NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 8 - lETO 53 - CEUE, 26.2.1998 - CENA 280 SIT KO smo bili mastni oicrog ust Kdo bi si mislil, da smo Slovenci taki veseljaki, kot smo se pokazali na letošnjih pustovanjih! Na Celjskem so se potrudili in zabave za velike in male ni manjkalo. Nekaj utripov smo ujeli na strani 8. Brez vrabca in goloba Pogajanja med Mestno občino Celje in Celjskimi sejmi o najemnini. Stran 4. Država spet zahteva svoje čas za oddajo davčne napovedi se nezadržno bliža, stran 5. ZOGLENELI TRUPLI NA POGORIŠČU Gasilci so na pogorišču v Klancu pri Dobrni našli trupli. Stran 32. Odstopil direktor laške komunale Razlogi za slabo poslovanje so ekonomski in politični. Stran 19. E viva Espana Celjani premagali ; tudi sodnike. Florjani; za zgled. Stran 14. DOGODKI Krajevni funkcionarji so delali kar po domače Poročilo o poslovanju KS Rimske Toplice v preteklih letih ima oznako »zaupno« - Z denarjem se ni nihče okoristil Posebna tričlanska komi- sija občinskega sveta Laško, ki so jo sestavljali Tone Vo- dišek, Stane Kramar in Hele- na Picej, je deset dni v lan- skem oktobru pregledovala finančno poslovanje krajev- ne skupnosti Rimske Topli- ce v letih od 1990 do 1996. Povod za revizijo je bilo okrog 74 tisoč mark dolga Telekomu, zaradi česar se je krajevna skupnost znašla na sodišču, slišati pa je bilo tudi namigovanja, da je šel denar v zasebne roke. Iz poročila komisije je mo- goče razbrati, da se bivši funkcionarji niso okoristili s krajevnim denarjem, natanč- nejše ugotovitve pa za sedaj še niso znane, saj je doku- ment dobil oznako »zaupno« in je bil nekaj mesecev dosto- pen le najožjemu občinske- mu vodstvu. Pred kratkim je poročilo dobilo tudi vodstvo Rimskih Toplic, ki naj bi še ta ali najkasneje prihodnji teden odločilo, ali bo preklicalo taj- nost podatkov. Poročila o po- slovanju niso dobili v roke niti občinski svetniki, jih je pa prejšnji teden na seji sveta z ugotovitvami komisije na kratko seznanila tajnica ob- činske uprave Zofija Ko- prive. Povedala je, da je ko- misija delala po načelih revi- zije in pregledala dokumente za vsako leto posebej, še zla- sti natančno pa za leti 1990 in 1991, ko so v Rimskih Topli- cah gradili telefonsko omrež- je. Izkazalo se je, da je imela krajevna skupnost ob koncu leta 1990 presežek, ki odgo- varja dolgu do Telekoma, vendar vsota v bilanci za leto 1991 ni več prikazana, kar po- meni, da so denar porabiU za druge namene, najverjetneje za ceste. V tem času se je menjalo krajevno vodstvo, vendar je bila primopredaja finančnih poslov narejena bolj po domače, tako pa se je na področju računovodskega poslovanja delalo pravzaprav vsa pretekla leta. Komisija je namreč ugoto- vila vrsto napak pri vodenju knjig, saj mnoge listine niso bile pravilno vpisane ali likvi- dirane, manjkajo tudi številni dokumenti. To bi naj bil tudi poglavitni razlog, da dolg za telefonijo ni bil poravnan, je dejala Koprivčeva, saj ga je nekdo hote ali pa nehote po- zabil vknjižiti. Občinsko vodstvo v Laš- kem si očitno zaradi terjatev Telekoma v višini 74 tisoč mark ne beli preveč glave, saj se je z ministrstvom za pro- met in zveze dogovorilo, da bodo problem dolga rešili še- le ob lastninjenju Telekoma, ko naj bi se država izjasnila, ali bo denar, ki ga dolgujejo Rimljani, spremenila v svoj lastniški delež na telefon- skem omrežju v Rimskih To- plicah. Tudi poročilo komisije o »šlampastem« vodenju po- slovnih knjig se mu ne zdi preveč pretresljivo, saj jih je pomirila ugotovitev, da denar ni šel v zasebne roke. Druga- če meni predsednik krajevne skupnosti Drago Zupan, ki žeU, da bi bilo poročilo komi- sije dostopno krajanom in tu- di širši javnosti, povrhu tega pa je nezadovoljen, ker še vedno ni dobil odgovora na vprašanje, zakaj Rimske To- plice dolgujejo 5 milijonov to- larjev tudi Cestnemu podjetju Celje. JANJA INTIHAR Groba žalitev slovenskih vernikov v imenu celjskih katoli- čanov ter svetnikov SKD in SDS ter neodvisnega svetni- ka dr. Janeza Črneja je Ja- nez Lampret vložil zahtevo, da celjski svetniki na na- slednji seji obravnavajo kot posebno točko dnevnega reda kulturni škandal, kot je označil izdajo zgoščenke Bitchcraft celjske skupine Strelnikoff. Meni, da zgoš- čenka grobo žali čustva slo- venskih katoličanov, ki predstavljajo večino sloven- skega naroda. Zahteval je, da se Svetovne- mu slovenskemu kongresu Konferenci za Slovenijo po- sreduje pobuda, da zoper Sergeja Steblovnika in Vasjo Ocvirka, člana skupine Strel- nikoff, v imenu vseh katoliš- kih Slovencev pri pristojnem državnem tožilstvu vloži ka- zensko ovadbo zaradi nete- nja verske mržnje in grobe žalitve čustev slovenskih ver- nikov. Obenem naj zopet skupino vloži odškodninsko tožbo z najvišjim možnim odškodninskim zahtevkom, izterjana odškodnina pa naj se po pokritju stroškov tožbe v celoti nameni Karitas Celje za dobrodelno dejavnost, saj je do navedene skrunitve prišlo prav v knežjem mestu Celje. Hkrati je Lampret še zahte- val, da Nadzorni odbor Mest- ne občine Celje takoj preveri, ali je morebiti izdajo zgoščen- ke iz proračuna sofinancirala tudi celjska občina in o tem pripravi poročilo. I. STAMEJČIČ IZ OBČINSKIH SVETOV Dražje dimnikarske storitve LAŠKO - Občinski svet je odobril 13-odstotno povišanje cen dimnikarskih storitev, ki sta jih predlagali podjetji Dimnikar iz Radeč in Dimnikarstvo iz Celja. Podražitev, ki so jo oktobra lani svetniki zavrnili, ker cenik ni bil razčlenjen glede na vrsto goriva, bo pričela veljati L marca. Za ceste le osem milijonov LAŠKO - V občini Laško bodo letos iz svojega proračuna namenili za obnovo lokalnih cest osem milijonov tolarjev. Ker je denarja malo, bodo obnovih le tiste odseke na cestah Trobni dol-Mrzlo Polje, Tevče-Vrh-Mišji dol in Rimske Toplice-Seno- žete, kjer je trenutno najbolj ogrožena prometna varnost. Gratexij ni treba plačevati takse LAŠKO - Zaradi odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi občinskih odlokov o povračilih za obremenjevanje okolja (izdana je bila decembra lani), so prejšnji teden tovrstni odlok razveljavili tudi v občini Laško. Sprejet je bil avgusta leta 1996 in je zavezoval podjetji Gratex in cementarno v Zidanem Mostu k plačevanju takse za vsak kubični meter prodanega gramoza. Odlok so spoštovali le v Gratexu, vendar so takoj po odločbi ustavnega sodišča obvestili občino, da povračila za rabo gramoza ne bodo več plačevah. V občinskih službah sedaj proučujejo možnosti, kako bi do povračila za obreme- njevanje okolja prišli na drugačen način. JI V.d. ravnatelj za OŠ Ljubecna CELJE - Za v.d. ravnatelja OŠ Ljubečna v ustanavljanju so celjski svetniki v ponedeljek imenovali Martina Groseka. Za eno prejšnjih zasedanj je celjski župan za to funkcijo sicer predlagal zdajšnjo ravnateljico Mileno Kocman, vendar so takrat točko umaknili z dnevnega reda. »Po temeljitih pogovo- rih na Ljubečni sem se odločil, da predlagam Groseka, profe- sorja športne vzgoje s strokovnim nazivom svetovalec, čeprav sam oba kandidata pozitivno ocenjujem,« je pojasnjeval žu- pan Zimšek. IS Brez rebalansa celjskega proračuna CELJE - O rebalansu proračuna Mestne občine Celje za leto 1997 celjski svetniki tokrat niso govorili. Po besedah načelnice oddelka Danice Doberšek so delna navodila za pripravo rebalansa dobili šele v drugi polovici decembra, zato so se v občinskem vodstvu dogovorili, da bodo popravke obravnavah skupaj z zaključnim računom za leto 1997. IS Krajevna samouprava v Celju CELJE - Mestna občina Celje je ena od trinajstih, v Sloveniji jih je 147, ki še niso uskladile krajevne organiziranosti z novo zakonodajo. Predlog za razdelitev zdajšnjih 19 krajevnih skup- nosti v mestne četrti in krajevne skupnosti je nastajal skoraj 3 leta, vendar ga svetniki niso podprli. Statutarna komisija je zato pripravila predlog, po katerem naj bi tripartitna strokov- na komisija do konca marca pripravila utemeljen predlog za razdelitev občine. Svetniki so po razpravi, v kateri je bilo slišati tudi pobude, naj krajevne organiziranosti sploh ne spreminja- jo, predlog podprU. IS Podpora spremembam CELJE - Vsi občinski sveti imajo te dni možnost, da podajo svoje pripombe in mnenja k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki je v proceduri državnega zbora. V Celju so večino predlaganih sprememb podprli, posebej pa opozorili, da bi morali v zakonu natančne- je opredeliti vlogo mestnih občin, prav tako pa tudi uzakoniti ustanavljanje pokrajin. Še nekaj pripomb pa so celjski svetniki imeli na razmejevanje pristojnosti med županom in občinskim svetom. K Zvedavi svetniki ' CELJE - Lani so celjski svetniki zastavili 171 vprašanj oziroma pobud ali ugovorov, le 12 pa jih je v analizi, ki so jo pripravili v vodstvu občinskega sveta, ostalo neodgovorjenih. Leta 1996 fe bilo sproženih le 109 pobud oziroma vprašanj, neodgovorjenih pa je ostalo precej več. Od skupaj 33 svetnikov je vprašanja in pobude zastavljalo 24 svetnikov, 9 pa se jih v vsem letu ni niti enkrat oglasilo. Med najbolj zvedave in aktivne jih sodi 5 z več kot desetimi vprašanji ali pobudami, na prvem mestu je Janez Lampret z 31 vprašanji in pobudami, sledijo pa Janez Novak (21), Roman Omrezu (13), ter Franc Petauer in Franjo Čevnik, oba s po 12 vprašanji ah pobudami. IS Začasno financiranje CELJE - Do sprejema proračuna za letošnje leto, so sklenili svetniki, bo na območju Mestne občine Celje veljal sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb, ki dovoljuje v tem obdobju mesečno porabo največ dvanajstine lanskega proračunskega denarja. IS MCC dobiva direktorja CELJE - Na predlog Kluba študentov celjske regije so celjski svetniki v ponedeljek za v.d. direktorja Mladinskega centra Celje imenovali Primoža Kristana, ki je 27-letni diplomirani ekonomist. Tudi v času študija je aktivno deloval v Celju, predvsem v ustanavljanju Študentskega servisa Celje, skozi svoje delo v študentski vladi ŠOU Ljubljana v zvezi slovenskih študentskih klubov, zadnja leta pa zlasti na področju aktivne- ga in organiziranega preživljanja prostega časa mladih. IS Izvzeti iz proračuna ŽALEC - Do konca marca je v javni razpravi osnuteK proračuna v vrednosti 2,2 milijardi tolarjev. Dokončno naj bi proračun sprejeli konec aprila. Kljub temu pa so iz proračuna izvzeta sredstva za investicije v vrtcih in šolah, ki se bodo uporabljala po predlaganem osnutku proračuna; prav tako p3 se lahko nadaljujejo investicije v vodovode, ki so bile predvi- dene že v lanskem proračunu. US Nič novih zaposlitev ŽALEC - Dokler ne bo rešeno vprašanje ustanovitve novih občin, so svetniki sprejeh začasni moratorij na zaposlovanje v občinski upravi. US OdloČilo bo mnenje KS ŽALEC - Svetniki so odložili odločanje glede enoletnega zamika plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Tekstilni tovarni Prebold. Januarja je dolg Tekstilne tovarn^ znašal skoraj 6 milijonov tolarjev, svetniki pa bodo pred odločitvijo počakali na mnenje krajevne skupnosti. V okolici deponije oproščeni plačila ŽALEC - Krajani Ložnice in dela Podvina so do konca let^ oproščeni plačila za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Seznam krajanov Ložnice in Podvin3> ki so začasno oproščeni plačila prispevka, je na vpogled oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve. Dobnika bi prijavili Na pobudo Pavleta Dolarja naj bi zoper žalskega župa- na Milana Dobnika zaradi hude kršitve oziroma prekora- čitve pooblastil in pristojnosti vložili prijavo pri ministrs- tvu za malo gospodarstvo ali sprožili postopek pri pristoj- nem sodišču. Kakor navaja Dolar v svoji pobudi, je župan Dobnik nepooblaščeno sklenil pogodbo o ustanovitvi GIZ Podjet- niški center Žalec, o ustanovitvi centra pa ni odločal občin- ski svet. S tem dejanjem je, po Dolarju, župan prekoračil pooblastila in pristojnosti, za delovanje centra in investicijo v poslovne prostore pa obremenil proračun za leto 1998 za skoraj 12 milijonov tolarjev. Župan Dobnik je že na četrtkovi seji pojasnil, da ima kot zastopnik občine pravico podpisati takšno pogodbo; kar pa tiče obremenitve proračuna, pa »sem vesel, da bo ta postavka vzdržala, ko pa proračun še ni bil sprejet.« Tudi predsednik sveta Franc Žolnir meni, da bi pogodbo moral odobriti svet in da je župan prekoračil pooblastila. Po končani razpravi je le 5 poslancev glasovalo za vložitev prijave zoper župana oziroma sprožitev postopka, zato pobuda ni bila sprejeta. So se pa svetniki strinjali, da nadzorni odbor opravi revizijo vseh izvedenih javnih razpi- sov za obdobje od julija do decembra lani. US Podražitev plina s pridržki »Cene zemeljskega plina in tople vode je v Celju nuj- no potrebno zvišati, saj sicer zaradi podražitve surovin javno podjetje Energetika si- limo v položaj, da bo poslo- valo z izgubo,« so argumen- tirali predlagano podražitev v Komunalni direkciji. Podražitev so z nekaj pri- držki podprli tudi v matičnih telesih, svetniki pa po razpra- vi podprh linearno 5-odstotno povišanje cen za vse porabni- ke. Svetniki SDS in SKD so zah- tevali umik te točke, od pred- lagateljev pa zahtevali, da se hkrati z razpravo o podražitvi govori tudi o novem tarifnem sistemu za plačevanje zemelj- skega plina. Ker so z večino le podprli obravnavo podraži- tve s 1. marcem, so se svetniki obeh skupin in nekaj posa- meznikov odločili za obstruk- cijo in zapustili dvorano. V njej pa je vendarle ostala za- dostna večina, ki je za 5 od- stotkov povišala zdajšnje ce- ne zemeljskemu plinu. »Le-te pa so res zelo različne, zato je priprava novega tarifnega si- stema nujna. Nedopustno je, da v gospodinjstvih plin za kuhanje in ogrevanje vode (do 1. marca) plačujejo po 64,64 tolarja, kolikor stane kubik tudi za velike potrošni- ke in industrijo, za celotno oskrbo gospodinjstev pa 33,92 tolarja,« so menili svet- niki in zahtevali pripravo no- vega tarifnega sistema. IS Šl.8.