače in pokojnine, na drugi strani pa vzame. Če ne neposredno ljudem, pa iz občinskega proračuna. Stro- šek bo tudi uprava mestne občine in ostali javni zavodi. Sam stroškov v tem trenutku ne znam oceniti, jih bomo pa morali oceniti do priprave rebalansa proračuna. Tam se bo najbolj videlo, kaj pomeni to všečno delovanje na državni ravni, brez zavedanja posledic oz. s prenašanjem posledic na ramena drugih.« TINA STRMČNIK Foto: SHERPA (arhiv NT) »Sprejemam očitke, češ da sem član Socialnih demokratov in da smo v vladi. Res je. Vendar opažam, da sta državna in občinska politika vedno bolj oddaljeni druga od druge. Pri tej zgodbi včasih desnica ne ve, kaj dela levica, pa ne mislim dobesedno,« pravi velenjski župan Bojan Kontič. Gospodarstveniki pri županu Ponovno iskanje pitne vode ПРРТР4 flR «4ЛДМТТ _ fill. Tnanlnncti Prno ra7icl/ano r VELENJE - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je minuli torek zvečer v prostorih Podjetniškega centra Standard sprejel velenjske gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike. Slednji lahko v letošnjem letu v Velenju pričakujejo razširitev Poslovne cone Stara vas, na javnem razpisu se bodo lahko potegovali tudi za približno 100 tisoč evrov, namenjenih razvijanju podjetništva. Mestna občina Velenje je upravne in podobne stavbe, lani za spodbujanje zagona podjetij in zmanjšanje brezposelnosti prispevala skoraj 122 tisoč evrov. Tako je 23 podjetjem sofinancirala naložbe v višini dobrega milijona evrov, s pomočjo katerih bodo podjetja ustvarila 13 novih delovnih mest. V letošnjem letu bo za spodbujanje podjetništva namenila 100 tisoč evrov. Za denar se bodo lahko podjetja na javnem razpisu potegovala predvidoma konec marca. Občina gospodarstvenike spodbuja tudi tako, da so investitorji, ki želijo graditi poslovne, industrijske, že nekaj let oproščeni polovice plačila komunalnega prispevka. Podjetniki lahko med drugim gradijo v Poslovni coni Stara vas, kjer je občina uredila dobrih devet tisoč kvadratnih metrov zemljišč, v letošnjem letu jih namerava urediti še dodatnih osem tisoč. Lani uspešno, letos previdneje Podjetja v Saša regiji so sicer v letu 2018 gospodarila zelo uspešno in dosegala letne načrte, pravi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Postopna selitev občine ŠTORE - Občina se postopno pripravlja na selitev svojega sedeža v naselje Lipa. Sedanji prostori, ki so v spodnjih Štorah, naj bi imeli v prihodnje drugačno namembnost. Gre za več let stare načrte selitve. Nove občinske prostore na Lipi, ki so v Mercatorjevem centru, je treba še urediti. V njih je treba med drugim kumentacija izdelana, name- namestiti predelne stene in urediti sanitarije. Februarja bo občina objavila razpis za dokumentacijo, ki jo potrebuje za ureditev novih občinskih prostorov, ter knjižnice, ki bo v isti etaži. Ko bo ta do- rava jeseni objaviti še razpis za izvajalca. Preselitev občine na Lipo je bila predvidena že med načrtovanjem stavbe Mer-catorjevega centra. Družba Mercator je namreč pogoje- Kotnik. Še posebej uspešno so poslovali izvozniki. Za letos pa so napovedi malce bolj previdne. »Ne vemo natančno, kaj se bo dogajalo na globalnih trgih. Zato so podjetja malce zadržana pri svojih poslovnih ciljih.« Dodal je, da se največ znakov ohlajanja trga pojavlja v avtomobilski industriji, kar dobavitelji za največje avtomobilske proizvajalce občutijo v zmanjšanju naročil. Manj ohlajanja je po besedah Kotnika zaznati pri izdelkih splošne potrošnje, kot so gospodinjski aparati in aparati zabavne elektronike. »Tu dramatičnih znižanj naročil ni. Res je, da ni hitre rasti, ki smo jo beležili v preteklih letih. Zaenkrat pa še ne moremo govoriti, da bi bili soočeni s krizo.« TS vala svoje vlaganje na Lipi tako, da je prišlo do tega, da je občina odkupila prostore v zgornji etaži stavbe. Prednost novih prostorov na Lipi je med drugim to, da bo tam postavljeno dvigalo za invalide. Občina v preteklih letih, ko je imela resne finančne težave, za svojo preselitev na Lipo še ni mogla poskrbeti. V stari stavbi občine v spodnjih Štorah naj bi bila ponovno stanovanja. BJ REČICA OB SAVINJI - Občina je začela izvajati projekt z naslovom Trajnostno zagotavljanje endogenih virov - Žegnan studenec. Gre za izvir in pritok potoka Rečica. Žegnan studenec je v preteklosti že služil kot vir pitne vode kraja. Med izvajanjem projekta bodo strokovnjaki ugotovili današnje stanje te po vsej verjetnosti še vedno pitne vode ter njene kemične in biološke značilnosti. Prve raziskave o morebitni rezervi pitne vode se že začenjajo. »Voda je že danes zelo cenjen vir, v prihodnosti bo še bolj,« utemeljuje projekt županja Ana Rebernik. Občina je podpisala pogodbo za izvajanje projekta Žegnan studenec pred novim letom. Zanj bo pridobila sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gre za 72 tisoč evrov vreden projekt, od česar je 55 tisoč evrov nepovratnih sredstev. V njem sodelujejo Visoka šola za varstvo okolja Velenje, Javno podjetje Komunala Mozirje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Plastika Skaza ter rečiško društvo prijateljev mladine. To bo poskrbelo za osveščanje prebivalstva. Med drugim bo raziskana preteklost tega vodnega vira, iz naravi prijaznega materiala pa bo izdelan promocijski lonček. BJ Odpadki še vedno v naravi NAZARJE - Sprejet je poslovni načrt zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za letos. Občinski svet je z načrtom soglašal na svoji zadnji seji. Pripravil ga je koncesionar PUP Saubermacher iz Velenja, ki mora to storiti vsako novo leto. Po tem načrtu je določeno, da bo kosovne odpadke iz gospodinjstev odvažali od 15. marca do 15. novembra. Maja in septembra bosta tudi akciji zbiranja nevarnih odpadkov, in sicer v Nazarjah ter v Šmartnem ob Dreti. Akcija zbiranja električne in elektronske opreme bo junija, prav tako v obeh krajih. Sicer pa je prišlo med sprejemanjem poslovnega načrta do živahne razpra- ve svetnikov o odlaganju odpadkov. »Vsi opažamo nepravilno odložene smeti posameznikov ob vodi ali v gozdovih, v naravi. Te ljudi bo pač treba osvestiti, da odpadki tja ne sodijo,« je poudaril župan Matej Pečovnik. Župan omenja, da je občina s koncesionarjem zadovoljna. Na območju občine Nazarje je približno tisoč posod za komunalne odpadke. BJ Priprave na olimpijado DOBRNA - V slovenski delegaciji, ki se bo udeležila svetovnih poletnih iger specialne olimpijade, bo 38 članov. Med njimi so športniki, njihovi trenerji in vodstvo delegacije. Olimpijada bo od 14. do 22. marca in to v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Tam bo tekmovalo tudi več športnikov z našega območja. Med njimi sta Albin Kolar olimpijadi. Iz Schladminga v in Vinko Rešetar iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki sta bila izjemno uspešna že na zimski specialni Avstriji sta se namreč vrnila s kar petimi medaljami. Kolar, ki je eden od obeh uporabnikov centra bo zdaj v Abu Dabiju tekmoval v košarki ter Rešetar v atletiki. Slednji bo nastopil v tekih na 1.500 in 800 metrov ter v štafeti štirikrat 100 metrov. Kot je povedal njun trener Andrej Pompe, športni pedagog centra na Dobrni, z njima trenira dvakrat na teden. V zadnjem obdobju tudi po trikrat na teden. Z Dobrne bo v Abu Dabiju tekmovala tudi domačinka Anja Golčer, ki je članica Plavalnega kluba Velenje. BJ Mednarodne vezi za znanje in prijateljstva prihodnosti SLOVENSKE KONJICE - Otroci novih generacij bodo precej bolj kot njihovi starši živeli v globalno povezanem in tehnološko naprednem svetu. Osnovna šola Pod goro v Slovenskih Konjicah je bila pretekli teden v znamenju svetovljanskosti in novih računalniških priložnosti. 14 učiteljev in 13 učencev iz Italije, Španije in Nemčije je bilo del šolskega utripa, ki ga v tem letu narekuje evropski projekt Evropa programira. Gre za evropski projekt Erasmus+ K 2, ki vsebuje aktivnosti tako za učence kot učitelje. V tej mednarodni družbi je bila Slovenija prva gostiteljica, v tem in naslednjem šolskem letu pa bo obiske vrnila. Slovenski del projekta je vreden 27 tisoč evrov, celotna vrednost za vse države pa je 105 tisoč evrov. »Tema projekta je programiranje in uporaba IKT-tehnolo-gije. Vsak izmed partnerjev pripravi enotedenske aktivnosti in predstavi znanje, ki ga na šoli že imajo. Tako pride do izmenjave strokovnega znanja, prikaza dobrih praks in pridobivanja kompetenc. Učenci so spoznali Thinglink, Pinakle, Lego Mindstorms, Mikrobite, aplikacijo za geo-choaching 360 stopinjsko foto in video obdelavo. Učitelji pa poleg tega, kako to poučevati, spoznajo tudi, kako to prenesti v prakso,« je povedala ravnateljica Darja Ravnik. »Poleg teh aktivnosti so učenci na šoli enkrat prespali in se med seboj še dodatno povezali. Naši učitelji so jim pripravili zanimive aktivnosti, kot so risanje s 3D-pisalom, ak- tivna tla, x-box, izdelava holograma in robotika. Drugače pa so jih gostili naši učenci.« Med posebnimi doživetji preteklega tedna so bili obisk Nordung centra v Vitanju ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Inštituta Jožefa Štefana in Muzeja iluzij v Ljubljani. »Gostujoči učitelji so poleg izobraževanj videli še izvedbe učnih ur - primerov dobre prakse, vsebine vključevanja psa v pouk, medpredmetnega povezovanja in formativnega spremljanja ter uporabe tablice pri športni vzgoji,« je še dodala Ravnikova. Koordinator projekta Dominik Trstenjak je izdelal tudi interaktivni vodič po Slovenskih Konjicah, ki ga bodo dali Ticu Slovenske Konjice in bo uporaben tako za krajane kot za turiste, ki bodo obiskali Konjiško. StO, foto: arhiv šole Finalista za zlati kamen ZREČE, ŠMARJE PRI JELŠAH - Med 12 finalisti za naslov najbolj prodorne občine 2019 sta tudi dve občini iz naše regije. Za osmi zlati kamen oziroma simbol občine prihodnosti se potegujeta Šmarje pri Jelšah in Zreče. Med ostalimi kandidati so Novo mesto in Trebnje. Med še Črna na Koroškem, iz vzhodne Slovenije Grad, Ormož in Ptuj. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije Črnomelj, občinami iz zahodne Slovenije pa so Pivka, Radovljica in Žiri. Pomemben je celovit razvoj kraja, letos pa je pose- ben poudarek prav na kulturi. Občina Šmarje pri Jelšah svoj strateški razvoj stavi prav na turizem in kulturo. Lani je slavilo Kočevje. Leta 2017 pa je zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino dobil Podčetrtek. Letošnjega zmagovalca bodo razglasili 7. marca v Ljubljani. StO Občinski nakup na Svetini Polemično o dobrodelni sejnini LAŠKO - Odločitev o tem, komu naj bo namenjen denar od ene sejnine laških svetnikov, ki se ji vsako leto do konca mandata odrečejo v dobrodelne namene, je med svetniki sprožila precej polemik. Doslej so svetniki denar iz podarjene sejnine namenili za malico laških osnovnošolcev iz socialno šibkih družin, odslej bo drugače. Po novi rešitvi bo občinski svet o denarju iz sejnine (ta znaša nekaj več kot 100 evrov, skupno bi torej šlo za okrog 3 tisoč evrov na leto), ki ga bodo namenili v dobrodelne namene, odločal na podlagi predloga ene izmed humanitarnih organizacij. Predlog je na seji predstavil Janko Cesar (SLS), predsednik komisije za volitve in imenovanja. Robert Medved (SDS) je temu predlogu nasprotoval in se zavzel za to, da bi denar znova namenili za pla- Podražitev pomoči na domu VELENJE - Od 1. februarja bodo višje cene soci-alnovarstvene storitve pomoč družini na domu. To storitev v velenjski občini trenutno uporablja 87 uporabnikov. Cena ure pomoči bo po novem za uporabnika v delovnih dneh 9 evrov, kar je približno osem odstotkov več, kot je znašala dosedanja cena. Ob nedeljah bodo uporabniki za uro storitve plačali približno 11,5 evra in ob praznikih malo več kot 12 evrov. Vendar velenjska občina kot ena redkih v državi občanom zagotavlja dodatno subvencijo in upravičence razvršča v plačilne razrede. Tako posamezni uporabniki ŠTORE - Del večje poslovne stavbe v središču Svetine je zamenjal lastnika. Gre za stavbo, katere del uporabljata Krajevna skupnost Svetina in Prostovoljno gasilsko društvo Svetina. Občina Štore je v tej poslovni stavbi svoj lastniški delež že imela. Pred dnevi je kupila še dodatnega, ki je bil doslej v lasti šentjurskega trgovskega podjetja Resevna. To se je namreč znašlo v stečaju. Resev-nin lastniški delež so prodajali že na več javnih dražbah, na peti pa je dobil novega lastnika. Občina, ki je izkoristila svojo predkupno pravico, je tako dobila v last pet devetin stavbe, kar je več kot polovica. Za ta delež mora plačati 42 tisoč evrov, ker je nekajkrat manj, kot je znašala njegova prva cena. Etažna lastnina v tej stavbi še ni bila vzpostavljena. V njej sta bili v preteklosti tudi krajevna trgovina in gostilna. »Stavbo želimo urediti, da bo služila tudi za turistične potrebe. V njej si želimo trgovino s spominki in sanitarije ter mogoče še kakšen lokal,« pojasnjuje nakup župan Miran Jurkošek. Občina Štore si želi pospešiti turistični razvoj na Svetini, ki je najprivlačnejši del občine. BJ čilo malic in kosil otrokom v osnovnih šolah. Polonca Teršek (NSi), sicer tudi direktorica centra za socialno delo v Laškem, je poudarila, da s humanitarnimi organizacijami dobro sodelujejo in dodala, da je država sprostila nekatere varčevalne ukrepe na področju socialnih trans-ferjev, zato meni, da v šoli otroci niso več lačni, kot se je govorilo včasih. RG Arhitekturne rešitve za središče Laškega LAŠKO - Občina je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala natečaj za izbiro rešitve za ureditev mestnega jedra. Namen natečaja je celovito urbanistično, arhitekturno, krajinsko in likovno urejanje odprtih javnih površin v starem mestnem jedru Laškega. V ožjem prostorskem smislu gre za iskanje arhitekturnih rešitev za ureditev dela Trubarjevega nabrežja pod občinsko zgradbo, Savinjskega nabrežja pod Hotelom Savinja, Mestne in del Kidričeve ter Trubarjeve ulice ter dela Aškerčevega, Valvasorjevega in Orožnovega trga. Občina je za najboljše rešitve oblikovala nagradni sklad, ki znaša skupno približno 20 tisoč evrov, prva rešitev je vredna 5 tisoč evrov. Natečajne rešitve bodo v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije glede na svoj socialni status za uro storitve odštejejo malo manj kot evro in vse do približno osem evrov na uro. Povprečna cena pomoči na domu za uporabnike tako znaša 4 evre na uro, je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti Drago Martinšek. TS Pri odpadkih novosti GORNJI GRAD - Na področju zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v tej občini je letos nekaj novosti. Te so določene tudi v poslovnem načrtu njihovega zbiranja in prevoza za leto 2019. Poslovni načrt je občinski svet potrdil na svoji zadnji seji. Po novem ima vsako gospo- leta prav tako velja novost, da dinjstvo pravico do enega brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov in to do dveh kubičnih metrov prostornine. Od novega bo odpadni papir iz zbiralnic odpeljan po dvakrat na mesec (prej enkrat na mesec). V tem letu je prav tako spremenjen zbirali do 28. marca. Sledila bo javna obravnava, na kateri bodo lahko tudi prebivalci Laškega podali svoje mnenje, predloge in pripombe. Z arhitekturno prenovo starega mestnega jedra želi Občina Laško ustvariti prijetno okolje za bivanje, poslovne dejavnosti in preživljanje prostega časa, prav tako želi povečati turistično privlačnost Laškega. RG minimalni standard zabojnikov za biorazgradljive odpadke, saj njihov volumen ne sme biti manjši od 80 litrov. To bo vplivalo tudi na obračun na položnicah. Letos bo med drugim akcija mobilnega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter baterij. Poslovni načrt je pripravila koncesionar-ka, družba PUP Saubermacher iz Velenja. BJ Mednarodne vezi za znanje in prijateljstva prihodnosti SLOVENSKE KONJICE - Otroci novih generacij bodo precej bolj kot njihovi starši živeli v globalno povezanem in tehnološko naprednem svetu. Osnovna šola Pod goro v Slovenskih Konjicah je bila pretekli teden v znamenju svetovljanskosti in novih računalniških priložnosti. 14 učiteljev in 13 učencev iz Italije, Španije in Nemčije je bilo del šolskega utripa, ki ga v tem letu narekuje evropski projekt Evropa programira. Gre za evropski projekt Erasmus+ K 2, ki vsebuje aktivnosti tako za učence kot učitelje. V tej mednarodni družbi je bila Slovenija prva gostiteljica, v tem in naslednjem šolskem letu pa bo obiske vrnila. Slovenski del projekta je vreden 27 tisoč evrov, celotna vrednost za vse države pa je 105 tisoč evrov. »Tema projekta je programiranje in uporaba IKT-tehnolo-gije. Vsak izmed partnerjev pripravi enotedenske aktivnosti in predstavi znanje, ki ga na šoli že imajo. Tako pride do izmenjave strokovnega znanja, prikaza dobrih praks in pridobivanja kompetenc. Učenci so spoznali Thinglink, Pinakle, Lego Mindstorms, Mikrobite, aplikacijo za geo-choaching 360 stopinjsko foto in video obdelavo. Učitelji pa poleg tega, kako to poučevati, spoznajo tudi, kako to prenesti v prakso,« je povedala ravnateljica Darja Ravnik. »Poleg teh aktivnosti so učenci na šoli enkrat prespali in se med seboj še dodatno povezali. Naši učitelji so jim pripravili zanimive aktivnosti, kot so risanje s 3D-pisalom, ak- tivna tla, x-box, izdelava holograma in robotika. Drugače pa so jih gostili naši učenci.« Med posebnimi doživetji preteklega tedna so bili obisk Nordung centra v Vitanju ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Inštituta Jožefa Štefana in Muzeja iluzij v Ljubljani. »Gostujoči učitelji so poleg izobraževanj videli še izvedbe učnih ur - primerov dobre prakse, vsebine vključevanja psa v pouk, medpredmetnega povezovanja in formativnega spremljanja ter uporabe tablice pri športni vzgoji,« je še dodala Ravnikova. Koordinator projekta Dominik Trstenjak je izdelal tudi interaktivni vodič po Slovenskih Konjicah, ki ga bodo dali Ticu Slovenske Konjice in bo uporaben tako za krajane kot za turiste, ki bodo obiskali Konjiško. StO, foto: arhiv šole Finalista za zlati kamen ZREČE, ŠMARJE PRI JELŠAH - Med 12 finalisti za naslov najbolj prodorne občine 2019 sta tudi dve občini iz naše regije. Za osmi zlati kamen oziroma simbol občine prihodnosti se potegujeta Šmarje pri Jelšah in Zreče. Med ostalimi kandidati so Novo mesto in Trebnje. Med še Črna na Koroškem, iz vzhodne Slovenije Grad, Ormož in Ptuj. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije Črnomelj, občinami iz zahodne Slovenije pa so Pivka, Radovljica in Žiri. Pomemben je celovit razvoj kraja, letos pa je pose- ben poudarek prav na kulturi. Občina Šmarje pri Jelšah svoj strateški razvoj stavi prav na turizem in kulturo. Lani je slavilo Kočevje. Leta 2017 pa je zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino dobil Podčetrtek. Letošnjega zmagovalca bodo razglasili 7. marca v Ljubljani. StO Občinski nakup na Svetini Polemično o dobrodelni sejnini LAŠKO - Odločitev o tem, komu naj bo namenjen denar od ene sejnine laških svetnikov, ki se ji vsako leto do konca mandata odrečejo v dobrodelne namene, je med svetniki sprožila precej polemik. Doslej so svetniki denar iz podarjene sejnine namenili za malico laških osnovnošolcev iz socialno šibkih družin, odslej bo drugače. Po novi rešitvi bo občinski svet o denarju iz sejnine (ta znaša nekaj več kot 100 evrov, skupno bi torej šlo za okrog 3 tisoč evrov na leto), ki ga bodo namenili v dobrodelne namene, odločal na podlagi predloga ene izmed humanitarnih organizacij. Predlog je na seji predstavil Janko Cesar (SLS), predsednik komisije za volitve in imenovanja. Robert Medved (SDS) je temu predlogu nasprotoval in se zavzel za to, da bi denar znova namenili za pla- Podražitev pomoči na domu VELENJE - Od 1. februarja bodo višje cene soci-alnovarstvene storitve pomoč družini na domu. To storitev v velenjski občini trenutno uporablja 87 uporabnikov. Cena ure pomoči bo po novem za uporabnika v delovnih dneh 9 evrov, kar je približno osem odstotkov več, kot je znašala dosedanja cena. Ob nedeljah bodo uporabniki za uro storitve plačali približno 11,5 evra in ob praznikih malo več kot 12 evrov. Vendar velenjska občina kot ena redkih v državi občanom zagotavlja dodatno subvencijo in upravičence razvršča v plačilne razrede. Tako posamezni uporabniki ŠTORE - Del večje poslovne stavbe v središču Svetine je zamenjal lastnika. Gre za stavbo, katere del uporabljata Krajevna skupnost Svetina in Prostovoljno gasilsko društvo Svetina. Občina Štore je v tej poslovni stavbi svoj lastniški delež že imela. Pred dnevi je kupila še dodatnega, ki je bil doslej v lasti šentjurskega trgovskega podjetja Resevna. To se je namreč znašlo v stečaju. Resev-nin lastniški delež so prodajali že na več javnih dražbah, na peti pa je dobil novega lastnika. Občina, ki je izkoristila svojo predkupno pravico, je tako dobila v last pet devetin stavbe, kar je več kot polovica. Za ta delež mora plačati 42 tisoč evrov, ker je nekajkrat manj, kot je znašala njegova prva cena. Etažna lastnina v tej stavbi še ni bila vzpostavljena. V njej sta bili v preteklosti tudi krajevna trgovina in gostilna. »Stavbo želimo urediti, da bo služila tudi za turistične potrebe. V njej si želimo trgovino s spominki in sanitarije ter mogoče še kakšen lokal,« pojasnjuje nakup župan Miran Jurkošek. Občina Štore si želi pospešiti turistični razvoj na Svetini, ki je najprivlačnejši del občine. BJ čilo malic in kosil otrokom v osnovnih šolah. Polonca Teršek (NSi), sicer tudi direktorica centra za socialno delo v Laškem, je poudarila, da s humanitarnimi organizacijami dobro sodelujejo in dodala, da je država sprostila nekatere varčevalne ukrepe na področju socialnih trans-ferjev, zato meni, da v šoli otroci niso več lačni, kot se je govorilo včasih. RG Arhitekturne rešitve za središče Laškega LAŠKO - Občina je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala natečaj za izbiro rešitve za ureditev mestnega jedra. Namen natečaja je celovito urbanistično, arhitekturno, krajinsko in likovno urejanje odprtih javnih površin v starem mestnem jedru Laškega. V ožjem prostorskem smislu gre za iskanje arhitekturnih rešitev za ureditev dela Trubarjevega nabrežja pod občinsko zgradbo, Savinjskega nabrežja pod Hotelom Savinja, Mestne in del Kidričeve ter Trubarjeve ulice ter dela Aškerčevega, Valvasorjevega in Orožnovega trga. Občina je za najboljše rešitve oblikovala nagradni sklad, ki znaša skupno približno 20 tisoč evrov, prva rešitev je vredna 5 tisoč evrov. Natečajne rešitve bodo v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije glede na svoj socialni status za uro storitve odštejejo malo manj kot evro in vse do približno osem evrov na uro. Povprečna cena pomoči na domu za uporabnike tako znaša 4 evre na uro, je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti Drago Martinšek. TS Pri odpadkih novosti GORNJI GRAD - Na področju zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v tej občini je letos nekaj novosti. Te so določene tudi v poslovnem načrtu njihovega zbiranja in prevoza za leto 2019. Poslovni načrt je občinski svet potrdil na svoji zadnji seji. Po novem ima vsako gospo- leta prav tako velja novost, da dinjstvo pravico do enega brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov in to do dveh kubičnih metrov prostornine. Od novega bo odpadni papir iz zbiralnic odpeljan po dvakrat na mesec (prej enkrat na mesec). V tem letu je prav tako spremenjen zbirali do 28. marca. Sledila bo javna obravnava, na kateri bodo lahko tudi prebivalci Laškega podali svoje mnenje, predloge in pripombe. Z arhitekturno prenovo starega mestnega jedra želi Občina Laško ustvariti prijetno okolje za bivanje, poslovne dejavnosti in preživljanje prostega časa, prav tako želi povečati turistično privlačnost Laškega. RG minimalni standard zabojnikov za biorazgradljive odpadke, saj njihov volumen ne sme biti manjši od 80 litrov. To bo vplivalo tudi na obračun na položnicah. Letos bo med drugim akcija mobilnega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter baterij. Poslovni načrt je pripravila koncesionar-ka, družba PUP Saubermacher iz Velenja. BJ Kulturni program so pripravili člani skupine Sekstakord in vanj vključili tudi Prešernovo poezijo. »Slovenščina je za inteligentne ljudi« Osrednja šentjurska občinska proslava Stavek iz naslova članka je bil del slavnostnega govora dr. Ludvika Kar-ničarja na osrednji šentjurski občinski proslava ob kulturnem prazniku. Kot zaveden Slovenec je v svojem govoru večkrat poudaril, kako pomembno je ohranjanje slovenskega jezika, saj je le-ta ob kulturi in narodu tretji steber slovenske identitete. Na prireditvi so podelili tudi priznanja za dobre uvrstitve na območnih in državnih srečanjih. Organizatorji šentjurske prireditve, Občina Šentjur, šentjurska izpostava javnega sklada za kulturo in zveza kulturnih društev, so proslavo naslovili Prešeren dan, saj menijo, da je kulturni dan priložnost za radostno praznovanje. »Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih?« Tako se je v enem od zabavljivih napisov spraševal slovenski pesnik France Prešeren. »Seveda, kulturniki moramo biti prešerni, saj nas druži stremljenje k lepoti in lepota ni nič drugega kot ena sama radost,« je v uvodnem pozdravu nadaljevala vodja šentjurske izpostave sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša. Zelo prešerno navdahnjen je bil slavnostni govornik dr. Ludvik Karničar, ugleden dolgoletni profesor na graški univerzi, slovenist, izjemen poznavalec koroških narečij, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci ter visoko cenjeni ambasador slovenskega jezika in slovenske znanosti v svetu. Najprej je pohvalil šentjursko kulturno udejstvovanje. »Zdi se mi, da je vam, Šentjurčanom, ki ste s 47 registrirani društvi svetle zvezde stalnice na slovenskem kulturnem nebu, kaj Letos je v občinah Šentjur in Dobje enajst posameznikov in skupin, ki so se uvrstili na regijska in državna srečanja, ki jih organizira JSKD. Priznanje za dosežke na državni ravni so prejeli otroški pevski zbori osnovnih šol Planina pri Sevnici, Dobje in Dramlje, ljudski pevci Paridolske korenine, ljudska godca Viki Novak in Denis Lenart ter Otroška gledališča skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur. Priznanja za dosežke na regijski ravni so dobili literatka Patricija Žvegler, mladinska folklorna skupina Lintvar, dramski krožek Ostržek OŠ Dramlje, Teater nadebudnih OŠ Franja Malgaja in Ljudski pevci s Prevorja. že pred sto leti je bilo jasno, da bo zaradi vzpona Amerike jezik prihodnosti. Kajti na hiter način se je lahko nauči vsaka gospodinja. Naša arhaična slovenščina s šestimi skloni in z dvojino pa je tako zahtevna, da se je kakšen tujec ne more kar tako mimogrede naučiti. Preden se bo ta naučil nedolžne sklanjatve, bo Drava tekla nazaj v Severno morje.« Slovenščino je tako po njegovih besedah Bog ustvaril le za inteligentne možgane. Izvrsten znanstvenik dr. Ludvik Karničar je z različnimi hudomušnimi primeri pokazal, kako so si jeziki podobni med sabo, a tudi zelo različni. Dokazal je, da je znanstveni svet lahko vse prej kot duhamoren. Angleščina je začela po nepotrebnem izrivati jezike, našo arhaično slovenščino pa sploh. Tudi v drugih slovenskih narodih ni nič kaj boljšega. »Izzivi pred nami so veliki,« je še dodal Karničar. Za kulturni program so poskrbeli fantje skupine Sekstakord, pevci, glasbeniki in avtorji skladb s Planine pri Sevnici. Kot vsako leto je JSKD tudi letos podelil priznanja posameznikom in skupinam, ki so se lansko leto uvrstili in sodelovali na izbornih srečanjih in tekmovanjih. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA kultura je in kaj naj bi bila, nekaj tako odvečnega, kot zlivati vodo v Dravo. Tako pravimo mi na Koroškem.« Ko bo Drava tekla nazaj v Severno morje ... Kot zaveden Slovenec je v svojem govoru večkrat poudaril, kako pomembno je ohranjanje slovenskega jezika. Žal pa globalizacija v slovenski prostor in jezik vztrajno prinašata angleščino. »Ta je zaradi svojih preprostih struktur na moč prikladna kot jezik mednarodnega sporazumevanja in Dr. Ludvik Karničar je med drugim v svojem govoru opozoril, kako se je slovenščina ohranila skozi stoletja, četudi nismo imeli lastne države. Ljubitelji kriminalk imajo nov festival V Splošni knjižnici Slovenske Konjice letos pripravljajo prav poseben festival. Rdeča nit festivala bo kriminalni roman in zato bodo v Dravinjsko dolino povabili pisatelje, ki si delijo žanrsko enako pokrajino. Tri najbolj brani pisatelji kriminalk, Mojca Širok, Tadej Golob in Avgust Demšar, bodo 13. februarja gostovali v konjiškem kulturnem domu. »Opažamo, da se slovenski bralni okus spreminja, oddaljuje se od ljubezenskih romanov ameriških piscev, bralci v večji meri segajo po detektivskih romanih, zato smo na prvi žanrski festival postavili prav njo - kriminalko,« je razložila knjižničarka Ana Miličevič. BGO Rahlo temačen Milač v Laškem V Kulturnem centru Laško se s svojimi zadnjimi deli predstavlja celjski slikar Tomaž Milač. Tomaž Milač ni samo likovni pedagog, temveč je tudi priznani slikar. Trenutno se prvič predstavlja v Laškem. »Po ogledu prostora se dobil navdih, da sem naredil tudi nekaj novih slik. Zdi se mi, da so razstave zato, da pokažem novejša dela, kar je dobra motivacija. Ne želim se ponavljati, zato poskušam pripeljati novo svežino. A ker je prostor kulturnega centra zelo poseben, sem moral za razstavo narediti kombinacijo novih in starih del,« je razložil celjski umetnik. Slikovitost ostaja rdeča nit tudi tokratne razstave. Razstava je tudi zelo dinamična, saj so na njej slike, velike tudi pet metrov, in manjše v velikosti 40 centimetrov. »Moj stil je rahlo temačen, na slikah je čutiti neko psihološko napetost. Kritiki me uvrščajo v nadrealizem in magični realizem.« Tomaž Milač je predsednik Kulturno-prosvetnega društva Svoboda Celje in v tem društvu poučuje risanje in slikanje. Letos društvo praznuje sto let delovanja, zato bodo člani z Muzejem novejše zgodovine Celje jeseni pripravili pregledno razstavo društva. BGO Likovna kolonija v rastlinjakih V parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bila prva izmed štirih likovnih kolonij, ki so jih organizatorji naslovili Štirje letni časi - zima, pomlad, poletje, jesen 2019. Zveza kulturnih društev Celje je v sodelovanju s srednjo šolo za hortikulturo in celjsko območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila zanimivo novost, to je celoletna likovna kolonija, v kateri bodo slikarji slikali, fotografi pa fotografirali pejsaže parka in na svoja platna ter v fotografske objektive lahko ujeli v vseh štirih letnih časih krajino izjemno lepo urejenega parka. Za strokovno pomoč in vprašanja so slikarji imeli na voljo likovnega pedagoga in slikarja Tomaža Milača iz Celja. Zimske kolonije se je udeležilo 45 slikarjev in pet fotografov. BGO KULTURA 11 Priznanja ob kulturnem prazniku Slovenci že od leta 1945 praznujemo 8. februarja Prešernov dan, kulturni praznik. Na slovesnostih ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna številne občine podelijo priznanja za najvidnejše dosežke na področju kulture. Priznanje Antona Aškerca v Občini Laško Med prejemniki tega priznanja je Daniel Pavčnik, predsednik Kulturnega društva Rimljan, ki je lani praznovalo 30 let delovanja. Nagrajenec društvu predseduje že tretji mandat in mu namenja veliko svojega prostega časa. Priznanje bo prejela Špela Medved, učiteljica plesne umetnosti, in sicer za uspešno delovanje na področju plesne dejavnosti. V več kot desetletni karieri se je pod njenim pedagoškim vodstvom kultura sodobnega plesa v kraju zelo razvila in uveljavila na državni ravni. Priznanje za življenjsko delo na področju zborovskega in ljudskega petja bo prejel Jože Rajh. V Moškem pevskem zboru Laško je dejaven že več kot pol stoletja, večji del tega obdobja tudi kot predsednik društva. Najvišje občinsko priznanje bo prejel akademski glasbenik, profesor violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter citer na Tirolskem deželnem konzervatoriju v Innsbrucku Peter Napret. Priznanje bo prejel za organizacijo kakovostnih glasbenih dogodkov v občini Laško, še posebej v sodelovanju s Knjižnico Laško. Priznanja Zlati možnar To priznanje podeljuje Etno odbor pri Zvezi Možnar na podlagi vsakoletnega razpisa. Med tokratnimi prejemniki je Stik Laško, ki v okviru svoje redne dejavnosti nudi etnografskemu področju in delovanju Zveze Možnar pri ohranjanju kulturne dediščine številne možnosti v kulturnem centru in muzeju Laško ter v okviru programa Piva in cvetja. Priznanje bo šlo tudi v roke Bojana Kajtne, člana KD Antona Tanca Marija Gradec, ki je že več kot 20 let član društva, v katerem se je uveljavil z igralskimi in plesnimi nastopi, prav tako pa s svojim prostovoljnim in promotorskim delovanjem. Proslava v Kulturnem centru Laško se bo začela danes ob 18. uri, kulturni program bodo pripravili učitelji Glasbene šole Laško-Radeče, slavnostni govornik pa bo Mitja Čander. RG Letos brez priznanja v Radečah Na včerajšnji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Radečah priznanja Ivana Pešca za izstopajoče dosežke niso podelili. Na javnem razpisu za podelitev priznanja za leto 2019 namreč ni bilo nobenega predloga. Na sinočnji proslavi v Domu kulture so program s svojim nastopom oblikovali učitelji Glasbene šole Laško - Radeče. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Bojan Sumrak, vsestranski umetnik in dobitnik priznanja Ivana Pešca v letu 2015. RG Vojnik V Vojniku bo na današnji proslavi v počastitev kulturnega praznika podelili priznanje občine za življenjsko delo. Priznanje bo prejela zborovodkinja Emilija Kladnik Sor-čan. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bodo nastopili šolski mladinski zbor, Vokalna skupina Kolorina in glasbena skupina Shalom Pom Pom. Slavnostni govornik bo ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar. Zgornjesavinjska priznanja V kulturnem domu v Mozirju sta danes uradna otvoritev Meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini ter medobčinska slavnostna akademija. Na prireditvi, ki bo ob 18. uri, bodo podeljena letošnja priznanja mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Priznanje sveta območne izpostave bodo prejeli Janez Gre-gorc, Jože Mlačnik, Viktorija Krajnc in Stanislav Černev-šek. Jubilejna priznanja za delo v kulturi so letos namenjena Ivanu Bezovniku, Albinu in Francu Moličniku, Albinu Robniku in Ireni Jeraj. Priznanja sveta izpostave za posebne dosežke v preteklem letu bodo podeljena KD Godba, MPZ nazarske šole, Ljudskim pevcem iz Luč, Špeli Orešnik, Ivani Žvipelj, Albini Rajter, Gledališču Mozirskemu, Jasni in Ani Skornšek, Alešu Podrižniku in gornjegrajski šolski folklorni skupini Veliki facki. BJ V Preboldu in Žalcu že podelili priznanja V preostalih štirih občinah Spodnje Savinjske doline proslave ob kulturnem prazniku nocoj Tudi v Spodnji Savinjski dolini se v teh dneh vrstijo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Največjemu slovenskemu pesniku so se do zdaj poklonili v Preboldu in Žalcu, nocoj (v četrtek) bodo proslave sledile še na Polzeli, v Braslovčah, na Vranskem in v Taboru. V Preboldu ob tej priložnosti že tradicionalno podelijo plaketo dr. Antona Schwaba, v Žalcu Savinova odličja in na Polzeli Prešernov cekin. Prva v nizu proslav je bila v torek zvečer v Preboldu, kjer je letos organizacijo prevzel tamkajšnji pihalni orkester. Dobitnik letošnje plakete dr. Antona Schwaba za življenjsko delo na področju kulturnega udejstvovanja je Jožef Rogl, ki je že vse življenje predan glasbi. Že vse od leta 1955 je član Pihalnega orkestra Prebold, v mladosti pa je deloval v različnih naro-dnozabavnih ansamblih. »Vesel sem, da sta občina in pihalni orkester opazila moja dolgoletna prizadevanja na glasbenem področju. Nekaj dolgoletnih članov je že pokojnih, nekaj nas še vedno deluje, s čimer dokazujemo svojo predhodnost naši domači godbi,« pravi najstarejši član preboldske godbe, ki ga z Antonom Schwabom ne veže le plaketa, temveč tudi rojstna hiša. V njej je skupaj z mamo preživel prva tri leta svojega življenja. Savinova odličja v znamenju učiteljic Sinoči (sreda) je bila osrednja proslava v domu II. slovenskega tabora, na kateri žalska občina že tradicionalno podeli Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za preteklo leto. Savinovo plaketo z denarno nagrado sta prejeli knjižničarka Breda Veber iz OŠ Griže in nekdanja vodja programa kultura v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli. Dobitnik Savinove plakete je postal še Kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec. Učiteljica Karmen Štusej iz I. OŠ Žalec, profesorica flavte Agata Gojkošek iz Glasbene šole Rista Savina Žalec in Milan Cokan iz Kulturnega društva Ponikva pa so prejeli Savinovo priznanje. Slavnostna govornica je bila umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan, kulturni program pa je bil v znamenju gledališke predstave Prosto po Prešernu v režiji Maruše Kink. Že dopoldne so se največjemu slovenskemu pesniku v domu II. slovenskega tabora poklonili osnovnošolci. Na šolski občinski prireditvi so med drugim podelili mala Savinova priznanja. Na Polzeli s Prešernovim cekinom Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Polzela, ki bo nocoj v Domu krajanov Andraž, bo osrednja gostja vitezinja poezije dr. Glorjana Veber. Prešernov cekin bo prejel nekdanji direktor Osrednje knjižnice Celje in pisatelj Janko Germadnik, ki je s polzelsko občino, kljub temu, da živi bližnjih Preserjah, tesno povezan. Z ženo je leta 2005 napisal knjigo o Gori Oljki, lani pa se je podpisal še pod novo monografijo Občina smo ljudje. »Veliko mi pomeni, da domači ljudje, s katerimi se vsakodnevno srečujem, prepoznajo tvoj trud in da ga cenijo,« je ob tej priložnosti povedal Germadnik. Nocoj prav tako ob 18. uri bodo proslave še na Vranskem, Gomilskem in v Taboru. V Kulturnem domu Vransko bo kot slavnostni govornik spregovoril poslanec državnega zbora Aleksander Reberšek in v Domu krajanov Gomilsko dr. Ivan Rojnik. ŠO Besede šaleških literatov so predstavili Vanja Kretič in Fuš band. »Če vsebine ne bi znali primerno predstaviti občinstvu, bi bil zbornik le nek papir, na katerem so zapisane črke. Potem bi bilo delo avtorjev in uredniškega odbora zaman,« je ob tem dodal predsednik Šaleškega literarnega društva Dušan Pirc. Hotenja našla pot do občinstva Šaleško literarno društvo je pred dnevi v Mali dvorani Doma kulture Velenje predstavilo 28. številko literarne revije Hotenja. Tokratno predstavitev so si člani društva zamislili v kabarejski različici. V sveži številki Hotenj s svojimi prispevki sodeluje 37 avtorjev. Ti se med platnicami almanaha sprehajajo predvsem s poezijo, pa tudi s proznimi prispevki. Predsednik šaleškega literarnega društva Dušan Pirc bi si sicer želel še večje literarne pestrosti. »Žal mi je, da ni kakšnih esejev, koščkov dramskih del, potopisov, spominov,« je povedal. Zato, da so se s svojimi prispevki predstavili v Hotenjih, je bilo veliko zanimanja med avtorji, ki prihajajo izven Šaleške doline. Prispele prispevke je uredil uredniški odbor, ocenjevanje besedil je nase prevzel Nejc Robida. Po besedah Pirca gre za enega mlajših literarnih kritikov, ki ima za to delo veliko mero občutka. »Ni omejen s teoretskimi mejami in zna prisluhniti temu, kar avtorji pišejo. Zaradi tega zna lepo opredeliti, zakaj nekaj sodi v almanah in zakaj ne.« Šaleški literati so dali poseben poudarek predstavitvi zbornika. Da bi bilo to, kar je zapisano v zborniku, čim bolje predstavljeno občinstvu in da bi sporočila našla pot do poslušalcev, so tokrat poskrbeli Vanja Kretič in Fuš band. TS, foto: Dejan Tonkli 4 S®* ш ~~~~ \ =а .F ц Strukturne reforme so nujne Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek Če kmetom prejšnje leto vreme za spremembo ni povzročalo sivih las, z dobrim pridelkom težav še ni konec. Velika ponudba prinese nizke cene, ki velikokrat ne pokrijejo niti stroškov pridelave. Zanimanja za kmečki poklic med mladimi je posledično vse manj. Prehranska varnost in samopreskrba kot strateška temelja države sta lahko ogrožena prej kot si mislimo. Kot pravi nekdanji varuh odnosov v prehranski verigi, zdaj pa sekretar na kmetijskem ministrstvu dr. Jože Podgoršek, so nekatere strukturne reforme v kmetijstvu nujne. »V prvi vrsti želimo okrepiti oziroma predvsem pomladiti lastniško strukturo naših kmetijskih gospodarstev, poiskati nove priložnosti za družinske kmetije ter samo dejavnost zastaviti v dveh, treh ali celo več različnih hitrostih,« razlaga sogovornik. Povprečni gospodar na slovenski kmetiji je star 57 let. S tem se naša država uvršča med države z najstarejšimi nosilci kmetijske dejavnosti. S povprečno površino 6,5 hektarja na kmetijo se tudi po velikosti uvrščamo na rep evropskih kmetijskih gospodarstev. »Imamo nekaj odličnih velikih gospodarstev in velikih družinskih kmetij, imamo pa tudi številne majhne kmetije, ki pa so za državo prav tako pomembne,« pravi Podgoršek. Na slednjih temeljijo poseljenost podeželja, delovna mesta na obrobju, urejenost krajine in obde- Dr. Jože Podgoršek lanost hribovskih območij. »Nikakor ne moremo vseh obravnavati enako. Ravno v letu 2017/18 smo po dolgem času prvič zaznali, da se je zaraščanje kmetijskih zemljišč ustavilo. Mislim, da smo prvič nekaj kvadratnih metrov kmetijske zemlje celo pridobili. K temu so gotovo doprinesli tudi ukrepi kmetijskega ministrstva ter dokaj trda zemljiška politika, ko gre za spremembo namembnosti tako na državni kot lokalni ravni,« je bil optimističen sogovornik. Med skupnimi in nacionalnimi interesi Kakšna bo skupna evropska kmetijska politika po letu 2020, še ni povsem jasno. Slovenija je pri evropski komisiji doslej izrazila predvsem stališče, da zmanjšanje finančnih sredstev ni sprejemljivo, hkrati pa se zavzema za zmanjševanje birokratskih pritiskov pri izvajanju kmetijske politi- ke. Svoje prednostne naloge pa si bomo morali zastaviti in jih izvesti sami. »Strategija bo usmerjena k širšim ciljem, ne samo k prehran-ski oskrbi. Različne kmetije imajo različne vloge in tako jih moramo tudi obravnavati. Te cilje trenutno oblikujemo skupaj s strokovno javnostjo. Sledili bodo operativni načrti, ki jih bomo na ravni države tudi podprli,« pravi Podgoršek. Kdor ima veliko, se mu bo še dalo ... Manjši kmetje Matejevo ekonomsko načelo - kdor ima veliko, se mu bo dalo, in kdor ima malo, se mu bo vzelo - vse prepogosto občutijo v vsej njegovi razsežnosti. Nepovratna finančna sredstva na primer za gradnjo hleva ali nakup delovnega stroja so jim v glavnem nedosegljiva. »Številni razpisi so res prilagojeni velikim, stroškovno učinkovitim kmetijam,« priznava Podgoršek. Sodobna kmetijska mehanizacija je tako draga, da se glede na velikost povprečne kmetije lahko vprašamo, ali je tak nakup sploh upravičen. A digitalizirana tehnologija je pred vrati in brez te bodo kmetije še manj konkurenčne. Manjše kmetije zato spodbujamo k skupinskim nakupom take dražje in manj uporabljane kmetijske mehanizacije. Samo tako so namreč te investicije ekonomične in dolgoročno vzdržne.« Za ekološko solato le načelno ali tudi v resnici? O vlogi ekološkega kmetijstva v nacionalni kmetijski strategiji je razprava vse prej kot enoznačna. Vsaj načeloma ima ekološko kmetijstvo pri nas polno podporo politike. Dostopnost zdrave in kakovostne hrane na trgovskih policah je namreč prva zahteva končnega potrošnika. »Zato pozdravljam samostojno akcijo nekaterih mlekarn, ki so uvedle nove linije ekoloških izdelkov. Tako se viso-kokakovostno mleko ne zliva več med vse ostalo. In tudi odkupna cena take surovine je lahko posledično višja, interes pridelovalcev pa tudi. Enako si želimo doseči tudi pri mesu. Primer dobre prakse imamo na primer v Kmetijski zadrugi Šaleške doline, kjer so uspeli odkupiti ekološko vzre-jene živali in potem ekološke izdelke tudi prodati. Brez dvoma bomo tudi na ministrstvu podprli tiste proizvajalce, ki bodo tržno naravnani.« V vsakem primeru pa brez klasičnih konvencionalnih kmetij tudi v prihodnje ne bo šlo. Kot pravi Podgoršek, bomo morali opredeliti območja tako za eno in drugo kmetijsko usmeritev. Hkrati pa naj bi bilo tudi slovensko konvencionalno kmetijstvo v svetovnem merilu med precej ekološko naravnanimi. »Tudi digitalizacija oziroma t. i. smart kmetijstvo prispeva k temu, da so gnojila in zaščitna sredstva zelo natančno odmerjena in po nepotrebnem ne obremenjujejo okolja.« Slovenska hrana v luči poljske afere »Že v vlogi varuha odnosov v pre-hranski verigi sem obiskal marsikateri živilskopredelovalni obrat. Upam si trditi, da je pri nas hrana varna. Večkrat sem že provokativno rekel, da je naša živilska industrija ravno prav zaostala, da še vedno delamo mesne izdelke iz mesa in mlečne iz mleka. Seveda ni enako kot na kakšni kmetiji, ampak še vedno zelo blizu tradicionalnim metodam,« pravi Podgoršek. Prepričan je, da uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z vsakodnevno prisotno- stjo na terenu dobro opravlja svoje delo. »Slovenija je majhna država in si takih ekscesnih stvari nihče ne more privoščiti. Vse bi se že isti dan razvedelo. Na Poljskem in pred časom v Braziliji pa je to bilo očitno in dokazano možno ...« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima odslej tudi poseben direktorat za prehrano. Z njim želi okrepiti sodelovanje z živilsko predelovalno industrijo, skrbeti za preskrbno verigo, promocijo domače hrane. Nikakor pa ne posega v pristojnost uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vse funkcije nadzora in inšpekcijskih služb ostajajo na tem naslovu. Med ev birokra zadružno j V Celju v Domu sv. Jožefa so se srečali predstavnik kmetijskih zadrug celjske, koroške in savinjsko-šaleške regije. Zadruge m in nakovalc Težavi sklenjene verige od slovenskega kmeta do domačega potrošnika sta predvsem razdrobljenost in majhnost kmetij. Zadružno povezovanje je zato že več kot stoletje eden najpomembnejših ekonomskih dejavnikov kmetijstva. Kar 80 odstotkov kmečkih pridelkov prodajo v okviru zadružnih verig. Kot pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, kljub hudi konkurenci na globalnem trgu kmetje še vedno najbolj zaupajo svoji zadrugi. Te s kar 400 trgovinami ostajajo blizu tako kmetom in kot ostalim prebivalcem podeželja. Kljub temu pa bo prav vsak kmet v zvezi z zadrugo povedal dve stvari - njene odkupne cene so prenizke, repro material pa je predrag. »Natanko tako,« se strinja prvi zadružnik v državi in nadaljuje, da je tako pravzaprav povsod po Evropi, kjer je imel možnost govoriti s člani zadrug in zvez. Kot pravi, so višje cene tudi v interesu zadrug, škarje in platno pa pogosto nista v njihovih rokah. »Ne spomnim se primera, da kakšna slovenska zadruga odkupljenega blaga ne bi plačala. Za tujce, ki so prišli na ta trg, tega ne morem reči. So bili taki precej žalostni primeri. Zadruge ponudimo tisto, kar lahko plačamo in prodamo. Strinjam se, da so cene kmetijskih pridelkov nizke, ampak žal je tako povsod po Evropi. Zato se borimo za višje subvencije in zato je tako pomembno, da se vključujemo v razpravo, kakšna bo kmetijska politika po letu 2020.« Brez državne podpore ne gre nikjer Zadružna zveza bo na prihodnjih sestankih z vlado zavzela stališče, da mora državni proračun pokriti morebitno znižanje evropskih sredstev. »Glede na razmere v slovenskem kmetijstvu bi bilo vsako zmanjšanje sredstev usodno. Vedeti morate, da vse večje ekonomije - ZDA, Kanada, Kitajska, po zadnjem embargu Rusija še posebej -močno podpirajo svoje kmetijstvo. To, da Evropa podpira »Karkoli politika naredi za kmetijstvo, naredi za državo. Učinki so bistveno večji, še posebej v turizmu. Simbol avstrijskega in švicarskega turizma so krave, ki se pasejo po gorskih pašnikih. To je mogoče, ker država to podpira. Ekonomske računice pri tem ni nobene. Vsi pa jih radi vidimo,« pravi Vrisk. NAŠA TEMA 13 ropsko icijo in pobudo Izzivi in možnosti kmetijstva v novi finančni perspektivi - So zadruge dovolj dober člen med kmetom in potrošnikom? Da je slovenski prehranski trg že dolgo odložišče proizvodov najslabše vrste, v teh dneh znova opozarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Afera s poljskim mesom bolnih živali, ki je končalo tudi v slovenskem kebabu, nas je spomnila na to, da je domače le domače. Kmetje na drugi strani se pred novo delovno sezono sprašujejo, kakšne novosti jim pripravlja slovenska in evropska kmetijska nomenklatura. In najpomembneje - se bo jutri in pojutrišnjem v Sloveniji še splačalo kmetovati? Slovenija se je skupaj z 21 drugimi članicami Evropske unije zavzela za to, da bi finančna sredstva za program za razvoj podeželja ostala vsaj na približno enaki ravni kot v sedanjem proračunu. Politične težnje gredo v drugo smer. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po predlogu rebalansa letošnjega proračuna sicer dobilo osem odstotkov več sredstev od sprva 57 let je star povprečni slovenski gospodar kmetije. 6,5 ha je velika povprečna slovenska kmetija. 16 ha je velika povprečna kmetija v evropski petindvajseterici. 70 tisoč kmetijskih gospodarstev imamo v Sloveniji. 668 milijonov prometa so zadruge opravile leta 2017. predvidenih. Dobrih 35 milijonov evrov bo namenjenih predvsem večjemu obsegu izplačil v okviru programa razvoja podeželja. Večjo podporo naj bi dobilo ekološko kmetijstvo. To se počasi razvija predvsem zaradi slabe povezanosti proizvajalcev ter premajhnega obsega pridelave oz. predelave. Tudi o tem so govorili navzoči na zadnjem posvetu Zadružne zveze Slovenije v Celju. SAŠKA T. OCVIRK, foto: arhiv NT ed tnalom >m Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije kmetijsko dejavnost, ni nobena posebnost. Za prej omenjenimi celo zaostaja,« pravi Vrisk. »Malokdo ve, da sta primarno kmetijstvo in živilskopredelo-valna industrija najpomembnejši gospodarski dejavnosti v Evropi, celo pred avtomobilsko industrijo. Od njiju je odvisnih ogromno delovnih mest, vplivata tudi na razvitost podeželja. Če vključimo še turizem, ki ga brez urejenega podeželja ni, pa je ta vpliv še bistveno večji.« Ekološki pristop -več dela za manj zaslužka? Tudi zadružniki se strinjajo, da so ekološki kmetijski pridelki zanimiva in perspektivna tržna niša. Sistematičnega povezovanja in učinkovitega odkupa pa večinoma še ni. »Tudi klasično kmetijstvo se nagiba k zmanjševanju zaščitnih sredstev, veliko bolj kot je bilo to pred 20 leti, a brez teh na žalost ne gre. Ekološko kmetijstvo tudi v najbolj razvitih državah zavzema le nekaj odstotkov kmetijske proizvodnje,« pravi Vrisk. Ekološki kmetje morajo med drugim izbirati avtohtona, naravi prilagojena semena, v zakup sprejeti več ročnega dela in manjši pridelek. Posledično cene ne morejo biti enake proizvodom konvencionalnega kmetijstva ali celo dampinškega uvoza. »Gotovo obstajajo kupci, ki jim zdrava hrana nekaj pomeni in so jo pripravljeni dobro plačati. Spet drugi raje vložijo v dober avto, lepe obleke in preveliko hišo. Ljudje smo si različni. Vlogi zadru- no vrednost in so jo pripravljeni tudi plačati. Danes je situacija nekoliko boljša. Na trgu že imamo izdelke iz ekološkega mesa in gredo v prodajo.« Za promocijo domače kakovosti si zadružna zveza prizadeva vzpostaviti tudi skupno blagovno znamko. »V Nemčiji je to uveljavljena blagovna znamka, ki jo njihov najboljši smučar nosi na čeladi. Tudi mi si želimo enkrat doseči tak položaj. Ta blagovna znamka ne bo za vsakega, ampak kupec bo vedel, da proizvajalec za njo sledi visokim standardom, da gre za domače in res kakovostno blago.« Peter Vrisk vodi Zadružno zvezo Slovenije. žne zveze tem sta pri osveščanje in promocija. Tudi mi bi si želeli pridelati manj in bolj kakovostno, če bi bila odkupna cena temu primerna. Ampak pod črto morajo kmetije preživeti.« Težave z odkupom ostajajo Zaradi majhne in razpršene ekološke proizvodnje je sistematičen odkup še vedno težaven. Kot pravi Vrisk, doslej najboljših izkušenj niso imeli. »Pred nekaj leti smo imeli kar težave s prodajo ekološke govedine. Če govedo nekje v hribih hranijo samo s senom, raste počasneje kot tisto, ki je na farmi krmljeno s krmili in z dodatki. Upali smo, da bomo lahko iztržili nekaj deset odstotkov višjo ceno. Ni šlo. Kot kaže, traja leta, da potrošniki prepoznajo doda- »Ne moremo se iti ekološkega kmetijstva na desetih hektarih površine in pričakovati, da bo od tega neka družina preživela. Niti pod razno. Tudi pri tem moramo najti ravnovesje, prostor pa je za vse. Tako za klasične kot ekološke kmetovalce. Vsi pa se trudijo v smeri okolju čim bolj prijazne pridelave,« pravi Vrisk. Šmarska Kašča primer dobre prakse Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je s svojo trgovino Kašča - v njej prodajo že blizu polovice lokalnih pridelkov - in z uvajanjem lokalne blagovne znamke primer dobre prakse, kako doma pridelano hrano neposredno približati kupcu. A direktor Vinko But ostaja na realnih tleh. »To je en del zgodbe, vendar odkupa in prodaje kmetij skih pridelkov brez velikih trgovskih verig in prodaje v živilsko proizvodnjo ni. To je nujna sinergija, ki jo vzdržujemo z dobrim sodelovanjem tudi v slabih časih.« O tem, zakaj njegova zadruga ni članica zadružne zveze, pa je ostal diplomatski. »Na raje povedo drugi, zakaj ostajajo člani zadruge.« SAŠKA T. OCVIRK OB ROBU Med plevelom in balastom S kmečko idilo imamo vsak svojo izkušnjo. Morda pomislimo nanjo, ko nam zaradi službenega stresa skoraj odnese pokrov; kako lepo bi bilo namesto papirjev prekopavati njivo in se namesto s šefom pogovarjati s kravico ... Še bolj obupani se razgledujemo po njej, ko se zgodi »poljsko meso«. Kmetje na drugi strani, ki bi s kakšno solzo nostalgije pogledovali po svoji zemlji, se starajo, da ne rečemo izumirajo. Sodobna ekonomija je z vsako idilo že zdavnaj pometla. Naj ima mlad človek še tako rad naravo in čuti v pridelavi hrane še tako poslanstvo, minilo ga bo najkasneje pri tretji položnici, ki je ne bo mogel plačati. Nižinski kmetje se res širijo in v teh območjih smo kakšen hektar obdelovalne zemlje res celo pridobili. Male hribovske kmetije pa se zaraščajo. Ker marsikdo ugotavlja, da se mu tudi hrane za lastno uporabo ne splača pridelovati. Zakaj le, ko se police trgovin šibijo pod težo vsakršne poceni izbire od koderkoli že hočeš. Zato je dobro, da nas tu in tam spomnijo, da ni vse zlato, kar se sveti. V tem zadnjem primeru si seveda želimo verjeti, da je poljski novinar posnel ravno tisti en in edini kriminalni in osamljeni dogodek, ki nam je postregel z mesom na smrt bolnih krav. Ampak dajte no ... Smo res tako naivni? Koliko nam bodo kmetje pri sklenjeni domači prehrambeni verigi prišli naproti, je odvisno tudi od zadrug. Da bi nam kmet molzel krave in še dostavljal mleko pred vrata, pač ne gre pričakovati. Kmetijske zadruge kot vezni člen imajo svoje izzive. In enako velja za njihovo krovno zvezo. Nekatere članice izstopajo, ker dobijo premalo za preveč denarja. Interesno se posamezne zadruge za boljše nakupne pogoje povezujejo same. Če med prekopavanjem zemlje še vidiš plevel, se med prekopavanjem papirja balasta prehitro navadiš. Pod črto je lahko popolnoma prepričan o vsebini svojega krožnika le tisti, ki sam goji svoje kokoši in okopava svoj ekološki krompir. Za vse ostale velja načelo, da kupujmo čim manj predelano hrano in berimo deklaracije. Vsaj malo se lahko zanesemo tudi na razne certifikate kakovosti. Sicer pa je v Sloveniji tudi v najbolj urbanih središčih prva kmetija takoj za vogalom. Nenazadnje imamo vsi možnost, da sami skrajšamo pot od vil do svojih vilic. Ali pa to pomlad vseeno posejemo vsaj kakšno vrsto solate... Miran Mihelič, v. d. generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: »Za OMD smo do konca decembra izplačali 36 milijonov evrov, do konca januarja pa še razliko do 42 milijonov. Neposredna plačila za leto 2018 so znašala 106 milijonov evrov. Vnos zbirnih vlog za leto 2019 bo med 25. februarjem in 6. majem. Pri izpolnjevanju investicijskih vlog se v kratkem napoveduje cela vrsta digitalnih rešitev in aplikacij, ki bodo olajšale delo tako vlagateljem kot ocenjevalcem. Ena najuporabnejših bo morda ta, da bo vsakdo lahko z aplikacijo preveril, če je v tistem trenutku Finančni upravi RS kaj dolžan. Glede na pogoje je lahko namreč že zaradi manjšega davčnega dolga investicijska vloga zavrnjena.« 14 KRONIKA Atrij: še vedno ■ v ■ tišina »Preiskava je še v zelo intenzivni fazi, zato o podrobnostih še ne moremo-govoriti,« so nam na celjski policiji odgovorili na vprašanje, ali je že znano, kako so oziroma bodo ukrepali v primeru preiskave celjskega Atrija. Medtem ko naj bi policija že ovadila odgovorne za domnevno oškodovanje delavcev v tem podjetju, pa epiloga v preiskavi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, še vedno ni. Ker Atrij ni poplačal obratovalnih stroškov dobaviteljem, nizale pa naj bi se tudi nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada, so bili oškodovani etažni lastniki. Po neuradnih podatkih naj bi bilo škode kar za tri milijone evrov. Točnih podatkov o tem ni, saj policija O ovadbah zaradi domnevnega oškodovanja etažnih lastnikov ne duha ne sluha po dveh letih preiskav javnosti ne posreduje podrobnosti. Dejstvo pa je, da ogromno etažnih lastnikov nestrpno čaka odgovore. Po določenih informacijah naj bi samo en upravnik, ki naj bi po polomu Atrija prevzel upravljanje stavb, stečajni upraviteljici Atrija prijavil skoraj 500 tisoč evrov terjatev iz naslova rezervnih skladov. Zaradi skrivnostnosti policije v enem največjih primerov domnevnega oškodovanja ljudi na Celjskem, tako ni niti znano, kaj vse so kriminalisti lahko sploh pridobili s preiskavo računalnikov in ostale dokumentacije, ki so jih zasegli Atriju. Spremembe? Ni jih. Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič pravi, da na podlagi afere z Atrijem na ravni države oziroma stanovanjske zakonodaje korenitih sprememb še sploh ni bilo. »Pričakujem sicer zakonske spremembe. Nekateri sicer omenjajo, da bi morali etažni lastniki sami upravljati rezervne sklade, da bi nekoga od lastnikov pooblastili za to, češ, da bi to preprečilo možne zlorabe. Kljub temu opozarjam, da bi tveganje za nepravilnosti še vedno bilo. Tam, kjer je posredi človeški dejavnik, tveganje vedno obstaja. Zakonsko bi morali vzpostaviti določene pogoje, kdo sploh sme biti upravnik, zadeve urediti finančno in kadrovsko. Tako bi se tveganje za nepravilnosti lahko zmanjšalo.« Že lani smo poročali, da policisti preiskujejo tudi poslovne vezi Atrija in ostala »zasebna razmerja« določenih vodilnih posameznikov. Verjetno predvsem zaradi tega, da bi dobili odgovore, kam vse je denar odtekel. Udovič omenja, da se tam, kjer so imeli urejenega tudi sopodpisnika za upravljanje sredstev iz rezervnega sklada, ta denar ni »izgubil«. »Takšni sopodpisniki so enostaven ukrep, poraja pa se vprašanje, ali bo kdo od etažnih lastnikov upal prevzeti odgovor- nost.« Sogovornik dodaja, da je treba nujno poskrbeti, da so storilci takšnih kaznivih dejanj, kot se naj bi zgodila v Atriju, tudi ustrezno kaznovani. »To je po mojem mnenju trenutno največji minus pri vsem. Ne poznam vseh podrobnosti, ampak do zdaj še nisem slišal za primer, kjer bi upravnik neke stavbe, ki je zlorabil zaupanje ljudi in denar porabil nenamensko, pristal v zaporu. Dokler je tako, bo težko govoriti, da imajo ljudje občutek, da je pravici zadoščeno,« zaključuje Udovič. SŠol Kradljivca defibrilatorja še vedno iščejo Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Teharje so minuli teden na svoji Fa-cebook strani objavili, da so neznanci iz omarice, ki je bila na stavbi teharske pošte, ukradli defibrilator. Gre za prenosno elektronsko napravo, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Nakup in postavitev defibrilatorja je omogočila Krajevna skupnost Teharje. »Defibrilator je bil vreden okoli 1.700 evrov. Na stavbo Izobraževalnega centra Štore oziroma pošte Teharje, kjer je bila nekdaj osnovna šola, smo ga namestili lani,« pravi predsednik Krajevne skupnosti Martin Kopitar. Ravno s tem defibrilatorjem, ki so ga zdaj neznanci ukradli, so lanskega maja gasilci rešili življenje. Krajevna skupnost Teharje je pred dnevi kupila že drugi avtomatski eksterni defibri-lator, ki so ga namestili na stavbi Vrhe 42, Okrepčevalnica pri sv. Ani. Kdo je ukradel Tudi celjska policija bo zaposlovala Nekateri že ugibajo, ali so neznanci napravo ukradli in jo prodali na črnem trgu nekje v državah nekdanje Jugoslavije. prvo nameščeno napravo pri pošti, pa zdaj preiskuje tudi celjska policija. SŠol Foto: PGD Teharje Slovenska policija je objavila razpis za delovna mesta v policiji. Gre za 30 delovnih mest, med drugim tudi v Policijski upravi Celje. Možnost prijave je do 18. marca, delovna mesta so različna, policija pa bo tistim, ki se bodo v vmesnem času izobraževali za poklic policista, ponudila tudi pripravniško plačo. Kandidati morajo izpolnjevati vse formalne pogoje, ki so dostopni na spletnih straneh policije, poleg tega pa morajo biti tudi zdravi, dobro telesno pripravljeni in vzdržljivi za fizične napore. Vse bodo namreč varnostno preverili in preizkusili njihovo telesno zmogljivost. Na policijski upravi Celje Umrl na prehodu za pešce V soboto, nekaj pred 6. uro zjutraj, so celjske ceste zahtevale že drugo življenje v tednu dni. Na prehodu za pešce pri Železniški postaji v Celju je umrl 28-letni pešec z območja Šentjurja. Vanj je z osebnim vozilom trčil 26-letni voznik avtomobila z območja Celja. Ta je vozil v smeri Laškega. Na prehodu za pešce je zbil 28-letnika, ki naj bi cesto prečkal pri rdeči luči na semaforju. Pešec je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče. Voznik avtomobila po podatkih policije ni vozil pod vplivom alkohola. Sicer pa policija okoliščine nesreče še preiskuje. To je že druga smrtna žrtev letos na Celjskem. Prejšnji torek je v Debru življenje izgubil 40-letni moški z območja Ljubljane. Iz neznanega vzro- ka je zapeljal na levi vozni pas in trčil v tovorno vozilo. Agencija za varnost prometa in policija opažata, da se je kljub nenehnim opozorilom, da naj se udeleženci v cestnem prometu obnašajo strpno in odgovorno ter naj spoštujejo cestnoprometne predpise, varnost prometa z vidika najhujših posledic v januarju znova poslabšala. Januarja devet žrtev Lani je na cestah celjske regije umrlo 13 ljudi, leto prej 18. V primerjavi z desetletjem prej je varnost sicer boljša, kljub temu, pa se vsake toliko časa poslabša v krajših intervalih. Samo januarja letos je v vsej Sloveniji umrlo že devet ljudi. Razen v enem primeru so žrtve vozniki osebnega avtomobila ali sopotniki v osebnih avtomobilih. Vse prometne nesreče so se zgodile v temnem delu dneva. Tri osebe, ki so umrle zaradi nesreče, pred tem niso uporabljale varnostnega pasu. Tudi januarja so glavni dejavniki za nastanek prometne nesreče vožnja z neprilagojeno hitrostjo ter nepravilna stran in smer vožnje. Vsaj trem prometnim nesrečam s smrtnim izidom je botrovala tudi vožnja pod vplivom alkohola. Ravno po stopnji alkohola med vozniki je naše območje izstopajoče. Policijske enote tako te dni analizirajo stanje na področju varnosti cestnega prometa, identificirajo vzroke in dejavnike prometnih nesreč in predlagajo dodatne ukrepe, prilagojene ugotovitvam analiz. Zaradi še vedno prevelikega deleža alkoholiziranih povzročiteljev najhujših prometnih nesreč in neposredne povezanosti alkohola s problematiko neprilagojene hitrosti, nepravilno stranjo in smerjo vožnje, policisti kršiteljem cestnoprometnih predpisov dosledno odrejajo tudi preizkuse alkoholizira-nosti. Mestna občina Celje je na Ljubljanski cesti na stalni lokaciji, kjer se meritve hitrosti izvajajo že nekaj let, zamenjala stari radar z novejšim sistemom. Ta deluje sicer podobno kot dosedanji. Je pa tehnološko zmogljivejši, saj so fotografije in posnetki kakovostnejši. Ljubljanska cesta ima zdaj dva vozna pasova, na katerih izvajajo meritve. tako iščejo kriminalističnega inšpektorja specialista z znanjem na ekonomskem področju in na področju kazenskega, gospodarskega, in-solvenčnega, civilnega prava in prava javnih naročil. V Celju iščejo tudi višjega kriminalista specialista za delo v oddelku za računalniško preiskovanje. Prav tako na celjski policiji zaposlijo tudi policista za delo v službi za operativno podporo in oddelku za informatiko in telekomunikacije ter upravni- ka v Sektorju kriminalistične policije. Pogoji so prav tako objavljeni na spletnih straneh policije. Za vse kandidate velja, da ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece. SŠol Za delo v drugih policijskih upravah iščejo največ kriminalistov, kriminalističnih inšpektorjev, policistov, administratorjev pa tudi psihologa in kuharja. Zaradi potreb pa slovenska policija vabi k sodelovanju tudi prevajalce za kurdski, dari, farsi, urdu in paštu jezik. Objavljen pa je tudi razpis za pomožne policiste. Voznika prisilno ustavili Policisti bodo ovadili 35-letnega kršitelja cestnih pravil. Minuli teden so ga namreč na relaciji Laško-Celje večkrat ustavljali. Voznik osebnega avtomobila je z načinom vožnje ogrožal sebe in druge udeležence v prometu. Moškega so uspeli ustaviti šele prisilno, z uporabo »stingerja«. 