V Ljubljani, v torek, dne 28. lebrnarja 1911. Leto XXXIX. = etja po pošti: =s onlo loto naprej . E 2G-— pol lota „ . „ 13'— cotrt le!n „ . „ G-50 cn wc3eo „ . „ ?.-20 !,eiiič:jo uelolotuo „ 2S;-— oiitalo i.inzomstvo „ 35-— Ljubijaii na dom: oda la.o naprej . U £4-— pol lola „ . „ 12-— četrt leta „ . „ G-— en mesec „ . „ 2' — ipiavi prejeman mesečno K KO Inserati: Enostolpna peiltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat......10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev :Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Uredništvo je v Kopitar)evl nllol štev. 6/II1. 1'okopisi se ne vračajo; ncfranfcirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega toleiona štev. 74. = Političen ilst za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nliot štev 6. "SJi Avstr. poštne bran. račnn št. r 4.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telelona št. Ib8. r DanaSnia številka <>hfe«a 1 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. ;veza z Kalile ie rimsko vpra- •25. t. m. je načelnik »Slovenskega jba« dr. šusteršič v plenarni seji s t r i j s k e delegacije zopet ko zanimivo govoril o našem raz->rju do Italije in stališču kaloliča-v glede Svete Stolice. Ta dr. Suster-ev govor je bil gotovo eden najbolj itnih v debati, ki jo je sprožil dr. abmayr in ki se jc tikala italijan-ga problema; zato skoro vsi listi dr. isteršičev govor obširno prinašajo, ibro vedoč, da se dr. Šusteršičevim zorom prijiisuje veliko veljavo v vseh strijskih krogili. Laškim liberalnim tom seveda ni všeč, da se je dr. Šu-ršič dotaknil vatikanskega vpraša-t in Lahe ob priliki njegovih jubi-nih slavnosti spomnil na to, da rim-u vprašanje nikakor še ni rešeno, naj jeralni listi pišejo kar hočejo. Po poročilih nemških in Italijanih listov jo bil zmiscl dr. šusteršlče-tra govora sledeči : Nasproti izvajanjem gotovih gornikov konstatira dr. šusteršič, da ima ravno srečni rešitvi aneksijske ize pripisovati konsolidirano pozi- 0 Avstrije v zboru velevlasti, kar jc elo za posledico, da so se potlačile restne državi sovražne strujc in se je tli izboljšalo razmerje do Italije Za slabotno proglašena habsburška onarhija je pokazala imponujočo Iporno moč, združeno z mirnostjo in omajljivo odločnostjo integriteto ojega teritorija braniti. To dejstvo imelo najugodnejši vpliv na različna ednarodna razmerja, posebno tudi |< naše razmerje do Italije. Ni res, da »visoki vojaški krogi, fctivni generali in upokojeni ad-urali«, katerim je dr. Grabmayr sto- 1 veliko krivico, pripisujoč jim žetjo rresivne vojske z Italijo, želijo, da bi razmerje z Italijo poslabšalo. >~a-wot.no jia smo slišali, ni dolgo tega, se je v tem zmislu izrazil neki ita-janski general v aktivni službi, zoper aterega pa je laška vlada nastopila z >o odločnostjo. Govornik pravi, da on pripisuje marsikaj, kar je dr. Grab-ayr rekel, vsega pa ne, posebno pa ne lobruje metode, da se pozicijo Itali- janov v Avstriji spravlja v zvezo z razmerjem Avstrije do Italije. Grabmayr ima svoje posebne ideje, kar se tiče policijskih odredb zoper izvestne agitacijo med avstrijskimi Italijani in načina, kako