*t. 97. Izhaja trikrat na teden, in sicer f torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane pc p~>šti prejemana ali v Oorici na ^o-n pošiljana ; . ,yse leto . .. i& K . v, 9, . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočau,v vseh lobakarnap. .SOČA" ima naslednje izredne pfilbge: Ol? novem' letrJ* ;Kažipflt po Goriškem in firadiščaoskem" m dvakrat v letu »Vozni red že* leznic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. V Gorici, v soboto dne 26 avgustu 19 M. Tečaj XLl Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za narod, avobodo in napredek!« D/. #. Larrič. — Telafon it. 83. Credatštvo J nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici šl 7 v I. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino 'fri oglase je plačati ioco Gorica; Oglasi in poslanice se račtinijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krai r4 „fn>j 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjan** vsako odgovornost. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiske in zal. Cehi so se zaljubili v Gradež, v morsko kopališče v naši deželi. Zadnjih 5, d let je posebno zaslovelo ime tega morskega kopališča tako, da šteje -na leto gostov 10.000, do 12M0 celo. Med temi je zadnja leta tretjina Cehov. Ko so začeli prihajati, so videli vse veliko pomanjkanje. S svojo podjetnostjo so si znali, pomagati. Leto.-* je bil v Gradežu Ceh najbolje preskrbljen z vsem. Imajo hotel Khuner, hotel Lacro-ma z velikim salonom, varietč, imajo tamj kavarno, svoje liste, frizerja, dame , so preskrbljene s posebnim frizerjem, imajo češke zdravnike. Zraven omenjenih dveh? hotelov imajo pa še tam blizu morja od, morskega hospica dalje svojo , »Prago«, kjer so tudi izborno pogoščeni. Na bregu je češki buffet in Še »uzenarstvi« (prodaja pršuta, salam itd.) Ceh je v Gradežu z» vsem preskrbljen. In tako bo oziroma je preskrbljen tudi po. drugih letoviščih.« Ravno te dni so krožile" po listih vesti, da" nameravajo češki podjetniki postaviti celo* vrsto hotelov ob alpski železnici. Cehi znajo postreči in vse lepo in ukusno pri-, rediti, točijo izborno plzensko pivo; zato, pa. je umevno, da poleg čeških gostov je v. čeških hotelih vedno tudi polno drugo-rodcev. Tako je v Gradežu, tako je naj-brže tudi drugodi, v prvi vrsti tam, kjer ni j domačinov, ki bi oskrbeli letovišče z vsem potrebnim. Tudi Nemci si pomagajo, po svoje, da so postrežem z domaČo kuhinjo ter se zabavajo po svoji šegi in navadi. Ali dočim f batl ^ * bl,° *&>*, ™ bo *e ^ *asa tako' da čaran, ko si mi pričela naštevati Albertovo premoženje. nr,d? do «**redov «n nasilja. ; Misel, da bo moja hči žena milijonarja, me je spravila ob. Joda k Lreci J? napraV51 "• f^mhe" vsemu strahu ' konec. Vsa Francija se je cddahmha m republikanci v je zagledal Ghanata, ki je hodil zopet črno oblečen in z j »In surovosti, s katerimi ste obkladali republikance? belo ovratnico po ulicah, ter izzival kakor preje. Ali je h»lo to tudi iz strahu, da izgubite službo? Ne, z »He, he, gospod'Monestrel«, se je norčeval. »Prenag- vami nočem imeti nič več opravka. Odstavljam vas. Vi-,„»a ,..Q^«« i-.. — ' dite torej, da se s- takim neotesanim vedenjem nič ne pridobi.« »Toda gospod Galtier, ali nima gospod župan ...?« »Župan sem jaz,« odvrne Galtier. Poljski čuvaj hiti k Clianatu. »Gospod Ohanat, ali je res, da niste več župan?« razum. Obljubil sem mu sedemdeset tisoč frankov, med tem ko bi se on zadovoljil s trideset.tisoč!« \lbert ni nič zahteval od tebe.« »To rayno dokazuje, da sem izgubil razum! Posiliti komu doto;*ki'je ne zahteva, to je že najvišja mera nerazsodnosti. Imel bi skoraj veselje, da vzamem svojo besedo nazaj!« »Ne delaj neumnosti, najina hči, bo najuglednejša žena v celem okraju.« »Potem hočem govoriti z Albertom, mogoče se -odpove doti.« »Sedaj je prepozno? ostati mora vse t.iko, kakor je, sicer lahko izgubimo vse. Najina hči vendar ne more dobiti boljšega moža.« »Toda če povzroči Mac Mahon nasilni preobrat vlade, in če zapro Alberta??« ' t. / . ;. ¦ »Potem je še vedno čas, da se premislimo; počakajmo torej.« ...... ' • I Taki govoVi"njdgove žene""i&o pomirili Mbhestfelane- . . koliko, ali znova se ga je lotilo obžalovanje in kc;, kadar | svoje službe.« Rcvboni so izstrelili svoje puške v zrak. »Albert, Albert, rešen si*, se je veselila Lucija, kakor bi bil prišel iz zaporaV Sedaj pa so izginili Chanatovi. Slepičevi in drugi re-akcijonarči s pozorišča ter ostali dolgo, dolgo skriti. Monestrel je prišel h Galtieru, da določi ž njim dan »Kake neumnosti pa govoriš?« »Gospod Galtier me je odstavil in pravi, da je on župan.«. . ¦">. »Kaj naj pomeni ta nesramnost? V Rovboni sem jaz župan in nihče drugi! Čakaj, tepcu hočem pokvariti šalo!« - Šel je ves divji h Galtieru. »Zdi se mi, da se hočete krasiti z. mojim dostojanstvom,« reče. »Ali ne berete uradnega časopisa?