35-letnik je vozil brez vozniškega dovoljenja, na vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtomobilu. Poleg vsega pa je moški vozil tudi pod vplivom prepovedanih drog. V Zgornji Kostrivnici so policisti zasegli osebno vozilo moškemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozilo je imel neregistrirano, na avtomobilu pa so bile tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. V Celju pa so avto zasegli vozniku, ki mu je bilo pred kratkim odvzeto vozniško dovoljenje. Kradli po trgovinah V eni izmed trgovin v Žalcu je minulo sredo starejši moški zamotil prodajalko in ji iz predala ukradel denarnico z bančnimi karticami in dokumenti. V Slovenskih Konjicah pa je neznanec občanki denarnico ukradel iz vrečke. Le to so kasneje našli, saj jo je storilec, ko je vzel denar, odvrgel. Tatvina se je zgodila tudi v Celju, kjer je neznani storilec iz ene izmed trgovin ukradel dve pametni uri. PODLISTEK 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE ALBUM S CELJSKEGA Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupine (6) Soški plesi Okolica Bovca v dolini reke Soče hrani bogato ljudsko izročilo. Plesi se po obliki in načinu izvedbe zgledujejo po gorenjskih in rezijanskih plesih. Tako sta uvodna plesa, oba se imenujeta »dencik«, prav primorsko umirjena. »Podegajga« je bovška inačica gorenjskega »mrzulina«. Pri »rezijankici« pa se čuti vpliv sosednje alpske doline Rezije. Splet se zaključuje s »trentarsko«, ki je po melodiji kot tudi po obliki nekaj www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. a vašo popolno bveščenost («PONEDELJKOVO Opor tnODOt^OLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 radio celie 200 let od rojstva Ignacija Orožna 30. januarja 1819 se je v Laškem rodil Ignacij Orožen (1819-1900), duhovnik in zgodovinar, avtor znamenite Celske kronike (1854). Prispeval: Bogdan Jerše Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: 03 426-1736 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Razstava o Ignaciju Oro-žnu (avtorica Alenka Hren Medved) je na ogled do konca februarja v Osrednji knjižnici Celje. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie VfcdH £ ИЛСИ j/ Spominska podobica ob slovesnosti zlate maše(15. avgusta 1892) v mariborski stolnici posebnega med slovenskimi plesi in ji ni najti podobne. Se nadaljuje. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55 evrov □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? Dovolite se razvajati Radiu Celje in wellness centru 4Ever Young Kaj smo za vas pripravili v V* I • I • V • nasi medijski hiSi? Nagradna igra bo trajala od danes, 7. februarja, do naslednje srede, 13. februarja. Na Facebook profilu Novi tednik in Radio Celje označite, s kom bi se želeli razvajati v wellness centru 4EverYoung. Sodelujete lahko tudi prek naše spletne strani www.radiocelje.com ali Instagram profila: tednik.radio.celje. Všečkajte našo objavo na Facebooku in Instagramu, jo delite in v komentarju označite, s kom želite v 4Ever Young. Prav na valentinovo bomo v jutranjem programu na Radiu Celje poklicali dva finalista, ki se bosta pomerila v prepoznavanju romantičnih melodij. Valentinovo so z dnevom zaljubljenih začeli povezovati v poznem srednjem veku, ko se je tudi razvil koncept romantične ljubezni in dvorjenja, kot ju poznamo danes. Približno štiristo let kasneje so si zaljubljenci na ta dan začeli podarjati male pozornosti, imenovane valentinčki. Kljub temu da živimo v sodobnem času, ko ne pošiljamo več pisemc in valentinčkov, smo še vedno veseli drobnih pozornosti, ki nam jih namenijo ljubljene osebe. Zato smo se na Radiu Celje odločili, da združimo tradicijo z modernim in vas ter vašega partnerja razvajamo. Zakaj? Ker vas imamo radi in ker lahko. Ker so male pozornosti tiste, ki štejejo. No, v našem primeru pozornost ne bo ravno majhna, saj vam sku- paj z novim wellness centrom na Opekarniški cesti v Celju, ki se imenuje 4Ever Young, podarjamo razvajanje. Vi in vaš Valentin oziroma Valentina si bosta lahko privoščila razkošno kopel in savno. V centru bodo poskrbeli tudi za kozarček sveže penine ter jagode. Ravnovesje telesa in duha Ines Žgank, solastnica in direktorica centra, želi ljudem poleg razvajanja, sprostitve in ugodja ponuditi in predstaviti tudi koncept zdravega življenja. Življenje je treba ceniti in poskrbeti za svoje telo še preden zbolimo in zato je nujno treba poskrbeti za ravnovesje telesa in duha. Zato vam poleg finske, turške in infra savne v centru ponujajo še celosten pristop k hujšanju in pre- 4 oblikovanju telesa, razne masaže, manikuro, pedikuro in vrsto drugih storitev, o katerih lahko več preberete na njihovi spletni strani 4everyoung.si/ali Facebook profilu: 4ever Young Wellness & Beauty. Da ima lastnica čut za estetiko, boste videli tudi v njihovih čudovitih prostorih, ki se raztezajo na 350 kvadratnih metrih v stavbi ob Opekarniški cesta 15b v Celju, in sicer v 3. nadstropju poslovnega centra. Za valentinovo so za vas pripravili prav poseben Valentinov paket: 4 Ever Young & Forever Love, ki za popoln dan ljubezni vključuje savnanje, kozarček penine in jagode, oblite s čokolado. 90,6 95,9 100,3 OUNG 08 205 2482 4everyoung.si info@4everyoung.si radio celie Vedm г штј! Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.:+386 (0)59 937 431! U II Od petka do petka C radio celje vsak petek ob 12.15 ImIhtalizirajte POSLOVANJE www.birobit.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kaj je tisto, kar naredi delovno okolje zabavno? Karaoke. Namizni tenis. Brezplačna kosila. Omenjene prednosti so ena od stvari, na katere se nekateri spomnimo, ko nas vprašajo, kakšno mora biti zabavno delovno okolje. Ali je to res vse? Na portalu monster.com so na nacionalni dan zabave na delovnem mestu (28. januar) opravili raziskavo, kjer so ugotovili, kaj je tisto, kar zaposleni vidijo kot dodano zabavno vrednost. Zakaj bi se trudili, da je delovno mesto zabavno? Zato imamo prosti čas, kajne? Zabavno delovno mesto je ena od sestavin, ki zaposlene spremeni v predane. Zabava spodbuja sodelovanje, timsko delo in reševanje problemov. Predani ljudje so tisti, ki radi vlagajo vase, v svoje znanje in v svojo kariero ter imajo večjo željo po tem, da se izkažejo. Kako se naše dojemanje zabave na delovnem mestu razlikuje od raziskav? Zabava ne pomeni neresnosti. Prav tako ne pomeni lenih zaposlenih, ki si ne želijo delati. Nekateri morda dojemajo zabavo kot izgubljanje časa ali pa nekaj, kar zmanjša produktivnost. Če so pripravljene na pravi način, lahko zabavne aktivnosti povečajo odstotek predanih zaposlenih in na dolgi rok spodbujajo razvoj zdravega delovnega okolja. Po drugi strani ozko usmerjene delovne skupine, ki si ne vzamejo časa za zabavo, kmalu izgubijo učinkovitost. Poleg tega obstaja večja nevarnost, da bodo ljudje začeli odhajati iz organizacije. Katere so še možnosti za zabavo na delovnem mestu? Veliko podjetij organizira inovativne dogodke in »team-buildinge«, druge pa izvajajo majhna doživetja, ki so odraz ce- lotne mentalitete podjetja. Zabava je lahko izredno enostavna. Podjetja čez lužo slavijo dan šunke, dneve spontane hrane, kjer se jedi kar naenkrat pojavijo v skupnem prostoru z namenom skupnega druženja. Najbolj pomembno je, da se dogodki povezujejo s kulturo podjetja. Katere so prednosti zabavnega delovnega okolja? Zabavno delovno okolje spodbuja medsebojno povezovanje in razvoj pozitivno usmerjene organizacije. Je odličen način za sproščanje stresa in nekaj, česar se ljudje izredno veselijo. Zabava poveča kreativnost, produktivnost in entuziazem zaposlenih. Kako izvedeti, ali ste se prijavili na delovno mesto v zabavnem okolju? Zabavno delovno okolje se odraža že ob prvem vstopu v podjetje, saj boste kmalu občutili timski duh, dober način komunikacije in odlične osebnosti. To je energija, ki jo preprosto občutite. Zabavno okolje je večinoma sproščeno, spodbuja talentirane zaposlene in spoštuje mnenja posameznikov. Kaj lahko še storite na delovnem mestu, da bo to postalo zabavno? Ni enega in edinega pravilnega načina, da bi to storili. Dogodki lahko vključujejo hrano, igre, tekmovanja, dobrodelnost. Kaj je tisto, kar bi razveselilo vaše sodelavce? Izberite več aktivnosti, saj se morate zavedati, da le z eno ne boste mogli ustreči vsem. Ni nujno, da za zabavo poskrbite na ravni celotnega podjetja - dovolj je, da se začnete zabavati na vašem oddelku. Ekipa MojeDelo.com Povzeto po: https://www.monster.com/career-advice/article/what-makes-work-fun И MojeDelo.com Sodelavec v pripravi in strežbi hrane m/ž (Celje) Smo novodobna ulična restavracija, kjer strežemo najokusnejše burgerje, steak sendviče in čisto pravi domači krompirček. V Celju odpiramo četrto poslovalnico in v ekipo vabimo novega sodelavca za delovno mesto sodelavec v pripravi in strežbi hrane m/ž. Palta, d. o. o., Hacetova ulica 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo ekipo »Hoodburger« v Celju Smo novodobna ulična restavracija, kjer strežemo najokusnejše burgerje, steak sendviče in čisto pravi domači krompirček. V Celju odpiramo četrto poslovalnico in v ekipo vabimo več sodelavcev za delovna mesta: sodelavec v pripravi in strežbi burgerjev, blagajnik, vodja izmene. Palta, d. o. o., Hacetova ulica 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delo v proizvodnji m/ž (Prebold) Pričakujemo: usmerjenost k doseganju zastavljenih ciljev, zaželen je izpit za viličarja, ni pa pogoj, komunikativnost in sposobnost dela v timu, natančnost, vestnost in odgovornost. Schiedel, d. o. o., Latkova vas 82, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju m/ž (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe, smer strojništvo, najmanj 2 leti delovnih izkušenj v razvoju, uporaba CAD-orodij, izpit B-kategorije, znanje angleškega jezika. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalci (Savinjska regija) Za naše poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Delovne naloge: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave ... Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni kuhar m/ž (Celje) Pričakujemo: izobrazba KV--kuhar, kuharska znanja in razgledanost, izkušnje v kuhinji komunikativnost, veselje do dela z ljudmi, odgovornost, zanesljivost in natančnost, pozitiven odnos do dela. Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar 2 m/ž (Celje) Pričakujemo: ustrezno srednješolsko izobrazbo elektrotehnik energetik ali druge ustrezne ele-ktro smeri, sposobnost učinkovitega timskega dela, odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, razvojna usmerjenost, komunikacijska sposobnost, vozniški izpit B-kategorije. Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroinženir m/ž (Vojnik) Opis del in nalog: programiranje tehtalnih terminalov in industrijskih krmilnikov, nadgradnja obstoječih tehtalnih sistemov, priprava tiskanih vezij, izdelava elektro načrtov in druge tehnične dokumentacije, vzdrževanje in vezanje elektro omar, odpravljanje elektronskih okvar na tehtalnih sistemih ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 13. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik taksi vozila m/ž Celje in okolica Od vas pričakujemo: SŠ izobrazbo, vozniški izpit B-kate-gorije, izrazito komunikacijsko sposobnost, pripravljenost dela v izmenah, zelo dobro poznanje mesta Celja in okolice (ceste, pomembni objekti in ustanove) ni pogoj, zaželeno znanje tujega jezika. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih m/ž (Velenje) Vaše zadolžitve bodo obsegale: izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, skrb za redno kontroliranje merilnih naprav, druga sorodna dela. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 1. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovodja m/ž za maloprodajo (Šentjur) Od vas pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe, poznavanje programske opreme Office, vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, organizacijske in vodstvene sposobnosti. Metvil, d. o. o., Goriška cesta 25b, 5270 Ajdovščina. Prijave zbiramo do 1. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Orodjar m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: IV. stopnjo izobrazbe tehnične/strojne smeri, poznavanje osnov v strojništvu, vsaj 2 leti izkušenj na področjih izdelave, montaže oziroma pri popravilih/vzdrževanju orodij, želeno je poznavanje orodij, strojev in naprav za brizganje plastike, osnovno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji informatik m/ž (Velenje) Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe s področja računalništva in informatike oziroma sorodne smeri, delovne izkušnje na enakem ali podobnem področju z znanji: izkušnje z razvojem Sha-rePointa portala, izkušnje s programiranjem spletnih aplikacij, poznavanje HTML, JavaScript in CSS, aktivno znanje angleškega jezika. Gorenje, d. d., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 16. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Dva monterja delovnih in fasadnih odrov m/ž (Vransko) Od vas pričakujemo: IV. raven izobrazbe (strojni mehanik ali drugo ustrezno), lahko je tudi nižja stopnja izobrazbe, pripravljenost za fizično delo in delo na višini, iznajdljivost, zanesljivost, delavnost, sposobnost prijaznega komuniciranja, vozniško dovoljenje B-kategorije, znanje slovenskega jezika. Viba, d. o. o., Čeplje 50, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 20. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Srebrno seme posejal v kvalifikacijah Dosedanji tekmovalni mejniki celjskega deskarja na snegu Tima Mastnaka so bili osvojitev naslova svetovnega mladinskega prvaka leta 2011 v italijanskem Valmalencu ter lanski zmagi v svetovnem pokalu v švicarskem Scuolu in italijanski Carezzi. Odslej bo znan predvsem po srebrni medalji, ki jo je osvojil na svetovnem prvenstvu v veleslalomu v ameriškem Park Cityju. V finalu je po napaki moral priznati premoč Rusu Dimitriju Logi-novu. Za Slovenijo je to dvanajsta kolajna na deskarskih svetovnih prvenstvih, deseta v alpskih disciplinah. Štiri je osvojil Celjan Rok Marguč. V veleslalomu je obtičal v kvalifikacijah. Na rdeči progi je bil med najhitrejšimi, imel je tretji čas. Modra proga mu je predstavljala večjo težavo, Rok je zaradi napake izgubil veliko časa in končal na 25. mestu. Tedaj vzrok še ni bil znan. Mučile so ga bolečine, odgovor je prišel kmalu. Najuspešnejši slovenski deskar na svetovnih prvenstvih ima zlomljeno dlančnico. Poškodoval se je med prvo kvalifikacijsko vožnjo. Po drugi se je seveda odpo- vedal slalomu in predčasno odpotoval v domovino. Velenjčanka Gloria Kotnik je bila na rdeči kvalifikacijski progi celo druga, nakar je bila na modri diskvalificirana. »Bilo je divje« Tim je srebrno seme posejal v kvalifikacijah, v katerih je imel drugi najboljši dosežek. Kasneje se je izkazalo, da le v finalu ni mogel izbirati proge. V osmini finala je premagal Avstrijca Eliasa Huberja, v četrtfinalu z nekaj več muke njegovega rojaka Lukasa Mathiesa, v polfinalu pa je bil prepričljiv proti Nemcu Stefanu Baumaistru in dosegel svoj največji uspeh. Vse tri vožnje je opravil na modri progi. Žal je Rus Loginov vztrajal do finala, v katerem je imel zaradi najboljšega kvalifikacijskega dosežka prednost glede izbire proge. Mastnak se je zavedal, da bo moral tvegati. Toda to ni bilo krivo. Enostavno ni videl, kam je zapeljal, zato je izgubil nadzor nad desko in končal v snegu. »Dobro jutro, Slovenija!« se je oglasil v torek v jutranji program Radia Celje. »Bilo je divje. Razmere so bile zelo zahtevne. Snežilo je in pihalo. Vidljivost je bila slaba. Dru- Celjan Tim Mastnak svetovni podprvak v deskanju - Zlomljena dlanč-nica Roka Marguča oblačila. Na to se je navezal vselej dobrovoljni Tim: »Medalja se lepo poda barvi moje bunde.« Kmalu je dodal, da bo v prihodnosti potreboval zlato bundo. Nataši Berginc to ne bo povzročalo težav. Navijači so lahko nemudoma proslavili osvojitev odličja. Tim je moral počakati na slalom ( »vseeno smo spili pivo ali dva«), napovedal je, da bo proslavljanje - takšno, kot se spodobi - sledilo doma. Z zahoda na vzhod Vsak vrhunski športnik želi največ, kar je možno. »Malce grenkega priokusa je ostalo. Prvenstvo sem zaključil s porazom. Rdeča proga je bila zelo zahtevna. Nisem ji bil kos. Rusu sem namenil iskrene čestitke. Zahvaljujem se vsem, ki so držali pesti zame. Komaj čakam, da pridem domov.« Nato se mu v slalomu ni izšlo po željah. V kvalifikacijah je zabeležil 25. čas. Z zahoda se bodo deskarji preselili na vzhod, v Južno Korejo in na Kitajsko na tekme svetovnega pokala. DEAN ŠUSTER Foto: FIS gega mesta sem zelo vesel,« je bil v uvodu kratek, a vidno zadovoljen Mastnak. Na vrsti zlata bunda Na poti v Združene države Amerike je 31. januarja praznoval 28. rojstni dan. V Park Cityju je imel številčno in glasno podporo. Oče je bil z njim na štartu, v ciljnem prizorišču so bili mama, sestra, daljni sorodniki iz ZDA, številni prijatelji, med njimi tudi predstavnica Timovega pokrovitelja za Ljubno na očeh sveta O Ljubnem bo od jutri, 8. februarja, mogoče slišati na različnih celinah. Na tamkajšnji skakalnici bo tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, ki jo bo mogoče videti po vsem svetu. Nastopilo bo šest slovenskih skakalk. Doslej najboljše med Slovenkami, poškodovane Eme Klinec, na skakalnici žal ne bo. Slovenski ljubitelji skokov zato veliko pri- čakujejo od drugih skakalk, z Niko Križnar na čelu. Ob razmeroma visokih temperaturah se seveda pojavlja med nepoznavalci razmer vprašanje o zadostni količini snega. »Snežne razmere na skakalnici so zelo dobre. To je rezultat decembrskega napora prostovoljcev skakalnega kluba Ljubno, ko je bilo narejenega zelo veliko snega,« je v začetku tega tedna pojasnil Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora tekme svetovnega pokala. Povedal je, da je skakalnica kljub močnemu petkovemu in sobotnemu dežju v odličnem stanju. »Poleg tega imamo pripravljenega okoli petsto kubičnih metrov rezervnega snega,« je še omenil Pintar. Ljubno je zadnja leta v prenovo skakalnega centra veliko vlagalo. Od jeseni je na voljo še plastifici-rana skakalnica, ki omogoča smu- čarske skoke vse leto. »Skakalnica je sedaj postavljena ob bok najmodernejših na svetu,« ugotavlja Pin-tar. Na ljubenski skakalnici bodo ta konec tedna tri tekme. Jutri in v nedeljo bosta posamični tekmi ter v soboto ekipna tekma. V začetku tega tedna je bilo prijavljenih 65 skakalk iz osemnajstih držav, kar je v zgodovini vseh tekem ženskega svetovnega pokala doslej najvišja številka. »To kaže, da se ženski smučarski skoki hitro razvijajo,« opaža tudi Pintar. Tekma na Ljubnem ponavadi privabi veliko število gledalcev. Je več kot zgolj športni dogodek, ima tudi družabno značilnost. V prireditvenem šotoru bodo nastopale priljubljene glasbene skupine, za otroke bo na voljo nekaj metrov visoka skakalnica »mini Planica«, poskrbljeno bo tudi za njihovo animacijo. BRANE JERANKO Najboljša Potiskova in Jordan Najboljši dečki in deklice celjskega Neptuna s trenerjem Robertom Kekcem Tri Jugove zlate medalje V Mariboru je bilo ekipno in posamično zimsko plavalno državno prvenstvo za dečke in deklice. Udeležilo se ga je 233 plavalcev iz 22 slovenskih klubov. Enajst plavalcev celjskega Neptuna je nastopilo z izpolnjenimi normami. Sebastjan Jug je osvojil kar pet medalj (zlate na 50, 100 in 200 prosto), Izabela Pakiž Rumpf štiri, Gašper Pevec tri, Staša Jezovšek Špiljar eno. Celjske štafete so dodale še tri odličja. Skupno so jih Neptunovci osvojili šest in ekipno zasedli šesto mesto. Konec tedna bo v Mariboru prvenstvo Slovenije za mlajše dečke in mlajše deklice. Modro Neptunovo ekipo bo zastopalo skoraj dvajset mladih plavalcev. DŠ, foto: PK NEPTUN Športnika leta 2018 v Rogaški Slatini sta karateista Laura Potisk in Timotej Jordan. Potiskova je najboljša že četrtič. Članica Karate kluba Rogaška Slatina je državna prvakinja pri mladinkah do 59 kg. Na balkanskem prvenstvu je osvojila tretje mesto. Tudi Jordan nastopa za KK Rogaška Slatina. Največji uspeh je dosegel z osvojitvijo naslova državnega prvaka pri kadetih nad 70 kg. Najboljše športno društvo je Karate klub Kozjansko in Obsotelje, najboljša ekipa je člansko moštvo Košarkarskega kluba Rogaška. Občina bo v prihodnjih letih zgradila dodaten objekt v športnem parku ob Sotelski, s katerim bo Nogometni klub Rogaška pridobil slačilnice in dodatne tribune, pri Svetem Florijanu bodo zgradili telovadnico, v Kostrivnici pa igrišče za odbojko na mivki. V polni dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina so priznanja Zaslužni športni delavec pre- jeli Aleksandra Plavčak (KK Rogaška Slatina), Gašper Kos (Društvo košarkarska šola Rogaška Slatina), Barbara Marčič Lavrič (Plesni klub Kuš ni me) in Nermin Porić (NK Rogaška). Matjaž Ošlak, predsednik Športne zveze Rogaška, v katero je včlanjenih 26 društev, je dejal: »Veseli smo, da sta letošnja najboljša športnika leta iz drugih športov kot lanska, kar potrjuje uspešnost različnih športov v naši občini.« DŠ, foto: BORUT FAJS Najboljša športnika Rogaške Slatine sta mlada karateista Laura Potisk in Timotej Jordan. ŠPORT 19 Nepozabna Timijeva zmaga Boštjan Zajc: »Ja, res je, za 90,5 metra. Iz 143 metrov na 233,5 ^^ i g i r metra. Saj sem vedel, V Uberstaortu Na SV0,ih poetih najboljši Slovenec da je tega že sposo- prvi, deveti in trinajsti ben.« Redko se zgodi, da bolje sploh ni možno. Po nepisanem pravilu Timiju Zajcu iz Hramš v prejšnji sezoni niso pustili preizkusiti le-talnic. Nato je 18-letni »čudežni deček« debitiral v Oberstdorfu, Na svoji prvi tekmi v poletih je nastopil izvrstno, v finalu je svoj osebni rekord premaknil na 233,5 metra in slavil zmago! Slovenski najstnik je navdušil skakalno srenjo, saj je na smučarskih poletih, najprestižnejši disciplini skokov, v svojem krstnem nastopu ugnal celotno konkurenco; na vrh se je povzpel s šestega mesta po prvi seriji. Zveza proti sprejemu Timi Zajc je za Slovenijo osvojil 67. posamično zmago, skupno pa 204. stopničke v svetovnem pokalu. Za Timija, ki je postal 13. Slovenec z zmago v svetovnem pokalu, so to po drugem mestu v Sapporu druge zaporedne stopničke. Po njih so mu v domačih Hramšah pripravili sprejem. Tedaj smo zapisali, da so Hramše pripravljene na nove sprejeme. Toda zaenkrat ne bo nič iz tega, čeprav je Timi doma. Vodstvo reprezentance mu je namenilo počitek, zato bo izpustil tekmo v Lahtiju. Timijevega očeta Boštjana smo povprašali, kaj je z novim sprejemom. »Žal ga ne bo. Na zvezi menijo, da je bilo evfo-rije že preveč. Morda imajo prav. Tudi na Ljubnem so hoteli sprejeti Timija, a jim niso dopustili. Sin si bo na Ljubnem konec tedna ogledal tekme svetovnega pokala za ženske.« Njegov varovanec, ki ga je kot otroka v Vizorah odlično usmerjal trener Slavko Grm, je osebni rekord izboljšal za ... »Ja, res je, za 90,5 metra. S 143 metrov na 233,5 metra. Saj sem vedel, da je tega že sposoben. Nisem pa pričakoval, da se bo takšen izbruh pripetil že v Oberstdorfu,« je pripovedoval Boštjan Zajc. Presegel načrte »Gre za enega najlepših trenutkov moje kariere. Priznam pa, da sem pred prvim poletom čutil ne- Timi Zajc ob vrnitvi v Hramše kaj strahu,« je v Oberstdorfu priznal Timi Zajc, ki se kot najstnik izvrstno znajde pred mikrofoni. »V zraku sem zelo užival pri vseh današnjih skokih, gre za res poseben občutek, ko tako dolgo letiš. Sploh v finalnem nastopu. Zelo sem zadovoljen, lepše ne bi moglo biti. Prejšnji teden sem bil na stopničkah, zdaj je prišla zmaga. Uresničil sem še več, kot sem imel v mislih. Res sem se zelo dobro znašel in v vsakem naslednjem poletu nekaj nadgradil.« Član Smu-čarsko-skakalnega kluba Ljubno je bil na naslednjih tekmah deveti in trinajsti. »Timi Zajc na naslednji tekmi, tako kot Domen Prevc, ne bo nastopil, in to zaradi treh razlogov. Potrebuje počitek v tej naporni sezoni in po koncu tedna na letalnici, trening in testiranje nove opreme,« je povedal glavni slovenski trener Gorazd Berton-celj. Sezona bo imela vrhunec na nordijskem svetovnem prvenstvu v avstrijskem Seefeldu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Jubilej šaleškega rokometa brez pike na i Gledalci so lahko uživali ob potezah nekdanjih mojstrov, tekma se je zaključila v prijetnem vzdušju. Lani je minilo 60 let od začetkov igranja rokometa v Šaleški dolini. V četrtek so v Rdeči dvorani spomine na igranje rokometa v Šoštanju in kasneje v Velenju obujali Štefan Kac, Franc Plaskan, Borut Plaskan, Branko Tamše in Sebastjan Sovič. Jubilej je velenjski klub obeležil z dvodnevnim dogodkom. Vrhunec je bil v soboto zvečer, ko sta se v prvenstveni tekmi spopadli moštvi Gorenja in Celja Pivovarne Laško. Prej je bila tekma legend. Spisek Gore-njevih veteranov je bil dolg: Ivan Vajdl, Borut Plaskan, Sebastjan Sovič, Jure Do-belšek, Samo Žolger, Luka Dobelšek, Aljoša Štefanič, Boštjan Tome, Srečko Me- olic, Marko Cvetko, Matjaž Mlakar, Marko Oštir, Beno Oštir, Jože Stropnik in Uroš Senica, zraven so bili še Robi Lesjak, Bojan Požun, Tini Rajter, Oto Gradišnik, Robi Čater, Sandi Krejan in Iztok Rozman ter sodnika Drago Ocvirk in Miran Štrigl. Z 20:16 je zmagala ekipa Zvezde slovenskega rokometa, ki jo je vodil Slavko Ivezič: Andrej Kastelic, Aleš Pajović, Ivan Simono-vić, Jani Likavec, Uroš Šer-bec, Roman Šavrič, Tomaž Tomšič, Zoran Lubej, Beno Lapajne, Dušan Podpečan, David Imperl in Roman Pun-gartnik, ki ni igral. Velenje je obiskal eden izmed največjih zvezdnikov svetovnega rokometa, Hrvat Ivano Ba-lić. Trener mož beseda Nato so v Rdeči dvorani pred 1.500 gledalci slavili varovanci trenerja Tomaža Ocvirka s 30:26. Velenjča-ni so v drugem delu prvega polčasa tretjič povedli za štiri gole, 12:8, predvsem po zaslugi Aleksa Kavčiča. Nato so popustili. Do odmora so jih »pivovarji« ujeli z delnim izidom 4:0, ko je dva gola dal Josip Šarac, po enega pa sta dala Tilen Ko-drin in Gal Marguč. Čeprav so imeli gostje v nadaljevanju vseskozi prednost, so jih domače »ose« vztrajno, a naposled neuspešno lovile. Ocvirk je že pred časom Domnu Makucu obljubil, da se bo lahko udeležil maturantskega plesa. Nato se je poškodoval prvi organizator igre Jaka Malus, toda ... »Trener je bil mož beseda in je izpolnil obljubo,« je dejal David Razgor, ki je moral prevzeti vajeti igre na sredini, saj Velenj-čan v celjskem moštvu Rok Ovniček ni bil razpoložen. Celjani »na mišice« Kar štirinajst obramb vratarja Gorenja Emirja Ta- letovića je ostalo neizkoriščenih. »Storili smo preveč tehničnih napak. Celjani so zmagali tudi >na mišice<. So višji, težji in močnejši od nas. Igrali smo dobro, zmaga gostov je zaslužena,« je poudaril trener Gorenja Zoran Jovičič. Na drugi strani je bil Tomaž Ocvirk nasme- jan. Leto 2019 je s svojimi rokometaši zelo dobro začel: »Nisem poznal pravega stanja svoje ekipe. Zelo sem zadovoljen. Po prvem polčasu sem sicer fantom dejal, da so prikazali najslabšo igro doslej in da je v nadaljevanju ne morejo ponoviti.« Sinoči so Celjani gostili Tre-banjce, v nedeljo bodo v ligi prvakov pričakali rokome-taše madžarskega Szegeda. »Naš in njihov proračun se ne moreta primerjati. Toda v Zlatorogu naši fantje letijo, vratar Ferlin zaklepa vrata in s fanatičnim pristopom bomo skušali presenetiti. Na prvem obračunu smo igrali dobro, prihajali smo do lepih priložnosti, zaustavil nas je vratar Šego. Videli smo, da lahko igramo z njimi. Počasnejši so od nas, to bomo skušali unovčiti,« je spodbudne besede igralcem in navijačem pred novim spektaklom namenil Ocvirk. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Najboljši strelec lokalnega derbija je bil William Accambray s sedmimi goli (z žogo). Josip Šarac je dal šest golov, pri gostiteljih so bili najbolj učinkoviti Aleks Kavčič s šestimi ter Matic Verdinek in Nikola Špelić s po petimi goli. MALI OGLASI SVETZAVODA ŠOLSKE STORITVENE DEJAVNOSTI »PETKA« ŽALEC na podlagi sklepa Sveta zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec z dne 21.1. 2019 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: •VII/2. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri •najmanj 5 let vodstvenih delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 5 let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev, življenjepis in svojo vizijo delovanja zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec. Prijave pošljite v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Svet zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 2, 3310 Žalec, s pripisom »za razpis direktorja«. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku po opravljenem postopku. Svet zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM TOYOTA Yaris, l. 2006, 134.000 km, prva lastnica, prodam. Telefon 031 509-659. 187 SHARAN 1,9 TDI, letnik 2006, prodam. Telefon 070 741-734. PRODAM 197 Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 STROJI HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam ali menjam za večji gozd. Telefon 040 211-346. p PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, klima, protivlomna vrata, lasten električni priključek, zelo ugodno prodamo za samo 15.950 EUR. Telefon 070 499-499. 143 HIŠO in več gradbenih parcel prodam. Telefon 041 689-748. 187 PRODAM ODDAM OVIJALKO Sipma, ovijalka ima dodaten cilinder za odrez folije, prodam. Telefon 041 480-486, Dobrna. 140 MOTORNO žago Husqarna 061 in cisterni za vino 60 in 100 l, prodam. Telefon 041 987-305. 181 TROSILEC hlevskega gnoja Sip Šempeter vtg 2700 in malo rabljen zgrabljalnik Fella ts 295 rdf, prodam. Telefon 041 824-851. 