Pfrfm.na otafiana » »otortat Leto LXI V Ljubljani, v sredo 15. novembra 1933 Štev. 261 a Cena 1/50 Dir Naročnina mesečno m račun: Ljub- ka muzem- ^ ^ ^^^^^ ^ ^^ ^©b liana I0."549 /a uiserate; aiTn 40 Din — nedeljska izdaja celoletno ib Din, za SLOVEJVEC Sarajevo šiv r^bl Zagreb št\ Vj.Otl, 120 Din ^^ ^^HHH ^^^m JNflV ^^^a m K^^B VHM je ■HHHI^^ flfllBBHHHIflflHiHHHIHi^P Kopitarjevi ni. 6/III jeva b, telefon 2993 Telefoni aredništvac dnevna alniba 2090 — močna 2994, 2994 In MM "" lakaja vsak dan ijutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ffit DoUluss gre ravno pot Na Dunaju gre za res. Že ko so po hodnikih vladne paluče šušljali, du se pripruvija uvedba smrtne kazui, se je javilo zu krvnika mnogo kandidatov. Kakor beremo v listu »Gruzer Volksblutt«, je zu to mesto najbolj sposoben sin Karla Langa, poslednjega krvnika Avstrije. Vislice postavljajo, kukor poroču isti list, na dvorišču kazenskega sodišču Dunaj 1, ki je že izbralo štiri sodnike zn člane izjemnega sodišča. Uvedba smrtne kužni je bila razglušena po radiu in ker so neznanci ubili nekega heini-wehrovca na Predurelskem eno uro nato, iina Avstrija že kandidata zu vešala. Smrtna kazen je seveda omejena na nekatere zločine, in sicer je določena za umor, požig, javno uasiije in zlonamerno poškodovanje javnih naprav. Drugi prizor z Dunaja, ki dobro označuje današnji položaj v Avstriji! Neki poslanec so-cialno-demokratske stranke je javno pozivaj narodne socialiste, uaj se uprejo oblastvom radi prepovedi juvnih manifestacij in uvedbe smrtne kazni. Kancler Dollfuss ima torej proti sebi dva nevarna tuboru: narodne socialiste, ki prejemajo pot u lu, in navodila iz Nemčije in ki jih je Hitlerjev »plebiscit« še opogumil, ua drugi strani socialne demokrate, ki imajo med delavstvom še vedno močno zasloinbo in so gospodarji dunajske občine. Kukor nn skupno znamenje so nurodni socialisti poostrili tajno ukcijo proti Dollfussu. Kljukasti križ se je zdaj pojavil zdaj na tovarniškem dimniku, zdaj na občinskem domu, potem zopet na palači deželnega glavarja, nn shodili ministrov in celo samemu kanclerju so narodni socialisti prekinili tok ali celo razstrelili transformator. Na llcimvvehr je bilo izvršenih več napadov. Mnogi spravljajo to oživ- ! Ijenje terorja narodnih socialistov v zvezo z Goringoviin obiskom pri Mussoliniju; ker ni Giiring uspel, da prepriča Mussolinija o potrebi, da bi pomagal zrušiti Dollfussa in postaviti na njegovo mesto dr. Rintelena, naj bi iz Nemčije prišel namig za nov boj proti Dollfussu. Za sociuliste je dan obletnice ustanovitve avstrijske republike »praznik avstrijskega delavstva, ki je imovitim slojem vsililo republiko in odtrgalo državo od habsburškega cesarstva.« Zato naj 12. novembra deluvstvo, ki je ostalo zvesto Marxu, juvnj manifestira za svoje pravice in za neuinrljivost mojstrovih idej, za razredni boj in s tem proti »črni« diktaturi Dollfus-sove vlade, ki je proletariat razorožila in bi rada uvedla v Avstriji korporacijski sistem. Diktatura proletarijata je v nevarnosti, zato mora marksistično delavstvo iz dosedanje rezerve. S temi gesli so hoteli marksisti spraviti nu ulico ogromne mase delavstva. Tudi ulica nuj bi pokazala, da se strinja z resolucijo zadnjega kongresa socialnih demokratov, ki je napovedala Dollfussu boj. Mrožice naj bi spregovorile, da so ostale zveste socialni demokratski stranki in naj bi dale duška svojim zahtevam, ki ne morejo priti več do izrazu, ker Dollfuss noče sklicati parlamenta. Socialnim demokratom se je zdelo to toliko bolj potrebno, ker je predsednik Miklas nekaj dni poprej odbijal njihovo peticijo za sklicanje poslanske zbornice, češ, da on ni kompetenten v tej zadevi in da je imenoval sedanjo vlado popolnoma v ustavnem smislu, vpoštevajoč notranji in zunanji politični položaj Avstrije. Dollfuss je načrte socialistov in narodnih socialistov prekrižal s tem, da je prepovedal vse javne nastope in uvedel smrtno kazen s prekini sodom. Ta ukrep kaže kanclerjevo odločnost, pred katero bodo gotovo obstali njegovi nasprotniki, obenem tudi voljo, da se vzdrži na vladi in zagotovi državi red. Morda se ne motimo, če trdimo, da je kancler Dollfuss s to gesto tudi končno pokazal smernice vse svoje bodoče notranje politike, bodisi v kolikor zadeva njegovo razmerje do drugih strank, bodisi tudi do lastne socialne krščanske stranke. Kanclerja Dollfussa prikazujejo kot nasprotnika strank. Po njegovem mnenju naj bi bila tudi krščonska socialna stranka v dosedanji obliki ze noVo Avstrijo odveč. Vlada naj bi se oprla na edinstveno »narodno fronto« in na Heimvvehr. Izvedba njegove zamisli bi imela za posledico tudi postopno likvidacijo vseh strank in tako bi le lažje pripravila ugodna tla za korporacijsko državo, ki naj bi jo vodili gospodarska (stanovska) in kulturna zbornica ter državni svet. S tem Dollfussovim načrtom se niso strinjali vsi člani nove vlade. V njej je več odločnih zagovornikov iz krščanske socialne stranke kot takšne. Drugi zopet niso izključevali možnosti, da pride do premirja in morda celo do sodelovanja s socialnimi demokrati; zaradi tega naj bi se stranke zaenkrat ohranile. Radi notranjih razprtij ined krščansko socialno stranko in vlado je moral odstopiti Vaugoin kot načelnik stranke. Tretji so zopet odsvetovali pretesno sodelovanje s Heimvvehroin, češ, da se je ta preveč navezal na italijanski fašizem; minister Sušni k (Schuschnigg) organizira katoliške »Ost-miirkische Sturmscharen« z očividnim namenom, da bi vlada zadobila v razmerju do Heimvvehra več prožnosti in neodvisnosti. Že v tem, da je Dollfuss izrinil Landbund iz vlade, je javnost videla znamenje, dn se je kancler odločil za Heimvvehr in za nekako nadstrankarsko linijo, ki se diktaturi povsem prilega. Dr. Dollfuss je torej povsem označil svojo pot: težnja za radikalno reformo ustave in predvsem državnega predstavništva, ki naj z uve-Ijavljenjem korporacijskega sistema in odpravo razrednega boja tudi ublaži socialno krizo, če je socialna demokratska stranka načelna nasprotnica korporacijskega sistema in zagovornica razrednegn boja, združenega z. bojem proti Cerkvi, potem boj tudi njej! Marksiste nuj končno zadene ista usoda, kakor narodne socialiste. ki bi radi pokopali avstrijsko samostojnost in podredili Avstrijo Priisoml To je logika, ki tudi Dollfussn toliko bolj privlačuje ker je marksizem v zadnjem času prestal več porazov in sam preživlja krizo. Toda pravijo, da prav v politiki ne zmaga vselej logika. Vprašanje je, ali bo kancler Dollfuss prenesel boj proti dvema frontama. V boju zoper Stari red se podira.,. V Italiji umira parlament Fašistični svet je sprejel osnutek za korporacij-s ko pre osnovo države, na podlagi katerega misli Mussolini popolnoma preurediti državni sestav ■■■HraMHHHHHMHHHHHHHMMB 1W'" ' Rim, 14. nov. b. Fašistični korporativni svet je končal razpravo o vprašanju organiziranja novih korporativnih ustanov, ki bodo uvedle nov gospodarski red na fašističnih korporativnih temeljih. Na predlog Mussolinija se je soglasno odobrila resolucija, s katero se določajo smernice za ureditev korporativnega sistema v Italiji. Fašistični korporativni svet smatra korpora-cije za ustanovo, ki bo pod državno zaščito združevala in vodila vse tvorne produktivne moči, ima-joč pri tem v očeh razvoj bogastva, politične sile in blagostanja italijanskega naroda. Korporacije je treba ustanoviti, pravi rcsolucija, v vseh vrstah proizvodnje, a njihovo število pa bo moralo v glavnem odgovarjati stvarni in življenjski potrebi narodnega gospodarstva. Kdo vsSopi v vodstvo korporacij 7 Pri tem se določa, la / glavno upravo korporacij pridejo predstavniki fašističnih strank, predstavniki kapitala, predstavniki dela ter predstavniki tehnike i^rva naloga fašističnih korporacij je, da posredujejo in pomirijo vse duhove in da vršijo posvetovalno službo, ki je obvezna v vseh važnih vprašanjih in da končno preko korporativnega sveta izdaja zakone za ureditev narodnega gospodarstva. Veliki fašistični svet se poziva, da izda o tem svoje sklepe in mnenje, če bodo v političnem pogledu z o/irom na ustavo korporacije lahko funkcionirale. Vsi listi komentirajo to resolucijo tej poudarjajo velikanski pomen korporativnih ustanov za narodno gospodarstvo. »Lavoro Fascista naglaša, da so v tej resoluciji jasno postavljene smernice za organizacijo korporacij n »a njih bodoče delo. Od velikega fašističnega sveta se zahteva, da prouči in odobri potrebne ukrepe, da se korporacijam omogoči izvrševanje prevzetih nalog. Za uspeh korporacij kot novih organov v državnem življenju je predvsem potrebno, da se izvrši reforma ustave in celotne državne uprave. Ta reforma bo prirodna posledica akcije, ki jo je iaii-zem počasi izvajal že od leta 1919. Od 1. 1926., ko se je ustanovilo ministrstvo za korporacije in ko je bil sprejet zakon za korporativno ureditev države, so se postavljali temelji korporativnemu sistemu. V teb 7 letih je fašistični sindikalizem dobil dovolj izkušenj ter preizkusil sredstva za ustvaritev novega načina proizvodnje in dela. Sindikalne organizacije so bile borbeno sredstvo fašistične revolucije, sedaj pa postajajo temelj novega pravnega reda v fašistični državi. Ustanovitev korporacij po kategorijah proizvodnje ima poleg ekonomskega tudi velik politični pomen. Korporativni svet je jasno naglasil, da bo država dobila gospodarsko upravo v novi obliki. Ker pa si ni mogoče zamisliti izključno gospodarske vlade, ki bi bila popolnoma ločena od politične vlade, se pojavlja potreba, da se ustava radikalno sj-jemeni in da dobijo nove korporativne organizacije zakonodajno oblast. Dosedanje politično predstavništvo, ki je izvajalo zakonodajno oblast, se mora preurediti ter spopolniti s korporativnim predstavništvom. V Italiji umira parlament, piše dalje »Lavoro »Fascista«, ki ga je prinesla demokracija, umira pa B M u s s o 1 i n tudi liberalna ekonomija, ki jc kriva vsega nereda r Italiji. Po informacijah, ki jih prinašajo drugi fašistični listi, se bo zakonodajna oblast v Italiji prenesla na veliki fašistični svet. Senat se bo preuredil, enako tudi zbornica in bosta tako poleg velikega fašističnega sveta delali še dve zakonodajni ustanovi in bo imela prva socialni, druga pa vojno-politični značaj. Razorožitvena konferenca Slovo Ženevi? Ženeva, 12. novembra. (Od našega dopisnika.) Včerajšnja seja razorož-itvene konference, ki v svetovnem ropotanju z bojnim orožjem še vedno pogumno, nekateri pravijo »naivno«, nadaljuje svoja zasedanja, je bila dramatična. Za Nemčijo je razkrinkala svoj obraz sedaj tudi Italija. Italijanski delegat markiz de Soragn^. je med smrtno tišino vrgel v sejno dvorano mrzlo izjavo, da »Italija smatra, da je vsako nadaljevanje razorožitvene konference nepotrebno v sedanjih okolščinah in da italijanska vlada na konferenci ne bo sodelovala, marveč bo imela tam samo še svojega »opazovalca««. Italijanskemu delegatu, ki je na ta način jemal slovo, je v vznešenih besedah odgovoril nesrečni predsednik razorožitvene konference Hender6on, češ, da prihaja italijanska izjava ravno na obletnico premirja, ki bi nas morala spomniti na strahotne vojne in na žrtve, ki jih je človeštvo doprineslo v svetovni vojni, mesto da 15 let po premirju največje države obupujejo nad možnostjo, da bi se mogel ohraniti mir. Prosil je italijanskega zastopnika, naj njegova vlada spremeni 6voje stališče iz ljubezni do miru, ker sicer se bo svet zagnal v oboroževanje, ki nas mora strmoglaviti naravnost v novo vojno. je ta sob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedcl med zobe. ustvarja se nilečnb kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega a Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jib zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1 3.-. narodne socialiste uživa kancler podporo vsega zapada, v kolikor gre za ohranitev avstrijske neodvisnosti, tudi ftšistične Italije. Nn oporo vseh teh sil pa Dollfuss nc more računati v boju zoper dunajskr internncionaio. Paiil-Rnn-cour ga je na primer že jasno opozoril na to med zunanje-političuo razpravo v pailumentar-I nem odboru. Zares, kako čudno izgleda ta embrion razorožitvene konfcrence! Japonska s svojimi sedaj že 120 milijoni ni udeležena, Rusija s svojimi 160 milijoni sodeluje le posredno, Nemčije z njenimi 65 milijoni na konferenci ni, Italija s svojimi 42 milijoni jo zapušča. Kdo bo pa še sploh ostal tukaj v Ženevi, da posluša spodbujajoče govore Hender-sona, ki ga le delno podpira njegova lastna angleška vlada. Ta slika se nam je v duhu pokazala izza sten razorožitvene dvorane, ko smo poslušali italijanski in angleški govor. Eden izmed delegatov je v šali predlagal, da se naj konferenca sedaj preseli v manjše prostore. Duhovita pripomba, ki pa danes v tem ledenem ozračju nikakor ni vžgala. Položaj je preresen, da bi prenašal še kolikor toliko humorja! Italijanski delegat je bil na zunaj 6icer ganjen, toda Hendersonu ni ustregel ter pristavil, da »italijanski opazovalci ne bodo povsem samo opazovalci,« a da sodelovali ne bodo. Zakaj? je padlo v dvorani. Markiz de Soragna je na ta medklic suho odgovoril, »da Italija ne more sedeti na konferenci, pri kateri ni Nemčije. Če bi Italija hotela sodelovati ri razorožitvenih razgovorih brez Nemčije, potem i morala imeti vero, ki gore prestavlja, a tako trdne vere italijanska vlada v vprašanju razorožitve nima«. To je bilo jasno povedano . .. Stališče, ki ga je zavzela Italija, je presenetilo, čeravno so vsi slutili, da se nekaj plete med Rimom, Berlinom in Londonom. V krogih ameriških zastopnikov so na glas pripovedovali v dvorani, da je Italija pred 14. oktobrom vedela za nemški načrt, da zapusti razorožitveno konferenco in Zvezo narodov in da ie ta korak tudi odobrila. Isti ljudje so tudi zatrjevali, da je izjava italijanskega delegata posledica sklepov, ki so bili storjeni v Rimu ob priliki Goringovega bivanja pri Mussoliniju. Nekateri si nočejo pustiti dopovedati, da Anglija nima svojih rok vmes. Zato so najbolj presenečeni v Ženevi tudi topot zopet — Francozi! W. J.. . iv Henderson odstopi? Ženeva, 14. novembra. AA. Komaj se je danes dopoldne prikazal v prostorih razorožitvene konferenc« predsednik Henderson, so se že zbrali okrog njega politiki in novinarji in ga obsuli z vprašanji. Henderson je odgovoril, da je resno proučil položaj razorožitvene konference in da so ga petkovi in sobotni razgovori zelo razočarali, ker je izprevidel, da ne dobi podpore, ki jo je opravičeno pričakoval. Odkar se je Nemčija umaknila iz Ženeve, je izjavil Henderson, ni več dvoma, da ne kaže nihče več volje za sprejetje odločilnih sklepov, brez njih pa ni moči skleniti konvencije ic spoštovati prejšnjih sklepov konference. Živela nova konferenca ! London, 14. nov. b. >Daily Mail« poroča, da se v poslanskih krogih širijo govorice, da se je trenutno pričela akcija, da «e skliče nova razorožitvena konferenca, nn katero naj se pozove tudi Nemčija. Edina, kar se je moglo zvedeti, je, da sestanek konference ne bo v Ženevi. Jutranji tisk ugotavlja, da se radi včerajšnje in nočne debate o razorožitvenem problemu v poslanski zlx>rnici položaj prav nič ni razčistil. Znano je, da britanska vlada še vedno ni opustila upanju, da spravi na razorožitveno konferenco tudi Nemčijo, kako pn namerava to izvesti, ni znano. >Daily Expre«s« ugotavlja, da je v MacDonal-dovein govoru značilen stavek, v katerem pravi, da se Anglija izjavlja proti vsem obveznostim na kontinentu. Za to izjavo je MacDonald v poslanski zbornici žel buren aplavz. Nemške punktacije e; Pariz, 14. nov. b. V poučenih političnih kro-ih se govori, da bo nemški državni kancler v naj-rajšein času odposlal posebne delegacije v Rim, Pariz in London, ki bi pod geslom: »Ustvaritev pravnega miru« začeli pogajanja in se trudili, da dosežejo soglasje v vseh vprašanjih, ki po vojni še niso bila rešena. Po mnenju nemških krogov vse dosedanje metode niso bile kos. da odstranijo te spore. Nemški mirovni pogoji bi bili sledeči: 1. priznanje enakopravnosti, 2. odstranitev razlike med zmagovalci in premaganci, 3. enakopravnost v oboroževanju, ki naj bi se izvršilo ali z razorožitvijo sedaj oboroženih držav, ali pa s povečanjem oborožitve Nemčije, 4. da se sprejme kontrola glede oboroževanja tudi zn oborožene države, 5. takojšnja vrnitev saarskega področja Nemčiji, 6. proste roke elede Avstrije, 7. vrnitev nekaterih nemških kolonij, in 8. ukinitev določb versaillške pogodbe, ki go vori o krivdi Nemčije za svetovno voino. In ta prisega bo držala ... Ce bi se ti nemški pogoji sprejeli od omenjenih držav, bi objavil nemški parlament svečano prisego, da ne bo nikdar nemški vladi predlagal vojne ukrepe in da tudi nikdar ne bo odobril takih predlogov, če bi jih postavila nemška državna vlada. Nemčija bi se obvezala nadalje, da goji mirovno politiko napram sosednim državam in bi se novi sklenitvi miru lahko eventualno pridružila v obliki pakta o nenapadanju, ali s pomočjo zavezniških pogodb. Pariški listi, ki nonatisknjejo nemške pogoje, odklanjajo nemške zanteve kot smešne. * Volitve v Španiji Madrid 