« vpraša Galtier. ...v...~ov.~, ,v ,/..oui h vjciiiiciu, uu uuiuui z. njun uan-1- »Lii ne oerete uradnega časopisa?« vpraša Galtier poroke. Toda Alberta ni dobil doma, ta je še! takoj, ko »Govoril sem z novim prefektom in ta je brzojavil v Pa ie izvedel miennvnriie nnvotrn nrpifkt'A \r Cire-n iW I-'" +» '----"- ~J~------ izvedel imenovanje novega prefekta, v Grembl. Ko se je vrnil čez teden, je rekel gospej Michalovi: ¦Odprete lahko zopet klubove prostore.« Potem je pa pustil poklicati poljskega čuvaja. »Odpuščeni ste«, mu je rekel, »iu je vaš od prefekta podpisan odpust.« »Toda -- zakaj?« vpraša čuvaj začuden in strmi v listino!' '• .'.¦ ^ .v /¦ ' :'¦ ¦ . \ ' »V^nešavali ste se v stvari, ki niso vašega posla1. Delili ste časopise,. letake in tako dalje ...« »6, gospod Galtier, to sen: delal le, da nisem izgubil riz, tu imate odgovor.« Galtier pokaže Clianatu uradni časopis, v katerem je stalo Chanatovc- odstavljenje in Galtierovo imenovanje županom, Ne da bi odgovoril in brez pozdrava se Ohanat obrne in odide. Doma ga je še čakaTpoijski čuvaj. - , • •¦" »¦Poslušaj«, mu. je rekel, »teci k abčh?skirn svetnikom in jim reci, naj se snidejo v em uri, radi neke važne stvari v mestni hiši. Pa ne omeni nič, «Jcar p je govoril Galtier.« ; Uro /potem je bilo zbranih dovolj občinskih mož, da so* lahko zborovali. 00 gače bi bila enakopravnost hrvatskega, oziroma slovenskega jezika z italijanskim po ttfžavhifo uradih le prazna fraza, ako ne bi: bilo onegafc ki jo izvaja in bi bilo ¦ to prepuščeno italijanskim uradnikom. Ko t)o imela; Istra toliko hrvatske in slovenske inteligencijeKda bo mogla s svojimi ljudmi pokrivati vsa ona mesta, s ka-: term se mom čuiti hrvatska, oziroma slovenska beseda, potem; se že urede razmere same in načelo- »Istra Jstranom« se realizira sama5od sebe. Ali, dokler obstoje* sedanje razmere, je proklafniranje takiti načel tem huje, ker prihaja od strani, s katere bi se morala zbirati narodna voj-; sfca, da odibija agresivnega sovražnika. ¦ Izvolite držati v evidenciji ptuje in dpmače" -Uradnike Slovane,: izvolite pogledati mesta v Istri, kjer b\ še trebalo Slovanov, pak-se uverite, da so ta .mesta tako številna, ki ne le da niso še zasedena, ampak jih še mnogo let ne boste mogli zasesti, in ko bi odšli iz Istre oni, ki jih vi odganjate sedaj z brezprimenio nehvaležr nostjo in neresnestjo, ne bi gotovo 6uli hrvatske, oziroma slovenske besede po državnih uradih — vsaj ne v toliki meri! A ponos in nado Istre, hrvatsko gimnazijo .v Pazinu bi morali v tem slučaju zapreti radi pomanjkanja profesorjev, ako bi ne bilo tistih »tujcev«. In to se* dogaja v času, ko se Italijani iz kraljevine naseljujejo v naše kraje, v prvi vrsti v Trst in Zadar, in ko ti Italijani z brezprimerno lahkoto dobivajo avstrijsko državljanstvo ter tako ojačujejo italijanske vrste in olahčujeio italijansko borbo proti Slovanom«. Dalje piše reški čmnkar: »Ta resolucija akademične mladine je mrzek in oduren pojav, znak tesnosrčrtosti, in pričakujemo z radovednostjo, kaj porečejo nanjo gg: poslanci, katerih intervencijo tako odločno zahteva omladina, vgrožena v svojih vitalnih interesih«. Zaključuje: »Težko nam je bilo pero v roki, ko smo pisali te vrstice, težko kakor vedno, ko moramo beležiti take pojave. In ako sm9 zabeležili tudi tega, smo storili to, ne da 'bi hoteli izzivati neprijetne in odvisne polemike, ampak, da pokažemo s prstom na neugodni, nezreli in neresni pojav, gotovi, da bo Istra ne samo Istranom, ampak tudi vsem Hrvatom brez razlike najsveteji in najdragocene ji cvet v vencu hrvatskin pokrajin«. To naj si denejo za zrcalo oni gospo-diči istrijanski, ki podijo Slovence iz Istre. Čudno, da so takega mnenja v omladini tudi istrski slovenski sinovi! „ »Edinost« je povdarjala prav, da ne sodijo vsi tako, da sodi tako le del. ki pa nima glavne veljave med Istri jani. Prav! Potem pa naj razsodni Hrvatje v Istri naredijo konec takim-le' resolucijam ter jih proglasijo za ničvredne in obsodijo ter naj naučijo glasnike parole »Ven s slovenskimi tujci!« pameti. Pripričani smo, da Slovenci v Istri ostanejo kljub buzeški hrulaciji »kakor so b' lf«; nadejamo pa se, da se dobijo tudi pravi istrski rodoljubje, ki ustavijo tako poguboncsno delo, kakoršno zveni a bu-zeške resolucije. To. bi se Italijani smejali, če bi se izvajala ta resolucija!