-26.febniar199t ) SNOPIČ I_DOGODKI | Q Cvetoč sejem Flora na razstaviščih Celjskega sejma med 26. februarjem in 1. marcem >>Cvetličnim razstavam v jgvinjskem gaju in arbore- tumu Volčji potok je predla- 0 postavil piko na i speciali- ziran sejem Flora, namenjen j,yetličarstvu, vrtnarstvu in Ifjajinarstvu,« je pred da- našnjim odprtjem Flore - na jazstaviščih Celjskega sej- 0 bo sejemska vrata ob 10. ^ri odpri minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek - dejal predsednik sekcije cvetličar- jev in vrtnarjev pri OZS Mi- roslav Kljun. imKBBm Slovenski cvetličarji in vrt- narji so Floro, ki jo letos tret- jič zapovrstjo pripravlja me- šano podjetje Cespo, vzeli za svojo, veseli pa so tako raz- stavno-prodajnega programa kot seveda tudi obsejemskih strokovnih prireditev. In prav teh ob letošnji Flori ne bo manjkalo! Ob siceršnjih sve- tovanjih, strokovnih predava- njih in srečanjih, pripravljajo tudi razstavo cvetličnih aranž- majev 15 finalistov lanskega 1 CTetličnega festivala v Ljublja- ni. Cvetličar naj bo! v Službi za izobraževanje OZS pripravljajo v sodelova- nju z Vrtnarsko šolo Celje [Aroglo mizo o poklicnem Pogled na cvetočo Floro v razstaviščih Celjskega sejma. izobraževanju po dualnem si- stemu za poklic cvetličarja. V sekciji cvetličarjev in vrtnar- jev pri OZS namreč Vrtnarsko šolo Celje izjemno cenijo, saj so v preteklih letih, ko je bila celjska šola edina v Sloveniji, ki je izobraževala za poklic cvetličarja, navezali tesne sti- ke in sodelovali pri oblikova- nju učnih programov. »Želi- mo si, da bi v Celju razvili tudi višješolske strokovne progra- me za izobraževanje, saj se zlasti za urejanje parkovnih površin že kažejo potrebe,« pravi Miroslav Kljun in do- daja, da v sekciji sicer naspro- tujejo hiperprodukciji v izo- braževanju cvetličarjev. »S septembrom naj bi v Sloveniji za ta poklic izobraževali kar v petih aU šestih srednjih šo- lah, v sekciji pa ocenjujemo, da so zadnja leta sicer rasle potrebe po zaposlovanju cvetličarjev, zdaj pa so le-te pokrite in novošolani cveth- čarji - če se bodo izobraževah v tolikšnem številu - ne bodo dobili dela,« pojasnjuje pod- poro celjski šoli. Slovensicicvet Slovenski cvetličarji ugo- tavljajo, da v državo uvažamo ogromno v tujini vzgojenega cvetja, velikokrat pa je kako- vost teh cvetlic vprašljiva. »Prepričani smo, da bi bilo prav cvetličarstvo oziroma vrtnarstvo lahko ena naših razvojnih možnosti, v Slove- niji bi lahko odprli vrsto no- vih delovnih mest, zlasti na obrobju mest in podeželju. Slovenija ima vse naravne da- nosti, cvetličarstvo in vrtnars- tvo pa sta ekološko čisti dejav- nosti,« utemeljuje akcijo, da bi jim država vendarle naklo- nila več pozornosti, Miroslav Kljun. S projektom Slovenski cvet, ki ga bodo predstavili v okviru Flore, si cvetličarji želijo zaš- čitno blagovno znamko za do- ma vzgojene cvetice, le-ta pa bo še zlasti pomembna ob vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost. »Do za- četka sejma Flora naj bi bilo v vrtnarsko-cvetličarsko borzo, ki se v Sloveniji vzpostavlja na računalniškem internet omrežju, vključenih že 15 podjetij. V svetu poznan način trgovanja se bo tako razvil tudi v Sloveniji, cvetličarjem in vrtnarjem, seveda pa tudi ljubiteljem cvetja in rastlin, pa olajšal delo,« komentira vzpostavitev borze vodja pro- jekta sejma Flora Breda Obrez-Preskar. Zavarovanje sort v Sloveniji ni narejene raz- vojne strategije za cvetUčars- tvo, cvetličarji zato pravijo, da se pri svojem delu srečuje- jo z vrsto težav. »Za postavitev rastlinjaka, denimo, potrebu- je cvetličar prav takšno grad- beno dovoljenje kot če bi gra- dil stolpnico,« pravi Miroslav Kljun in dodaja, da o izvozu zato niti ne razmišljajo. Bi pa radi zavarovali posa- mezne sorte okrasnih rasthn in zato so se skupaj s Kmetij- skim inštitutom Slovenije, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vrtnarstvom Polhe lotili pro- jekta zavarovanja sort. Doslej je vloženih 15 predlogov za zavarovanje sort, pričakovati pa je, da bo prav v času sejma Flora izdana prva odločba o zavarovanju. IVANA STAMEJČIČ V štirih sejemskih dneh se bo na 7.000 kvadratnih me- trih razstavišč v dvoranah C, Cl, D in E Celjskega sejma predstavilo 184 razstavljav- cev iz 16 držav. Kar 125, ki prihajajo iz Slovenije, Avstri- je, Italije, Nemčije in Hrvaš- ke, se jih bo predstavljalo neposredno, preostalih 59 pa preko zastopanih podjetij. Flora bo odprta dnevno med 9.30 in 19. uro, vstopnice za odrasle bodo po 500, za sku- pine, učence, dijake in upo- kojence pa po 400 tolarjev. Za obiskovalce so pripravili tudi dvojezični, slovensko-nemš- ki sejemski katalog. POSVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Sporazum med Iraicom inZN Po nekajmesečni negoto- vosti in rožljanju z orož- jem v Perzijskem zalivu je na posredniško pot v Irak naposled odpotoval gene- ralni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan. V Bagdadu se je sestal tudi s Sadamom Huseinom in se z njim pogovarjal kar 11 ur. Po srečanju je povedal, da je z iraškim voditeljem, ki ga Za- hod pojmuje kot brutalnega diktatorja, imel »zelo, zelo, prijateljske« pogovore. Vrhu- nec Annanovega obiska pa je bilo srečanje s podpredsedni- kom Azizom, s katerim sta sklenila sporazum o pregledu iraških predsedniških palač. Dogovor odpravlja ovire glede izvajanja resolucij ZN, v njem pa niso določeni datumi za njegovo izvedbo. Ali kot je dejal Annan, v Bagdad ni pri- šel z ultimatom. Aziz pa je zagotovil, da bo Irak sodeloval z ZN pri izvajanju sporazuma, kar pomeni, da bo inšpektor- jem omogočil vpogled v vse komplekse, kjer naj bi Bagdad razvijal in izdeloval kemično in biološko orožje, in to vključno s predsedniškimi pa- lačami. Kljub podpisu spora- zuma pa se priprave ZDA in Velike Britanije na morebitni vojaški napad na Irak nadalju- jejo. Sporazum mora namreč potrditi še Varnostni svet, za njegovo izvajanje pa mora po- skrbeti sam Sadam Husein. Čeprav zahodne države tega ne bodo priznale, je kot zma- govalec iraško-ameriškega spora izpadel prav iraški dik- tator. Če ne bo prišlo do vojaš- kega napada, bo Husein za arabske države že kar heroj. In če bo še izpolnil obljubljeno, bo s tem pridobil še več mane- vrskega prostora, tako pri po- večanju naftnih kvot v progra- mu »nafta za hrano«, pred- vsem pa pri čimprejšnji od- pravi sedemletnih sankcij. Realicije na sporazum Sporazum med Irakom in Združenimi narodi so v ve- čini držav sprejeli z odo- bravanjem. Najbolj rezer- virano so se nanj odzvali v Washingtonu in v Londo- nu, glavnih mestih dveh največjih protagonistov vojaškega obračuna s Hu- seinom. Zagovorniki ostre politike proti Huseinu (ne samo v ZDA in V. Britaniji) pa meni- jo, da je razkazovanje vojaš- kih mišic pripomoglo k spa- metovanju Sadama Huseina. V Iraku slavijo, najbolj vpli- ven iraški dnevnik Babel (njegov lastnik je Huseinov sin Uday) pa je v uvodniku zapisal, da sporazum izraža voljo mednarodne skupnosti in da zavrača ameriški zakon džungle. Ruski predsednik Jelcin je izjavil, da v spora- zum ne dvomi. Zanj je kriza v Zalivu praktično rešena, pri tem pa ni pozabil omeniti ruske posredniške vloge. Ki- tajska, še ena stalna članica Varnostnega sveta, sicer pa tudi velika zagovornica di- plomatske rešitve krize, upa, da bo dogovor »razpo- dil oblake vojne«. Nemčija se s sodbami noče prenagliti. Bolj skeptični so v Kuvajtu, iraški sosedi, za katero je Sadam pred osmimi leti že pokazal velik apetit. Menijo, da kriza ne more biti konča- na, dokler je v Iraku na obla- sti Husein. Za razliko od Ru- vajta so precej bolj veseli v drugih arabskih državah, ki bi jih ameriški napad po- sredno najbolj prizadel - v Jordaniji, Egiptu in Siriji, ki pa izraža skepso glede name- na Združenih držav. V Izrae- lu so dejali, da se kljub pod- pisu sporazuma ne počutijo nič kaj bolj varno pred iraš- kim napadom s kemičnim in biološkim orožjem, dokler le-ta poseduje (in Izrael do- bro ve, da ga) to orožje. Socialni nemiri na Hrvašicem Na hrvaških ulicah se je na mirnih protestih zbralo več deset tisoč ljudi (po po- datkih agencije Reuter 30 tisoč), ki so protestirali proti vladni politiki zmanj- ševanja socialnih pravic. Zaradi te politike je namreč vse več ljudi bliže socialnemu dnu. Brezposelnost je skoraj že 18-odstotna, konec leta 97 je zaposlitev iskalo okrog 300 tisoč ljudi.To pa je tudi največ doslej v skoraj sedemletni zgodovini samostojne države. Povprečna plača znaša okrog 400 dolarjev, pokojnine pa so precej nižje. Oblasti so na osrednjem trgu Bana Jelačiča v Zagrebu demonstracije pre- povedale, na ulice pa poslale kar pet tisoč policistov, obo- roženih z vsemi mogočimi sredstvi za boj s protestniki. V uličnih spopadih, ki so ob tem izbruhnili, je bilo ranjenih 13 ljudi, od tega šest policistov. Le dan zatem je imela svoj kongres vladajoča Hrvaška de- mokratična skupnost (HDZ). Zato so na kongresu padle obtožbe, da glavni namen pro- testa ni bilo izražanje sindi- kalnih zahtev, pač pa žalitev sedanje oblasti. Sicer pa so na kongresu z veliko večino gla- sov sedanjega predsednika stranke in predsednika drža- ve, 75-letnega »očeta naroda« Franja Tudmana potrdili za strankinega voditelja še za nadaljnja štiri leta. Izvolili so tudi podpredsednike, naj- bolj zanimivi pa so člani glavnega odbora stranke. To so postali teniška igralka Iva Majolijeva, pa pevka Tereza Kesovija, selektor nogomet- ne reprezentance Miroslav Čiro Blaževič in številni vo- dilni novinarji hrvaške tele- vizije HTV Spremenjen odlok za nižje talcse žalski svetniki so se odlo- čili, da bodo spremembe v »dloku o komunalnih tak- sah v občini Žalec dali v 15- dnevno javno razpravo. Gre za lani sprejet odlok o bmunalnih taksah, ki zadeva predvsem plačevanje davščin tta reklamne table obrtnikov in podjetij, nove spremembe pa 5e nanašaj o predvsem na zniža- nje plačila. Obrtniki in podjet- niki so namreč na podlagi spre- Wega odloka plačevali tudi do ''OO odstotkov višje takse kot Pfed tem. Do lani se je iz tega naslova v proračunu nabral do- milijon tolarjev, letos pa so dobili več kot 6 milijonov to- '^rjev plačil, predvsem večjih podjetij iz drugih občin, ki "^ajo poslovne prostore v Žal- cu. Zavezancem so razposlali preko dvesto odločb, nanje pa so dobili več kot petdeset pri- tožb. Med predlaganimi spre- membami je tudi določba, da zavezancem, predvsem pa manjšim podjetnikom in obrtnikom, ki so lani plačali takse, katerih višina ne bo pre- segla znižane višine takse, le- tos ne bo treba plačevati teh davščin. Predstavniki občin- skega oddelka za okolje, pro- stor in komunalne zadeve so pojasnili, da bo po celovitem popisu reklamnih tabel obli- kovana tudi enotna baza po- datkov, preko katere bo lažje izračunavati obseg zavezan- cev in višino taks. T. TAVČAR Takšni in drugačni odpadki Komunalni odpadki povzročajo v žalski občini kar Pfecej hude krvi, še posebej ogorčeni pa so krajani v vaški ^l^upnosti Marija Reka in na višinskih in odmaknjenih •^nietijah KS Tabor, Krajani se ne strinjajo z ureditvijo odjemnih mest, prepriča- •^i so, da je v njihovih gospodinjstvih manj odpadkov, ki jih je ^''^ba deponirati na komunalnih deponijah, kar v obračunava- ■^i^ cen ni upoštevano... Po burni razpravi na četrtkovi seji so žalski svetniki odločih, da bodo strokovne službe skupaj z Jdborom preučile problematiko in pripravile predlog odloka, ki bo precizneje urejal problematiko odvoza in uvajal tudi ^^^ntualne olajšave. Poleg tega nameravajo zaostriti kriterij Jo komunale in ob sodelovanju vseh krajanov in KS določiti, naj pobirajo odpadke. O tej kar precej vroči komunalni Problematiki bodo svetniki razpravljali že na prihodnji seji ^^skegasvfeta,.. .... .. St8.-26.f0lifiiar1998 4 DOGODKI Brez vrabca in goloba! Status quo v urejanju razmerij med Mestno občino Celje in Celjskim sejmonv- Pogajanja naj nadaljuje župan^^^H Za najem dvoran A in B, kotlovnice v Celjanki, gar- derob na igriščih ter zemljiš- ča v kompleksu Celjskega sejma naj bi od 1. marca naprej delniška družba Celj- ski sejem lastniku Mestni občini Celje plačevala akon- tacijo najemnine v višini 16 tisoč DEM mesečno. Najem- na pogodba bi bila začasna, veljala naj bi do konca avgu- sta, v tem času pa bi obe pogodbeni stranki nadalje- vali z razčiščevanjem raz- merij, tako da bi do jeseni prišli v položaj, ko bi bila volk sit in koza cela. Takšna izhodišča za podpis pogodbe o ureditvi razmerij med Celjskim sejmom d.d. in Mestno občino Celje so pri- pravili v občinskih strokovnih službah, svetniki pa so o njih razpravljali minuli četrtek. Po besedah načelnice oddelka za gospodarstvo ter premoženj- sko pravne zadeve Darje Pa- vlina se neurejene razmere vlečejo že vrsto let in jih je naenkrat nemogoče razrešiti, zato so tudi predlagali večfaz- ni postopek. V izhodiščih so še predlagali, da se do konca aprila opravi primopredaja nepremičnin, najemnik Celjski sejem pa bi moral v času veljavnosti po- godbe naročiti izdelavo sana- cijskega projekta za dvorani A in B, pokrivati stroške vzdrže- vanja in fiksne stroške obeh dvoran ter poravnati vse dolgo- ve iz preteklosti. Tako naj bi v roku enega meseca po sklenitvi pogodbe v Celjskem sejmu po- ravnali vse dosedanje stroške iz poslovanja dvoran A in B (samo za ogrevanje in vodo naj bi Energetiki in podjetju Vodo- vod kanalizacija dolgovali sku- paj 15 milijonov tolarjev) ter neporavnan komunalni prispe- vek za dvorano E in Celjanko, ki ga dolgujejo Zavodu za pla- niranje in izgradnjo. Za pogodbo dva partnerja Predlog pogodbe so obrav- navali v vseh treh matičnih odborih občinskega sveta in ga, z nekaj dopolnitvami, podprli. Po znanem pregovo- ru »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi« so menili, da je fazni pristop k ureditvi raz- merij primeren, vendar pa se je na četrtkovem zasedanju izkazalo, da pogodbena dolo- čila načelno podpira le občin- ska stran. Direktor Celjskega sejma dd. mag. Franc Pangerl je namreč svetnikom pojasnil, da so v upravi družbe županu in občinskim strokovnim služ- bam posredovali svoj ugovor na pogodbena določila, prob- lematično pa je zlasti dejstvo, da naj bi v celoti