14. nov. c. Volivna agitacija v Španiji je dosegla do sedaj neznan obseg, vsak dan se vrsti na stotine shodov. Za prihodnjo nedeljo je prijavljenih okoli 8000 shodov Desnica jc postavila največ kandidatov, ker upa na zmago. f)o te zmage bi lahko prišlo, ker so desničarji zelo močni v vseh severnih provincah. Najbolj ogorčena borba se bije med desničarji in Lerrouxovo skupino. Nova romunska vlada Sestavil jo ie John Duco Bukareit, 14. nov. b. Kriza romunska vlad« je lesena tako, da je dobil Duca mandat za sestavo nove vlade, v kateri bodo sodelovali samo člani liberalne 6tranke, katere šef je on. Duca je bil danes dopoldne sprejet v avdijenci pri kralju, ki je trajala poldrugo uro. Po avdijenci je prišel h kralju tudi zunanji minister Titulescu. Po avdijenci je Duca sporočil, da mu je poveril kralj mandat za sestavo vlade. Popoldne je Duca sestavil listo svojega kabineta, ob 6 zvečer pa bodo novi ministri prisegli. Titulescu ostane v novi vladi zunanji minister. Vlada bo sestavljena naibrže takole: Predsednik vlade: Jon Duca. — Zunanji minister: Nikolaj Titulescu. — Finančni minister: Konstantin Bratianu. — Pravosodni minister: Viktor Antonescu. — Prosvetni minister: dr. Konstantin Angelescu. — Prometni minister: Rihard Fransov. — Minister za delo: Konstantin Dimitriu. — Trgovinski minister: Jurij Tatarescu. — Vojni minister: general Gujka. — Notranji minister: Jon Inculec. — Kmetijski minister: Clpaionn. — Ministra brez listnice: Alpanescu in general Pavel Angheletcu. Kot državni podtajnikl pridejo v vlado: pri predsedništvu vlade: Mavrodi in Buturescu, ▼ zunanjem ministrstvu: Savel Radulescu, v notranjem ministrstvu: Juca in Viktor Jamandi, v kmetijskem ministrstvu: g. Manolmcu, v prosvetnem ministrstvu: Aleksander Popescu, v trgovinskem ministrstvu: Jurij Asan, kot državni podtajnik sa letalstvo: Radu Irimescu. Sedanja vlada je sestavljena izvzemši zunanjega ministra Titulesca, edino od članov liberalne stranke, g. Duce. Vsi člani nove vlade so že bili ministri v prejšnjih liberalnih vladah. V krogih pristašev liberalne stranke vlada silno navdušenje radi tega političnega preokreta. V ulici Comela, kjer je glavni stan Duce, se je zbralo veliko število liberalcev ter je priredilo burne ovacije svojemu šefu. Promet je bil v tej ulici popolnoma ustavljen za delj časa. Novi nemški parlamenl 661 čisto plemenskih ---,,arijshih" poslancev Pariš, 14. novembra. AA. Iz Berlina poročajo, da bo štel novi nemški razhstag 601 poslancev čisto arijskega porekla. V novem parlamentu ne ho nobene ženske, povprečna starost poslancev bo pa 30 do 45 let. Najmlajši poslanec bo sedanji šef organizacije Hitlerjeve mladine Baldur v. Schirracli. V novem rajhstagu bo 50 ministrov nemških deiel in okoli 100 zastopnikov raznih hitlerjevskih organizacij in nacionalno-socialističnih gospodarskih organizacij. Razen tega bo v novem rajhstagu 40 državnih uradnikov, mnogo kmetov, okoli 40 delavcev in mnogo zastopnikov industrijskih in obrtnih društev. Prva naloga novega državnega zbora bo izdelava načrta nove nemške ustave, ki se bo znatno naslanjala na današnjo organizacijo fašistične Italije. „Kaj bo HHIer napravil?" Pariz, 14. novembra. AA. V (Parizu niso rezultati nedeljskega glasovanja v Nemčiji nikogar iznenadili. Reči se celo sme, da tu nihče ni pričakoval drugačnih rezultatov. V Parizu se zdaj samo izprašujejo, kaj bo Nemčija zdaj storila. Večina snočnjih pariških listov prinaša članke pod naslovom: »Kaj bo zdaj Hitler napravil?« — »Journal des Debats« prinaša uvodnik, v katerem i pravi, da bo imel nedeljski izid glasovanja v Nem-| čiji vsaj to dobro stran, da ho napravil konec pravljici. po kateri naj bi obstojali dve različni Nemčiji, i demokratska in miroljubna, ter nacionalistična ia bojevita. List dalje zaključuje, da bo današnja Nemčija, ki je že poteptala versajsko mirovno pogodbo. v kolikor se tiče nemške vojske, skušala zdaj doseči revizijo pogodbe glede Posaarja, priključitve Avstrije k Nemčiji in poljskega koridorja. Zadnja pot? Pariz, 14. nov. b. »Matin« je objavil davi članek pod naslovom: »Trikratna pot, po kateri je šla Francija po vojni,« v katerem prihaja do zaključka, da je mogoča samo še ena pot in sicer direktna pogajanja med Nemčijo in Francijo. Ta pot je polna nevarnosti, toda, tako pravi list, bolje je postaviti vse na eno karto, kakor pa da se še naprej drvi nasproti gotovi katastrofi. Oba naroda se morata pogovoriti med seboj brez vsakega posredovalca, ki naj poskusita likvidirati strašno preteklost in pripraviti skupno bodočnost. Politične sile in sankcije danes niso več mogoče. Isto stališče zavzemajo tudi vsi ostali pariški listi, razen nekaterih radikalnih. Katoliški list »Aube« zastopa enako mnenje in naglasa, da je edina možnost, da se Francija direktno pogaja z Nemčijo. Kdor zna pa zna Včerajšnje »Jutro« komentira volilni rezultat v Nemčiji nu način, ki zasluži ovekovečenje. Navedemo samo dobesedno citate: »Kot izključeno se more smatrati, da bi narodni socialisti, ki so mosecq novembra 19B2 dobili okroglo 11.7, lelos meseca marca pod pritiskom najhujšega terorja in pod vplivom požiga v državnem zboru pa 17.3 milijona glasov, mogli po normalnem potu to število potrojiti ali celo podvojiti. Ni verjetno, da bi moglo postati v tako kratkem času 0 milijonov komunistov, 7 milijonov socialnih demokratov in 4.5 milijona somišljenikov centruma pristaši narodnega socializma, pač j>a je mnogo bolj verjetno, da so se uklonili v znamenju koncentracijskih taborišč in v bojazni pred napadalnimi oddelki narodno-socialistične stranke.« S to ugotovitvijo popolnoma soglašamo, zlasti, ker jo »Jutro« samo podkrepljuje z značilnostjo, da so celo koncentracijska taborišča, kjer so internirani najhujši sovražniki Hitlerjeve diktature, oddali do 90 odstotkov glasov za režim. »V kakšnih okolščinah so se vršile volitve, dokazuje tudi dejstvo, da je bil naval volilcev na volišča velik tudi v okrajih, ki so znani kot židovski.« Vse to je popolnoma točno in pameten človek bo iz teh dejstev brez težave potegnil tudi odgovarjajoči sklep glede vrednosti takšnih nasilnih volitev. Zlasti še, ko ves svet ve in tudi »Jutro«, da nobena druga stranka, kakor narodno socialistična, ni mogla in ni smela postaviti kandidatov in tudi ni imela možnosti nikake agitacije. — Zato pa tem bolj frapantno udari v oči »Jutrova« kon-kluzija k nemškim volitvam. Citajmo: »Gotovo je ..., da se jo hitlerjevcem posrečilo med nemškim narodom ustvariti v veliki meri novega duha, ki je razbil ozke okvire strankarske pripadnosti in razvnel najtišje sloje za politično edinstvo in nacionalno disciplino... Izid včerajšnjih volitev sicer, ne predstavlja pravega izraza svobodne volje nemškega naroda, vendar pa kaže, da si hitlerjevci v Nemčiji niso znali prilastiti samo oblasti, temveč se jim je tudi [»osrečilo v skoro devetih mesecih svoje vlade vsiliti (sicl) ogromni večini prebivalstva svojo politično ideologijo. .« Skratka »hitlerjevci morejo danes reči, da na njihovi strani ni samo vsa politična oblast, temveč tudi pretežna večina nemškega naroda.« Priznamo, da je javnost zadnja leta precej vajena najraznovrstnejših idejnih vratolomnosti, ki jih ji servira »napredno« časopisje, toda takih žganjcev v enem in istem članku pa niti »Slovenski Narod« že dolgo ni skuhal. »Jutro« očividno prehiteva svoj čas in je prezrlo, da je na tak način mogoče »informirati« publiko le tam, kjer se ji kuha duševna hrana v enem samem loncu, [>a še tam bi se ljudem pošteno kolenilo. Baski in Španiia Pariz, 13. nov. Iz Madrida poročajo, da so doslej glasovali o novem statutu, ki prinaša Baskom avtonomijo, 3 baske province, to je Vizkaya, Gui-pozoo in Alcava. V deh teželah se jc za statut, to je za avtonomijo, izreklo okoli 90% volivcev. Preden se statut uveljavi, mora zanj glasovati še Navarra, ki doslej tega še ni storila Navarra se upira nekaterim določbam statuta, ki urejajo odnose med Cerkvijo in državo na način, ki se po njihovem mnenju ne zdi dovolj ugoden za Cerkev. Končno se mora o statutu izjaviti še poslanska zbornica (Cortes) in statut zadobi pravno veljavnost šele, ko ga podpiše predsednik republike. Za vprašanjem Katalonije sc je zdaj tudi rešilo v načelu vprašanje Baskov, to je pokrajine, ki se v španščini (kastiljansko narečje) imenuje »Pais Vasco«: Baski sami pa deželo nazicajo Euz-kadi. Baski statut je v načelu izdelan po zgledu katalonskega. Nekatere razlike samo vpoštevajo navade obeh narodov, ki imata dokaj različno zgodovino. V smislu novega statuta sta španski in baski jezik popolnoma enakopravna. »Pais Vasco< ali »Euzkadi« bo vladal posebni svet Baskov. Predsednik tega sveta je obenem predstavnik osrednje vlade v Madridu. Kakor predsednik Katalonije, je (►dgovoren sodišču za zaščito španske ustave, na drugi strani pa baskemu parlamentu. Zakonodavno oblast bo izvajala poslanska zbornica Baskov. Ti si bodo izbrali polovico poslancev s splošno in tajno glasovalno pravico. Glede druge polovice šc ni določeno, kako naj se izbere. Vse tri pokrajine, v katerih prebivajo Baski, so v smislu statuta enakopravne. To se kaže tudi v določbi, da postane predsednik Euzkadia prvič Bask iz Vizcaye, za njim bo izbran Bask iz Guipuzcoa in nato politik iz Alcave. To vodilo sc mora tudi uveljaviti pri sestavi stalnega sveta, to je vlade. V javnih uradih bosta v rabi kastiljanski (španski) in baski jezik. Prav tako na vseučilišču. Uradnikom, ki ne znajo baskega jezika, je dana možnost, da se ga naučijo v 5 letih; ta jezik je namreč zelo teiak, zato tudi tako dolg rok. Po preteku tega časa bodo morali zapustiti javne služlbe tisti uradniki, ki ne bodo znali baskega jezika. Že v statutu je zagotovljeno, da se morajo ohraniti stari družinski običaji Baskov, ki dajejo ženi posebne pravice. Prav lako so si Baski zagotovili vse dosedanje privilegije v davčnem pogledu. Pravica pobiranja davkov ostane njim; pač pa so dolžni določeno vsoto poslati osrednji vladi v Madridu. To finančno avtonomijo so Baski uživali tudi doslej. Prav tej se morajo zahvaliti, da imajo danes najlepše ceste na Španskem, a na drugi strani da je itevilo nepismenih pri njih najnižje na Španskem. Zato gre tudi zasluga jezuitom, ki so skrbeli za prosveto v tej deželi. V smislu novega statuta se ustanovi posebno basko sodišče, ki bo izvajalo zakone španske republike. Prav tako vsebuje statut posebne odredbe, s katerimi je bil zavarovan obrtniški stan pred previsokim obdavčenjem. Poleg tega obstoji še določba, da nima centralna vlada v Madridu pravice, da bi vzela Euz-kadiu druge gospodarske prednosti, ki jih danes uživa, čeprav niso posebej naštete v statutu. Zdi se, da se bo v novi poslanski zbornici bila ostra borba za priznanje in končno uveljavljenje baskega statuta. Zadela bodo zopet skupaj razna politična stremljenja v zadevi organizacije države tako tista, ki se zavzemajo za centralistično upravo in druga, ki zagovarjajo avtonomistični sistem. Med prvimi moramo v prvi vrsti omeniti španske fašiste, ki jih vodi sin rajnkega generala Primo de Rivera. Ti že danes vpijejo, da bi uveljavljenje baskega statuta pomenilo prvi korak naproti razkroju španske republike. Tudi Lerrouxova stranka ne odobrava tako radikalne avtonomije, kakor |o vsebuje baski statut. Na drugi strani se pa tudi odlašajo zagovorniki avtonomije, ki so prepričani, da bo avtonomistična uredba države napravila konec neznosnemu notranjemu tren'u med posameznimi narodi Iberskega polotoka, ker jih bo zadovoljila. Po zaslugi avtonomistične ureditve se bodo vsa manj važna vprašanja lahko reševala doma, tako da bodo Cortes in osrednja vlada raz-premenjeni. Znano je, da so bili Baski letos prvič zastopani na mednarodnem manjšinskem kongresu v Bcrnu. Zdaj gre še za to, da si ludi Galicija pribori avtonomijo, nakar bo Španska razdeljena v štiri velike dežele, • Kaslilijo in Andaluzijo, Katalonijo, v Euzkadi in Galicijo. Kongres slovanskih shattov Varšava, 14. novembra, b. Sedaj je bilo konč."o sklenjeno, da se priredi velik kongres slovanskih skavtov v mesecu avgustu leta 1635 na Polj.ikem. Na izletu bodo sodelovale Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška in Bolgarija. V nasprotju z dosedanjo razdelitvijo taborišč bodo skavti razdeljeni na velike površino na 40 raznih taborišč. Taborišča bodo najbrž razmeščena v apalskih gozdovih ali p« v gozdovih med Krakovom, Kratnvienmi in Osvien-rinom. Na zletu bo sodelovalo okoli lo.OOO skavtov iu bo trajal kakih 14 dni Rusko-iaponska napetost Progi«. Pro 1 * Japonski H Tokio, 14. novembra, b. Zunanja ministrstvo poroča, da je sovjetska Rusija poslala 7. novembra vsem poveljstvom Rdeče armade okrožnico, v kateri pravi, da je postala vojna a Japonsko neizogibna. V zvezi s lo okrožnico se je dopisniku Reuter-jevega urada v tukajšnjih merodajnih krogih izjavilo, da ni razumljivo, zakaj se ruski narod sistematično razburja in vznemirja. Naglasa se, da Japonski ni ia vojno in je ravno pred kratkim umaknila eno divizijo ii Mandžurije. Moskva, 14. novembra, b. »Strankini list« v Vladlvoetoku objavlja manifest proti Japonski, v katerem pravi: Če bo Japonska povsročila vojno proti sovjetski Rnsiji, bo takoj stopilo v akcijo rusko zračno brodovje, ki je najmočnejše na svetu. Rdeča armada je pripravljena in je sposobna, da ▼odi vojno, kakršne si nihče niti predstavljati ne I more. V manifestu se trdi, da bo na Japonskem I kmalu izbruhnila revolucija. Narodna skupščina Belgrad, 14. nov. m. Današnja seja Narodne skujjščine se je pričela ob pol 12 pod predsedstvom predsednika Nar. skupščine dr. Hasanbegoviča. Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje je bilo prečitano poročilo o konstituiranju odbora za proučevanje resolucije o spremembah in dopolnitvah poslovnika Nar. skupščine, Prečitani sta bili interpelaciji poslanca Misirliča, ki ju je vložd na notr. ministra in sicer eno o protizakonitem delovanju nekaterih občinskih organov v belgrajski mestni občini, drugo pa radi znane podganje afere v Belgradu. Misirlič je zahteval za obe interpelaciji nujnost, ki jo pa večina poslancev ni sprejela. Interpelacijo je vložil tudi dr. Ivan Lončare-vlč na trgov, ministra zaradi financiranja knjige: »Naša industrija, obrt, trgovina in kmetijstvo« (11. knjiga) od Milivoja Savica, upokojenega načelnika trgov, ministrstva, ki tendencijozno slika gospodarske, kulturne, religiozne in nacionalne razmere v Zagrebu. Gospodje! Brez ozira na verske in plemenske razdore in sovraštvo, nima ta knjiga nobene vrednosti. Dr. Lončarevič še nadalje pojasnjuje nujnost za svojo interpelacijo in zahteva, da se ji da prvenstvo ter da se navzoči gg. ministri (navzoča sta bila dr. Hanžek in dr. Srkulj) izjavijo, da je nujnost za to interpelacijo zares potrebna in da za obrazložitev ni potreben noben drug argument, razen onih, ki 6em jih navedel. Podpredsednik Narodne skupščine je jiosta-vil narodnim poslancem vprašanje, če sprejmejo nujnost za to interpelacijo, nakar je ▼ dvorani nastalo ponovno prerekanje in prepir. Nekateri poslanci so zahtevali, da se za nujnost te interpelacije izjavi gradbeni minister dr. Srkulj, ki je znan hrvatski zgodovinar. Dr. Srkulj je nato res izjavil, da mu je včeraj trgovinski minister dejal, da ministrstvo za trgovino in industrijo ni dalo podpore za izdajo gornje knjige. Ker pa trgovinski minister ni bil navzoč, je dr. Srkulj izjavil, da nujnosti ne more sprejeti. Isto je storila večina poslancev. Nato se je prečitala druga interpelacija dr. Lončareviča na notranjega ministra o volilnih rezultatih v občini Mače, okraj Zlatarski. Dr. Lončarevič je izjavil, da je dobila njihova lista od 2850 volivcev 1040 glasov, vladna lista pa samo 400. Vladna lista je dobila vseh onih 1040 glasov, nosilec naše liste pa je padel od 1040 na 800 glasov. Večina poslancev nato ni sprejela zahtevane nujnosti. Potem se je prešlo na dnevni red, aa pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega osnutka o obvezni telesni vzgoji. Poročilo odbora je podal dr. Hadžič. S tem je bila današnja seja zaključena in bo prihodnja jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Na Lipare Rim, 14. nov. AA. Sodišče je obsodilo pisatelja Curzia Ericka Sukert-Malaparteja na 5 let kon-iinacije na Liparske otoke. Špansko-jugostovansha trgovina (Španski poslanik o pogajanjih za trgovinsko pogodbo) Belgrad, 14. nov. m. Španski poslanik na našem dvoru, de Torichos, ki se je pred par dnevi vrnil z enomesečnega dopusta iz Španije, je o novem trgovinskem sporazumu, ki se bo v kratkem sklenil med našo državo in Španijo, dal sotrud-niku tukajšnje »Pravde« sledečo izjavo: »Nova trgovinska pogodba, ki bo zamenjala ono iz 1. 