se uprizarjajo procesi zaradi veleizdajc. Toda to so stvari, ki ne spadajo v delegacijo, ampak pred avstrijski parlament. Tudi diskusija o laški pravni fakulteti spada izključno pod kompetenco avstrijskega naučne-ga ministrstva, ne pa ministra za zunanje zadeve. Mč ne more kaKega noiranjepolitiL-iega .vprašanja bolj kompromitirati, kakor če se spravi v zvezo z vprašanji zunanje politike. To načelo mora veljati za vse narode v Avstriji in nobenemu narodu nc sme biti dovoljeno se ozirati črez mejo, ako ne soglaša s to ali ono rečjo, ki se godi v državi! t.e je kanšen narod v Avstriji, ki ima pravico pritoževati se nad krutimi krivicami, je ia siov«;sioki narod. Sam Grabmayr je s priznanja vredno objektivnostjo nasliKal, kako se slovenski živelj v Primorju zatira, in kljub temu Slovenci z nikomur, ki jc onstran meje, ne koketirajo. Slovenci se rajši organizujemo, se poslužujemo konstitucionalnih institucij in z vsemi močmi delamo na to, da sc ustavnim potom doseže v državi popolna enakopravnost ter se ne damo po nobeni stvari omajati v patriotični udanostj do cesarja in države. Kakor Slovenci, tako bi morale delati tudi druge narodnosti. Laško kraljestvo pa nima vzroka sc zoper Avstrijo kaj pritoževati. Mi želimo Italiji miru, napredek, močno pozicijo v Sredozemskem morju, uspehe v kolonijalni politiki in na Balkanu hočemo postopati v sporazumu z Italijo. Ali moxe Italija najti prijatelja, ki bi ji mogel več pcnucLti kai-or mi? Nobena reč ne more Italiji zagotoviti močnejše pozicije in spoštovanja, kakor če vzdrži prijateljstvo in alijanco z nami. Ampak naravni predpogoj za to je, cla se respektira absolutna nedotakljivost našega ozemlja in se ohrani status quo na Jadranskem morju. Kar pa se tiče takozvanega r i m -s k c g a 'vpraša n j a, nima to vprašanje z našim zavezniškim razmerjem z Italijo ničesar opraviti. Alijanca z Italijo je bila le takrat ogrožena, kadar se je v Italiji začelo ljudsko gibanje, naperjeno v to, da osvoji nekatere avstrijsko dežele, in ob nobeni drugi priliki. Zato jc čisto odveč, ako se cliskutira o rimskem vprašanju v zvezi LISTEK. ODisK pri IM Spisal Ivan Dolenec. (Dalje.) Izvir reke Bune je res nekaj posebna. Iz veliko votline pod nebotično talnato steno, v kateri gnezdijo jate kiih golobov, priteče na dan velika ■ka, ki goni takoj več mlinov, ki leže ikovito skoro neposredno ob izviru. Ki skalo stoji hišica Turčina, ki po-psti na zahtevo obiskovalce s črno IVO in jih tudi pelje s čolnom v no-anjost votline. Pred hišo pa stoje plan ki mošeje, katero je zdrobilo, ska-'i ki se jc utrgala s pečine. Da si dodamo izvir od bližje, vstopimo v rkovo hišo. Provlncijal, poznajoč on-otiie šege, potolče v kratkih preslod-ih trikrat s palico na dvoriščna vra-i da se odstranijo ženske, ki bi se ^ontuelno nahajale na dvorišču. Tu-r'k, koščen, črn mož mongolskega tipa, j'in prinese črne kave z vodo na klo-fo pred hišo. Razvije se med nami tijazen razgovor. Turek nam je med ''Ugim pripovedoval, da ga je letos ob-kal tudi dr. Luegcr z Dunaja v '1'cmstvu več dunajskih občinskih z našo alijanco. Laška vlada sama se v tem oziru ni še nikoli zoper