188 MOTORNO žago Husqarna 136, prodam. Telefon 031 617-300. š-6 PRODAM novi tedniki radio celie ^rešer*wva/yc Ž0/P PETEK, 8. FEBRUAR 2019 MED 10. IN 16. URO Ob 11.00, predavanje dr. Jureta KrajŠka «-■mm ' IZ VOJNE V Ц H NOVO DRŽAVO Ob 14.00, voden ogled razstave TRAKTOR Cararo ali AGT kupim. Telefon 031 802-999. Š 5 POSEST PRODAM RIBIŠKI dom Marof, primerna najemnina, zelo dobro utečen posel, odkup inventarja, oddam v najem. Telefon 041 612-477. 167 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača vzreja in domača hrana. Cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 193 PRAŠIČE, krškopoljska pasma, težke 40 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 552-143. 133 TELIČKO simentalko, težko 190 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 192 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Nad 100 kg ugodno. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 194 PRODAM MASAŽNI stol za celo telo, na več prestav, ugodno prodam. Telefon 051 330-696. 159 ДГНШШ l astrologinja 0906430 cana pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku veiega operaterja BIKA, težkega 170 kg, pasma šarole in dva prašiča, težka 75 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 4 MLADE zajce za paritev ali zakol, zelo lepe, težke od 2 do 2,5 kg, prodam. Cena 10 EUR/eden. Telefon 041 951-527. 148 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. Kmetija Zorko, Babno 19b, Celje, telefon 041 741-028. 156 BREJO telico simentalko in kravo simentalko s teletom prodam. Telefon 041 480-486. 163 DVE telici, pašni, 350 in 400 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 185 TELICO simentalko, težko 300 kg in ovna, starega 2 leti in pol, primernega za pleme ali zakol, prodam. Telefon 070 864-120. 184 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 768-175. 179 MLADO, brejo kravo prodam. Telefon (03) 5792-253. 189 PRODAM KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n |PONUDBE| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si IZmenki 43-letni urejen, komunikativen, zaposlen išče preprosto, vitko dekle, žensko, lahko mamico, za resno zvezo. Klic/sms 041 895-190. 149 Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. Vsak ponedeljek ob 12.15. Vaš zakaj, naš zato. Prijave na: M: info@pokmuz-ce.si, muzej@pokmuz-ce.si T: 03/4280 950, 03/4280 962 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p SILAŽNE bale, prva in druga košnja, fi 145 cm, ugodno prodam. Telefon 041 552-143. 133 RDEČE vino izabela, pridelano v vinogradu, prodam. Telefon 031 747-775. 158 SENO in otavo, hribovsko, ročno spravljeno, balirano v kocke, prodam. Telefon 031 806-191. 166 VINO jurka, izabela, grozdje ni bilo škro-pljeno, 150 l, zelo ugodno prodam. Telefon 070 272-659. 177 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 249-072. 175 BALE (kocke), druge košnje, 120 kom., prodam. Cena 2 EUR/bala. Okolica Prebolda. Telefon 031 789-595. 196 OSTALO HLODOVINO in drva, z dostavo, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472-380. 32 DOMAČE pecivo in piškote prodamo. Telefon 041 642-813, Savinjska dolina. p Naročila sprejemamo na Ml Ш 835,artrotopji Eortana RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE KOSTANJEVE kole, orehe, bikca križanca, starega 2 meseca in pol, prodam. Telefon 070 744-487. p KVALITETEN ovčji gnoj prodam. Telefon 051 203-305. 190 narcdnozabavna TV oddaja / V četrtek, 7.2.2019 ob 20. uri v živo KOROŠKI KVINTET ANS. ŠEPET IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346; Sima--les, Zagorje 31, Lesično. p VTV - Vaša televizija, Žarava c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@sioi.net www.vtv5tudio.com, www.facebook.com/najv i za INFORMACIJE 21 Spomin je edini cvet, ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo gorela. Hvaležnost v mojem srcu bo živela. V SPOMIN 5. februarja sta minili dve leti, kar te ni več, draga ANICA METULJ (19. 12. 1942 - 5. 2. 2017) Za vso dobroto hvala ti, v mojem srcu boš ostala do konca dni. Greta 176 Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V bolečini nas je zapustila draga mama, babi, prababi in sestra MARIJA CENTRIH iz Šentruperta (14. 9. 1932 - 24. 1. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, molitve in darove. Hvala gospodu župniku za lep obred, govorniku za lepe besede slovesa, pevcem Eros za lepo, sočutno petje. Hvala pogrebni službi Zagajšek in Komunali Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ugasnilo je življenje dragemu možu, očetu, tatiju, pradedku in bratu ANTONU SREBOTU iz Vojnika (26. 5. 1930 - 29. 1. 2019) 1. februarja 2019 smo ga v velikem številu pospremili na pot večnega miru in pokoja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju Špesovega doma Vojnik za nego, župniku g. Pergerju za opravljen cerkveni obred in pevcem skupine Eros za odpete pesmi. Posebej hvala nečakinji Janiki za sočutne poslovilne besede. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Raj. V naših srcih, z najlepšimi spomini, nas bo sedaj spremljal v tišini... Žalujoči njegovi najdražji: žena Milka ter hčerki Marjeta in Renata z družinama 198 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 3. februarja so minila tri leta, kar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi in brat MARTIN DROZG iz Celja (17. 8. 1942 - 3. 2. 2016) Zelo te pogrešamo. V naših srcih bo vedno živel lep spomin nate. Vsi tvoji Sonce je prezgodaj zašlo ., počivaj v miru. ZAHVALA STANE ESIH (7. 8. 1956 - 27. 1. 2019) Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste Staneta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, objeme podpore in solze, ki so zdrsele v njegov spomin. V naših srcih ostajajo praznina, bolečina in nemir. Zbogom, Stane! Družina Esih-Zupanc 180 Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, tašče in tete JOŽEFE JAZBINŠEK iz Tkalske ulice 14 v Celju (20. 1. 1927 - 28. 1. 2019) Prisrčna hvala vsem sorodnikom in dobrim sosedom za izražena sožalja. Posebna zahvala Lojzki Plevnik, Melindi Čepin, Francu Arbajterju in Patronažni službi Zdravstvenega doma Celje. Žalujoči sin Branko z družino 183 Sonce toplo bo sijalo, in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. ( V. Fabiani) V SPOMIN V ponedeljek je minilo 22 let, kar nas je zapustil naš dragi VANČI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča žena Štefka L 10 Smrti Celje Umrli so: Josipa HOHNJEC z Vranskega, 71 let, Elizabeta MATKO iz Matk, 64 let, Branko ŠKETA iz Trnave pri Žalcu, 85 let, Magdalena PLAZAR HRASTNIK iz Brstnika pri Laškem, 67 let, Alojzija JE-ZERNIK iz Celja, 71 let, Janko APLENC iz Celja, 46 let, Lju-ban VLATKOVIĆ iz Žalca, 80 let, Terezija KRALJ iz Celja, 90 let, Veronika AMENITSCH iz Žalca, 92 let, Drago ŽUŽA iz Celja, 57 let, Ludvik DRO- BEŽ iz Limovc pri Žalcu, 71 let, Franc ZALOŽNIK iz Šale-ka, 73 let, Amalija BURJAN iz Pongraca, 85 let. Žalec Umrla je: Leopolda BRE-ZOVNIK iz Loke pri Mozirju, 96 let. Velenje Umrli so: Marija ŽUNTAR iz Velenja, 81 let, Alojz KO-LAR iz Velenja, 85 let, Emil GLUŠIČ iz Vinske Gore, 62 let, Kristina BRAČIČ iz Velenja, 82 let. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Na pragu novega leta se je pretrgala nit življenja drage žene, mame, sestre, tašče, ome in prababice MARIJE HORVAT rojene Košenina iz Leskovca pri Ljubečni (13. 1. 1940 - 19. 1. 2019) Odšla je tiho, mirno in z ljubeznijo v srcu do vseh, ki so kakorkoli pustili sledi v njenem tuzemskem bivanju. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se zahvaljujemo za vsa ustna in pisna sožalja, darovane maše, sveče, cvetje in ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala gre gospe Anici Pavlič za urice molitev, duhovniku Slavku Ivančiču za lepo opravljen obred in bolnišničnemu duhovniku Vladu Bizantu za opravljeno poslednje mazilje-nje, pevcem z Ljubečne in kvartetu Eros, cvetličarni Katja s Hudinje, HM-Mercator, d. d., Celje, sodelavcem podjetja Asfalt Kovač, PDG Ljubečna ter pogrebni službi Raj. Vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. 191 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Iskrena hvala za vso podporo, vsak stisk roke, objem, iskren pogled, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter podarjena sredstva ob izgubi dragega moža, očija, ata, dedija in tasta JOŽETA KOVAČA iz Marija Gradca 20, Laško (4. 12. 1946 - 10. 1. 2019) Iz srca smo hvaležni, da ste bili v tako težkih trenutkih z nami, nam stali ob strani in čutili z nami. Iskrena HVALA vsem in vsakemu posebej! Žena Saša, sinova Damjan in Jure s Špelo ter vnuka Jaka in Ema 162 22 NAPOVEDNIK radio celje Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 2. 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 8. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 9. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 No- Po slovensko s Katrco 1. EKS: Dedkov nasvet 2. SMEH: Frača 3. POSLUH: Ker te ljubim 4. KVINTA: Nisem taka kot druge 5. LUNCA: Če bi le enkrat me objel vice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 10. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Sončni žarek PONEDELJEK, 11. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 12. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 13. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava o Franju Malgaju; do 8. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis Geometrija bivanja; do 20. 2. Celjska kulturnica: likovna razstava miniaturnih slik Črtokljun-ke Andreje P. Jezernik; do 5. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Ignacij Orožen - ob 200-le-tnici rojstva avtorice Alenke Hren Medved; do 28. 2. Galerija železarskega muzeja Štore: razstava 50 let z vami Livarna Kovis; do 25. 2. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva fotografinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 28. 2. Savinov likovni salon Žalec: razstava Linija uvida, dialog kiparja Darka Golje in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; do 28. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča; do 6. 3. Galerija Velenje: razstava Riko De-benjak: Izbor del iz umetnikovega življenjskega opusa; do 16. 2. Knjižnica Mozirje: spominska razstava akademskega slikarja Alojza Zavolovška (1928-2017) Spomini v podobah; do 1. 3. mejim veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j ČETRTEK 19.00 Zelena knjiga - biografska komična drama PETEK 18.00 Bojevnica - drama 20.00 Tihotapec - kriminalna drama SOBOTA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - anim. družinska pustolovščina 18.00 Zelena knjiga - biografska komična drama NEDELJA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - anim. družinska pustolovščina 18.00 Najljubša - biografska komična drama SREDA 19.00 Hannah - drama Kino CINEPLE Spored od 7. 2. do 13. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe progra- Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski, 3d sreda: 20.00 Aquaman - akcijski, pustolovski petek, sobota, nedelja: 14.45 Bohemian Rhapsody - drama, biografski od četrtka do srede: 19.40 Grinch - animirani, družinski, komedija petek, sobota, nedelja: 13.50 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.30 petek, sobota, nedelja: 14.10, 16.20, 18.30 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.50 petek, sobota, nedelja: 13.40, 15.45, 17.50 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler od četrtka do srede: 18.10, 20.30 Lego film 2 - animirani, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.50 petek, sobota, nedelja: 14.30, 16.40, 18.50 Marija Škotska - drama četrtek, petek, sobota: 22.15 Metulj - drama od četrtka do srede: 20.40 Mož iz ozadja - biografski, drama, komedija od četrtka do srede: 20.50 Najljubša - drama od četrtka do torka: 15.40 Prijatelja za vedno - komedija, drama od četrtka do torka: 20.10 sreda: 15.30 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 petek, sobota, nedelja: 14.40, 17.00 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:15.30 petek, sobota, nedelja: 13.30, 15.50 Snežna kraljica: Dežela zrcal -animirani, komedija, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 petek, sobota, nedelja: 14.20, 16.00 Soba pobega - fantazijski, triler četrtek, petek, sobota: 17.30, 20.00, 22.00 nedelja, ponedeljek, torek: 17.30, 20.00 sreda: 17.30, 20.15 Stekleni - misteriozni, drama, fantazijski od četrtka do srede: 17.40 Taksi bluz - komedija od četrtka do srede: 19.20 Tihotapec - kriminalni, drama četrtek, petek, sobota: 22.35 Vedrina - drama, triler od četrtka do srede: 21.15 Zelena knjiga - drama od četrtka do srede: 21.00 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka so srede: 18.00 KINO VELENJE Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino (brez vstopnine): PETEK 17.15 Gajin svet - mladinski 19.00 Cankar - igrano dokumentarni 20.45 Poj mi pesem - dokumentarni Redne predstave: PETEK 17.00 Eliot rešuje božič - animirana pustolovščina, sinh. 18.45 Soba pobega - psihološki triler 21.00 Zelena knjiga - biografska komična drama SOBOTA 17.00 Eliot rešuje božič - animirana pustolovščina, sinh. 18.45 Ledeno maščevanje - akcijski triler 20.00 Bojevnica - komična drama 21.00 Soba pobega - psihološki triler NEDELJA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - anim. družinska pustolovščina, sinh. 18.15 Zelena knjiga - biografska komična drama 19.00 Bojevnica - komična drama 20.40 Ledeno maščevanje - akcijski triler PONEDELJEK 18.00 Soba pobega - psihološki triler 20.00 Mož iz ozadja - biografska komična drama 17.00 Vila Bianca Velenje Človeško telo od študijske risbe do slikanega portreta odprtje razstave del z delavnice, ki jo je vodila akademska slikarka Uršula Skornšek 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Profesor Kuzman mlajši monokomedija 20.30 Max klub Velenje_ Nina Strnad in Peter Mihelič kvartet, Jaka Kopač Max klub jazz festival PETEK, 8. 2. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zlatko Kraljić in Božica Jelušić: Murski tolmuni predstavitev pesniške zbirke; pogovor z avtorjema bo vodila Tatjana Vidmar SOBOTA, 9. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Show strahov strahosmešni kabaret za otroke izpod peresa Svetlane Makarovič 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rifnik, obkrožen s svetišči in Slovenija čudežna predavanje in predstavitev knjige avtorja Marka Pogačnika DOGODKI MED7. 2. in 14. 2. 2019 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIZKU 7. februar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti PETEK, GLASBA FILM 8. februar, Knjižna čajanka ob 9.30 Predstavitev knjig za 8. bralno značko Sodelovali bodo celjski knjižničarji PETEK, AVLA KNJIŽNICE 8. februar, Prešernovanje ob 11. uri Odprtje razstava Prešeren iz Maleševe zbirke PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 11. februar, Na klopi premišljevanja ob 17. 30 V okviru U3O bo naš gost Ludvik Jevšenak SREDA, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIŽKU 13. februar, Žabica Brokolina in polž sladkosned ob 17. uri V izvedbi miškinega gledališča ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIŽKU 14. februar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, GLASBA FILM 14. februar, Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje ob 17. uri Predaval bo dr. Dušan Rutar ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. februar, Srčno žilne bolezni ob 18. uri Predaval bo dr. Dragan Kovačič, dr. med NE Prešeren in zbirke Mihe Maleša SPREGLEJTE Avtorica razstave je Breda Ilich Klančnik NAPOVEDNIK 23 18.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Večer smeha s Tadejem Tošem 19.00 Galerija F-bunker Velenje Ekspedicija Iran koncert, film in odprtje fotografske razstave 21.00 eMCe plač Velenje_ Brain Holidays: Bob Marley tribute koncert NEDELJA, 10.2. 17.00 Dom kulture Velenje Alica nedeljski abonma; KUD Franca Kotarja Trzin 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Modrijani osebno koncert za izven 19.30 Celjski dom_ Tradicionalni Valentinov koncert Vocal BK Studia PONEDELJEK, 11. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Na klopi premišljevanja predstavitev knjige Huberta Reevesa v okvira Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Dvorana Knjižnice Rogaška Slatina Z muziko o vinu in ljubezni glasbeni dogodek Jerneja Dirnbeka - Dimeka in Davorja Klariča 19.00 Dom kulture Velenje Profesor Kuzman mlajši monokomedija TOREK, 12.2. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Biti jaz 365 dni predstavitev knjige Darje Fisher 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Viki Grošelj: Najvišji vrhovi celin predstavitev knjige; gost: Viki Grošelj 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert komornih skupin srednje stopnje 19.30 Celjski dom 18.00 Dom kulture Velenje Vihar v glavi gledališka avantura, Lutkovno gledališče Ljubljana, Abonma Mladost in izven 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Šesta javna produkcija vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Andreas Knapp: Poslednji kristjani: Beg in izgon z Bližnjega vzhoda predstavitev knjige z dr. Tanjo Ozvatič, dr. Ivanom Janezom Štuhecem in Saro Bevc Jonan 19.00 Knjižnica Šentjur Akustična zasedba Drago Mislej Mef in NOB zaključek bralne značke za odrasle Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika ČETRTEK, 7.2. 6.00 Odhod iz Migojnic Pohod ob slovenskem kulturnem prazniku 8.00 do 13.00 I. gimnazija v Celju in Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Kulturni maraton kulturni dogodki in ustvarjalne delavnice 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu in odprtje razstave Vlada Geršaka 16.30 Dom krajanov Galicija Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika Izak Hudnik, violončelo GM oder Zavoda Celeia Celje SREDA, 13.2. 14.00 Gallusova dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga pihala, petje, klavir, diatonična harmonika in komorne skupine 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Žabica Brokolina in polž Sladkosned gledališka predstava; gostuje: Miškino gledališče 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev flavte iz razreda Nine Baša Fajfar vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Utopija in resničnost: ob zatonu evropske civilizacije predstavitev knjige popotnika in pisatelja Boruta Koruna; vstop prost 17.00 Dvorana Grajska pristava Rogatec Ditka in Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi pesniško-glasbeni projekt 18.00 Park za Gimnazijo Celje -Center Lučka v temni deželi ognjeni literarni performans s skupino Cupaka-bra in mladimi slam poeti z GCC; vstop prost 19.00 Kulturni dom Mozirje Otvoritvena slovesnost Meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo območnih priznanj 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom krajanov Tabor Proslava v počastitev Prešernovega dneva 18.00 Telovadnica OŠ Vojnik Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika 18.00 Dom krajanov Andraž Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Hoja po vodi odprtje razstave Igorja Banfija 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Predstavite svojo ali vam ljubo poezijo PETEK, 8.2. 8.00 do 13.00 Osrednja knjižnica Celje_ Prešernovanje 18.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Letni koncert etno skupine Nojek 9.00 do 12.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat ekomuzeja in Savinove hiše 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Prešernovanje vstop prost 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prešernovanje brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih muzejskih razstav 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prešernovanje oživitev ulice obrtnikov na stalni razstavi Živeti v Celju 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Izgubljeni gumbek brezplačna lutkovna predstava za otroke; gostuje: Ljubiteljsko gledališče Teharje 10.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled razstav v Knežjem dvoru in Stari grofiji 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Spominski center 1991 Brezplačen ogled vseh razstav in bogate zbirke mineralov 10.00 do 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Geometrija bivanja brezplačen ogled razstave Jelke Flis 11.00 Osrednja knjižnica Celje Prešeren iz Maleševe zbirke odprtje razstave avtorice Brede Ilich Klančnik; vstop prost 18.00 Kulturni dom Vransko Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor Edinstvene rimske freske in arhitektura Celeje na Muzejskem trgu v Celju brezplačno predavanje dr. Jureta Krajška 11.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prešernovanje na Prešernovi - odprti oder 11.00 Galerija Velenje_ Podobe Prešerna v grafiki kreativna delavnica 13.00 in 16.00 Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo Pod zlatimi zvezdami brezplačen voden ogled razstave; vodili bodo člani Društva zlate ostroge 14.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Iz vojne v novo državo brezplačen voden ogled razstave 14.00 do 17.00 Ipavčeva hiša, Zgornji trg Šentjur Odprta vrata Ipavčeve hiše 15.00 do 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Prešernov dan dan odprtih vrat Rudarskega muzeja 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Prešernovanje javno vodstvo po spominski sobi v Starem piskru 16.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku sodelujejo sekcije KUD Šmartno v Rožni dolini; vstop prost 17.00 Dom kulture Svoboda Griže Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Center Rinka Solčava Bukovnik in moderni branje kratke proze Robanovega Joža in Ivana Cankarja; KD Franca Herleta Solčava 18.00 Dom kulture Velenje Nana Milčinski koncert 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj izven abonmaja 20.00 Galerija AQ Celje_ Oblačenje kože, cikel selfijev odprtje razstave Tine Kolenik SOBOTA, 9.2. 17.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Prireditev ob kulturnem prazniku 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Pacienti v čakalnici komedija v izvedbi KUD Rače NEDELJA, 10.2. 17.00 Kulturni dom Virštanj Pri zdravniku komedija v izvedbi gledališke skupine KD Leskovec pri Krškem 18.00 Kulturni dom Škofja vas mag. Jana Kvas: Fant je videl rožo čudotvorno ... recital ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje in MePz Orfej Celje; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 7.2. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše pravljične dogodivščine za otroke do 3. leta starosti PREŠERNOVANJE NA PREŠERNOV117 8. februar 2019 • 9.00-17.00 ŽVC Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne s prostovoljci in demonstratorji • Ob 10.00 Lutkovna predstava Izgubljeni gumbek • Ob 10.00 in 16.00 Javni vodstvi po Spominski sobi v Sta- rem piskru • 11.00-12.00 Prešernovanje na Prešernovi - odprti oder (tradicionalno druženje ob prebiranju slovenske poezije) • Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ženska ruta srečanje knjižnično-bralnega kluba 18.00 Knjižnica Kozje Pogovorni večer z Deso Muck 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga: Pesmi iz galerije pogovor bo vodila Andreja Kac 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Nekoga moraš imeti rad ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Sejna soba Občine Tabor Pranoterapevt Tomislav Brumec: Duhovo partnerstvo predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Razkošje Katarja predava: Maja Novak-Mayita PETEK, 8.2. 10.00 Pri spomeniku borcem XIV. divizije v Sedlarjevem Spominska proslava ob prihodu XIV. divizije na Štajersko nastop učencev OŠ Podčetrtek in Bistrica ob Sotli 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Madagaskar pustolovski muzikal NEDELJA, 10.2. 10.00 Velenjski grad_ Nedeljsko muzejsko druženje z otroki PONEDELJEK, 11. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju; vsak teden od ponedeljka do četrtka 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Močni starši, stabilni otroci predavanje za starše in vzgojitelje, predavatelj: Ivan Kramli; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Camino (pot) - raj za dušo in telo potopisno predavanje Srečka Crepa SREDA, 13.2. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Andrej Rozman Roza: Pesmi iz galerije bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 10.30 Mestna knjižnica Velenje Malčkova zakladnica predavanje Danaje Marinšek o otrokovem razvoju in druženje za mamice 11.00 Celjski dom 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Vila Bianca Velenje Predstavitev destinacijske znamke Velenje TOREK, 12. 2. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Trije dnevi do pomladi (2017), ruski film Samozdravljenje bolečine - ali je res vedno tako varno? predava: Tea Kus Grilanc 18.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Hospickafe: Pravica do dostojne smrti gost: dr. Andrej Pleterski; vstop prost 20.00 Celjski mladinski center Celje Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno 2 Илтој/ Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencij a@nt-rc. si Vodja marketinga: Bojan Kune NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcij skega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Izdelki nadarjenih rokodelk Blazine na sto in en način V gornjegrajskem Zavodu Stanislava še ena nevsakdanja razstava V Gornjem Gradu je od sobote na ogled razstava okrasnih in uporabnih blazin. Na ogled jih je približno stopetdeset, tako iz današnjega časa kot starinskih. Razstavljene so v prostorih Zavoda Stanislava, kjer so na ogled tako njegove redne zbirke kot tudi občasne razstave. Med slednjimi so bile lani na primer na ogled razstave zgornjesavinjskih zasebnih zbirk ženskih torbic, porcelana in punčk. Punčke je za razstavo iz svoje zbirke posodila Lilijana Bele, nekdanja ravnateljica gornjegraj- ske osnovne šole. Poleg tega sta bili na ogled razstavi zbirateljice ženskih torbic Darje Dobovičnik in zbirateljice porcelana Darje Fale. Lani so bile tudi razstave Ivana Ropa o čebelarjenju nekoč in danes, cvetja iz krep papirja Irene Felicijan ter likovnih del Marjane Rihter. Raznolikost izdelkov Na zadnji razstavi blazin so predstavljeni izdelki članic petih društev iz Zgornje ter Spodnje Savinjske doline ter dveh posameznic. Iz spodnjega dela doline so predstavljeni izdelki vezilj društva Snežinka z Vranskega, ki ga vodi Iva Cizej. »Univerza za tretje življenjsko obdobje že enajst let povezuje ženske, ki jim druženje ob vezenju ne pomeni le konjiček in zabavo, ampak jih vodi k večji ustvarjalnosti ter prenosu znanja,« je to društvo predstavila pove-zovalka otvoritvene slovesnosti, Margareta Atelšek. V Snežinki sodelujejo tudi stanovalke vranskega doma za starejše občane. Prav tako so predstavljeni izdelki članic treh upokojenskih društev, med njimi V zavodovi stavbi so redne mesečne razstave, na ogled je več stalnih razstav. Med slednjimi so lokalna jamarska zbirka, Božičeve makete nekdanjih lesenih stavb, Mavri-čeva zbirka starih razglednic in podobic ter dve etnološki zbirki Zdenke Zakrajškove. Ena od njiju prikazuje kmečko ter druga meščansko življenje. Z razstave blazin v Gornjem Gradu, kjer je mogoče videti izdelke članic petih društev. skupine nazarskih rokodelk Vrba. »Tudi njih odlikuje raznovrstnost ročnih del, od belega veza in barvnih vezenin do izdelovanja voščilnic in drugih izdelkov,« je o Vrbi povedala Atelškova. Na čelu Vrbe je Ida Kotnik. Vezilje iz Društva upokojencev Rečica ob Savinji, ki jih vodi Marta Velam, se rade udeležujejo tečajev v Izoli, ki jih pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. Pridobljeno znanje doma spretno uporabijo. Tudi skupina Spominčice iz gornjegrajskega društva upokojencev je - pod vodstvom Jelke Tanjšek -navdušena nad vezenjem, kvačkanjem in pletenjem. Za razstavo so se prav tako izkazale rokodelke iz lju-benskega društva Toplica, ki povezuje podeželske žene. »Tudi naše vodilo je, da se bogastvo znanja izkazuje v raznolikosti izdelkov,« je o Toplici povedala Atelškova, ki je njena mentorica. Poleg blazin iz današnjega časa so razstavljene bogato okrašene zelo stare blazine iz cerkva, na katerih so nekoč klečali. Svoje blazine je predstavila tudi Jelka Polav-der iz Bočne, na ogled pa so tudi različni izdelki Štefke Sem z Ljubnega. Ta izdeluje med drugim verižice ter različne izdelke iz lesa, od okrasnih ploščic z motivi in besedili do skrinjic za nakit. Razstavo blazin si bo mogoče ogledati do konca februarja. Poleg tega je v mesecu kulture pred Zavodom Stanislava postavljena stojnica, na kateri je mogoče odložiti ali vzeti rabljene knjige in revije. Blazinam bo sledila velikonočna razstava s pisa-nicami, vezeninami, slikami in drugimi velikonočnimi predmeti. BJ FOTO TEDNA »Počohaj« se tam, kjer te srbi. Foto: GrupA Tednikove »zqodbe St. 6 / Leto 74 / Celje, 7. februar 2019 Urgenca brez čakalnih vrst str. 40-41 V družinski Medgen hiši 60 let Šolskega centra str. 30 Celje str. 32-33 Prvi pozitivni rezultati so tu! str. 45 Opereta je bila v Sloveniji po letu 1945 prepovedana Tenorist Matjaž Stopinšek o edini nagradi za operne pevce ter tudi o nočnih morah opernih pevcev V Celju rojeni in živeči tenorist Matjaž Stopinšek je prejemnik nagrade Sama Smerkolja za leto 2018, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Stopinšek je enajsti prejemnik te lovorike. Že po uvodnih besedah najinega pogovora sem vedela, da bo pogovor z njim krasna dogodivščina, saj ni le vešč nastopanja na odru, temveč tudi pred mikrofonom. »Srečo imam, da mi oder in nastopanje res ležita.« »Kaj me boste spraševali? Veste, jaz sem perfekcionist in nimam rad presenečenj.« Po moji uvodni obrazložitvi se je strinjal, a vmes priletelo precej drugačnih vprašanj. Kot vedno najboljši deli pogovora nastanejo takrat, ko ugasneš diktafon. Sproščeni odgovori pokažejo sogovornika v neki drugačni luči, bolj »njegovi«. Nisva mogla mimo muh opernih zvezdnic, ki jih sam ni srečal. So pa kakšne muhaste gospodične, o katerih tudi brez mikrofona ni želel govoriti. Potem div, kot je bila Maria Callas, ni več? »Ne, ona je bila res edinstvena, ona je dejansko živela svojo opero z neuresni-čljivo ljubeznijo do Aristotela Onassisa. »Veste, tudi na odru se velikokrat dogajajo zanimive stvari. Mislim, da je bilo med opero Carmen, ko sva s sopevko pela slavno arijo, ki se počasi stopnjuje do trenutka, ko bi morala vstopiti tretja oseba. A te tretje osebe ni bilo na oder, ker se je zaklepetala v zaodrju. Neprofesionalno dejanje, ki je pokvarilo celotno predstavo.« Takšne popolne sopranistke svet kmalu ne bo dobil več.« Mogoče slovenski operni svet res nima div, kot je bila Callasova, ima pa številne nagrajence, ki jim ploskata občinstvo in profesionalna sfera. Slovenski operni svet ima novega nagrajenca, ki je moral svoje poklicno udejstvovanje razvijati v tujini, saj doma ni bilo posluha. »A to je že druga zgodba!