1929., računa z vsemi jugoslovanskimi zahtevami in z njo se bo deblokiralo približno 80 milijonov Din, ki jih imajo jugoslovanski izvozniki v Španiji in ki so bili do sedaj zamrznjeni. Pogodba, taka, kakršna je bila do sedaj, je v stvari bila v korist Jugoslavije, nova pogodba pa bo služila še boljšemu razvoju trgov, odnošajev med obema državama. Danes se lahko brez pretiravanja reče, da ej odvisen nadaljnji razvoj trgov, odnošajev med nami v glavnem, da ne rečem izključno, od jugoslovanskih naporov, da iz Španije izvozi čim več onih pridelkov, katerih imamo v izobilju in katere se bo v Španiij nakupilo pod najboljšimi pogoji. Na ta način se bodo dosegli ugodnejši odnošaji med uvozom 5n izvozom, pa tudi naše med- sebojne trgov, zveze bodo postale realnejše. To se bo doseglo z licitacijami za državne nabave v Španiji kakor tudi s koordiniranjem posameznih naporov. V ostalem se bo nova pogodba revidirala vsake tri mesece, če se bo kaka točka v njej pokazala za škodljivo. Z jugoslovanske strani je bilo za sedaj storjeno zelo veliko za napredek medsebojnega izmenjavanja blaga. Ustanovil se je špansko-jugoslovanski komite, ki ima za cilj pospeševanje trgovskih kupčij med Španijo in Jugoslavijo, s sedežem v oddelku trgovinskega ministrstva. Ta komite je začel z delom in danes podpira naše napore, da ce definitivno sprejme že izdelana trgov, pogodba. Razen tega je komite v sami Španiji v Barceloni angažiral za svojega delegata dr. Weisberga, bivšega uradnika trgov. m*rt5sW-stva, ki dobro obvlada španščino ter pozna'šjMii-ske trgov, razmere ter možnosti razvoja trgov, odnošajev. Le-ta je tudi pooblaščen, da lahko odpotuje v vsako mesto Španije, kjer se pokaže za to potreba, da lahko na licu mesta izvrši potrebne korake z zainteresiranimi španskimi trgov, krogi. Kralj Aleksander - romunski maršal Bukarešta, 14. novembra. A A. Rador poroča: Uradni list prinaša kraljevski ukaz, po katerem se Nj. Vel. kralj Aleksander imenuje za maršala romunske vojske. Kralj Aleksander, nadaljuje ukaz, je v vojni leta 1913 in med svetovno vojno pokazal izredne vojaške vrline, ko se je boril za skupno stvar. Kralj Aleksander je tako pomagal Romuniji in prinesel k okrepitvi bralstva med srbsko in romunsko vojsko, ki se je manifestiralo na romunskih tleh s pomembno akcijo srbske divizije v Do-brudži leta 1916. Izpred sodišča za zaščilo države Belgrad, 14. novembra. AA. Državno sodišče za zaščito države je danes ob 17.30 izreklo razsodbo v procesu proti Cedi IPlečeviču in tovarišem, obtoženim zaradi dejanj iz čl. S in 4 zakona o javni varnosti in redu v državi. Obsojena sta: Cedomir Plefevič, odvetnik iz Arangjelovca na poldrugo leto strogega zapora in na denarno globo 2000 Din; Živadin Petrovič, zasebni uradnik iz Arangjelovca na poldrugo leto strogega zapora in na denarno globo 5000 Din. Oproščeni so pa Radovan Stojič, Vojin Gajič in Milivoje Crnogorac, vsi iz Arangjelovca. Belgrajske vesti Belgrad, 14. nov. m. Premeščeni so h okrajnemu sodišču v Sv. Lenartu: Matko Ašič, sodnik okrajnega sodišča v 7. pol. skupini v Sevnici, h okrajnemu sodišču v Sevnico je premeščen Vinko Rautner, sodnik 7. pol. skupine do sedaj v Brežicah, h okrajnemu sodišču v Brežice pa je premeščen Vladimir Punčuh, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu. Belgrad, 14. novembra, m. Z nocojšnjim brzo-vlakom je prispel v Belgrad msgr. Roncali, apostolski vikar v Sofiji. Msgr. Roncali se je z železniške postaje napotil v tukajšnjo nunciaturo. V Belgradu ostane par dni, nakar odpotuje na svojo mesto v Sofiji. Dunajska vremenska napoved. Na zapadu kratkotrajno izboljšanje vremena in bo temperatura narasla. Na vzhodu in jugu večinoma močno oblačno z velikimi krajevnimi razlikami. Temperatura se bo le malo spremenila. Za enkrat nobene bistvene padavine. .Utrinki. KATOLIŠKA AKCIJA V ZDRUŽENIII DRŽA V Ali V Zdrulenih državah, kjer živi 20 milijonov katoliiauov, to je nekako šestina vsega prebivalstva, katoliška akcija v zadnjem (asu kaie razveseljiv razmah. Sicer je obstojala ie kakih 10 let in sicer, odkar je bil ustanovljen »National Vhato-lic Welfare Conference«, ki je organizatorično sre-tlišfe za delo katoličanov. Katoliška akcija pa, kakor jo ieli papež, se je stoprav sedaj pričeta. Nekaj časa nosi ie tudi glavno glasilo omenjenega centralnega vodstva naslov »Katoliška akcija*. I pričetku meseca oktobra so se vršili trije veliki kongresi, ki so doprinesli k razčiščenju pojmoo o katoliški akciji. Prvi se je vršil v Neu-yorku, drugi v St. Pa uln in tretji v Vhicagu. Prvega se je ude-leiilo do 2000 zastopnic raznih krajevnih skupin, mnogo škofov, mestni iupan in guverner driave, apostolski delegat Cicognani je imel predavanje o delu krščanske lene v okviru katoliške akcije. Poleg tega so govorili še trije škofje. Sklepni govor je imel zopet papežev delegat in sicer o po-svečenju druline. 12. oktobru se je podobno zborovanje vršilo v Chicagu, na katerem je zopet bilo nad 2000 udeleženk. Tu je nastopil kardinal Mun-delrin, apostolski delegat, driavni guverner, iupan mesta in mnogo odličnih gostov. Ni i vseh kongresih se je povdarila potreba, da katoličani usmerijo sroje delo po direktivah pa-peških enciklik o krščanskem zakonu, o katoliški akciji in o socialni encCeske Slovo priliko, da je na vidnem mestu ostro napadel katoličane zaradi spravnih božjih služb. Nadpis članka se glasi: »Cerkev se znova pripravlja na napad.* Dragocena je ugotovitev tega lista čeških svobodo-miselcev, da se okrog Cerkve zbira mnogo mladine, katero svobodomiselna mladina ni mogla zase pridobiti. Nato sledi dolgo jadikovanje zaradi ugotovitve cerkvenega govornika, *da zn češki narod nc bo dobro, dokler voditelji naroda ne bodo svojega kolena upognili pred božjo Materjo*. List pa zamolči, da je govornik to svojo tezo dokazoval it vse zgodovine češkega naroda. *Ceske Slovo* izraža Ic dvom nad govornikovo ugotovitvijo, da so mnogi od tistih, ki sn pred petnajstimi leti podirali Marijin kip. med tem le našli zopet pot k veri in Cerkvi. Ako so nasprotniki katoličanov že tako občutljivi, da morajo svoj strah nad novo vstalim mladim katolicizmom razkričivati v svojih listih, jc za češke katoličane lo Ic dobro znamenje, Blagoslovitev pokopališča grških vojakov V Pirotu dne novembra 1933 Grški vojni minister general Kondilis in jugoslovanski minister vojne in mornarice Stojanovič na pokop ališču. Oče se žrtvoval za otroke j* tri svoe sinove, sam pa skoro zgore / V banovinsko bolnišnico v Bihač so v nedelio zvečer pripeljali kmeta Mileta Laliča iz vasi Lipo-vače v slunjskem okraju. Njegove roke do lak ta, njegova glava in prsi so ena sama velika rana od opeklin. Njegovo stanje je kritično in vsak čas pričakujejo smrti. V nedeljo popoldne okrog 4 je močan veter, ki je pihal skozi razbito okno v Laličevi hiši, raz-nesel živo žerjavico po tleh. Ker je bilo vse leseno, e hiša kmalu začela goreti. V tem času je bil alič zdoma po opravku, v hiši so pa ostali trije niegovi sinovi: 3 letni Nikola, 5 letni Peter in 8 letni Bogdan in se mirno igrali. Ko so zagledali ogenj, so se tako prestrašil, da so namesto skozi vrata na prosto, zbežali v sobo, kjer so se skrili pod i! mizo. Ko je gorela že vsa hiša, je prihitel Lalič domov. Zaslišal je jok svojih otrok, ki so vpili na pomoč. Hitro so se zbrali kmetje in začeli gasiti ogenj, nihče se pa ni upal v gorečo hišo, da bi rešil otroke. Tedaj je Lalič, ne boječ se za življenje, skočil skozi okno v hišo, zavil otroke v posteljno pregrinjalo in jih nesel skozi ogenj do okna, kjer jih je izročil kmetom. Nesrečni Mile je rešil svoje otroke, sam se ]e pa nezavesten zgrudil ob oknu v goreči hiši. Kmetje so ga potegnili iz ognja. Bil je strašno opečen po glavi, prsih in rokah Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Bihač, kjer, kakor že omenjeno, vsak čas pričakujejo da bo izdihnil. Ogenj je do temeljev uničil hišo in tako so Miletovi otroci ostali brez očeta in brez strehe. Kostanjasta barva še privlačnejša .. \ Kmalu boste ireiali marsikatero bri natko, ki vos bo t svojimi tosmi resnično navdušilo Zakai ida| |« vendor enkrat mogoče no poseben način negovati kostanjev« lasei umivamo jih • o m o t novim B r u n e t a f I o r Shampoonom. Učinkui« noravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga imo v tebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjeno lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo te kodrajo. rnmmmA • $ S PE cial - J-HAM Ptm:. BRUNETAFLOR Tam za turškim gričem P a b e r h i s poti v Ankaro Kameniti most čez Liko se porušil Iz Gospiča v Liki poročajo: V soboto popoldne se je po vsem Gospiču raznesla vest, da se je podrl most čez Liko pri Ličku-Osiku. Prve govorice so govorile o stotini človeških žrtev. Na lice mesta je takoj odšla orožniška patrulja, ki je res ugotovila, da se je podrl kameniti most čez reko Liko, da pa je k sreči okrog 100 ljudi s konji in tovori rešenih. Ob petkih je v Gospiču tedenski sejem, ki je po dogonu in kupčijah eden največjih v Liki. Na ta dan se zbere v Gospiču veliko število trgovcev iz bihaškega in cazinskega okraja. Na široki cesti Korenica-Go6pič se je v petek zjutraj nekaj ur pred pomikala dolga kolona voznikov z okrog i&O.vozmi, ki so vsi peljali robo na gospiški sejem. Okrog 5 zjutraj so vozniki dospeli v vas Budak in začeli voziti čez kameniti most, ki je dolg nad 100 metrov in se vzpenja v velikem loku nad Liko. Ljudje so bili zaspani, utrujeni od dolgega pota. Okrog 100 voz je v pol ure že prešlo čez most in ko so bili že na oni strani, se je naenkrat začulo silno grmenje, podobno močni detonaciji, ki se je večkrat ponovilo in se razlegalo daleč po pusti okolici. Oni, ki so bili že čez most na oni strani, so videli grozno sliko. Veliki kameniti most, star komaj 70 let, ki je veljal kot prvovrsten objekt, se a pr trov in se zrušil v Liko, Vozniki so se zahvaljevali je na najvišji točki loka prelomil v dolžini 20 me- božji previdnosti, ki jih ie rešila strašne smrti. Če bi le par minut kesneje šli čez most, bi strmoglavili z ruševinami mostu vred v Liko. V trenutku nesreče je bilo na mostu še okrog 20 voznikov, ki I so se morali brž vrniti nazaj na breg, da jim ni zmanjkalo tal. Most čez Liko ie bil slabo zgrajen in razen tega tudi niso dosti skrbeli za popravila. Sreča je, da se je most zrušil podnevi. Ce bi se to zgodilo ponoči, bi nesreča najbrž zahtevala več desetin človečkih žrtev. Novi delegati za Pokojninski zavod Za 25. novembra so bile, kakor smo svoj čas poročali, razpisane volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Ker je bil v vseh skupinah nameščencev in delodajalcev dosežen kompromis, je bila vložena le po ena kandidatna lista. Volivna komisija je torej proglasila za izvoljene vse kandidate in namestnike na teh listah. Tako so izvoljeni za dobo petih let naslednji delegati in namestniki: Delegati nameščencev L skupina: Denarni zavodi. Delegati: Vlado Vrančič, Ljubljana; Lekan Jože, Maribor; Stih Ludvik, Ljubljana; Skasa Fran, Maribor; Markov Nikola, Split. — Namestniki: Rabič Viktor, Ljubljana; Andolžek Janez, Ljubljana; Lapajne Zoran, Ljubljana; Viškanovič Tomislav, Maribor; Pe-trič Miloš, Split. IL skupina; Trgovina in špedicija. Delegati: Likar Ciril, Ljubljana; Svetek Franc, Celje; Cvikl Josip, Ljubljana; Miklavčič Framjo, Maribor; Božič Ivo, Ljubljana; Bojič Bruno, Split; Berdajs Josip, Ljubljana; Kovačevič Mate, Split; Nagode Leopold, Ljubljana; Grgič Ante, Solin. — Namestniki: Pišof Drago, Ljubljana; Munda Franc, Celje; inž. Feriinc Bogdan, Ljubljana; Pivec Franjo, Maribor; Videnič Josip, Ljubljana; Šicel Kazimir, Split; Haderbolec Viktorija, Ljubljana; Vekarič Živ-ko, Sušak; Milavec Mila, Celje; Jurjevič Ciril, Metkovič. III. skupina: Rudarstvo in kovinarstvo. Delegati: Volčanšek Franc, Trbovlje; Čop Feliks, Jesenice; inž. Uršič Franc, Mežica; inž. Meichsner Vladimir, Siveri-č. — Namestniki: Sluga Fr., Laško; Podlogar Jože, Hrastnik; Gnus Kazimir, Kamnik; Cvitanovič Tomislav, Split. IV. skupina: Ostale industrije in obrti. Delegati: Zemljič Joško, Ljubljana; Novak Josip, Maribor; Kobentar Franc, Vevče; Šimenc Josip, Tacen; Kožuh Vinko, Ljubljana; inž. Rus Jože, Maribor; Pelikan Hubert, Maribor; inž. Petriček Janko, Maribor; Vrevc Franc, ŠL Vid; Pitterle Gustav, Tržič; Štempihar Tone, Kranj; Bartulica Drago, Split. — Namestniki: Kokalj Pavel, Ljubljana; Michalek Olmar, Ljubljana; Palme Ferdinand, Vevče; Habič Ivan. Moste; Wige!e Miroslav, Maj-šperk; Operman Dragotin, Ptuj; Kelbič Zlatko, Moste; Štambuk Vjenčeslav, Selca na Braču; Kališnik Ivan, Tržič; inž. Petrič Vinko, Split. V. skupina: Vsi ostali poklici. Delegati: Tavčar Ivan, Ljubljana; Golmajer Jože, Ljubljana; Vi-čič Janko, Ljubljana; Gilčvert Dragotin, Maribor; Zdešar Ivan, Ljubljana; Veble Avgust, Celje; dr. PodolSak Stjepan, Split; Gligo Franc. Split. — Namestniki: inž. Miklav Otmar, Brežice; Vuk Ivan, Ljubljana; mr. ph. Kraut Igor, Ljubljana; Vojska Drago, Maribor; dr. Vatovec Franc, Maribor; Ažman Karel, Kranj; Žužek Franc, Ljubljana; Tocigl Ivo, Split. Delegati delodajalcev I. skupina: Denarni zavodi. Delegati: Kralj Anton, Ljubljana; dr. Rekar Ernest, Ljubljana; dr. Dermastia Josip, Ljubljana,- Trček Franc, Ljubljana: Doko Pavao. Split. — Namestniki: Cest- I nik Anton, Celje; Vrcan Juraj, Split; Jerič Franc, i Celje; dr. Lajovic Ladislav, Ljubljana; Kršulj Bar-tol, Split. IL skupina: Trgovina in špedicija. Delegati: ! Kavčič Josip, Ljubljana; Gregorc Ivan, Ljubljana; Soss Karel, Ljubljana; Pintar Ferdo, Maribor; Suš-nik Alojzij, Ljubljana; Kocmur Alojzij. Ljubljana; Aljinovič Franjo, Split; Rismondo LujO, Sušak; dr. Račič Štefan, Dubrovnik; dr. Giunio kudolf, Ko-tor. _ N amestniki: Smrkolj Albin, Ljubljana; Čebin Dominik, Ljubljana; Razinger Rajko, Ljubljana; Oset Miloš, Maribor; Do-bovičnik Franc, Celje; Hren Ignacij, Logatec; Bonačič Jerko, Split; Ilič Gaston, Split; Glavič Tomo, Dubrovnik; Lušič Andrija, Šibenik. III. skupina: Rudarstvo in kovinarstvo. Delegati: dr. Obersnel Maks, Jesenice; dr. Vrhunec Vinko, Ljubljana; Jovan Janko, Ljubljana; dr. Lavš Vjekoslav, Split. — Namestniki: Tvver-dy Egon, Jesenice; Operman Branko, Kamnik; Dji-novski Ljubomir, Ljubljana; Ferič Marin, Split. IV. skupina: Ostale industrije in obrti. D e -legati; Krejči Anton, Ruše; čeč Karel. Ljubljana; Ribnikar Adoll, Ljubljana; Gologranc Konrad, Celje; Vidmar Stane, Ljubljana; Sire Franjo, Kranj; Knrz Zdenko, Ljubljana; dr. Kalan Ernest, Celje; Prepeluh Albin, Ljubljana; Dečman Anton, Ljubljana; inž. Lenarčič Milan, Ribnica na Pohorju; dr. Bulat Tomislav, Split, — Namestniki: inž. Dračar Oskar, Maribor; inž. Remec Vladimir, Ljubljana; Naglas Viktor, Ljubljana; Martinčič Avgust, Ljubljana; Kustar Avgust, Tržič; Smolčič Vlado, Split; Žnidaršič Anton. Ljubljana; Hajnrihar Franc ml., Škof j a Loka; Birola Gvido, Zagorje; Dekleva Josip, Zagreb; Kalin Savel, Mokronog; dr. Vuletič Martin, Split, V. skupina: Vsi ostali poklici. Delegati: dr. Kuhar Andrej, Ljubljana; Avsenek Ivan, Ljubljana; dr. L i pol d Franc, Maribor; dr. Adlešič Juro, Ljubi ;ana; dr. Gospodnetič Franjo, Supetar-Split; dr. Jereb Peter, Radeče; mr. ph. Bakarčič Gvido, Ljubljana; dr. Leskovar Josip, Maribor. _ Namestniki: Ktikovcc Vinko, Celje-okolica; dr. Žitko Stanislav, Ljubljana; dr. Novak Franc, Ljubljana, dr. Žvokelj Dominik, Kamnik; Rebek Josip, Ljubljana; dr. Bartol Anton, Maribor; mr. ph. Po-savec Andro, Celje; dr. Mohorič Jakob, Ljubljana. Vsi navedeni delegati tvorijo v smislu zakona o Pokojninskem zavodu občni zbor. ki bo nato iz svojih vrst izvolil načelstvo 12 članov (po 6 delo-daialcev in nameščencev). Iz načelstva se nato za opravljanje tekočih poslov izVoli še ožji upravni odbor, ki mu načeluje od ministra socialne politike imenovani predsednik (sedaj g. dr. Vilko Baltič). V upravne:n odboru sta poleg predsednika dva podpredsednika in dva člana, v oheh primerih po eden I skupine nameščencev in delodajalcev. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi uorečiei t želodcu, krvnih navalih glavobolu splošni slabosti vzenife zjutraj ris le^če kozarec »Fran/ Josefove« grenčice. Iz stare v novo prestolico. Po ljubeznivem posredovanju našega generalnega konzula gosp. Markoviča in njegovega urad-nišiva smo srečno prebrodili vse težave, ki se na potovanjih sploh, v orijentu pa še |>o«ebej pojavljajo kot gobe po dežju. Na ladji smo in opazujemo Carigrad, ki se počasi odm ka od nas. Vozimo se v Azijo. Edina zveza z Azijo so ladje, ki pogosto nihajo med evropsko in azijsko obalo. Razgrnem na mali mizici načrt mesta obtežim ga s ča-šico črne kave in iščem v dalji najzanimivejše zgTadbe. In glejte smolo: tu zapazim napisano črno na belem, da se najstarejši del Carigrada ne imenuje Istambul, kot sem ga jaz krstil, ampak Istan-bul. Jaz si tega Se nisem vzel tako resno k srcu, toda moj prijatelj Janez (rajno Avstrijo sva rama ob rami branila!), ki sedaj muči v Ljubljani naj-nežnejši spol z grškimi aoriati in raznimi koreni starejšega datuma, mi je dal radi te malomarnosti krepko lekcijo. Skesano sem mu priznal, da nikdar v svojem življenju nisem bil v prisrčnih odnošajih s številkami in starimi imeni. Zato se na potovanjih »topogledno« prepustim vodstvu preizkušenih tiskanih vodnikov. Da pa se pri tako očitnem orna-lo važevanju vsakih znanstvenih podlag lahko vrine v razrahljani in nevzgojeni spomin kak »tiskarski1 škrat«, je razumljivo. Sicer pa odklanjam glede Številk in imen vsako odgovornost. KakoT je bilo zapisano, tako sem v glavnem prepisal, niti ene letnice, niti enega imena si nisem sam izmislil. V Aziji smo. Tik ob morju je kolodvor Haydar pasa. Vrvenje na kolodvoru je neznansko. Vse kriči, išče svoje tovariše, se preriva pred vozovi, prenaša prtljago... Vse hiti proti Ankari; Oija-Stvo, samaritanke, častniki, diplomati. Naša četa je dobila tri lepe oddelke v slavnem »Ankara-ekspressu«. Zmrači se. Ostri bliski pretrgajo večerno nebo. Silna ploha privrši, edini dež, ki smo na potovanju imeli .Naj pada, mi smo pod streho. Vlak že vozi v temno noč. Skoro 600 km poti ga čaka. Dolgo drdra vlak tik ob obali Marmarskega morja. Prinčevski otoki, znana letovišča, žare v luči. Vozimo se med bogatimi nasadi bolgarskih vrtnarjev vedno dalje in dalje v temno noč Vrvenje v vlaku potihne. Pripravljamo se, da ujamemo vsaj par uric spanja. Za silo je že šlo. Jutro nas prebudi v čisto novi pokraiini. Morja in bujnega rastlinstva ni nikjer več; niti skromnega grma ne najdeš, niti trave. V puščavi smo. Kamen, pesek in prah, kamor se ozre oko. V ne-dogledno puščavo se vjje železna cesta, sedai strmo navzgor, sedaj zopet navzdol, da ti škripanje zavor reže živce. Nikjer žive duše. Puščava, ure in ure sama puščava! Toda nel Glej, sredi puščave popolnoma moderna vas! V sredi je poslopje z velikimi okni, obdano od parka, najbrže šola. Cesta okrog nje tlakovana. Od ceste se cepiio male ulice z ličnimi hišicami, ki so zgrajene vse po enem vzorcu. To je ena izmed novih Kemalovih naselbin. Kjer so razmere količkaj ugodne, so napovedali puščavi boj. Glavna reč je voda. Ako pridejo do nje, je puščava zmagana. Pomagajo traktorji in najmodernejše orodje, da je uspeh čim večji. Že sc vidijo tu in tam sredi pušče nastavki novih gozdov in pašnikov, po katerih se pasejo ogromne črede drobnice in bivolov in na železniških postajah kupi žita, pripravljeni za prevoz. Morda je pri vsem tem malo reklame, vendar pa je treba priznati, da je volja onih, ki hočejo premagati puščavo, naravnost jeklena. Če so bile včasih tu cvetoče pokrajine, zakaj bi se danes ne dale zopet napraviti? Dvanajst, štirinajst, šestnajst ur že sopiha naš ekspress. Ne bo še konca? Zvedavo iztezamo vratove proti vzhodu. Vse kaže, da se bližamo večjemu naselju. Tu in tam se po avi skromno drevo, avto pridrči po primitivni cesti. Kakih 70 zrakoplovov čaka na jutrišnjo parado na prijazni ravnini. Celi griči so umetno pogodeni. Tovarne so tu, po-četki nove turške industriie! V ozadju se pokaže šest ogromnih antenskih stolpov pred njimi trije griči, obdani s trdnjavskim obzidjem in pokriti s hišicami, iz ravnine se dvigajo moderne palače: v Ankari smo. Vlak zavozi na skromno postajo, ki nikakor ne dela časti turški prestolici. Nad vse ljubeznivo nas sprejme že na kolodvoru naš minister pri turški vladi gosp. dr. M. Jankovič. Naval ljudstva je tolik, da je odpovedala turška gostoljubnost. Stanovanj ni. Le nekateri smo se nastanili v hotelu, ki so mu Turki dali ime Lozan palnce in ki mu je gazda — Jugoslovan Ostale je spravil gosp, minister pod gostoljubno streho svojega poslaništva, Tako smo dobili vsi streho, vodo in postelj. Sicer pa nismo prišli v Ankaro zato, da bi spali. Marsikdo se začudeno vpraša, čemu je novi gospodar nove Turčije pustil starodavni Carigrad in si izbral neznatno Ankaro za glavno mesto države. Navajajo dva vzroka: Ankara je nekako geografsko središče nove Turčije in pa središče najbolj turškega dela države. Morda je hotel novi gospodar svojo prestolico osvoboditi vpliva raznih tujerodnih elementov, katerih je staro gnezdo ob Boeporu prepolno. Taiko mu j« bilo lažje začeti z radikalnimi reformami, ki imajo v najkrajšem času dati Turčiji povsem novo, moderno lice. Že prvi pogled na Ankaro nam pove, da vstaja na razvalinah starega, preperelega turškega imperija nova Turčija, povsem drugačna kot ona, o kateri piše zgodovina, in o kateri smo sanjali mi. Ko stopiš s kolodvora, si sredi velikomestnega vrveža. Čeprav je Ankara le malo večja kot Ljubljana, se promet v obeh mestih niti primerjati ne da. Konjske vprege skoro ne vidiš, pač pa nešteto avtomobilov. Seveda: vlada je tu in poslaništva so tu in kjer je to dvoje, tam je tudi dosti avtomobilov. Ogromne množice, ki so se te dni zgrinjale od vseh strani v glavno mesto, so pa ne le ceste, ampak tudi širne planjave okrog mesta spremenile v prava človeška mravljišča. — Široka avenija, ki bi delala čast Parizu ali Berlinu, pelje izpred kolodvora v mesto. Na obeh straneh prazen prostor. Tu bodo v par letih stale najmodernejše športne nafn-ave, obdane od obsežnih parkov. Skozi mogočen slavolok, ki pozdravlja sovjetsko delegacijo, vstopimo v mesto, ki je gotovo najmlajše na svetu. V desetih letih je nastalo, Arhitekti so ob vznožju starega mesta začrtali temelje novi turški prestol.ci in takoj je začela rasti množica na modernejših stavb iz tal. V desetih letih so zgradili krasne stavbe, ki sc vrste ob nenavadno širokih, lepo tlakovanih ulicah in cestah. Parlament, ministrstva, banke, šole, bolnišnice, trgovske hiše, razkošni hoteli, vse daje nastajajočemu mestu res ve ikomesini značaj. Poslaništva tujih držav so si zgradila svoje postojanke v po,sebneni delu mesta, ki se imenu e Jeni sijhir, novo mesto, odkoder je krasen razgled na staro Ankaro, ki se ponižno skriva ob pobočjih utrjenega, zgodovinsko znamenitega griča. Nad diplomatskim delom mesta se dvigajo mogočne vojašnice in za njimi dvorec Gazi Mustafa Kemala, gospodarja Turčije. Posebna zanimivost nove Ankare je niena prostornost. Nikjer ni gnječe, nikjer se stavba ne tišči stavbe. Povsod je polno prostora za zasebne vrtove in javne parke, ki pa daleč ne nudijo one prijetne slike, kot naši vrtovi. Ankara leži namreč 950 metrov nad morjem in v sredi pustinje. Veter, ki je prvi dan močno pihal, nam je pokazal, kaj pomeni ta pustinja za mesto. Nosil je 6 seboj oblake prahu, ki te kmalu pokrije z blatno plastjo, ti sili v oči in usta, da se solziš in krehaš kot je-tičnik in ti izsuSi grlo, da se moraš od časa do časa razmočiti s kozarcem državnega monopola ali pa s čašo vode, ki te tudi stane nekaj dinarjev. Da, da, tudi kozarec vode je treba na Turškem kupitil Tavaš po cestah in opazuješ življenje. Pod mogočnim spomenikom Kemalovim je vrvenje kot v Babilonu. Vedno novi tisoči prihajajo: vojaštvo, dijaštvo, mladinske organizacije v skavtskih uniformah, dolge vrste okoličanov na konjih, tisoči članov nove Kemalove državne stranke, šolska mladina . .. Vedno novi govorniki, vedno viharnejši vzkliki novi Turčiji in Gaziju. Vse je veselo, živahno, vse gleda upapolno v bodočnost. Ob petih nas je naš gosp. minisler povabil v svojo gostoljubno hišo na »šampanjko«. (Res ne vem, zakaj se tej hvalevredni ceremoniji uradno reče »čajanka«!) Z visoke terase smo opazovali življenje in vrvenje doli v mestu. Vse mesto je žarelo v bajni razsvetljavi, ne le moderni del, ampak tudi skromni, skriti stari del je kar žarel v morju luči. Visoki, z žarnicami obrobljeni minareti so kot ostri noži rezali večerno nebo. Toda. minareti so le v starem mestu. Novo mesto jih nima. Moderni Turčiji »o minareti le še nepotrebna navlaka, znak suženjstva in zaostalosti... Rod dravskih ribičev hopnt Zveza ribarskih društev dravske banovine, ki zastopa interese urejenega ribarslva, dobiva že nekaj časa sem neprestane pritožbe, s kakimi sredstvi in v kaki izmeri se zatira ribje bogastvo v dravskem |x>rečju. Razen par zimskih mesecev, ko je Drava čista, vali ta reka celo leto svoje kalne vodno mase in snežnioo proti madžarski meji Iz-preminjajo se bregovi, zatoni in mrtviee, V mirni vodi i:če pa ribji rod zavetja še jiosebej, čim počenja reka narščnti. Nešteto ribičev je zašlo v svoji strasti predaleč, da jim ne zadošča več trnek, niti ne belica, temveč vse, kar zajame. Lov s sačilom, sačljem, križakom ali travperjem ogroža celokupno vodno bogastvo. Riba, dovolj velika, izpod mere, belica, postrv, sulc — kar zapade sačilu, pride na suho. Kaj Čuda, da kopni rod dravskih rib, dočim se rod dravskih ribičev množi. Le kdor seje, naj ludi žanjel Mariborsko ribarsko društvo odgovarja oblnrti in svojim načelom, da zasaja reko 7. novin. zarodom. Stroški se porazdelijo in mora ribi? ž njimi računati, kakor računa oblast popolnoma upravičilo z davSčinami, ki se stekajo od ribarskih knjižic v banovinski zaklad. Z enotnostjo banovine so se raztegnile ludi doižu<*
  • lni!o predavalnico mineraloškega instituta na univerzi, bo ing. Fran Lukman nadaljeval drevi ob 10, ko bo jx>kazal in opisal razne vrste jabolk in hrušk, da se bomo znali ravnati pri nakupovanju, še posebno bo pa govoril, kako je treba sadje hraniti, da ga bomo imeli vso zimo tja do jwmladi. Kakor vsa predavanja podružnice SVD, je tudi to brez vstopnine. O Pocenitev plina v Ljubljani. Marca se je uvedla nova tarifa, po kateri so se stalni stroški, katere ima plinarna z vsako stranko, ako rabi plin ali ne, obračunavali v obliki stalne pristojbine, ki je znašala 20 Din, oziroma 16 Din mesečno. Ker so ti stroški preveč obremenjevali male stranke, ki rabijo plin v domačem gospodinjstvu, se te pristojbine s prihodnjimi plinskimi računi zniža o in sicer na sledečo višino: Stranke, katere rabi:o 3 do 10 plamcnske plinomere, bodo plačevale Din 8, za 20—40 plamcnske Din 14, za 50 plamenske Din 20, za 60 plamenske Din 25, za večje pa po Din 35 mesečno. S tem znižanjem pristojbine je postal plin v vseh ozirih najcenejši in to ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v primeri s cenami v Avstriji (razen Dunaja), Italiji in Čehoslovaški. V Avstriji je povprečna cena plinu 30 grošev, to ie Din 2.70, v Italiji 1—1.20 lire, to je Din 4, v Češkoslovaški pa 1.20—1.50 Kč, kar odgovarja Din 3 za 1 kub. meter. — Ljubljanska mestna plinarna. O Brezposelni, brez vsakih sredstev, čigar žena mora v bolnišnico na operacijo, lepo prosi, če bi kdo vzel vsaj za mesec dni otroka, dokler se žena ne vrne domov. En otrok hodi v šolo v Lich-tenturm, drugi pa v liudsko šolo v Moste. Naslov v uredništvu »Slovenca«. □ Srebrno poroko oblin jo danes poštni r>od-uradnik Vinko Baumun in njegova soproga Katarini!. 25 let vzornega zakonskega sožitja in vzgled nega soglasja! Slavljenka, gospa Katarina, je skozi dolgo vrsto let neumorno požrtvovalna in neutrudno prizadevna predsednica Krščanske ženske zveze za Marilior in okolico. Slavljencema. ki stopata danes pred oltar k srebrni poroki, ob jubileju nujprisrčnejše čestitke in voščila. □ Maribor slabo zastopan. Rezultat volitev v Pokojninski zavod v delodajalski skupini je močno razburil mariborske gosjHnlarske kroge. Maribor, ki je po gosjiodarski moči brezdvomno med prvimi središču področja |>okojninskegu zavoda, je dobil prešibko zasto|)stvo. Industrija sploh ni zastopana, trgovina ima samo enega predstavnika in iz odvetniških krogov sta dva. Izraža se v gospodarskih krogih bojazen, da bo Maribor radi tega tudi v bodoče zapostavljon, kar se tiče invensticij jiokojtiinskega zavoda. □ Duhovniški sestanek. Jutri v četrtek bo oh pol štirih pojioldne v frančiškanskem samostanu skupni sestanek duhovnikov tretjeredni-kov in kntchetov. Najprej meditacija, nato predavanje. □ Smrt znanega odvetnika. Po daljšem ho-lehanju je včeraj zjutraj preminul v svojem stanovanju v Razlngovi 11. mariborski odvetnik in sodni svetnik v pokoju g. dr. Anton Mulej. Pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost ter se je svoječnsno ndejstvoval v javnem življenju. Služboval je daljšo dobo pri tukajšnjem okrožnem sodišču, potem pn se je umaknil v pokoj te otvoril odvetniško pisarno. Blagega pokojnika jrokopljejo jutri v četrtek ter se vrši jx>-greb od hiše žalosti ob 2. uri jiopoldne na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožnlje, □ Poziv vsem brezposelnim v Studencih in Radvnnjul Občinski odbor je sestavil poseben odsek za brezjioselno, zato poziva vse brezposelne osebe, ki stanujejo v Studencih in v Rad-vanju, da se v svrho informacij javijo v občinskem uradu v Studencih v petek, dne 17. nov mod 18. in 20. uro. Nn event. pomoč tekom letošnje zime smejo računati samo one osebe, ki se bodo pravočasno javile v evidenco. □ Francoski krožek. Jenn Lacroix, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, predava jutri v četrtek ob 20 v Vesni o novinarstvu v Franciji. Prijatelji francoskega jezika dobrodošli! Vstopnine ni. □ Mngdalenci gostujejo. Prihodnjo nedeljo gostujejo Mngdalenci z znano Gogoljevo komedijo »Ženitev« pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. □ Davčne zadeve. Tukajšnja davčna uprava razglaša: V plačilo je zapadel drugi jx>lletni obrok zemljarine dne I. t. m. Zadnji četrtletni obrok zgradarine. pridobnine, pavšaliranega davka nn jioslovni promet, rentnine in vojnice, znpode v plačilo dne 15. nov. 1933. □ Izpit carinskega posrednika pri finančnem ministrstvu, oddelek zu carine, je napravil z odliko posredniški jiomočnik g. Franjo Pivec iz Maribora. □ Previsoke takse. Mestna občina je znatno povišala takse na prošnji h ra zn gotovilo s|>re-jema v občinsko zvezo. Preje je v jiotrebnih slučajih pokazala |>oleg tega še veliko uvidevnost ter omenjene takse odpisala, zadnje čase [>a zahteva brezpogojno plačilo. Prizadeti so s tem posebno revnejši sloji, ki so izpolnili vse pred pogoje za spre jem, pn se radi visokih pristojbin premišljajo, da bi vložili prošnjo. Na t« način se nehote zavira prirastek slovanskega živijo v mestu. jega duha, pravočasno zavrnili pohlepne sosede. Pozivamo torej vse Jugoslovane, da se udcieže proslave in s tem izrazijo hvaležnost in priznanie vsem onim, ki so kakoržekoli sodelovali pri obrambi naše severne pokrajine. Proslava se bo vršila po sledečem sporedu: V soboto, dne 18. nov. ob pol 19 bakljada po mestu. Zbirališče od Kralja Petra trga proti Tržaški cesti. Ob 20 družabni večer v dvorani Union. Vstop prost. V nedeljo, dne 19. nov. ob 9.30 se zberejo vsa društva na Glavnem trgu z godbami na čelu, nato je sv. maša za padle borce. Po maši govori in nato razhod. Vabimo gosp>ode župane vseh občin, da se te velike proslave s svojimi občani v čim večjem številu udeleže. — V slučaju slabega vremena odpade dne 18. nov. sprevod, dne 19 nov. pa sv. maša na Glavnem trgu, ter se bo svečano opravilo vršilo ob 10 v stolnici. Zveza Maistrovih borcev. □ Lepo je uspela veseloigra »Dve nevesti«, ki jo je v nedeljo uprizorila »Danica« v Mladinskem domu. Sodelujoči so se izkazali kot odlično izvežbani diletantje, občinstvo, ki je do niitlačenosti nafKilnilo d\orano, pa kot zelo hvaležno. □ In tako naj se pospešuje tujski promet? Kolodvorska restavracija. Tujci prihajajo in bi se radi pokrepčali Vrata na peronu so zaklenjena. Vhod iz ceste se šele odpre ob šestih zjutraj. Ali je vse to |>ospcšavanje tujskega prometa? Ne govorite o teh stvaren v bodoče! □ Požar v kuhinji. V Rušah je na6tal požar v kuhinji posestniku Ivana Juga in sicer v času odsotnosti domačih. Ogenj je uničil vso kuhinjsko opremo in tamkaj spravljeno obleko ter bi bil postal usoden za celo |>oslopje, da ga ni pravočasno ojiuzil mimoidoči delavec. Alarmiral je sosede, katerim se je jiosrečilo nevarnost pravočasno zadušiti. Jue trpi 6000 Din škode. □ Plačilo zn divjaški napad Tukajšnje okrožno sodišče je izreklo kazen napadalcema nn posestnika Josipa Ktthnn iz Radvnnja. Na- Cad sta izvršila 27 letni dninar Ludvik Kram-erger in 25 letni posestniški sin Ivan Olič. Pobila sta v temi svojo žrtev s koli na tla. Poškodovani posestnik bo nosil trajne jx>sledlce radi tega nojuida. Zagovarjala sta, da sta se zmotila. Njun nn|wd da jc veljal nekomu dru-pemu. Obsojena sta bila vsak na tri leta robije in triletno izgulio državljanskih pravic, vrhu-tega pa morata solidarno plačati g. Kuhnu 20.000 Din za bolniške stroške in za bolečine. □ 2 leti za kopico slame. V noči na 17. apr. t. 1. je zažgalo prevžitkarico Terezija Balir v Šalamencih svoiemii sosedu Janezu Flisariu kopico slame, vredno 600 dinarjev. Požar je Kopico uničil, požigalka pa 6e je včeraj zagovarjala pred tukajšnjim senatom trojice. Bila je obsojena na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. Celje & Duhovne vaje za žene pri Sv. Jožefu nad Celjem. V Domu duhovnih vaj pri Siv. Jožefu nad Celjem se prično tridnevne oddeljetie duhovne vaje za žene v soboto, dne 18. novembra ob 6 zvečer. Ravno tako za žene v soboto, dne 16. decembra ob 6 zvečer. Za dekleta bodo zaprte duhovne vaje v Domu od sobote, dne 2. decembra od 6 zvečer dalje. (Duhovne vaje trajajo vselej od 6 zvečer prvega dne, nato polni drugi, tretji in četrti dan ter se zaključijo peli dan zgodaj zjutraj. V ozna-nilu se bo vselej imenoval le prvi, začetni dan, s pričelkom ob 6 zvečer. 