OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVN
^	equality
neodvisen dnevnik za slovenske delavce ¥ ameriki
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) OCTOBER 4, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 189
®^RGE BELLAN
Q Soboto zvečer je preminil ^ (Jurij) Bellan st., stanu-^2212 Parkhill Ave. Star • 81 let in je bil doma iz broda Hrvatskem, odko-]j- prišel v Ameriko pred ka-tiv ' ^^ti- Svoječasno je bil ak-]e v ^ društvenem življenju ter gt Л ^Gd ustanovitelji društva , ' , H.B.Z. Soproga Ursula je leta 1947.
zapušča otroke: Rudy, Edward, William in Mrs. Lehman, vnuke in prav-sestro Mrs. Veronica ; Pogreb se vrši v sredo ''^ј ob 9. uri iz Zakrajškove-sv ^^'^^bnega zavoda v cerkev Df.. ob 9.30 uri in nato na ^Pališče Calvary.
OKICKI
zjutraj je preminil v Oljj J'Glenville bolnišnici Louis 3l p '' 56 let, stanujoč na Prek	Doma je bil iz vasi
1бђ1 pri Kostanjevici na Do-zapušča več so-W k ^ A^iGriko je bil prine-I i tri-letni deček. Po pokli-' Je bil l	■
Ceg Zapušča soprogo Fran-Pivk, tri otroke 1|0цЈд' Frances Bezdek in
^Phin^^'	™3,ter Mrs. Jo-
Y Рбгко, rojena Krainz, %g T ill Joseph ter sestro Ohio t Mayteko v Niles, Se	sorodnikov. Pogreb
Vo,jg^ sj^edo iz pogrebnega za-J:.	Žele in sinovi, 458
СЦ
št obrivec. Bil je član podr.
* " S "Kf T7
VB)
fOND KRIVAC
UtUfi ^^Hd-Gienville bolnišnici je zjutraj po dveletni let, g/ ^^ymond Krivac, star 30 A.ve_ 3^joč na 6503 Virginia O. Bil je veteran "Jel^j ^X^tovne vojne, sedaj pa je
East Ohio Gas Co. thy_ J. Zapušča soprogo Doro-gi!?y^^ Kozel, hčerko Barba-Јођђ	R. Thomas, očeta
Helen in več so-%trai Pogreb se vrši v sredo ^avo,jg ^'45 uri iz pogrebnega 152	Žele in sinovi, 458
9^q v cerkev sv. Jeromija
^&to na pokopališče *
Po ^^®TSCHAUER
^ Peteil^ ^o^rajni bolezni je umrl
l2fti'^^ domu svoje pastorke
?•. GO St. John Pet-
to' preje stanoval na
Ave. ter na 6303
j^n bli2 Doma je bil iz Po-
Novega mesta na Dol-
' °^^°der je prišel v
.'1 if" X? 1900. Bil je vdovec, lan di
Tuk"^."^-^
opušča poleg pastorke ^at% ^arinič, sina Josepha, ^drew in tri nečake. Po-
Vprašanje Trsta rešeno, trdi "Plain Dealer"
Clevelandski "Plain Dealer" je prinesel vest, da je spor glede Trsta, spor glede državne meje med Jugosldi-vi j o in Italijo, ki je trajal devet let, končno rešen. Ta teden se bodo sestale delegacije iz Beograda in Rima v Londonu, da podpis j o doseženi sporazum. Pri tem sestanku bodo navzoči tudi zastopniki Združenih držav in Velike Britanije. Po tem sporazumu bo zona "B" v Istri pripadla Jugoslaviji, zona "A" s Trstom vred pa Italiji.
Ista vest namiguje, da se bodo
pri podpisu sporazuma vložili protesti. Doseženi sporazum se ho objavil v Varnostnemu svetu Združenih narodov. Rusi bodo enako vložili svoj protest, ker da se sporazum ni sklenil v duhu mirovne pogodbe z Italijo, pri kateri so sodelovali tudi Rusi. Sporazum da se je dosegel izven Združenih narodov, ki so vsaj formalno imeli do sedaj Trst pod svojim nadzorstvom.
Poročilo nadaljuje, da bo to priliko izkoristila Sovjetska zveza, da se sprijazni z Jugoslavijo. Trgovska pogodba med Beogradom in Moskvo je že podpisana. Gre za prvo pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, odkar je prišlo do preloma med Titom in Stalinom meseca junija leta ] 948. Rusi da bodo izkoristili porast jugoslovanskega nacionalizma. Glede Tita pravi vest, da je bil v zadnjih mesecih miren in da ni rožljal s sabljo, kot je to delal od časa, ko sta Amerika in Velika Britanija dne 8. oktobra 1953 izjavili, da naj se zona "A" s Trstom izroči Italiji. Ali naj grožnje, ki jih je dajal svoječasno Tito, nadaljuje sedaj Sovjetska zveza?
Toda Tito se je izrekel v prid ponovni oborožitvi Nemčije, medtem ko je Sovjetska zveza temu nasprotna.
V letu 1948 so se vršile v Italiji državnozborske volitve. Že takrat so Amerikanci in Angleži obljubili Italijanom, da dobijo Trst. Šlo je za to, da se obdrži italijanska krščanska demokratska stranka na krmilu. Takrat še ni bilo preloma med Moskvo in Beogradom.
Isto poročilo je mnenja, da je odstranjena v mednarodni politiki zelo nevarna točka. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so se vršila v ozračju, da London in
Washington hočeta brezpogojno spraviti dokončno s sveta to sporno vprašanje o pripadnosti Trsta.
#
Tito molči; gre v Indijo
BEOGRAD, 3. oktobra—Predsednik Jugoslavije, Tito, je imel velik shod v kraju Trebinje v Hercegovini. Kme ^ if nredočil, da gre industrija _ ^^ialaviji naprej, zaostaja pa kmetijstvo. O Trstu, kakor sploh o nemškem sporazumu in mednarodnih dogodkih v Evropi, Tito ni rekel nobene besede, pač pa je najavil, da gre v kratkem v Indijo in v Burmo. Nekateri, da spravljajo njegov obisk v zvezo s tretjim blokom. Tito to zanika. Povdar-ja pa, da ima Jugoslavija v juž-no-vzhodni Aziji mnogo prijateljev.
(V Washingtonu se nahaja predsednik vlade Pakistana, Mohamed Ali. Dejal je, da v današnjih časih nobena država ne more biti nevtralna).
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenske Sokolice št. 442 S.N.P.J. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse on članice, ki še niso vrnile listkov, da jih gotovo vrnejo nocoj. Obenem se prosi, da se vse članice udeleže seje, ker se bo ukrepalo o veselici, ki se vrši v soboto. V Californijo
V soboto zjutraj so se podali na obisk v Californijo Mrs. Mary Rijavec, 6836 Bayliss Ave., sin Gus, njegova žena Ann in njun otrok. Tam bodo obiskali sorodnike in prijatelje. Nastanili se bodo pri sestri Mrs. Rijavec, Mrs. Gita Cieplowski v La Crescenta, Cal. V sončni Califomiji ostanejo šest tednov. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila.
GRUENTHER IN WILSON PRI EISENHOWERJU
DENVER, 4. oktobra—Danes je najavljen razgovor predsednika Eisenhowerja z obrambnim tajnikom Charlesom Wilsonom. Šlo bo za očitke demokratske stranke, da je bila pri velikih državnih in obrambnih dobavah priviligirana družba General Motors Company,
Včeraj se je vršil razgovor
Si J« Člav, J--- • " улдиусч,.
' ISso j} društva Camiola Tent
opušča poleg pastorke ^arinič, sina Josepha, gg ^drew in tri nečake. Po-1	'^ršil danes zjutraj iz
O53 J, pogrebnega zavoda, ^ 9. . ®t., v cerkev sv. Vida ^s^to na pokopališče
v	J. JACKSON
v w ° 4'utraj ob 4. uri je Јд °^an'8 bolnišnici Har-Jackson, star 64 let, 17514 Crestland Rd. J® srčni kapi. Rojen je
bil v Williamsport, O. Tu zapušča soprogo Helen, sina William B., hčer Mrs. Gloria Harnick in dva vnuka. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
*
JOSEPmNE OGRIN
Snoči je umrla na domu svoje hčere na 710 E. 120 St. poznana Mrs. Josephine Ogrin stanujoča na 1051 Addison Rd. Truplo bo položeno na mrtvaški oder po 4 uri v torek popoldne v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St Clair Ave. Podrobno poročilo bo podano jutri.
med predsednikom Eisenhower-jem in generalom Alfredom Gru-entherjem, ki je vrhovni poveljnik sil NATO v Evropi. Sestanek je soupadel v čas, ko se je v Londonu dosegel sporazum o bodočnosti Zapadne Nemčije. Po tem sporazumu bo dala Zapadna Nemčija na razpolago pol milijona nemških vojakov za skupno zapadnoevropsko obrambo.
General Gruenther je dal za javnost nekaj izjav. Trdil je, da bi bila ob tem položaju kot je. Sovjetska zveza pošteno tepena, če bi napravila splošni napad na zapadno Evropo. Morda bi v začetku imela nekaj uspehov, morala pa bi računati s končnim porazom. Gruenther je tudi trdil, da je Malenkov pameten in previden. Glede zadnje ruske ponud be, da se prepove uporaba atomskega orožja na splošno, je Gruenther dejal, da moramo biti pri presojanju te ponudbe previdni. Moramo priti do motivov, zakaj je ta predlog padel. Stavil ga je Višinski na seji Združenih narodov.