« Pred dnevi ste prejeli nagrado Sama Smerkolja. Letos so jo podelili že enajstič. Kako se počutite ob prejemu? To je edina nagrada za operne pevce in ker je to nagrada, ki jo podeljujejo kolegi, je meni še toliko bolj ljuba in prijetna. Vesel in počaščen sem, da so prepoznali vrednost v mojem dosedanjem delu, seveda pa čutim veliko obvezo, da bom ostal na tej poti in s tem žarom ter energijo še naprej opravljal svoj poklic. Kako je bilo na podelitvi? Ste morali tudi kaj zapeti? Ni mi bilo treba. Predsednica Katja Kon-valinka me je vprašala, ali bi rad zapel, pa sem ji odgovoril, da sem imel pred 14 dnevi premiero v Avstriji in da sem malce prehla-jen. Zato je našla odlične pevke, ki so jih spremljale odlične pianistke in vse so zelo lepo popestrile dogajanje. Sama podelitev je bila zelo svečana. Kdaj in kako ste zajadrali v petje? Bil sem solist v mešanem pevskem zboru v celjski srednji tehnični šoli. V tem zboru sem pod vodstvom Dragice Žvar večinoma prevzemal solistične vloge. Žvarova je bila tista, ki me spodbudila, da sem šel na sprejemni izpit k profesorici Bredi Janko na srednjo glasbeno šolo v Maribor. Pri njej sem opravil srednješolsko izobraževanje, vmes sem delal še srednjo gradbeno šolo. Nato sem odšel v Gradec, ker sem študiral sedem let. Kako je bilo s petjem pred srednjo šolo? Ste peli v družinskem krogu? To pa vedno. Izhajam iz družine, ki ima petje kar malce v krvi. Moja stara mama Alojzija Stopinšek je bila sopranistka in na družinskih srečanjih je bilo petja zelo veliko. Po stari mami imam v sebi tudi delček italijanskih korenin in mislim, da je petje posledica tega. A peli ste verjetno že v osnovni šoli? Seveda sem. A mislim, da sem pel samo eno leto, ker sem zelo hitro mutiral. Imel sem prenizek glas za zbor. V srednji šoli sem pel bariton, kasneje sem se prestavil v tenor. Solo petje ste študirali v Gradcu. Zakaj ste se odločili za študij v tujini? Seveda sem razmišljal, ali bom šel na študij v Ljubljano ali Gradec. Ker je večina prijateljev iz srednje šole šla v Gradec, kjer je bila kakovost študija boljša kot Ljubljani, ker so bili profesorji in širina predmetov boljši, je bil v tistem trenutku Gradec zame najboljša izbira. Zakaj ste se po šolanju v Avstriji odločili, da pridete nazaj v Slovenijo? Po koncu šolanja je bila možnost in tudi najbolj pametna odločitev, da sem šel v Ljubljano, kjer me je leta 2003 dr. Borut Smrekar zaposlil v ljubljanski operi. Že v času študija sem sodeloval z avstrijskimi glasbeniki, imel sem možnost, da sem sodeloval v operetnih in opernih produkcijah, ki jih je vodil Horst Zander in naučil me je veliko stvari. Ponavadi smo nastopali decembra, ko je operetna mrzlica v nemško govorečem okolju zelo močna in je veliko predstav. Prva moja služba je bila v SNG Opera in balet Ljubljana. A po menjavi vodstva nisem imel več možnosti razvoja kot pevec, bil sem postavljen na stranski tir. Če je to normalno, ne vem, večina tistih, ki nas je Smrekar zaposlil, smo se raztepli po svetu. Šel sem v SNG Maribor, a tudi od tam sem šel naprej, ker spet ni bilo možnosti delovanja v tujini. Želeli so me imeti v Badnu, zato sem se zahvalil in odšel v Avstrijo. Zdaj večinoma sodelujem z gledališčem v Badnu, to je v kraj, ki je 26 kilometrov južno od Dunaja. Tu sem našel okolje in ljudi, ki so mi zelo naklonjeni. Zelo sem počaščen, da sem kot edini Slovenec med njimi prisoten že deset let. Da sem v tem delu operete, ki je za Avstrijce sveta, odpel vseh 22 vlog, ki jih imam v svojem sporedu, kar si štejem za veliko čast, kot tudi to, da so v meni prepoznali kakovost in mi dovolili, da tam pojem. V tem kraju imajo operno hišo? Ni ravno operna hiša, imajo deželno gledališče, v katerem se ukvarjajo z vsem. Operete so na prvem mestu, na drugem muzikali, na tretjem opere in občasno je na vrsti tudi gledališče, kjer solisti niso redno zaposleni, temveč tam samo gostujejo, stalna sta baletni ansambel in zbor. To je zdraviliško mesto? Baden pri Dunaju je zelo priljubljeno zdraviliško mesto. Mesto ima dve gledališči, poletno in običajno. Večina predstav je razprodanih, ker ima mesto določeno tradicijo. Na prvi pogled se zdi, da sta opereta in muzikal nekaj zelo podobnega, vemo, da se je muzikal dejansko razvil iz operet. Kakšne pa so razlike med tema dvema zvrstema? Seveda so razlike, saj so razlike tudi med muzikali. Pred časom sem igral v muzikalu Moje pesmi, moje sanje in so se malce šalili, kako bom pel, saj je to drug način petja. A z vajo se da vse narediti. Predstave so bile zelo dobro sprejete. Ali avtorji še vedno pišejo operete? Še vedno. Jaz sem pristal v glasbeno-scen-skem žanru, ki v Sloveniji ni popularen. Po letu 1945 je bila opereta prepovedana, zamolčana. 150 partitur so pospravili na tovornjak in jih odpeljali v Trst. Več kot 40 let slovenska gledališča niso izvajala operet. Zakaj? Ker je bila opereta že od nekdaj kritična do oblasti. Ko sem raziskoval slovensko opereto, sem dobil podatek, da se točno ve, kdo je izdal ukaz o uničenju operetnih partitur. To bi naj bil Edvard Kardelj, ker ni maral tega žanra glasbe, za razliko od Josipa Broza Tita, ki ga je ljubil. Slovenija je bila na tem balkanskem prostoru edina packa, kjer se opereta ni smela izvajati. Vzhodna Nemčija je imela znane operete, Hrvati so jo negovali ves čas, še celo Albanci. Zanimivo je, da je na Hmeljsko princeso prišel gospod iz Nemčije. Bil je 16 ur na vlaku, samo da si je ogledal opereto, ker zbira operete s celega sveta. Doma ima čez 10 tisoč posnetkov različnih operet. Opereta Radovana Gobca Hmeljska princesa je bila med obiskovalci zelo dobro sprejeta, jeseni je bila dvakrat razprodana, decembra je zopet beležila odličen obisk. Potrditev za ustvarjalce, da potrebujemo to zvrst? Točno to, dober odziv obiskovalcev potrjuje, da je na slovenskih odrih premalo operet. Na primer opereto Netopir smo v Ljubljani igrali pred dvema letoma. V Mariboru smo imeli razprodanih 16 predstav Vesele vdove. Občinstvo za ta žanr obstaja in si tega želi. Določeni ljudje hodijo v gledališče, da se sprostijo, uživajo v valčkih in v čudnih stvareh, ki jih delamo na odru. A ravnatelji slovenskih opernih hiš operet ne sprejemajo najbolje. Ali so operete vedno norčave? Kje pa. Za razliko od oper, pri operetah glavna igralca nikoli ne prideta skupaj. V opereti nikoli nihče ne umre za razliko od opere. Zaljubljenca dve uri hrepenita eden po drugem, a potem gresta narazen, ker sta recimo iz različnih slojev. Večino so operete družbeno kritične, kar oblastnikom ni bilo najljubše. V kateri izmed opernih vlog ste se najbolje znašli oziroma je bila vam najbližja? Težko reči. Zelo dobro se počutim v vlogi Gabriela von Eisensteina v Netopirju, ker je tako pronicljiva vloga malomeščanskega dunajskega življenja. Vsaka vloga je svet zase in vanjo vložim vso svojo energijo, znanje in talent in iz vsake vloge poskušam narediti tisto optimalno, kar zmorem v danem trenutku. V določenih delih so krasne arije, ki pritegnejo bolj kot druge. Ne delam razlik, ampak ko delam, delam z vsem srcem. t INTERVJU 27 Ali ste že kdaj zavrnili vlogo? Sem jo že, a zelo redko. V eni sezoni so mi ponudili takšne vloge, da bi po tej sezoni verjetno moral nehati peti. Bile so tako težke vloge, da jih fizično ne bi prenesel. Imam to srečo, da večinoma dobivam same nove vloge. V 16 letih sem odpel 49 vlog, v maju bom odpel svojo petdeseto, to bo vloga Ja-zona v Medeji. Operni pevci morate biti odlični glasbeni izvajalci in tudi odlični igralci. Ali se učite tudi nastopanja? Imam olajševalno okoliščino, da se na odru zelo dobro znajdem. Tuji kritiki pogosto pohvalijo to mojo lastnost. Slovenski kritiki na splošno slabo pišejo in so naredili veliko škode ljubljanskemu gledališču, a to je tema za drug razgovor. Na odru se dobro znajdem, znam igrati, to mi leži in olajšuje pevski del, ki je lahko pri opereti zelo zahteven. Opereta je sploh zelo posebna. V tem delu je treba znati zelo dobro igrati in izgovarjati. Če ne znaš dobro podajati dialogov, si lahko hitro dolgočasen. Treba se je znajti na odru oziroma početi vse tisto, kar zahtevajo režiserji od nas. Kaj vse zahtevajo režiserji od vas? Ali zahtevajo več neverjetnih stvari v sodobnem času, ko je treba šokirati na vsakem koraku? Kot mlad solist sem imel v slovenskih gledališčih veliko srečo. Delal sem z normalnimi režiserji, ki niso lezli v ekstreme. Zgodbo, ki je bistvena, so prikazali v najlepši luči. Podobno se mi dogaja zdaj v Badnu, a kaj me čaka v Linzu še ne vem, saj je vsebina Medeje zelo težka. Ne vem, kdo bo režiral to zahtevno delo, pustil se bom presenetiti. Opera pogosto vstopa tudi v po- H pularno glasbo. Kako je vam všeč H ta kombinacija? B Priznam, da nisem prevelik obču- Ш dovalec tega, a me veseli, da posku- H šajo opero pripeljati bližje ljudem. ■ Vedeti moramo, da eni in isti obrazi ■ že leta hodijo v operne hiše. Vsaka hiša i ima določen sloj ljudi, ki so ljubitelji te * glasbe in hodijo vanjo, a mladih se ne prime najbolje. Ali je kriv šolski sistem, ne vem. Mogoče morajo mladi enostavno do zoreti? Po letu 1945 je bila opereta prepovedana, zamolčana. 150 partitur so pospravili na tovornjak in jih odpeljali v Trst. Več kot 40 let slovenska gledališča niso izvajala operet. Tudi to. Moram priznati, da smo imeli šolske predstave tako v Sloveniji, kot tudi v Avstriji. Popularne opere so vedno dobro obiskane, a pristaš sem, da je treba ljudi izobraževati tudi z drugimi deli. To lahko počneš le s kakovostnim ansamblom, ker občinstvo ni neumno in bo sprejelo kakovost, samo ponuditi jo je treba. Na odru ste stali s slovenskimi in tujimi zvezdami opernih odrov. Kaj pomeni v tem svetu zvezda? Kakšne so te zvezde? To so popolnoma normalne osebe. V Pi-kovi dami sem na odru stal z Marjano Li-povšek, ki je odlična osebnost, prav takšno mnenje imam za osebe, ki jih poznam v Avstriji. To so tako normalni ljudje in z njimi najraje delam. Vsaj jaz sem imel to srečo. Kako pazite na svoj glas? Bolj kot paziš, slabše je. Če se le da, seveda pazim, kot recimo, izogibam se sladoledu, mrzlim stvarem, pa gaziranim pijačam, pekoči hrani. Ali se v času prehladov izogibate določenih prostorov? Niti ne. To je težava, ker delam z ljudmi in se virusi prenašajo po prostoru. Sem kar robusten, drugače pa vzamem kakšno zdravilo, ki me ste imeli nastop, vašega glasu pa od nikoder? dosegel. lahko zgodi? Seveda se lahko zgo- na mora je predvsem to, da bi pozabil besedilo. Včasih nastane kakšna črna luknja, ki se je pojavila pri opereti Netopir. Eno leto sem pel to opereto v Avstriji kot tudi v Sloveniji in sem začel mešati slovensko in nemško besedilo. Kar pot me je oblil. Z münchenskim simfoničnim orkestrom in z dunajskim orkestrom ste nastopili preko luže. Kakšni so občutki, ko nastopite v tako velikih dvoranah, kot je recimo v Bostonu? Zadnja leta imam konec leta in nato še v začetku novega koncert v ZDA. V Bostonu je bilo res neverjetno. Ko prideš v dvorano, kjer je do štiri tisoč ljudi, je že dober občutek sam po sebi, ki se ga ne da opisati. Lahko odprem svoj glasovni register in noro lepo zveni. Ko te občinstvo nagradi z močnim aplavzom, je še toliko lepše. Občutite močna čustva, ki se sprožijo v dvorani? Občinstvo ni ravnodušno, ne? Ko sem prvič pel novoletni operetni program v ZDA, nisem mogel verjeti, da Američani tako dobro poznajo to glasbo. Slišal sem tudi, da so že februarja razprodane karte za naslednjo sezono. To je samo še ena potrditev, da si obiskovalci želijo to glasbo, da se sprostijo. Krasni občutki so stati pred polno dvorano in čutiti energijo v njej. Kaj počnete, ko niste na odru? Marsikaj. V zadnjem času veliko berem, ker raziskujem slovensko opereto in nasploh zgodovino operete. Rad se tudi ukvarjam s športom, kadar sem doma, sem rad s svojo družino. Imate dva sinova. Sta pevsko nadarjena? Nekaj malega sta že, a ju ne silim v mojo smer. Mislim, da je dovolj eden v družini, ki se ukvarja »Že od nekdaj imam zelo prožen glas, foniatri pravijo, da imam srečo, saj imam majhne in okrogle glasilke, tako da lahko pojem nizke in visoke tone.« BIOGRAFIJA: Matjaž Stopinšek je solo petje začel študirati leta 1991 na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru v razredu prof. Brede Janko. Študij je nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Januarja 2003 je z odliko končal podiplomski študij, smer samospev in oratorij, za kar je prejel nagrado univerze in že med študijskim časom sodeloval z Mestnim gledališčem Leoben, Združenjem glasbenikov avstrijske Štajerske. Redno sodeluje z slovenskima opernima hišama SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, kjer je upodobil mnoge operne in operetne vloge. Redno sodeluje tudi z gledališčem Bühne Baden in Festivalom Lehar v Bad Ischlu v opernih in operetnih vlogah. Upodobil je vlogo Ivana v prvi zgodovinski operi Benjamina Ipavca Teharski plemiči v SLG Celje v sodelovanju s Hišo kulture Celje ter Mirandinega očeta v Nežnem velikanu Stephena McNeffa v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča. V svojem prvem sodelovanju v mu-zikalih je upodobil vlogo Maxa Detweilerja v muzikalu Moje pesmi, moje sanje. V novi slovenski romantični operi Deseti brat skladatelja Aleša Makovca je upodobil Marijana, graščaka s Pole-ska, in v produkciji ZKŠT Žalec je sodeloval kot skladatelj Branko Mirnik v opereti Radovana Gobca Hmeljska princesa. Kot solist je sodeloval pri izvedbi mnogih vokalno-inštru-mentalnih del v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Siriji in Sloveniji. Leta 2010 je debitiral z münchenskimi simfoniki v Münchnu, kjer je izvajal dela italijanskih skladateljev. Leta 2017 se je na povabilo orkestra Salute to Vienna pričelo redno sodelovanje izvedb novoletnih koncertov v Združenih državah Amerike v znamenitih koncertnih dvoranah. V letu 2019 bo sodeloval kot Jazon v izvedbi opere Medeja Luigija Cherubinija v Umetniški dvorani v Linzu, kot grof Stanislaus v opereti Ptičar in kot Belmonte v I zartovem Begu iz Seraja v Badnu. 28 AKCIJA 1. Jan Ogrizek 2. Tina Maurič 3. Gaj Mandelj 4. Vladlena Salyayeva шч MATURANTKA IN NAJ MATURANT OSMA SEZONA AKCIJE • Foto: Nataša Müller • Oblikovanje: Andreja Balja V osmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant boste bralci lahko v naslednjih mesecih ponovno izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametna telefona Samsung Galaxy S9 - pomerila na javni prireditvi. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portre-tno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Ta mesec se bo v časopisu zvrstil prvi krog kandidatov, marca in aprila bomo predstavili še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU), ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ), EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC) IN SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT). 1. Jan Ogrizek 3 CV SŠHVU 2. Tina Maurič 3CVSŠHVU 3. Gaj Mandelj 4 AT SŠHVU 4. Vladlena Salyayeva 4ATSŠHVU 11. Simon Lokošek 3 M ŠCŠ 12. Vanessa Obrovnik 3 SP ŠCŠ 13. Alen Lamper 4 T ŠCŠ 14. Anja Vodušek 4 T ŠCŠ 15. Matevž Antloga 4 A EŠC 16. Maja Mušič 4 A EŠC 23. Kevin Kolenc 4 B SŠGT 24. Mojca Bračun 4 B SŠGT 25. Renato Plevnik 4 C SŠGT 26. Eva Šibal 27. Tomaž A. Vesenjak 28. Nuša Ribežl Medved 4 C SŠGT 4 Č SŠGT 4 Č SŠGT Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela pametna telefona Samsung Galaxy S9! novatel AKCIJA 29 5. Timotej Burlak 6. Angelika Vasle 7. Mišel Senčič 8. Ana Razpotnik 5. Timotej Burlak 4 HT SŠHVU 6. Angelika Vasle 4 HT SŠHVU 7. Mišel Senčič 5 DHTSŠHVU 8. Ana Razpotnik 5DHTSŠHVU 9. Klemen Kunstič 2 PTI ŠCŠ 17. Justin Funtek 4 C EŠC 18. Jasna Kovačič 4 C EŠC 19. Urh Krajšek 4 E EŠC 20. Tjaša Kotnik 4 E EŠC 21. Tobias Druškovič 2 APTI EŠC 29. Matic Hrup 3 D SŠGT 30. Lucija Kovač 3 D SŠGT 31. Luka Kunst 3 E SŠGT 32. Ema Špingler 3 E SŠGT 33. Luka Kveder 2 F SŠGT 10. Manica Obajdin 2 PTI ŠCŠ 22. Tea Banfič 2 APTI EŠC 34. Tadeja Korun 2 F SŠGT Glasujte za »svojega« kandidata Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. KUPON HAI N m l i i l A IN NAJ Ш URANT Glasujem ZA nai maturantko / naj maturanta pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? da ne Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo v akcijah trženja in promocije Novega tednika. L _ _ _ _ _ _ _ _ _ J S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hran in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 5. marca. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije junija v središču Celja. 30 REPORTAŽA Človek ne živi samo od kruha Po Medgen borzi družinska Medgen hiša - V okviru projekta lani štiri tisoč obiskovalcev V primeru, če se nikjer drugod v Zgornji Savinjski dolini med tednom nič ne dogaja, je Medgen hiša na Rečici ob Savinji gotovo izjema. Gre za stavbo, ki jo je občina pred nekaj leti obnovila, v njej pa od marca 2015 deluje izobraževalno, svetovalno in prireditveno središče. Zgornjesavinjčani in drugi ga še vedno imenujejo Medgen borza, po prvem medgeneracijskem središču, ki je na Rečici nastalo pred štirimi leti. Gre za skrajšano ime za prvi rečiški projekt, ki se je uradno imenoval Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti. In kako se je vse skupaj začelo? Občina Rečica ob Savinji je začela delovati leta 2007, po ločitvi od mozirske. »Ko sem kandidiral za župana, sem v svojem programu izpostavil, da je treba na Rečici narediti kaj za mlade ter predvsem za starejšo generacijo,« se spominja Vinko Jeraj, ki je nekdanji, prvi župan rečiške občine. V tistem času je zgor-njesavinjska zadruga prodajala veliko hišo v trškem jedru kraja. Gre za starinsko stavbo, ki jo nekateri občani imenujejo Hranilnica. Občinski svet se je soglasno odločil, da bo stavbo odkupil ter jo namenil tako imenovani Medgen borzi. »Ta naj bi postala stičišče mlade in starejše generacije. Po vseh teh letih ugotavljam, da smo se odločili pravilno,« je še povedal Jeraj. Simona Zadravec iz mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti: Delo Medgen hiše ocenjujem kot odlično. Vsebine so namenjene vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših. Ta center pomeni tudi priložnost za različna društva, ki pogosto nimajo prostorov, kjer bi lahko predstavila svoje delovanje. Lahko rečem, da bi potrebovali še več takšnih centrov in to ne le v Zgornji Savinjski dolini. Lahko pohvalim tako delo vodje centra kot tudi občino, ki se je za ta projekt odločila. Primož Zvir, glasbenik iz Prihove: Medgen hiša je prava priložnost za srečevanje mladih in starejših. Tu je zelo pestro, vedno se nekaj dogaja. Velikokrat sodelujem tudi sam in to v različnih vlogah, kot glasbenik ali na kakšnem predavanju. Tudi moji domači obiskujejo Medgen hišo, moja žena se udeležuje ur joge. V tej hiši so različne dejavnosti, zato je v našem kraju zelo dobrodošla. Zdenka Zakrajšek, vodja Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada: Mislim, da je center za družine velika pridobitev tako za kraj, kot za celotno našo dolino. Tako mladim kot starejšim, pridobivanje dodatnega znanja koristi. Ta center res živi. Če je le mogoče, obiščem kakšen njegov dogodek in to z velikim veseljem. Stavba Hranilnice je bila obnovljena s pomočjo evropskega in državnega denarja. »V obnovljenih prostorih smo začeli izvajati vsebine, ki smo jih prilagodili projektnim ciljem,« se spominja domačinka Urška Selišnik, ki je vsa leta na čelu tega medgeneracijskega središča. Sredi leta 2015 je bil prvi projekt zaključen. Nato je delo financirala občina. »Lahko rečem, da se je Med-gen borza na Rečici ob Savinji obdržala od junija 2015 do maja 2017, predvsem zaradi izjemno dobrega odziva med ljudmi ter zavzetosti posameznikov v občinski upravi,« ocenjuje Selišnikova. Ljudje so se živahnega in koristnega dogajanja navadili, poleg tega so bile zanje dejavnosti brezplačne. Tako je še vedno. Veliko obiskovalcev Od maja 2017 se ta prostor imenuje Center za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji. Domače društvo prijateljev mladine se je ob podpori občine namreč uspešno prijavilo na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in kenake možnosti. Po finančni plati omogočata delovanje centra v večji meri ministrstvo in .delno občina. V Sloveniji deluje enajst centrov za družine, ki so večinoma v mestih. V podeželskem okolju so v Cirkov-cah, Cerkljah na Gorenjskem ter na Mirenskem gradu. Na Rečici ob Savinji so vsak teden ure pravljic ter čajanka, ki se je udeležujejo starejši občani. Medgen hiša Inudi tudi možnost igranja Otroci med enim od svojih druženj v Medgen hiši Dominik Rosenstein s Polzele: Opažam, da se je Medgen hiša dobro prijela, kot rečemo. Spodbuja medge-neracijsko druženje, zato zasluži pohvalo. Na Rečici ob Savinji, kjer sem prej živel, nekaterih dejavnosti dolgo ni bilo. Zato me korak naprej zelo veseli. Za rednejše udeleževanje na dogodkih nimam dovolj časa, moji sorodniki na Rečici pa se dogodkov bolj udeležujejo. Zlasti moja sestra, ki je vzgojiteljica. družabnih iger, uporabe računalnika in wi-fija, na voljo je celo slušna zanka. Za osnovnošolce je občasno na voljo še učna pomoč. Poleg tega so bila v Medgen hiši tudi prejšnji mesec različna predavanja in izobraževanja. Na njih so opozorili na pasti uporabe telefona v družini, predavatelja sta predavala o prehranski kulturi in načrtovanju vrta za bogat pridelek, na voljo so bili mediacijski pogovori z mladostniki, večkrat je poskrbljeno za varstvo otrok ... Veliko zanimanja je vzbudilo tudi potopisno predavanje domačega šolskega ravnatelja o vožnji z motorjem na Nordkapp. Prav tako živahno je ta mesec, ko bodo med šolskimi počitnicami vsak dan različne delavnice. Vsak mesec se v okviru projekta zvrsti od petnajst do dvajset različnih dogodkov. Urška Selišnik, vodja vsebin Med-gen hiše V prostorih Medgen hiše pa se veliko dogaja tudi izven prijavljenih projektnih vsebin, saj pripravljajo vaje joge, plesne vaje, društvene sestanke in občne zbore, srečujejo se vezilje, v prostorih je bil čebelarski tečaj, izobraževanje jadralcev ... Obiskovalci prihajajo tudi iz drugih krajev Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter tudi iz bližnjih mest. Lani je obiskalo Medgen hišo okoli štiri tisoč ljudi. Medgen hiša je obiskovalce lani anketirala. »Izkazalo se je, da so obiskovalci z našimi dejavnostmi v večji meri zelo zadovoljni. Naše delo so ocenili s 6,17 od 7 mogočih točk,« je povedala Selišnikova, ki je vodja vsebin. Najbolj so zadovoljni zaradi možnosti pridobivanja novih znanj. Pomembno je, da so vsi dogodki za občane brezplačni. »Ta center koristi srečevanju različnih generacij. Tudi društva lahko brezplačno koristijo te prostore, Menim, da je center postal nepogrešljiv,« pravi nova rečiška županja Ana Rebernik. »Tisti, ki vse vidijo skozi finance, lahko menijo, da je to zapravljanje denarja. Vsi pa vemo, kako pomembno je tudi na primer za starostnike, da imajo prostor, kjer se lahko srečujejo,« je še dodala. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv Medgen hiše S kuharske delavnice Medgen hiše, s kuharico Simone B. Michielen. Nizozemka, ki že dolgo živi na Rečici ob Savinji, se je uvrstila na televizijskem tekmovanju Master Chef, med ženskimi tekmovalkami, najvišje. Pred tež ko odločitvijo Tudi letos so številni mladi pred težko odločitvijo, kam po končani osnovani šoli. Tistih, ki pri 15 letih vedo, kaj bi radi počeli v življenju, ni veliko. Mnogi niti po gimnaziji, ki jo včasih izberejo v iskanju prave poti, ne najdejo ustreznih odgovorov na svoja vprašanja, kap jih res veseli, za kaj so najbolj nadarjeni, v katerih poklicih bi lahko naišli svoje izzive. Šole jim pomagajo v okviru svojih možnosti, a na koncu ste moraodločiti vsak sam s pomočjo staršev. O tem, da nekaterih kadrov primanjkuje in da se mladi za določene poklice težko odločijo, pišemo tudj v tej prilogi. Čt jih področje ne zanima, jih niti privlačne štipendije niti ponudbe o takojšnji zaposgitvi po koncu šolanja ne premamijo. Verjetno si težko predstavlj ajo, da bi nek manj znan in privlačen poklic opravljali ose življenje. Ob tam jim je mordo lčhko k tolažbo misel, da bodo čez desetletje ali dve na veljk številni novi poklidi, o katerih se nam zdaj še sanja ne. In tik ko vseživljenjrka vezanost na eno delo se če spomin na neke davne čase. Morda je zaSo dobso izbrati šolo, ld daje Širok izb ar znanj v p ovezavi z osnovnimi nagnjenji in zanimanja otroka. Vse ostalo lahko počaka na čas, ko bo odločitev lažja. Sicer pa nikoli ni prepozno za spremembo, še zlasti pri izbiri poklica je tako. Brez posebnih novosti Na straneh ministrstva za izobraževanje lahko te dni prebirate razpise za vpis v srednje šole, v višje strokovno izobraževanje ter visokošolske študijske programe. Objavljen je tudi razpis za vpis v dijaške in študentske domove. Na splošno velja, da bo v Sloveniji letos osnovno šolo končalo približno 600 otrok več kot lani, skupno 17.684. Zsnjebo na voljo 23.700 vpisnih mest. Največ jih ja razpisanih za programe arednjecg trakovnega izobraževanja, tledijo gimnszijski programi in programi poklicnega izobvaPevanja. V Savinjski regis je za 21.2250 bodočih Oijakon razpisanih 3..6П mesn kar pomeni, da je teoretično v srednjih šolati dovoljprostora za vse bodoče dijake, a zarads večjega zanimanja za nekatere programe jg trucSi letos ponekod mog se če peičakovati omgjitev vpisa. Posebnih nevosti v programih šgl letos ni, velja omeniti, da bodo po nekaj letih naSre-dnji šoli za gradbeništvo in varovanje oko- lja v Šolskem centru Celje ponovno začeli izvajati program Izvajalec suhomontažne gradnje. Tudi v prihodnjem šolskem letu se bodo lahko dijaki na nekaterih šolah vpisali v vajeniško obliko programa. To v naši regiji velja za program Steklarja v Šolskem centru Rogaška Slatina ter za programa Strojni mehanik in Elektrikar v Šolskem centru Velenje. Šole bodo prijave za vpis sprejemale do 2. aprila. Višje strokovno izobraževa nje Za prihodnje študijsko leto je prosta mesta za vpis v višje strokovno izobraževanje razpisalo 48 višjih strokevnih šol, od tega 29 javnih in 19 zasebnih, od tega dve s koncesijo. Za izobraževanja je razpisanih 33 različnih štndijskih programov. Za ktudente višjih šol je ponujenih skupaj 11.S19 vpisnih mest, karr je nekaj manj kot lani, od tega je za redne šjudente na voljo nekaj več kot 4.100 mest. Bodočim študnntom sia na voljo dva prijavna roka, in sicer bo prvi rok od 12. Oebruarja do 18.marca in drugi od 26. do 3P, avgusta 2019. Kandidati za vpis v višje srrokovne šole se na razpis lahko prijavijo z elektronskim prijavnim obrazcem na spletni strani Višješolske prijavne službe, ki ima svoj sedež v Šolskem centru Celje. Študij na visokošolskih zavodih V štirih javnih visokošolskih zavodih (Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru, Univerzi na Primorskem in na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu ter v 13 zasebnih visokošolskih zavodih s koncesijo je za prihodnje študijsko leto na voljo 18.632 vpisnih mest za vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija. Prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in nnovite magistrske študijske programe je tudi tu od P1. iebruarja do 18. marca. TC Več podatkov o programih šolanja, pogojih za vpis, možnostih zaposlovanja in nadaljnjega izobraževanja bodo bodoči dijaki in študenti šahko izmedeli na informativnih dnevih, kibosta v petek, 15. februarja, ter v soboto, 16. februarja. ŠOISKI CENTER VELENJE mavrica znanja mi) Praznujemo ßQ fef Naše prednosti: •skrb za kvaliteto izobraževanja in bivanja, • prenovljeni, posodobljeni in vsebinsko bogatejši programi, •strokovno usposobljeni učitelji, kvaliteten pouk v dobro opremljenih specializiranih učilnicah, •vrhunska oprema učilnic za praktični pouk, •skrb za prehrano dijakov, •dobro organizirani sofinancirani prevozi dijakov, • skrb za vsakega posameznega dijaka. Boditevdružbi najboljših! Vabljeni na informativni dan, ki bo 15. in 16. februarja 2019. Več informacij najdete na wAtww.scv.si. Nl4tj tau Sojaza strojnišvo, geotehniko jn okolje Elektro in računalnišlva šola Sola za oontvene dejavnosti LJUb^J Gimnazija Ш 'pr vfrokovno ocPa Dijaškj io študentjki dim Učenje zaživljenje Prvowaldorfsko šolovSlovenijisoodprlivLju-bljani pred 27 leti,v Savinjski regiji pa poleg tole, ki je začela delovati leta 2011, deluje tudi wvldorfski vrtec.Šolo v Žalcu obiskujejo otroci iz kar 19 občin. Waldorfska šola učencem ob pravem jasu, na prav/i način preditavi vsebinv, ki imajo na otrokov raovoi pomemVen vpliv. S pomočjo celostnega peintopa k poučevanju omogoča učencom razvoi šinSih iponob-nosti. Poudarekje na tem, da paleg mišljanja raivja tudi voljo in čutenje. Učni načrt inhaja iz poznavanja duhovoo-dnševnega ter fizičnega oaovoja otroka. To omogoči razvop' svobodne osebnosri, ki l ohOo z lastnim mišljenj' em ustvarja I-no rešujo livljenjsae iizive. Glavni impulz, ki daje značaj vsemu delu in življenju v waldorfskišoli,je osredotočenje na naravo odraščajoče osebnosti. Ob tem se upošteva, da je življenje potovanjeinne tekmovanje. Delovnihzvezkovinučbenikovotroci v wal-dorfsOih šola h ne uporabljajv,te naredijo sami. »Kljub temu pa ičenci waldorispih šol na prever-jani h znanja dosegajo iobre rezultate,« j e dejal minister cir. Igor Lukšič (D aevnii, 7.6.0011). Vsi ojpooi se od prvega razreda dalje učijv angleščino, ndmščino,igrajo flaTto,kasneje tudi violino. Pouk glovnih poedmetov je zasnovan v več ciklusih, ki se odvijajo v sklopu glavne ure štiri tedne scupaj. To omogoča otrokom kampanjsko učenjij snov patako lažje ponofranipo. joleg vbičajnih paedmetov, ji so waldorfsii in jaavni šol' skupni, so za wnldorfsio šolo zna Oilni še drugi predmeti: oočna dela, ang!eščina, aem-ščina, lesorestvo, evrivmija, gledalište igae ter vd iretjega do devetega razreda kar v 33 šoi v naravi. Waldorfska sola invrtecSavinja Waldorfskašola Savinja Ul. IvankeUranjek 6 331P Žalec www.waldorf-savinja.si e-pošta:vpis.waldorf@wal dorf-savinja.si 32 IZOBRAŽEVANJE Največji šolski center v regiji Direktor Igor Dosedla ob 60-letnici Šolskega centra Celje Šolski center Celje je največja izobraževalna ustanova v regiji, ki združuje pet srednjih šol, v katerih je približno tri tisoč dijakov. Ker delujeta v okviru centra tudi višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (Mic), je treba k temu dodati še 400 študentov in 600 do 800 tistih, ki iščejo različna znanja v okviru Mica. Šolski center letos slavi 60-letnico obstoja. Kot pravi direktor Igor Dosedla, je center 50-letnico proslavil, kot se za abrahama spodobi, a tudi letošnjega jubi- leja zaposleni ne bodo prezrli, čeprav so po njegovih besedah bolj navajeni delati kot praznovati. Zavod deluje od leta 1959, ko se je pod imenom Srednja tehniška šola Celje pričelo izobraževanje na področju gradbeništva in strojništva. Prvo leto pouka je šola izvajala na I. gimnaziji, nato v stavbi v Gaberju, dokler ni konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let zrasla današnja stavba centra. Če je pred leti veljalo, da je treba imeti gimnazijo skoraj v vsaki vasi, je zadnja leta slišati predvsem pozive mladim, naj se odločajo za poklicno pot, saj gospodarstvu primanjkuje določenih kadrov. Kako na to gledate v centru, kjer imate tako gimnazijske kot tehnične in poklicne programe? O Gimnazija Lava O Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja O Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo O Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko C Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije л Višja strokovna šola O Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Gimnazija Tehniška gimnazija Gradbeništvo Varovanje okolja Računalništvo Kemija Elektrotehnika Logistika Tekstilstvo Frizerstvo Kozmetika Avtoservisne storitve Strojništvo Medijska tehnika Mehatronika IZOBRAŽEVANJE 33 Že ves čas sem poudarjal, da bo država morala nekoč spoznati, da potrebuje za normalen razvoj paleto vseh poklicev, tako vrhunske družboslovce kot tudi vrhunski inženirski kader ter dobre »poklicnike«. Kdo pravi, da odličnjak ne sme iti na poklicno šolo? A vse to mora biti v ustreznih mejah. Nobena evforija ni dobra. Zato moramo izobraževati na zavodu tako za študij na družboslovnih fakultetah, na visokih in višjih strokovnih šolah, pa tudi za zaposlitev. Trenutno se mi zdi dobra naložba izobraževanje na tehniški gimnaziji, ki jo imamo v sklopu Gimnazije Lava. Tu dobijo dijaki poleg širokega gimnazijskega znanja tudi osnove za študij tehnike, saj imajo del predmetnika obarvan s stroko. Pri nas so to mehanika, elektrotehnika in računalništvo. Glede na nihanja pri vpisu v programe lahko v okviru tako velikega centra, kot je vaš, gotovo lažje rešite težave, ki se ob tem pojavijo? Smo sorazmerno neobčutljivi za nihanja. Bili so časi, ko smo imeli več kot 800 gimnazijcev in bistveno premalo dijakov v poklicnih in strokovnih šolah. A stvari se počasi postavljajo na pravo mesto, saj imamo že nekaj let omejitve v vsaj sedmih tehniških in tudi v posameznih poklicnih programih. To pomeni, da se vpisujejo v te šole zelo dobri dijaki, s katerimi se da tudi veliko narediti in jih pripraviti tako za nadaljevanje izobraževanja kot za zaposlitev Nekatere zgodbe se torej spreminjajo. Zanimanje za tehniko se veča, saj to narekuje morda celo prehiter napredek tehnologije. Kako vam uspe pridobiti dijake? Že dvajset let pripravljamo dneve odprtih vrat, tehniške dneve, obiskujemo tudi osnovne šole, seveda je zadnja informacija na informativnem dnevu. Poleg predstavitve programov, predstavitve delovnih pogojev za izobraževanje, s čimer se lahko pohvalimo, saj je naš zavod zelo dobro opremljen z učno tehnologijo, sploh ker sm o uspeli p ridobiti 2,5 milijona evrov evropskih sredstev. Pomembne za odloči- Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje, je v tej vlogi ob leta 2003. Pravi, da je prišel v center, ker je imel v prejšnji službi premalo dela in je iskal nov izziv. Najbolj pomembno se mu zdi, da šole otrokom omogočijo, da se najdejo. »To je bistvo pedagoškega poklica, zato smo tu.