___ Tu nam prihaja v spomin telet našega »Pevskega in glasbenega društva« iz Gorice v Pulj lanske Binkoštne praznike. Društvo je priredilo na vrtu Narodnega doma koncert, ki je uspei v vsakem ozira izvrstno. Ko so prišli naši pevci in pevke v Pulj, so jih sprejeli zastopniki slovenske kolonije,. Čehov-in Hrvatov; udeležnikov pri koncertu je bilo kakih 700; v prvi vrsti Slovencev, potem Čehov in nekaj zastopnikov puljskiih Hrvatov. Po koncertu so hoteli ostat; v prostorih Narodnega Doma ali tam so bili že med koncertom zasedli prostore puljski Hrvatje; svirali so jim neki slavonski tamburaši. Slovenci so morali v hotel Imperial___ To govori dosti. Ni se čuditi, če smo čitali te dni, da je potožila kaka slovenska natakarica v kakem Narodnem Domu v Istri, da Hrvatje zametajejd plačilne listke v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Koliko pa se proda med Slovenci užigalJc za hrvatsko Ciril-Metodovo družbo! Slovenski uradnik je razočaran, ko stopi med izvestne istrske Hrvate. Navadno je mrzlo sprejet in ozmerjajo ga kmalu s »Kranjcem«. Tako nam je tožil, goriški rojak, ki službuje sedaj v Istri, daje postal »Kranjec«, Ves začuden, ves razočaran nam je slikal razmere v Istri, zlasti tisto nerazumljivo animoznost do Slovencev, animoznost, ki se imenuje lahko že sovraštvo! V oznak istrskih razmer navajamo to, kakor smo slišali: 'Nekje je bilo oddati mesto vrtnarice. v hrvatskem otroškem vrtcu. Hrvatica se ni oglasila nobena, ali oglasila se je Slovenka. Na to prošnjo pa so še odrezali: Kranjice pa ne! No, pa ne! In »Kranjice« ni bilo, otroškega vrtca tudi ne — rajši naj je »Lega« še nadalje hrvatske otroke kot da bi bila nastavljena v hrvatskem otroškem vrtcu »Kranjica«! Dosti! Govorili smo odkritosrčno. Vedno f-rmo delali in bomo delali za bratstvo med Slovenci in Hrvati. Sedaj pa so poklicani \ razsodni istrski rodoljubi poseči tu vmes ter narediti konec razmeram, ki cepijo Slovence in Hrvate v dva dela ter morejo Istri le neizmerno škodovati. Mi ljubimo Hrvate in želimc, da ostaneta Slovenec in. Hrvat brata, ali za takega brata, kakoršen •je oni hrvatski akademik v Trstu, ki.se je drezal po laško: da je Hrvat pa nasprotnik Slovencev,- za takega brata pa se srčna zahvaljujemo — jedan put za vazda. BV je na ta Želodm trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dr* stičnimi Cietil. kroglicami in greoSioami. Cena orig. škatlje K2*~ Ponarejajo se sodniško laslednje. - Mollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje itvota, — BoleCine ohJJnjce in okrepfinJoJ« ata-roznano sredstvo proti trganja In prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K 2*~ Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni salotnik, DanaJ, Tucnlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoii. dobre ljudi, ki kaj znajo, iz dežele. Poznamo g. Šantla, bil je vedno prijazen s kmeti in postrežljiv. Na srcu mu je napredek kmetijstva. Imela ga bo torej Štajerska dežela. Voščimo mu večjo srečo kot jo je imel na Goriškem pod sedanjim slavnim deželnim odborom. V deželni hiši se mora spremeniti sistem, če ne bo za nas slovenske kmete vedno slabše — tam poznajo le Furlane! Kmet. Naročajte, ponudite, - - -zahtevajte in pijte samo » Tolstovrško ki je »Mlina slovenska ter najboljša z.lra-vihta in namizna kisla voda. CM vsakega zaboja p'ača podjetje v narod se namene.20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TolbtovHku slatina, pošta Oužtanj, Korožko, kjer je ludi gostilna, letovišče iti prenočišč«'. Svoji k svojim! Svoji k svojim f " DORSI. (z bovškega okraja. Iz Bovca. — (Suša in toča.) Suša je tu pobrala vse. Dne 22. t. m. ob 4. uri 20 m. popoludne pa je začela padati toča debela kakor orehi in je padala 7 minut, Po pre-nehljaju 2 minut je padala zopet 4 minute. Cesta je bila.tako posuta s točo, kakor bi je prav gosto nasejal. Suša nam je itak vse uničila. Sedaj pa je še sadje, ki je precej dobro kazalo, pokončano po toči. Ubogi kmet nima pričakovati ničesar več. Tur-ščica je dobila od toče zadnji udarec. Vse, je uničeno. MeM pslmi Vrt ¦T * • - Ni, kakor bi moral biti! Moral bi biti pravi vzoren vrt, kakoršnega imajo v rurlaniji pri Ronkifo. Tarn je deželni vrt popolnoma vzoren, ker se zanj poteguje slavni deželni odbor, tam je dal zraven vrtnine tudi sadjarstvo in trtnico. Sovodenjsko županstvo je pa prosilo slavni deželni odbor, da bi udobil ta--Vrt sadjerejo in sicer da bi se sadilo divjake in tam tudi cepilo, ker s tem bi se učenci in drugi kaj naučili. Sovodenjska zemlja je zelo rodovitna za sadje posebno ^a breskve. Žaiibog da je deželni odbor to prošnjo zavrnil z vzrokom,, da je dala država denar edino le ^a zelenjavo. Se razume, da Furlani morajo vse udobiti, Slovenci pa prazno mošnjo. Vprašamo dežeini odbor, kaj nismo tudi ,mi davkoplačevalci? " , Jaz mislim, da zelenjadtiemu vrtu pri-tičejo tudi sredice za pridelovanje zgodnjih sajenic in pokazati se mora Ijiidstvu, kako se napravijo gredice in kako je ravnati z zimsko zeiienjavo v gredicah po zimi. Ko so nastavili ta vrt v Sovodnjafo, je bilo rečeno, da bode turi predavanje o kmetijstvu. Žalibog pa ni bilo -niti najmanjšega govora o kmetijstvu in nam tako potrebnem vrtnarstvu. Edino le g. oskrbnik poskusnega vrta se je trudil in zmrzaval z učenci vred v Obči-nskem domu in tam jih je učil vrtnarstva. Vse je bilo nezadovoljno, učitelj