prevzeli na svoja pleča poslovanje bazena. »Problematika je stara nekaj let, rešitve pa do danes še ni- smo našli. Morda tudi zato, ker se je na občinski strani v zad- njih letih izmenjalo kar nekaj sogovornikov, zadeve smo se vselej lotili na začetku, vendar pa menim, da je rešljiva. Zdaj je Celjski sejem olastninjen in kot direktor sem za poslovanje odgovoren nadzornemu svetu. Le-ta je v imenu vseh delničar- jev, občina Celje pa je s preko 37 odstotki največji, potrdil gospodarski načrt za letos in zame je zavezujoč,« je pojas- njeval in dodal, da se zaveda nujnosti dogovora, vseeno pa družba celotnega bremena ba- zena ne more prevzeti nase, saj bi to dejanje sejme lahko »pri- peljalo predaleč«. »V ponede- ljek se bo sestal nadzorni svet in člane bom seznanil s pogod- benimi izhodišči, če bo po- trebno, pa podpiram tudi sklic skupščine delničarjev, ki naj se opredelijo do tega vprašanja,« je svetnikom še povedal Pan- gerl. Predlog za pogajalski skupini z upravo Celjskega sejma d.d. so se doslej v imenu obči- ne pogovarjali župan Jože Zimšek in njegovi sodelavci, za četrtkovo zasedanje pa so v občinskem svetu pripravili predlog, da se občinska poga- jalska stran okrepi še s pred- sedniki odborov za hnance in premoženjska vprašanja, gos- podarstvo ter družbene dejav- nosti. Tudi zato, ker se je do- slej kar nekajkrat zgodilo, da gradiva niso bila pravočasno pripravljena in so svetniki za zavlačevanje obtoževali župa- na in sodelavce. Svetniki so nanizali vrsto predlogov za to, kako okrepiti pogajalske pozicije. Od tega, da bi veljalo razmisUti o jav- nem razpisu za oddajo objek- tov v najem (Jože Smodila), da bi sprejeli moratorij na ure- janje urbanističnih pogojev za gradnjo nove sejemske dvora- ne (Mirko Fric Krajnc), da bi ponovno raziskali, ali je bilo lastninjenje v celoti skladno s pozitivno zakonodajo (Janez Novak) in nenazadnje, da bi morali svetniki v tem trenutku resnično misliti na to, kaj je in bo z občinsko lastnino, zato naj ekspertna skupina tudi ugotovi, kolikšni so sploh pri- hodki in stroški dvoran A in B ter razišče, ali ni morda tudi novozgrajena Celjanka v ob- činski lasti (Janez Goršič). Kljub tem predlogom in ne- nehnem poudarjanju, da je skrajni čas, da se občina začne obnašati kot dober gospodar in skrbeti za svoje premože- nje, pa je predsednik občin- skega sveta Lojze Oset razpra- vo dokaj hitro zaključil s po- nudbo, naj svetniki glasujejo o predlogu Mirka Frica Krajn- ca, da s pogajanji nadaljuje župan s sodelavci. Če so za ekspertno pogajalsko skupino določili rok za poročanje ob- činskemu svetu oziroma pri- pravo pogodbe do konca mar- ca, so ob glasovanju, da poga- janja nadaljuje župan s sode- lavci, pozabili še na časovno opredelitev pogajanj. In ostali brez vrabca v roki, ki bi ga s čimprejšnjo skleni- tvijo vsaj začasne pogodbe le imeli. Kdaj bodo prišli do go- loba na strehi, in kaj golob v tem primeru sploh je, pa osta- ja tema za prihodnost. V koluarjih celjskega Na- rodnega doma je le redko sli- šati toliko nedeljenih pohval, kot jih je bil minuli četrtek deležen mag. Pangerl. Svetni- ki so po vrsti priznavali, da je resnično uspešen direktor in da le redko kdo lahko v petih letih pokaže tolikšne dosežke kot on. Da mu pri tem »poma- ga« tudi občina, ki ne zna, ne zmore ali ni sposobna poskr- beti za svoje premoženje - z objekti v 100-odstotni občin- ski lasti v sejemskem kom- pleksu namreč delniška druž- ba gospodari s tihim soglas- jem občine, saj zanje ni skle- njena niti najemna pogodba - pa so, s stisnjenimi zobmi, tudi priznavali. V ponedeljek se je sestal tudi nadzorni svet Celjskega sejma d.d. in po besedah predsednika Aleša lica ostajajo njihova stališča še naprej jasna: »Zavedamo se, da sta na območju dva lastnika in da je smiselno le skupno gospodar- jenje. Vendar pa zadeve ne moremo poenostaviti do te mere, da bi delniška družba v celoti prevzela skrb za bazen, saj je to zanjo le prevelik zalogaj. Treba bo najti skupno pot in to čimprej. Dogovorili smo se, da s pogovori nadaljujeta v imenu uprave direktor Pangerl in v imenu občine župan Zimšek. In v primeru, da vendarle ne bosta sklenila dogovo- ra, bosta vsaj definirala tiste točke, v katerih ne prideta skupaj. Zatem bomo pogajalski strani okrepili, na eni strani s člani nadzornega sveta in na drugi s predstavniki občin- skega sveta, in po mojem bi do dogovora morali priti najkasneje do konca prihodnjega tedna.« PO DRŽAVj Predordo Ljubljane BLAGOVICA, 18. f^ bruarja (Delo) - Gradbin so v Zideh prebili edini ert cevni predor na avtoces Vransko-Blagovica. Dolg 286 metrov, stal bo 510 lijonov tolarjev, po njenij bodo med gradnjo tega avt; cestnega odseka prepelje več kot milijon kubični metrov materiala. Avtoces od Celja do Ljubljane \ končana leta 2002. Parlamentarno garanje UUBUANA, 18. februa ja (Delo) - Poslanci drža nega zbora so pričeli osrt redno sejo, ki ima kar ( točk dnevnega reda. Za i četek so poslanci zavrri predlog spremembe 82. čl na ustave, s katerim v usta no besedilo vnesli instit predčasnega odpoklica p slanca. Predlog, podprt? podpisi več kot 40 tisoč v livcev, je vložila social(| mokratska stranka. | Bencin spet draž LJUBLJANA, 19. { bruarja (Večer) - Zar^ odločitve vlade, da za pa prečno 5,2 odstotka zvi prometne davke na nafti derivate, je bencin sp dražji. Najbolj je poskočila cena dizelskega goriva - s 86,20 na 95,30 tolarja. Li- ter osvinčenega bencina z 98 oktani stane 111,40 to- larja, neosvinčenega eura 95 99,10 tolarja, ekstra lah- ko kurilno olje pa je dražje za en tolar. S tokratnim dvi- gom prometnih davkov bo vlada dobila dodatno v pro- račun 11,8 milijarde tolar- jev, indeks cen življenjskih potrebščin pa bo poskočil za 0,29 odstotka. Nove občine LJUBLJANA, 19. fe bruarja (Večer) - V parla mentu so pričeli razpravo o ustanovitvi novih občin. Vlada jih predlaga 20, po- slanci pa 28. Minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer opozarja, da nove občine pomenijo sla- bitev finančne moči seda- njih občin. Državni zbor bo moral s svojo odločitvijo pohiteti, saj morajo nove občine zaradi lokalnih vo- litev biti ustanovljene Še pred parlamentarnimi po- čitnicami. Mobitel še sameva LJUBUANA, 20. fe- bruarja (Dnevnik) - Stro- kovna komisija,vlade za od- piranje ponudb, ocenitev in pripravo poročila o podeli' tvi koncesij v mobilni tele' foniji GSM ni odprla po; nudb, ki so prispele na javni razpis. Počakala bo na odlO' čitev ustavnega sodišča ^ tem, ali je javni razpis splo'^ veljaven. Na ministrstvu promet in zveze so v ro^^ dobili le tri ponudbe, ki jih prinesli Simobil, Digi^^' in Sinergy. Gripa je že tu v mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v brisih nosu, odvzetih pri bolnikih z značilno sliko prehladnega obolenja, uspeli dokazati vi- rus Influenze A. To pomeni, da pri teh bolnikih zdravstve- ne težave povzroča virus gripe. V zavodu so v februarju prejeli preko 800 prijav obolehh za akutnimi respiratornimi infekti oziroma prehladnimi obole- nji, največ iz Celja. Najpogosteje obolevajo otroci v starosti do 6 let. Število obolelih je višje kot v enakem lanskem obdobju. Specialistka epidemiologije mag. Alenka Skaza Maligoj svetuje izvajanje ukrepov za omejitev širjenja pov- zročiteljev, in sicer prezračevanje prostorov, umivanje rok, osamitev obolelih, počitek, tople napitke in blaga sredstva za zniževanje temperature. Doba inkubacije je dva dni, bolezen pa traja v povprečju en teden. Tistim, ki so se cepili proti gripi, so pred obolenjem zaščiteni. JI Celjski sejem potrebuje novo dvorano Ob obstrukciji SDS in SKD so celjski svetniki v torek, v nadaljevanju 36. seje občin- skega sveta, sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev za- zidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec-Celjski se- jem. »S sprejemom sklepa o javni razgrnitvi ne bo nič prejudici- ranega, en mesec bo na voljo za vse pripombe, v najbolj optimalnem primeru pa bi predlog odloka lahko spreje- mali konec marca,« je svetni- kom pojasnjeval podžupan Friderik Polutnik. V Celjskem sejmu d.d. želi- jo zgraditi novo večnamensko sejemsko-prireditveno dvora- no, že za letošnji MOS pa naj bi v novi dvorani v pritličju našli prostor prvi razstavljav- ci. V občinskih strokovnih službah poudarjajo, da mora delniška družba za novo dvo- rano L pridobiti vso potrebno dokumentacijo, začetek zbi- ranja dokumentacije pa je prav javna razgrnitev. V razpravi je bilo slišati kar nekaj pripomb, da bi sprejem sklepa o javni razgrnitvi vezali na podpis pogodbe med Celj- skim sejmom d.d. in Mestno občino Celje, vendar je na kon- cu prevladalo prepričanje, da obeh zadev ne gre mešati. »Mestna občina Celje je nena- zadnje največji delničar druž- be Celjski sejem, zato ji ne sme biti vseeno, s kakšnim tempom bo šel naprej razvoj sejemske dejavnosti,« je poudaril mag. Franc Knafelc. IS Bitka za prevlado in denar Varstvo potrošnikov Celje in Zveza potrošnikov Slovenije se nikakor ne moreta dogovoriti za sodelovanje - Breda Kutin zavrnila vse predloge Celjanov Vodja organizacije Vars- tvo potrošnikov Celje Janez Terček se je te dni odločil razkriti javnosti vsa neso- glasja med njimi in Zvezo potrošnikov Slovenije, ki trajajo že od sredine leta 1996. Povod za to so ponov- ni zapleti ob razpisu Urada za varstvo potrošnikov za sofinanciranje potrošniške svetovalne dejavnosti v letu 1998, ki je bil objavljen v začetku leta. Razpisna komisija je kot na- jugodnejšega ponudnika izbra- la svetovalno pisarno v Celju, na takšen sklep pa se je ljub- ljanska zveza pritožila, češ da ji niso bila dodeljena sredstva za delovanje njene svetovalne pisarne v Celju. »Takšna pritož- ba je nesmiselna,« pojasnjuje Janez Terček, »saj Zveza po- trošnikov Slovenije v Celju sploh nima svoje pisarne in torej ne more zahtevati denarja za nekaj, kar ne obstaja. Pove- dati moram, da se je enako zgodilo tudi lani, zanimivo pa je zlasti to, da je zveza svojo neobstoječo pisarno v Celju prijavila na naslovu naše pisar- ne.« Terček meni, da je razloge za pritožbo treba iskati pred- vsem v težnji zveze potrošni- kov, da onemogoči dejavnost celjske potrošniško-svetovalne pisarne in najverjetneje tudi drugih, s čimer naj bi si zagoto- vila monopol in sicer skromno vsoto denarja, ki ga država na- menja za to področje. »Opozo- riti tudi moram,« dodaja Ter- ček, »da je predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin napovedala pritožbo že v januarju, ko je razpis še trajal in še niso bile znane niti vsebi- ne posameznih ponudb niti sklep razpisne komisije.« Ter- ček tudi poudarja, da Breda Kutin kljub nekajkratnim po- skusom nikakor noče sodelo- vati s Celjani. Najprej je že novembra leta 1996 zavrnila predlog, da bi tudi celjsko sve- tovalno pisarno vključila v mrežo tovrstnih pisarn, ki jih ima Zveza potrošnikov Slove- nije, zavrnila pa je tudi celjsko pobudo o ustanovitvi koordi- nacije potrošniških svetoval- nih organizacij kot morebitne- ga zametka bodoče krovne or- ganizacije. »Nihče ne zanika zaslug Zveze potrošnikov Slovenije za organiziranje zaščite potro- šnikov pri nas,« pravi vodja Varstva potrošnikov Celje Ja- nez Terček, »vendar bi morale naše organizacije končno pri- četi sodelovati, saj bi le tako zares delale v dobro potrošni- kov. Upam, da bodo do tak- šnega spoznanja prišli tudi v zvezi potrošnikov« JANJA INTIHAR ŠI.8.-26.ielMnfar199t^ 1. SNOPIČ I_AKTUALNO | Q DrŽava spet zahteva svoje Rok za oddajo davčne napovedi se nezadržno bliža - Neobdavčenih 190.4] 1 tolarjev Davek od dobička iz kapitala je treba prijaviti najkasneje do 28. februarja v ministrstvu za finance so prejšnji teden na osnovi podatlcov o povprečnih lan- skih plačah določili dohod- ninsko lestvico za leto 1997 ter višino nekaterih olaj- šav, ki jih bomo davkopla- čevalci lahko uveljavljali pri odmeri dohodnine. Do- hodninske napovedi so že nekaj časa natisnjene in stanejo 15 tolarjev, oddati pa jih je treba najkasneje ,1 do torka, 31. marca. Napovedi niso dolžni na- pisati tisti, ki lani niso dobili nobenega obdavčljivega do- hodka in tudi tisti ne, katerih obdavčljiva osnova ni prese- gla 11 odstotkov povprečne lanske plače zaposlenih, to je 190.411 tolarjev. Enako velja tudi za učence in štu- dente, če so prek servisa lani zaslužili manj kot 692.405 tolarjev, ter za tiste upoko- jence, ki so dobivali lani le pokojnino in jim med letom niso obračunavali akontacije dohodnine. Če so imeli še kakšen drug obdavčljiv do- hodek, morajo dohodninsko napoved izpolniti in pravo- časno oddati. Imate pomisle- ke, ali je prejemek, ki ste ga med letom dobili, obdavč- ljiv ali ne? Pomagate si lahko tudi s tem, da so vsi izplače- valci obdavčljivih prejem- kov pravočasno in pravilno poslali obvestila o izplači- lih. Olajšave Vsi davkoplačevalci lahko uveljavijo splošno 11-odstot- no olajšavo, ki znaša 190.411 tolarjev. Priznana bo v pri- meru, če ste, na primer, vlo- žili denar v državne vred- nostne papirje, v nakup, gradnjo ali vzdrževanje sta- novanjske hiše ali stanova- nja, v obnovo naravne zna- 'iienitosti ali kulturnega spo- 'T^enika, ki je v vaši lasti, če ste kupili likovna dela, lepo- slovne knjige ali plošče umetniške vrednosti, učbe- nike in druge strokovne knji- ge, ali če ste dali prostovolj- ne prispevke za humanitar- ne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne ekološ- ke in religiozne namene. Olajšav za vlaganja je še več in so takšne kot so veljale tudi lani. Invalidi s stoodstotno tele- sno okvaro bodo letos lahko uveljavili 1.731.012 tolarjev olajšave, to je toliko, kot znaša lanska povprečna letna plača. Olajšava za otroka z motnjami v razvoju je 865.506 tolarjev, kolikor znaša tudi letos prvič prizna- na olajšava za slepe in gluhe otroke, olajšava za starejše od 65 let pa znaša 138.481 tolarjev. In kakšne so olajša- ve za vzdrževane družinske člane in otroke? Za enega otroka in vsakega družinskega člana je olajšava 173.101 tolar, to je 10 odstot- kov povprečne lanske plače, za