0 Drevi simfonični koncert Glasbene Matire v mestnem gledališču. Ker je koncert obenem 20 letnica umetniškega udejstvovanja ravnatelja celjske Glasbene Matice, zato upamo, da se ga bodo udeležili vsi prijatelji glasbene umetnosti. •©■ Darovi za tekmovanje izložb v Celju. IPoleg že navedenih so darovali za tekmovanje izložb v Celju še naslednji: Vuna d. d., Vel. Bečkerek 50 Din, neimenovani trgovec iz Celja 50 Din, neimenovani trgovec iz Celja 400 Din, Dragotin Hribar, Ljubljana 200 Din, podružnica Ljublj. kreditne banke, Celje 50 Din. Ika, tvornica pletenin, Kranj 100 Din, VVoschnagg d. d., šoštnnj 50 Din, Golob in Co. 1C0 Din, Svečama Kopač, Ljubljana ,"0 Din, Doetor in drug, Maribor 100 Din, Varaž/linska industrija svile 200 Din, Henrik Frank Sinivo, darilo, Kraus, Zagreb, darilo, Jugočeška, Kranj 200 Din, »Unio«, Maribor 100 Din, Franz sinovi, Maribor, darilo, Oetker, Maribor 20 Din, Neninau, Zagreb 20 Din, Dugaresa 300 Din, Kramer, Mislej Celje 50 Din. Ljubljana, novembra. Svoj čas, ko je dal novi lastnik hotela »Bellevue« zapreti dostop iz Šiške na vijugasto cesto po šišenskem l.ribu zadaj za hotelom ter dovolil ta dostop samo za goste svoje reslavraciie, smo proti temu protestirali in zahtevali, da na; mestna občina kot varuhinja splošnih interesov ljubljanskega prebivalstva, oziroma njen župan kot skrbnik pravnih interesov ljubljanskega prebivalstva, poskrbi, da se ta dohod zopet dovoli in da mestna občina, čeprav s civilno pravdo, prisili gostilničarja, naj svojo prepoved umakne. Mestno načelstvo se je res oglasilo, to sc pravi, nam je poslalo pojasnilo, v katerem nam je razložilo pravno upravičenost lastnika hotela »Bellevue«, da sme prepovedati prehod pri svoji restavraciji na zgornjo sprehajalno pot. Občinstvo, v katerega interesu smo govorili mi, pa od mestnega načelstva ni zahtevalo, da pravno razloži pravice g. Šterka, lastnika hotela, temveč da se zavzame za še bolj upravičene interese vsega prebivalstva, zlasti onega iz Šiške. Zadeva je namreč taka: Res je, da je svet, čez katerega vodi dohod na zgornjo pot za Bellevuem, spadal nekoč k posestvu hotela. Toda že dolgo, odkar pomnijo najstarejši prebivalci Šiške in tudi mesta — na razpolago je še vedno mnogo prič — je občinstvo to pot mirno in brez skrbi uporabljalo mnogo nad trideset let. Prejšnji lastnik hotela »Bellevue« ni nikoli te poti prepovedoval in si je torej vse prebivalstvo dejansko priborilo že servitutno pravico — ta pot je postala splošna, torej javna in občinska Mestna občina kot pravna naslednica nekdanje šišenske občine bi morala torej tudi smatrati to pot že davno za svojo. Če se g. Šterk sklicuje na nekdanjo posestno pravico, bi Tramvaj z Jegličeve ceste v Moste Kljub slabemu vremenu in raznim drugim neprijetnostim in oviram se je delavcem splošne ma-loželezniške družbe danes le posrečilo, da so dovršili zvezo med Jegličevo in Zaloško cesto, tako da morejo vozovi neposredno iz Most po Jegličevi in Masarykovi cesti na kolodvor. Ta zveza jc mnogo krajša, kakor dosedanja skozi vse mesto in ker je proga dvotirna, tudi hitrejša. Vsa glavna dela so bila ob 2 popoldne že zaključena, po tej uri pa so delavci izvrševali le še manjša dela in korekture na progi. Poskusna vožnja na tej zvezi je bila ob pol šestih zvečer ter so se je udeležili zastopniki maložclezniškc družbe ter tvrdke Siemens. Zaradi raznih zamud, zlasti pa ker se je delo pričelo zaradi pomanjkanja gradbenega kapitala precej pozno trpi maloželezniška družba znatno izgubo. Ker vozi sedaj tramvaj s Poljanske ceste samo do Škofje ulice ter bo potem v raznih etapah ta proga še večkrat prekinjena in sicer ravno v najbolj ugodni sezoni, to je pozimi, bo inkaso mnogo manjši, kakor pa bi bil, če bi bila zgrajena do zime že celotna dvotirna proga. Pripomniti moramo, da se je občinstvo te proge po Jegličevi in Masarvkovi cesti hitro privadilo ter je promet na tej progi redno zelo živahen in je družba z uspehom zadovolina. Kaj bo dane s? Drama: »Zajec«. Red B. Opera: *Pikova dama«. Gostuje ga. Ztnka Kunčeva. Red Sreda. Kinu Kodeljevo: Ob 8: »Želim se poročiti« (Ke-nale Mttller, II. Thimig). Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesti! 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 V ciklusu poučnih predavanj, ki jih namerava prirediti Leonova družba v Ljubljani v teku zimske sezije, je prvo na programu predavanje prof Janka Mlakarja pod naslovom: »Semtertje po Sredozemskem morju«. Ker je predavatelj znan, da zna tudi poučne stvari v šaljivi obliki nuditi poslušalcem, zato ni čuda, da vlada za predavanje ze sedaj veliko zanimanje. To ne samo med onimi krogi, ki so se sami udeležili izleta Jadranske Damske snežke t blagom št. 35-36 ......Din 39.— iz gumija (vse številke) ... Din 65.— lakaste z baržunastim ovratnikom (vse številke).......Din 69.— otroške škornjčke......Din 49.— moške galoše ......Din 69.— ANT. KRISPER Mestni trg št. 26 — Stritarieva ulica St. 1—3. LJUBLJANA Kulturn* obzornik Iz mariborskega glasbenega življenja Koncert Glasbene Matice ProgTam koncerta, ki se je vršil v veliki unionski dvorani 8. t. m., je bil naslednji: Rimski-Korsa-kov: »Slava«, ruska obeana pesem za mešan zbor in klavir; Josef Bohuslav Foerster »Pomladna noč« za mešan zbor in klavir; Vitezslav Novak »Morilec«, balada za mešan zbor in klavir; Joh. Seb. Bach: Sonata I. g-mol za gosli, Fel. Mendelssohn-Bartholdy: Koncert E-mol op. 64, Gius. Verdi »Te Deum« za dvojni mešan zbor in orkester in I.udvig van Beethoven: »Fantazija« op. 80. za zbor, klavir in orkester. Sodelovali »o: prof. konservatorija, Marijan Li-povšek, člani učiteljskega zbora Matične glasbene šole: violinist Taras Poijanec, pianista Ema in Ubald Vrabec, društveni mešani pevski zbor in društveni orkestralni oddelek, pomnožen z godbeniki vojaške godbe. Program je na prvi pogled nekam širokega evropskega okvira, slučajno pa je posrečeno zaokrožen ter tvori enakovredno umetniško celoto. Najmočnejša skladba zborovskega nastopa je pač Beethovnova »Fantazija«; mogočno delo simfonične širine, ki je po svoji strukturi in zamisli zaključek večje simfonije. Učinkovita tako v vituoznosti klavirskega parta, v epski širini instrumentalnega dela in dramatski sili zbora. — Na zunanjem učinku enak ' mu je Verdijev »Te Deum«. Matičarji so ga predvajali že lani na svojem cerkvenem koncertu, takrat ob spremljavi orgel. Z orkestrom pa je skladba še mnogo izraznejša in mogočnejša, zlasti v slovitih kontrastih. Tudi ostale tri zborovske skladbe: Rimski-Korsakova »Slava«, zgrajena iz narodnega ruskega moliva, kompozicijsko zelo zanimiva Foersterjeva »lomladna noč« in Novakova balada »Morilec«, so bile posrečeno izbrane. Zbor in orkester je naštudiral in vodil prof. V .Mirk. K rezultatu njegovega prizadevanja, ki pač ni malo, če se vzameio v obzir težave, ki jih imamo v Mar;boru z orkestrom, katerega ie vsakokrat treba šele sestavljati, moramo iskreno čestitati. Morda tu in tam ni vse šlo lako, kakor bi ravno moralo. Orkester je bil mestoma tehnično neizde'an, v celoti pa je za^ovol eval Zbor zveni kompaktno, opaža pa se premoč ženskih glasov; zlasti nekoliko basovske pr mesi nikako ne bi škodovalo. Velika pa je njegova sigurnost ki je prišla posebno do izraza v nastopu z orkestrom. Pianista gospa Fma in gosp. Ubald Vrabec sla sfiremljala zbor v prvih treh skladbah s pravilno rezerviranim poudarkom. V okviru koncerta se jc predstavil občinstvu mladi violinist gesp. Taras Pohanec, ki si ga je pridobila Glasbena Matica za učitelja svoje glasbene šole. V Bachovi »Sonati I. G-mol« je pokazal lino tehniko loka in leve roke. Odlikuje ga čista intonacija, enakomerna liniia in mehak, ne?en ton, ki je prišel do izraza posebno v Mendelssohnovem koncertu E-mol, op. t>4. Do večjega izraza hi prišle njegove vrline v intimnejšem krogu. Prof. Marijan Lipovšek mu je bil v Mendelssohnovem koncertu enakovreden partner, briljiral pa je v Beethovnovi »Fantaziji«, kjer je pokazal virtuozno tehniko in dobro odmerjen udarec. Uspeh koncerta je rezultat resnih umetniških stremljenj, ki vodijo mariborsko Glasbeno Matico. Pokazal je, da niso zapustili pretresi letošnjega poletja ne v zboru in ne v orkestru kvarnih posledic in da nam bo ostala Glasbena Matica tudi v bodoče to, kar je bila doslej. J. G. Koncert Tria-Brandl Bil je to eden izmed onih intimnih glasbenih večerov, ki jih redkoma doživljamo. Vršil se je v mariborski kazinski dvorani, kot nalašč primerni za prireditve, ki jih poseča le ožji krog glasbo-ljubnega občinstva. Združila se je tukaj dimen-zi a in zunanjost prostora s sprejemljivostjo izbranega kroga občudovalcev čis.e umetnosti v primeren okvir, v katerem je ustvarila čudovita glasba ono pristno čuvstveno in skladno intimno razpoloženje, ki daje pravi čar komornim večerom. Trio gospe Fanike Brandlove se je Mariborčanom tokrat predstavil v novi sestavi. Dobil je drugo pianistin o, gdč. Magdo Rusy, ki je nadomestila gospo Hertho Reiss. Bili smo radi tega in pa radi prvovrstnega sporeda, ki je pri Brandlovem triu bil že od nekdaj posebnost izbranega okusa, na koncert še posebno radovedni. Nastop sam je še prekosil pu-ičnkovanje. Umetnice so nastopile zopet s svojevrstnim sporedom: DvofaNova Sonatina op. 100 za violino in klavir, Trio elegiaqtte op. 9 Rachmaninova, Chopinovi Nocturno b-niol op. 9 in etuda c-mol op. 12, Mac Dnvvellov »ples senc« ter Delibes-Dohnanyjev valček iz baleta »Naila« za klavir in za zaključek Straussovi valčki. — Izvajanje je bilo skrbno pripravljeno. Temperamentno podajanje gospe Brandlove je dalo melodijam čudovito življenjsko silo. Polni sočen luu, ki g« izvablja iz svoje violine, je zopet zadivljal in ogreval. Vsakemu komadu umeje vliti svojo osebno noto ter ga preustrojiti v vžigajoče razpoloženje. — Gospa V. Gara je njeno nasprotje — čuvstveno poglobljena in umerjenejša in kot taka nalašč primerna partnerica; njen čelo zveni kot rahlo božajoči dih, skladno se podrejajoč melodiji, pa mestoma zopet prevzemajoč vodstvo. S pianistinjo gospo Rusyjevo je trio veliko pridobil. Je umetnica velikega stila, z naravnim talentom se druži v njej vrhunska tehnika, pridobljena v prvovrstni šoli. Instrument obvlada v vseh niansah, da kar živi p>od njenimi gibkimi prsti. Občudovali smo io tako v solističnih točkah kakor v spremljavi. — Umetnice je nagradilo občinstvo z zasluženim toplim priznanjem. Prejele so tudi mnogo krasnega cvetja kot viden dokaz, kako cenjena je njihova umetnost v domačem mestu. — Kakor doznavamo, pripravljajo večjo koncertno turnejo, ki jih bo vodila na Češkoslovaško. V tej dovršeni pripravi, ki so jo pokazale na sedanjem mariborskem koncertu, jim je gotovo zagotovljen vsestranski uspeh, ki jim ga želimo ler jim že v naprej čestitamo. J. O. ★ »Jttgoslnvenski turista«. Ta mesečna revija, ki vrši pro|iagnndo za turizem, šport, kopališča, letovišča in zdravilišča v Jugoslaviji, prinaša vsak mesec lepe potopisne tn krajeplsne članke, posebno iz obmorskih krajev in iz Slovenije. Tako so bili to leto zelo izčrpno orisani mnogi slovenski kopališč-ni centri in mesta naravnih krasot, kar bo brez dvoma mnogo prijiomoglo k živahnejšemu tujskemu prometu naših krajev. V listu jo tudi mnogo lepih slik opisanih mest in krajin. Zadnja številka je mimo lepih prispevkov (Rimske toplico. Od Ljubljane do Sušaka itd.) prinesla tudi stensko karto Jugoslavije z razdelitvijo |xi banovinah. »Jugoslovenski turista« so tiska v Jugoslovanski tiskarni Roparski napad pri Novem mestu St. Peter pri Novem mestu, 18. nov. V nedeljo, 12. t. m. je bil. kaikor je »Slovenec« na kratko že poročal, izvržen na cesti, ki pelje iz Novega mesta čez Št. Peter, Šmarjeto in naprej, drzen roparski napad na uekega Zivkoviča, doma iz Dragoševcev onkraj Gorjancev, ki je po hišah razprodajnl blago za obleke. Omenjeni je pripovedoval, da se je tega dne zvečer vračal peš nazaj v Novo mesto. Ob cesti blizu Mačkovca, tam, kjer se od ceste odcepi dobro znana pot proti Trški gori oz. Židinji vaei, je srečal, bilo je okrog pol 9 zvečer , človeka. Ko mu je vo?čil dober večer, ga je neznanec naenkrnt zgrabil za vrat in vrgel na tla. Napadeni je klical na pomoč in se nekaj časa branil. Dasi je vas Ma&kovec komaj dobrih 60 m oddaljena od tam, njegovega glasu ni nihče slišal. V strahu je Živkovič rekel: »Vzemi vse, kar hočeš, samo življenje mi pustil« Napadalec ga je trikrat Slava dravske bolničarshe čete Včeraj ob enajstih predpoldue se je vršilo v vojaški bolnišnici na Zaloški cesti vsakoletno praznovanje »slave«, t. j. spomin na brata svetnika, Kozina in Damijana, ki sta svojo zdravniško vedo najplemeniteje vršila za blagor človeštva, la dva si je torej bolničarska četa vzela za patrona m vzornika v plemenitem zdravniškem stremljenju, ter včeraj obhajala njun god. Goste je sprejemal upravnik vojaške bolnišnice, san. podpolkovnik g. dr. 2. S t o j i 1 o v i č. Med gosti naj omenimo prevzv. škola dr. Rožni a n a, generala C u k a v c a , zastopnika bana dr. P i e i 1 e r j a in mestnega župana dr. P u c a. V lepo okrašeni dvorani sta opravila obred pravoslavni in katoliški vojaški duhovnik. Po simboličnem obredu pa so bili vsi gostje, vojaški in civilni, povabljeni v obednico, kjer se je med največjo prisrčnostjo in domačnostjo spoznaval med seboj vojaški in civilni s\et. Med obedom je prebral gosp. upravnik čestitke k slavi, ki so jih poslali: Kralj Aleksander, vojni minister, načelnik gener. štaba in vrhovni poveljnik vseh bolničarskih čet. Resnično, slava bolničarske čete je potekla v prisrčnem razpoloženju, za kar gre zasluga g. upravniku bolnišnice, podpolkovniku g. dr. Stojiloviču. Smuška koča na Rožci oskrbovana, 80 cm snega — smuka idealna. T. K. SK4LA Jesenice Požar v Luči n ah V soboto, 11. t. m. okrog 8 zvečer je začel goreti v vasi Lučine nad Gorenjo vasjo vezan kozolec z 8 okni, posestnika Janeza Dolenca. Dasi so prišli vaščani na znamenje zvona takoj na kraj požara, je bila vsaka pomoč izključena, ker je ogenj od V9eh strani zajel kozolec. Ognj je zanetila brez dvoma zlobna roka. Velika sreča je bila, da je veter pihal v nasprotno smer, ker bi bila v nevarnosti poslopja treh posestnikov, ki so v neposredni bližini kozolca. Nad eksekutorja Maribor, 14. nov. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča so se zagovarjali 33 letni trgovec Anton Haberman iz Ptuja, 5.3 letni Ivan Rojko iz Sv. Martina in 42 letni Anton Pihler iz Ciglencev. Obtožnica jim očita, da so dne 6. septembra lanskega leta kot sostorilci s silo ovrli službenemu poslu izvršilnega organa mariborskega sodišča Gračnar-ja Antona, ki je hotel izvršiti pri Antonu Ha-bermanu loteči rubež in sicer na ta način, da so ga zgrabili, vrgli na tla ter mu odvzeli zaplenjeno Habermanovo denarnico. Pri tem si je Gračnar raztrgal hlače. Haberman ga je poleg tega še žalil z besedami »lopov« in slično. — Proti trgovcu Ha-bermanu ie dovolilo mariborsko okrajno sodišče Simonu Murku leteči rubež radi zneska Din 8218. Z izvršitvijo rubežni je bil poverjen izvršilni organ Gračner. Doznal je, da naklada Haberman v Ciglencih jabolka. Podal se je tjakaj in našel Haberman pri posestniku Pihlerju pri nakladanju voza jabolk. Gračner se je takoj Habermanu legitimiral ter mu izročil izvršilno povelje. Haberman pa ni hotel ničesar slišati' o plačilu. Gračner je hotel nato preiskati Habermanovo suknjo, ki je ležala na klopi; med tem, ko je stopil h klopi, pa je Haberman nagloma vrgel svojo listnico Ivanu Rojcu, ki je pomagal pri nakladanju. Slednji je bil neroden ter ej ni ujel, pač pa jo je zagrabil ekse-kutor. Nato pa so planili po njem Haberman, Rojko in Pihler ter mu jo po daljšem ruvanju iztrgali. Pred sodiščem so osumljenci dejanje tajili. Obsojeni so bili: trgovec Anton Haberman na mesec dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, Rojko na 6 tednov strogega zapora, dočim je bil Pihler oproščen. Koledar Sreda: 15. novembra: Jedert, devica; Leopold (Levko), spoznavalec. Novi grobovi ■f" Edmund Kocbek. Po kralkem trpljenju je mirno v Gospodu zaspal g. Edmund Kocbek, industrijalec v Kranju. Pogreb bo v četrtek, 16. novembra, ob 3 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče! Žalujočim naše iskreno sožalje! + Edviga Perten. Umrla je dne 5. t. m. po dolgi in težki bolezni gospa Edviga Perten, rojena Hinner, soproga peh. kapetana I. razr. g. Pertena, ki je služboval nad deset let v Ljubljani. Oba sta bila zelo priljubljena in spoštovana. Pokojno bodo težko pogrešali vsi, ki so bližje poznali njen blag značaj. Naj ji sveti večna luč, žalujočim preostalim naše globoko sožalje! ■f- Dr. Otokar Kočevar pl. Koudenheim. Na Dunaju V., Kettenbriickengasse 19. je 11. novembra umrl deželne sodnije nadsvetnik dr. Otokar Kočevar pl. Koudenheim v 62. letu starosti. Pred raz-sulom je bil deželne sodnije svetnik že v Ljubljani, po vojni pa se je umaknil v Avstrijo. Bil je zelo dober in vesten uradnik. Čeprav vzgojen v nemškem duhu, vendar ni bil zagrizen ter je prav rad prihajal v Slovenijo na Breznico, kjer jc imel na Selu lepo vilo skupno s svojima dvema bratoma. Zapu-iča vdovo Arijo, hčer rajnega gimnazijskega ravnatelja Wiestha!erja, in edino hčerko, dr. Helgo, omoženo Gallent, gimnazijsko profesorico na Dunaju. Blagi pokojnik naj v miru počiva, žalujočim naše sožaljel + Anton Lokar. V nedeljo 12. novembra je umrl v Sotaračah pri Št. Vidu pri Stična Lokar Anton. Dočakal je 82 let. Bil je mož molitve i.n dela. Daairavno že tako star, se vendar ni strašil dolge krepko sunil s pestjo v obraz, da je bil revež ves otekel, nato mu je potegnil iz žepa veliko denarnico z vprašanjem: »Kje imaš pa malo?