ŽENSKE V AMERIKI SO PREVEČ ZAPOSLENE?
Rudarji v premogokopih delajo na teden 84 ur. Prodajalke v trgovinah 35 ur. Uslužbenke po pisarnah 36 , ur. Tovarniški delavec 40 ur. Ameriški kmet 53 ur, služkinja 56 ur, domaČe hišne gospodinje pa morajo delati na teden tudi 100 ur!
V Ameriki se vse preiskuje, se izdajajo statistike in tako je izšla tudi ta statistika ,ki jo priobčujemo. Gospodinje in matere ne delajo povsod 100 ur, gotiovo pa nad 50 ur na teden, tako pravijo.
Vprašanje služkinj je v Ameriki skoraj neznana stvar. Le kake tri odstotke ameriških družin ima doma služkinjo, ki zasluži to ime. Zaposlena je samo s tem delom. Če pa gospodinje tako trdo delajo, potem smejo zahtevati za sebe vsaj en dan v tednu prosti dan. Kako pa naj se vrši življenje v družini ta dan, ko bo gospodinja odsotna?
Predlagajo, da naj delo gospodinje opravlja ob sobotah ali ob nedeljah mož; navadno je on ta dva dneva doma. Predlagajo, da družina najame kako i^orodnico, ki bo ta dan opravljala posle gospodinjstva. Sicer pa poznamo v Ameriki varuha ali varuhinje otrok, pa naj se ti ljudje najamejo za dan, ko se bo gospodinja in mati svobodno sprehajala ...
Vprašanje je ^sproženo, kako daleč pa bo šlo, bo pokazala bodočnost.
Uvozno dovoljenje
Mr. Drenik, predsednik podjetja Drenik Beverage Distributing, Inc., nam sporoča, da je dobil iz Washingtona, D. C., svoje lastno uvozno dovoljenje (Importer's Basic Permit), da bo lahko sam importiral vsa slovenska vina iz domovine. Po prejemu tega dovoljenja je takoj telefonič-no obvestil izvozno podjetje Slo-venija-vino v Ljubljani, da naj bodo nove pošiljke vina naslovljene na njegovo podjetje Cleveland-Euclid, Ohio. Mr. Drenik je bil zadnje poletje v Sloveniji, kjer si je ogledal vinograde in vinske kleti na Štajerskem in v Istri. Sam je pokušal in odbral najboljša in najbolj žlahtna slovenska vina ter oddal precejšna naročila izvoznemu podjetju Slo-venija-vino v Ljubljani. Pričakuje, da bo pošiljka naročenih vin dospela že drugi mesec. V tej pošiljki bo tudi peneče vino (Šampanjec), pripravljeno iz najbolj zdravih vin čistega okusa, kot je Beli pinot in deloma tudi Rizling ter radgonska Ranina Mr. Drenik pravi, da si bomo lahko letos voščili srečno novo leto s kozarcem zdravega in pravega slovenskega šampanjca. To bo res nekaj posebnega za vinske prijatelje.
Klub društev A.J.C.
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prošeni so vsi zastopniki, da se gotovo udeležijo, posebno pa se opozarja nadzorni odbor, da pride.
SPORAZUM z ZAPADNO NEMČIJO PODPISAN! KOMPROMIS MED FRANCIJO IN NEMČIJO
"LAHKO SMO POPOLNOMA ZADOVOLJNL" PRAVI DULLES
LONDON, 3. oktobra—Danes je devet zunanjih ministrov podpisalo zogodovinski sporazum, da se da Zapadni Nemčiji suverenost, politična svoboda, ponovna oborožitev. Do sporazuma je prišlo po ponovnih sestankih rned francoskim premirjem Mendes Franceom in nemškim kanclerjem Konradom Adenauerjem. Oba sta popustila na svojih zahtevah, tako da je končni sporazum znak kompromisa.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je ob sklepu uspešnih pogajanj dejal, da smo lahko popolnoma zadovoljni.
Ko je bila prošli petek jav-Ijena novica, da je na konferenci v Londonu prišlo glede Nemčije do načelnega sporazuma, je istega dne francoska delegacija naenkrat iznenadila člane konference s tem, da je prijavila svoje ugovore k temu načelnemu sporazumu. Konferenca bi se bila lahko razbila. Posredoval je Belgijec Spaak, pa tudi Eden in Dulles. S pogajanji se je nadaljevalo in uspešno zaključilo.
Pripomniti je, da morajo parlamenti oziroma zakonodajne skupščine devetih držav, ki so poslale v London svoje zunanje ministre, ta sporazum, če naj dobi dokončno pravo veljavnost,
od svoje strani odobriti, ratificirati.
Določbe sporazuma
Nemčija pdstane suverena.
Kot taka bo lahko sama sklepala mednarodne dogovore, bo imenovala v prestolicah držav, s katerimi bo hotela imeti redne diplomatske in trgovske zveze, svoje poslanike in konzule.
Tri zasedbene oblasti zapadlega bloka to so: Združene države.
Velika Britanija in Francija, bodo morale postopoma umakniti svoje oborožene sile iz nemškega teritorija. Pravimo postopoma.
Združene države so pristale na francosko zahtevo, da Amerika ne umakne svojih čet iz Evrope.
Sicer pa se vrši dne 26. oktobra itak seja vodstva Severno atlantske zveze in to v Parizu. Tudi je računati s tem, da bodo potankosti urejene s posebnimi dodatni-
mi protokoli potem, ko bodo razni tehnični odbori strokovnjakov izdelali načrte, kako naj se v praksi izvede doseženi načelni sporazum.
V vojaškem pogledu bo Nemčija postavila na noge armado pol milijona vojakov. Ta armada bo vključena v skupno zapadnoevropsko obrambo. Porazdeljena bo na 12 nemških divizij, na letalstvo, ki bo smelo imeti 1,350 letal, na nekaj pomorskih sil, toda poveljnik teh nemških čet bo vsakokratni poveljnik oboroženih sil Severno atlantske zveze. Trenotno je to ameriški general Alfred Gruenther.
Važno vprašanje je v tem, v kakem obsegu se bo Nemčija lahko notranje oborožila. Z drugimi besedami—kako orožje bp lahko sama producirala in kake tovarne sama gradila. Nad nemško domačo produkcijo orožja so si zavezniki pridržali pravico nadzorstva.
Nemčija bo praktično pristopila k dvem mednarodnim organizacijam. Prva je tako imenovana Bruseljska zveza, h kateri naj pristopite sedaj tudi Nemčija in Italija. Glavno besedo v tej zvezi bo imela Francija in zato je Francozom tudi šlo. Ta zveza obsega v bistvu tiste evropske države, ki naj bi prvotno tvorile skupno zapadnoevropsko obrambo. Druga mednarodna zveza h kateri naj tudi pristopi Nemčija, je bolj mednarodna, ker obsega 14 držav, med temi tudi Kanado in Združene države, torej glavne države zapadne Evrope in zapadne poloble.
Z mednarodnega stališča vzeto bo najbolj zanimivo opazovati, kako bo na ta sporazum reagirala Sovjetska zveza, ki je bila od vsega početka zoper ponovno
nemško oborožitev.
*
Dulles doma v Ameriki
WASHINGTON, 4. oktobra— Danes ob 8. uri zjutraj je pristalo letalo, ki je prineslo državnega tajnika Dullesa nazaj v Ameriko. Dulles je dal posebno izjavo, ki je v bistvu ista kot ona dana v Londonu, da je nadvse zadovoljen z doseženim sporazumom glede Nemčije,
KJE SMO V VOLILNIH PRIPRAVAH
FORD SE POPRAVLJA
DETROIT, 3. oktobra — Podjetje Ford Motor Co. je objavilo uspehe svoje produkcije za zadnjih devet mesecev. V tem času je Ford produciral 1,570,096 vo zil, lansko leto v istem času pa 1,381,879. .Letošnja .produkcija Forda se torej dviga.
Od volitev dne 2. novembra nas loči slab mesec dni. V mesecu oktobru smo na višku volilne propagande. Kakšne so dosedanje napovedi po izidu volitev? Kakšna je kritika ene ali druge stranke?
V zapadnih državah Amerike je nastopil na volilni agitaciji predsednik Eisenhower. Zavzel se je izključno za republikance, republikanska stranka pa je pričakovala, da bo nastop Eisenhowerja stranki pomagal in nagnil politično tehtnico na njeno stran. To upanje se očividno ni izpolnilo!
Poskusno glasovanje je pokazalo, da se javno mnenje v zadnjih petih tednih ni spremenilo; javno mnenje, da je naklonjeno demokratski stranki, o kateri se lahko prerokuje, da bo pri volitvah meseca novembra osvojila kongres.
Demokrat Adlai Stevenson je nastopil v Detroitu in je ugotovil sledeča gospodarska dejstva kot posledico republikanskega režima:
Splošni narodni dohodek se je znižal za 20 do 25 milijard dolarjev.
Vsak dvajseti delovni človek v Ameriki je danes brez posla.
Stroški preživljanja so dosegli zgodovinski višek.
Delavske mezde imajo tendenco, da gredo navzdol.
Prepad med cenami, ki jih plača ameriški farmar in cenami, ki jih dobi za svoje produkte, se širi.
Ce gledamo na gospodarstvo na splošno, je dohodek na glavo po odbitku davkov manjši kot je bil lanskega leta. Tudi dobiček ameriškega poslovnega sveta je padel za dvajset odstotkov. Ta izguba znaša sedem do osem milijard dolarjev na leto.