vsakega nadaljnjega otro- ka se olajšava poveča še za pet odstotkov. Kdor je torej lani vzdrževal dva otroka, mu pri- pada 432.753 tolarjev olajša- ve (10+15 odstotkov), za tri otroke je olajšava 778.955 tolarjev, za štiri 1.211.708 to- larjev, za pet pa 1.731.012 tolarjev. Davek od dobička če ste lani uradno in po pravilih organiziranega trga trgovali z delnicami, boste morali o tem letos prvič na- tančno obvestiti tudi davčno upravo. Davek od dobička iz kapitala, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, je tre- ba prijaviti na posebnem obrazcu najkasneje do sobo- te, 28. februarja. Če je šlo za privatizacijske delnice, za katere ste zamenjali lastniš- ki certifikat, boste podatke o tem morali vpisati v napoved za odmero dohodnine, torej do konca marca. V davčno osnovo se ne bo prištela prva prodaja privati- zacijskih delnic in vsi tisti vrednostni papirji, ki smo jih prodali najmanj tri leta po nakupu. Enako velja tudi za podedovane privatizacij- ske delnice, ne velja pa za tiste, ki jih je nekdo pridobil kot darilo. JANJA INTIHAR Lestvica za odmero dohodnine za leto 1997 Največja naložba Večnamenski objekt v središču Luč (na sliki) je največja občinska naložba in bo zgrajen v dveh delih: spodnji do konca aprila, zgornji pa do konca leta. Pogodba s šoštanjskim Cigradom je bila prvotno sestavljena za 76 milijonov tolarjev, vendar bo zaradi dodatnih del in ureditve okolice celotna vrednost projekta med 90 in 100 milijoni. V spodnjem delu objekta bodo pošta, gasilski dom z garažami in kulturna dvorana s 400 sedeži, v zgornjem pa štiri neprofitna stanovanja. Foto: VALTER LEBEN Darsu ne dajo parcele žalski svetniki se niso strinjali s sklepom o ukinitvi zemljišča v splošni rabi in neodplačanem prenosu na Republiko Slovenijo. Gre za parcelo v izmeri 513 kvadratnih metrov, ki jo Dars potrebuje za izgradnjo cestnega priključka. Svetniki so mnenja, da je odnos Darsa do občine »ponižujoč in nefer«: ko jih v Darsu potrebujejo, bi morali Žalčani vse prinesti na krožniku; v Darsu pa še vedno niso dostavili poročila o načrtovanih aktivnostih na tem področju niti niso dostavili aneksa k pogodbi med občino Žalec in Darsom niti ni izpolnjen dogovor, da bi se predstavniki Darsa udeleževali sej žalskega sveta in poročali o aktivno- stih. Šele ko bo Dars izvedel vse zahtevano, se bodo žalski svetniki pogovarjah o prenosu želenega zemljišča na Dars. Sedaj je na potezi ministrstvo za promet in zveze, ki mora odobriti Darsov program in ga čimprej posredovati vladi. US Nered v komunalnem gospodarstvu! Slovensko komunalno gospodarstvo po- trebuje novo strategijo razvoja, so menili ^lani upravnega odbora Savinjsko šaleške območne zbornice Velenje na seji, ki je bila prejšnji četrtek. Ukrepanje na področju komunale, na kate- fem trenutno vlada velik nered, je nujno in l^ora biti pravočasno, da se ne bi komunalna "ifrastruktura povsem izčrpala. Zakon o jav- •^ih gospodarskih službah je sicer opredeHl Položaj komunalnega gospodarstva, vendar so Velike težave pri izvajanju. V zbornici so bili "^'■"enja, da naj bi probleme v prehodnem obdobju reševali z uredbami, nato pa sčasoma pripravili temeljit zakon, usklajen z merili Evropske skupnosti. Po njihovem mnenju je treba v razvojni strategiji komunalnega gospo- darstva opredeliti minimalne standarde na tem področju, določiti, kaj mora imeti na voljo vsak slovenski občan, vse ostalo pa prepustiti lokalni skupnosti. V strategiji bi morali zajeti tudi grobo opredelitev oblikovanja cen komu- nalnih storitev. Država si namreč jemlje pravi- co določanja cen ne glede na pogoje v lokalni skupnosti, hkrati pa so župani odgovorni za razvoj komunalnega gospodarstva. Občine bi zato morale imeti tako odgovornosti kot tudi pristojnosti. KL Dohodnina za študente in dijake V študentskem servisu Ce- lje so pripravili podrobnejšo informacijo o tem, kdo od študentov in dijakov mora prijaviti dohodnino, naredili pa so tudi primer, na osnovi katerega si lahko vsak sam izračuna, koliko davka bo moral odšteti državi. Če je bruto prejemek štu- denta in dijaka v letu 1997 iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo pre- ko študentskih servisov znašal manj kot 51 odstotkov pov- prečne letne plače zaposlenih letu 1997, kar znese 882.816 SIT, in če med letom ni plačal nobene akontacije dohodni- ne, potem mu ni potrebno oddati napovedi za odmero dohodnine za leto 1997, razen v primerih, ko je prejemal druge obdavčljive osebne pre- jemke, dobičke iz kapitala, dohodke iz premoženja ali/in dohodk.e iz premoženjskih pravic (družinske pokojnine, avtorski honorarji, dividende ipd.). V kolikor je bruto prejemek študenta ali dijaka znašal do višine 882.816 SIT in v koliko je med letom plačal akontaci- jo dohodnine ter želi, da mu davčna uprava to akontacijo vrne, potem mora napoved za odmero dohodnine oddati. Vračajo pa se samo zneski nad 1.000 SIT. Če je bruto prejemek štu- denta ali dijaka v letu 1997 znašal 882.816 SIT ali več, je zavezanec za oddajo napove- di za odmero dohodnine ne glede na to, ali je plačal akontacijo dohodnine med letom ali ne. Kljub oddaji napovedi za odmero dohod- nine pa ne bodo prejeli od- ločbe za plačilo dohodnine za leto 1997 tisti študenti in dijaki, katerih bruto preje- mek je v letu 1997 znašal do višine 980.907 SIT, saj se zaslužek avtomatično zmanjša za 10 odstotkov, ki predstavljajo normirane stroške. Ne pozabite obkro- žiti v tabeli B II., pod oznako 3, besedo »DA«. Po tem ključu si lahko sami izračunate osnovo za dohod- nino in tudi višino dohodnine, ki jo boste morali plačati. Vi- šino dohodnine si izračunate s pomočjo dohodninske lestvi- ce za leto 1997 Prejemki preko študent- skih servisov vplivajo v zne- sku, ki presega 51 odstotkov povprečne plače v RS, na do- hodek na družinskega člana. V kolikor je zaradi tega do- hodka presežen materialni cenzus za pridobitev štipen- dije, lahko torej prejemki preko študentskih servisov vplivajo na štipendijo. Vpli- vajo lahko tudi na višino otroškega dodatka. Študenti in dijaki lahko osno- vo za dohodnino zmanjšajo za 3 odstotke za namene, navedene v obrazcu za napoved dohodni- ne za leto 1997 (v tabeli B L, točke 1 do 13) pod pogojem, da so bila sredstva porabljena za zavezanca in da imajo ustrezen dokument, to je račun. Primer: Velja za prejemke preko študentskih servisov. PO DRŽAVI Slovenski kardinal LJUBLJANA, 21. fe- bruarja (STA) - Papež Ja- nez Pavel II je v Rimu pos- vetil dvajset novih kardi- nalov, med njimi tudi Slo- venca dr. Alojzija Ambro- žiča, 68-letnega nadškofa iz kanadskega Toronta. Dr. Ambrožič je iz Slovenije odšel leta 1948, imenovali so ga tudi izseljenski škof. V imenu predsednika Slo- venije Milana Kučana je Ivo Vajgl izročil novemu kardinalu darilo - Plečni- kov svečnik. Obisk evropske misije LJUBLJANA, 22. fe- bruarja (Delo) - Na enote- denski obisk v našo državo je pripotovala misija evropske komisije, ki bo ocenjevala stanje notranjih zadev in pravosodja v Slo- veniji. Misija želi ugotovi- ti, kje so kritične točke in neusklajenost med nacio- nalnimi in evropskimi stan- dardi. Seznanila se bo z begunsko problematiko in problemi azilantov, vpraša- nji, povezanimi z državno mejo, reformo državne uprave ter policijskim so- delovanjem. Črke V osebnih izkaznicah UUBUANA, 23. fe- bruarja (Delo) - Na pobudo notranjega ministrstva se je sestala delovna skupina strokovnjakov za obravna- vanje vprašanj s področja jezikovne politike in pred- lagala, da se v nabor za zapis osebnih imen in priimkov v novi osebni izkaznici poleg 25 črk slovenske abecede doda še devet črk, in sicer tistih, ki se pogosto pojav- ljajo v lastnih imenih na območju naše države. NE za nuklearke LJUBLJANA, 23. fe- bruarja (STA) - Zeleni Slo- venije so predsedniku dr- žavnega zbora Janezu Po- dobniku in vodjem poslan- skih skupin poslali pobudo za sprejem zakona o prepo- vedi gradnje jedrskih elek- trarn v Sloveniji in izstopu naše države iz jedrskega ci- klusa. Takšen zakon je po- treben, pravijo v stranki, ker bo kmalu prenehal ve- ljati dosedanji zakon o od- ložitvi gradnje jedrskih elektrarn do leta 2000, po- leg tega pa je Slovenija pre- majhna država, da bi se iz- postavljala jedrski nevar- nosti. Turnšek(?) LJUBLJANA, 23. fe- bruarja (STA) - Glavni od- bor SLS je na seji, na kateri je obrambni minister Tit Turnšek znova pojasnil svo- je poglede na zadevo Zavrč in z njo povezane dogodke, sprejel sklep, da mora Turn- šek odstopiti. Za potrditev sklepa je od 148 članov gla- sovalo 114. Turnšek naj bi včeraj tudi zares odstopil. $t.8.-26.MHiMrl998 GOSPODARSTVO Polet Kovinotehne v svet Prejšnji teden so podpisali pogodbo s svetovno znano ameriško firmo Sears - Vrednost delnic na borzi porasla za desetino Celjsko podjetje Kovinotehna je letošnje poslovno leto pričelo zelo dejavno. V začetku prejšnjega tedna je vodstvo družbe v Chicagu podpi- salo pogodbo s svetovno znanim ameriškim trgovskim podjetjem Sears, 18. februarja pa je Kovinoteh- na odprla še novo franšizno enoto v Murski Soboti. Firma Sears se s 40 milijardami do- larjev letnega prometa uvršča med naj- večja trgovska podjetja na svetu, njene osnovne blagovne skupine pa so teh- nično blago, tekstil, pohištvo in avto- mobilska oprema. S pogodbo, za kate- ro so se pričeli pogovarjati že junija lani, je Kovinotehna postala ekskluziv- ni distributer in nosilec Searsovega imena ter vseh njihovih blagovnih znamk in storitev v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije, Romuniji, Bolga- riji, Češki, Madžarski, Poljski, Slovaški, Albaniji in v državah nekdanje Sovjet- ske zveze. Pogodba, ki so jo podpisali za pet let in jo je mogoče podaljšati, vključuje Kovinotehno v Searsov po- slovni sistem, njegove podatkovne ba- ze, nabavne vire in sistem kreditnih kartic, zaposleni se bodo lahko šolali v Searsovi poslovni fakulteti, nudi tudi pridobitev kakovostnega blaga in možnost povezav z mednarodnimi gospodarskimi tokovi. Pogodba je tri- delna. Sears bo dobavljal blago, Rich- vale bo izvoznik, Kovinotehna pa eks- kluzivni distributer. »Vrata so se nam na široko odprla, vendar nam ne bo nič podarjenega,« ocenjuje podpis pogodbe član uprave Kovinotehne Tomaž Berginc. »Trdo smo morali delati, da smo sploh prišli do Searsa, veliko dela bo tudi v pri- hodnje, in od naših sposobnosti, pa tudi od tržišča bo odvisno, kakšni bodo rezultati. Možnosti so ogromne in jih ta hip niti ni mogoče v celoti oceniti. V Slovenijo bomo pripeljali kakovostno ameriško blago, pri tem pa bomo dali možnost zaslužka tudi našim proizvajalcem, saj smo se s Searsom dogovorili, da bi naše izdel- ke plasirali nazaj in jih prodajali pod njegovimi blagovnimi znamkami.« Podpis pogodbe med Kovinotehno in ameriško firmo Sears se je takoj odrazil tudi na ljubljanski borzi. V samo nekaj dneh je namreč vrednost delnic Kovinotehne poskočila za 10 odstotkov. immmmm janja intihar Kovinotehna je prejšnji teden od- prla že četrto franšizno enoto, to- krat v Murski Soboti. Lastnik MS centra, ki ima 1600 kvadratnih me- trov prodajnih in 650 kvadratnih metrov skladiščnih površin, je Mar- ko Slavič. V Celju načrtujejo, da bodo poleg kartice Kovinotehne, ki jo ime že več kot 30 tisoč ljudi, kmalu še uvedli zlato kartico, napo- vedujejo pa tudi številne druge ugodnosti. Brez kvasa ni krofov v pustnih dneh, ko smo Slovenci zopet pojedli več krofov in drugega peciva, je zelo narasla tudi proi- zvodnja kvasa. V Pivovarni Union, ki je edini slovenski proizvajalec pekovskega kvasa, so v drugi polovici februarja proizvod- njo te pomembne sestavine kruha in drugih peciv pove- čali za 40 odstotkov. Sicer pa v Unionu na dan izdelajo in tudi pošljejo slovenskim pe- karnam blizu 10.300 kilogra- mov kvasa. Celotna lanska proizvodnja je znašala 3.300 ton, od tega so 410 ton proda- li v tujino. JI Isokon je dobil certifikat ISO 9001 v teh dneh je mednarod- no podjetje za presojo kako- vosti BVQI dodelilo certifi- kat ISO 9001 konjiškemu podjetju Isokon, ki je nasta- lo iz nekdanjega Konusove- ga Koterma. Po zlomu poslovnega siste- ma Konus je avstrijsko pod- jetje Isosport leta 1995 odku- pilo Koterm, prevzelo sto dvajset zaposlenih in začelo s prenovo podjetja. V moderni- zacijo opreme in izgradnjo in- formacijske mreže so vložili dva milijona nemških mark. Pri tem so sledili osnovnemu cilju zboljšati kakovost po- slovnega procesa. S pridobi- tvijo certifikata kakovosti so ta cilj tudi dosegli. Pot ni bila lahka, saj so na njej med drugim morali izvesti tudi nekatera kadrovska prila- gajanja, ki so jih narekovale tehnološke izboljšave. Zmanj- ševanje zaposlenosti so izvedli v največji možni meri nebole- če, na osnovi dogovorov. Veli- ko so vložili tudi v zboljšanje znanja z internim izobraževa- njem, prenosom znanja iz ma- tične firme ter zaposlovanjem strokovnih kadrov. Danes daje Isokon kruh petindevetdese- tim zaposlenim in njihovim družinam. Isokonovi kupci so doma predvsem na zahodnih trgih. Izvozijo več kot sedemdeset odstotkov svoje proizvodnje. V prihodnje želijo še bolj utr- diti svoj obstoj na perspektiv- nih srednjeevropskih trgih, v tem in naslednjih letih načrtu- jejo petnajstodstotno rast let- ne realizacije. Ta je v prete- klem letu znašala 820 milijo- nov tolarjev. »Ob pridobitvi certifikata ISO 9001^ne bomo zadovoljni zastali. Še mnogo je treba postoriti. Produktiv- nost je v primerjavi z zahod- nimi kriteriji še prenizka. Os- novna sanacija podjetja je končana, zdaj se moramo utr- diti, da bomo na trgu tudi obstali,« pravi direktor Isoko- na Avgust Gorinšek. V. M. Elkroj v blagovnici T Elkroj iz Mozirja je minu- lo soboto v ^ritličju celjske blagovnice T odprl nove prodajne prostore in se s tem pridružil tistim podjet- jem, ki se po stečaju celjske- ga Teka trudijo znova ožive- ti to nekoč osrednjo blagov- no hišo v mestu ob Savinji. Seveda se želijo v Elkroju, ki že ima v Celju trgovino na Gosposki ulici, še bolj pribli- žati kupcem. Tisti, ki so si ob otvoritvi nove prodajalne og- ledali