in učenci. Kakor se sliši, pojde naš gospod oskrbnik Šautel na Štajersko, No, tako podijo Domače vesti i Iz finančne službe. — Finančni komisarji dr. Marijan Podbernig, dr. Marijan Cukar in Josip Postet, so imenovani za finančne tajnike. Avtomobilna vožnja Sv. Luclja-Bo-vec. — Urriik, ki je bil že dvakrat priob-čen v »Soči«, je ustanovljen za dvakratno vožnjo na dan (in z dvema avtomobiloma). Ker je pa moralo podjetje eden voz zavrniti, vozi zdaj še vedno le eden in sicer tako: Iz Bovca zjutraj ob 67», & Kobarida ob T i-i ter pride k brzovlaku. — I Ob 12. odide skozi Tolmin do Koba-i.rida, odkjer se vrača ob 2l/i k poštnima j vlakoma v obeh smereh. Ob 4. pop. zopet odhod v Sovec. ' Osebni promet je Jako velik. Vkljub ' temu pa vozi vedno enako veliko tudi tovorni avtomobil ibratpv Ostanov, ki odha-| ja navadno tudi koj po i2. opoldne od Sv. j Lucije naravnost v Bovec, j Pri tej priliki vsi potniki opažajo, ka-I ko slaba je cesta med Sv. Lucijo in Tol-j. minam: Cesto bi morala prevzeti država in jo razširiti. I Pa tudi državna ceista bi mogla biti bolje vzdrževana. Preveč kamenja leži po cesti, ki je večinoma ostro in kvarljivo gumijevim kolesom. Veliki češki pisatelj Alojzij Jirasek je praznoval dne 23. t. m. šestdesetletnico svojega rojstva. Češki narod je pokazal, kako zna ceniti svoje velike može. Slav-Ijenec je dobil iz vseh delov svoje češke domovine neštevilo čestitk in priznanj. Praški, mestni občinski svet mu je izročil častno kolajno mesta Prage. Jirasčk je kakor pisatelj znan tudi Slovencem, če ne po drugem, vsaj po enem svojih najlepših del — »Pso-glavcih«. Revizija ljudskega štetja v Trstu se začne te dni. Izločeni so že prostori in vladni komisarji, ki bodo vodili revizijo; materijal je pripravljen. — Prav tako — ali kaj pa je z revizijo ljudskega Štetja v Gorici, ki je prav tako potrebna kakor v Trstu?!? Stidmarka na Predelu. — Sudmarka je kupila nekdanjo Valasovo hišo na Predelu. To Sudmarka dobro izkoristi. Postavi v njo krčmo in tako bo dosti Jieila- nja gori na koncu naše dežele. Škodo bodo delali tudi Dugarinu, Kakor čujemo, so bili na Bovškem obveščeni o prodaji pa so dopustili škandal, ki bi se bil lahko preprečil! Lahi bi radi uničili slovensko šolo v Ločnlku. —¦ Poročajo nam iz Ločnika, da nekateri Lahi hodijo sedaj po hišah ter zahtevajo od slovenskih starišev, da naj dajo svoje otroke v laško šolo in jim ob-Ijubujejo, da jim dajo vse zastonj, da ni. treba nič plačati, da naj si kupijo, kar hočejo. Najhujši proti Slovencem je laški nadučitelj Ceschia. On dela največ proti Slovencem. — Nadejamo pa se, da se laške nakane glede slov. šole v Ločniku nikdar ne uresničijo. Slovenski starišj, pošljite svoje otroke v slovensko šolo! O pohujševaicu mladine. — Pred časom smo dobili dopis, ki govori o pohujševaicu mladine tam gori v hribih za Kanalom. Treba le poprašati kako deklico nad 10 let staro, ki je bila pri njem pri .spovedi, pa ti poreče: *pohujSaI me je, ker dosedaj nisem vedela in nikdar slikala kaj takega in je pregrdo, da bi povedala; sama sebe se sramujem.« Ko gredo take deklice od spovednice ali povesijo oči ali pa se močno smejejo. »Kako more dušni pastir tako izpraševatU .tako pravijo in vprašujejo. Celo šolske deklice izprašpje reči, 6 kakoršnih poučijo matere svoje hčere. Mlajše so prašale potem starejše pa je bilo smeha in zardevanja — mesto pripravljanja na obhajilo! Kdo torej pohujšuje mladino? Že v spovedma' jo pohujšujejo, potem v čukarijab, v Marijinih društvih itd. Če Škof kaj da na Kristusov ukaz nasproti pohujševalcem, mora poskrbeti, da se obesi onemu črnemu pohujševaicu mladine mlinski kamen za vrat ter se ga potopi v glofoočino morja! ' Domača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja! Profesor dr. Can-tani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je dognal naslednje: Naravna Franc Jožel-ova grenčica, za-vživana na tešče, "ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi od časa do časa regulira delovanje želodca, tako, da popolnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varov. Pritožba z izvoznega trga. —- V nedeljo je bilo. Grozdje je prinesel nekdo' iz okolice s svojo sestro na trg. Neki'komisar je gledal in rekel, da grozdje ni za prodaj ter je vzel grozdje. Ko je sestra popraševala ter hotela imeti grozdje nazaj, da ga nese proč, so jo pahnili, da bi bila kmalu padla. Taka surovost je doma na izvoznem trgu. Brata sta dva redarja peljala ven. Ko je prišel »capo«, je rekel sicer, da ni imel oni pravice, zapleniti grozdje, toda nazaj mu ga le ni dal; še dobro, da je dobil posodo nazaj. Pač zadnji čas, da se Slovenci otresejo izvoznega trga v laških rokah, kjer so res pravi sužnji! Dva strela iz revolverja na okrajni sodniji v Gorici. — Včeraj dopoldne se je imela vršiti dražba hiše št. 51. na Št. Pe-terski cesti v Gorici. Ta