Clevelandski list "Plain Dealer" se je zavzel za Franka Lau scheta. Ohijsko ljudstvo ga hoče tudi v petem terminu imeti v Col-umbusu kot govemerja. Od 43 govemerjev države Ohio od leta 1802 dalje je bilo le šest govemerjev izvoljenih trikrat za governer ja. Lausche kandidira to pot že petič. Plain Dealer pov-darja popularnost Lanscheta, njegovo zdravo pamet in obsoja republikanca Rhodesa ter njegove izpade.
Zadnje vesti
Gorko, deževno vreme za danes. 80 stopinj najvišja, 55 stopinj najnižja temperatura, talio napovedujejo vremenske napovedi. Temperatura večera 55 stopinj je predznak, da se iz zapadne strani približuje Ohiju mrzlo vreme. V Montani so včeraj dobili prvi sneg. V Minnesoti bo jutri zmrzovalo.
Neprijetni obisk je dobil včeraj Edward Adaska, ki stanuje na 8363 E. 140 St. Njegovo stanovanje je kletno stanovanje. Ko je bil doma z 17 mesecev starima dvojčkom!, je opazil, da drvi v njegovo stanovanje avto, ki je ixgnbil kontrolo. Voz je v resnici treščil v zid, ga prebil, Edward pa je sinova rešil z lastno telesno obrambo. Sam je bil pri tem ranjen.
Danes začne vrhovTio sodišče v Washingtonu nadaljno razpravo o praktični izvedbi prejšnje sodbe, da je ločevanje po plemenih po šolah proti-ustavno. Vrhovno sodišče bo dalo tehnično praktično navodila kako naj se odslej naprej vrši šolski skupni pouk.
Današnji New York Times napoveduje demokratsko večino v bodočem kongresu, tako v spodnji zbornici, kakor v senatu. List trdi, da bodo v 38 okrajih, kjer kandidirajo poslanci, dobili de-mokratje 25 mest. List N. Y. Times prinaša zanimivo vest, da je vodstvo republikanske stranke pritisnilo na predsednika Eisenhowerja, da mora iti na volilno propagando, ker le on lahko reši republikansko stranko neizogibnega poraza.
ŠOLE BOJKOTIRAJO
V mestecu Milfordu, Del., je šlo prvotno, ko so se otvorile šole, le dvoje srednjih šol v vprašanju, ali se na njih lahko šolajo beli in črni otroci skupaj. Večina belih otrok je šla na stavko takoj od početka. Tem dvem šolam so se pridružile tri nadaljnje, tako da v črnskem vprašanju ni bilo šoloobveznih otrok na spregled. Ti so namreč pouk bojkotirali.
BOLEZEN JE DRAGA
Izračunali so, da pride povprečno na vsako ameriško družino' letno $205 za zdravljenje in za zdravila. Ta proračun znaša za Ameriko $10,200,000,000. Zdravnikov v Ameriki je 220,000. Izračunali so tudi, da so njihovi povprečni dohodki višji, kakor pa drugih svobodnih poklicev.
Torej—$205 na eno družino samo za zdravljenje!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"enakopravnost"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING Be PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
I. oktobra 1954
SUBSCRIPI'ION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po ruzuašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_____
.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za jeit mesecev) t or Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.30
Eiuerca as Sccoaci Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Ciovciaau, uiiio, шшег ше Act of Congress of March 3, lu/y.
S CffiNCEM NE BO SKUPAJ SEDEL,,.
(1) .....
Družabni položaj črncev je postal ob začetku šolskega leta ameriško javno vprašanje. Washington, D. C., je po-skusal, da ustreže sodbi vrhovnega sodišča, ki je dejalo, da je ločevanje po plemenih po ameriških šolah neustavno. Večinoma je uspel. Vendar so bili tudi v Washingtonu mrki obrazi, ko so otroci belih staršev gledali, kako sedijo skupaj s črnimi. Vprašanje šolstva, in skupnega poučevanja šolskih otrok belih in črnih, pa je razgibalo ameriški jug, ameriške države, kjer je do sedaj obstojalo ločevanje po plemenih. Dogajali so se tile slučaji;
Državne zakonodaje so sistem državnega šolstva ukinile. Za šolo naj se torej brigajo privatniki, starši, narodnosti, razne veroizpovedi. Ce naj ti funkcionarji dovolijo, da se otroci skupno izobražujejo, je to njihova stvar.
Drugod je prišlo do protestov, do razne vrste manifestacij. Ena takih je bila na primer ta, daje krajevni šolski svet enostavno odstopil. Javne šole so bile tako brez odgovornega šolskega vodstva. Zopet so se ponavljali slučaji, da so beli otroci bojkotirali šolski pouk, ker niso hoteli sedeti skupaj s črnimi; slučaji, da so starši postavili straže, ali "piketirali"; slučaji, da je policijska oblast posegala vmes, je te straže razgnala, črne otroke pa spremljala domov, bili so torej pod policijskim varstvom—in podobno.
... . t , i J
To se je dogodilo v deželi v letu 1954, v deželi, kjer je leta 1776 izšla Deklaracija o neodvisnosti, ki je rekla, da so ljudje ustvarjeni kot prosti in enaki, da imajo neodtujljive pravice in da je naloga vlade ščititi te pravice. V tej deželi pa je dano vsakemu na prosto, da gre na lov za srečo. Deklaracija o neodvisnosti ni delala nobene razlike med narodnostmi, marveč je govorila le o ljudeh.
Ko govorimo o nemirih, ko gre za to, kako naj se sodba vrhovnega sodišča izvede v praktično življenje, nam gre za vprašanje, kako bo to razmerje odmevalo med ameriškimi črnci, ki so danes že polnopravni državljani in jil) je že 15 milijonov! Ti so tukaj in z njimi moramo računati. Sorazmerno s številom prebivalstva jih je bilo pred pričetkom državljanske vojne okrog leta 1860, še več, kakor jih je danes. Takrat je bil vsak šesti ameriški prebivalec črnec, seveda še suženj, in kot blago skupaj ocenjen na dve milijardi dolarjev. Upoštevati je takratno vrednost dolarja. Danes pride na približno 11 Amerikancev en črnec. Črnci se množijo hitro. Je zanimivo vprašanje, koliko bi jih bilo danes, če bi se bili tudi črnci iz Afrike naseljevali v prejšnjem in v tem stoletju v takih milijonskih valovih, kot so se naseljevali belci iz Evrope! Toda tudi 15 milijonov današnjih črncev nekaj pomeni. Ker se silno hitro množijo, jih bo v bodočnosti nesorazmerno več in več, postali bodo važen faktor, s katerim bo treba računati!
Naša politična vzgoja na drugi strani zahteva od naš, da poznamo črnsko vprašanje v Združenih državah. Vprašanje je aktualno ravno sedaj, ko gre za skupni šolski pouk, gre pa tudi za to, da se ne dela več razlik po javnih lokalih in naj odpadejo napisi, daje neki prostor določen samo za belce in obratno; da v hotele ne morejo črnci, da morajo sedeti na prevoznih sredstvih ločeno od belcev, pa da se črnci v javnih kopališčih lahko kopljejo in umivajo skupaj z belci. Uvodoma še to pripombo: Ameriško vrhovno sodišče je v zadnji sodbi le načelno razsodilo, da je ločevanje po plemenih protiustavno. Napovedalo pa je tudi, da se bo z vprašanjem, kako naj se v praktičnem življenju odpravi dosedanje razlikovanje in ločevanje, bavilo kasneje in to na seji, ki je odrejena za mesec december letošnjega leta. Morda bi do raznih nemirov ne bi bilo niti prišlo, morda ne v takem obsegu kot se je to dogodilo, če bi čakali na navodila, ki jih bo dalo isto vrhovno sodišče. Toda v to kislo jabolko je bilo treba končno ugrizniti preje ali kasneje, in vprašanje skupnosti belcev in črncev danes aktualno obstoja. Z njim se je treba torej baviti.
L. Č.
Urednikova pošta
Dve proslavi; 30-letnica S.N.D. in koncert "Zarje"
CLEVELAND, O.—Pri Slovenskemu narodnemu domu na St. Clair ju bo v nedeljo vse slavno in praznično—ob priliki izrednega slavlja 30-letnice otvoritve S. N. Doma. Še celo pročelje stavbe same je dobilo zopet prvotno deviško belo lice, da nas bo tem bolj spominjala na preteklost in započetek doma in bo tem bolj podčrtano sklad je praznovanja. .
S.N.D. je zrastel v največji slovenski naselbini te dežele iz potrebe, kjer naj bi se narod skupaj sestajal, izoblikoval in gojil vse to, kar mu je potrebno in mu je pri srcu. In res, pod njegovo streho se je zbiralo naše poreklo in se razživljalo društveno in kulturno v takem razgibu, kot nismo prej nikdar predvidevali. Rasla in oživela so društva in rasla in oživela je naša pesem in tudi naša drama. Po zgledu SND. so se pojavili tudi drugi narodni domovi in žnjimi tudi društveni in kulturni živ žav.
Sedaj ob 30-letnici smo lahko zadovoljni z našim započetim delom, saj nam je sedaj dom ravno tako potreben, kot nam je bil pred 30 leti. Z hvaležnostjo se lahko spominjamo na vse domove vstanovnike in graditelje, tudi na tiste, ki niso danes več med nami in so že dokončali svojo zemljsko pot. Teh je že precejšnji odstotek. Mi vsi ostali, ki smo še med srečnimi, pa si za v nedeljo rezervirajmo vstopnice.