tudi modno revijo, so že spoznali modne usmeritve Elkrojevih kreatorjev za to in naslednjo sezono. V Elkroju, ki se je pred kratkim uspešno predstavil tudi na najbolj zna- nem sejmu moške mode v Kolnu, si močno prizadevajo, da bi s proizvodnjo sledili modnim smernicam. Njihovi najbolj znani blagovni znam- ki hlač, ki predstavljajo kar 95 odstotkov vseh izdelkov, sta še vedno Carier in Formula El. Podjetje Elkroj je lani po- slovalo pozitivno, vendar do- biček ni velik. Še vedno je v precejšnji meri vezan na do- delavne posle, ki pa jih ob velikih naporih vse bolj zmanjšuje. Nova tržišča išče zlasti v republikah bivše Ju- goslavije. JI. Foto: SHERPA NOVO NA BORZI Gorenje Icmalu na borzi Na Ljubljanski borzi vlada vedno večje zanimanje za delnice Leka in Krke, ki so med najbolj trgovanimi pa- pirji. Temu primerni so tudi dokaj visoki tečaji in dnevni promet. S Krko je dnevno tudi za 25 mio SIT prometa. Vse kaže, da je na borzi spet prisoten tuj kapital. Po podatkih Ban- ke Slovenije je bil od 1. do 18. februarja letos čisti pritok tu- jih portfeljskih naložb 13,6 mio DEM. To je po avgustu lani, ko je znašal 21,4 mio DEM, največji pritok tujega kapitala. Leto 1997 je bilo za Krko uspešno, saj so prodali kar za 52 milijard tolarjev, kar je za 25% več kot leta 1996. Dobiček naj bi po nekaterih podatkih znašal kar 4 mlrd SIT. Konec decembra 1997 je imela Krka 74.3 90 delničarjev. Februarja je prenehala omejitev prenosljivosti delnic oznake B, ki izhaja iz postop- ka interne razdelitve, kar trem delnicam: Pinus Rače, Cetis Celje in Radenska Ra- denci. Po izteku dveletnega roka od vpisa v sodni register skladno z obvestilom izdaja- telja in obvestilom KDD o us- trezni spremembi oznake delnic v centralnem registru KDD, so postale prosto pre- nosljive delnice z oznako G. V Etolu so lani ustvarili za 338 mio tolarjev bruto dobič- ka, kar je za 59% več kot predlani, donos na revalorizi- rani kapital pa je presegel 4,5%. Predvidevajo, da bodo namenili za dividende od 70- 80% dobička. Letos načrtuje- jo 3,7 milijarde tolarjev reali- zacije, kar bi pomenilo dese- todstotno povečanje glede na lani. Nadzorni svet Gorenja bo konec tega meseca odločal o uvrstitvi delnic na Ljubljan- sko borzo. Po nepreverjenih informacijah se je lastniška struktura Gorenja v zadnjih mesecih že spremenila. Del- nice prodajajo tako posamez- niki kot tudi institucionalni lastniki. Tako se cena za del- nice oznake B in D giblje okoli 900 SIT, za delnice z oznako G pa 1.350. Knjižna vrednost Gorenjevih delnic se je lani povzpela preko 2.000 SIT. Na sedežu CBH lahko pro- date večino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifika- ta v podjetja, ki so se lastni- nila s pomočjo javne proda- je. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj takšnili družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Go- renje Velenje. Kot novost smo uvedli odkup delnic se- rij B in D za tiste družbe, ki so svoje delnice vpisale v centralni register KDD. Še vedno odkupujemo amorti- zacijske načrte, ki jih je iz- dala Pošta Celje, sedaj Tele- kom Slovenije. Vest o Mercatorjevi izgubi je negativno vplivala na tečaj. Poslovni sistem Mercator je minulo leto končal z izgubo v višini 2,4 milijarde tolarjev Te- koče poslovanje največje slo- venske trgovske družbe je bi- lo pozitivno, izguba pa se je izkazala, ko so na zahtevo re- vizorjev oblikovali rezervacije za plačilo davka na dobiček v višini milijarde tolarjev. Spre- menilo se je tudi tolmačenje Inštituta za revizijo glede knji- ženja umika" delnic podjetja. Tako se po novem stališču izredni prihodki, ki jih je Mer- cator ustvaril z odkupom last- nih delnic in odprodajo delnic v povezanih podjetjih, več ne vodijo v izkazu uspeha, tem- več le v bilanci stanja. Piše: JOŽICA MALTARIČ BAROMETER Gorenje na borzi Nadzorni svet velenjske, ga Gorenja naj bi te dni raz. pravljal o uvrstitvi delnic na ljubljansko borzo. Prošnjo za sprejem v kotacijo bodo najverjetneje vložili že pri. hodnji mesec. V zadnjem času se je nekoliko spreme- nila lastniška struktura družbe, delnice pa so pro- dajali tako posamezniki kot institucionalni lastniki. Ce- na za delnice z oznako B, c in D se giblje okoli 800 tolar- jev, za delnice z oznako G pa 1.350 tolarjev. Etol uspešno posloval Celjska družba Etol je lani ustvarila 338 milijonov to- larjev bruto dobička, kar je za skoraj 60 odstotkov več kot leta 1996. Celotna pro- daja je znašala 3,5 milijarde tolarjev ali za 14,5 odstotka več kot leto poprej. Tretjino izdelkov so prodali doma, 39 odstotkov na trgih nek- danje Jugoslavije, ostalo pa v državah vzhodne in za- hodne Evrope. Vodstvo Eto- la napoveduje, da bo 70 do 80 odstotkov lanskega do- bička namenil za dividende, Pol milijarde dolarjev za potovanja | Po podatkih Banke Slove- nije je naša država lani s turizmom zaslužila 1.182.797.000 ameriških do- larjev, kar je za 47,2 milijona dolarjev oziroma 4 odstot- ke manj kot leta 1996. Pozi- tivno stopnjo rasti, in sicer kar 20-odstotno, so zabele- žili le pri storitvah turistič- nih podjetij, na drugih po- dročjih je devizni priliv manjši kot leta 1996. Proda- ja blaga tujcem je padla kar za 22 odstotkov. Slovenci smo na potovanjih v tujini porabiU lani 544.150.000 do- larjev, kar je približno toliko kot leto poprej. Ugodneje za i redne placnikel SKB banka je s 15. fe- bruarjem znižala letne iz- hodiščne obrestne mere za stanovanjska in potrošniš- ka posojila ter za posojila podjetnikom in pravnim osebam. Za polovico so zni- žali tudi dodatke k letnim izhodiščnim obrestnim me- ram glede na ročnost in bo- niteto. Banka bo s 1. mar- cem znižala letne obrestne mere tudi za že odobrena posojila, vendar le tistim, ki svoje obveznosti redno od- plačujejo. Gremo na borzo v petek, 27. februarja, bo na Ljubljanski borzi dan od- prtih vrat. Za vse obiskoval- ce bodo pripravili dve enourni predavanji, na ka- terih bo moč izvedeti vse o organizaciji in poslovanja borze, zlasti o trgovanju ^ privatizacijskimi delnicami' Obiskovalci si bodo lahko v živo ogledali tudi elektron- sko trgovanje z delnicami obveznicami. ŠI.8.-26. februar 199Si 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE Ljubezen je ena sama pesem v Modri dvorani Celjske- ga sejma pripravlja celjsko podjetje Fit-media v torek, 17. marca ob 19.30 uri, prire- ditev Ljubezen je ena sama pesem, namenjeno ženam, materam in dekletom. Prireditev, ki jo že tradicio- nalno pripravljajo med dne- vom žena in materinskim dnevom, bo tudi letos huma- nitarnega značaja, celoten iz- kupiček pa bodo organizatorji tako kot lani namenili slepim in slabovidnim. Vsebinsko bo prireditev Ljubezen je ena sa- ma pesem vezana na 30-letni- co glasbenega dela Celjana Ota Pestnerja. 30 let. Mati, ho- diva prijatelja. Tvoje solze. Za ljubezen hvala ti, Vrača se pomlad - je le nekaj naslovov skladb, ki jih je Oto odpel v zadnjih tridesetih letih, pri po- slušalcih pa ne bodo tako hitro pozabljene. Te in skladbe Oto- vih gostov, ki bodo tudi sode- lovali na prireditvi, pa bodo čez dobrih štirinajst dni polep- šale večer vsem, ki bodo prišle v Modro dvorano Celjskega sejma. Vstopnice po 1.500 tolarjev so že v predprodaji v Fit-medii na Bežigrajski 9, v prodajalni Lajna, poslovalnici Kompasa in v Centru Interspar, na dan prireditve pa še pri blagajni bazena Celjskega sejma. Glav- ni sponzor prireditve je naša novinarska hiša NT&RC, gmotno pa so jo podprli po- krovitelji: Aero, Avto Celje, Av- to hiša Škorjanec, Baumax, Celjski sejem. Celjske lekarne, Cetis, Center Interspar, Klub podjetnikov Zlatorog, Merca- tor Modna hiša Modiana, Pe- trol TOE Celje, PUV Celje, Re- klamni atelje Armiz, SKB ban- ka. Stop 300 tolarjev shop, VVeishaupt, Zavarovalnica Tri- glav Celje in Zlatarna Auro- dent. IS Tudi v Žalcu premalo prostora za ostarele Občina Žalec bo ministrs- tvu za delo, družino in so- cialne zadeve prijavila inve- sticijo v gradnjo doma za ostarele občane. Iz gradiva, ki so ga pripravi- li v žalski strokovni službi je razvidno, da bo v občini ko- nec tisočletja v starostni sku- pini nad 65 let približno 5 tisoč občanov. Kakor kažejo podatki, bo treba do leta 2005 zagotoviti 240 mest v splo- šnih domovih in vsaj 30 mest za starostno skupino pod 65 let. Tudi če bi bil Dom upoko- jencev na Polzeli namenjen izključno občanom žalske občine, bo še vedno manjkalo približno 50 mest, saj je regi- strirana kapaciteta zavoda 210 mest. Za zagotovitev dodatnih 50 mest so se svetniki v žalski občini odločili, da prijavijo svojo investicijo, kot možne lokacije pa so zaenkrat predla- gane novogradnja južno od železnice v Žalcu, preureditev dvorca Novo Celje ali preure- ditev Hotela Prebold. Nova lo- kacija doma za starejše naj bi se kombinirala z dnevnim centrom in centrom za pomoč na domu. Sicer bo izbor loka- cije opravila strokovna služba občine v sodelovanju s Cen- trom za socialno delo Žalec in DU Polzela do septembra. In- vesticija je ovrednotena na 300 milijonov tolarjev, 30-odstotni delež za občino Žalec bo zna- šal 90 milijonov tolarjev in ga bo potrebno zagotoviti v pro- računih od leta 1999 do 2005. Hkrati Žalčani podpirajo že oddano vlogo za pridobitev 12 novih mest v DU Polzela in predlagajo vodstvu DU, naj daje v prihodnje žalskim obča- nom prednost pri sprejema- nju. US Bo bolnišnica izgubila zdravilišče? V prihodnji dneh se bo vladna medresorska komisi- ja, ki že več kot eno leto usklajuje projekt oživitve zdravilišča v Rimskih Topli- cah, sestal s predstavniki za- voda za zdravstveno zavaro- vanje, Združenja slovenskih naravnih zdravilišč ter kon- zorcija investitorjev, v kate- rem so poleg celjske bolni- šnice še nekatera gradbena podjetja. Na osnovi teh pogovorov bodo dopolniU pismo o na- meri med vlado in konzorci- jem investitorjev, ki naj bi ga vlada obravnavala najkasneje prihodnji četrtek. V pismu bodo navedeni najkrajši mož- ni roki za začetek obnove zdravilišča. Tako so sklenili na pogovoru, ki ga je 19. fe- bruarja v Ljubljani sklical podpredsednik vlade Marjan Podobnik, udeležili pa so se ga laški župan Peter Hrastelj, minister za zdravstvo Marjan Jereb, direktor Splošne bolni- šnice Celje dr. Samo Fakin, predsednik krajevne skupno- sti Drago Zupan ter predstav- niki agencije za prestrukturi- ranje, ministrstva za obram- bo in ministrstva za drobno gospodarstvo. Najkasneje v dveh tednih naj bi bilo torej jasno, ali bo celjska bolnišnica skupaj s konzorcijem investitorjev sploh sodelovala pri projektu oživljanja Zdravilišča Rimske Toplice. Kot je neuradno shša- ti, se v SLS nagibajo k razvelja- vitvi javnega razpisa, s kate- rim so kot najboljšega part- nerja pri reševanju zdravilišča izbrali bolnišnico. JI Poklicni vozniki se bodo pomerili v Velenju v soboto so se člani šoferske organizacije iz Šaleške doline sestali na rednem letnem občnem zboru, ocenili delo v minulem letu in se dogovorili o pomembnejših letošnjih nalogah. Zaskrbljeni so predvsem zaradi prometne varnosti, še nesprejete cestno prometne zakonodaje ter preventivne vzgoje mladih. V sodelovanju s podjetjem APS Velenje in ZŠAM Slovenije bodo v Velenju letos organizirali državno tekmovanje poklicnih voznikov Slovenije, udeležili se bodo srečanja slovenskih voznikov na Rogli in evropskega kongresa poklicnih voznikov v Franciji. Imenovali so tudi novega poveljnika ZŠAM Velenje Petra Praprotnika. JOŽE MIKLAVC Novi stanovanjski posojili LJUBLJANA - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je razpisal dve novi dolgoročni stanovanjski posojili. Za 21. razpis, namenjen neprofitnim stanovanjskim organi- zacijam, ki bodo s prenovo, rekonstrukcijo, nakupom ali gradnjo zagotovile nova neprofitna stanovanja, sta namenjeni 2 milijardi tolarjev. Za 22. razpis, namenjen za gradnjo indivi- dualnih stanovanjskih hiš družinam z najmanj enim otrokom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, pa 1,5 milijarde tolarjev. Vloge za ta razpis bodo na posebnem obrazcu sklada sprejemali med 2. in 9. marcem, realna obrestna mera pri obeh razpisih je 2,75% letno. Odplačilna doba pri razpisu za nepro- fitne stanovanjske organizacije je do 25 let, za individualno gradnjo pa do 10 let. IS PO SLEDEH TEDNIKOVIH DVOJČKOV Silva Pemovšek in Marija Blagotinšek. Kljub različnima okusoma v oblačenju, sta prejšnji petek oblekli enaka oblačila. Dvojčici z modrim in rdečim trakom HH| Silvo Pernovšek in Marijo Blagotinšek še vedno zamenjujejo Za bralce in bralke Nove- ga tednika, ki so leta 1970 med enainštiridesetimi pari dvojčkov izbrali najpodob- nejše, sta bili najbolj pre- pričljivi dvanajstletni Še- menčevi sestri iz Mozirja. V šoli in včasih tudi doma sta si morali na rokave pripeti moder in rdeč trak, da so ju lahko ločili že na prvi po- gled. Njuna podobnost se z leti ni kaj dosti zmanjšala, saj ju v trgovinah in na de- lovnem mestu še zmeraj ra- di zamenjujejo. V mislih sta preleteH ose- mindvajset let od zanimive- ga pripetljaja, ko sta postali zmagovalni par v akciji na- šega časnika. Vmes sta se poročili in postali mami, se zaposlili v istem podjetju, v istem oddelku. Avgusta bo minilo že štiriindvajset let. kar delata kakšen meter na- razen, že vrsto let v oddelku Gorenjeve zamrzovalne teh- nike. Ločiti se ne bi mogli, pravita, saj sta vajeni preži- veti skupaj vsak dan deset ur in več. Silva Pernovšek živi z mo- žem Franjom in hčerko Katjo v Šoštanju, Marija Blagotin- šek z možem Tonijem in hčerko Tino v Velenju. Druži- ni se veliko obiskujeta, sku- paj preživljajo prosti čas in počitnice. Že od nekdaj je ta- ko, da druga brez druge ne moreta. »Čustveno sva zelo povezani,« pravi Silva, »zani- mivo je, da po navadi istoča- sno celo zboliva.« »To niti ni tako nenavadno,« dodaja se- stra Marija, »ko sva bili majh- ni, sva bih nerazdružljivi. Ka- dar je jokala ena, je jokala tudi druga...