našo vlado pritožila, zato ne razumem, zakaj hočejo izvestni gospodje biti bolj laški kakor laška vlada sama. Kar pa so tiče tega, kako se naš monarh v tem oziru vede, je njegovo stališče popolnoma v soglasju s čustvi ogromne večine zvestih avstrijskih državljanov. Sicer pa je tudi večina laškega naroda napolnjena s čustvi spoštovanja do Svete Stol.ee. (Grabmayr: Gotovo; toda Lahi nočejo papežke države.) Jaz ne govorim o papezki državi, tu sc gre le za to, da se. ima največji ozir do Svete Stolice, kar liberalni laški krogi sami zelo poudarjajo. Celo vplivno liberalno časopisje je Nathanov govor označilo za brcziakten. Na Laškem prevladuje ta želja, da se papež v Rimu počuti tako, kakor jc to za njegovo visoko dostojanstvo primerno. Iz te tendence se bo brezdvomno rodilo nagnjenje, napraviti v tej stvari končni kompromis, zakaj dosedanje stanje je nc-vzdržljivo. Če se danes ne morejo vsi prijatelji laškega naroda s celim srcem udeležiti slovesnosti zjedinjenja Italije, je to pripisovati dejstvu, cla je s tem spominom združen spomin na nasilje zoper Sveto Slolico. (Klici: Res je! Govornik izjavi, da bo resnično eclinstvo kraljestva šele takrat doseženo, ko se bo sklenil kompromis s Sveto Stolico in bo prenehal obžalovanja vredni spor med obema taboroma v Italiji. Kar zadeva zahteve socialnih demokratov, naj se opusti naše poslanstvo pri Sveti Stolici, jo ta zahteva nekoliko čudna, če se pomisli, da je Sveta Stolica edina velevlast, ki nima armade in ne gradi dreadnoughtov, edina antimilitaristična država, kar jc vendar v zmislu socialnih demokratov. (Burna veselost.) Sicer pa so-cialnodcmokraška zahteva ni nič drugega kakor prazna demonstracija. Mi smo katoliška država, ker je ogromna večina prebivalstva katoliška? in je katoliška dinastija sama; je torej čisto naravno, da se poslanstvo pri Sveti Stolici vzdrži. Govornik sc bavi nato še z bosanskim vprašanjem in jugoslovanskim problemom ter polemizira zlasti z izvajanji clr. K r a m a f a. ki je o bosanskih razmerah govoril edinole s srbskega stališča, namesto da bi se oziral na interese vseh avstrijskih Jugoslovanov. Hrvatov in Slovencev, ki težijo za iriaiizmonsi. Ravno s stališča interesov Avstrije in dinastije je treba, da se podpira stališče Hrvatov! XXX Kako važna so izvajanja dr. Šusteršiča, sc že na prvi pogled vidi. Lahi ^i bodo zlasti zapomnili tiste besede načelnika »Slovenskega kluba«, s katerimi je označil stališče katoliškega prebivalstva nasproti rimskemu vprašanju. Tembolj si jih bodo zapomnili, ker je pravkar tudi cesar Viljem II. pokazal, da noče žaliti katoličanov s tem, da bi šel letos v Rini, ko se obhaja obenem s spominom na zje-dinjenjc Italije spomin na kruto nasilje, ki se je takrat začelo zoper Svetega Očeta. Natlian, tisti neumni jud, ki se zdaj šopiri na kapitolu, je hotel s svojim govorom dati signal, da sc začne z jubilejskimi slavnostmi v Rimu splošna gonja zoper papeža in Cerkev, a prišel je odgovor iz Beio.ina, prišel je oagovor tuui iz avstrijske delegacije! .Na Vatikanu si bo še marsikateri liberalec zobe zlomil, zakaj za Vatikanom stoji vse katoliško ljudstvo! BRIANDOV