'Zarja," katera podaja svoj jesenski koncert drugo nedeljo. 17. oktobra je tesno povezana z zgodovino SND. Ob času, ko se je zbiralo prispevke za gradnjo doma je pogđšto nastopala na veselicah, semnjih in drugih priredbah, polnila programe in dajala moralno oporo. Na otvoritvi je nastopila z obširno, dnevu primerno A. Foesterjevo skladbo "Naš narodni dom." Besedilo pesmi je bilo delno popravljeno, da je odgovarjalo domovi odprti-ji. Pesem' je zahtevna in ena najdaljših, kar jih je zbor še kedaj podal, zato se bodo pevci, ki so takrat peli pri zboru, lahko spominjali, koliko vaj in glajenja je bilo treba pred nastopom. Peta pa je bila samo na otvoritvi in nobenkrat prej in ne pozneje. Priporočljivo bi bilo, da bi jo ob kaki primerni slavnosti zopet povlekli na dan, saj je dovolj zanos-na in muzikalična.
Sedaj pa zopet k "Zarjinemu" koncertu. Zbor zopet podaja slikoviti pevski spored, dedščino
stare in tudi nove domovine in lepoto ter ponos naše rasti. Zbor rad posega po skladbah primorskega slavčka Vinko Vodopivca. Tudi v ta program je vpletena njegova krasna, a tragična zapuščina "Knezov zet." Ta obširna pesem je nekaj izrednega, v njej je veselje in toga, višek življenja —ljubezen in smrt. Ta vidni kontrast, kateri je muzikalno živo podčrtan, daje pesmi variacijo in izredno lepoto. Ta pa ni edina, za katero so pevci navdušeni. Stegnarjeva "Dneva nam pripelji žar" je ena in Strausova "Slava pesmi" (Netopir) ima prvenstvo in Prelovčeva "Slava delu" ter prececj drugih. Naši solisti, Josephine Turkman, Jennie Fatur, Frank Kokal, Sophie Eler-sich in drugi pa prinesejo svoj poln 'pehtar' vsakovrstne barvaste drobnavi. In, da jih znajo lepo porazdeliti—to tudi že vemo.
Poleg vsega tega pa pride še pevska skica narodno zaokroženih. Te so kot žlahtna kapljica po dobrem prigrizku.
Koncert se vrši v Slov. nar. domu na St. Clairju, ob 4. uri popoldne z domačo zabavo po sporedu. Da ste prav vsi povabljeni od tukaj in vseh sedmih far, to je razumljivo. Kje bi mogli boljše in koristnejše zapraviti nedeljo popoldne, kot ob petju in pevski družbi. Sedaj so še lepe ceste in se lahko vozi, zato pridite!
Leo Poljšak.
ŽIVALI SE UMIKAJO ČEDALJE VIŠE
. Francoski.,biolog Leon Rapier je na podlagi obsežnih raziskav ugotovil, da se živali vseh kontinentov v zadnjih 50 letih zatekajo na čedalje višja, področja. Posebno visoko hočejo priti planinski zajci in divje koze, ki so jih opazili že nad 5000 m visoko. Kobilice se spuščajo zadnje čase v višini do 5,500 m na skale. Planinski orli, ki so gnezdili doslej v višini 4,000 m., so se preselili v \išino do 6,000 m.
Francoski biolog domneva, da se živali umikajo z raznimi klicami okuženemu zraku. Iz tovarniških dimnikov se kadi dim, ki ima večkrat v sebi tudi strupene snovi. Živali pa imajo za okužen erak zelo dober "nos."
V SISKU BODO ZGRADILI ŠTIRI NOVE TOVARNE
Še letos bodo v Sisku začeli graditi štiri nove kemične tovarne. Najprej bodo začeli z gradnjo tovarne za furforol, ki bo proizvajala proizvode za potrebe usnjarske in kemične industrije.
STATEMENT REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24, 1912, AS AMENDED BY THE ACTS OF MARCH 3, 1933, AND JULY 2, 1946 (Title 39, United States Code, Section 233) SHOWING THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, AND CIRCULATION OF
"ENAKOPRAVNOST" published daily, except Saturdays, Sundays and Holidays ind first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1954:
1.	The names and addresses of the .publisher, editor, managing editor, and (usiness managers are: Publisher—The American Jugoslav Printing & Publishing Co. i231 St, Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Editor—Vatro J. Grill, 6231 St. Clair Ave.
Managing Editor—None.
Business Manager—Anthony Stritof, 6231 St. Clair Ave.
2.	The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must bt itated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders jwning or holding one per cent or more of total amount of stock. If not owned by I corporation, the names and addresses of the individual owners must be given, li owned by a partnership or other unincoiiporated firm, its name and address, as. veil as tlaat of each individual member, must be given.)
American Jugoslav Ptg. & Pub. Co., 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Frank Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio
Vatro J. Grill. 6231 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio
William A. Sitter. 300 W, Center St., Anaheim, Cal,
Anthony Stritof, 19501 Locherie Ave., Euclid, Ohio
Ladislav Brantl, 3654 East 138 St., Cleveland, Ohio
Eva M. Brunskol, 12323 Osceola Ave., Cleveland, Ohio
Joseph Merhar, 6831 Superior Ave., C.'eveland, Ohio
John Renko, 1016 East 76th St., Cleveland, Ohio ,
Anton Jankovich, 16108 Grovewood Ave., Cleveland, Ohio
3.	The known bondholders, mortgagees, and other security holders owning .>r holding 1 per cent or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities are; Frank Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio; Vatro J. Grill 8231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio; Anthony Stritof, 19,501 Locherie Ave., Euclid, Ohio; Ladislav Brantl, 3654 East 138 St., Cleveland, Ohio; Eva M. Brunskol, 12323 Osceola Ave., Cleveland, Ohio; William A. Sitter, 300 W. Center St., Anaheim, Cal.; Julia Pirc, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
4.	Paragraphs 2 and 3 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the hooks of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of tlie person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that o{ a bona fide owner.
5.	The average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the twelve montiis preceding the date shown above was 7,560.
ANTHONY STRITOF, Business Manager Sworn to and subscribed before me this 4th day of October, 1954.
Anthony C. Kromer, Notary Public (My Commission expires, Dec. 3, 1954.)
TEŽAVE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NA ANGLEŠKEM
Med drugo svetovno vojno so tudi v Angliji izdelali načrt za splošno ljudsko zavarovanje angleškega prebivalstva. Že tedaj je ta načrt vzbudil precejšnjo pozornost svetovne javnosti in povojna laburistična vlada je začela po načelih tega načrta urejevati dotedanje zelo skromno socialno zavarovanje.
Sedanja konservativna vlada zahteva, naj bi se v vseh panogah zavarovanja zvišale dajatve, kajti začeli so uresničevati tudi starostno zavarovanje. Zaradi tega se predvideva, da bodo leta 1955 izdatki pokojninskega zavarovanja presegli dohodke za več milijonov funtov.
Novi predlogi, ki naj bi olajšali izdatke, so vzbudili hudo kri med angleškimi delavci. Vlada je med drugim predlagala, naj bi se zvišala delovna doba pri moških na 67 in pri ženskah od 60 na 62 let starosti. Obenem pa naj bi se zvišali zavarovalni prispevki. Ta predlog je naletel na protest predvsem pri mladih angleških delavcih, ki nimajo dela.
ALKOHOL UBIJA FRANCOSKE OTROKE
Na pobudo Akademije za zdravstvo pripravljajo v Franciji odločen boj alkoholizmu, ki seje začel širiti celo med šolsko mladino. Francoski zdravniki so ugotovili, da je v Franciji, predvsem v vinorodnih krajih, več otrok duševno bolnih. In vzrok? Velik del teh otrok uživa alkohol v vedno večjih količinah. V Normandiji so otroci prinašali vino celo v šolo in ga uživali za malico.
KERAMIČNI "PRTIČKI" ZA SUŠENJE SVEČK
Eksplozivni motorji delujejo tudi v najbolj vlažnih pogojih, če zaščitimo svečke s keramično patrono, prevlečeno s kavčukom. Patrona vsrka vso vlago, ki prodre pod kavčuk, toplota motorja pa jo posuši. Take svečne pokrovčke priporočajo predvsem za obalne pokrajine, kjer megla in zračna vlaga pogostokrat povzročita kratek stik v vži-galnem sistemu motorja.
TESNILNI OVRATNIK PROTI UHAJANJU PLINOV IN ZA SPAJANJE CEVI
Z novim modelom dvodelnega tesnilnega ovratnika, ki ga montiramo na pokvarjeno cev, preprečimo uhajanje vode, olja ali pare. Štirje vijaki ob straneh preprečujejo, da bi uhajala voda ali plin iz cevi, da na ceveh ne bi bilo treba rezati navojev. Izdelujejo ga v dveh tipih: prvi v obliki zvonca—ta služi pri spa-janu, drugi, cilindričen, pa za tesnenje vzdolž cevi.
FLUORESCENČNE SVETILKE ODVRAČAJO MRČES
Po svetu so prišle v prodajo fluoresenčne svetilke rumene barve, ki oddajajo valove takih dolžin, ki so zoprne mrčesu in žuželkam. Te uporabljajo zlasti za cestno razsvetljavo, na petrolej skih poljih, na črpalnih postajah in na igriščih. Cevi so prav takšne kot tiste pri navadnih fluorescenčnih svetilkah.
ZAVIRALNI BOBEN, KI SE HITRO OHLADI
Zavore lahko vzdrže mnogo dlje, če namestimo nanje ožleb-Ijeni pas. Po teh žlebičkih se toplota pri zaviranju zelo hitro porazgubi. Trajnost bobna pa se po-četveri. Takšne zavore so posebno primerne za kamione, avtobuse in ostala velika vozila. Če bobne iz litine zamenjamo z bobni iz specialnega jekla, se trajnost pošesteri.