« Njuna mama Marija Bre- zovnik je 28. decembra leta 1957 doživela največje prese- nečenje v življenju. Tisto noč, ostala je kar doma, se je začel porod, ki ga je zaradi težavne nosečnosti že nestrpno priča- kovala, nato pa je okoli sed- me ure sledilo začudenje. Le- pa drobcena deklica je zajo- kala na ves glas, vendar se je kakšne tri minute kasneje ro- dila še ena, skoraj povsem Naslednjič bomo predsta- vili Golobovi dvojčici. Marta Zagožen živi v Bočni, Meta Prepadnik pa v Ljubljani. enaka dojenčica. Skupaj sta se naučili sedeti, prestopiti pr- ve korake, plezati na drevo, razvozlavati zapletene črke, obirati hmelj... V dvoje sta ušpičili hudomušne nagajivo- sti in delili sanje v prvi mla- dostniški zaljubljenosti. Prvi- krat sta se ločili, ko se je Silva poročila in zapustila dom. Se- stra ji je kmalu sledila in da- nes ju ne loči niti deset kilo- metrov. Kljub izjemni medse- bojni povezanosti sestri ven- darle pravita, da si po značaju niti nista tako zelo sorodni. Sl.8..26.febrvar1998^ 8 PUST Ko smo bili mastni okrog ust Zaradi gradnje avtoceste so zbežali z njive in prišli na skupinsko prvo mesto celjske pustne povorke. Prometni znaki iz Galicije, kjer večine teh znakov sploh ne potrebujejo. Aleksa&co. ali občina in turistično društvo z roko v roki in s stojnico, na kateri so pustni mladeži dopodan delili krofe in sok. Na velikem pustnem karnevalu so se v nedeljo v Šoštanju predstavili skoraj vsi pustni pododbori z bližnje in daljne okolice. Veliko pozornost so pritegnili velenjski cigani, nekdaj razpršeni po celi Šaleški dolini, po novi preureditvi pa so ostali kar v Velenju, ker se tam menda najbolje živi in krade. Pust Mozirski, letos gradbinec, je v enem zamahu odpravil vse težave: s prevzemom oblasti so \ (ob pomoči stalnega Presečnika in začasnega župana) vzidali temeljni kamen za bife mi peskovnik ob prehodnem domu za ostarele, in tako ovrgli vse nesporazume zaradi lokacije, j Potem, ko so prvič vrgli župana (drugič bo mogoče odletel po jesenskih volitvah), so rešili i težave v mozirskih in nazarskih podjetjih, na popoldanskem karnevalu pa so se spoprijeli z; gradnjo večnamenske dvorane - petletke, razrešili probleme trške kanalizacije in postavili ] Ločki most. Že od včeraj pa je v občini vse po starem. \ Celjski pustni karneval je vnovič animirala ekipa radia Celje - Mičo Herman Celjski, Nataša mušketirka, Antonio Grozota, Mateja mušketirka in Bojan vitez Celjski. Šl.8.-26.febivar 19981 fTSNOPIČ PUST - CEUSKA KRONIKA 9 Hong Konga je prišla v Celje ptičja gripa, ki so jo pririesle jrklje, pregnal pa jo je celjski župan z virusom A in Poznikovimi kapljicami v žepu. Mi v Rogaški Slatini so na pustno soboto veseljačili kot le kaj! Super-pusKni Dve petici, oziroma kot so se duhovito odločili v ''omisiji za ocenjevanje pustnega izgleda in vzdušja v 'fgovinah, oceni super-pust-na, sta si letos prislužili '^otrošnikova blagovnica v Novi vasi in pivnica Stari Pisker na Savinovi v središču Celja. Turistično društvo Celje je namreč poskrbelo za ocenjevanje Pustnega izgleda in vzdušja v trgovinah in gostinskih lokalih v ^■'^dišču mesta, prijavili pa so se lahko tudi lokali z obrobja. Komisija za ocenjevanje gostinskih lokalov v središču ['^^sta je obiskala 22 lokalov, za urejenost in opremljenost ^'^ala, kakovost in obseg gostinske ponudbe ter pustno ^'^ejenost osebja pa je najbolj ocenila pivnico Stari pisker, le manj točk pa so si prislužili Pod obokom in v Zvezdi. Se malce natančnejši in pustno pikolovski so bili ocenjevalci '"^^ovin, saj so za pustne izložbe, pustno urejene uslužbence, fosebno pustno ponudbo, pustno notranjost trgovin ter pust- Vzdušje v trgovini podeljevali ocene od 1 do 5 oziroma od '^^■Pust-na, do super-pust-na. Tudi vmesne, po-pust-na, do- •^^st-na in pust-na, so seveda prinesle nekaj točk, najbolj pa se '^l^omisiji usedla v srce in stroge ocenjevalske oči Potrošniko- ^ blagovnica v Novi vasi. Drugo mesto sta si razdelili 1^'^odajalna Rio TP Center (lanska zmagovalka) v Prešernovi ^ borovo Trade na Glavnem trgu, tretje mesto pa Pika, rtnarstvo Tulpa in Gnjat Celjskih mesnin, vse tri v Prešer- ^•^vi ulici. IS Poto: GREGOR KATIC, LOJZE OJSTERŠEK, SHERPA Trend ••• biti prisoten Gostilnica na robu mesta: Zlatorog Club obljublja še več prireditev »Vedno je tako. Tri ure se mučimo in ko se začnemo poslavljati, se razživite,« je minuli četrtek, pardon, bil je že petek zjutraj, po koncertu Šukarjev v Zlatorog Clubu dejal vodja petčlanske sku- pine Igor Misdaris. Gostilnica na robu mesta, takšen je razpoznavni slogan Zlatorog Cluba, kjer so s pri- reditvami začeli pred letom dni. Funk you, Ad Hoc, Dam- jana Golavšek, Bori&The Young Ones, Šukar so le ne- kateri glasbeniki, ki so že go- stovali v trenutno najbolj obi- skanem celjskem lokalu. Zato ni čudno, da je na najbolj vid- nem mestu preprost napis: »Trendi. ... biti prisoten.« Nekaterim se je celo zdelo imenitno, da so njihove foto- grafije obesili na zidove, veči- na stalnih gostov pa je ven- darle zadovoljna z manj osebnimi malenkostmi. Za »drink« v Zlatorogu so pogo- sto dogovorjeni Zoran Pre- din in Šukarji; pri njih že od vsega začetka igra tamburaš- ko čelo Štefan Uranjek iz Šempetra v Savinjski dolini, ki ima v Celju zasebno podjetje. »Dve nadstropji višje,« je kar sredi koncerta dejal Igor. »Na nekaterih koncertih je bila nepopisna gneča in za Šukar smo se prvič odločili za vstopnino ter se omejih na blizu 100 ljudi. Tako bo vsak drugi četrtek na večerih za bolj zahtevne poslušalce. Zi- jah Sokolovič bo 12. marca nastopil z monodramo Caba- res, cabarei, Avtomobili bodo gostovali 26. marca, za april in maj so v načrtu Iztok Mla- kar, Vlado Kreslin in filmski ekspert Marcel Štefančič,« je našteval Borut Kramer, ki v Zlatorogu skrbi za program. Vikende praviloma zapol- njujejo različni DJ. Pesnik in knjižničar Mohor Hudej ima na repertoarju stari, klasični ročk, Nenad Ostrovršnik je za funk, Andrej Purg za no- vejše zvrsti, drum&bass guru Aleš Dvoršak (sodeluje s Strelnikoff) pa za tehno. Zna- meniti so tudi Horror party na petek trinajstega in tako bo marca že peti po vrsti, za poletje napovedujejo glasbe-, ne goste iz Avstrije ali Itali- je... Lokal je bil pred tremi me- seci razširjen in prenovljen v pub. Svečnika na stropu sta stara najmanj 200 let, muzej- sko vrednost ima tudi stenska ura, na policah so razstavljeni že nekoliko pozabljeni Emovi bolnišnični pripomočki in 30 razhčnih pivskih steklenic (se- veda praznih), ki jih je Kramer (njegov brat Andrej je akro- batski skakalec in nastopa za show skupino Audija) skupaj s Hudejem prinesel z lanskega smučanja v Italiji. Na podbojih sta hišni tablici Mariborska 31 in 66. »Prvo sem snel s propadajoče zele- ne stavbe ob vojašnice, drugo pred dnevi s stare vojaške pekarne tik preden so jo po- rušili,« je razložil Borut Kra- mer, ki je sodeloval tudi pri notranji opremi številnih celj- skih lokalov. »Trikrat sem de- lal sprejemne za srednjo šolo za oblikovanje in na koncu pristal na srednji elektroteh- nični.« ŽEUKO ZULE Foto: SHERPA Borut Kramer Šukar Štefan Uranjek IZJAVA TEDNA Če bo direktor Celj- skega sejma d. d. Franc Pangerl kandi- diral za žagana Mestne občine Celje, ga bom prvi podprl! Janez Goršič, svetnik v Občinskem svetu Mestne občine Celje. Bori med Florjani Bori&The Young Ones so končno zažgali s pesmijo Celjan. Oni dan so celo v navijaški skupini Florjani prišli na idejo, da bi med rokometno tekmo prepevali refren o tipičnih celjskih t't, t'ta, kok, kuo bi rad, pje, jePe... Za začetek bodo v soboto poskusili z Alfijevim Štajercem, za Celjana pa z besedilom iz Tednika še iščejo demo posnetek z glasbeno podlago. GRAFIT Kondom, najmanjši je dom. Le za enega je prostor, pa še ta mora stati. Na zidu študijske knjižnice ob vstopu v celjski park. femi.iij.i.iiiiiL-i.M NASI KRAJI IN UUDJE NAŠI ZDRAVNIKI Nihče ne ve, kako deluje dusal o tem, kaj se zgodi, ko zboli duša, smo govorili z dr. Danijelom Lajlarjem, predstojnikom psihiatrične bolnišnice Vojnik Srednjih let je in simpatič- nega izgleda; malce daljših las in z že rahlo sivo brado še zdaleč ni podoben kakšnemu znanstveniku v stilu dr. Evila ah Sigmunda Freuda. Ko pride iz svoje pisarne na dvorišče vojniške bolnišnice, kjer skupaj s pacienti pokadi kakšno cigareto, to ponavadi stori zato, da bi si spočil od reševanja ekonomskih težav, povezanih z vodenjem ustano- ve dokaj čudnega slovesa, ka- tere predstojnik je dr. Danijel Lajlar že šesto leto. Ali pa to stori zato, da si nabere energijo za delo s pacienti, ki ga kljub direktorskemu delu ni opustil. Rad pa s pacienti kakšno šalji- vo reče tudi okoli treh popold- ne, preden odide domov na Hudinjo. Tam čas najraje pre- življa v domačem glasbenem studiu, kjer ustvarja skupaj s sinovoma, članoma glasbene skupine Horse Control. Življenje je v ljudeh, ne v knjigah Zanimiv človek je dr. Danijel Lajlar. Že kot gimnazijca so ga mučila nenavadna vprašanja. »Kar nekaj časa sem se odločal ali naj življenje posvetim likov- ni umetnosti, glasbi ali pa od- krivanju skrivnosti človeške duše, kar je bilo področje, ki me je že takrat najbolj zanima- lo,« se spominja. »In vsa tista leta sem bral kot nor; vse do- kler nisem nekega dne ugoto- vil, da je dosti več življenja kakor v knjigah, v - ljudeh. Predelaš lahko ogromno knjig, pa ne boš nikoli izvedel toliko, kot lahko prebereš iz enega človeka, ki ga srečaš na cesti,« pripoveduje Danijel Lajlar o svojih izkušnjah in spoznanjih. O časih, ko je odločitev v njem dokončno dozorela. Da bo po- stal psihiater. »Predvsem zato, ker sem se že v mladostniških letih toliko- krat spraševal, kaj je tisto, kar se dogaja s človekovo dušo in v njej. Je to nekaj resničnega ali izmišljenega? Je to nekaj, na kar je mogoče vplivati z razu- mom ali ne? Spraševal sem se, kako živijo in razmišljajo ljud- je, ki so o sebi prepričani, da so cesarji, kralji, Napoleoni ali Hit- lerji... So v svetu, ki so si ga zgradili, resnično zadovoljni in srečni?« se dr. Lajlar danes spo- minja večnih vprašanj, ki so ga razjedala še kot mladostnika. Ker pa je za študij psihiatrije potrebno najprej doštudirati medicino, ga je v začetku vse skupaj malce razočaralo, saj je, kot pravi, ta znanost v očitnem nasprotju s psihiatrijo, ki ga je ves čas zanimala. »V psihiatriji je vse skupaj ves čas neznanka, ki je ne moreš uokviriti, študij medicine pa te zakoplje v pre- plet delovanja žil, mišic in ko- sti, kar je živo nasprotje tistega, kar me je zanimalo in kar sem si želel početi,« pravi in prizna, da bi prav zaradi tega študij že skoraj opustil. Potem pa se je, ravno pravo- časno, začelo praktično delo s pacienti, ki mu je dalo novega zagona in občutek, da je klub vsemu vredno nadaljevati. »Vsak pacient se mi je zdel zanimiv, vsak mi je odkril ne- kaj novega. Pri obravnavanju pacientov namreč vselej črpaš iz zdravega dela, ne pa iz tiste- ga, ki je bolan. Le tako je mogo- če premagati bolno točko, hkrati pa je to način za spozna- vanje ljudi in bogastva, ki ga vsakdo nosi v sebi,« pravi. Besedica Vojnik zveni kot sfrašilka! »že sama beseda Vojnik v javnosti še vedno vse preveč- krat deluje kot strašilka; čeprav se zaposleni že dobrih deset let trudimo, da bi uspeli sloves tega zavoda spraviti na raven >normalne< bolnišnice, takšne, kot so vse ostale ustanove, v katere gredo ljudje, ko zbolijo. Vsaj majhen napredek je opa- zen v zadnjem času, ko smo začeli naše delo prikazovati tu- di javnosti in novinarjem,« pra- vi dr. Danijel Lajlar, ki je po zadnjem primeru prisilne hos- pitalizacije, ki je razburkal slo- vensko javnost, spet kar malo jezen na medije. »Brat in sestra in Nove Cerkve, ki sta bila pri- silno privedena v bolnišnico. Doma si nista več kuhala, nista skrbela za domačijo in ne za- se... Kljub temu, da ju je bilo prej tako težko odpeljati v bol- nišnico, pa sedaj nočeta ven, saj pravita, da imata tu vsaj urejerio prehrano in da jima nič ne manjka,« pokomentira dr. Lajlar zadnji razburjen odziv javnosti in doda, da je ta včasih sicer res upravičen, največkrat pa podkrepljen z neosnovani- mi govoricami, ki odpor in strah pred psihiatričnimi bolni- šnicami v ljudeh še povečujejo. Glede na vse večje število du- ševnih stisk, ki v zadnjem času predvsem zaradi spremenje- nih socialnih razmer zajemajo vse več ljudi, bi moralo biti, je prepričan dr. Lajlar, prav nas- protno. »Vendar pa ima to tudi svoje pozitivne strani, saj je večino trenutnih duševnih stisk ob pravilnem zdravljenju in te- rapiji mogoče hitro odpraviti; pri klasičnih psihičnih boleznih kot so shizofrenija ali manična depresija, pa tako v svetu kot pri nas kljub vsemu ni opaziti porasta.« »Psihiatrija je veja medici- ne, ki se ukvarja z dušo, laiki pa nanjo dostikrat gledajo kot na zvrst coprnije ali nekak- šno magijo. Ne razumejo, da je vloga psihiatrov v tem, da skušamo v duši najti razložlji- ve vzroke za bolezni..« To pa, kdaj je človek, ki se je zaradi duševne stiske znašel v psihiatrični bolnici ali pri psihia- tru, spet zdrav in sposoben za neodvisno življenje, je pravza- prav težko oceniti. »Pri ugotav- ljanju, kdaj je pacient zdrav, iz- hajamo iz motnje, zaradi katere je bil sprejet na zdravljenje. Če je bil sprejet zaradi agresivnosti in opazimo, da tega pri njem ni več, na podlagi tega presodimo, da je stanje boljše. Skratka, ob- našanje pacienta, pogovori in pa povratne informacije, ki jih dobivamo, ko pacienti prihajajo s terapevtskih izhodov domov, nam dajejo vedeti, kakšno je stanje. V bistvu nam pomenijo nekakšen rentgen. Vseeno pa je z rentgenom dosti lažje, saj lah- ko ta aparat natančno poj, katera kost je zlomljena ali šno je stanje v organizmu, rektnega vpogleda v duše nima nihče - ne človek ij stroj,« je prepričan Danijel lar. Zasebno v prostem času je mož, dveh sinov in ob vsem sk celo zapečkar, Danijel L, pravi, da zasebnega življ njegova služba ni nikoli oi la. »V družinskem krogu sn mojo službo že od nekdaj-, bremenjeni. Služba je pač s ba, zasebno življenje pa oi zunaj nje. In ko enkrat tu ui ujeti ravnovesje in ga obdr potem sploh ni več težko glede na to, s čim se v življi ukvarjaš,« meni dr. Danijel lar, človek, za katerega je hiatrija umetnost in umet psihiatrija. Predstojnik psi trične bolnišnice, mož, < glasbenik in slikar; ustvail ki se že osemnajsto poki leto življenja posveča prav sebne vrste umetnosti. Ui nosti odkrivanja človeške d In kaj, pomislim, ko odhaja: njegove pisarne, pravzapra takšna ali drugačna umetn Neizčrpnost, ki navdihuje; va in znova. Ravno zato, ki nikoli ne prideš do dna. NINA M. SEDI »Duša so naši možgan ko se je loti bolezen, je to t kot bi bolezen zajela ka koli drugi organ telesa.