« Ko je še to nnšel, ga je pustil in zbežal v smeri proti Trški gori. Po izjavi Zivkoviča samega mu je napadalec odnesel denarja 6700 Din. [Prestrašeni trgovec se je ves pobit in umazan zatekel v bližnjo gostilno k Berusu. Gostilničar mu je posodil svoj suknjič, nakar se je vrnil, v družbi treh fantov iz Mačkovca v gostilno, kjer se je napadeni zvečer pred napadom mudil, da bi morda dobil tam kako sled za roparjem. Napadalec je moral dobro poznati njegovo denarno stanje, sicer bi ne bil vprašal po mali denarnici, ko je najprej našel veliko. Sklepati bi se tudi dalo, da je Ziv-koviču aledil In ga na velikem ovinku pri mafkov-ski oerkvi prehitel in tam počnkal, da bi tako v temi ne zgrešil prave osebe. Želimo, da bi ropar kmalu padel v roke pravici. poti do župne cerkve, kamor je redno ob nedeljah hodil. Ako je hodil sam, je navadno med potjo molil rožni venec. V prostih urah, zlasti zadnja leta kot užitkar, se je bavil tudi z rezbarstvom. Marsikateri križ, katerih je v Št. Vidu ob potih toliko, je delo njegovih rok. Bil je skrben družinski oče. Imel je 13 otrok, od katerih jih osem še živi. Za vse je lepo skrbel. Njegov najmlajši sin Karel je bil mnogo let župan občine Temenice, ki se je sedaj združila z občino Št. Vid. V teku zadnjih treh let je izgubila soseska sv. Andreja v So-bračah tri može, ki so skoraj svetniško živeli: Faj-digo Janeza (Makovega očeta), Praznika Alojzija in Antona Lokarja. Na svidenje nad zvezdami! Osebne vesli — Poroka. Drevi ob 6 se poročita v ljubljanski stolnici g. Vinko RoSkar, plačilni natakar v kavarni Zalaznik, in gdč. Mary Izlakar iz znane ljubljanske kavarniške družine. Obilo božjega blagoslova mlademu parul Pravilno štediti To ni lahka naloga. Prihranek na razsvetljavi ne leži v cenejši nabavni ceni žarnice, temveč v svetlobni moči in porabi toka. Ce hočete pravilno štediti, zahtevajte od Vašega trgovca ekonomično žarnico, ki porabi malo toka in da najmočnejšo svellobo: Gospodarstvo Kovani denar Oslale vesli — Slovenska šolska Matica bo izdala letos razen ostalih dveh knjig (Pedagoški Zbornik in dr. Jerajeve: Naša vas) tudi dr. Gogalovo: Temelji obče metodike. To ni običajna šolska knjiga, ki bi služila le za pouk metodike na naših učiteljskih šolah, temveč je originalno delo mladega fieda-goga, ki poskuša v tej knjigi združiti poglede moderne psihologije z načeli obče metodike. Zato je načelno tudi razlikovanje med metodiko in didnk-tiko. Kar pa je posebno važno in gotovo zanimivo za vsakogar, ki ima opravka z našo mladino, posebno z odraslo, je originalna psihološka analiza izobrazbenega in vzgojnega procesa. Zato na to knjigo še prav posebej opozarjamo vse, ki se zanimajo za pedagoška vprašanja, pa bodisi iz teoretičnih in praktičnih, pa tudi šolskih ali splošno življenjskih vidikov. (Knjiga bo obsegala 19 tisk. pol). Na knjigi SŠM se naročimo na naslov: Slov. Sol. Matica, Ljubljana, Komenakega ulica, (šola na I/edini). Članarina, ki daje pravico do vseh treh obširnih knjig, znaša samo 80 Din, zn dijake pa celo samo 20 Din. Naročite pa se čimprej, ker bodo knjige izšle še do Božiča in se na poznejša naročila radi omejenega števila naklade ne bo mogoče ozirati. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu fHexenscliuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiraniu prebavnega kanala — Prvi letošnji znanstveni debatni sestanek zdravnikov Dolenjske in Dclokrajine bo dne 18. t. m. v Novem mestu v prostorih banovinske ženske bolnišnice ob treh popoldne. Vabijo se vsi gg. zdravniki. — Pobesneli bik usmrtil hlapra. Na dvorišču posestnika Vebra v (Puljkasu pri Novem Sadu je nenadoma pobesnel občinski bik, ki ga je imel Veber v reji, in navalil na 19. letnega hlapca Petra Pijaviča. Bik je hlapca nasadil na rogova in ga s tako silo vrgel, da je ubogi Peter obležal mrtev. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zakiopnice. — Smrtna nesreča v opekarni. Delavec Ivan Petrijan je bil zapcelen v opekarni v Puconcih v Slovenski Krajini. Ko ie kopal ilovico, se je odtrgala velika plast zemlje in podsula ubogega delavca. Njegovi tovariši so takoj priskočili na pomoč in ga odkopali, pa je bilo prepozno. Petrijnn je bil že mrtev. — »ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR, POSLOVNI ADRESAR JUGOSLAVIJE 1934.« — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Bertram Kardinal: Jugcndseele »kostbar in Gottos Augen«. Ein Buch dor Lebenskundc den Jtigendltchen und den Eltern gevvindmet. 284 str. Vezana Din 72. — Bliiml Dr. Rudolf: Priilat Dr. Ignaz Seipel. Ein groeses Leben in kleinen Bildern. 288 strani. Vezana Din 55. — Burkreis Adam: Maria, die Mufter des Iterrn. 112 strani. Vezuna Din 57. — Fiedler Emil: Hnusgenossen Gottes. Ansproclien nn Jungmiinner. 70 strani. Nevezana Din 36. — Mejer P. Wendelin: Konferenzen iiber die Le-bensgrundsntze des Heiligen Kirchenlehrers Bo-naventura. 214 strani. Vezana Din 60. — Nofln-ner Kassinn: Volkstiimlirhe ErlHuterungen zuni Katechismus. Ein praktiseher Belielf fiir die Katechese. 95 strani nevezana Din 44. — Penz Dr. Joseph: Standes Lchren. Aus der Praxis fiir Jungmiinuer und MHnner. 172 strani. Din 54 nevezana. — Radermacher 11. J.; Relne Jugcnd. Eine Aufkliirungschrift fiir Jiispndlirhe. 47 strn- j ni. Nevezan n Din 7. - Schilling Otto: Clirist-liche Sozinl und Rerhtsphilosophie. 260 strani. ! Vezana Din 174. — Srh legel P. Leo: Die Leldens-blume von Lucca. Leben und Bricfe der Sel i gen Getnmn Galgani. 320 strani. Veznna Din 60. — Wngner Ernst: Christusjugend. I. Bnnd. Tapfere Jungen. (01 strani. Nevoznim Din 29. — AVngner Ernst: Christusjugend. II. Band. Christuskflmp-fer. 101 strani. Nevezana Din 2R. — Kakor hitro prične jeseni deževati in zapade prvi sneg. že se pojavijo tudi bolezni, ki »o v zvezi s prehladom. Pogosto nas muči glavobol, migrena :di neurnlgija, povrača se revmntizem in živčne boiezni. Vse ie težkoč«" in bolečine hitro in sigurno odpravi Algoorntine. Zn največje bolečine zadostuje ena sama Dušica. Leta 1925. smo dobili z zakonom kovani denar ( za 2, 1 in 0.50 Din v skupnem znesku 200 milij. ' Din. Zakon o denarju z dne 8. maja 1931 je določil, da sme znašati vsota kovanega denarja največ 650 milij. Din. To je pomenilo, da je možno povečati obtok kovanega denarja za 450.0 milij. Din. lako stno 28. novembra 1931 dobili zakon o kovanju srebrnega denarja. I a zakon je določal kovanje 20 milij. kosov po 10 Din in 12.5 tnilij. kosov po 20 Din v skupnem nominalnem znesku 450.0 milij. Din. Vsebina srebra je znašala 500/1000. Ta kovani denar je prišel v našo državo julija 1932 in začel polagoma nadomestovati promet deseldinar-skih bankovcev. Dobiček od kovanja (razlika med stroški in nominalno vrednostjo) je bil namenjen za odplačilo državnega dolga pri Narodni banki. Leta 1932. (14. avgusta) pa smo dobili nov zakon o kovanju srebrnega denarja, ki je določal kovanje 10 milij. kom. po 50 Lin v nominalni vsoti 550 milij. Din. Ta denar je imel vsebino srebra 750/1000. Poleg tega je novi zakon določal še. da se čisti dobiček države cd kovanja ne porabi kot določeno v prejšnjem zakonu za odplačilo dolga pri Narodni banki, aiujjak za kritje obveznosti države pri dobaviteljih in podjetnikih. Skupno imamo torej sedaj 1 milijardo v srebru in 200 milij. drobiža, torej 1200 milij. Din kovanega denarja. Od tega se jc nahajalo 8. novembra t. f. v blagajnah Narodne banke za 187.4 milij. Din, tako da je znašal taktični obtok 1012.6 milij. Din pri obtoku bankovcev v znesku 4322.2 milij. Din, , tvoril je torej približno četrtino. Prt presojanju višine obtoka kovanega denarja ! ne sinemo vzeti samo razmerja med kovanim de-j narjem in bankovci, ampak je treba količino obto-■ ka presojati po tem, kako se spravi v promet, ne : da bi se zaradi tega obstoječe sorazmerje izpre-; menilo v škodo ene ah druge vrste denarja. To je j v ozki zvezi sploh s plačilnimi običaji, ki pa se ne i izpreminjajo tako hitro kot bi bilo misliti. V glav- Združitev podružnic nemških velebank. Iz Berlina poročajo, da so Commerz- und Privatbank, i DD-banka in Dresdner Bank sklenile na 22 krajih i združiti svoje podružnice, oz. nepotrebne zapreti, i Osebje bodo zaposlili drugod. Bonu Dne 14. novembra 1933. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaii Bruslja, Curiha | in Prage, popustil je le Newyorl<, dočim so vse ostale devize narasle. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.90, na zagrebški po 8.87 in bel grajski i po 8.80. — Grški boni so notirali v Zagrebu 40.50 ! —41.50 (41.25, 41.50, 41.25), v Belgradu 40.50— i 40.75 (40.75). Ljubljana. Amsterdam 2309 29 - 2320.65, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 798.02-801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 1S2.97—184.57, Nevvvork 3530.50—3558.76. Pariz 224.02-225.14, Praga 169.84 —170.70, Trst 300.63- 303.08. Curih. Pariz 20.22, London 16.58, Newyork 31950, Bruselj 72.05, Milan 27 19, Madrid 41.80, Amsterdam 208.30. Bcriin 123.175, Dunaj 72.70 (57.60), Stockhohn 85.50, Oslo 83.40, Kopenhagen 74.10, Praga 15.325, Varšava 57.90, Atene 2.96, Ca-1 rigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira 8.49 den. Pariz. 11.45. London 82.175, N'ewyork 15.79. London. Začetek. Pariz 82, Newyork 5.185. Vrednostni papirji Na zagrebški in ljubljanski borzi je teudirala danes škoda nekoliko slabeje, dočiin je na belgraj-| ski borzi narasla. Zaradi tega je nastopila rezervi-ranost, ki se kaže v tem. da danes na zagrebški borzi sploh ni bilp zaključkov. Dolarski papirji so j se učvrstili. Ljubljana. 7% inv. pos. 50—51, agrarji 27 d., vojna škoda 249—253, begi. obv. 35 den., 8% Bler. pos. 36 den., 7% Bler. pos. 33.50 den., 7% pos. DHB 43 den. Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 50— i 51.50, agrarji 27-28.50, vojna škoda 249—251, 12. 243 den., 6% bedi. obv. 36—36.50, 8% Bler. nos. 36 den., 7% Bler. pos. 33.50 den. — Delnice: Narodna banka 3675 den., Priv, agr. banka 228 den., šečerana Osjek 130 den., Impex 50 den., Isis 30 bi. Belgrad. Narodna banka 3720—3750 (3750), Priv. agr. banka 230.50-232 (231), 1% inv. pos. 52 - 52.50 (52), agrarji 27.50—28 (27.75), vojna čkoda 251—252 (251, 249), IZ 251-252 (251), 6% begi. obv. 36.75 - 36.85 (36.75), 8% Bler. pos. 36 zaklj., 7% Bler. pos. 33 zaklj. Dunaj. Donavsko-savsko- jadran. 52.50, 13.20, LHnderbank 16, Narodna banka 150, Stevveag 150, Alpine 9.37, Siemens 9.37. Živina Dunajski prašičji sejem 14. nov. Pripeljanih je bilo: 7423 ipeharjev in 4766 pršutarjev, skupno 12.195 glav, od tega iz Avstrije 5099, iz inozemstva pa 7060 glav. Cen« »o bile sledeče (v šil. za kg žive teže): S peharji I. 1.30-1.36, kmetski 1.38-1.46, križani 1.40—1.50 in pršutarji 1.28—1.55. Pri živahnem prometu in povpraševanju za špeharji so prima ogrski veleposestniški praSiči ostali v ceni neizpremenjeni, drugi so pa narasli za 2 3 grošc. Pršutarji so obdržati neizoremeniene cen«. nem je treba presojati vprašanje kovanega denarja z vidika sprejemljivosti te vrste denarja v plačilni promet in paziti, da se valutami odnošaji ne jx> slabšajo. ★ Sociologija zaščite kmeta pri nas. V zadnji številki svoje revije »Narodno blagostanje« piše dr. V. Bajkič, da je rešitev kmetske zaščite pri nas produkt sociološkega tniljeja kraljevine Jugoslavije. Ce se daje kmetu zaščita kot dolžniku, je to historično neizbežno. Danes je zakonodajalec pred alternativo: ali upniki ali vsa država (glede prevalih e bremena kttielskega moratorija). Tu se lahko mnogo naučimo iz zgodovine žitnega zakona. Ves trošek jo doprineslo naše narodno gosjx>darstvo. Davčna moč narodna je zbiralni pojem, katerega se ne da osvetliti z vseh strani z islo lahkoto. Z gotovih strani je ta pojem neprislopen, z drugih pa pristopen. V koliki meri se lahko izkoristi davčna moč naroda, je odvisno od davčne morale in od davčne tehnike. Članek zaključuje s temle odstavkom: »Prevalitev bremena kmetskih dolgov ni go-s|>odarsko ampak tehnično vprašanje. Ta pa se dajo lažje reševati kot gospodarska. Olavno je, da ni treba dovoliti, da gosjxidarski problem ne fiostane |xilitičen ali socialen, če to ni jxj svojem bistvu.« Trošarina na vino je dala 1. 1929. 78.96, 1930 112 4, 1931 48.4. na žganje pa 1929 42 2, 1930 39.3 in 1931 37.4 milij. Skupno je dala trošarina na vino in žganje 1"20 121.2 milij. 19:30 151.7 milij. 1931 85.8 milij. 1932 39.3 milij. K (em številkam je pripomniti, da je bila že leta 1931. državna trošarina na vino znižana od 1 Din na 0.50 Din, kar je povzročilo zmanjšanje dohodkov. Še večji pa je bil padec dohodkov v letu 1932., ko je stopil v veljavo novi trošarinski sistem. Žitni trg Položaj za koruzo je nadalje čvrst in so cene ostale na včerajšnji višini. Tudi pšenica in moka sla ostali neizpremenjeni. Čvrsti so v ceni otrobi, ki stanejo v Vojvodini 60-62.50 brez vreč franko nakladalna postaja. Kranj Izpred ljubljanskega apclacijskega sodišča. Z o/.irom na poročilo, ki smo ga objavili dne 9. novembra, nam poroča gospod Lojze Čolnar, da je vložil na sodišču predlog za obnovitveno postojianje z novimi dokn/i. ki dn bodo pokazali, da ni 011 dejanski storilec naprtenega mu deja ilja. Ptuj Zverinski napad je bil izvršen preteklo nedeljo v Drstelji pri Sv. Urbanu. Ko se je v temni noči vračal pos. sin Alojz Ferko na svoj dom, ga je na|mdel neki moški iz zasede in pn udaril z ostrino sekire po glavi s tako silo, da ne je zgrudil nezavesten. Domači, ki so ga pogrešali in ga šli iskut, so g« nušli v mlaki krvi. Nemudoma so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtnonevarne ik>-Skodbe. V nedeljo 12. f. m. se je vršil izredni občni zbor Gasilnega in reševalnega društva v Ptuju. Na dnevnem redu je bilo razprava o reorganizaciji društvu p<> novem gnsilnem zakonu. Pri debati o izvolitvi novega odborn je prišlo do burnih prizorov, radi česar je navzoči okrajni glavar dr. Brntina zbor razpustil. Naznanila I>ruš1vo absolventov državnih dvoru/,rodnih trgovskih šol za Dravsko banovino v Ljubljani ima v četrtek, dne 16. t. m. ob 8 zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Oosposvetski cesti redili članski sestanek, nn katerem bo razgovor o položnju v društvu in o društvenih pododborih. Članstvo in nbsolventi(nje) vljudno vabljeni. Naše diiaštvo Kongreganisti. V sredo, dne 15. novembra, bo redni sostnnek akademske kongregncije Marijinega oznanenja pri 00. frančiškanih ob četrt na 9 zvečer v hišni kapeli. Tovariš, [>o«vetl tudi TI vsaj pol ure Mariji in Kristusu! Marijina kongregacija akademikov pri 00. jezuitih, »Kraljica apostolov« ima drevi ob tri Četrt nr 8 svoj redni sestanek. — Prefekt. Poizvedovanja Zlata damska ura (medaljončak) je bila zgub Ijena. Z ozirom na dragocen spomin se prosi najditelj, naj jo odda proti nagradi. I. Fratina, Gos;k> svetska 14-1. NsjHen« jg Sila v sobote manl'» vtola denarja na Tržaški c«sti In «e dobi v Marmoutovi ulici it. 17-L Smrtni plin na mor[u Ameriška poročila poročajo o novih vojaških i/najdbah Japoncev, ki se z vso vnemo pripravljajo na vojno. Poročila vele: Va vzhodni japonski obali je obširen /a-li\. ki pa je bil tri dni zaprt vsem ladjam, ki plovejo mimo. V teli treh dneh je japonska mornarica v tem zalivu preizkušala najnovejša vojna sredstvu, ki naj vojno na vodi napravijo še bolj grozno, kakor je bila doslej. Pri poizkusih so bili navzočni visoki častniki generalnega štaba in sam načelnik japonske pomorske bojne sile. Poizkusi so se posrečili v »splošno ziiilovoljnost«. Čeprav je bila vsa zadeva strogo lajna, je vendarle nekaj |K>sameznosti prišlo \ javnost. O teh posameznostih sedaj poročajo ameriški listi. Najprvo so preizkušali čisto nove vrste podmorski čoln, ki je tako zgrajen, da more v najkrajšem času z minami pod vodo tako zapreti pot v luko vsaki ladji, da ne more no- bena ladja skozi in da min ne odtrga nobena še tuko močna struja. Drug poizkus je bil ustvariti nad morjem tako meglo, da ne bi služila le za obrambo, kakor doslej, ampaik tudi za napad, kar je čisto novo. Najvažnejši pa je bil tretji poizkus z novo iznajdbo, ki so jo prvič poskušali. Iznašli so namreč nov smrtni plin, ki je učinkovit le na morju. Plin je brez barve in brez duha. Na inorje ga spuščajo letala, ki lete čisto nizko nad morsko gladino. Ko pride plin v dotiko z morsko vodo, začne delati v zvezi z nekaterimi sestavinami morske vode nov plin in nove pure. ki so po učinku podobne dosedanjemu plinu za solzenje. Kdor pa bi tega plina požrl kaj več, mora umreti. Tudi ta plin ima torej v prvi vrsti napadalni značaj, ker med posadko sovražnih ladij prinaša zmedo, smrt in pogubo To so vsekakor malo človekoljubne iznajdbe. Polet čez iužni Atlantik Južni del Atlantskega oc ana preletel. Kapitan Kra mer-Chambruch je prek tel južni del Atlantskcg oceana. Od Britske Ko lumbije je priletel v šesti) urah 15 minutah do ma Učne ladje »Westfalen< odtod je letel v Natal ii od tu v Brazilijo. S sve jim letalom »Monsum (znamke Dornier) je preletel Atlantik v 15 ural in 5 minutah. Na sliki vi dimo spodaj ladjo »Wesl falen«, zgoraj letalo in h talca. Novovrstno avtogiro-lelalo. Letalo brez kril, ki g; vidimo ;e najnovejše delo pionirja avtogiro-letaL Spanca l>e La Cierva. Letalo je pomembno radi lega, ker ga je mogoče ob slehernem poletu voditi bodisi v višino, naprej v stran ali navzdol z enim in iatim krmilom Vstoličenje novega londonskega župana. Dosedanji londonski župan Greenaway (desno) izroča svojemu nasledniku sir Charlesu Collettu veliko župansko žezlo. Vstoličenje se vrši po starih običajih z veliko slovesnostjo. Mož, ki brije Mussolinija Ponosen brivec je Domenico Rossi v Rimu, Via Rasella. Že 10 let striže Mussolinija in štirikrat na teden ga brije. Za te velike »zasluge za državo« je postal »vitez italijanske krone«. Mussolinijev brivec pa je takole postal: Nekega dne leta 1923 je stopil v Rossijevo brivnico policijski uradnik. Ko je ugotovil, da jlr Ro.ssi fašist, je dejal; »Pojdite z menoj, da boste obrili duceja.