Sortcfs
REGUk^^^
i*
ob atlantskem oceanu
Piše JOHN GORJANC PIVŠKA DOLINA
(Nadaljevanje)
To je par starih dogodkov iz zgodovine Pivške doline. Če pogledate na zemljevid, vam ne pokaže te Pivške doline. Pivka je dobila to ime po reki Pivka, ki izvira v Bistrici pri Št. Petru na Krasu, ter teče po pivški dolini in z svojimi pritoki se skrije pod zemljo v Postojnski jami, in zopet pride ne svetlo v Planini.
Pivška dolina po gotovih določbah spada pod Kras. Temu pa Pivčani protestirajo ker hočejo biti le pivški. Notranjci in ne Kraševoci. Celo seje govorilo, da je tisti napis tam pri Vrhniki vsekan v skalo, neki navr-tan Krašovec naredil, ko je prišel za delom na Notranjsko s kamnoseškim orodjem. Če je to resnično ne vem, vem pa, da so pravi Krašovci silo navrtani in bi radi raztegnili svoj Kras, kot Ribenčani cerkev Pivška stara govorica se precej razlikuje od kraške. Na Pivki ne slišite kraških prislovic, kot, "pej kej, ba-šta, fato, znate." Edini kraški izrek, ki ga Pivčani rabijo, je, "Ma strela." Pivčani pa priznavajo Krašovcem, da se zelo pretkani, ker so Pivčane vedno prekanili. Naj vam povem za kratek čas eno spašno.
Prišel je neki lep, zelo dostojen fant iz Krasa iskati delo na Pivko. Ime mu je bilo Žuvani. Povedal je gospodarju, da se razume na vsa poljska dela in poleg tega, da je izučen zidar kakor tudi kamnosek. Ker je bil tako vljuden in prikupi j iv in gospodinjo vedno imenoval "Gospa, je možu prigovarjala naj ga vzameta za hlapca. Za plačo so se pogodili 100 goldinarjev na leto, kar je bila tedaj že precej velika plača. Žuvani zahteva še, da ga oblačijo, mu dajo vso hrani in 10 goldinarjev predplačila. Gospodarju se je videlo malo preveč, posebno kar se tiče obleke. Žuvani pa jima zelo prijazno prigovarja, čes koliko vam bom prihranil pri popravilu hiše, kadar ne bo dela na polju. Že sedaj vidim, da je treba pobeliti hišo, zunaj in znotraj. Znam tudi sobe malati in v prostem času bom vse to napravil. "Povem vam, da se ne boste kesa-И," sili Žuvani. "Jaz bi zaslužil veliko več v Trstu, pa mene bolj veseli delati na kmetih." Govoril je tako prepričevalno, da sta mu na vse privolila, misleč, da bosta imela najboljšega hlapca na Pivki. Gospodinji se je Žuvani tako prikupil, da mu je. dala sobo v hiši, da Žuvani ne bo spal v seniku kot drugi hlapci.
Gospodar je vstal drugo jutro malo bolj pozno kot po navadi, ker ga ni hotel prvi dan prezgodaj zbuditi. Naročil je gospodi-nj.i naj zabeli žgance z taveliki-mi ocvirki in odšel je na dvorišče pripravljati za oranje velike njive. Ko je gospodar pripravil voz, plug in brano in nakrmil vole, je nalašč kaj prevrnil, da je prav glasno zaropotalo in čakal kedaj bo Žuvani prišel iz sobe. Klub vsemu razbijanju in ropo-tanju, pa Žuvani le ni prišel iz sebe. Gospodar je bil nemalo razočaran in gre potrkati na vrata. Pokliče: "Žuvani!" "Kar naprej, saj niso vrata zaprta," se oglasi žuvani. Gospodar vstopi v sobo in reče! "Dobro jutro, Žuvani! Če bi ti vstal takrat, ko jaz bi že izorala polovico njive!" "Saj bi jo res, če bi me prišli obleči." "No, Žuvani, nikar se ne špasaj, vstani in pojdi fruška-ti," pravi gospodar. "Saj se ne špasam, saj imava v pogodbi, da me oblačite." Ko pride Žuvani v kuhinjo, se vsede za mizo, ter potegne veliko skledo z ocvirki zabel j ene zgance k sebi, da ni nihče moral blizu. "Kaj pa naj to pomeni?" se oglasi gospodar. "Saj imava tudi to v pogodbi, da mi dajete vso hrano," se odreže Žuvani. Gospodarja je to tako vjezilo, da vrže Žuvani j a iz kuhinje na dvorišče in mu pokaže
fouč (krivec). "Poglej ga, če se takoj ne pobereš od tukaj, ti Jump kraški, ti že jaz pokažem /kaj smo Pivčani. Počakaj listih 30 goldinarjev hočem nazaj, ki sem ti jih dal sinoči za kaparo. Žuvani se pa ozira nazaj in ugovarja. Kdor je prelomil pogodbo, tisti je kriv, in kapara ostane meni. Nato steče po cesti, za njim gospodar, ki vpije naj da denar nazaj.
Ti zviti Krasovci so nam tudi več deklet odpeljali na Kras. Rekli so. "Ma pej znaš, ti Pivčani so zabiti," pa ni bilo tako. Pivčani so bili prepošteni, da bi poznali njih zvitost.
Mislili so tudi, da na
bolj pokvarjajo slovenske bes^
de kot Krašovci, ker so starejši ljudje zgovarjali besede, s®^ pršu, sem šu, sem prnesu, itO' Pa to ni tako trda slovenščini kakor na Krasu, kjer rečejo, p^' deli namesto pri delu. Prišel ]6 orožnik v neko kraško vas in dobil doma mlado šiviljo, katera ni bila vajena tako velikemu gO" spodu in zaradi tega je bila p*'®" cej v skrbeh kako bo odgovar jala temu gospodu. Ko orožm vpraša kje so oče? Šivilija odgo* vori, da oče so pr-deli. Kj® pa mati? Mati so tudi pr-deli-1" tvoje sestre, so tudi na роЦ^^; poizveduje orožnik. Ja, prav vsi so pr-deli. Orožnik se malo P'^ smehne in n ah al je vpraša. P^^ gospodična, niste nič pr-deli-j a, dopoldan sem malo pomaga la, sedaj pa šivam in jim kuhana večerjo.
Pivška dolina se prične, tai^ pri Ravber komandi. To js vrhu planinskih ovinkov " Tržaški cesti. Ravber koman ® ima svojo zgodovino iz tistih c® sov, ko še ni bilo južne železni^® in je ves promet šel v Trst in Trstta po tej cesti in na Ravb^ komandi so se zbirali ravbefJ' ter napadali voznike in zara ^ tega je nastalo to ime. Pivška lina je od tukaj pa do Razdrt^
pod Nanosom. Gora Nanos je
bila to čudno ime, ker je

Triestinar padel po strmim pri temu si nos razbil, rekel P je, da je padel na nos. Pod Pi^ spada Postojnska fara, št. Р^Д. ska, ter Hrenovska. Toraj s . fare z kakimi petdesetimi vas^ Ker ni bilo nikakšne industrij ' so se Pivčani bavili z km® stvom in živinorejo. Nekateri dobili delo v Prestranku v ski konjarni in na železniški P^^ staji. Gospod Martinovec je veliko lesno trgovino v Pos
in to je bilo vse, razen doma'
Čili bili
obrtnikov. Zaradi tega so ^ Pivčani prisiljeni iti v trebuhom za kruhom, kot iz gih krajev Slovenije.
V tedanjih naših časih ni posebnih organizacij, razen P skih, bralnih, požarnih in ^ skih društev. Politično niso ^ organizirani, je pa vedno gala liberalna stranka. Da spada pod Kras niso mislih- .
dar se je kateri odpravil iti
naprej od Senožeč, je gre na Kras. Tudi že na Krasu, tam v Štor j ah, so gremo tam doli na Kras, k^ so šli v Sežano. Tisti Slo^f kateri še niso slišali o pivška lini, so nas uvrstili k Cic Ipavcem ali Brkinom.
-отЦО
Tukaj v Floridi poznam sa ^ štiri družine iz pivške Mr. in Mrs. Simčič v Miami, ^ in Mrs. Mike Premrov v ^ suli, Mr. Vadnjal v NeW na, ter jaz in moja žena. " v Samsuli je že precej ćasa Delaš iz Senožeč, o katereO^.^ vem kam bi ga prišteval-čan ni. Krašovec pa ne ti. Krašovcev je pa tukaj v suli in New Smyrna precejjg ton Černe v New Smyrna,
zelo ponosen Krašovec, go
Rudica. Tukaj v SamsuU Mr. in Mrs. Grbec in Frank j an, kateri je v pokoju i'^ nuje pri Grbcovih.
(Dalje prihodnjih
ENAKOPRAVNOST
BTSAN2
CINKARNIŠKI plin ne bo več NEVAREN ZA CELJE
v	je za železarno
torah drugo najstarejše in-'istrijsko podjetje v celjskem ^zenu. Letos poteka že 81 let, g. so v njej začeli predelovati Uspešne rasti podjetja ne v	samo povečana proiz-
Rja, ki je od predvojnih 4000 on surovega cinka narasla na > 00 ton. Povečana proizvod-je rezultat zboljšanja dela, edica pospešene kapitalne ^faditve, kakor tudi prizadeva-v^^^®^®toega delovnega kolekti-■ _^3®vanje stare tovarne na-tako naglo, da se človek, ne obišče neka] mesecev, ne ® načuditi spremembam.