« Intersparov haloški fašenk V starem središču knežjega mesta Celja na pustno soboto dopoldne ni bilo maškar niti za seme. Je pa bilo povsem drugače pred celjskim Cen- trom Interspar, kjer si vedno kaj novega izmislijo. Na pustno soboto so s po- močjo Lokalne razvojne agencije Halo iz Pristave pri Cirkulanah, na pravi haloški fašenk povabili kar dve sku- pini - orače in kurente iz Oki- ča. Le-ti so prvič gostovali v centru Interspar in sploh v Celju, čeprav kot skupina de- lujejo že štiri leta. Izkazali so se tudi na pustno soboto, saj so zlasti kurenti s svojo mogočno pojavo priteg- nili pozornost vseh generacij, ki so se zaradi trgovskih ali pa kar gledalskih namer mudili v centru Interspar v Celju. Vodja razvoja agencije Halo Stanislav Gole: »Zadovoljen sem z obiskom in našo haloš- ko predstavitvijo in kot mlada agencija za razvoj Haloz si želimo čim boljšega sprejema za lastno promocijo in pro- mocijo naših Haloz. Pred- vsem si želimo čim večjega obiska Celjanov in okoliča- nov v naši ožji domovini, saj jih bomo sprejeli s srcem ha- loškega domačina.« Znotraj centra Interspar pa se je mlado ter staro drenjalo okrog prizorišča, ki sta ga ob- vladovala skupina Alkotest in ansambel Journal, oboji ime- nitno namaškarani. Voditelj - klovn Živko Beškovnik je bil ves iz sebe, ko je za najmlajšo in najmanšo maškaro lahko proglasil še ne tri mesece sta- rega dimnikarčka Davorja, le- po in varno zapetega v ken- gurujčku na maminem trebu- hu. In kaj je bilo potem? Ja, pelo in plesalo se je, ob 14. uri tudi ocenjevalo, katera kara je najlepša, katera ' najbolje plesati in podobn' Pravi konec pa tudi po^' te: na pepelnično sredo so'' Intersparovega pusta pol^'' li, ne sicer v grob na asf^' ampak so ga bolj sodo" »kremirali«. Naj živi Pust l^j ■MITJA Foto: S tem pa prireditev v Cen- tru Interspar seveda ni ko- nec. Od 4. do 6. marca se bodo dvakrat popoldne, ob 17.00 in 18.30 vrstile modne revije. Št. 8.-26. februar 199^. ? SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 pereče pomanjkanje vode Kljub temu, da so pred šti- leti prispevali 2.600 0 V delu Podvina v KS ,g\zela še danes nimajo pit- ig vode iz vodovoda. problem pomanjkanja pitne ^de je postal tako pereč, da je i3zadnjo sejo sveta KS Polze- jprišlo precej prizadetih kra- mpov. Ogorčeni so zaradi te- ker še vedno nimajo pitne ode, čeprav so mnogi že pred Ijrimi leti plačali prispevek [1 čeprav je bil cevovod polo- en v letu 1996. Komunala alec, ki je pripravila projekt odovoda Dobrič-Podvin je ,0izdelavi vrtine v KS Andraž igotovila, da iz nove vrtine ne lodovolj pitne vode. Ker je po ijihovih ocenah tudi v obsto- EČem sistemu vodovoda v Podvinu preslab dotok vode, da bi lahko sistem podaljšali oziroma povezali na nov si- stem, je KS Polzela v dogovo- ru in pod strokovnim nadzo- rom Komunale Žalec naročila izdelavo vrtine za nov vir pit- ne vode v bližini sedanjega črpališča v Podvinu. Decem- bra lani je bil položen povezo- valni cevovod, pri katerem so opravili prizadeti krajani v dežju in blatu preko 500 pro- stovoljnih delovnih ur. Sedaj pa že skoraj dva meseca vse miruje, krajani pa so zaradi suše v hudi stiski, saj morajo nekateri vsak dan voziti pitno vodo. Predsednik KS Polzela Stanko Novak je pojasnil, da so bila decembra v občini Ža- lec blokirana vsa sredstva iz naslova nadomestila za upora- bo stavbnega zemljišča in da nekateri računi iz preteklega leta še do sedaj niso poravna- ni. Da bi se stvar premaknila z mrtve točke je KS Polzela or- ganizirala sestanek pri žal- skem županu Milanu Dobni- ku. Zahtevali so, da mora biti dokončanje vodovoda Do- brič-Podvin prednostna po- stavka v proračunu 98. Tudi Dobnik je poudaril, da mora imeti izgradnja vodovoda prednost pred asfaltom in da se bodo do naslednjega sestan- ka, ki bo 9. marca, dogovorili s strokovnimi službami o možnosti rešitve tega pereče- ga problema. T TAVČAR Težave savinjskega kmetijstva y Šempetru so se na občnem Hrboru zbrali člani Slovenske •ljudske stranke, podružnice 'ipodnje Savinjske doline. ! Razpravljali so o problemih j ;avinjskega kmetijstva in o po- ^itiki. Med gosti je bil tudi "kmetijski minister Ciril Smer- Jiolj. Predsednik Jani Marovt Ispovedal, da ima podružnica HI kot petsto članov in članic. wvstopu SLS v vladno koalici- ^) se je zanimanje za članstvo l^e povečalo. Kot uspešne je ^ cenil rezultate volitev za i^,iredsednika države, saj je nji- lov kandidat kar na devetih 2 'oliščih prehitel Milana Kuča- j la. Glede ustanovitve novih občin je stališče SLS takšno, da [ laj se razpiše referendum po- fsod tam, kjer to želijo ljudje, pzultat referenduma pa se naj psledno upošteva. Člani nas- Jani Marovt protujejo različnim cenam hmelja, pri razdelitvi subven- cij za hmelj pa se zavzemajo, da bi manjši kmetje z višjimi proizvodnimi stroški dobili višje subvencije. Veliko hudih besed je bilo o denacionaliza- ciji. Kmetje so zahtevali, da upravna enota ne čaka na mo- rebitne spremembe zakona, ampak se ravna po sedanjem zakonu. V šestih letih je bilo od 2.180 ha kmetijskih površin, za katere so posamezniki zah- tevali vračilo, vrnjenih samo 230 ha. Pri tem jih je podprl tudi minister Smerkolj, ki je povedal, da vsa ministrstva, ki sodelujejo v denacionalizacij- skih postopkih, pripravljajo skupno navodilo upravnim enotam, kako reševati te zah- tevke. Na zboru so povedali tudi, da se bodo dobro pripra- vili tudi na bližnje volitve žu- pana ali več županov in člane občinskega sveta. Kandidate za župana bodo iskali skupaj z SKD in SDS. T TAVČAR Kmetice Savinjske doline na sicupščini Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, ki deluje v okviru Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje, Enota za kmetijsko svetovanje Žalec, je imelo redno leto skupščino v dvora- ni doma Svobode v Grižah. O delu je poročala predsed- nica društva Ida Rojnik. Števi- lo članic je od ustanovitve pred tremi leti precej naraslo. Da- nes šteje društvo že 215 delav- nih članic. Njihova dejavnost pa je v jesenskem in zimskem času največja. Tako so v minu- lem letu pripravili vrsto kuhar- skih tečajev. V Braslovčah in Podlogu so predstavili peko slanega peciva, peko potic na Gomilskem, v Petrovčah in na Ponikvi, peko drobnega peciva pa v Petrovčah in na Ponikvi. Oblikovanje novoletnih po- grinjkov, hladnih predjedi in narezkov so predstaviU v Pod- logu, Braslovčah, Petrovčah in na Ponikvi. Poleg tečajev so pripravili predavanja, srečanje in izlet. Udeležili so se tudi raznih sejmov, na katerih so predstavili domači kruh, poti- co in suhe domače salame. Eden od takšnih sejmov je bil Jožefov sejem v Petrovčah, kjer bodo na kmečki tržnici sodelovale tudi letos. Sodelovale bodo še na pri- reditvi Dobrote slovenskih kmetij 98, ki bo od 24. do 27. aprila na Ptuju, kjer so mi- nula leta kmetice Savinjske doline že dobile nekaj priz- nanj. Po skupščini so imele kmetice predavanje na temo o urejanju kmečkega dvoriš- ča, ki ga je v sliki in besedi podala Bernarda Ravnjak, nato pa je sledila zakuska z družabnim srečanjem. T. TAVČAR Za telebane Word 97 za telebane, Excel 97 za telebane in 10 minut za Power Point 97 so trije na- slovi, ki so pravkar izšli pri založbi Pasadena. Word 97 za telebane in Ex- cel 97 za telebane sta že 28. in 29. slovenski naslov v zbirki Za telebane, kar že samo po sebi govori o uspešnosti zbir- ke. Zasnova obeh knjig je po- dobna kot pri drugih naslovih iz zbirke: priporočnik bralca varno popelje od osnov posa- meznega programskega pake- ta do znanj, ki so potrebna za zahtevnejšo rabo. Ikone, ki označujejo posebej pomem- bne dele besedila, in številni prikazi zaslonov poskrbijo za nazornost in preglednost, du- hoviti slog pisanja in karika- ture Richa Tennanta pa za zabavo. Dodatna prednost priročni- kov Excel 97 za telebane in Word 97 za telebane je v tem, da sta primerna za uporabnike slovenske in angleške različi- ce Worda 97 ali Excela 97. Ob dosedanji uporabi slovenskih izrazov za ukaze in postopke, ki jih omogoča posamezni program, so v oklepajih nave- deni tudi izvirni, angleški izrazi, ki so bolj domači upo- rabnikom angleških različic. Zbirka 10 minut je mlajša, najmlajši med naslovi pa je 10 minut za Povver Point 97. Gre za prvi slovenski priročnik o najnovejši različici Microsof- tovega programa za pripravo predstavitev. Knjiga je razde- ljena v 29 zaokroženih lekcij, ki bralcu vzamejo največ po deset minut časa. Priporočni- ka 10 minut za Povver Point 97 bodo seveda najbolj veseli v poklicih, kjer učinkovite in nazorne predstavitve postaja- jo z vsakim dnem bolj nujne. V prvi vrsti velja to seveda za poslovneže, ob njih pa seveda tudi za učitelje, predavatelje in študente. Vse tri knjige so uporabne tako za začetnike, ki se jih bodo lotili od prve strani na- prej, kot tudi za bolj izkušene uporabnike, ki bi svoje znanje radi poglobili. Word 97 za telebane in Ex- cel 97 za telebane sta po 4.600,00 SIT za izvod na vo- ljo v vseh bolje založenih knjigarnah in računalniških trgovinah, enako pa velja tudi za 10 minut za Povver Point, le da je zanj treba odšteti 2.900,00 SIT Ugovšek novi poveljnik žalskili gasilcev Na 117. občnem zboru so gasilci Prostovoljnega gasil- skega društva Žalec ocenili delo ter si zadali nove nalo- ge. Opravili so ogromno dela, saj so kot osrednje društvo v gasilski zvezi Žalec, enota IV. kategorije med nosilci aktiv- nosti na področju požarnega varstva. Veliko časa in dela so posvetili strokovnemu uspo- sabljanju. Za potrebe izobra- ževanja v okviru GZ Žalec je PGD Žalec dalo na razpolago gasilsko tehniko in opremo in v veliki meri tudi zagotavljalo predavateljski kader. V minu- lem letu so žalski gasilci opra- vili kar 48 požarnih in 17 drugih intervencij. Opravili so 92 prevozov in 506 tisoč litrov pitne vode prepeljali v Pod- sevčnik, Zabukovico, Založe in druge hribovske kraje v ob- čini Žalec. Na zboru so spreje- li program dela, ki temelji na vseh dosedanjih aktivnostih. Izvolili so tudi novo vodstvo društva. Novi poveljnik je Ja- kob Ugovšek, predsednik pa bo še naprej Franci Naraks. Za operativno delo so posa- mezniki prejeli društvena priznanja. T. TAVČAR Krvodajalec po srcu Krvodajalske akcije na ''olzeli se je udeležilo re- •^ordnih 257 krvodajalcev, "^ed njimi pa je bilo tudi ^^liko takih, ki so kri daro- vali po več desetkrat. Mar- Žagar je kri daroval že ^•idindevetdesetič. »Star sem 58 let, s to humia- dejavnostjo pa sem se prvič ^^^čal na služenju vojaškega foka leta 1961, ko sem kri J^roval trikrat. Od takrat da- dajem kri trikrat do štiri- na leto, kakor se pač po- ^^^im. Krvodajalstvo na moje Počutje ni nikoli slabo vpliva- ^- Gotovo pa ima veliko za- ^8 pri mojem udeleževanju "1 udeležbi drugih krvodajal- cev tudi Tovarna nogavic Pol- ,e'^. kjer imajo izreden po- '^h za krvodajalstvo,« je po- : Jdal Marjan Žagar iz Ločice ° Savinji. T TAVČAR Ocenjevali so vina v okviru priprav na Jože- fov sejem , ki bo 19. marca v organizaciji Kmetijske zadruge Petrovče in Kme- tijske svetovalne službe Žalec, so prejšnji petek oce- njevali vina savinjskih vi- nogradnikov. Sedemčlanska komisija pod predsedstvom Toneta Vodovnika iz Kmetijskega zavoda Maribor, je med 75 vzorci poizkusila 18 rdečih, 35 belih in 22 sortnih vin. 17. in 18. marca bo še ocenjeva- nje domačih salam in kruha, rezultati pa bodo znani do Jožefovega, ko bo mogoča tudi degustacija. Vodni izruh na Cankarjevi v Velenju Po dolgotrajni suši je velik gejzir na Cankarjevi ulici presenetil mimoidoče, saj je v kratkem času poplavil polovico Titovega trga. Kmalu so vodovodarji zategnili ventile na hidrantu, vrtnarka pa se je zalivanja rož spet morala lotiti po starem, z malo kanglico v rokah. JOŽE MIKLAVC 8.-26. febraor 1998 12 NASI KRAJI IN UUDJE Z udarniškim delom do stanovanja Malo jih je, ki jesen življe- nja pričakajo v dvoje in potr- ditev življenjske poti praz- nujejo z zlato poroko. Ta redek jubilej sta pred dnevi praznovala zakonca Dora in Ivan Rozenštajn iz Velenja. Slavljenca, ki imata zanimi- vi življenjski zgodbi, sta se poročila 7. februarja leta 1948 v poročni dvorani na Starem trgu v Velenju. V zakonu so se jima rodili sin Andrej in hčer- ki Dora in Olga. Danes imata pet vnukov in pravnuka. Dora izhaja iz znane Kože- love rodbine. Rodila se je leta 1931 v številni družini z osmi- mi otroki. Ivan pa se je rodil pet let pred svojo nevesto v Subotici. Rozenštajnova dru- žina se je leta 1942 preselila v Velenje, ker je oče delal na železnici in kasneje kot kovaš- ki mojster v velenjskem rud- niku lignita. Sinova Emil in Ivan sta odšla v partizane in dočakala osvoboditev. Dora in Ivan, vsi smo ga klicali Jani, sta se poročila v hudih Dom in Ivan Rozenštajn iz Velenja ob zlati poroki 7. februarja letos. časih, ko preživetje ni bilo eno- stavno. Živeli so s posebnimi kartami, v gostilnah pa se ni dalo dobiti prav nič razen domačega jabolčnika. Dora je že leto pred poroko pobirala po njivah žitno klasje, tako da so imeli svatje tudi potico in bel kruh. Kar zadeva meso, so bili pri Koželo- vih na boljšem, saj je bil oče Kozel daleč naokoli znan mesar. Po poroki so prišle na dan še druge težave. Zasilno stanova- nje, majhno sobo, sta si nare- dila na podstrešju Koželove domačije, nato pa pridno so- delovala pri udarniškem delu v Velenju. Ko sta opravila dve- sto udarniških ur, sta lahko oddala prošnjo za stanovanje v velenjskih Prevozorijah, kjer je bilo do vselitve treba opraviti še dodatnih dvesto udarniških ur. Dora ni bila nikoli zaposlena, Ivan, zlatar po poklicu, pa je delal v rudni- ku in se je ob delu izučil še za električarja. Ob zlati poroki sta zakonca Rozenštajn napo- sled dobila še telefonsko šte- vilko, za kar so poskrbeli nju- ni trije otroci. m>mM.