ODSTOP. Včeraj ob drugi uri popoldne so so zbrali francoski ministri, da se posvetujejo o svojem odstopu. Po enournem posvetovanju jo podal Briand predsedniku Falliersu demisijo kabineta. Demisija se je oficiclno proglasila. Na Brianda so bili nevoljni v prvi vrsti svobodomiselci. Na framasonskem shodu v Ročno so sklenili svobodomisleci, da prič no proti Briandu najodločnejši boj. Radikalne poslancc in senatorje so pozvali, naj ničesar ne opuste, kar bi omogočilo, da pade Briandova vlada. Posebna skupina poslancev jc dobila naročilo, da naj nagaja Briandu, kolikor more. Njegovi prejšnji zavezniki in somišljeniki, združeni socialisti, republičanski demokrati in radikalci so nagajali Briandu tako, da je končno Briancl odstopil. Socialisti in frarnasoni so mislili, da bo Briand uničil še zadnje ostanke redovniških šol in nadaljeval po Combesu uvedeno politiko zatiranja katoličanov. A Briand tega ni storil, marveč je vladal primerno zelo zmerno. Zato je tudi vzbudil jezo in nevoljo vseh tistih, ki bi najrajše videli, da bi porušili vse cerkve in pomorili vse redovnike, redovnice in katoliške , duhovnike na Francoskem. Kdo cla sledi Briandu, še ni gotovo. Najbrže ponudi Fallieres sestavo nove vlade senatorju Buincarčju, svetovalcev in se pogovarjal ž njim po tolmaču celo uro. Hvalil je silno Lue-gerjevo priprostost. Nato nam jc še pokazal v hiši svoje svetišče, kjer časte moslimi nekega njegovega prednika ali kaj kot svetnika. Turek je odprl vrata v svojo hišo in videli smo v čedni sobi sarkofag. Po snažno pomitih tleh so bile razprostrte lepe preproge. Vsak večer postavi pobožni moslim k sarkofagu skledo vode z otiračo, da se »svetnik« umije in obriše, kadar vstaja ponoči in moli. Moslim nam je pokazal nato še neko »staro orožje«, kot se je izrazil, namreč buzdovan: kratek železen kij, ki je na koncu debeleji in liazobčcn. Ni treba dosti močne roke, da razbije človeku s tem orožjem čropinjo. Turek nam je čisto zamolčal, v kaki zvezi je ta buzdovan s »svetnikom« in s čim si je bil njegov prednik zaslužil svetniško čast. Še le pozneje sem izvedel ocl drugih, cla je b'l »svetnik« goreč razširje-valec islama in cla je s tem buzdova-nom razbil mnogim kristjanom glavo. Zalibog nam Turek ni »ovcdal nili stoletja, kdaj je živel njegov »svetnik«. V Blagu ju smo obiskali ondotnoga župnika frančiškana. Ta nam jo pravil, da je njegov sosed silno prijazen star moslim, ki deli ž njim vsako veselje. Vabi °a na trni edine itd. Ker sem želel videli iu poznati kar največ Tur- kov, pošlje frančiškan nekega fanta k sosedu s povabilom, naj ga. obišče. A moslim je bil baš bolehen in se je opravičil. V Mostaru sem prenočil pri prijaznih oo. frančiškanih. Provincijal mi jo pripovedoval, cla ima dobre znance mecl mostarskimi Turki. Če bi katolika napadli Srbi (»riščani« jih zovejo v Bosni in Hercegovini), bi ga Turki branili. Srbov Turki ne marajo češ, da niso odkritosrčni, ampak zahrbtni. V Mostaru sva res z gospodom prelatom pod patronaneo patra provincijala obiskala gospoda posestnika. Mahmuta efendija Fazila. Sprejel nas jo pri vhodu mladi gospodar, ki je oženjen, in nas peljal skozi