Celje je bila "Cinkarna" isče pozornosti že vsa leta (ji^^f^oboditvi. Iz cinkarniških so se vsa leta po osvo-ia sleherni dan valili težki 'išljivi oblaki plina—žveplo-Ц dioksida. Celjani so govori-pretirano laično, da je
ton
zrak" vsak dan okoli 60
^veplene kisline. (Toliko žve-bi namreč lahko Kalr° iz uhajajočega plina.) ®ne posledice je imel ta plin, pri praženju cinkove ^ P'^edvsem za bližnjo okoli-liti' г l&hko ugotoviti. Rast-"C' 1° živalstvo je v bližini i'ast	zaostajalo v
Vzr	plin je celo po-
> đa je bila v Čretu in Za-ja ^'^rljivosti dojenčkov več-fta v ostalih predelih me-W 1 prevelikega uhajanja dov' dioksida so bili oško-"Cinkarna" in prebival-'^leni bližini.
SE STANOVANJE
IŠČE SE
ZA DVE ORASLI OSEBI, za oddati, naj pusti J^lov v uradu tega lista. "•
SOBE
Kd(
Or
NAPRODAJ

PRODA SE
2A ENO DRUŽINO;
Na i, 5 SOB IN KLET.
cesti. Nizki davki, iicite po 6.30 uri zvečer. Cena $6,900. MO 2-6053

®®*Port Ave., od E. 200 St.
P bungalow s 4Yj sobami; Qorkota na plin.
Garaža in dovoz.
Cena $15,500.
ббо	REALTY
I85th St.—KE 1-5030
Zveplov dioksid je iz cinkarniških dimnikov uhajal tudi pred vojno. Vendar je bil njegov uničevalni vpliv spričo tega, da so takrat obratovale le tri pražilne peči (sedaj pa jih je deset) neprimerno manjši.
Dosedanja stara naprava za pridobivanje žveplene kisline iz žveplovega dioksida je omogočala komaj 20% izkoriščanje nastalega plina. Zaradi prevelikega uhajanja plina je bila zgraditev nove naprave za pridobivanje žveplene kisline dolgoletni načrt delovnega kolektiva. Ta načrt so začeli uresničevati lani. Po načrtih inž. Huga Petersena (Zah. Nemčija)—električni čistilec (filter) je sistema Lurno podjetje "Beton" graditi nova naprave za žvepleno kislino. Montažna dela, ki so se začela minulo zimo, so opravili domači strokovnjaki. — "Obzidava stolpov s posebno kislinoodporno opeko, montaža električnih in vodovodnih naprav itd. je bilo težko, celo krvavo delo, pri katerem so dali naši delavci iz sebe vse sile in vso voljo . . mi je med drugim pojasnjeval direktor "Cinkarne" tov. Hilbert Ka-rnilo. Ne glede na to, da je okoli dve tretjini mehanske opreme uvožene, je bil delovni delež domačega kolektiva velik in pomemben. Dela so kljub nekaterim težavam (pomanjkanje kreditov, poplava itd.) Zadovoljivo napredovala. Tako bo nova naprava za pridobivanje žveplene kisline v "Cinkarni," ki je stala
okoli 280 milijonov, začela obratovat: letos.
Zmogljivost nove naprave zi
loge v proizvodnji superfosfata Treba bo misliti še na modernizacijo aglomeracije ter na graditev
zmogljivost nove naprave zna*,	, . , °
ša 60 ton žveplene kislL na aH Г r^'kr.jevi^ne naprave; le-
Dva pogrebna tavoda z«
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH/ KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!#
ApIVDINA.fe'SONS PUNERAL Directors


razpis službe OSKRBNIKA FARME S.N.P.J,
v CHARDON. OHIO
ifi u	naj blagovolijo navedejo svojo starost, zmožnosti
tai 1^' 'ahko prevzamejo delo. Vse prošnje morajo biti v rokah na ali pred 22. OKTOBROM 1954.
JOHN LESKOVEC, tajnik,
756 MINER RD.. GATES MILLS. OHIO
OBISK V STARI KRAJ!
JU
^l^esen je v stari domovini prav prijetna, tudi vožnja po mor-Јђ vj^i'aku je v zgodnji jeseni ugodna. Za pot v stari kraj letos
vjfg ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se ja-k| |)jj	da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času,
po volji.
čifg ""'iatelji in sorodniki težko čakajo na Vašo pomoč! Naro-^Hlni paket ali pa ga sami sestavite in prinesite k nam! opominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? So-'jete ' ^ starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim poš-časa do časa kak denar!
August kollander
HE 1-4148
CLAIR AVE.
^ quality at a price—easy terms
»таккн furniture co.
TAMES D. STAKICH, Prop.
1-8286
16305 Waterloo Road
Naprava, pa vsaj v začetku obratovanja, ne bo polno izkoriščena. Računajo, da bo znašala njena proizvodnost od 40 do 42 ton žveplene kisline na dan. Tako pridobljeno kislino bodo v pretežni meri uporabili za proizvodnjo umetnih gnojil. Ko bo nova naprava začela obratovati s polno zmogljivostjo, se bo proizvodnja (znaša 60 ton) povečala za več kakor 100%.
Za Celje bo pomen nove naprave za pridobivanje žveplene kisline tudi v tem, da plini, ki bodo še uhajali iz dimnikov (računajo na okoli l!i%) za rastlinstvo in živalstvo bližnje okolice ne bodo več nevarni. Razen umetnih gnojil (sedanja dnevna tega so obenem z graditvijo naprave za žvepleno kislino dvignili še glavni dimnik za tri metre, tako bo nevarnost plinov (zaradi njihovega večjega razredčenja v zraku) še manjša.
Povečana proizvodnja žveplene kisline pa odpira nove na-
ta je že v teku. Za pakiranje su perfosfata so izdelali napravo, ki bo avtomatično napolnjevala papirnate vreče po 50 kg. Precej težavna naloga se kaže v skladiščenju velike količine proizvedenih umetnih gnojil. "Cinkarna nima primernih skladišč, računa pa na razumevanje kmetijskih magazinov in tudi zadrug, da bodo sprejele v skladišča del umetnih gnojil. Dosedanja praksa je potrdila, da je granulirani super-fosfat—v obliki malih kroglic od 3 do 7 mm—boljši od superfosfata v prahu, ki se rad sprime v grude in ga je zato treba pred uporabo še drobiti; tudi transport granuliranega superfosfata je lažji od onega v prahu. Letos bodo v "Cinkarni" proizvajali su-perfosfat v prahu, prihodnje leto pa že računajo s proizvodnjo granuliranega fosfata. V perspektivi je še proizvodnja mešanih gnojil, sestavljenih iz dušika, fosforja in kalija.
M. B.
več sto delavcev koplje |\|(:згу(:) cesto proti zagrebu
Šrečavati smo jih-začeli že pri Lavrici in potlej smo hiteli mimo njih vse do Škofljice in še naprej povsod, kjer se trasa nove avtomobilske ceste 'Ljubljana — Zagreb količkaj približa stari cesti. Delovišča sto in sto delavcev, ki kopljejo široko, moderno cesto proti Zagrebu, se raztezajo prav do Višnje gore in marsikje so daleč od običajnega dnevnega vrveža, med gozdovi in travniki po Dolenjskem, ki jih skorajda ne poznamo saj so nam zdaj le slabo dostopni. Precej delavcev je prispelo v Škofljico, Grosuplje, Višnjo goro in druge kraje, kjer so njihovi novi domovi. Prihiteli so iz Bosne in Hercegovine, Prek-murja, Medjimurja, da ne govorimo posebej o tistih, ki so iz bližnjih dolenjskih vasi. Toda vseh skupaj je še vedno premalo! Samo podjetje "Slovenija—ceste" nujno potrebuje še nad 350 delavcev. Podobno se godi tudi ostalim trem podjetjem: "Gradi-su" in "Tehniki" iz Ljubljane ter "Pionirju" iz Novega mesta.
Staro, obstoječo cesto proti
Škofljici, kjer se bo pravzaprav začela avtomobilska cesta že rekonstruirajo in tudi tlakujejo. To je mehak barjanski teren, za katerega so najbolj primerne kocke. Polovica ceste je tam okoli Lavrice zaprta, da je treba neredko dolgo počakati na ozko prosto pot, ki jo bodo zaprli brž, ko bo tlakovana prva polovica. Cestni stroji, ki pri Lavrici naznanjajo popotnikom veliko gradnjo so še številnejši od Škofljice naprej, kjer rije brž za hišo občinskega odbora močan buldožer v hrib. Tu se bo začela avtgcesta. Tu bodo pribrzeli avtomobili na dovozno cesto proti Ljubljani, ki so ji zbili že mnogo zob: zravnali že mnogo ovinkov in nepotrebnih krivin.
Kakor pogrešajo ljudi, tako manjka tudi strojev, čeprav jih marsikdo, ki se te dni vozi po Dolenjskem, že dolgo ni videl toliko na enem kraju. Dolgi nasipi in useki terjajo novo mehanizacijo! Pri Škofljici je lep pogled na de-lovišče velikega useka in nasipa, kjer bo nova cesta prečkala staro
in železnico. Izkopati in znova nasuti bo treba kakih 40,000 ku-bikov ugaskov. Naprej pri Šmarju z vso vnemo vrtajo 194 m dolg cestni predor. Gradnja ceste je v teku, prav tako bitka za dograditev 22 km nove široke poti do Višnje gore, ki mora biti gotova sredi prihodnjega leta. Razen ljudi in strojev pogrešajo strokovnjaki, ki vodijo gradnjo, tudi načrte za posamezne objekte; skrbi je na pretek, kot je to pri vsaki veliki gradnji.