hiša je last Alojzija Fantuzžija, 56 let starega bivšega kleparja, sedaj krčmarja v ulici Pogana. Ka-rolina Bozzini h Gorice je uknjižena na tej hiši za svoto 25000 K. Fantuzzi bi bil rad ustavil dražbo, ali gospa Bozzini se mu ni udala, ker Fantuzzi rad obljublja pa ne drži besede. Na okrajni sodniji na ek-sekucijskem oddelku je bilo navzočega mnogo občinstva, med tem tudi Fantuzzi. Pravni zastopnik gospe Bozzinijeve je bil njen nečak dr. Gvidon Batiggi, -odvetniški koncipijent. Ko ga je Fantuzzi zagledal, je skočil k njemu ter ga še enkrat nagovarjal, naj odnese dražbo. Ko mu je dr. B. rekel, da tega ne more, ker v to ni pooblaščen, je vskipel Fantuzzi, vzel hitro revolver iz žepa ter sprožil proti glavi dr. Battigija. Ta se je sklonil in kro^lja je obtičala v steni. Sprožil je na to še enkrat pa tudi ni zadel. Kroglja je obtičala v vratih. Toliko, da ni zadela dr. Maranija, ki je bil tisti hip pri vratih. Vse to se je zgodilo naglo, ali hitro je prrhitelo mnogo ljudi, med temi Peter Pahor iz Renč, ki je zagrabil Fantuzžija, da se ni mogel več ganiti. Nato so Fantuzžija aretirali. Revolver je kupil Fantuzzi prejšnji dan pri Gy- fl«w^zaužite KOLINSKO CIKORIJO Pri Mrt trOODfMll teBDlNH8lovenBketovarnevMubJ.nl ri. Bajeje rekel vSeraj v jutro, da radi te dražbe "bo jeden mrtev! % . O češkem katoliškem shodu v Olo-niiicu so pisarili te dni na dolgo in široko klerikalni' listi. Napravili so klerikalci velik sprevod po OTomucu. Politična oblast je-bila prvotno prepovedala tak sprevod, ker se ie bala nemirov. Ali hoteli so Toča v torek zvečer je napravila ve--liko škodo okoli Devina, kakor smo poročali. Toča je bila debela in močna tako, da je pobijala zajce. Tičev je ubila polno. ' Aretirali so ^r Po4gprLneko^2§ letno., dekle Marijo Susan, baje doma \t Seraje- , va. Klatila se' je okoli. Pri sebi- je imela 76 K denarja. si svetbrepfjeji^^ora^ ....._....... . ._ če ne bo sprevoda; narfedtmtfp^proejšsijo. ; južnem kolodvoru jedilo ukradeno Jos. Hermanu z Dunaja 300 K. Ukradla sta mu MonŠtVanca naprej ~— kdo se bo potem drznil pstaviti procesijo. Kako hitro sežejo po monštranci- ter jo hočejo nesti na ulico v svoje posvetne namene! — Sprevod po* mestu ie-bil do\rotfen, !ter se Je politični oblast prepričala, d*i se nihče izmed naprednih elementov' ne zmeni za klerikalni sprevod. — Navzočih je bilo v Olomucu tudi 12 slovenskih »Orlov« pod zastavo sv. Mihaela! Ubogi sv. Mihael! -¦-Klerikalcev pa ne veseli' dosti katoliški shod, govori, sklepi itd., ampak najbolj jih veseli, da se jim je posrečilo dobiti stik med češkimi in slovenskimi »čuki*. IVje pravi "ispelr' katoliškega shoda v-Olomucu. Z vso hlinieuo pobožnostjo zasledujejo vedno le posvetne svrhfe: ker čuki so le za »parado« klerikalni bandi. Vedno »kakor kaže«! — »Prirn. list: se je pred časom postavljal proti uvozu argentinskega mesa; sedaj pa mu je kar 'takrat žal, da niso smeli v Trstu izkrcati argentinskega mesa. Huduje se na Ogrsko, češ, da ona komandira - ali noče povedati^ kako so se zavzemal i j>ra v klerikalci za nagodbo z Ogrsko ter jo hvalili. Sedaj pa imajo nagodbo, ki zabranjuje uvoz argentinskega mesa v Avstrijo. Klerikalci so sokrivi, da ne dobijo mesta argentinskega mesa! — »Prismojenček« je danes' za uvoz argentinskega mesa, prihodnjič bo morda pa proti, kakor je že »bil. Ksr'.-nakrafse mu gačne zopet smiliti kmet, danes se mu ne smili nič. •— Kakor kaže! izletniški odsek »Goriške slov. mladine« vabi k jutri 21. t, m. se vršečemu V. izletu s ciljem Ajševica-Kronberg. Zbirališče pred »zvezdo« na stolnem trgu. Skupni odhod ob 'A. uri popoldne. K izletu vabimo vse one, ki so Odhajali k plesnim prireditvam »O. S, M.« — Opozarjamo zaledno člane in članice »Veseličnega« in *Humskega odseka«, da se tudi brez posebnih osebnih vabil udeleže zleta. — Ker se opaža veliko zanimanje za ta izlet, bo isti brezdvomno nudil vsakomur, ki se ga udeleži, raznovrstno zabavo. Pričakuje" sijajnega mladinskega odziva, kličemo: Na svidenje! Na Lokvah se je tpripetila velika nesreča. 26 letni V. Cej in 17 letni Anton Krivec sta imela v rokah patrono, katero sta utaknila v jamo, v drevo. Cej je vzel železo fn. udaril po njej. Pa t r on a se je raztreščila ter zadela Ceja v trebuh. Obležal je mrtev. Porok v Gorici je bilo lani 197. za 29 več kakor leta 1909. V Gorici ie umrlo lani 800 oseb. Leta 1909. jii je umrlo 788. Rodilo se je v Gorici lani 825 otrok. Iz Lipe na Krasu lažejo v »Prisma-ienčku«, da se »Sokoli« nespodobno obnašajo. »Prisrnojenček« naj piše rajši o tem, kako nespodobno se je obnašal pri novi maši na Ravnici pijani »dberčuk« s >fašo«! Slovenec na Livadi — zaničevana para. — Nekaterim Slovencem ne bode Kazalo drugega, nego Livadi pokazati hrbet, če izvestno divjaštvo ne konča kmalu. Mirne slovenske žene zmerja sprehajajoče ali pri delu, se mudeče neka zbes-nela