dvorišče, kjer se je sušilo tobakovo perje, po snažnih stop-hjicah v prvo nadstropje. (V pritličju stanujejo po navadi ženske.) Odpre nam vrata v prostorno sobo. Vsa. oprava, stene strop itd., je bila lesena, ob Stenah so bile nizke široke klopi, prevlečeno s preprogami. Tudi po tleh so bile preproge. Povsodi jc kraljevala največja snažnost. Slik ni po stenah, pač pa so viseli v okvirjih lepo pisani izreki iz korana, pisani z arabskimi pismenkami. Ob sten: ste stali dve nizki skrinji z lepo izrezljanim pokrovom. Na klinu je visela puška. No spominjam se, da bi bil videl še kaj druzoga. Mladi gospodar, ki nas ie sprejel, je bil oblečen čisto evropejski. Samo širok zelonoprogast pas ga je. značil za mo-hamedanca. Ponudil je gostom finih cigaret in postavil kadilcem skledico za pepel precl noge na tla. Nato je naročil zunaj, menda ženskam, naj napravijo limonade in črne kave. Čast, komur čast! Limonada je bila tako fina, cla sem občudoval spretnost onega ali one, ki jo je napravil; ne presladka, ne preostra — ona zlata srednja mera, ki jo je težko zadeti. Med tem je došel še oče mladega gospodarja v turški opravi, v samih nogavicah na nogah, ter se je vsedel po turško na klop, dočim je mladi ves čas stal in stregcl gostom. Stari Turek je bil mož, dobro rojen in dovršen gentleman, zraven pa tako prijazen, cla sva bila z gospodom prelatom v resnici presenečena. Izpraševal naju je, kako se nama godi. če srečno potujeva. itd. Pravil je, da ga je mučil rev-matizem, a je šel letos v Ilidže in sc je tam prav dobro pozdravil. Ilotel je govoriti tudi s poslancem. Jaz bi bil še ostal pri Turku, a gospod prelat in provincijal sta se dvignila in tudi jaz som moral rad ali nerad se posloviti ocl prijaznega moslima. Bil je to bržkone napreden mohamedanec, ki je zadovoljen z Avstrijo. (Dalje.) ki, če prevzame sestavo nove vlade, pozove vanjo najbrže med drugimi tu-di Delcasseju, Milleranda in Descha-nela. Drugi pa sodijo, da seslnvi novo vlado senator Monis, ki bi poveril zunanje ministrstvo senatorju Elvesu. Vsled Brnmdovega odstopa so bili dne 26. i 111. pristaši levice na svojem zborovanju zelu veseli. Slavili so svojega voditelja Berthota. ki ga smatrajo za bodočega minifti s k ega predsednika. Ko je pa nastopil Bertbot, jih je razočaral njegov govor, ker je govoril zelo zmerno in ni napovedal boja »kle-rikaliznui«, kakor so pričakovali. Ber-tiiot je govoril zelo previdno, kakor bodoči mož in naglašal, da mora stranka zapostaviti tudi upravičene svoje zahteve, če gre za življenske koristi naroda. SOCIALNI DEMOKRATI MED SEBOJ. V iglavskeni okraju odstopajo člani i/, dunajskih osrednjih zvez. Češka, .soc. dem. strokovna društva že štejejo 900, dunajska pa zgolj 250 članov, med ujimi 90 odstotkov Nemcev. Privržence dunajskih soc. demokraških strokovnih društev je to tako razburilo, da so dne 29. januarja razbili shod čeških socialno demokraških kro-jačev. Dnevne novice. Odkrita besedo dr. Rybafu. O glasovanju o italijanski univerzi v proračunskem odseku je danes »Edinost« poročala tako, kakor da bi tir. šusteršič pokopal slovensko univerzo. »Edino,si je hotela pripraviti