Ko se pogovarjaš z delavci, večinoma je zelo mladih — skoraj bi lahko rekli, da prevladujejo 17 do 18 let stari fantje—ne slišiš o teh stvareh, pač pa o plačah, od katerih si mnogo obetajo in o hrani, ki je dobra. No, če se mladi fantje ne pritožujejo zaradi hrane, potem gotovo ni slaba.
Na trasi nove avtoceste kopljejo vztrajno in požrtvovalno kljub mnogim skrbem proti mejam Slovenije, proti Zagrebu, da se bo nova cesta čim prej združila s cesto "Bratstva in enotnosti," ki bo v bodočnosti povezovala — saj bodo še podaljševali —malone vse večje kraje Jugoslavije.
T ^Toiip- t,	/ , '
^®sclccy 1^	Monday, Thursday; Friday—9 A.M. to 9 P.M.
'•^t'orday 9 A.M. to 6 PM. — Wednesday ? A.M. to 12 Noon
\L


Perfekten v barvi, neprimirljiv v čistoči, z bleskom in iskrom, ki reflektira njegovo prvovrstno kakovost... to je Dušuesne Pilsener, ki ga varijo svetovno priznani strokovnjaki v najbolj moderni pivovarni na svetu! '
DUQUESNE BREWING COMPANY PITTSBURGH, PA.
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
STISKI TLAČAN
Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ
(Nadaljevanje)
"Nič takega, da bi se moral bati," je počasi odgovoril.
"Verjamem, saj kliče tudi tvojega očeta in mene."
Janez ga je nejeverno gledal, a le-oni mu je potrdil:
"Jutri zjutraj pojdemo, le pripravi se!"
XXVI.
Drugo jutro so vsi trije res sli v Stično.
Trlep in Štepič sta zase slutila, da pater opat bržkone hoče urediti Janezovo osvoboditev, vendar vpričo njega nista hotela govoriti o tem.
"Kaj neki hoče pater opat?" je Štepič rekel Trlepu in trenil po Janezu.
"Kmečki upori ga skrbijo, nemara bi rad kaj zvedel, ali vre že tudi med nami."
"Kaj vre, ka-li?" je Štepič poprijel.
"Ne vem, skrbi me pa," se je Trlep pritajil. "Da le kaj nerodnega ne bi bilo!"
"Jaz tudi opatu ne bi povedal, če bi kaj vedel," je Janezu ušlo. "Grd je tisti, ki gosposki izdaja svoje ljudi, izgnati bi ga morali iz srenje in soseske!"
Moža sta se molče spogledala; Trlepu je lice žarelo, oči so božale sina.
"O, gospod te zna vprašati tako, da mu zmerom ne moreš za-molčati vsega," se je štepič smehljal.
. Janezu je bilo sitno. Štepiču in očetu je pač povedal, kaj je slišal na Kumu, a opat ne more še vedeti tega. Skrbelo ga je le, ali ni morda preveč zvedel o tisti čudni noči v žužemperku.
"Morda me hoče zdajle priviti vpričo očeta in svobodnjaka Šte-piča?" ga je peklo.
V Radohovi vasi so se zglasili pri Radohu; zameril bi, če bi šli kar mimo.
"Kako pa kaj Ančki?" je Ra-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE — Established 28 years, good going business. Selling on account of illness. 4 rooms, gas heat. Will sacrifice.
EAstgate 7-4262
REAL ESTATE
LA GRANGE—BY OWNER Attractive large home, 4 bedrooms, IVa baths, large living room with natural fireplace, dining room and kitchen; near churches, schools and shopping; price $19,750.
FLeetwood 4-0916.
HINSDALE — By owner, 1 story home, Colonial design. Lannon stone and cedar shingles; 3 bedrooms, 2 are twin size; 2 baths; beautiful wooded lot 90x300, close to schools: oversize garage with built-in cabinets. .
Hinsdale 2290
'	BANNOCKBURN
Spacious home on an acre with fine old trees, off main road, yet close to Bannockburn school—4 bedrooms; 4 baths, 3 on 1st floor, 1 18x24 on 2nd with bath and shower. Living room 18x24; playroom 23x24, pine-panelled, beamed ceiling, all glass south side; dining room; beautiful 18x19 rubber tiled kitchen, steel cabinets, dishwasher, windows across 2 sides; alcove with built-in desk, bookshelf; large enclosed porch; laundry; below playroom; large basement; small cement pool; apple trees. A wonderful home for a growing family. Priced for immediate sale in mid 40's by owner. Brokers' cooperation invited.	Deerfield 407
doh brž vprašal. "Menih pravi, da je že kar dobra."
"Saj ji pa tudi strežemo kakor čebele trotom, ko se pripravljajo na roj," je Štepič vesel potrdil. "Hudo je bilo do zdaj. Znojila se je ven in ven, vsak lasec je imel svojo kapljo."
"No, hvala Bogu, zdaj pa bo, kajne, Janez?" je gospodar brž podražil zardevajočega Janeza. "Saj si poniglavil, kakor da so ti vsi pomrli, a zdaj se ti oči svetijo, rosa sama se ob prvem soncu ne more bolj!"
"V Stično pojdemo," je Trlep obračal pogovor, "predolgo se he smemo muditi."
"Kakovo solzo medice bi pa le kljunili, da boste laže hodili," je Radoh dejal in zavpil venkaj: "Tončka, žvižgaj, ko točiš, sicer nič ne ostane za nas!"
A Tončka se je že prismehljala z velikim vrčem.
"Kako ste nepočakljivi vsi vkup!" je dejala in pred očeta postavila penečo se pijačo.
Tončka je bila majhna in pol-
noudna, mična in zdrava; pisan životnik čez belo platneno obleko ji je stiskal jedro mladost, cveto-čovne v nemem, zdravem smehljaju.
"Predolgo je bilo treba čakati," jo je oče dražil. "Ali si kaj sladka po medici?"
"Poskusite!" je poredno dregnil Janeza. "Mlad si in gre ti."
Tončka se je zasmejala in stekla ven, Janez je vesel pogledal za njo. Radoh ga je dobrodušno udaril po rami in se glasno zasmejal:
"Na, zdaj se pa obliži!"
Poznalo se mu je, da se je danes že sladkal z močno medico.
"Dobro zdravje vam vsem, o možje!" je brž napil, dvignil vrč in nekaj kapljic škropnil po tleh na čast dobrim duhovom — rajnkim prednikom, zmerno srknil in ga. porinil pred štepiča: "Pij, ob-veseli me!"
"Na tvoje moško zdravje, o Radoh!" je ta odpil in vrč postavil pred Trlepa.
Trlep je bil z mislimi že drugje, zdaj je počasi vstal in prijel za vrč, ga dvignil in dejal:
"Na čast starobitne tvoje domačije, o Radoh! Iz te hiše je moj modri ded dobil Marušo, našo babico, in je bil z njo srečen do smrti. Tega, o Radoh, sem se spomnil, ko si prejle po stari šegi počastil dobre duhove, hišne varuhe. Pijem: naj bi bila Rado-hovina zmerom srečna in vsi tvoji zdravi in veseli."
Ob teh besedah so vstali tudi oni trije. .Trlep je močno potegnil in vrč postavil pred Janeža.
ekstra zaslužek je vaš ko vložite
PRIHRANKE DO 11. OKTOBRA
Sleherni hoče dobiti "čim več za svoj denar"—in vi boste, če se boste privadili redno hraniti. Vloge, ki bodo napravljene do 11. oktobra, bodo dobile obresti od 1. oktobra. Če še nimate pri nas hranilne vloge, ki je zavarovana, zakaj se ne bi zglasili v našemu uradu in pričeli s hranilno vlogo? Zadovoljni boste z uslugo, ki jo vam bo naše osobje nudilo.
VSE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10.000
22%
obresti na prihranke
2i%
ST.CIAIR
Savins^-Loan Co*
1^813 L I85th ST. IV 1 7800 6235 ST. CLAIR HE 15610


% -i
' i ' 'It
Jesenske rože .cveto na gomili, Tebi, dragi, mili,
ki sladko počivaš in večni mir uživaš.
V blag spomin
prve obletnice prerane smrti nadvse ljubljenega soproga in dragega očeta in brata
JOHN ZGONC
ki je nenadoma podlegel poškodbam, katere je dobil v avtni nezgodi dne 4. okobra 1953.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
žalujoči:
MARY, soproga JOHN ml., sin MARY, sinaha JERRY V Daisytown. Pa., LOUIS V Argenlini in FRANC V stari domovini, bratje
Cleveland, Ohio, dne 4. oktobra 1954.
"Bog te usliši, sorodnik!" se je Radoh zahvalil.
"Zdravja nam Bog daj vsem, posebno pa Ančki!" je Janez napil in za tren s pogledom obstal na Štepičevih očeh.
"Tako bodi, o Janez!" je ta po-kimal in segel po njegovi roki.
Malo so premolknili, še pili in že govorili o drugih stvareh.
"Ali veste, kaj je novega?" se je Radoh udaril po kolenu. "Deseti brat se je—pogospodil!"
"Kako pogospodil?" so vsi trije zinili.
"Pogospodil, pa je! Prav oto-dile mi je gospod Semenič pravil, da ga je grof iz žužemperka vzel za svojega."