Furianka s — »spia«,.pomaga ji pridno pri tem neka gospodična, cd katere bi kaj takega ne pričakovali. Opomba uredništva: Tako nam zo-Pet pišejo z Livade. Vprašamo, ali res ni v vodstvu raasodnm mož, ki bi naredili konec škandaloznim razmeram na Livadi?! Samomor radi nesrečne ljubezni. — Na Opčinah se je ustrelil z revolverjem v sence 26 letni Karol Žigon iz Renč radi »esrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v hišno neke tržaške rodbine. Ta ga ni marala, zato se je ustrelil. Truplo so našli na njivi. <-, Tatovi. -- V četrtek zvečer okoli 9. ufe je pobirala pri Leonih št. 19. neka žena Perilo. Kar nakrat je videla, kako sta skodla skozi okno v pritličju dva neznana Človeka ter zbežala. Po sobi sta 'bila vse zmetala. Odnesla sta britev. • jj!i dva tatinska tiča iz* Italije L. Mastro-. vita in A. Privitera; sta že pod ključem. J "Odprti lekarni. —, Jutri popoludne bo- sta odprti'v'Gorici lekarni Cristcfoletti-J Oliubicr). V teh dveh lekarnah bo tudi , ponočna služba v času od 27. avgusta- do 3. septembra t. I. ¦ ' ¦ . Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« vabi gg.' odbornike k odborov i seji,' katera bo-de"v toTe^diFe^T Vtf. dr?^ iil'rV.v'ečet"'| ,y društvenih prostorih. frpsko-obrtoe in gospodarske vesti. »Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu« vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru, kateri se ibode vršil dne 3. septembra t. I. v uradnih prostorih po pravilih ob 4. uri popoldne. Dnevni red: »Sprememba pravil«. K obilni udeležbi vabi odbor. Krojaško društvo je oživelo zopet pretekli mesec. Društvo bo pazilo na to, da hod:; krojači res -strokovno izučeni, drugače se ne da dovoljenja za izvrševanje krojaške obrti. Brez dovoljenja društva nima noben gospodar pravice sprejeti pomočniku, učenca ali pomočnico v delo. Obrača se tudi do okoličanskih kroja-čev, da pazijo na take, ki hodijo mero je-mat pa niso upravičeni'za to. Društvo se po pravilih razteza tudi na okolico. Namen mu je v Khviic.ni: varovati vsestransko krojaško r.brt ter jo držati kot obrt na višku. O društvu še spregovorimo. Živinski trg v Gorici. — ,Na -živinskem trgu v četrtek je bilo 1000 prešičev iir 890glav goveje živine. Cena živini je nekaj padla. Piva se je popilo v Gorici meseca junija 1301.835 hI. Cene sladkorja so na praškem sladkornem trgu poskočile zopet za 15 v, v Hamburgu in Magdeburgu pa za 7\» fe-niga. Purani. — Na ljubljanski trg so prignali te dni cele jate puranov. Prodajali so jih po-3—4 K. • Pomanjkanje turšice. — V Goriški okolici se Čuti hudo pomanjkanje turšice. Letos je ne bo. V Furaniji je cena tur-šici kvintal K 21. Ogrska je nekoliko nižja v ceni. Rekonstrukcija Gautschevega kabineta? — »Samostatnost« pravi, da namerava baron Gautsch v kratkem rekonstruirati svoj kabinet. Izstopili bi*iz kabineta ministri Marek,. Vidmar* in • Mataja, vstopila bi pa dr. Fiedler hi dr. Kramar! Politični pregled. Košutova splošna volilna pravica. — Med vlogami ogrskega državnega zbora v seji ž5. t. m. je bila tudi peticija Frana Košuta za splošno, enako in tajno volilno pravico. On hoče tako pravico le pod pogojem, ako bodo zavarovane pravice madjarstva ter pride inteligenca do prave veljave. Argentinija in izvoz mesa. — »Figaro javlja iz Buenos-Avresa, da je argentinski minister za unanjc stvari poveril odposlancu na Dunaju, da pri tamošnjem mi-liisterstvu za unanjc stvari ponovno posreduje, da se prekliče prepoved uvoza argentinskega mesa. Maroško vprašanje. — V seji minis-terskega sveta je minister za unanje stvari Pes Selves pojasnjeval stanje pogajanj med Francijo in Nemčijo. Odobrilo se je splošne podlage pogajanj, ki nadaljujejo. Vlada je enoglasno odobrila navodila, ki jih je minister za unanje stvari Des Selves dal Combcnu. francoskemu poslaniku v Berolinu, da odstopi Francija Nemčiji v Kongu, nekoliko ozemlja, ako pripozna ta poslednja pravice Francije v Maroku, Državni zbor bo sklican najbrže 12. ali 15. pktobia. Koncem oktobra začno zborovati delegacije na Dunaju." . *. Portugalka ima novega predsednika. Izvoljen je Arviaga. Novi predsednik je rojen Idta 1841. ' Razne vesti. Velik« vojaške vaje v Dalmaciji. Iz Zadra 24. V minoli noči okolu 1 ure ie I uspelo 7L. pešbrigadi iz Reke,, protezi rani od brodovja, da se je izkrcala pri Ljubcu nedaleč Nina ter da je takoj potem, ne da bi kje naletel na nasprotnika,- marširala do Dročevca.-V Dročevcu so čete počivale do II. ure predpoludne, ko so jim prišle za hrbet*čete pete gorske brigade iz Zadra, ki so vjiitrem maršu preko Murvice in Poljic puhitele iz Benkovca. Mnogo vojakov gorske brigade je na potu enomoglo, I večjih? je, tudi .zadela solnčarica. : V*jutro.-rano včeraj je prišlo končno db'spopadal* DoimriHT vojska' 'je obkolila sovfažnilta;'"'potisnila ga'nazaj, da se je moral' -umakniti od Dračevca proti zalivu Ljubča'.