« tev so tudi obšolske aktivnosti ... Najbrž imamo tudi zato polne oddelke v večini poklicnih in strokovnih programov. Leta 2016 smo odprli prvi prizidek in zdaj pripravljamo dokumentacijo za drugega. Prostora nam torej zmanjkuje, na srečo pa ne dijakov. Poudarjate dobro povezanost šole s kar 800 delovnimi organizacijami. Kako hitro se šola sploh lahko odzove na potrebe trga dela? »Vedno je lepo srečati nekdanje dijake, ki so uspeli. Imamo jih veliko, ki so veliko dosegli. Vsi, ki uživajo v poklicu, so za mene uspešni, ne glede na to, kaj delajo.« Pred leti smo najprej prenovili programe na celotnem poklicnem in strokovnem področju, bili smo nosilci teh sprememb za tehniko v okviru konzorcija šolskih centrov Slovenije. Od leta 2007 imajo vsi programi, ki jih izvajamo na poklicnih in strokovnih šolah, interni del kurikula, kar pomeni, da lahko šola 20 odstotkov učnega načrta v soglasju s partnerji pripravi sama. Katera znanja in kompetence dobijo dijaki, je zapisano v prilogi k spričevalu. Ni sicer novost, morda pa je še vedno premalo znano, da morajo bodoči tehniki preživeti od štiri do osem tednov v podjetju na praksi, vsak dijak poklicne šole pa mora tam preživeti 24 tednov. Delodajalec ga vidi, mu je mentor in če se ujameta, je to idealen način prehoda iz šole v delovno razmerje. Res je, da so pri nas tedensko delodajalci, ki povprašujejo po kadrih, in to praktično po vseh poklicih, za katere izobražujemo. Verjetno pa bodo morali tudi oni spoznati, da bo treba tudi kader s poklicno šolo bolje plačati, sicer bodo mladi odhajali. Gospodarstvu pomagamo tudi z izobraževanjem, formalnim in neformalnim, s pomočjo evropskih sredstev, ko je npr. izvajanje učne pomoči v okviru projekta Atena, z raznimi strokovnimi usposabljanji s področja tehnike v okviru projekta Mu-nera 3, Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc s področja jezikov in računal-ništva,projekta Svetovanje in vrednotenje znanja zaposlenih ... Poleg tega izvajamo tudi priprave za nacionalne poklicne kvalifikacije ... Se ne bojite, da bo enkrat preveč tudi tega kadra, ki ga zdaj primanjkuje? V nekatere programe bi lahko vpisali več otrok, pa tega ne naredimo. Zavedamo se, da je treba biti odgovoren do družbe in dijakov, zato vsako leto v posamezen program sprejmemo toliko dijakov, seveda v soglasju z MIZŠ, kot menimo, da je za Savinjsko regijo dovolj. Na nek način nam je tako uspelo ohranjati približno optimalno razmerje med povpraševanjem po kadrih in vpisno politiko. Mislim, da imamo glede na potrebe gospodarstva še vedno premalo otrok v nekaterih poklicnih programih, čeprav v Celju pozitivno izstopamo po njihovem številu v primerjavi s Slovenijo. Večina vaših dijakov torej nima težav pri iskanju službe? Ne bom rekel, da jo takoj dobijo, a jo. Morajo pa mladi tudi sami pogledati izven svojega dvorišča in se biti pripravljeni voziti v službo tudi izven svojega kraja. Kaj si glede razvoja centra sicer želite v prihodnjih letih? To bo moja popotnica naslednikom. Uspeli smo pridobiti kar nekaj zemlje v okolici matične lokacije Pot na Lavo 22 in če bodo časi primerni in če bo denar, bi lahko zrasla še ena stavba, da bi lahko bile vse naše šole na enem mestu. Nastal bi kampus, kar bi bilo za center in Celje odlično. Z našimi kadri se namreč napaja gospodarstvo regije. TC, foto: arhiv ŠSC Šolski center Celje povezuje Gimnazijo Lava, Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije ter Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko. V okviru centre delujeta tudi Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center. Odlična zaposljivost diplomantov Visoke zdravstvene šole v Celju Visoka zdravstvena šola v Celju izvaja visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega in magistrski študijski program Paliativna oskrba v obliki izrednega študija. Zakaj izbrati študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju? Zato, ker nudi: • kakovostno in prilagodljivo izvedbo študijskih programov 1. in 2. stopnje; • študijski proces v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo; • klinično usposabljanje v učnih zavodih, ki spodbujajo aktivno učenje in vključevanje študentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege pod mentorstvom usposobljenih kliničnih mentorjev; • raziskovalno delo študentov pod mentorstvom visokošolskih učiteljev; • dobro razvit sistem tutor-stva in nudenje individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami; • pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne študentske konference ipd.); na delovnem mestu, 100 % diplomantov, ki v času študija niso bili zaposleni, se zaposli v šestih mesecih po diplomiranju. možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini; 78% diplomantov VZŠCE po končnem študiju napreduje INFORMATIVNI DNEVI VABLJENI NA INFORMATIVNE DNI ZA VPIS V VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA V: • PETEK, 15.2. 2019, OB 16. URI, • SOBOTA, 16.2.2019, OB 10. URI, V PROSTORE VISOKE ZDRAVSTVENE ŠOLE, MARIBORSKA C. 7, CEUE. ft 7® let INFORMATIVNI DAN ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. Sol» га HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETN0STT Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Cvetličar Vrtnar Aranžerski tehnik Hortikulturni tehnik Petek, 1 S. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 16. februar, ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Hortikultura Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 15. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 16. februar, ob 11. uri ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAŠI STRANI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Podrobne informacije na strani www.hvu.si in na tel.: 03/428 59 00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - sodobna šola s tradicijo Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je ena izmed naslednic prve vrtnarske šole v Sloveniji z letnico ustanovitve 1946. Šola izhaja iz dediščine nekoč mogočnega Kvaternikovega posestva, ki je slovelo v času avstrijskega cesarstva in je imelo številne vrtnine in okrasne rastline. Prednosti šole: • tradicija s področja hortikulture, • odlični učiteljski kader, majhna šola - individualni pristop, • bogat izbor krožkov, • usmerjenost v vrtni dizajn in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora, • park z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin, • lokacija v prijetnem predmestnem okolju - varno in lepo, • mednarodni projekti (Flornet, Erasmus, Leonardo da Vinci partnerstvo, Carski vrt - Swiss Contribution, Norveški finančni mehanizem), • dobra organiziranost formalnega in neformalnega izobraževanja: vsi redni programi, NPK, šola vožnje, FFS-tečaji..., • različni tečaji, seminarji, delavnice, posveti in tekmovanja s področja hortikulture in oblikovanja, • vzpostavljen raziskovalni center v hortikulturi in oblikovanju s poudarkom na avtohtonosti in unikatnem oblikovanju 34 IZOBRAŽEVANJE Poklici iskani kot suho zlato Slaščičarji, peki ter mehaniki kmetijskih in delovnih strojev Šolski center Šentjur svoj nabor izobraževalnih programov dopolnjuje že vse od ustanovitve. Med tistimi, na katere delodajalci najpogosteje pogledujejo in iščejo mlade moči, so prav gotovo slaščičarji, peki in mehaniki kmetijskih ter delovnih strojev. Zanimanje dijakov za te programe pa iz leta v leto nekoliko niha. Nekoč so marsikatere slaščičarske sanje ugasnile, ker je to za najstnico -po tradiciji se za ta poklic pogosteje odločajo dekleta, nikakor pa to ni pravilo -pomenilo, da se je morala za čas pouka preseliti v Maribor. Od leta 1999 program slaščičarja izvajajo tudi v Šentjurju. Program, ki je sicer nacionalno in strokovno določen, je v eni petini prepuščen šoli, da ga oblikuje po svoje. »To je dovolj prostora, da sledimo smernicam, željam dijakov in novostim,« pove direktor šolskega centra mag. Branko Šket. Tudi slaščičarstvo je namreč stroka, ki se skozi čas in način življenja zelo spreminja. Če je slaščičarjev vsako leto za en razred, pa je zanimanje za poklic peka še bolj na prepihu. »Enkrat samkrat se je zgodilo, da smo imeli več pekov kot slaščičarjev, zdaj pa že več let zaporedoma vpišemo zgolj eno-mestno število mladih, ki se želijo izobraziti za to delo,« pravi Šket. Peki morajo vzeti v zakup, da bo njihovo delo večinoma v nočnem času, in morda je tudi to razlog, da prav veliko zanimanja za ta d e s e b o k Razpisali 20 štipendij Podjetja, povezana v Združenje proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike (ZKGT), so pred dnevi na sejmu Agritech v Celju predstavila program štipendij. Razpisali so približno 20 štipendij za mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Kot je pojasnil predstavnik združenja Žiga Kršinar, se na trgu srečujejo s primanjkljajem delavcev na vseh področjih, tako za proizvodnjo kot za prodajo kmetijske mehanizacije. Ob tem je izpostavil, da pri prodaji še zdaleč ne gre zgolj za prodajanje, temveč za svetovanje in prav zaradi tega morajo tudi prodajalci imeti precej tehničnega znanja. Ni pa pomanjkanje delovne sile edina težava, s katero se srečujejo. Težava je tudi v šolskem sistemu, saj se za mehanika kmetijske mehanizacije mladi lahko šolajo le na dveh šolah v Sloveniji, in sicer v Mariboru in Šentjurju, a so tudi ti programi, kot pravi Kršinar, zastareli in nujno potrebni posodobitve. »Traktorji so se v zadnjih letih zelo spremenili, šolski programi pa so precej zastareli. To področje bo treba urediti tudi v sodelovanju z našim združenjem. Vemo, da imajo naša podjetja delavnice in opremo, ki si je šole ne morejo privoščiti.« Kot je še povedal Kršinar, združenje in podjetja že sodelujejo s posameznimi šolami. Bo pa treba to sodelovanje sistemsko urediti, za kar se že povezujejo tudi s pristojnim ministrstvom, a jih na tem področju čaka še ogromno dela. LKK Pomen kmetijskega izobraževanja Izobraževanje na področju kmetijstva in tudi predelave živil rastlinskega in živalskega izvora - torej živilstva, je izredno pomembno, saj je kmetijstvo poganjalec razvoja na podeželju. Kar nekaj ljudi se že zaveda večje prehranske vrednosti in varnosti doma pridelane in predelane slovenske hrane. Kmetje morajo skrbeti za pestrost in raznolikost pridelave ter sezonsko prodajo živil. Kmetovanje je danes trdo, kljub sodobni mehanizaciji mnogo bolj zahtevno, kot je bilo kadarkoli v zgodovini. Zahteva ogromno znanja, kjer se prepletajo raznolika področja, varstvo rastlin, prehrana, nega in skrb za živali, genetika, mehanizacija ..., nenazadnje tudi podjetništvo in prodaja. Poleg vsega je pomembno, da je kmetija ekonomsko uspešna in da ob vsem tem skr- bi za trajnostni razvoj. Za sodelovanju na trgu morajo pridelovalci in predelovalci ves čas slediti potrebam, ki se nenehno spreminjajo. Če želijo biti uspešni, se morajo ves čas izobraževati tako v formalno kot tudi neformalno. To je pomembno tudi za razvoj podeželja. Znanje za podeželje je ena izmed prioritet nacionalnih razvojnih programov. Vedno pa je bilo tako in je še danes, da je nujna velika mera vztrajnosti in trdega dela. Na kmetijah se vsak dan srečujemo z mnogimi izzivi: vremenskimi neprilikami, boleznimi na rastlinah in pri živalih, popravilih strojev, mehanizacije, naprav, s strogim inšpekcijskim nadzorom in skoraj nemogočimi administrativnimi zahtevami... Živeti, delati in ustvarjati v naravi in z naravo je kljub vsemu pristen in edinstven občutek, ki daje posebno energijo. Srednji poklicni in strokovni programi: 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI - NOVO: Veterinarski tehnik - Kmetijsko-podjetniški tehnik ■ Živilsko-prehranski tehnik 2.TRILETNI PROGRAMI - Mehanik kmetijskih in delovnih strojev - Slaščičar -Pek 3. DVOLETNI PROGRAM - Pomočnik v biotehniki in oskrbi 4. PROGRAM 3+2 - Živilsko-prehranski tehnik (3+2) - Kmetijsko-podjetniški tehnik (3+2) Višješolski programi: - UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - ŽIVILSTVO IN PREHRANA - GOSTINSTVO IN TURIZEM in - NARAVOVARSTVO Informativni dnevi: 15. februar 2019 ob 9.00 in 15.00 16. februar 2019 ob 9.00 Informativni dnevi: 15. februar 2019 ob 11.00 in 16.30 16. februar 2019 ob 10.30 lnformacije:www.sc-s.si. poklic ni. Na šoli program zato kombinirajo s slaščičarskim. »Osnove so namreč podobne, prakso in nekatere specifične predmete pa imajo potem peki posebej.« Traktorji, da jih vikaš Med poklici, ki tradicionalno nagovorijo predvsem fante, je tudi mehanik kmetijskih in delovnih strojev. Če je ta program nekoč ponujal veliko kovaštva in znanj mehanskih popravil, je danes povsem drugače. Po temeljiti posodobitvi ta program dijake opremi z dobrim znanjem digitalnih, električnih in hidravličnih vsebin. Sodobni traktorji imajo s starimi kmečkimi vlačilci komaj kaj skupnega. »Temu primerno imamo v šoli tudi tehnologijo. Na primer traktor in škropilnico je mogoče Branko Šket: »Tudi mehanična stroka se zelo hitro razvija in težko je biti vedno v koraku z novostmi. Opažam pa, da so tisti, ki jim to uspeva, zelo uspešni in zadovoljni v svojem poklicu. Ampak tako je v vsaki stroki. Če te zanima in če imaš dobro osnovo, lahko znanje dopolnjuješ na vsakem koraku.« upravljati digitalno s pomočjo GPS-koordinat in satelita. Tako ni mogoče, da bi škropili oziroma obdelovali isto površino dvakrat ali večkrat. Z uporabo te tehnologije je delo lažje, bolj učinkovito in predvsem bolj okoljsko sprejemljivo,« pojasni Šket. Podatek, da novodobne traktorske kabine niso zgolj klimatizirane, ampak imajo tudi hlajen sedež, precej pove o napredku sodobne tehnologije. Tudi mehanikov se zbere za letnik na generacijo, a tudi če bi jih bilo nekajkrat toliko, bi jih bodoči delodajalci razgrabili. »Mnogi fantje se niti ne nameravajo zaposliti, ampak to znanje uporabijo doma kot bodoči prevzemniki kmetij. Podjetja, ki uvažajo stroje, jih prodajajo in servisirajo, pa bi jih seveda takoj z veseljem zaposlila.« StO Pečico sem od nekdaj oboževala Maja Zabukovnik s Polzele »Že kot deklico me je veselila peka slaščic, pa tudi kvašenih izdelkov. In ko se je naioli pokazala priložnost, da bi se lahko za poklic slaščičarke in pekovke usposabljala hkrati, sem priložnost z veseljem sprejela,« pravi Maja Zabukovnik. Trenutno obiskuje tretji letnik. Smer šolanja po koncu osnovne šole ni bila vprašljiva, tehtala je le med gostinsko šolo v Celju in šolskim centrom v Šentjurju. »Po informativnem dnevu sem bila prepričana, da je slaščičarstvo tisti pravi poklic zame.« Hkrati je to področje, za katero je skoraj vsaka gospodinja prepričana, da ga bolj ali manj obvlada. Vsaj dokler ima v rokah zanesljiv recept. »Tisto, kar mi je dala šola, pa je možnost, da spoznam sestavine in tehnologijo dovolj dobro, da znam sama kombinirati različne možnosti in ustvarjati nove recepte.« Ponosna je na to, da ima tudi pekovska znanja in za določen čas bi z veseljem opravljala tudi ta poklic. »Za vse življenje pa verjetno ne,« se nasmeje. »Razumem tiste, ki jim je prenaporno ves čas opravljati nočno delo. Sicer pa so Maji- J Л Maja Zabukovnik ni načrti že precej določeni. »Najprej bom končala program tri plus dva, potem bom nadaljevala na višji šoli in nekoč si želim postati profesorica praktičnega pouka.« Kmetijski stroji so polni v ■ presenečenj Matevž Rožej iz Hrastnika Čeprav je šele v prvem letniku, je prepričan, da je šolsko smer dobro izbral. »Kmetijska mehanizacija me zanima in prepričan sem, da mi bo to znanje na domači kmetiji še zelo prav prišlo.« Doma imajo sadjarsko kmetijo in tudi to je področje, kjer kmetijski stroji delo danes bistveno olajšajo. »Še vedno obiramo ročno, vse ostalo pa je mogoče opraviti strojno,« pove Matevž in doda, da je za pomoč strojev v življenju zelo hvaležen, pa četudi gre le za pomivanje posode. Pod okriljem šole si je ogledal tudi zadnji sejem kmetijske mehanizacije v Celju in bil navdušen. »Tehnologija je zelo napredovala, veliko je računalnikov in posledično je treba imeti tudi veliko tovrstnega znanja.« Da bi v hribih kdaj uporabljali takšne traktorje, kot je šolski Fendt, ni pričakovati, a tudi za hribovske razmere je vse več zelo dobro prilagojene kmetijske mehanizacije. In kaj Matevž pravi na to, da ga zaposlitev čaka za prvim vogalom, samo če jo hoče? »V bistvu ne razmišljam o tem. Rad bi se vrnil na domačo kmetijo in nadaljeval delo, ki sta ga zastavila ati in mami.« Matevž Rožej IZOBRAŽEVANJE 35 Nov izziv v gradbeništvu: kako pritegniti mlade? Gradbeništvo je po zadnji gospodarski krizi okrevalo in znova postaja ena od vodilnih gospodarskih panog. Projektov ne manjka, se pa sektor spoprijema z novo težavo, pomanjkanjem usposobljenega kadra. Mlade bi lahko pridobili s kadrovskimi štipendijami, z višjimi plačami in s promocijo panoge. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je pred dnevi na okrogli mizi v okviru strokovnega srečanja sekcije gradbincev poudaril pomen poklicnega izobraževanja. »V obrti in podjetništvu se že vrsto let soočamo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Ponovno smo uvedli vajeniški sistem, vendar smo nad rezultati razočarani. Premalo mladih se odloča za vajeni-štvo. Tudi straši bi morali podpirati svoje otroke, ki se želijo poklicno izobraziti.« Meh je še poudaril, da imajo tudi dijaki s poklicno izobrazbo možnost nadaljevati šolanje vse do doktorata. »Naloga države pa je, da zniža prispevke na plače. Tudi delavci si zaslužijo dostojne plače,« je še dejal Meh. Višje plače, več zanimanja Franc Meža, podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS in direktor ter lastnik celjskega podje- Čeprav dijaki programa gradbeni tehnik danes pridobivajo veliko znanja s pomočjo računalnikov, je obisk gradbišča dobrodošla izkušnja. tja Seba, se je dotaknil področja plač: »Če bi želeli več kadra v gradbeništvu, bi moral delavec zaslužiti vsaj 1.000 do 1.200 evrov. Ta denar je težko zagotoviti, saj trg postavi ceno. To pomeni, da znaša strošek za delodajalca približno 2000 evrov.« Po oceni Meže še ne bo bistvene spremembe na področju vpisa v programe, ki izobražuje- jo za gradbene poklice. »Sem zagovornik tega, da dobimo kader v lokalnem okolju. Država pa bi morala zagotoviti kontinuiteto infrastruk-turnih projektov. Tako bi se tudi mladi v večji meri odločali za tovrstne poklice,« je prepričan Meža. Dejstvo pa je, da se z enakimi težavami srečujejo tudi v številnih drugih panogah. Poklicno izobraževanje je v porastu Generalna direktorica direkto-rata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Elvira Šušmelj je pojasnila, da so gibanja na področju poklicnega izobraževanja pozitivna. »Trenutno se za gimnazijo odloči 32 odstotkov otrok, kar je precej manj kot pred leti. Težava je v tem, ker imamo vsako leto manj številčne srednješolske generacije. Z gospodarsko krizo je začelo število otrok, ki se odločajo za gradbene poklice, upadati. To gibanje se je ustavilo pred tremi leti, trenutno se za te poklice odloči 1,8 odstotka dijakov,« je dejala Šušmeljeva in ocenila, da se bo vpis počasi začel večati. Zanimanje za vpis v poklicne programe je desetletja enako, se je pa vpis v prve letnike s tem šolskim letom že bistveno izboljšal, pravi ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC Irena Posavec. Ob tem dodaja, da se gradbena stroka s pomanjkanjem najnižje kvalificiranih delavcev sooča že ves čas. Izobražuje pa šola tudi gradbene tehnike in vsako leto se jih izšola približno 30. LKK Foto: SŠGVO VPIS V SREDNJE ŠOLE POTEKA CELO LETO! Izbirate lahko kar med 13 različnimi srednješolskimi programi! BOLNICAR-NEGOVALEC GASTRONOMSKE IN HOTELSKE PROGRAME TRGOVEC PREDSOLSKA VZGOJA KOZMETIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM GASTRONOMIJA EKONOMSKA GIMNAZIJA MATURITETNI TEČAJ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (brezplačno) PRIDOBIVANJE TEMELJNIH IN POKLICNIH K0MPETENC 2016-2019 KREPITEV TEMELJNIH IN POKLICNIH KOMPETENC ZAPOSLENIH v SAVINJSKI REGIJI V okviru projekta Pridobivanje temeljnih poklicnih kompetenc 2018-2022 se lahko vpišete v BREZPLAČN E TEČAJE za zaposlene in brezposelne, s poudarkom na starejših od 45 let, z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. FUNKCIONALNO RAČUNALNIŠTVO (Word, Excel, Spletno trženje, Facebook, e-mail, pametni telefoni) IZPIT IZ ZNANJA SLOVENŠČINE NA OSNOVNI RAVNI - IZPITNI ROKI: 24. 5. 2019 20. 9. 2019 29. 11. 2019 Več informacij na tel: 03/81-82-440, info@lu-rogaska.si, www.lu-rogaska.si Te zanima gradbeništvo, gospodarsko inženirstvo - smer gradbeništvo, prometno inženirstvo ali arhitektura? Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo). Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-razi-skovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Vabimo vas na informativni dan, ki bo v Mariboru v petek, 15. februarja ob 10. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja ob 10. uri. Informativni dan bo v predavalnici Boruta Pečenka na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, Smetanova ulica 17, Maribor. Več vrst štipendij Na spletnih straneh Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je dobro preveriti, ali lahko za svoje izobraževanje zaprosite tudi za kakšno štipendijo. Na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je dobro preveriti, če ste morda upravičeni do državne štipendije, o kateri odločajo pristojni centri za socialno delo. Do državne štipendije so namreč upravičeni dijaki in študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin. Štipendije lahko prejmejo mladi tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini v javno veljavnem izobraževalnem programu in ustanovi. Dijaki naj prvo vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo avgusta, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. sep- Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10 3000 Celje J i Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto2019/2020: • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program); • Zdravstvena nega (PTI, 3+2); • Bolničar/negovalec (SPI, triletni program); • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program). Izvajamo tečaje: • Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka; • Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka (samo HPK); • Maser/maserka; • Pediker/pedikerka; • Vizažist/vizažistka; • Maniker/manikerka. Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Pridružite se nam lahko še na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 15. februarja 2019, ob 9. in 15. uri terv soboto, 16. februarja 2019, ob 9. uri. Dodatne informacije: 034286900 info@szsce.si www.szsce.si tembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Študenti naj prvo vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo septembra, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom. Več hkrati Zadnja leta je možno hkrati z državno štipendijo prejemati tudi druge štipendije, in sicer: kadrovsko, štipendijo za deficitarne poklice ter štipendiji Ad futura za študijske obiske in za tekmovanja v tujini. Državne štipendije pa niso združljive s prejemanjem Zoisove štipendije in s s štipendijo Ad futura za izobraževanje. Zoisove štipendije so namenjene spodbudi za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Podeljuje jih omenjeni sklad, štipen- Srednja zdravstvena šola Celje -zanesljiv partner za prihodnost Na Srednji zdravstveni šoli Celje se zavedamo, da se odrasli učijo drugače. Individualen organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Upoštevamo tudi predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. Vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva, prav tako napredek udeležencev v izobraževanju odraslih redno spremljamo. Rezultati kažejo, da so uspešni tako pri opravljanju posameznih izpitov kottudi ob zaključku šolanja, ko opravljajo poklicno maturo in zaključni izpit. Mnogi izmed njih s svojo zavzetostjo in pozitivno energijo predstavljajo pravi navdih, ne samo za ostale udeležence in dijake, ampak tudi za nas zaposlene. Tudi izvajanje tečajev ima na Srednji zdravstveni šoli Celje dolgo tradicijo. S ponosom ugotavljamo, da je minilo je že 30 let, odkar izvajamo program masaže, in 25 let, odkar izvajamo program pediküre. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo začeli s tovrstnim izobraževanjem. V zadnjih letih smo tečaja maser in pediker v skladu s smernicami prenovili in posodobili, v iskanju novih možnosti in priložnosti pa smo ponudbo še dopolnili. Oblikovali smo tudi enodnevne tečaje ličenja in manikire, namenjene vsakdanji negi, ter enodnevne tečaje s področja dietne prehrane in nege. mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih. Srednja zdravstvena šola Celje dijo pa lahko pridobijo dijaki, študenti ali udeleženci izobraževanja odraslih. Poleg splošnih pogojev, kot so državljanstvo, starost, ustrezna izobraževalna ustanova in izobraževalni program v Sloveniji ali v tujini, je treba za pridobitev Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje, kot so izkazan vsaj en izjemni dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh. Tudi za to štipendijo so roki za oddajo vlog v septembru za dijake in oktobru za študente. Za poklice, ki jih primanjkuje Za 21 poklicev (kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtoka- roserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črko slikar, pečar - polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar), ki jih primanjkuje, so tudi letos na voljo štipendije. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS namerava podeliti tisoč štipendij v višini sto evrov mesečno. Lani je bilo zanimanje zanje tolikšno, da je sklad podelil vseh tisoč štipendij, leto prej pa celo 1.020 štipendij, saj je imelo več dijakov isto povprečno oceno zaključnega razreda in isto povprečno oceno izbirnih predmetov, kar sta kriterija v izbirnem postopku. Za to štipendijo se je mogoče prijaviti od 15. junija naprej. TC, foto SHERPA Novo na VSVO Visoka šola za varstvo okolja v študijsko leto 2019/20 s prenovljenim študijskim programom Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) s sedežem v Velenju izvaja študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in magistrski stopnji. Pogovarjali smo se z direktorjem šole, doc. dr. Gašperjem Gantarjem. »Posodobili smo prav vse predmete,« pravi sogovornik. »Dodali smo nove vsebine na področjih računalniške pismenosti, vodenja projektov, meroslovja, molekularne ekologije,zagotavljanja kakovosti, okoljskih tveganj, varstva pri delu, okoljske zakonodaje in prava. Večji poudarek bo tudi na poslovnihznanjih.takoda bomo študente naučili, kako dobre okoljske rešitve tudi ekonomsko oplemenititi.« Kdo so potencialni delodajalci vaših diplomantov? To so gospodarske družbe in podjetja, ki potrebujejo okolje-varstveno dovoljenje; razvijajo okolju prijazne izdelke, storitve ali tehnologije; želijo povečati družbeno odgovornost delovanja; morajo smotrno ravnati z nevarnimi snovmi in odpadki; se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklažo ali odstranjevanjem odpadkov; izvajajo okoljski monitoring ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo za prostorske in druge načrte; javne institucije za izvajanje upravnih in nadzornih nalog na področju varstva okolja in urejanja prostora; upravljavci zavarovanih območij, razvojno--raziskovale inštitucije, komunalna podjetja, upravljavci čistilnih naprav, centri za ravnanje z odpadki, izvajalcih sanacije degradiranih območij, ekološke kmetije, eko turizem, urbanistični zavodi, izvajalci energetskih obnov, nevladne organizacije ... _o Katere so prednosti študija na Visoki šoli za varstvo okolja? тз Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz praktičnega S okolja, ki pri strokovnih predmetih študentom predavajo vsebine, 0 s katerimi se ukvarjajo pri matičnih delodajalcih. Študij poteka v jt. odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in lao boratorijih. Predmeti se izvajajo zaporedno, študentom pa nudimo 1 sodelovanje pri projektih, podporo pri načrtovanju kariere, zelo (S veliko pa jim ponujamo tudi na področju mednarodnih izmenjav. Visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije (redni in izredni študij) Zakaj je to najboljši študij, izveste na informativnih dnevih v petek, 15.2.2019, ob 10.00 in 15.00 in v soboto, 16.2.2019, ob 10.00. Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si ^тгпЗ&тД iMMll naijjma Univerza v Fakulteta z Študijski \ Univerzitetni 71 Tehnologiji Visokošolsk 71 Navtika 71 Ladijsko si 71 Prometna 1 Vabljeni k vpisu r prometa, logistike Naj vam študij na I Izberite študij na Fakulteti za por Fakulteta za Pomorstvo in promet je članica Univerze v Ljubljani in bo v kratkem praznovala 60 let obstoja. Fakulteta premore sodobna simulacijska orodja, informacijske programe in sodobne predavalnice, kar zagotavlja visoko kvaliteten študijski in raziskovalni proces. Študenti imajo v času študija priložnost poslušati predavanja domačih in mednarodnih priznanih strokovnjakov, se udeležiti ekskurzij doma in v tujini, opraviti prakso v transportno-logističnem podjetju, sodelovati na raziskovalnih projektih in del študijskih obveznosti opraviti na tuji partnerski fakulteti (Erasmus+ izmenjava). Naši diplomanti ob pridobljenem znanju in zaključku študija zasedajo pomembna delovna mesta vgospodarstvu in na ministrstvih. S pedagoškim delom in znanstvenim raziskovanjem ter projektnim delom namreč oblikujemo znanje in kadre prihodnosti. Izberite študij na Fakulteti za pomorstvo in promet na enem od visokošolskih ali univerzitetnem programu. Univerzitetni program 1. stopnje IZOBRAŽEVANJE 37 Prvi štajerski gozdarski tehniki Maturirala je prva generacija gozdarskih tehnikov, ki so svoje znanje nabirali na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Šola je z novimi programi izpopolnila izobraževanje v celotni gozdno-lesni verigi. Gozdarji in gozdarski tehniki obvladajo izvedbo gojitvenih in negovalnih del v gozdovih ter sečnjo in spravilo lesa, mizarji in lesarski tehniki pa iz posekanega lesa izdelajo izdelke na zelo visoki ravni. Šola je tako zelo lep primer ustroja celotne gozdno lesne verige, o kateri se v Sloveniji zelo rado govori, manj pa se na tem področju tudi dejansko zgodi. Nagrajena urbana klop Pri praktičnem pouku gozdarstva in lesarstva so dijaki izdelali urbano klop in info smetnjak, ki krasita učilnico na prostem pod Pohorjem. Klop je bila nagrajena prav zaradi nizkega ogljičnega odtisa, ki je nastal med izdelavo. Od mesta, kjer so bila drevesa posekana, do delavnice je namreč le nekaj kilometrov. Vse komponente klopi in smetnjaka so bile narejene iz lokalnega lesa. Klop je bila nagrajena v okviru 2. letnega foruma EU-SALP v Innsbrucku novembra lani. Priznanja so bila razpisana v okviru projekta Carbon Smart Communities (CaSCo), ki ga financira EU. Projekt podpira kratke lesne verige z nizkim ogljičnim odtisom, ki pozitivno prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb in oživitvi lokalnega gospodarstva. »Vse stene iz dreves, za strop nebo ...