dr. Šusteršlča pred Tržačani z načinom svojega pisanja ob dobro ime. Ce bi bila »Edinost« poštena, popravila i»I storjeno krivico, potem ko je bila in formira na o vzrokih, ki so prisilili ne le šusteršičev, ampak tudi Plojev klub, v katerem sedi zastopnik tržaških Slovencev, dr. Ry-bar, da so izpremenili svojo taktiko. Ker pa »Edinosti ne pripisujemo toliko poštenosti, zato zahtevamo od gospoda dr. Rvbant, da stori, kar je v njegovih močeh, da se popravi po »Edinosti dr. šusteršiču in Slovenskemu | klubu« storjena krivica, ker vemo, da je dr. Rybaf- prepričan o tem, da je »Edinost« dr. Šusteršiču storila veliko krivico. Smodnik. »Za vodjo mladinov« se je v listu mladinov proglasil Adolf Ribnikar. Tako je sam odstavil dr. Žerjavu. .Mož je to osebno spremembo v mladinskem taboru javil javnosti s posebno sliko, na kateri se vidi »vodjo mladinov«, pred puškami »klerikalcev«. Kakor smo informirani, Ribni-karju in njegovim mladinoni na puške klerikalcev ne bo treba čakati. »Gospodarski« uspehi mladinov pri »Agro Merkurju«, pri »Zvezi •slovenskih zadrug«, pri »Kočevski posojilnici«, pri 20. septembru in postopanje mladinov pri konkurzu »Glavne posojilnice« so tako splošno priznani in cenjeni, da je res škoda našega smodnika. Nam ni treba justificirati mož, ki rode kake »uspehe« ' to naj store tisti, katerim gre delo takih mož bolj za. kožo. Preteklo nedeljo se je Ribnikar silno širokoustil na »shodu« pri Perlesu ter v nič deval deželni odbor in njegovo delo, v isleni času pa se je vršil zna meni tej ši shod v »Mestnem Domu«, kjer so ueleležniki »Glavne posojilnice« izrekli kruto sodbo nad »uspehi« liberalnega gospodarstva. Ta shod je bil pomembnejši ko vsi dosedanji liberalni shodi v Ljubljani in tudi bolje obiskan. Ta. shod je vsi politične in gospodarske kozolce in im-pertinence izvestne gospode jasno in glasno obsodil s tem, da je soglasno izrekel zahvalo in zaupnico deželnemu odboru in S. L. S. To jc res za »voditelja mladinov« — hud smodnik! Lahi so same žalosti kar iz sebe, ker jih nemški in avstrijski cesar ne bosta leto* v Rimu obiskala. Laški listi pravijo, da ta okolnost tako zelo vpliva, da Lahov ohisk nemških svobodomiselnih poslancev avstrijske zbornice nikakor ne bo mogel zadovoljiti, ker ti poslanci ne predstavljajo niti večine avstrijskih narodov. O obisku avstrijskih socialnih demokratov niti ne govorijo, ker ti bodo s svojimi govori spomin na zjedinjenje Italijo še bolj kompromitirali in provocirall škandale. Lahi pa zdaj tudi Jako bridko čutijo, kako zelo jim je škodoval prismojeni govor rimskega župana Natbana, ki je jubilejne slavnosti Italije inavguriral s pobalinskim napadom na Pija X. Da cesar Franc Jožef I. in Viljem II, oba kavalirja v najboljšem pomenu besede, ne bosta šla v Rim. da bi jih ondi sprejel in pozdravil kak Natban, to Jo samoposebi umljivo. SIcer pa se bodo pravi katoličani Rima celo leto 1911 ogibali in to bodo rimski žepi presneto občutili. Ze danes no morejo naprej in rimska občina je zavoljo razstave, ki še danes ni končana, do nosu v dolgovih. Da bi na mogel temu Nathan s svojim dolgim jezikom kaj odpomugati, to pa ni