-'S tem so vojaške vaje končane. Navzlic dežju je prestolonaslednik priso-stoval ukrcavanju čet ter izražal svoje priznanje oficirjem in vojakom. Nato se je odpeljal v Pulj in od tam v Versen pri Solnogradu. Nova nemška šola v Trstu. — Poleg nemške deške ljudske šole na Lipskem tigu se.z. ministerskim odlokoni 1. t. m. ustanovi še nemška meščanska šola. »Pbeojo« seje spomnil'te šole pa je jako obzfrcTifttf uljudch — surov je r:i, ko'gre za kako ! rvavo potrebno slovensko šolo! Sumljiv slučaj kolere v Trstu. — Včeraj "je prispel v tržaško luko parnik »Bukovina«. Obolel je na njem s sumljivimi znaki kolere 40 letni Grk Kristijan Rvstaujs. Prepeljali so ga v. Magdalensko bolnišnico. Zopet velik požar na Kranjskem. — V.čctrtjek je nastal požar v Belicerkvi, ki je v kratkem času upelil nad 30 poslopji. Štfejkovski nemiri na Angleškem. — Popolnega miru še ni. V Bagoeduso bili izgredi? množica je oplenila več skladišč. A^o v¦¦Livcrpoclu ne sprejmejo v službo iaf?) Jj^ni-iSčenili cestnih železnicarjev/ se velika splošna stavka ponovi. Zadnja Francozinja, ki je govorila i Napoleonom. — V Trovcsu je umrla v 102. letu vdova Millot. Ona je bila zadnja Francozinja, ki je še videla 'Napoleona 1. in ž njim govorila. Nesreča na vojaških vajah. — Na vojaški vaji pri Virovitici je padlo 5 konjenikov .v jamo, polno vode. Utonili so s konji vred. Nevihta na Bavarskem. — Iz Mona-kovega poročajo o veliki nevihti, ki je napravila velikansko škodo. Mnogo oseb je ranjenih, profesor Stcjskala, njegovo ženo in sina,pa je ubil hrast, ki se je zrušil nad njimi. Zadnje dneve je bilo sploh mnogo neviht po raznih krajih srednje Evrope. Obsojen slovaški politik. — Tičak, ki ju izdajal list »Ludove Noviny«,je obsojen na 14 dni ječe in 400 K globe, ker je list ostro napadal vlado in ker ni bil položil kovcije. Hlačni gumb izdal morilca. — Bud-im-peštanska porotna sodnija ie obsodila te dni lekarniškega pomočnika Viljema Fe-kete v dosmrtno ječo, ker je umoril in oropal iprostitutko Rožo Klein. Ko so do-: bili JKjteinovo mrtvo, niso nič slutili, kdo bi bi! morilec. AH dobili so poleg mrtve ljlacnfgumb; policija je poiskala krojača, k* i ima take gumbe in po tej poti jej je prišel v roke morilec Fekete prav v tre-notku, ko je skušal neko drugo dekle na jeduak način umoriti. Požari na Zgornjem Avstrijskem. -± V teku dveh dni je bilo na Zgornjem Avstrijskem 12 požarov. Doslej tS.-Iefo; skupaj že 365 požarov! " Senzacionalna tatvina v Louvru. - Ukradena je mojsterska. slika »Monna Lisa«, del o Leonarda de.Virooi, 'znano pod' imenom »La Gioconda«. Slika je vredna' milijon K. O tatu ni sledu. Vsa poizvedovanja so zaman. Razpisane so nagrade od 10.000—40.000 frankov za onega, ki bi po-magalnajti sliko, ; Štraj tramvajskih uslužbencev v Tr? stu traja dalje. Uradniki družbe so .vozili-tudi včeraj 6 motornih vozov na progi Kandler-Campo Maržo. Pogajanja pri žu> panu se nadaljujejo. . ^ »Pijemont«. — Pod tem naslovom je začel v Belemgradu izhajati dnevnik. Izdajatelji nas opozarjajo v svoji okrožnici: Nikar ne mislite, da bo to šovinističen ali imperialističen list. Nasprotno: njegov pf-jemontizem bo sestajal v neumorni agitaciji za jugoslovansko idejo in v na-daljnern idealu za Balkansko zvezo: v zvezi popolne nacijonalne in verske svobode in avtonomije vseh balkanskih narodov. »Pijemont« smatra, da je to jedino možna nacijonalna vnanja politika kraljevine Srbije — jedina politika, ki vodi ne samo k pravilnemu rešenju vprašanj bližnjega Vstoka, ampak v isti čas tudi politika, ki garantira vseiii balkanskim narodom in državam svobodo, miren ekonomski razvitek in kulturni napredek za več stoletij. Temu primerno bo stal »Pijemont« na stališču, da so Srbi in Hrvatje en narod, da so Slovenci in Bolgari nji-¦hovi bratje ter da s6 interesi vseh jugo* slovanskih in balkanskih narodov istovetni, tako v sedanjosti kakor v bodočnosti. Slednjič bo »Pijemont« v notranji politiki Srbije, kakor tudi drugih jugoslovanskih in balkanskih deželah zastopal demokratske ideje. Malt oglasi. Rajmaojla pristojbina stane 60 vin, Ako Je oglas obsefnejjit se računa za vsako besedo 3 »in. H&Jprlpravnc]ie inserlranje sa trgovce In obrtnike. Koliko Je manjilh trgovcev in obrtnikov v Gorici, ktterih na deloH (In celo v uoetn) nlhfie ne porn«, kar nikjer ne Ineetirajo. Škode nI majhne. Sprejme se kontoristinio L^asS:^ znanje slovenskega, italijanskega in nemškoga jezika. Nastop I. oktobra. — Pismene ponudbe ]e pošiljati na naše uprav ni štvo. Sprejme se prodajalko J^rt:^- pkega, italijanskega in nemškega jezika. Nastop I. oktobra. Pismene ponudbe na naše uprnv-ništvo. -. Uaua hjAn z obsež=i r; n'tom in velikim HUffl HloU dvoriščot... ;: piinovoinelektričn vpeljavo — se" proda. - - Naslov pove našo upravništvo [eploicai za trgovino "K^f jako pripraven za trgpvino ali kako objrj^-so takoj odda v Kapucinski ulici št. ¦-'. Trgovskega učenca sprejme takoj knjigamal. Sabršček y ..Trgovskem domu". Prednost ima, kdor je dovršil vsaj drugi razred srednjih šol. Ižuftenih knjigotržeov nimamo Slovenci nič. Zato imajo taki učenci lepo j rilndnost zagotovljeno. ' / ! 