« Srednja lesarska in gozdarska šola ima med vsemi šolami zagotovo najlepšo učilnico - šolski gozd. Več kot 80 hektarjev velik gozd, ki nam ga je zaupalo v upravljanje državno podjetje SiDG, predstavlja glavni učni poligon, kjer se dijaki učijo varnega dela z motorno žago in spravila lesa, saditve in gojitvenih ter negovalnih del v gozdu. To je dragoceno znanje pri kasnejšem iskanju zaposlitve in profesionalnem udejstvovanju. Šola je za izvajanje del v gozdovih opremljena z najnovejšo gozdarsko mehanizacijo. Gozdarje službe čakajo Na področju gozdarstva se v prihodnjih letih kažejo zelo velike potrebe po izobraženih in ustrezno usposobljenih gozdnih delavcih. V nekaj letih bo šlo veliko revirnih gozdarjev v zaslužen pokoj, mladih, ki bi jih na delovnem mestu nadomestili, pa ne bo dovolj. Prav tako se veča število izrednih vremenskih pojavov, ki prinesejo s seboj vetrolome, žledolome in delo v gozdu v izrednih razmerah. Gozdni delavci, ki so na tem področju dobro usposobljeni, delo opravljajo varneje in bolj zanesljivo. V času, ko razvoj novih tehnologij poteka izjemno hitro in radi govorimo o tem, kako nastajajo novi poklici prihodnosti in stari poklici izumirajo, se gozdarji nimamo česa bati. Poklic gozdarja je bil in bo izjemno pomemben za upravljanje z gozdnimi eko-sistemi. Res je, da strojna seč- nja in različne metode daljinskega pridobivanja podatkov gozdarjem lajšajo delo, toda gozd je tako raznolik ekosis-tem, da potrebuje gozdarje z znanjem, da v njem načrtujejo in izvajajo dela. Strojna sečnja je v slovenskih razmerah primerna le v razmeroma majhnem deležu gozdne površine. Dodajte vrednost svojemu gozdu! Veliko naših dijakov prihaja s podeželja, kjer bodo na domačih kmetijah postali mladi prevzemniki. S širokim znanjem s področja gospodarjenja in varnega dela v gozdu lahko močno povečajo donos svojega gozda in si s tem omogočijo boljšo kakovost bivanja. S pravilnim načinom gospodarjenja z gozdom in znanjem, ki si ga pridobijo, znajo iz gozda ; iztržiti kar največ. Naložba v gozd je trajnostna in za- ■ gotavlja redne in dobre donose. MATEJA KIŠEK, mag. inž. gozd., Zmagovalna ekipa državnega lovskega tekmovanja (Lucija Pliberšek, Gašper Turner, Leon Sadek, Gašper Navršnik Urnaut in Matija Jurše) skupaj z mentorico Matejo Kišek in Renatom Vovkom. Pokazali so izjemno veliko znanja in si zasluženo priborili prehodni pokal - lovsko palico, ki bo krasila gozdarsko učilnico. »Lovski krožek« Nagrajena urbana klop Dijaki lahko sodelujejo v različnih interesnih dejavnostih in dodatnih aktivnosti. Najbolj obiskan je »lovski krožek«, njegov uradni naziv pa je interesna dejavnost Naravovarstvo in lovstvo. Postali so tudi državni lovski prvaki na tekmovanju med srednjimi šolami. Velika strast nekaterih dijakov je delo z motorno žago. Ekipa, ki zastopa barve šole, sodeluje na sekaških tekmovanjih. SKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE 1 INFORMATIVNA DNEVA I 15. 2. 2019 OB 9.00 IN 15.00 TER 16. 2. 2019 OB 9.00 Ljubljani a pomorstvo in promet www.fpp.uni-lj.si programi 1. stopnje 2019/2020 študijski program a prometa in logistika i študijski programi trojništvo tehnologija in transportna logistika ia fakulteto, ki ustvarja znanje novih generacij na področju in pomorstva. -akulteti za pomostvo in promet odpre vrata poslovne kariere. norstvo in promet UL v Portorožu tehnologija prometa in logistika traja 3 leta. Visokošolski strokovni programi 1. stopnje prav tako trajajo 3 leta. Programi so: prometna tehnologija in transportna logistika, navtika in ladijsko strojništvo. Naši diplomanti dobijo zaposlitev v podjetjih, kot so logistični in distribucijski centri, špedicijske družbe in agencije, družbe cestnega, železniškega, zračnega, pomorskega, poštnega in telekomunikacijskega prometa, komunalne družbe, zavarovalnice in organi državne uprave. Diplomanti navtike in ladijskega strojništva so usposobljeni za službo na ladjah trgovske mornarice, začenši s pripravništvom in napredovanjem v častniške nazive do kapitana ali upravitelja stroja največje prekooceanske ladje trgovske mornarice, tovorne ali potniške ladje. Naj vas študij popelje na obalo, kjer boste pridobili znanje in izkušnje za razvoj svoje kariere. Naj bo Fakulteta za pomorstvo in promet vaša vstopnica za razvoj poslovne uspešnosti. Promocijsko besedilo Gimnazija Slovenske Konjice, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče GIMNAZIJA učno-izdelovalnl laboratorij s sodobno opremo pestra izbira šolskih in obšolskih vsebin mednarodni projekti med predmetno povezovanje GASTHOtfOMSKO-TURISTlCNI TEHNIK I INSTALATER STROjWH INSTALACIJ 1 OBLIKOVALEC KOV IN-ORODJAR OjNI TtHMIK tradicionalna in trendovska gastronomija strežbo in vodenje strežbe mednarodne izmenjave in potovanja storitve potrebne v vsakem stanovanjskem in poslovnem objektu samostojna kariera z ustanovitvijo lastnega podjetja posredovanje turističnih informacij • nadaljevanje šolanja oblikovalec kovin - orodjar ima veliko strokovnega znanja in praktičnih izkušenj deficitaren poklic, ki je zelo iskan samostojna kariera z ustanovitvijo lastnega podjetja CNC programiranje robotizacija in avtomatizacija sodobna tehnološka in laboratorijska oprema izobraževanje v tuji nI Mnenja dijakov, zakaj je Sc ■ Dijaki nismo Številke, • Veliko potujemo. • S profesorji sr odlično raiumrmn. ■ Doifcamo nadpovpi rčif reiultitv • Svetovalne ure - za boljše rezultate www.sc-konjice-zrece.si olski center e-Zreče oülovju in lujih jejiki rti mi podjetji in imtH isti za mfc rta nuturi, KI Šolski center Slovenske Konjice-Zreče 38 IZOBRAŽEVANJE KOMPETENC BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI NA LU ŠENTJUR PROGRAMI: CILJNA SKUPINA: STAREJŠI OD 45 LET, S PRIDOBLJENO NAJVEČ 3-LETNO POKLICNO IZOBRAZBO INFO: INFO@LUSENTJUR.SI, (03) 747 16 70 Visoka šola za regionalni management ARE MA Academy of regional management Kidričeva ulica 28, 3250 Rogaška Slatina, podružnica šole Ljubljana, Središka 4 telefon: 030 315 314, e-pošta: info@arema.ši VPISUJEMO REDNE IN IZREDNE ŠTUDENTE Studijški program: 1. štopnja (višokošolški štrokovni študij) - VI/II MANAGEMENT TRANSPORTNE LOGISTIKE Strokovni naživ: diplomirani/a manager/ka tranšportne logištike (VS) Organižačija študija v Ljubljani in Rogaški Slatini. Redni študentje Areme lahko koristijo vse bonitete kot študentje javnih visokih šol in fakultet. Redno vpisanim študentom v študijskem letu 2019/2020 podeljujemo »štipendije« v višini 3.000 evrov ža čeloten študij, in šičer v obliki 1.000 evrov popušta v všakem letniku. Ob tem študentom pomagamo navežati štike š podjetji in jim v njih žagotoviti prakšo, ki jim bo lahko po diplomi prinešla žapošlitev. Več na www.arema.si. Prednosti študija na Aremi: - Profesorji - strokovnjaki iz gospoda - Praktično naravnan predmetnik »ŠTIPENDIJA« 3.000 € za leali študente - Vikend predavanja - po modelu avstrijske univerze - Reševanje konkretnih problemov _ Л/i сп1л TinncHnrnct' Hinlnminl'Air - Reševanje konkretnih problemov - Visoka zaposljivost diplomantov I ^л - Individualen pristop - Manjše študijske skupine - Mednarodna primerljivost ~MU. WW Najbolj praktično naravnana in edina zasebna visoka šola za logistiko v StoveHtfiT Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije Regijska štipendijska shema (RŠS) je 5-letni EU-projekt, ki temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalci ter dijaki in študenti. Izvaja se na območju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statističnih regijah. V naši regiji je RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., izvajalec sheme RŠS. Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/ študijsko leto 2018/2019, ki bo za prijave odprt do 30. 9. 2019 oziroma do porabe sredstev. Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na območju Savinjske statistične regije, ki izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o šti- Komu je RŠS namenjena? Namenjena je delodajalcem, ki izplačujejo kadrovske štipendije dijakom in študentom na dodiplomski in podiplomski stopnji študija ter udeležencem izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo doma ali v tujini, niso zaposleni in izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13 in spremembe). Delodajalec mora mesečno štipendistu na transak-cijski račun nakazati štipendijo, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. pendiranju (ZŠtip-1). Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s 50-odsto-tnim sofinanciranjem omogoča štipendiranje srednješolcev in študentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoče kadre. Cilj projekta je, da podjetja iz regije štipendirajo dijake/ študente in jih v času izobraževanja vključujejo v delovni proces, po zaključku šolanja pa štipendiste zaposlijo. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) omogoča štipendistom s kadrovskimi štipendijami RŠS, da lahko istočasno zaprosijo še za naslednje štipendije: državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendijo Ad future. Projekt RŠS sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Obveznosti štipendista Štipendist mora napredovati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega prejema kadrovsko štipendijo. Opraviti mora delovno prakso pri delodajalcu v trajanju najmanj 160 ur v vsakem šolskem ali študijskem letu. Sprejeti mora zaposlitev na ustrezno delovno mesto pri delodajalcu v roku dveh mesecev po zaključenem izobraževanju na ravni, za katero je prejemal kadrovsko štipendijo. Pri delodajalcu mora biti zaposlen najmanj eno leto po zaključenem izobraževanju. RŠS pomeni spodbujanje razvoja človeških virov in razvoja gospodarstva za skladnejši razvoj regij. Na ta način se izobraževanje povezuje z okoljem, z RŠS pa mlade poklicno usmerjajo za potrebe gospodarstva in družbe, usklajujejo neskladja na trgu dela in znižujejo strukturno brezposelnost. RŠS pomeni sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem, ki štipendirajo dijake in študente. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje T: +386 (0)3 589 40 82, spletna stran: www.rasr.si e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si IZOBRAŽEVANJE 33 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA PONOSNI NASE Šolski center Škofa Loka vabi vse dijake k vpisu v dijaški dom, kjer boste v varnem in ustvarjalnem okolju znanje in uspehe v šoli nadgradili z aktivnim preživljanjem prostega časa in druženjem ter gradili pot do svoje samostojnosti. S O LS KI (i/ CENTER iem ter < O S K O F J A LOKA DIJAŠKI DOM Vabljeni v Dijaški dom Škofa Loka na informativne dneve v petek, 15.2.2019, od 8. do 17. ure in v soboto, 16. 2. 2019, od 8. do 13. ure. Utrinek iz slaščičarske delavnice, kjer smo pekli »gibanico na hitro«. Dijaki so pridno pomagali in pokazali, da se v kuhinji kar dobro znajdejo. Še tople gibanice je seveda takoj zmanjkalo... Prijeten in domač dijaški dom Dijaški dom ŠkoQa Loka je del Šolskega centra ŠkoQa Loka. Šolski kompleks se nahaja na robu starega mestnega jedra, na prijetni in umirjeni lokaciji, ki jo obdaja ŠkoQe-loško hribovje, mimo teče reka Selška Sora, ob njej poteka sprehajalna pot, imamo tudi čudovit razgled na ško^eloški grad. V našem domu je bivanje prijetno in domače. Ker nas je malo, se med seboj dobro poznamo, več je možnosti za individualizacijo, socializacijo in medsebojno sodelovanje. Naš prvotni cilj je dijakom zagotoviti vzpodbudno delovno okolje, kjer se lahko učijo. Vzgojitelji dijake spodbujamo in motiviramo, da učenje postane njihova skrb in odgovornost, saj bodo le tako lahko uspešno zaključili šolanje. Za vzgojno skupino skrbimo vzgojitelji in svetovalna delavka. Tesno sodelujemo s šolo in starši. Povezanost s šolo nam omogoča, da informacije med šolo in dijaškim domom za- okrožijo zelo hitro kar nam omogoča hitro in primerno ukrepanje. Kje so naše prednosti? • Majhen, a vendar ravno prav velik dijaški dom za uspešno sodelovanje in individualno delo. • Blizu različnih srednjih šol. • Del Šolskega centra Škofa Loka, kjer izobražujemo za različne, dandanes zelo iskane poklice tehničnih smeri s področja strojništva, lesarstva in avtoservisne dejavnosti. ŠC Škofa Loka je obenem tudi največja šola v Sloveniji, ki nudi možnost izobraževanja po vajeniški obliki. • Lokacija v okolju z močno razvito industrijo, ki nudi številne možnosti študentskega dela in vključevanje v projekte v industriji. • V neposredni bližini so številne možnosti za športno udejstvovanje, kar dijakom s statusom športnika omogoča lažje usklajevanje šole in treningov. SEM ZAPOSLEN, KLJUB TEMU ... • Iščem možnosti za pridobitev višje stopnje izobrazbe. • Pri delu potrebujem znanje tujega jezika. • S svojo zaposlitvijo nisem zadovoljen. Kaj naj storim? • Prihajam iz tujine in potrebujem znanje slovenskega jezika. • Ali obstaja možnost udeležbe v brezplačnem tečaju (angleščine, računalništva, retorike ...)? • Zanimajo me kratka usposabljanja za pridobitev določenih veščin in kompetenc. • Nova zaposlitev postavlja pred mene nove izzive. Kje in kako se lahko usposobim za ...? • Kako lahko »vnovčim« svoje delovne izkušnje za razvoj poklicne kariere? S takšnimi in podobnimi vprašanji se je v preteklih dveh letih oglasilo v svetovalnem središču na Ljudski univerzi Celje 318 zaposlenih. Pomagali smo jim s posredovanjem informacij in svetovanjem, ki je vodilo tudi do sprejetja odločitve za nadaljnje izobraževanje. Po pregledu pridobljene izobrazbe in delovnih izkušenj smo skupaj z zaposlenimi načrtovali nadaljnje korake v njihovi poklicni karieri. Tujcem, ki so tukaj zaposleni, smo s svetovanjem pomagali do vključitve v intenzivne tečaje slovenskega jezika. Prav tako smo jim svetovali v postopku priznavanja izobrazbe. Obiskali smo številna podjetja, kjer smo zaposlenim pomagali poiskati odgovore na zastavljena vprašanja. Če se tudi vam odpirajo vprašanja v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem, možnim napredovanjem na delovnem mestu ali na splošno o razvoju vaše poklicne kariere, pridite na Ljudsko univerzo Celje ali nas pokličite. Potrudili se bomo, da bomo s strokovnim svetovanjem pomoč in opora vašim izzivom. Svetovanje je za vse zaposlene BREZPLAČNO, saj ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. 40 IZOBRAŽEVANJE Ivan Koren je ponosen lastnik starega čevljarskega orodja. Nekaj kosov, ki jih je odkupil od enega starejših mariborskih čevljarjev, je starih približno sto let. Precej orodja so mu v muzeju restavrirali in ga tako zaščitili pred propadanjem. Nekoč so bili čevlji izdelani s pomočjo lesenih »cvekov« ali »klincev«. »Če je bilo v družini pet otrok, so za prvega naročili čevlje, ki so jih nato >pojerbali< še vsi ostali. Taki čevlji so bili robustno izdelani, zdržali so desetletje,« pravi Ivan Koren. In dodaja, da je pri izdelavi čevljev »cveke« kasneje nadomestilo lepilo. Urgenca brez čakalnih vrst Kjer popravijo skorajda vse, le steklenih čeveljcev ne Celjski mladinski center (MMC) je center neformalnega izobraževanja mladih. Ustanovljen je bil leta 2004 kot javni zavod za mladinsko kulturo, izobraževanje, informiranje in šport. Izvajamo mladinsko delo, mladinske izmenjave, projektno delo, pro-stovoljstvo, omogočamo konstruktivno preživljanje prostega časa. Odprti smo vse dni v letu, naši cilji so večja aktivacija mladih v družbi, osebnostni razvoj mladostnika, učenje iz neposrednih izkušenj, izraz ustvarjalnosti, socializacija, razumevanje družbe in sistema, sooblikovanje lokalne skupnosti. Mlade pripravljamo na trg dela. Mladim omogočamo organizacijsko, finančno, tehnično, infrastrukturno in kadrovsko pomoč pri izvedbi projektov. Delujemo na lokalni, državni, evropski (projektno delo) in mednarodni ravni (izmenjave). Pri nas poglobite svoja znanja na področjih, ki vas zanimajo, hkrati pa spoznate tudi teme, ki so vam neznane. Prednost neformalnega izobraževanja je ravno v tem, da vsebine dogajanj določate vi, niso definirane vnaprej. Nudimo pester program: treninge, delavnice, izobraževanja, predavanja, tečaje, potopisna predavanja, razstave, koncerte, usposabljanja, izmenjave, festivale... Prednost učenja v našem centru je v povratnih informacijah in smernicah, ki jih mladi dobijo od vodje oz. mladinskega delavca. »Proizvajalci čevljev slednje delajo tako, da so ljudem všeč na pogled. A vid je čut, ki najbolj laže. Če vidiš nekaj lepega, še ne veš, če je to tudi dobro,« pravi čevljar Uroš Koren. »Sam sem čevelj v celoti zadnjič izdelal v srednji šoli. Da bi se lotil izdelovanja čevljev za druge, nimam časa, bi pa moral najprej sebi narediti kakšnih pet parov. To je res zahtevno delo, saj je vsaka noga drugačna, veliko je posebnosti. Če pri šivanju majice zgrešiš za dva milimetra, to nikogar ne žuli, pri čevlju pa to ne velja,« pravi Uroš Koren (levo). Skupaj z očetom Ivanom sta tandem Čevljarske urgence Koren. »Sedaj, ko so pete na čevljih nove, pa kar na ples,« je hudomušno dejal Uroš Koren, prvi mož čevljarske urgence v Starem Velenju, ko je gospe srednjih let čez lesen delovni pult podal njeno obuvalo. »Prav zares ne vem, zakaj čevljarji zapirajo vrata svojih delavnic. Za naše storitve je zanimanje neverjetno,« je dodal. In res so si v času našega obiska stranke nenehno podajale kljuko. Naval je bil skoraj takšen kot za resnično urgenco, le da si pri čevljarju danes na vrsti, jutri pa se že lahko oglasiš po popravljen par - brez napotnice in brez čakalne vrste. Pri Korenovih ima čevljarstvo dolgoletno tradicijo. Oče Ivan je kot čevljar okoli leta 1970 začel delati v velenjski poslovalnici Name. Še prej je to obrt razvijal pod okriljem premogovnika. Po očetovih stopinjah je šel tudi sin Uroš, ki se je od nekdaj rad smukal na očetovem delovnem mestu, zabijal želje, premazoval čevlje in lepil. Opravil je srednjo obutveno in gumarsko šolo v Kranju, ki je danes ni več. Zaradi ljubezni do barvnih odtenkov in papirja je najprej 12 let delal kot tiskar, ko se je nasitil triizmenskega dela in ko je šel oče v pokoj, pa je prevzel njegovo dejavnost. Pri tem ga je podprla velenjska občina, ki mu je ponudila prostor za delavnico. »Pomoč občine je zame res dragocena. Če mora čevljar za poslovni prostor v mestu odšteti 500 evrov, se to pri njegovem poslovanju zelo pozna. Ker za najem prostora plačam le simbolično najemnino, lahko imam ugodne cene. Ljudje mi pravijo, da sem najbolj ugoden v državi.« Najbolj zgodnji so upokojenci Čevljar iz Starega Velenja ni iskan le v domači občini, ampak tja prihajajo tudi s Savinjske doline in s Koroške. Vsak dan delavnico obišče vsaj 30 ljudi. Najbolj zgodnji so upokojenci, marsikdo od zaposlenih se k čevljarju oglasi med časom za malico, parkirišče je znova polno, ko se ljudje vračajo iz službe. Vonja različnih premazov in hrupa se Koren ne boji. Prav tako mu ni težko, če si med delom kdaj umaže roke. »Tako se vsaj vidi, da delam,« reče in spet v hudomušnem tonu pripomni, da imajo v Velenju k sreči tekočo vodo. Če mu ne verjamejo, vprašajo očeta Ste že kdaj slišali koga, ki je dejal, da se čevljev danes ne izplača popravljati? »Ra-čunice« resda ni za uvožene čevlje iz umetnih materialov, za katere odštejemo deset ali 15 evrov. Kakovostnim čevljem pa lahko popravila občutno podaljšajo življenjsko dobo. »Usnjene čevlje lahko popravim hitreje, bolj »Medtem ko so pri nas šolo za čevljarje ukinili, za čevljarskega mojstra na primer izobražujejo v Italiji. In šolnina je zelo draga, saj gre za mojstrsko izobrazbo, kjer je poudarek predvsem na ročnem izdelovanju čevljev.« IZOBRAŽ EVAN JE 41 Uroš Koren veliko časa preživi v v Maroku in nasploh v Zahodni Afriki. »Ta kontinent mi je všeč zaradi ritma, glasbe, od tam izviramo, kar pove besedna zveza mama Afrika.« kakovostno in večkrat. Bolje je denar porabiti za manj parov kakovostnih čevljev, kot za čevlje, ki jih lahko nosiš le mesec ali dva,« je prepričan Uroš Koren. In ob tem doda primerjavo, da zvok glasbe na računalniku ne bo nikoli tako kakovosten, kot če si zavrtimo ploščo na gramofonu. Kaj ga med vsemi stroji in orodji najbolj zaposluje? Na prvem mestu so obrabljene pete ženskih čevljev. Ta del čevlja je najbolj na udaru, saj gre za majhno površino glede na težo telesa. Obraba pet je odvisna tudi od načina hoje posameznice. Veliko dela ima tudi z lepljenjem čevljev, šivanjem pregibov in podobno. Kdaj pa kdaj kdo prinese tudi kakšno »misijo nemogoče« ali preveč utrujene čevlje, kot nežno pove Koren. »Ko rečem, da se jih ne da popraviti, mi vsi ne verjamejo. Raje pokličejo še očeta, če še obstaja kakšna možnost. Očitno se moram jaz še dokazati.« Optimizem za redko obrt Srednješolskega izobraževanja za čevljarja, ki je bilo usmerjeno predvsem v industrijsko izdelavo čevljev, pri nas več ni. Uroš nima občutka, koliko je med mladimi sploh zanimanja za to obrt. Na vrata njegove delavnice z vprašanjem o uku še niso potrkali najstniki. Velikokrat pa so se prišli kaj pozanimat mame in očetje, ki si prihodnost za svoje otroke predstavljajo v takih obrtniških vodah. »Obrtniški poklici znova pridobivajo veljavo. Sam menim, da je to vsekakor prav. Če ni izdelave, če ni izdelka in razvijamo samo birokracijo, država ne more živeti.« Sam bi z veseljem koga priučil. To bo lažje po tem, ko bo občina stavbo, v kateri je sedaj delavnica, podrla in dala rokodelcem nove prostore. Tako se bo čevljarju pridružil še kakšen krojač, resta-vrator in podobno. Tovrstna spodbuda ni zanemarljiva. Optimizem za obrt, ki skoraj da že izumira, vlivajo tudi razmisleki vrtčevskih otrok, ko obiščejo delavnico. Kar vsi namreč dvignejo roko, ko jih mojster vpraša, kdo bi rad bil čevljar, ko bodo veliki. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA »Danes je >penzija<, zato so starejši na bankah in poštah. Drugače pa že ob devetih zjutraj kakšna dva ali trije stojijo pred vrati,« je na dan našega obiska povedal Ivan Koren. Popravila Pepelkinih steklenih čeveljcev se ne bi lotil, lastnika bi raje poslal v steklarno. Je pa Uroš Koren že izboljšal čevlje, ki bi jih prav tako lahko pripisali kakšnemu pravljičnemu bitju, na primer sopotnici Petra Pana. (Foto: osebni arhiv) Zakaj na I. gimnazijo v Celju? Zaradi 210-letne tradicije in dejstva, da je skozi to šolo šlo že na tisoče ljudi, ki so uspeli v življenju, mnogi pa se tudi za vedno zapisali v slovensko strokovno, kulturno in politično zgodovino. Zaradi že toliko tisočkrat dokazanega znanja in iskrene skrbi šole tudi za vzgojo. Zaradi mnogih možnosti in priložnosti, da razviješ svoje sposobnosti in talente. Zaradi dejstva, da svoje šolske obveznosti lahko optimalno prilagodiš svojim zunajšolskim dejavnostim. Zaradi sebe in tvoje družine - na I. gimnaziji boš sklenil nova prijateljstva, spoznal boš samega sebe, spoznal boš svet; v topli, domačni šoli se boš počutil varnega in sprejetega. I. gimnazija je šola z enim najvišjih povprečij točk na maturi, kiti bo do omogočile, da se boš lahko vpisal na katerokoli fakrult^to. V vsakti generaciji je na »Kajuhu«za cel razred zlatih maturantov. Kajuhovci zmagujemo, dotaivamo priznanja io nagrade t ur osvajamo medalje oa državnihin medvajodnih tekmovr njie (predmetna znanja, glasba, šport). INI a l.gimnaziji spodbujamo ustvarjalnost, poudarjamo vre-dnotein se trudimo za širino in logično povezovanje znanj; vse to boš zelo potreboval za svojo študijsko in poklicno prihodnost. Ponujamo več kot 30 razli°nih obšolvkih dejavnov^: od krožkovin raziskovalnega dela do izjemno bogate kulture in športa terštevilcih elvsku rzij po Sloveniji in Evropi... Z rojeo|mi goeorci angleškega, nemškega, francoskega, špan-sloega io ruskega jezika zagotavljamo zares lavalitetno znanje tajihi jeznikovc. Omogočamo tadi poglobljeno znanjeračunalni-štva in informatike. Pridruži se cam va splošni, klavični, umetv^ki jjinjinaziji ali v športnem od de°u.ls Isreno tej bomo veseli. oprejel te bo strokovno močan in izkcšen, razumevajoč in prijazen učiteljski zbor, °i ti bo pomagal tvoja srednjošolska leta spremeniti v najlepše s^mme. Postani psl čudovrte tradicije. Bodi član zmagovalne ekipe. Pridi na »Kajuha««! Promacijsko be sedilo I. GIMNAZIJA _V CELJU _ Šola s tradicijo - za danes in jutri - pestra izbira tujih jezikov: angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina, latinščina, italijanščina - pouk z varaevimi gooorci pri vseh tujit jezikih (nemščina, angleščina, francoščina, španščina, ruščiva) - pouk s nomočro interaktivnih tabel v vseh učilnicah - prosti brezžičvi (WiFi) dostop - vaje v sodobno opremjjenih laboratorijih - raziskovalna drsjavnost - vclik izbor izvenšolskih dejavnosti - ekskurzije po vsej Ueropi - stvtosi aa športvike, aulturnike, tekmovalce, zdravstveno ogrožene in druge aktivne dijake - učbeniški sklad - šolski sklad - orga^z^m topla malica v šolski jedilnici - nova telorradnica -poukdopoldne Splošna gimnozija - široko odprča vrata na vse univerzitetne študijske programe - možnosš učenva treh tujih jezikov Kl asi eno gimnaaija - latinščina in poudaaek na humanističnih predmetih -odlična priprava na študij medicine in prava ŠportnioolbelaU - več ur športne vzgooc in prilagajanje šolskih obveznosši - udeležba na športnem taboru Umetnjška gi mnazija - sjrokovni del pouka na Glasbeni šoli Celje - velika možnosš nasSopanva na kulturnih prireditvah Vzporedno glaabeuo izobraževanje - obiskovale katecegakoli saednrešolskega programa - saednvešolska glasbena izobrazba 75 % diplomantov Visoke šole za proizvodno inženirstvo po končanem študiju napreduje na delovno mesto, ki ustreza novi izobrazbi Uroš Koren se je že kot otrok rad smukal po čevljarski delavnici, ki jo je njegov oče imel v tedanji velenjski poslovalnici Name. Danes si s čevljarstvom tudi sam služi kruh, sicer pa rad tudi potuje, turno smuča in se ukvarja z najrazličnejšimi športi. Včasih je treniral smučarske skoke. »S popravilom čevlja za 15 evrov ima čevljar enako veliko dela kot s popravilom tistega za 100 evrov,« se strinjata oče in sin. Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov na področju tehniških ved. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti pa je diplomirani inženir strojništva. Po mnenju študentov in diplomantov so ključne prednosti študija na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo: 1. Študij je praktično naravnan Praktično znanje, podprto s teorijo 2. Študij je učinkovit Delo poteka v manjših skupinah. 3. Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja Visokošolski učitelji iz gospodarstva z bogatim znanstveno-razisko-valnim delom 4. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih Dobro opremljeni laboratoriji in računalniške učilnice. Tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji. 5. Prijazna in dostopna ekipa Iznajdljiva ekipa, ki je na voljo tudi izven uradnih ur študentskega referata. 6. Odlične zaposlitvene možnosti Diplomirani inženirji strojništva spadajo med deficitarne poklice, tako na ravni regije kot v celotnem slovenskem prostoru. 