verojetno. Laški listi se tolažijo s tem, da so na Dunaju zelo v zadregi, s čim bi Lahe saj nekoliko zadovoljili, toda ta ju prazna: ne na Dunaju ne v Avstriji sploh Ine bo nikomur zavoljo tega vprašanja kak siv las zrastel razun morebiti redakterjein „Neuo Freie Presse". Petdesetletnico svojega obstanka je dne 2ti. I. m. praznoval avstrijski državni zbor, ki je bil od cesarju prvič sklican dne 20. februarja leta 1861. V prvi poslanski zbornici so zastopali Slovence: Hermanu za Štajersko, dr. Toman, Derbič, Kromer, VVurzbach, Dežnuui in Brolili za Kranjsko, Črne in Goriup za Goriško, v gosposki zbornici pa Miklošič in knozoškofjo slovenskih pokrajin. Vodja zaderske policije. Danes odpotuje iz Trsta, višji policijski komisar gosp. dr. Alojzij Gustin, da nastopi mesto vod je novoustanovljeni ga državnega policijskega urada v Zadru. Naš prvi dreadnou^ht bo spuščen v morje definitivno 2 7. maja t. L Ker pride pri tej priliki najbrže sam cesar v Trst iu bo ondi zbrano vse naše ladjevje, bo gotovo tudi iz našlli dežela odšlo veliko ljudi gledat, ta slovesni in lepi prizor. Kolikor je dozdaj znano, bo naš prvi dreadnought imel 20.500 ton, turbinske stroje 23—26.000 konjskih moči, dvanajst topov kalibra 30 1A cm in dvanajst brzostrelnih topov kalibra 15 cm ter veliko 7 cm lopov. Stolpi za velike topove bodo štirje, v vsakem po I rije topovi. - Janšnvfi sliko. Deželni muzej jc nabavil zbirko starih podob, kažočih Ljubljano in kranjska mesta. Med njimi je 11- ujedkovin in 3 akvareli, lastnoročno izvršeni od našega slavnega rojaka Janša, ki je pod Marijo Terezijo prišel na Dunaj. V zdravstveni zastop cerkljanski je imenovan Jožef Kristane v Srednji vasi; v zdravstveni zastop kranjski Jožef Bidovec v Srednji vasi pri Gori ča h. Obesil se fe Dolfo Ribnikar za frak tiskarskega škrata, ki je napravil \ poročilu o dr. Zajčeveni govoru nekaj zmede. Zamenjal je škrat ali iz nagajivosti ali komodnosti procente s pro mille; najbrže je škrata begala dr. Tavčarjeva mandžurska kuga. Mi smo to že včeraj pojasnili. Ribnikar je, pa zopet prodajal svojo duhovitost na shodu in je seveda kot strokovnjak v zdravstvu posekal ne samo clr. Zajca, ampak vseh 5i ljubljanskih, zdravnikov! Gorje zdravnikom, — ko razvije dr. Ribnikar vse svoje zdravstvene talente! Ne ho jim preostalo drugo, kakor da polože svoje diplome, Ljubljančani pa bodo morali romati zdravja iskat k žlvinozdravniku Ribnikarju. Sicer pa jamčimo, da se bo Ribnikar odvadil krili svojo »učenost« z naoadi na zdravnike, ki Ribnikarjevo znanost pravilno taksirajo! — Za okrožnega zdravnika v Žužemberku je imenovan dr. Otokar Churain. Umrla je \ Spodnji šišk; gospa Marija Zorman rojena Dolinar. Blagi •soprogi in materi večni mir in pokoj! Pogreb črnovrškega župana g. Dominika R u dol f a se je vršil v soboto ob deveti uri dopoldne po sveti maši v župni cerkvi. Pogreba se je udeležila, velika množica ljudstva iz fure in od daleč, ker je bil pokojni vslecl svojega plemenitega značaja splošno in pri vseh priljubljen. Za pogrebom so -le številne domače organizacijo, med njimi Orli in gasilci ter zastopstva bližnjih društev. Vodstvo