11': i' o: i t c: n t c ¦H'"H-4-$riSi Mm svetinja na svetovni razstavi v Parim l 1900. Srebrna svetinja m; dunajski razstavi 19D2 Najboljši škrpp Fritz Sehulz ml akc. družba v Eger iu na Lipskem. Glanzlne daje nallepše perilo. ifiM rM.'M:ff'n»rrr. tv 777418 1 Lkarna Cristofoletti J v Goric. I ŽELODČNE KAPLJICE $ z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mofi teh L kapljic je neprekosljiv«. • — Te kapljice vred*jo 9 redno prebavijanje, J če se jih dvakrat na dan ˇ po jedno žličico popije, a Okrepe pokvarjeni že- 2 Hodeč, store\ da zgine 4 J (Varstvena znanka)'. y kratkem Č&8U OulO*- # 2 tica in živctna lčnost (mrtvost). Te i) <} kapljice tudi store, da človek raji je. • { , Cena steklenici 60 vin. • | Iristofoletiijeva pijača iz kine | m najboljši pripomoček pri ^ z-uavljenju s trakinim oljem. - $ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J l i BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni dmogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka zmoderr,. Iiigijeno, ' 0&LM4 Poua trgouina z železnino Pinter & kenard * ©opici tf Raštelj« št. 9. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. _ __ &m~~ Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača, '^i Ceni. občinstvu se toplo priporočata Plnfer A Lenaril. ^see^eese^sse^ssss-ss^esseePSBie Dobro krepilo za želodčno slabost in za one. ki so se prelilndili ali prenajoli aH st nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo teZ- kih, prevroCih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenest Ud. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „Baldrianum" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjttje tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omrttco, stisko ud. Vsled njegovih sestavin, ki so samoSko-vino z motovilCnimi kapljicami, malinovec in črešnjevec, vpliva „BaldrIanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zujedno krepitno na <*i Človeški organizem Dr. Boge-nov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebo in otroci tudi pri daljSem uživanju. Najboljše je. č« se ga zavžije zjutraj na tešec ali pa zvečer predno se gre spat eno Cušico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči JSALDBIANUM1 ?? z vročo vodo ter se mu pridenc nekaj sladkorja. 3 Dr. Engel-nov „IM Io obstoji h nove cnnnnclstrnpno hiše z gospodarskimi shrambami in /, velikim, lepim vrtom, i adaij«« iz njiv, travnikov, gozdov iti pašnikov v skupni površini 20 njiv. Vse posestvo je iizorun vivjeim in obdelano in v. žlahtnim ..sadnim drevjem nasajeno ter se prodi, bodisi skupno ali pa po posameznih kosih. Natančnejša pojasnila daje Ailalheil Ivančie, trgovec v Kanalu. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov „Baldrianura". Odda se flote*« irpiK lesom Teč se izve pri upravništvu natega Iis§a. iz boljše družine sprejme takoj tvrdka IDaldmann & fischliof | v Gorici, Rašteij št. 4. j Ha novo žita apenica „Kiementinski blagoslov" i barona Iseuelzoiu u Rihcnberku (j otvor! ta teden svoj obrat | in priporoča na novn žgano belo S apno prve vrste po najnižjih dnev- v nih cenah. y Pojasnila daje »odstira p | Rihenberhn. f Lekarnarja fi. THIERRY-ia BHLSHm pravi z; zeleno redovnico kot varstveno znamko. ¦«¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov ped dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kaši j ti, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri fnfluenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani bal/.am 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K <5*60- , Al!eih«cht«r Balsam, [•«aVScttif»|tl-M»hto| iTKen-ifinPrigrada inPrigrad* *-S **» Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, J^/i oSf* ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne ^^^ L> naprave in vpeljave. — Strešna okna, ^^ \J* - - strešne lepenke, - - ^^ <(L, V ^j.^° traverse, cement, svin- ^r • ^v ^.ot <$^* S* cene in železne - ^\l Q$S% ^ ^ ^J^ Pum{:e' * cevi. - - ^^ V**V -„,%c* 0. *$ ^^ **ce m ž'Cne °graie-& ^^ Razno kmetijsko o- -Velika izber kuhinjske oprave kakor: pečij, štedilnikov itd. itd. ¦ - - - - V^> ^ S** .... djini| POSTREŽBA TOČNA '1 DOMAČA. --.--- Cene konkureu •-¦• ¦ • Prosime, zahtevajte listke naše kosti . ' blajajae. If —.'— DelnlSka glavnica K 5,000.000. - — PODRUŽNICE ljubljanske kreditne banke" —. se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočlmi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4Yj„, vloge v tekočem računu po dogovoru. Centrala ti Ljubllanl. -^mxA^\^^mm- i Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst - ;, ": —-^ V GORIC 98 75 99