7. Razumni in transparentni stroški študija Ni neprijetnih presenečeni zaradi nepričakovanih dodatnih stroškov med študijem. Vsebina študijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev. Zahteve po ključnih kompetencah in veščinah zaposlenih so se v zadnjih letih bistveno spremenile, s posodobitvijo študijskega programa se je VŠPI temu prilagodila in vključila tudi področja omogo-čitvenih tehnologij za 4. industrijsko revolucijo. VISOKA ŠOLA ZAPROIZVODNO •Vi"» INŽENIRSTVO Mariborska cesta 2, Celje Postani diplomirani inženir strojništva Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) Odlična zaposljivost inženirjev energetike Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, to je v dveh največjih energetskih bazenih v Sloveniji. Z individualnim pristopom k študentom ter vrhunsko opremljenimi laboratoriji ustvarja odlične pogoje za kvaliteten študij in pripravljenost diplomantov na izzive, ki jih prinaša prihodnost na področju energetike. Študenti so aktivno vključeni v projektno delo, kjer lahko v praksi uporabijo pridobljeno teoretično znanje in pridobivajo prepotrebne izkušnje pred vstopom na trg dela. Diplomanti imajo po zaključku študija različne možnosti za zaposlitev. Potrebno je poudariti, da so zaposlitvene možnosti za diplomante ne samo v podjetjih, ki se neposredno ukvarjajo s panogo energetike, ampak tudi v vseh večjih podjetjih, kjer lahko s primernimi ukrepi s področja učinkovite rabe energije optimizirajo svoje poslovanje. Fakulteta za energetiko redno izvaja analize o zaposlji- vosti diplomantov, kjer beleži odlične rezultate. Inženirjev energetike skorajda ni v evidencah iskalcev zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje RS. Študij energetike je primeren za študente, ki jih veseli tehnika. Večinoma se za študij odločajo dijaki s področja elektrotehnike, strojništva ter gimnazijci, ki jih zanima nara- • voslovje. V zadnjem času se za -študij energetike odloča vse ' več deklet, kar nas zelo veseli. Priključi se tudi ti! , ZELIS IZVEDETI VEČ? VPISI SE NA FAKULTETO ZA ENERGETIKO! FAKULTETA ZA ENERGETIKO krško - velenje Inštitut zi Institute of energetiko Energy Technology WWW.FE.UM.SI Fakulteta za energetiko V Skupini Gorenje je izobraževanje pomemben del kulture podjetja V Gorenju se zavedamo pomena dobro izobraženih, visoko usposobljenih strokovnih kadrov, zato pri zaposlenih spodbujamo učenje v času celotne kariere, strategija izobraževalne dejavnosti Skupine Gorenje pa izhaja iz poslovne strategije podjetja. Glede na poslovne usmeritve in cilje posamezne družbe v Skupini Gorenje izvajamo različne programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, prav tako imamo lastno Kor-porativno univerzo Gorenja s štirimi študijskimi programi, pri tem pa ves čas sledimo našemu temeljnemu cilju: podpirati strokovni razvoj sodelavcev. Na ravni skupine smo lani v izobraževanje in usposabljanje tako vložili 1,7 milijona evrov. V letu 2018 je bilo v procese izobraževanja in usposabljanja vključenih 5.451 ali 54,1 odstotka zaposlenih v Skupini Gorenje. Izvedli smo 198.316 ur izobraževanj in usposabljanj ali povprečno 19,7 ur na zaposlenega v skupini. Za pridobivanje novih veščin na delovnem mestu smo za naše zaposlene izvedli še 98.188 ur usposabljanja na delovnih mestih. V programe Korporativne univerze Gorenja (CUG - Corporate University of Gorenje) je bilo v 2018 vključenih 50 zaposlenih. CUG temelji na pridobivanju in združevanju znanja, prenosu najboljših praks, povezovanju različnih poslovnih kultur in utrjevanju skupne korporativ- ne identitete. »Skozi desetletja nam je v Gorenju uspelo razviti kulturo vlaganja v znanje in razvoj zaposlenih. Poslovno okolje, v katerem delujemo, predstavlja velik izziv, z njim pa se lahko spopadamo le z inova-tivnimi pristopi, izdelki in storitvami. To pa lahko dosežemo samo skozi načrtno vlaganje v znanje in z nenehnim razvojem naših kadrov za uspešno delovanje v mednarodnem okolju,« poudarja Irena Vodopivec, v Gorenju direktorica področja razvoja kadrov. gorenje Lastna akademija že več kot četrt stoletja, spletno izobraževanje že več kot 10 let Prav zato smo v Gorenju že pred več kot 25 leti ustanovili Managersko akademijo Gorenja (MAG), da bi na ta način izobraževali in usposabljali ključne kadre za najzahtevnejše vodstvene položaje v Gorenju doma in po svetu. Skupina Gorenje je namreč izrazito mednarodna, zaposlujemo sodelavce 42 različnih nacionalnosti, 40 odstotkov zaposlenih pa dela v 60 različnih podjetjih po vsem svetu. »Odkar smo del skupine Hisense, se je mednarodni vidik našega poslovanja še okrepil, temu pa sledijo tudi naši izo- braževalni programi. Posebej se osredotočamo tudi na razvoj perspektivnih mlajših kadrov, ki se v posebnih izobraževalnih programih znotraj Korporativne univerze Gorenja pripravljajo za prevzem zahtevnejših delovnih mest ter pridobijo najsodobnejša poslovna znanja priznanih evropskih univerz,« našteva Vodopivčeva. Izvajamo tudi tečaje tujih jezikov, programe s področja informatike in računalništva, zagotavljanja kakovosti izdelkov, procesov in storitev, komuni- kacijske treninge, treninge za večjo učinkovitost in podobno. Spletno izobraževanje s pripravljenimi izobraževalnimi vsebinami deluje v Gorenju že deset let, število uporabnikov tovrstnih izobraževanj pa se iz leta v leto povečuje. Ker je čedalje več uporabnikov tudi iz Gorenjevih podjetij v tujini, dodajamo tudi vsebine v angleškem in srbskem jeziku. V Gorenju spletno učenje pogosto združujemo tudi z drugimi oblikami in metodami klasičnega izobraževanja. S programi uvajanja v delo poskrbimo za nove sodelavce. S štipendiranjem in študijem ob delu si prizadevajo pritegniti bodoče inženirje Na področju štipendiranja in študija ob delu dajemo prednost pridobivanju formalne izobrazbe na tehničnih usmeritvah. S politiko štipendiranja zagotavljamo lastne tehnično usposobljene kadre, ki jih v zadnjih letih tudi najbolj potrebujemo. S štipendisti že med študijem aktivno sodelujemo. Vključujemo jih v številne razvojne projekte, ki potekajo v podjetju, jim nudimo ustrezne študijske prakse in možnost izdelave diplomskih in magistrskih del. Po zaključku študija vse štipendiste tudi zaposlimo za obdobje uvajanja v samostojno delo, po uspešno zaključenem uvajalnem obdobju pa jih tudi zaposlimo za nedoločen čas. www.gorenjegroup.com IZOBRAŽEVANJE 43 Fakulteta z mednarodnimi akreditacijami, ki daje praktično znanje Če želite študirati na mladi dinamični fakulteti, kjer poleg teoretičnega znanja pridobivate ekonomsko in poslovno znanje strokovnjakov, ki so hkrati zaposleni v praksi, smo prava izbira za vas. Z možnostjo najmanj 6 tedenske strokovne prakse v podjetjih in drugih organizacijah že tekom študija naši študentje pridejo v stik s poslovnim okoljem in si nabirajo dragocene izkušnje in stike z bodočimi delodajalci. Izobraževanje ekonomistov na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije je vpeto v poslovni svet tudi skozi številne ekskurzije v podjetja, skozi predavanja gostov iz prakse, z delom na projektnih nalogah za konkretna podjetja, s podjetniškimi delavnicami in okroglimi mizami o aktualnih temah. Mednarodne izkušnje študentom zagotavljamo preko številnih tujih profesorjev, ki vsako leto gostujejo pri nas, prav tako pa imajo študentje možnost Erasmus+ izmenjave za študij ali prakso v tujini, udeležbo na mednarodni poletni šoli ali konferenci. Študij po trimestrih Študij poteka v obliki trimestrov, kar pomeni, da študentje poslušajo praviloma dva, največ tri predmete naenkrat. To jim omogoča lažjo osredotočenost na študij posamezne snovi in sprotni študij. Mednarodne akreditacije programov Na MFDPŠ izvajamo kakovosten in mednarodno usmerjen študij ekonomije, poslovanja in managementa, s katerim želimo prispevati k razvoju družbe znanja. Vsi naši študijski programi imajo akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Študijska programa Poslovanje v sodobni družbi in Management znanja imata akreditacijo avstrijske nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu AQ Austria. Fakulteta pa je pridobila tudi mednarodni certifikat hrvaške nacionalne agencije za znanost in visoko šolstvo AZVO. agency for science and higher education azvo Croatia Dodiplomska programa • Ekonomija v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (UN) • Poslovanje v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (VS) Magistrska programa • Management znanja - magister managementa • Vodenje in kakovost v izobraževanju - magister managementa izobraževanja Doktorski program • Management znanja - doktor znanosti Fakulteta je raziskovalno in razvojno uspešna predvsem na področju evropskih projektov, izvaja mednarodno znanstveno konferenco MakeLearn&TIIM in pri nas deluje tudi mednarodna založba ToKnowPress. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije International School for Social and Business Studies Celje • Slovenia • Europe do mm FOKLictvi VPISI SE NA ŠTUDIJ V CEUU Redni študij - brez šolnine tudi za zaposlene POSLOVANJE V SODOBNI DRUŽBI (VS) dipl. ekon. (VS) »Tudi izobrazba vodi do sreče v življenju in do uspešne kariere« Razmišljate o tem, da bi zaključili srednješolski program, nadgradili znanje tujih jezikov ali okrepili svoje podjetniške veščine? Nameravate stopiti korak naprej na svoji izobraževalni ali karierni poti in bi potrebovali nasvet, svetovanje? Na UPI - ljudski univerzi Žalec vam tudi v spomladanskem semestru ponujamo bogat nabor izobraževalnih vsebin ter celovito informiranje in svetovanje za poklic in kariero. Vpisi v srednješolske programe in osnovno šolo za odrasle še možni Pri nas lahko dokončate osnovno šolo za odrasle (in to brezplačno) ali si pridobite nov poklic, se prekvalificirate ali pa samo opravljate splošno maturo - v ekonomski gimnaziji, maturitetnem tečaju ali kot 21-letnik. Vpisi so možni tudi v tem obdobju, še več - če se v srednješolski program vpišete sedaj, boste poravnali le polovično šolnino. Zavedamo se, da odločitev za nov poklic, ni lahka, zato vam v pomoč ponujamo izkušnje udeležencev, ki so pri nas uspešno zaključili izobraževanje. Ko smo jih vprašali, zakaj so se vpisali ravno na UPI Žalec, so nam odgovorili: ^ pritegnila me je želja po osebnem razvoju oz. osebna rast, ki mi je pri vas omogočena, pohvale vaših bivših vpisanih, predvsem pa želja po pridobitvi izobrazbe, ki me veseli in bi si želela v bodoče opravljati, l/ ker želim poleg splošne mature pridobiti tudi poklic in se mi zdijo pogoji na UPI odlični, ker mi je najbližja šola in sem slišal, da so predavatelji in drugo osebje odlični, priporočilo prijateljev o kvalitetnem programu izobraževanja, ^ adolescenca - ko sem hodil v srednjo šolo pri 15 letih, še nisem vedel, koliko pomeni izobrazba. Sedaj se počutim ničvrednega brez izobrazbe, saj tudi izobrazba vodi do sreče v življenju in uspešne kariere. Vir: Iz ankete ob vpisu, september 2018 Podelitev potrdil o uspešno zaključenem tečaju računalništva zaposlenim v podjetju BSH Nazarje Na UPI Žalec zagotavljamo strokovnost in kakovost, odlične predavatelje z izkušnjami iz prakse in posluhom za odrasle udeležence, prijetno in sodobno učno okolje, ugodne plačilne pogoje in popuste, več izpitnih rokov v izrednem izobraževanju in gradiva, ki so vključena v šolnino. Vsem našim udeležencem pa omogočamo tudi svetovanje pred, med in po izobraževanju, učno pomoč, mentorstvo in uporabo računalnikov v okviru Središča za samostojno učenje ter varstvo otrok v Večgenera-cijskem centru Planet generacij. Delavnice za podjetja Za podjetja organiziramo podjetniške delavnice s po- 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), STROJNI TEHNIK (pti), ELEKTROTEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI 1 AEROBIKA FIT HRBTENICA FLAMENKO JEZIKOVNI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO dročja tujih jezikov, računalništva, komunikacije, vodenja in motivacije, timskega dela, projektnega menedžmenta, digitalnega marketinga in zdravja na delovnem mestu. Vse naše delavnice so »tailor made«, kar pomeni, da se o vsebini dogovorimo skupaj z naročnikom delavnice - podjetjem, in sicer v skladu z izo- braževalnimi cilji podjetja ter glede na predhodno znanje udeležencev. Pri izvedbi podjetniških delavnic sodelujemo s predavatelji, ki so preizkušeni in odlično poznajo tako teoretične osnove kot tudi prakso v podjetjih. I SEMESTRALNI VPIS V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME □ D 1 5. 1 . DALJE Vpišite se, plačajte POLOVIČNO ŠOLNINO in nadoknadite zamujeno. Možnost plačila na obroke Brezplačno do znanja in svetovanja V času, ko se soočamo z nenehnimi spremembami, je vse-življenjsko učenje pomembno, če ne kar nujno. Zato si na UPI Žalec prizadevamo v regijo pripeljati čim več izobraževalnih projektov, ki so sofinancirani in zato za vas brezplačni. To pomlad zaposlenim in brezposelnim omogočamo vključitev v računalniške in jezikovne tečaje, tečaj komunikacije, priprave na NPK socialni oskrbovalec na domu ter priprave na izpit iz Zakona o upravnem postopku. V okviru Večgeneracijskega centra Planet generacij UPI ponujamo delavnice osebnostne rasti, učenja in raziskovanja ter pripovedovanja zgodb tako za otroke kot tudi za starše in stare starše. V času šolskih počitnic pa organiziramo zimske poči-tniško-ustvarjalne delavnice in varstvo otrok od 1. do 5. razreda. Naše svetovalke v Svetovalnem središču Žalec pa vsem - tako zaposlenim kot tudi brezposelnim - nudijo brezplačno informiranje in svetovanje za izobraževanje in kariero. Verjamemo, da boste med bogato izobraževalno ponudbo našli nekaj zase. Zato - odprite vrata novim priložnostim in pridite na UPI Žalec. Z vami bomo vse do vašega doseženega cilja. Za več informacij pa obiščite našo spletno stran www.upi.si Promocijsko besedilo Po znanje na UPI - ljudsko univerzo Žalec »Naše podjetje je s sodelovanjem z UPI Žalec zelo zadovoljno, saj ste nam pripravili programe, ki so v celoti ustrezali našim potrebam. Obseg in čas izobraževanj ste v celoti prilagodili času, ki je najbolj ustrezal našim zaposlenim. Zaradi pristopa, organizacije in odlične izbire predavateljev so udeleženci izobraževanj radi obiskovali programe. Strokovnost predavateljev, preprost način razlag, zanimiva gradiva in izvajanje programov z aktivnim sodelovanjem udeležencev so omogočili dosego cilja osvojitve pričakovanega znanja pri udeležencih in izboljšanje njihovih kompetenc. Vse pohvale projektu in hvala odlični ekipi. Naše podjetje kot tudi zaposleni želimo tudi v prihodnje sodelovati z vašo ustanovo.« Viktorija Kričaj, Zagožen, d. o. o. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 45 Prvi rezu pozitivni tati so tu! Nekaj teže že izgubile in pridobile mišično maso Za nami je že mesec dni Akademije zdravega življenja. In veseli smo, da lahko vsak teden poročamo o pozitivnem napredku udeleženk! Takšne pohvale seveda ne smejo vplivati na to, da bi njihova motivacija upadla, ampak še dodatno narasla. Pred nami sta še dobra dva meseca vadb in učenja podrobnosti o športu, psihologiji in prehrani. Ekipa desetih udeleženk že tudi sama opaža, da ima vsaka posameznica več kondicije, počutje se je že izboljšalo, izgubile so že nekaj telesne mase. Skupno je izpuhtelo že več kot 20 kilogramov, 18,7 odstotka maščobe, skupno pa so pridobile več kot 5 odstotkov mišične mase. Super! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Skupina tehta že 21 kilogramov manj kot v začetku. V povprečju je to nekaj več kot 2 kilograma na posameznico. To pomeni, da se vse držijo nasvetov o tem, da hitra izguba teže nikakor ni zdrava, saj se pojavi nevarnost, da se bodo kilogrami povrnili. Bistvo je zdravo življenje, izguba teže je le posledica. Stresite stres! Če tudi vi pridno prebirate nasvete naših strokovnjakov, so prvi učinki vidni tudi pri vas. Ne glede na to, da vam morda preko časopisa ne moremo posredovati vsega znanja, ki ga dobijo udeleženke akademije. Ko pridejo na plan prvi rezultati, sledi motivacija, a ta zna včasih nekoliko upasti. Zato je ključno nadaljevati pravilno prehranjevanje in vadbo. In biti pri tem vztrajen. Nikoli ne pozabite, cilj ni le tisto, kar smo si zadali, ampak je cilj že tudi pot. Skupni imenovalec vsemu pa je zavedanje, kako vztrajni in natančni morate biti. Ko motivacija upade, lahko to za človeka pomeni stres. To je le normalna reakcija organizma na ogrožajoče dražljaje iz okolja. Nepotrpežljivost, vzkipljivost, omahljivost, pomanjkanje interesa, neučinkovitost, zmedenost, hitenje, motnje spanja. Če se pojavi vse to v trenutku, ko veste, da so učinki že tu, motivacija pa manjka, potem zelo dobro preberite nasvet psihologa Iztoka Žilavca iz 24alife. Njegove besede dajo moč našim udeleženkam. Naj jo dajo tudi vam! Ostanite pozitivni, razmišljate s srcem, pa tudi z razumom in nikoli ne pozabite na humor. To je namreč najbolj konstruktiven način soočanja s težkim trenutkom. Ki ga lahko premagate in nadaljujete s potjo do cilja! ШШЖ7 Iztok Žilavec, univ. dipl. psih, 24alife IZZIV ZA BRALCE Umirite svoje misli! Omenili smo, da so izvor stresa navadno naše misli. Zato ta teden vsak dan pred spanjem skušajte svoje misli povem umiriti. Ko ležete v posteljo, si pred- STROKOVNJAK SVETUJE Zakaj bi se morali aktivno soočati s stresom? Zagotovo ste vsi že mnogokrat slišali, da je stres škodljiv. Ampak le malokdo se vpraša, zakaj je tako. Precej enostavno je razumeti, da je za zdravje škodljivo, če pojemo ali popijemo nekaj strupenega. Težje pa si je predstavljati, da ima podoben negativen vpliv na nas tudi stres, ki je navadno le posledica naših misli. Ali ni zanimivo, kako lahko že ena misel povzroči, da se v našem telesu sprožijo procesi, ki so škodljivi za naše zdravje? Ko pomislimo na plačilo položnic, na našem bančnem računu pa ni denarja, doživljamo stres. Ta se ne kaže le v naših mislih, ki nas takrat preplavijo, ampak tudi v naših čustvih, vedenju ter seveda v telesnem odzivu. Ko smo v stresu, nam začne srce hitreje razbijati, dihanje se pospeši, mišice postanejo napete, lahko se začnemo potiti, če naštejemo le nekaj telesnih odzivov v stresu. Seveda ni nič narobe, če ta reakcija poteka krajši čas. Težava nastane, če stres doživljamo vsak dan. Na žalost živimo v času, ko praktično vsak izmed nas vsaj nekajkrat na dan doživi stresni odziv. Mnogi doživljamo stres celo večino časa. To pa je lahko težava. Stresni odziv si lahko predstavljate, kot da vaše telo dela s povečano močjo. Nekaj časa to lahko počnemo, čez čas pa se telo utrudi. V skrajnem primeru pride do izgorelosti. To pa je stanje, ko je naše telo tako izčrpano, da nismo sposobni opravljati niti osnovnih vsakodnevnih opravil. Da do tega ne bi prišlo, moramo stres obvladovati. To lahko počnemo na več načinov. Lahko se stresu izogibamo, npr. gremo na počitnice. Lahko se naučimo stresne situacije doživljati kot manj stresne ali nestresne. Lahko se proti stresu borimo s telesno dejavnostjo. Možnosti za boj proti stresu pa so tudi različne oblike sproščanja. Če sprostimo naše telo in misli, potem prekinemo tudi stresno reakcijo. Oblike sproščanja Poglejmo si tri različno zahtevne tehnike sproščanja. Dihalne tehnike sproščanja so zelo enostavne in ne vzamejo veliko časa. Avtogeni trening je že nekoliko bolj kompleksen, zahteva pa tudi nekaj vaje. Hipnoza je izmed teh treh najzahtevnejša za izvedbo, vendar pa so njeni učinki zato tudi največji. Dihalne tehnike Z globokim, sproščenim in umirjenim dihanjem telesu sporočimo, da ni potrebe po doživljanju stresa. V teoriji se sliši dobro, ampak kakšno sploh je umirjeno in sproščeno dihanje? To je dihanje, ki je počasno in pri katerem vdihnemo čim več zraka ter pazimo, da ves zrak, ki smo ga vdihnili, tudi izdihnemo. Skušamo torej počasi vdihniti in pri tem zajeti čim več zraka, nato pa počasi izdihniti ves ta zrak iz pljuč. Naredimo več takih vdihov in izdihov, dokler ne začutimo, da smo se umirili. Avtogeni trening Gre za tehniko, kjer skušamo odmisliti vse skrbi in se osredotočiti samo na svoje telo ter vsak košček našega telesa sprostiti. Z občutki toplote in teže dosežemo sproščenost v mišicah. To pa lahko dosežemo samo, če smo popolnoma osredotočeni, kar pomeni, da vse misli usmerimo v naše občutke. Zato tudi ne moremo več razmišljati o težavah oziroma vzrokih, ki so pripeljali do stresnega odziva. Hipnoza Velikokrat se srečam z negativnimi občutki do hipnoze, saj jo ljudje povezujejo s hipnozo, ki je navadno prikazana na televizijskih ekranih. Tam je hipnoza prikazana kot neko nenadzorovano stanje, v katerem počnemo stvari, ki nam jih hipnotizer ukaže in jih drugače ne bi počeli. Naj zapišem, da je to zmoten prikaz hipnoze, saj hipnoza ni nič drugega kot stanje zmanjšane pozornosti. V tem stanju ne spimo, ker gre za budno stanje. Svojo pozornost usmerimo zelo ozko in tako odmislimo zunanji svet. S tem seveda dosežemo globoko sproščenost in odmislimo skrbi, poleg tega pa smo v hipnozi tudi precej bolj dovzetni za sugestije, kar omogoča, da lahko oseba postane tudi bolj odporna na doživljanje stresa - npr. preko zvišane samozavesti. To seveda niso edine tehnike sproščanja. Ena najbolj razširjenih in uporabnih tehnik je gotovo meditacija. Tudi avto-geni trening je ene vrste meditacija, teh pa poznamo še več vrst, vse pa delujejo po približno enakih principih usmerjene pozornosti in osredotočenega, umirjenega dihanja. stavljajte, da ste nekje na toplem, na obali, kjer slišite samo valovanje morja. Skušajte začutiti vonj morja, toploto sonca na vaši koži. Odmislite vse drugo in za nekaj minut samo uživajte v vaši oazi miru. Če vam misli pobegnejo, jih samo pripeljite nazaj na vašo obalo. Tudi sproščanje zahteva trening, zato bo napredek iz dneva v dan gotovo večji. 46 RAZVEDRILO Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Kožuh Sin vpraša očeta, ali je res, da nekatere živali dobijo vsako leto nov kožuh. »Ja, sinko, res je, samo tega nikar ne povej mami!« Pameten »Očka, kdo je bil najpametnejši, ko si bil še ti majhen?« »Moji starši in dedek.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Kdo pa je danes vpraša,« Mihec. »Ah, danes ste pa najpametnejši otroci.« Pa pravi Mihec: »Očka, ti pa res nimaš sreče.« Pokleknil je Pavla Jožici: »Veš, da je včeraj Štefan pokleknil pred mano?« »Saj sem ti rekla, da vse preveč loščiš ta tvoj parket.« Šale nam je poslala Mira Milec iz Celja. Veterinar »Gospa, zmotili ste se,« reče veterinar gospe, ki ga je zaprosila, da jo pregleda. »Jaz zdravim živali, vi morate k osebnemu zdravniku.« Gospa ga pogleda in vpraša: »Zmotila? Ko se zjutraj zbudim, sem skuštrana kot kokoš, na poti v službo visim v avtobusu kot opica na veji, v službi delam kot osel, mož mi zvečer pravi: >Pridi, muci-ka.< Ste še vedno prepričani, da sem prišla k nepravemu zdravniku?« Zgaga Gost naroči jajčka na oko. Ko poje, pokliče natakarico in naroči: »Kozarec radenske, prosim. Zgaga me peče.« »A po jajcih?« »Ne po grlu.« Blondinka Blondinka pride k zdravniku. »Snemite te slušalke!« ji reče. »Ne morem, saj so življenjsko važne!« odgovori blondinka. Zdravnik kljub temu prime slušalke in jih blondinki vzame z glave, takrat blondinka začne loviti sapo, v obraz pa postane popolnoma modra in hlasta za zrakom. Zdravnik ničesar več ne razume. Da si slušalke na glavo in sliši: »Vdihni ..., izdihni ..., vdihni ..., izdihni ...« Aparat Na letalu je neka ženska sedela poleg duhovnika in ga vprašala: »Oče, vas lahko prosim za uslugo?« »Seveda, z veseljem vam bom pomagal, če bom le lahko.« »Veste, kupila sam drag in zelo dober aparat za depilacijo in se bojim, da bom morala na carini veliko plačati. Bi ga hoteli vi skriti pod svojo haljo?« »Seveda bi lahko, težava je le, ker ne morem lagati. Daj- te mi aparat, si bom že kaj izmislil.« Na letališču carinik vpraša duhovnika, če ima kaj prijaviti. »Od glave do pasu nimam nič za carinjenje, sin moj!« prepričljivo odgovori duhovnik. Nekoliko zmedeno carinik vpraša: »Kaj pa od pasu navzdol?« »Tam spodaj pa je aparat za ženske, ki še nikoli ni bil v uporabi,« odgovori duhovnik. Carinik se glasno nasmeji in zakliče: »Naslednji, prosim . Že eno uro čakamo v vrsti. Oven Tehtni ca ШШ Če bova tekla, bova kmalu imela bolj bolj gladko kožo. Kliče teta iz Nemčije: »Ali potrebuješ kaj denarja?« »Seveda!« »Potem ga pa zasluži!« Konc tedna bo Luna potovala po vašem znamenju, zato bo življenje dobilo pospešen ritem. Okoliščine vas bodo preizkušale, hoteli boste delovati premišljeno, vendar vas lahko pri tem izdajo živci. Vaša navidezna umirjenost vam bo povzročala pravi notranji orkan čustev in zadržane energije. Več gibanja, težjega fizičnega dela in rekreacije bo naredilo pravi čudež pri vašem počutju, še zlasti zaradi Marsa v ovnu! 3\k V ponedeljek kmalu po polnoči bo Luna vstopila v vaš znak in bo tvorila prvi krajec v torek malo pred polnočjo. Treba se bo bolj prilagajati ljudem in dogajanjem v vaši okolici. Določene situacije v prvi polovici meseca bodo test vaše potrpežljivosti in notranje moči. Na preizkušnji je lahko eno od vaših prijateljstev. Svetujem vam, da se ne prenaglite prav nikjer. Delujte premišljeno in modro, prav nikamor se ne mudi! Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Potrebovali boste nekaj več miru in zasebnost vam bo pomenila zelo veliko. Prav to pa bo težko doseči, saj se bodo kar naprej pojavljale okoliščine, ki bodo zahtevale vašo prisotnost. Enostavno se bo treba prilagajati. Težko boste ohranili notranje ravnotežje, kar je že tako vaš večni problem. Dnevno boste občutili padce in vzpone, zato se potrudite, da zasijejo vaše dobre lastnosti v najlepši luči. škorpijon Lotili se boste reševanja zadeve, na kateri se že nabira prah. Močno vam bo odleglo, da je tudi to za vami. Okolica veliko pričakuje od vas. Včasih bo vse skupaj kar precej utrujajoče in želeli si boste miru. Skrbelo vas bo in morda si boste neko situacijo razložili popolnoma napačno in sklepali na podlagi predpostavk. S tem si lahko naredite kar nekaj škode. Pazite, kako boste reagirali in kaj boste rekli. Dvojčka V sredo dopoldne bo Luna vstopila v vaš znak in obetata se živahna komunikacija in pestro dogajanje. Neprestano se vam bo mudilo, zato lahko naredite marsikaj samo na pol, pazite se površnosti! Nedorečene čustvene situacije vam bodo jemale veliko časa. Vse tisto, kar vam že v preteklosti ni bilo jasno, se bo ponovno postavilo pred vas. »Končni obračun« boste naredili v sebi lastnem slogu, še kako zanimivo bo. Rak Strel ec Pripravite se na povečan obseg obveznosti, ki vam ne bodo dale dihati v prihodnjih dneh. Čas bo vse prehitro mineval in odlično se morate organizirati, da boste dobro delovali. Zasebno življenje boste v tem obdobju dali na stranski tir. Pri tem boste naleteli na protest in nestrinjanje okolice. Ne boste pripravljeni preveliko popuščati in se prilagajati. Kljub temu velja, da ne zanemarite potrebe po sprostitvi in počitku. Kozorog Verjetno ste čisto vpeti v svoje vsakodnevno delo in se nimate časa ozreti okoli sebe. Prav zato velja opomnik: ta čas je čudovit za učenje, osvajanje novih znanj in filozofije ter za nova poznanstva. Če boste vlagali dovolj energije v ta področja, bodo zelo dobri rezultati hitro vidni. Na čustvenem področju boste neverjetno resni, mogoče celo preveč zadržani. Bolje bo, če se sprostite in prepustite lepim trenutkom. Dela se boste lotevali zelo resno in odgovorno, kot je v vaši navadi. Kompliment, ki ga boste dobili, bo mišljen resno, vi pa boste kar malce dvomili o tem. Oseba, ki vas je navdihnila, se bo nekoliko umaknila iz vašega življenja. Čustveno življenje bo v ospredju in to bo tudi zdravilo za vse vaše tegobe. Tokrat se ne boste predajali malodušju, znali boste celo obrniti vse v svojo korist. Vodnar Ogromno energije boste imeli, vprašanje pa je, če jo boste pravilno razporejali. Delajte čim več različnih stvari, pa bo! Če vam bo ostajala neporabljena, lahko prinaša velike notranje napetosti. Svoje nestrinjanje z okoliščinami boste pripravljeni povedati na ves glas. Nagnjeni boste k pojasnjevanju in razpravljanju, kar pa ne bo rodilo dobrih rezultatov. Tokrat ne iščite pravice, četudi imate prav. Sonce v vašem znaku vam daje ogromno energije, zato bo počutje veliko boljše v primerjavi s preteklim obdobjem. Vaš način razmišljanja se bo v tem obdobju precej preoblikoval. Sprejeli boste večje odgovornosti za svoja dejanja in s tem prenehali biti nemočna žrtev, kot ste se v preteklih dneh pogosto počutili. In seveda, nikar ne pozabite na ljubljeno osebo! Ribi Tokrat boste svojo vlogo odigrali odlično. Malo bo stvari, ki vas bi lahko vrgle iz tira. V trenutkih, ko vam ne bo šlo vse po načrtih, boste znali ohraniti optimizem in nasmeh na ustnicah. To vam bo dalo še dodatno motivacijo in potrditev, da ste na pravi poti. Oseba iz vaše preteklosti se vam občasno pojavlja v mislih in vam na nek način ne da miru. Razčistite sami pri sebi in takoj boste občutili olajšanje. V četrtek in petek dopoldne bo Luna v vašem znamenju, zato bo idealizem v zraku in intuicija povečana. Enkrat boste zelo živahni, drugič nenormalno utrujeni. Na določene trenutke se boste hoteli oddaljiti iz nekih nezavednih razlogov v svoj notranji svet. To velja zlasti za čas po 10. februarju, ko bo pričel Merkur prehajati vaš znak. Imeli boste odlične ideje, izkoristite jih! HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka VULKANSKO ŽRELO METAMORF-NA KAMNINA OKNO (ZASTAR.] MAJHNO OKO SESTAV, SKLOP VELIKANSKI KIP VAS PRI PODKUMU SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA VPREŽNI DROG OPEČENEC KMEČKEGA VOZA __EVAČERNE SLOVENSKI ALPINIST ČESEN KALCIJ STROKOVNJAK ZA RIBOSLOVJE PEVKA ERBUS LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE LISA HARTMAN DROG ZA JADRO 14 MAJHNA KOLIČINA HRANE 10 GRŠKA BOGINJA ZMAGE 4. IN 16. ČRKA DRUGAČE POVEDANO ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN PREDEL NA JZ LJUBLJANE PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR VULKANSKI IZMEČEK ODISEJEV OTOK DEJSTVO, DA KDO S KOM VE ZA KAJ OZEK KOS BLAGA NEMŠKA ROCK PEVKA DANTE ALIGHIERI PRISTAŠ MAKIAVE-LIZMA KAJNOV BRAT 13 AMERIŠKI PISATELJ (MARK) MALIK ANGLEŠKA IGRALKA WINSLET VODIČ LUTK ŠPANSKI TENORIST CARRERAS ALBANSKI DENAR PONJAVA SVETOVNI PROIZV. RAČUNALNIKOV SLOVENSKA FLAVTISTKA GRAFENAUER ITALIJANSKA LUKA ZNAMKA NEMŠKIH TV KILOGRAM (POG.) NASELJE PRI LITIJI VOLKU PODOBNA ZVER MESTO V FRANCIJI MEHIŠKA PASMA PSOV LUKSEM-BURŠKI TV ULIČNA PRODAJNA HIŠICA KRAJ PRI POSTOJNI ŽIVAL Z LOVKAMI SKUPINA ŠESTIH OSEB 12 RIBJE JAJČECE ANA DEŽMAN VINORODNA RASTLINA GIB NOGE PRI HOJI NEKD. SL. SMUČAR (PETER) INDOEV-ROPSKO LJUDSTVO RIMSKI HIŠNI BOG MISEL, IZREK (REDKO) VILKO OVSENIK LITIJ AVTOMOBILSKA OZNAKA SLOVENIJE RAZKUŽILO V BAZENIH LEN ČLOVEK (REDKO) PRIPRAVA ZA SPUST IZ LETALA POŽELENJE, SLA SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSAN-DAR ANONIMNEŽ (SLABŠ. PRAVLJIČNI JUNAK DIATONIČNA STOPNJA SUDOKU 347 7 9 8 3 6 7 1 3 8 2 5 9 8 6 3 5 2 4 3 1 9 6 7 2 6 5 SUDOKU 38 3 8 7 9 6 3 1 7 2 7 4 8 3 1 6 8 1 2 5 1 8 1 4 6 3 2 1 REŠITEV SUDOKU 346 REŠITEV SUDOKU 37 8 1 3 6 4 7 2 5 9 4 9 6 8 2 5 7 3 1 2 7 5 1 3 9 8 6 4 9 3 1 7 8 6 4 2 5 7 5 2 4 1 3 6 9 8 6 8 4 9 5 2 3 1 7 5 4 8 3 6 1 9 7 2 1 6 7 2 9 4 5 8 3 3 2 9 5 7 8 1 4 6 8 5 3 1 9 7 2 4 6 6 7 1 2 5 4 3 8 9 4 2 9 8 6 3 1 7 5 2 9 5 4 7 8 6 1 3 3 8 4 6 1 2 5 9 7 1 6 7 5 3 9 4 2 8 7 3 2 9 4 5 8 6 1 9 4 6 3 8 1 7 5 2 5 1 8 7 2 6 9 3 4 Nagradni razpis novi tednik Vedno г илтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: darilni paket kavarne Caffe šten- ga, Gledališka ulica 2 v Celju 3. nagrada: otroško striženje v brivnici Janez podjetja Nega Celje Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH CA CA Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. februarja. Geslo iz številke 5: Kratek mesec februar. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Vida Kotnik iz Nove Cerkve. 2. nagrado, darilni paket kavarne Caffe štenga, Gledališka ulica 2 v Celju, prejme: Anton Belej iz Laškega. 3. nagrado, otroško striženje v salonu Zora podjetja Nega Celje, prejme Ana Jamšek iz Rimskih Toplic. Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado bo nagrajenec prejel na oglasnem oddelku NT&RC, ostale bomo poslali po pošti. ENAKI ČRKI 6 11 MILIGRAM 9 4 2 15 16 RADIAN ELEMENT 5 3 7 8 48 RUMENA STRAN Pride tudi na dom Nekdanjim rokometašem je za predstavo zaploskal tudi predsednik RZS Franjo Bobinac (povsem desno). Levo od njega je dve vrsti višje Janez Gams, direktor velenjskega kluba. Dobra volja kljub domačima porazoma Ob 60. obletnici šaleškega rokometa je RK Gorenje poskrbel za pestro dogajanje. Na tekmi mladincev je prvo žogo s sredine igrišča vrgel dvakratni najboljši roko-metaš na svetu, Hrvat Ivano Balić. Nato so domači veterani gostili ekipo Zvezde slovenskega rokometa. Po tekmi je sledil slavnostni del, razrez torte. Na sredini igrišča sta se igralcem pridružila predsednik RK Gorenje Velenje Tomaž Korošec in podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Vzdušja v Rdeči dvorani nista pokvarila poraza veteranov in članov, le navijači so osvežitev morali poiskati malo dlje, kajti v bližnjem Max clubu je bil koncert virtuozov Vlatka Stefanovskega in Gorana Bojčevskega. Foto: GrupA Brez njega najbrž ne bi bilo nič. Štefan Kac je skupaj z zdaj žal že pokojnim Mirom Požunom igral za Celje. Pozneje ga je zvabil v Šoštanj. Kac je leta 1968 na klubski sestanek povabil Franca Plaskana in zbranim dejal: »Predstavljam vam novega predsednika kluba ...« Prej je bil predsednik Šoštanja Štefanov oče, mama je prala drese, sestra lepila plakate ... Jan Plestenjak je pred kratkim v Citycentru Celje osrečil številne oboževalke, ki so se z njim fotografirale in dobile avtogram. Še pred njegovim prihodom so publiko dodobra ogreli mladi pevci Vocal BK Studia. Dogodek si bodo številni zapomnili ne samo po druženju z Janom, temveč tudi zato, ker je so prejeli brezplačno vstopnico za njegov koncert. Oboževalko Alenko iz Celja pa bo Plestenjak osrečil z nastop pri njej doma. Uboga reva, gotovo je z živci zaradi pospravljanja, kuhanja in urejanja že čisto na koncu. Foto: Citycenter Celje Jan Plestenjak s pevci Vocal BK Studia iz Celja Premalo žensk tudi na znamkah V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled manjša fi-latelistična razstava o veliki osebnosti Almi M. Karlin. Alma je postala ena izmed 15 slovenskih žensk, ki so upodobljene na znamki. Kustosinja celjskega pokrajinskega muzeja Gabrijela Kovačič (na levi) je na odprtju razstave klepetala s kolegico iz sosednjega muzeja novejše zgodovine, kustosinjo Darjo Jan. Mogoče tudi o tem, kako to, da je v Sloveniji na 108 znamkah, ki so posvečene znanim osebnostim, tako malo žensk. Foto: GrupA Štirje v belem Te štiri osebe v belem niso duhovi, ki bi se nedavno prikazali v celjski klavnici, pač pa odgovorni, ki trdijo, da je slovensko meso varno in da se potrošnikom ni treba bati, da bi pojedli kaj nezdravega. Z leve so: Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Janez Posedi, generalni direktor uprave za varno hrano, Aleksandra Pivec, kmetijska ministrica in Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. Če so vas prepričali, naj vam tekne. Foto: GrupA