« Lahko si mislite, da je to častno povabilo gospoda Rossija čisto zbegalo in ga razburilo. Vendar je Mussolinija obril brez nesreče, niti enkrat ga ni urezal. Poslej se Mussolini ne dn nikomur drugemu obriti Duce se sam ne zna briti. Ima sicer brivski aparat, ima pa v preveliki naglici premalo potrpljenja, da bi si dobro namilil obraz. Zato Rossi hodi štirikrat na teden v Mussolinijevo i ilo »Torlonia«. Navadno pride ponj policijski uradnik z motornim kolesom. Med britjem Mussolini nikdar ne spregovori besedice, ampak ves čas prebira časnike. Nekoč pa je vendarle omenil: »Vi, Rossi, ste redka prikazen mod brivci, ker mi nikdar ne pripovedujete novic, kakor so vajeni vsi vaši tovariši, ko koga brijejo.« Rossi je poprej vsako leto hodil na počitnice. Sedaj pa je moral to opustiti, če hoče briti Mussolinija. Kvečjemu odide iz Rima za en dan ali dva, kadar je tudi Mussolini kam odšel iz Rima. S pajki nad stenice V borbi zoper mrčes se poslužujemo raznih preizkušenih sredstev. Med posameznimi vrstami mrčesa vlada sovraštvo, ki ga umetno podpiramo. Z malo polonico smo uspešno pokon-čavali listne uši. Nedavno so našli neko vreto pajka, ki je neizprosen sovražnik stenice. Dasi mu ni do drugega mrčesa, tudi ako je lačen, se vendar z veliko slastjo spravi nad stenico in jo zagrabi s svojimi strupenimi kleščami Nadvlada tudi stenice, ki so neprimerno večje od njega. Ker je ta pajek človeku neškodljiv in uničuje ogromno število stenic, bi zelo koristil tropskim naselbinam, kjer onemogoča odprt gradbeni slog uporabo plina. Lloyd George - kmetovalec Pred nekaj časa je bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu pogorelo vse njegovo posestvo, katero ima v grofiji Surrey. Gasilci so mogli le mulo rešiti. Zato pa je moral Llovd George plačati veliko odškodnino, ker je poklical na pomoč gasilce iz vse grofije. Kakor pa se zdi, stari parlamentarec zaradi te nesreče ni izgubil zanimanja za svoje posestvo, ampak se še bolj zanima zanj ter v svojih prostih urah kot upokojeni ministrski predsednik dela načrte, kako bi uničeno posestvo dvignil na še večjo stopnjo. Sklenil je, da bo po vsem posestvu nasejal novo travno vrsto, ki bo baje donašala večji pridelek, kakor pa ga do-našajo dosedanji angleški pašniki. Profesor R. G. Stapledon, ravnatelj poljedelskega seminarja na univerzi v Aberystwythu. ki je največji strokovnjak na svetu v pogledu trav, Llovd Georgu pri njegovih poskusili vneto pomaga. Tu profesor je izjavil, da se je Lloyd i Georgu in njemu že posrečilo na poprej opu- ' stošenem zemljišču vzgojiti tako travo, ki se iz njenega donosa redi lahko trikrat toliko ovac, kakor na pašnikih drugih posestev. Vendar poizkusi še niso končani. Lloyd George sam pa je izjavil zastopniku angleškega lista »Daily Express«, da želi ustvariti iz svojega posestva zeleno pokrajino, v kateri se bo prekrasno razvila najlepša ovčjereja. ★ Skupil jo je. Oče se šali s sinčkom, pripovedujoč mu smešno zgodbo o volu, ki ni maral za slamo, marveč si je želel sočne, zelene krme. Kmet natakne volu zelena očala in položi obenem predenj suhe slame... Sinček malo pomisli, nato pa pravi: »Potem pa še ti, očka, natakni rdeča očala — ko boš postavil predse vodo.« V tramvaja. »Ali vam smem odstopiti svoj prostor, gospodična? Morda bi sedli?« »Hvala lepa, rajša stojim.« »Pravi Meni bi bilo vsekakor ljubše, ko bi sedeli na mojem sedežu kakor pa, da stojite na mojih nogah.« Plinska napeljava na daleč. V Porurju je plinska industrija zelo razvita, sai tam kraljuje premog. Sedaj bodo s Porurja napravili plinske cevi do Hamburga, Berlina in celo do Devina (Magdcburg) io bodo v U oddaljena mesta dovajali plin > Porurja. Pravijo, da bo to mnogo ceneje. Na sliki vidimo tako napeljav« Novi aiganski kralj se piše Mohamed Zadir. Je star šele 19 let ter je sin pretekli teden umorjenega kralja Nadir Kana. Te dni so nekateri listi raznesli govorico, da je umorjen tudi ta 19 letni kralj. Pa novica ni bUa potrjena. Največje knjižnice na svetu Ker postaja pri nas problem centralne »Univerzitetne knjižnice«« vsak dan važnejši, bo marsikoga zanimalo, kakšen je razvoj knjižnic in katere so največje na svetu. Najstarejši spomin vodi v Ninive v Mezopotamijo, kjer imamo za kralja Assurbanipala zbirko lončenih tablic s klinopisi. Podobna zbirka je bila tudi v Tebah. Na Grškem so zbirali knjige nekateri tirani, prvo veliko in urejeno knjižnico pa je imel Aristotel. Najznamenitejši stari knjižnici sta bili Museion v Aleksandriji, ki so jo ustanovili Ptolemeidi, in ona v Pergamu, ki so jo ustanovili Atalidi in je pozneje prišla v Aleksandrijo. V Rimu je bilo zbiranje knjig moda. Prvo javno knjižnico v Rimu je uredil Asinius Pollio leta 30 pr. Kr. za Cezarja. V Konstantinoplu je ustanovil Konstantin Veliki v 5 stol. knjižnico z 20.000 zvezki. Prve krščanske knjižnice so bile združene z glavnimi cerkvami: Cezareja. Edesa, Konstant;nopel, Rim. Velik pomen s prepisovanjem so si pridobile samostanske knjižnice srednjega veka s prepisovanjem in zbiranjem antičnih spisov: Bobbio. Monte Cassino. Fleurv. Cluny, St. Gallen, Reichenau, Fulda. Canterburg. Na Vzhodu so znamenite knjižnice na Athosu in na Sinaju. Prve univerzitetne knjižnice nastanejo šele v poznem srednjem veku: Sorbona (Pariz), Praga, Dunaj. Prav tako sijajne knežje knjižnice: Rim (Va tikanska), Florenza, Benetke, Ofen. Novi vek je prinesel izum tiska in s tein velikanski razmah književne produkcije. Knjige so zato cenejše in pridejo tudi med ljudstvo. V Nemčiji so nastale velike knežje knjižnice šele v 16. in 17. stoletju: Dunaj, Heidelberg. Miin-chen, Dresden. Berlirt. T,e so se pozneje razvile v državne in deželne knjižnice. Prvo javno knjižnico je ustanovil kardinal Mazarin leta 1643 v Parizu. Prva univerzitetna knjižnica v modernem smislu pa je nastaia 1. 1735 v Gflttingenu. V 10. stoletju so se dotedanje knjižnice silno razširile bodisi v produkciji bodisi v porabi, zlasti pod vplivom Amerike in Auglije. L 1875 je neki Avstralec pripeljal v Novi Južni VVales v Avstraliji tri pare kuncev ter jih spustil na svoje posestvo. Ker je podnebje in zemlja tam za kunce zelo ugodila, se je teli šest kuncev ob 6Voji veliki plodovitosti strašno razmnožilo. Izračunali so. da se eu par kuncev v petih letih razmnoži na 4 milijone glav, če računamo, da ima samica vsakokrat 8 mladičev, kar bi v avstralskih razmerah ne bilo nič nenavadnega. Vsekakor so računali, da je v treh letih iz prvih b kuncev nastala ogromna arin« da 14 milijonov, ki je postala prava šiba za ves Novi Južni VVales. Prej so kmetje tam redil' zaradi volne velike ovčje črede. Ko so se kunci razplodili, so požrli vso travo, da je ovcam ni nič ostalo. Z ogromnih pokrajin, po katerih so se doslej pasle ovce, je ta žival kar izginila, ker ni imela več hrane. Pa tudi drugod so morali začeti omejevati ovčjerejo, ker je ]>ovsod primanjkovalo krme. Kunce so začeli z vso silo zatirati. Prirejali so pogoste love, a vse zaman. Kuncev je bilo vedno več in vedno globlje so se razširjali v deželo. Okrog leta 1900 so bili razširjeni že po vsej Avstraliji. Bilo jih je toliko, da so sodili, da bi vsi kunci — skupaj tehtani — bili tako težki, kakor vse ovčje črede skupaj. In ovac 1 je bilo tedaj in jih je še dane« še vedno kakih 100 milijonov glav. Avstralci pa kajpada niso držali rok križem. Skopali so 20 cm globoke jarke in vanje vkopali en meter visoko žično ograjo, ki jt 80 c ni visoko molela iz zemlje. Ogromna zemljišča so na ta način ogradili proti kuncem. Velikanske vsote so šle m te naprave, ki so se raztezale na tisoč kilometrov daleč. Potem pa so zaprte dele zemljišč temeljito očistili kuncev. Menili so. da so škodljivce s tem pokončali. Pa so se motili. Te žične ograje pač zadržujejo lahko domače kunce, ki so krotki. Ne morejo pu zadržati divjih, ki jih naganja la-Kota. da preplezajo vse ovire ali pa pod zemljo skopljejo rove, da morejo na ono stran. Hoteli so kunce zastrupiti z legarjevimi bacili. Pa tudi to se ni obneslo. Pa tudi kupčiji s kunčjimi kožicami, s katero se preživlja velik del prebivalcev, bi tako zastrupljanje škodovalo. Samo iz Novega Južnega Walesa so 1. 1913 izvozili nad 560.000 zabojev zmrznjenega kunčjega mesa. To se pravi, da so I. 1913 samo za izvoz pobili blizu 14 milijonov kuncev. V tej državi prodado vsako leto 15 milijonov kunčjih kožic; v državi Viktoria pa 3 milijone. Tudi na Novi Zelandiji pomenijo kunci veliko nesrečo. Vendar pa sreča ni brez sreče, ker tudi tod prodajo na leto 14 mili j. kožic tega glodalca. Podobna nesreča je pred 60 leti zadela 1 ameriško Kalifornijo, kamor je nekaj let prej neki Francoz pripeljal par kuncev. Toda v 25 letih so Kalifornijci tako pomedli s kunci, da se je živalica morala umakniti v puščavo Mo-have, kjer je nihče ne preganja. Sledeči pregled nam pokaže največje in najznamenitejše svetovne knjižnice: 1. 1930 1. 1900 Leningrad, Javna drž. knjižnica 4.8 milj. 1.3 milj. Pariš, Nacionalna knjižnica 4.5 milj. 2.6 milj. Washington, Kongresna knjižnica 4.0 milj. l.Ontilj. Moskva, Javna knjižnica 3.9 milj. Leningrad, Knjiž. Akademije 3.4 milj. London, Britski muzej 3.3 milj. 1.8 milj. Nevv York, Javna knjižnica 3.3 milj. Cambridge, Univerzitetna knjiž. 2.9 milj. 0.5 milj. Berlin, Pruska drž. knjižnica 2.5 milj. 1.0 milj. Najbolj nas tu zanima ogromni prirastek knjig v zadnjih 30 letih. In številke bodo vedno večje. In sedaj pomislimo, kaj bo z našo »Licejsko knjižnico«, ki ima relativno veliko knjig in izredne dragocenosti, pa je popolnoma nabasana, če hitro ne dobi novega, večjega prostora! Prepir za zlati zaklad Leta (814 je vojvoda VVellington potisnil francosko armado maršala Soulta iz Španije v južno Francijo. Ko se je Wellington s svojo armado približeval Totilousu, so začeli meščani bežati. Neka plemiška rodovina je pred begom pobrala vse svoje dragocenosti in jih zakopala na vrtu svoje pristave. Sedaj, ko je preteklo več ko KM) let od tistega časa, se je na tistem vrtu igrala mala vrtnarjeva hčerka in preko-jjnvala zemljo. Pri tem je izkopala nekaj zlatnikov in drugih zlatih predmetov. To je nesla IKikazat očetu. Takoj so začeli kopati dalje ter izkopali zaprto steklenico, v kateri so pa našli le listek. Na tem listku je bilo natančno popisano, kje je zakopan glavni zaklad. Za to izkopavanje je izvedela oblast in javnost. Kopalci zlatega zaklada so morali prenehati s kopanjem. ker je med sedanjim in prejšnjim lastnikom tistega |xisestva nastala pravda, čigav je zlati zaklad, ki je bil v Napoleonovih časih tam zakopan. Prodno bi sodišče to pravdo odločilo, je zaplenilo najdišče zlatega družinskega zaklada, tako da sedaj nihče ne sme kopati. - • •■■VI'"?" Spoti V nedeljo pade odločitev Ali si bo moštvo Primorja zasiguralo obstanek V državni ligi? Nedeljska tekma, ki jo odigra moštvo Primorja na svojem igriftču proti odlični enajstorici Jugoslavije iz Belgrada, je brez dvoma najtežja, ki jo je bil kedaj odigral naš predstavnik v liginem tekmovanju. Ne mogoče radi tega, ker naleti v moštvu Jugoslavije na enega najodlitncjših predstavnikov jugoslovanskega nogometa, temveč zato, ker je ta tekma zadnja prilika, ki se nudi Primorju, da si zasigura obstanek v nacionalni ligi. Moštvu Primorja resno priporočamo, naj dokaže v nedeljo, da je vredno zaupanja, ki mu je poverjeno tako od vodstva kluba, kakor tudi od vse slovenske športne javnosti. Gre za biti ali ne biti! Tak položaj pa zahteva od celote in od vsakega posameznika, da vloži vse svoje znanje, voljo in sposobnost v to, da dostojno in častno zastopa barve slovenskega nogometa v nacinalni ligi. Fantje! Pokažite, da ste pravi in sposobni nogometaši! Tek zedinienja dne i. decembra 1933 Razpis Internacionalnega propagandnega lahko atletskega tekmovanja Akademskega Športnega Kluba Primorje v Ljubljani. Akademski Športni Klub Primorje v Ljubljani priredi 1. decembra 1933 internacionalno propagando lahko atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega Grada, »Tek zedinjenja« in se vrši vsako leto ob določeni uri dne 1. decembra kot športno spominska proslava zedinjenja. Teče se po dveh različnih progah s skupnim startom pred palačo Ljubljanskega kreditne banke na Tyrševi cesti in skupnim ciljem pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. Prog« to naslednje: A) Prva proga (daljla); Tyrševa cesta, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Kre- Apartne in vendar cenene KLOBUKE kupu/e/o dame v modnem salonu pri ANI STAUBER Maribor, Ulica X oktobra št. 4 N E V E S T EI GOSPODINJE! Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregriniala! Najfinejše in naitrpežneiše ga okrasite z vezeniem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela. imamo spe-pijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in 'entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas najboljše postrežemo kov tr4, Studentovaka, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovska, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova. Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova c. do Narodnega doma. Dolžina proge cca. 5000 m. B) Druga proga (krajša): Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova c. do Narodnega doma. Dolžina proge cca 2700 m. Tekmovalci se dele v naslednje kategorije: 1, vojska, 2. člani Sokola kraljevine Jugoslavije, ki ni®o včlanjeni v športna društva, 3. neve-rifeirani atleti do 1. 1912., 4. neveriiicirani atleti 1. 1912., 1913. in 1914., 5. neverificirani atleti leta 1915., 1916., 1917., 6. juniorji 1. 1915., 1916. in 1917., 7. juniorji 1. 1918., 1919. in 1920., 8. seniorji že plasirani na progah preko £00 m, 9, seniorji še nepla-sirani na progah preko 800 m. Atleti, rojeni 1. 1915. in mlajši ne morejo tekmovati na progi, označeni pod črko A). Tekmovanje se vrši po pravilih JLASa. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti, neverificirani atleti kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano starta radi prehoda. Prijave s priloženo prijavnino 5 Din za neve-rificirane atlete, ki niso člani ljubljanskih klubov, 20 Din za verificirane atlete |inozemski atleti so oproščeni prijavnine), je poslati do 30. novembia ob 12. uri na naslov: ASK Primorje, Tavčarjeva ulica 1 -III. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred startom v kavarni Emona proti dvojni prijavnim. Nagrade: prvi trije plasirani v vsaki kategoriji plakete. Zmagovalec na dolgi progi si pribori v trajno posest srebrn pokal, prehodno darilo bana dravske banovine in sicer po trikratni zaporedni zmagi, oziroma petkratni zmagi v presledkih. Darilo brani: 1. 1929. in 1930. Susilti Albert (KAC Celovec), 1. 1931. in 1932. Krevs Ive (ASK Primorje). Zmagovalec na kratki progi si pribori po dvakratni zaporedni zmagi oziroma trikratni zmagi v presledkih prehodno darilo g. »Ribe«, srebrn pokal, ki ga za leto 1931. brani Ogrin Miran (ASK Primorje), za 1. 1932. Srakar Franc (ASK Primorje). Prvi trije plasirani na dolgi kakor tudi kratki progi si pribore v trajno posest posebne nagrade, ki odpadejo v slučaju, da pri »Teku zedinjenja« ne bi sodelovali inozemski tekmovalci. — Akademski športni klub Primorje v Ljubljani. Javen športni tečaj v zimskem kopal šču SK Ilirije Na željo uekaterih dam in go6podov priredi leto« plavalna sekcija SK Ilirije v zimskem kopališču tečaj združen s smučarsko gimnastiko. S tem tečajem naj bi bilo ustreženo onim odraslim damam in gosjKhlom, ki se želijo privaditi športnega plavanja, odmori pa bodo izkoriščeni s pripravljalnimi vajami za smučanje. Tečaj se prične v torek 21. t. m. ob 20 v zimskem kopališču (poleg letnega kopališča SK Ilirije) in se bo vršil ob torkih in petkih od 20 do 21 ure do vključno 15. decembra. Vodstvo tečaja je poverjeno dipl. rer. cvinii. g. D. Ulagi. Prijave je poslati do nedelje 19. t. m. na tBlOlRoj^ ttucmrov In zopet ffHOlROAf IJIJ m RADIO CEV Z NENADOMESTLJIVIMI LASTNOSTMI I Zahtevajte od Vašega Radio-trgovca novi cenik X I - 3 3 s tabelo razporeda in karakteristik. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: F. L. ROSENFELD • BE03RAD - TOPLIČIN VENAC 7 naslov: Pluvahia sekcija SK Ilirije, kavarna Europa, Ljubljana. Prijavnina za tečaj, v kateri je vračunana tudi vstopnina v kopališče, znaša 100 Din in se odda pri blagajni kopališča. Trbovlje. SK Amater : SK Doherna 1:0(1 :0) V nedeljo se je odigrala med imenovanima kluboma nogometna tekma. Takoj prve minute prevzame vodstvo SK Amater«, ki ga obdrži do konca. Moštvo Amaterja je prijetno presenetilo in se je po dolgem času pokazalo zopet v taki formi, ki smo jo videli prejšnje čase. SK. Doberna se ima zahvaliti le svojemu vratarju, da ni zapustila igrišča visoko i>oražeiia. Od nje, ki si je v tej sezoni priborila največ točk, ni nihče pričakoval tako slabe igre. Znana avstrijska smučarja Oto Lantschner in Harald Reindl sta povabljena v Francijo, kjer bosta trenirala francoske smučarje. Leo Gasperl-a pa so angažirali Italijani. Nemci se zelo pripravljajo za prihodnje olimpijske igre. Pretekli teden so pričeli s treningom najboljših drsalcev in igralcev hokeja na ledu. V to svrho so pozvali v Berlin najboljše zastopnike tega športa, kar jih trenotno premore Nemčija. Odzvalo se je vsega 95 umetnih drsalcev ter 40 igralcev hokeja. Dopoldne imajo praktične vaje na ledu, popoldne pa teorijo. Izven udeležencev so stvorili posebno skupino najboljših, t. j. najresnej-ših kandidatov za berlinsko olimpijado. Švica se pritožuje. Švicarska nogometna zveza se je pritožila proti verifikaciji tekme z Romunijo, za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo, ki je končala neodločeno (2 : 2). Svoj protest je podkrepila s tem, ker je v romunski reprezentanci igral nogometaš Barazki, ki je še preteklo leto nastopil v madjarski reprezentanci. Po tozadevnih predpisih FIFE mora biti namreč igralec, ki prestopi v drugo zvezo, najprej tri leta član nove zveze, predno more nastopiti v reprezentativni tekmi za to zvezo. Če FIFA ugodi protestu Švice, bo ta tekma verifi- Radio frofframt Hadio~Liubliana t Sreda, 15. novembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, poročila 18X0 Komorna glasba, Radio kvintet 18.30 Radio orkester 19.00 Ljubljana in tuiski promet (dr. Brile)) 19.30 Literarna ura: Engelbcrt Gangl v naši mladinski književnosti (Josip Vandot) 20.00 Konccrt pevskega zbora »Grafika« 20.45 Gospa Pavla Lovšetova poje operne arije s spremile* aniem Radio orkestra 21.30 Radio orkester 22.00 Cas, plošče, poročila. Četrtek, 16. novembra: 12 15 iPlošče. 12.4.5 Poročila. 13.00 čas plošče. 18.00 Otrok in življenje (Marija Kmetova). 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.80 Plošče po željah. 20.00 Prenos iz Belgrada: Koncert. 22.00 Čas. poročila, Radiojazz. 7>rugf programi i Sreda, 15. novembra Belgrad 19.00 Radio orkester 20.00 Prenos u Ljubljane — Dunaj- 10.00 Orgelski koncert 1055 Vokalni koncert 15.15 Komorna glasba 17.55 Opera »Somrak bogov«, Wagner _ Budimpešta; 13.30 Konccrt vojaškega orkestra 18.30 Koncert godalnega tria 20.30 Prenos koncerta iz glasbene akademije — London: 21.00 Dijaške pesmi (zbor m bariton) — Milan: 17.10 Vokalni koncerl: sopran 21.00 Prenos iz opere — Praga: 16.00 Radio orkester 20.05 Simfonični koncert češke filharmoni e — Varšava: 16.55 Vokalni koncert 17.20 Klavirski konccrt 18.20 Lahka glasba 21.15 Poljski kralji v balkanskih pesmih 21.30 Violinski koncert, (Iz »Radio-Ljubljans«) cirana z 3 : 0 za Švico. Glede na to bi prišla Romunija a zadnje mesto v tabeli in bi v slučaju neodločene tekme z Jugoslavijo v Bukarešti izpadla iz svetovnega prvenstva. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod industrijalec dne 14. novembra po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetofajstvi mirno umrl. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 16. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti na domače farno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Kranj, Ljubljana, Maribor, dne 14. novembra 1933. v Zahroči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. v ^ •V' t>,:- -J. .. A .. t '' ' i '•'V j -V.vv v Oprem kupec pazi na to, da je njegov radio aparat opremljen z najboljšimi cevmi. Samo tako morete doseči selektiven in jasen sprejem. Vzemite torej samo tak aparat, ki je opremljen z najnovejšimi Tungsram barijevimi cevmi I MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolouska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Natakarico staro 30 let, z osebno pravico, pripravno za vsa dela, kakor tudi za kuho, sprejme v stalno službo gostilna »Vila Da-gmar«, Selce kraj Cri-kvenice. (b) lil Kleparski pomočnik vojaščine prost, išče primerno službo. Nastop takoj. Položi tudi kavcijo. Nislov v upravi »Slovenca« št. 13441. la) 500 Din nagrade kdor mi preskrbi službo skladiščnika, paznika. — Imam lasten pisalni stroj. Cenjene dopise na Deželah Ivan, Jesenice — Gorenjsko. (a) •IiHLiJU Perfektno kuharico srednje starosti, z lepimi, daljšimi spričevali, veščo hišnih del, sprejme boljša družina. Plača po dogovoru. Naslov v upravi .Slov.« št. 13453. (b) Hotelsko kuharico perfektno, z dobrimi spričevali, išče restavracija Kmečkega ianta nad 16 let starega, vajenega vsakega dela, ki ima veselje do kegljišča, sprejmem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13157. (b) Gospodje in gospe! Ne dajemo zaslužka 400, ampak sigurnih 100 Din lahko zaslužite dnevno s prodajo našega patenta. Prikladno za Miklavža in Božič. Ponudbe na: »Ga-mace« d. s. o. j., Kranj — Klane 47. (b) Obvestilo! Pleško Josip, krojač, je preselil svojo delavnico v Ljubljani. Ponudbe pod , s Karlvoške ceste št. 3 »Hotelska kuharica« št...... 13438 na upravo »Slovenca«. (b) Slugo z garancijo — iščemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo po-poldne« št. 13430. (b) Služkinjo ca vsa dela išče družina t dvema otrokoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13454. (b) v Ulico na Grad št. 5 ter se nadalje priporoča. mm\ Trgovskega vajenca z dobrimi šolskimi spričevali, samo z dežele, zdravega, močnega, ki je vaje- dela, sprejme takoj Plementaš Josip, Planina pri Sevnici. (v) Pekovski vajenec poštenih staršev in zdrav, ki ima veselje do te stroke, se sprejme. I. Gabri-jelčič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. (v) Gorko zimsko perilo, damsko in moško, nogavice vseh vrst pri F. M. SCHMiTT Liubljsna Pred škofi io Z Lingorjeva ulica 4 Pozor na razstavo 19. novembra I Trgovski vajenec krščanskih staršev, zdrav, išče mesto za nadaljevanje učenja v trgovino z mešanim blagom, le v dobro krščansko hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13402. (v) Preklic! Podpisana Marica B e r -ga nt preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega o gospodični Mi- ci Srebotovi govorila in pisala ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Ljubljana, dne 13. novembra 1933. — Marica Bregant. (o) Šoferska šola E. Ceh bi via Ca merili*.>vi soltraka »olal Liubliana. Ounaiaka r. J' Sola z« poklicne Šoferje in amaterje Prospekti In po laHtnla zastonj in franko Stanovanja Stanovanje trisobno, v prvem nadstropju, z vsemi pritiklinami — oddam. Kodeljevo, Klunova 12. (č) Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Gradaška ul. 8. s Sobico z električno razsvetljavo, lončeno pečico, oddam s 1. decembrom za 225 Din. Trdinova ulica 2, visoko pritličje. (s) Posestva Hiša z restavracijo, na prometnem letovišču Gorenjske, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13455. (p) IflBBMMMMMBBMHI HFTTH Klavirji! Planini I Kupujte na obroke od Din 400*— jirve svetovne labrikate: Bosendorfer. Steinway, Forster. Petro!, Holzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseli glasbenih Inštrumentov In strun Dva fanta dam za svoja. Tudi na deželo. Ana Černe, Raz-vanje 78, Maribor. (r) Gluhost ozdravljiva! Predvajanje iznajdbe Eu-phonia specijalista. Od-stranja nagluhost, šume nje v ušesih, tok iz ušes. Številna zahvalna pisma. Zahtevajte brezplačno poučno brošuro. — Naslov: Euphonia Liszki pri Kra-kovu, Poljska. (r) » Srebrne krone staro elato in srebro ku- puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Specilolnl Sampon S. S varuje svetle lase nevšpfnepa po-temne.vanja in daie polemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. Že prvi poskus vas bo prepričal o temi Oprema za enkratno uporabo Din 6. Oprema za trikratno uporabo Din 12. — Dobiva se povsod. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83, CviCck originalni dobite v Centralni vinarni v Liubliani Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Mizarji Najcenejše vezane plo sče jelševe bukove Okoume, Panel v velikosti 320/122 in 2»0 122 dobite pu riu.iniijili cenuli v i vorniskem -ki« liftču LJUBLJANA, Dunajska 31 'ii Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo, v sodčkih dobavlja po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91. (I) Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetno razpošilja Po-stržin, Maribor, Gozdna ulica 56. U) Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelje ter repo iz svoje že nad 30 let obstoječe tovarne po najugodnejših cenah v sodih po 25, 50 in 100 kg. Že lezničarji poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljub Ijani. (1) Smrečje za pokrivanje vrtnic — naprodaj. Babnik Valentin. Zg. Šiška 32. (1) tEo/aUc Ava Va*e uoU !•! fie vporabljajle kakršnih-koli sredstev I po skoraj 200 letni preskušnji zahvaljuje {5otot sloves in uspeh svoji zobni kremi. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah za stroino pleteme in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul m Stari trg. Specialno itbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Perje! Gosje, belo, čohano, kg 36 Din; sivo, čohano. kg 26 Din; čisti, beli puh, kg 280 Din; sivi puh, kg 180 Din. — Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Bro-zovič, Zagreb. Ilica 82. (1) Naprodaj: Ženske obleke, posteljno pogrinjalo, star pliš, starinski predmeti. Križev-niška 2, pritličje, desno, vrata 5. 0) Žensko kolo malo rabljeno, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13430. (1) Obrt Striženje 5 Din salon Jože Strgar, Miklošičeva cesta 13. (t) Damski klobuki zadnje novosti, globoko znižane cene. Preoblikovanje 25 Din. Salon »La Femme Chic«, Selenbur-gova 6/II. (1) Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje; sprejemajo se tudi v popravilo. Alojz Andlovic, Ljubljana — Komenskega št 34 It) Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva alica 5 « Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovino žita in moke A VOLK, LJUBLJANA Resljrva cest« 21. Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-U Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Puh za pernice la beli Din 230 — sivi ,, 140-— Lepo perje po Din 25 -, 35--, 56 -, 95--, 180- kg Puhaste odeje po naro čilu najcenejše izdeluk RtlDOLf stm MARIJIN TRG ŠT. 2 Pfalf stroji večletna garancltal Mesečna odplačila I DieiplaCen pouk v vezenja I IfupIS ugodno pri Ign. Voh, Liubliana, TmCarieva ulico Podružnici: Kroni, Glavni ira Novo mesto, Giavnl trg Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 32 Čeka in smrt 7. aprila 1017. Danes je nenadoma umrl Grigorij Petrovič Dmitrijevski, Vadimov stric, ravnatelj ene izmed tukajšnjih tovarn za stroje. Njegova žena zdravnica mi je telefonirala in prosila, naj pridem k njej. Pričakovala sem, da jo najdem zatopljeno v žalosti, pa stopila mi je nasproti z mirnim, jasnim obrazom. Spomnila sem se Vadimovih besed, ki jo je nazval »Žensko iz kamna«. Doslej nisva bili skoraj nič znani in zelo sem se začudila, da je hotela ravno mene videti. »Slišala sein o vas toliko dobrega, od deklet in od Vadima, da sem se hotela ravno na vas obrniti s prošnjo. Prosim vas, da bi napisali nekrolog za mojega umrlega moža.< Te prošnje nisem pričakovala in zdela se mi je prav čudna. »Saj Vašega moža skoraj nisem poznala I« sem odgovorila obžalovaje. >In potem, kako naj to napravim? Še svoj živ dan nisem napisala nekro-loga!« »Vi boste to bolje naredili, ko vsak drug«, je rekla z glasom, ki ni trpel ugovora. »Za nekrolog je treba toplega srca in to imate. Življenjske podatke vam dam jaz.« Iiročtla mi j« zvitek papirjev, časopisnih izrezkov in diplom. »Ali veste, čemu sem vesela?« je nadaljevala. >Da je Grigorij Petrovič umrl j>o revoluciji. Ljubil je ljudstvo in sovražil narišem nad vse. Vse življenje je posvetil ljudstvu in delavci to dobro razumejo. Danes je bilo odposlanstvo pri meni in so me prosili, da bi ga smeli pokopati v rdeči krsti z rdečimi cvetlicami. Rada sem privolila v to«. Dobro sem si ogledala njen strogi, lepi obraz. Kratko ostrižena lasje so ji dajali nekaj moškega, kar je njena obleka, črna bluza s črno ovratnico, še podčrtavala. 9. aprila 1917. Naš pesnik Arkadi Selinski mi je danes prinesel odišavljeno ovojnico, kjer je bil z visokimi, raztegnjenimi, komaj čitljivimi črkami napisan moj naslov. »Ali so to Vaše pesmi?« sem vprašala. »Ne, pismo za Vas«, je odgovoril, obraz mu je postal posebno pesniški, zraven j»a zelo komičen, kar se prav nič ni prilegalo njegovemu lutkastemu obrazu. »Za me? Pismo od Vas? Ali mi ne morete tega kar ustno povedati?« sem vprašala začudeno. »So stvari, ki jih ne moremo povedati, ampak samo napisati«, je rekel skoz nos, kot bi bil silno nahoden. »Pa odgovorite mi samo eno besedo, da ali ne I« Bila sva ravno v umetnoslno-zgodovinskem kabinetu. Knjižničarka, ljubko, resno dekle, hči vseučiliškega profesorja, je sedela z.a pisalnikom, drugega ni bilo nikogar v veliki sobi. Arkadi je stopil k veliki Laokoonovi sohi in jo je pozorno opazoval; videla sem pa, da je pazil na vsako mojo kretnjo. Odprla sem ovojnico in skušala dognati, o čem sploh govori v tem skrivnostnem pismu. Vse sem pričakovala, samo tega ne: silna, strastna ljubavna izjava, podprta z neštevilnimi citati iz vseh mogočih pesnikov. »Ljubim Vas že dolgo, večno. Že ko sem imel štiri leta, je plavala Vaša podoba pred mojo dušo.. .c Glasno sem se zasme-jala, ko sem si predstavila štiriletnega otroka s po- dobo ljubice v srcu. »Bodite moja ljubljena, toplo zaželena Lilithl Doživljala bova brezdanje, skrivnostne trenotke, v Damask pojdeva in bova tam molila pod obokom stolne cerkve in jokala nad najino srečo!« V tem tonu je šlo dalje. »Ce pa rečete: ne, mi preostaja le samoumor, kajti življenje bi za me ne imelo več jiomena. Da ali ne?« je bil zadnji stavek. Bila sem čisto zbegana. Bilo je prvo ljubavno pismo, ki sem ga dobila, pa predstavljala sem si ga vse drugače .Tudi ljubezen sem si mislila drugače. To pismo in ta ljubezen sta delovala name zelo komično, samo pretnja s samomorom mi je vzbujala neprijetno občutje. Arkadi mi pa nI dal časa, da bi razmišljala. Ko je zapazil, da sem prebrala pismo, je prišel k meni, me je pogledal s svojimi medlimi očesci kot enoleten peteliuček, ki se pripravlja na boj. Z glasom, kot bi prihajal iz groba, je rekel: »Da ali ne?« Zdelo se mi je, da igra, da posnema kakega veledramatičnega igravca, kar bi bila pa seveda samo parodija. Vedno me miče, da take j>oložaje obračam na smešno, in nisem mogla zadržati smeha. »Arkadi, hoteli ste se gotovo samo pošaliti?« sem rekla. Toda učinek mojih besed je bil čisto nepričakovan. »Mislite torej, da ^e šalim!« je dejal tresoč se od jeze; »potem boste videli, kaj bo iz tega I« in planil je iz kabineta. Nekaj trenotkov sem strmela. Potem sem šla v vežo, da bi &e našla Arkadija in se j>ogovarjala. Dobila sem ga na hodniku pri peči, prav tam, kjer je vedno postajala lej»a blondinka. Tam je stal, z rokama si je zakrival obraz in trepetal po vsem telesu. Šla sem k njemu in rekla: »Arkadij, ne bodite otrok, bržkone sami niste prav premislili, kaj ste napisali 1« Okrenil se je k meni; bil je ves v solzah in ihte je rekel sunkoma: »Da ali ne?« kot razvajen, trmast otrok. »Ne,« sem odgovorila in mu hotela pojasniti, da tudi on mene ne ljubi, da je vse samo stvorba i njegove pesniške domišljije. Toda odskočil je in hitro planil po stopnicah navzdol. Slišala sem še, da je snel plašč z obešalnika in potem močno zaloputnil vrata n astopnicah I Odšel je. Obstala sem in bržkone napravila zelo neumen obraz. Šele zdaj se mi je zdelo, da ni bila vse skupaj samo komedija, in jasno mi je postalo, da sem ga zelo užalila. Morala bi mu vsaj bolj rahlo odgovoriti. Ko sem šla domov in zadevo premišljevala, mi je postajalo vedno neugodnejše pri srcu, in | ko sem prišla domov, sem bila že čisto otožna, ker | sem bila trdno prepričana, da se bo Arkadij rea usmrtil. — — — Kdo ve, česa so zmožni takile moški! Zdaj sem se šele domislila, kako me je Arkadij vedno pogledoval, sjjomnila sem se, da je skušal pri predavanjnh vedno sedeti poleg mene in mi podajati plašč, da je nove pesmi vedno najprej meni bral in jih tudi večinoma meni pos ve. , čal. Toda za te stvari se nisem brigala. Zvečer nisem mogla več strpeti; vse mi je | padalo iz rok in jokaje sem hitela k materi. Pokazala sem ji pismo: »In če se zdaj res ustreli?« Mati se je glasno zasmejala in rekla: »Prvo dekle vidim, ki joka, ker je dobila ljubavno pismo. In zastran njega se ne vznemirjaj; ljudje kot je on, se ne streljajo tako brž!« Te besede so me izprva malo pomirile, zda, sem pa zopet čisto obupana. In če ne vendarle ustreli? Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljana: Karel Cofe. Izdajatelj: Ivan Kakuve«. Urednik: l