Trlep in Janez, ki sta vedela, kdo prav za prav je tale deseti brat, sta si pokimala z očmi, a Štepič se je začudil:
"Za svojega? Zakaj?"
"Gospod Semenič sicer pravi, da sta si deseti brat in grof močno v rodu in da je deseti brat do-sihmal živel tako le po neki hudi zaobljubi, pa jaz tega ne verja-bem. Samo ob sebi to ni in ni."
"Bog ve?" je štepič dejal. "Grof sicer ni navajen dobroto-vati, preskoporit je. Trlepovina že dolgo ve to in še kdo drugi."
"O, tudi jaz vem, kako zna pritisniti," je Radoh kimal. "Saj veste, ono leto se je bila med nama zakurila osata zdraha zaradi nekih denarjev."
"Vsa soseska je tačas klela grofa."
"Najel sem si pravdača, a pravda je vendar tekla dve leti in tri mesece brez petih dni."
"Draga je bila tista pravda."
"O, plačeval sem, da sem cvilil kakor stara lesa!"
"Sreča, da si bogat, sicer bi te bila udušila."
"Bogastvo je včasih res sreča," si je Radoh samovšečno gladil brado, "sicer pa malo dobrega da, samo velike skrbi ima."
"Za desetega brata bo pa le prav, če bo res kaj deležen grof' ove bogatije," je Trlep rekel in začel siliti, da bi šli dalje. "Pater opat bi nemara zameril, če bi za mudili preveč."
"Tako vas ne bom zadrževal," je Radoh vstal. "A ko se boste vračali, mi ne hodite mimo, saj veste, da bom tudi jaz vedečen, kaj ste napletali z opatom."
Stopili so venkaj. Iz kuhinje je stopila Tončka ...
"Kaj je Francetu?" je šepnila Janezu. "Že od nedelje ga nisem videla."
"Zdrav je kakor hren, vse drugo ti pove že sam," ji je le v naglici mogel skrivaj odgovoriti, ko je za možmi stopil čez prag. "Lepo se ti maže voziček, bratec France!" so mu bratovske misli šinile na Trlepovino.
Na pragu se je lizala mačka in zdaj šinila okoli vogala.
"Mačka se umiva, drugo vreme dobomo v kratkem," je Trlep rekel in se razgledal po nebu; izza Svetega Duha se je kopalo sivo oblačje.
"Pohleven dežek bi bil res potreben," je štepič pritegnil in z obema Trlepoma hitreje stopil po klancu.
"Hoj," je Radoh vpil za njimi, "sina mi pozdravite v samostanu pa srečno se kmalu vrnite!"
"Edini sin, ki ga še ima—troje mu jih je umrlo ob tisti veliki bolezni—pa ti gre in se pomeniši!" je Štepič mislil na glas.
"Namenjeno mu je pač bilo tako," se je Trlep spominjal.
"Radoh ti ga da v samostansko šolo, da bi se izučil bukovni-štva, a fant se navadi tudi menihov in ne odneha, dokler mu oče ne dovoli, da zleze tudi v kuto."
"Tako bo samostan dobil še enega patra in z njim prelepo Radohovino."
"Kaj pa Tončka?"
"Saj res," je Štepič pokimal in se spomnil Ančke in štepičevine.
Hoja jim je bila spešna, a predolgo so se mudili pri Radohu, poldne je bilo že proč, ko so prišli v Stično.
"Malo potrpite, pri patru opatu je neki gospod," jim je brat vratar povedal. "Saj kmalu odide."
Na samostanskem dvorišču so pred staro opatijo res že čakali štirje suličarji z osedlanimi konji, ki so nemirno kopali podse in se z glav, nogami in repom branili sitnih obadov.
Iz široke veže tihe opatije sta zdajci prišla pater opat in plemiški tujec. Plemič je bil oblečen v lehko letensko obleko iz sivega sukna, pokrit pa s širokrajnim klobukom, ki je bilo na njem s srebrno spono pripeto pahljavo pero neznanega ptiča, ob bedru mu je ničemurno bingljal tenak meč.
štepič in Trlep sta se brž pO" nižno odkrila, le Janez je trdo obstal, tako je zastrmel in ve3 zmeden šepnil:
"Bog pomagaj, deseti bra > glejte, deseti brat sam!"
Opat se je nasmehnil starini znancem, a deseti brat je veselo zavpil:
"O velemožje iz prelepe Тетае-niške doline, kaj ste vi ? Še o, pa obiščem tudi vas vse!"
In je gibčno stopil v streme, ' mu ga je suličar podržal, in ^ zavihtel na konja.
"Digna cum reverentia, ^ strissime abbas — v velike^^ spoštovanju se poslavljam še krat, presvetli gospod opat. je s sedla priklonil opatu, po ^ mal odrevenelim znancem in ° peketal, suličarji pa za njiWj^
"Kdo je vendar ta človek? ] Štepič debelo gledal. "Še onđa^ je bil deseti brat, potepin, a zdaji glej, je plemič in kar latinsko go vori z opatom samim!"
"No, kaj pa vi trije?"
opat smeje ogovoril. "Počasm. če vas človek kliče."
Spogledali so se in pobesili
"Včeraj popoldne ste slali glas, danes smo prišli,' s® Trlep našel; "če ni prav, ^ snoči nismo rinili pred vas, 0"P stite, prosimo!"
"No, no, saj je prav,"
opat smehljal občutijivemii lepu; "nekoliko prej bi bili pa ^ šli zdoma, da se južina, ki s® „ njo čakal vas, ne bi bila shladi a-
(Dalje prihodnjič)
Kako Blue Cross
določi cene
B
BAZIČNO, Blue Cross cene za člane so rezultat prav lahke aritmetike.
Average Blue Cross payment per hospital case
Ге krijejo samo dvoje stroškov—stroške za oskrbo bolniške postrežbe članom Blue Cross, in stroške vzdržave in obratovanja uradov Blue Cross.
Večina denarja, ki ga Blue Cross prejme, gre takoj za plačitev bolniških stroškov. Od vsakega dolarja, ki ga je Blue Cross prejel v zadnjem letu, se je potrošilo 97.36 centa na ta način.
Stroški uradov Blue Cross so najnižji v primeri z enakimi organizacijami v deželi. Znašali so 4.32 centa za vsak dolar, ki ga je lansko leto Blue Cross prejel.
To je, seveda, zneslo več kot en dolar, ki je bil potrošen za vsak dolar, kije bil prejet. Blue Cross je imel zgube 1.68 centa za vsak dolar, ki ga je prejel tekom 1. 1953.
Kako se je krilo to zgubo? V rednih letih Blue Cross položi del svojega dohodka na stran v "rezervni" sklad. Iz tega sklada se plačuje stroške bolniške oskrbe v času izrednih potreb —tekom dobe polija ali drugih epidemij, ali ko se bolniški stroški večajo hitreje kot pa dohodki Blue Cross. Slednje je bil slučaj lan-
$160.00 tl40.00 $120.00 $100.00 $80.00 $60.00 $40.00 $30.00
o
										
										
										
										
										
										
$36	92									
										
Average Blue Cross payment per hospital case
$160.00 tl40.00 $120.00 $100.00 $80.00 $60.00 $40.00 $30.00
o
$147.74
1934 46 "38 '40 '42 '44 '46 '48 '50 '52 'Si
$147.74
1934 46 "38 '40 '42 '44 '46 '48 '50 '52 'Si
sko leto.
Skozi vsa leta, izza svoje ustanovitve, je vaš Blue Cross načrt izplačal 93.6 centa od vsakega dolarja svojega dohodka za takojšnje bolniške stroške in postavil je na stran .78 centa v rezervo za bolniške stroške v času posebne potrebe. Samo 5.62 centa se je porabilo za obratovalne stroške.
Nikakršnih izplačil se ne izkazuje delničarjem, nobenih dobičkov ali dividendov kamur-koli, ker je Blue Cross ne-profitarska organizacija.
Ni nikakršne misterije ali magike v vaših cenah članstva. Te edinole reflektirajo stroške, ki so s tem, da se vam oskrbi zanesljivo protekcijo za plačitev bolniških stroškov.

SPONSORED BY THESE NON-PROFIT HOSPITALS:
IN CLEVELAND
Booth Mmmoriai I C/*v./ond Clfy Clevland Cllnle ^ ^ F/or«nc« Crfffemfon Horn# Evanylical O#acom#w J Fairv'fw Park Fpr9$t Hilt ,
Gfxtc*	i
ConvaUscšnf Lutheran Mf. Sinai
CLEVELAND^ HOSPITAL SERVI C E A S S
Pofycffmfc Sf. At«xts Sainf Ann 1 Sf. John's '
tulce's S/. Vfncenf C&orffy Mary B. Ta/b*rf ^ ^ UnivMhy (Bohhs and L СНиЈгшпџ, Наппа Нои9Џ,
fcjtfc tnWđf#m#, Наппа Нои9Џ, Y iokmtld^^MacDonalcl House) ' Woman't
IN THE SUBURBS
Boy Vhw Hotpifal ^ Bedford Munidpat Berea Comsnunify . Doctor«
EtKtid'GlenvUte CarftekJ Heights ' Hvron Rood takewoad Morymounf ftahbow /
IN NORTHEASTERN OEK
Amherif
Aehtabuh General >
Corey o# СбогЈоп ^ .
Brown MemorMatConnoauf
Elyrh MemcM i
Odmeva Memortal i Si, Joiepk at toeftfSjjpr дјк«	a# ОбтНМ ^