S. L. S. sta zastopala g. dež. poslanec M. Per-havec in tajnik dr. M. Božič. Med odličnimi gosti so bili zdravnik dr. Papež, rudniški nadoskrbnik K. Penco, naclpoštar V. Helmicli, ki je zastopal društvo poštarjev, katero je tudi poklonilo venec in vitez p). Premei;st,ein. Blagemu pokojniku in vernemu pristašu bodi med nami hvaležen spomin! Obče ^nani vefeindusfrljalec g, Jakob jfenmer, bivši župan v Gorjah, že tri leta boleha na ledvicah. Zadnji čas sc mu je zdravje poslabšalo; čuvati mora postelj. Velezaslužnega gorjan-skega dobrotnika priporočamo najtop- lejo prij jem in znancem v molitev. Bog daj da hi okreval! Za hrvaški jezik v armadi je'v hrvaškem saboru govoril dr. Nikolie. Podrinski. V svojem govoru je zahteval, noj se hrvaško, vlada potegne za to, da pridobi hrvaškemu jeziku pravico pri razpravah pri vojaških sodiščih. Mažarski razpravni je;?'k, ki se bo sedaj vpeljal, je koncesijo Mažarom. Podlimi Chnvrak jo izjavil, da bo hrvaška vlada brezpogojno zavzela hrvoško stališče. Mtgla ie bila te dni po .tdriii tako gosta, tla se je Llovdov parnik Ilohenloh- zaletel v rt \sintlbt na K va morskih otokih. Po ladjo stoti; zato mu želimo ob' uspehov in krepke podpore ocl strs občinstva! i j Iz preiskovalnega zapora ljt Ijanskega deželnega sodišča. Kak znano, je sodišče obdržalo v preisi valnem zaporu clr. M. Hudnilia, Joi in Roglja. Dr. Hudnik je v preiskovi nem zaporu popolnoma miren in vedi le premišljuje. Glavo vedno podpira roko. Ne govori nič. Baje se dela na da bi Iiudnika izpuslili proti- kave 1,000.000 kron. Hudo je zadel preisk valni zapor nekdanjega revizorja ce ske Zadružne zveze, Jošta. Razburj jc in zatrja, da je nedolžen. Roglja bi tako noga, cla mora po naročilu zdra stvenega svetnika g. clr. Schuster ležati v bolnišnici ljubljanskih i porov. lj Dva nnva avtomobila v Lju Ijani, Avtomobila sta kupila bivši ž pan Ivan Hribar in volctržec g. Robe Kollmann. G. Hribar je dal za avl mobil 14.SCO lcron. lj Grosped Anton Vearovček, režiš in igralec, deluje že od leta 1886. slovenskem odru ter jc vzgojil cel vrsto domačih igmlcev. Zato ima nedeljo, dne 5. marca t. 1. svoj čas večer. lj Povečanja južnega kolodvora bo lotos nadaljevalo. Pied vsem za? jejo Zeleno jamo, da dobe potrebi prostor, kjer polože nove tire, na k terih bodo sestavljali vlake. ij Umrli so v Ljubljani: Ange! Skala, zasebnica, 26 let. — Helena Ka čič, bivša branjevka, 75 let. — Tonu Bricelj, mesini ubožec, 70 let. — Jos Altrnan, glavni oclgonski sprevodnii 63 let. — Ana Ozbič, vdova kanin seka. 59 let. lj Na cest! onemogla. PiedvČera šnjeni zjutraj je na Poljanskem nas pu obležala 501eina Uršula Berlan Boh. Bistrice Ko jo je stražnik d prepeljati na osrednjo stražnico, je p licijski zdravnik g. clr. Ilner odred cla so jo takoj oddali v deželno bolni nico, kjer je umrla za otrplenjc srca. lj »Slovenska Filharmonija« P1 redi v korist pokojninskemu fond članov koncert prihodnjo nedeljo veliki dvorani »Uniona«. Začetek «!' uri zvečer; vstopnina 1 K. I j Dva dozerterja. Pri 9. stol ni ji pešpolka sta pobegnila dva vojake, sta se bala kazni. En deznier se jc i skesal in sc vrnil k stotniji.