^. LOJZE OJSTERŠEK Vodstvo Sožitja ostaja v isti sestavi v Slovenskih Konjicah nameravajo letos zgraditi varstveno delovni center za odrasle duševno prizadete osebe. Center bo sofinanci- ralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, gradnjo bodo finančno pod- prle tri občine (konjiška, zreška in vitanjska), precej pa je za to ustanovo zbralo še društvo Sožitje. Varstveno delovni center bo urejen v prizidku, ki ga name- ravajo postaviti ob konjiški osnovni šoli V parku, vanj pa bo vključenih 28 oseb iz vseh treh olDČin. Sožitje združuje 78 zmer- no, težje in težko prizadetih oseb. Na nedavnem občnem zboru so najprej podaljšali mandat izvršnemu odboru, ki mu predseduje Mg Opraus, podpredsednica je Lidija Pratnemer. Nato začrtali še mnoge druge ( za to leto: med zahtevnejj bo gotovo pridobivanje nančnih sredstev in organ cija dobrodelnega konci ob dvajseti obletnici del( nja društva. Vsak mesec bi prirejali srečanja duše prizadetih otrok in njih« staršev, organizirali izle Primorsko, jesenski pi in novoletno srečanje. U( zevali se bodo vikend si narjev za družine z odr duševno prizadeto osebe med drugim sodelovali z činskimi institucijami pri sevanju problematike duši no prizadetih in z Zvezo' žitje. 4 Vec znanj o plastiki v šolskem centru Celje, Poklicni in tehniški elektro in kemijski šoli uvajajo v izobraževalni program ke- mijski tehnik s šolskim le- tom 1998/99 nekaj novosti. Ob dejstvu, da bodo polime- ri in keramika v homogenih in kompozitnih izvedbah do leta 2000 prevzeli 80-odstotni de- lež med industrijskimi surovi- nami, vodilno vlogo pa prev- zemajo v informatiki, •vesolj- ski in vojaški tehniki, avtomo- bilski industriji, elektrotehni- ki, embalaži, tekstilu, medici- ni in gradbeništvu, je v razvi- tem svetu predelava plastike dejavnost, ki se izjemno hitro razvija. Podobno velja tudi za Slovenijo, saj po zadnjih po- datkih plastiko predelujejo v približno 250 podjetjih, i dejavnostjo pa se ukvarjat kakšnih 1.300 obrtnikov. V Poklicni in tehniški e tro in kemijski šoli Šolsk centra Celje bodo s sept brom v programu kemi tehnik dijakom preko izB nih predmetov ob že dog znanih delih v laboratorj in kemijski tehnologiji ] nudili tudi področje sint( in predelave polimerov.^ novost podpirajo tudi v g podarstvu, pomembno pa da bi dijaki v šoli dobili z: nja o kemikalijah kot surc nah za sintezo polimerov sami sintezi, pri praktičn usposabljanju pa konkre znanja o predelavi polil rov. Zlata Blagotinškova iz Andraža V delu in skrbi, v veselju in radosti, v medsebojni ljubez- ni in spoštovanju, se je tudi Mariji in Štefanu Blagotin- šek skoraj neopazno nabralo 50 let skupnega življenja. Vzela sta se v cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polze- lo, v isti cerkvi sta po 50 letih zakon ponovno potrdila v navzočnosti šestih otrok z družinami in ostalih sorodni- kov, zatoporočno mašo pa je bral domači župnik Nikolaj Krajnc. Življenje obeh je močno zaznamovala vojna, posebno Štefanovo, ki so ga ujeli Nem- ci, ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko, pozneje pa so ga ujeU Rusi in zaprli v taborišče do konca vojne. Tri leta po končani vojni sta se Marija in Štefan poročila, še isto leto se jima je rodil prvi sin, v naslednjih 13 letih pa še dve hčerki in trije sinovi. Vsa leta živita na kmetiji, kjer se je Štefan rodil. Vedno je bilo dela in skrbi na pretek, kajti preskrbeti je bilo treba veliko družino. Sedaj so njune skrbi manjše, kmetijo je prevzel Zlatoporočenca obkrožena s svojimi najdražjimi. najmlajši sin, tako da zlato- poročenca delata kolikor ji- ma dopuščajo moči in koli- kor imata veselja. Najbolj se veselita svojih vnukov, kar petnajst jih je. in treh pravnukinj, ki jim z veseljem pripovedujeta o tem, kako se je živelo ne- koč. Marija in Štefan sta srečna, da sta dočakala toliko skup- nih let kljub trpljenju, bo- lezni in odpovedovanju. Že- lita si le še, da bi bili tudi njuni otroci deležni takšne sreče. T. TAVČAR Paru so maševali trije župniki Anton in Cecilija Levar iz Šoštanja sta se vzela leta 1948, ko sta se poznala ko- maj kakšno leto. Cecilija Ve- ber, doma iz Rudnice pri Podčetrtku, in Tone Levar, doma iz Bočne pri Gornjem Gradu, sta se prvikrat sreča- la za šankom v Celju. Ona je bila otroška varuška in gospodinja, on pa strojni mehanik v šoštanjski termoe- lektrarni. Ravno v Šoštanju sta preživela večji del skupnega življenja. Tone je bil amater- ski igralec, ki je nastopal na številnih podeželskih odrih, kasneje tudi zagret gasilec. Kar trideset let je bil tajnik šoštanjskega prostovoljnega gasilskega društva, novo cer- kev sv. Mihaela v Šoštanju pa je gradil, kot da bi bila njegov dom. Ni čudno, da so prav v tej cerkvi ob njuni zlati poroki maševali kar trije župniki, med njimi tudi dekan šaleške dekanije Jože Pribožič. Ob tej priložnosti so zapeli člani cerkvenega pevskega zbora sv. Mihaela. Tone, prihodnje leto bo preštel že devet križev, in komaj štiri leta mlajša Cecili- ja, sta se po petdesetih letih zakonskega življenja spet slo- vesno zaobljubila drug druge- mu. JOŽE MIKLAVC I. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Do torka 1230 prijav za izlet y torek smo zaključili s sprejema- njem prijavnic za sodelovanje na 26. j^letu 100 kmečkih žensk na morje. prejeli smo 1230 prijavnic, ki smo jih že rtzdelili po občinah celjskega območja. vsa leta, kar prirejamo akcijo, je tudi l^tos največ prijav iz občine Šentjur, sledi- jo pa občine Šmarje, Celje, Laško in Žalec, 0^] prijavnic pa je iz občin Mozirje, ^fglenje in Konjice ter ostalih občin. Če bi hoteli popeljati vse kandidatke bi potrebovali 25 avtobusov, žal pa bosta tudi letos odpeljala samo dva. Sto srečnih potnic bomo izžrebali v petek, 27. fe- bruarja ob 18. na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Ponikvi. Pokrovitelj je župan občine Šentjur Jurij Malovrh. Reportažo z imeni srečnih potnic bomo objavili že v petek zvečer ob 20.30 v programu Radia Celje ter prihodnji četrtek, 5. marca, v Novem tedniku. Potem bodo vse potnice dobile obvestilo s podrobnimi informa- cijami o izletu, ki bo 3. in 4. aprila v Lucijo pri Portorožu. Naša največja vsa- koletna akcija tako po petih tednih pre- haja v zaključno in najbolj razburljivo fazo z žrebanjem. Po njem bo stanje podobno prejšnjim letom, veliko razoča- ranih, le sto pa srečnih. T.VRABL Srebrna medalja za papigo iz Celja Od 25. januarja do 10. februarja je bilo v kraju Zuthpen blizu Amsterda- ma svetovno prvenstvo, na katerem so izbirali najlepše ptice. Med najlepšimi je bila tudi ptica iz Celja. Njena lastnica in vzgojiteljica je gospa Olga Dolenec, ki je na tem prvenstvu tekmovala z dvema primerkoma perlastih svetlozelenih papig. Eden od teh samčkov je prejel srebrno medaljo. Olga Dolenec je članica društva za varstvo in vzgojo ptic iz Celja, društva ki na takšnih in podobnih tekmovanjih že dolgo vrsto let dosega najvišja priznanja. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Franciji je gospa Olga za svojo ptico prejela zlato medaljo. M.A. NAKRATKO^^^J Zgornjesavin jski spomeniki MOZIRJE - Jutri, v petek, bo upravno enoto obiskal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, ki bo obiskal tudi Policijsko postajo Mozirje in prisostvoval predstavitvi knjige Naravni in kulturni spomeniki Zgornje Savinjske doline. Knjigo bodo ob 17.30 v Galeriji Mozirje predstavili zgodovinar Aleksander Videčnik ter avtorja, delavca DE Stanka Rosenstein-Žnidar in Polde Supin. US Irska inovativna miselnost o turizmu VELENJE - Promocijski center Velenje je v četrtek pripravil okroglo mizo o razvojnih možnostih turističnih območij. V pogovoru sta poleg predstavnikov turističnih organizacij sodelovala priznana irska strokovnjaka Bren- dan Russell, specialist s področja inovacij v turizmu in kreiranja novih turističnih produktov, in Willyam P. Levvis, direktor irskega regionalnega turističnega centra. Na zgo- vornih primerih iz prakse sta predstavila, kaj je v turizmu pomembno in zakaj so na Irskem tako uspešni. Njihov tržni model ponuja dragocene izkušnje tudi našim turističnim delavcem. KL Šmarcanov ne zanima pokopališče ŠMARJE PRI JELŠAH - V nedeljo ni prišla na referendum za razpis novega krajevnega samoprispevka niti polovica volilnih upravičencev. Med tistimi, ki so glasovali, sta bili kar dve tretjini proti uvedbi samoprispevka, s katerim bi uredili pred- vsem krajevno pokopališče. Zloženka o upravni enoti SLOVENSKE KONJICE - Konjiška upravna enota je izdala zloženko s svojo predstavitvijo. V njej je predstavljeno območje upravne enote, pregledno pa so opisane dejavnosti oddelkov ter uradne ure enote in krajevnih uradov v Zrečah, Ločah in Vitanju. V. M. Želijo imeti več članov POLZELA - Krajevni odbor SKD se je zbral na občnem zboru. O delu je poročal predsednik odbora Janez Cukjati. Organizirali so proslavo materinskega dneva, udeležbo na proslavi ob Dnevu državnosti na Črnem vrhu ter na taboru SDS v Postojni, shod SKD na Gori Oljki, aktivni so bili v pripravah na volitve za predsednika republike, pripravili so miklavževa- nje, pohod z betlehemskim ognjem in baklami k polnočnicam na Goro Oljko. V program dela so zapisali nadaljevanje dosedanjih aktivnosti, pridobivanje novih članov, ustanovitev skavtske organizacije, večje sodelovanje s pomladnima stran- kama, sodelovanje v organih nove občine itd. T. TAVČAR Povezovanje občin ŠENTJUR - Pred meseci so Šentjurčani poslali pobudo 13 sosednjim občinam za ustanovitev skupnosti občin med Savi- njo in Sotlo ter Dravinjo in Savo. Doslej so jo podprli v Štorah, Žalcu, Vojniku, Laškem, Šmarju pri Jelšah, Rogatcu, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Vitanju, o. povezovanju občin pa se niso izrekli v Celju, Podčetrtku, Kozjem in Zrečah. Na vprašanje, čemu pobude ne podprejo v Celju, je župan Jože Zimšek odvrnil, da se zavzemajo za dejansko povezovanje regije ob konkretnih vprašanjih in problemih, deklarativno povezovanje na papirju pa jih ne zanima. IS Rop o Beli knjigi v Šentjurju ŠENTJUR - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop bo jutri, v petek, obiskal Šentjur. Najprej bo obiskal podjetje E-Šport, si ogledal, kako napreduje gradnja doma upokojencev, ter se pogovarjal s šentjurskimi gospodarstveniki. Ob 16. uri pa bo v soorganizaciji 00 LDS in sindikata Skei v Alposu predstavil Belo knjigo o pokojninski reformi. IS Dokapitalizaci ja turizma LUČE - Podjetje za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska d.o.o. je po daljših pripravah s sklicom skupščine in imenovanjem upravnega odbora končno zažive- lo. V podjetje je vključenih 30 dejavnikov. Vseh pet občin Zgornje savinjske in Zadrečke doline ima v podjetju četrtin- ski delež, vendar potekajo pogovori, da bi prevzele večinski (51 odstotni) delež. Za dokapitalizacijo so se že izrekli v Lučah, kjer bosta tudi sedež in osrednji informacijski sistem podjetja. Ž.Z. Novi kilometri LUČE - V kratkem se bo začela širitev cest proti Konjskemu vrhu in Robanovem kotu, ki bosta v skupni dolžini 5 km tudi asfaltirani. Nekaj odprtih vprašanj je še s cesto proti Robanove- mu kotu, s katero bi bila obogatena turistična ponudba, vendar je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine že lani nasprotoval posegom. Ž.Z. Lani 158 porok na gradu Tabor LAŠKO - Župan Peter Hrastelj je včeraj v Zdravilišču Laško pripravil sprejem za vse, ki v občini skrbijo za sklepanje zakonskih zvez. Poleg treh matičarjev ima pooblastila države za sklepanje porok še štirinajst posameznikov. Lani se je na gradu Tabor poročilo 158 parov, od tega jih je bilo iz Laškega in okoUce le 50. JI Stoprvi občni zbor velenjskih gasilcev Na pustno soboto se zberejo člani velenjskega prostovoljnega ga- silskega društva na letnem občnem ihom. Letošnji je bil že stoprvi po vrsti. Lani so gasilci priskočili na pomoč triinsedemdesetkrat, od tega so tri- intridesetkrat gasili. V hribovske predele so pripeljali 408 tisoč litrov pitne vode. Na občnem zboru druš- tva, ki šteje 153 članov, so letos opravili tudi volitve devetih članov upravnega odbora, izmed njih pa bodo na prvi seji izbrali novega pred- sednika društva. Devetindvajset mla- dih gasilcev (nekateri so na sliki) se je zaobljubilo, da bodo odslej zvesti gasilskemu stanu. L. OJSTERŠEK Večer ljudskih pesmi in viž Zveza kulturnih društev Šaleška dolina je pred dnevi pripravila v velenjskem kulturnem domu prireditev Večer ljudskih pesmi in viž in nanjo privabila pevce ter muzikante, ki gojijo stare ljudske običaje. Nastopili so Postavkove deklete iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, skupina godbenic iz Gneča nad Mozirjem, deklici Venčani maj iz Šmartna ob Paki, Fantje z Graške Gore, Selški fantje iz Vinske Gore, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja, Prijatelji iz Šmartna ob Paki, godec iz Velenja Vinko Aberšek, citrar Marjan Marinšek iz Velenja, Ljudski pevci iz Andraža nad Polzelo Cna sliki), trio Stari Ravenčani iz okolice Šoštanja ter Solčavski fantje. Čeprav v mestnem okolju, sta domača glasba in pesem izzveneli prijazno in pristno. JOŽE MIKLAVC St.8..26.febraar 19981 Q I ŠPORT »E viva Espana!« Ademar Leon je s 24:26 (9:12) padel že v prvem poskusu ■ Celjani premagali tudi sodnike - Florjani za vzgled Za sedaj se je vse izšlo v skladu z željami celjskega tabora. Tveganje s Stefanovi- čem se je obrestovalo (tudi na povratni tekmi bo igral rahlo poškodovan), Načino- vič je potreboval in dobil sa- mozavest (njegov učinek je bil 100 odstoten), Peric pa je bil vrhunski prav v trenut- kih, ko je bilo to najbolj po- trebno. Revanšd v Celju bi utegnila biti na las podobna španski, za končni uspeh in izpolnitev evropskih načrtov pa bo po- trebno še kaj dodati, čeprav je izjemna zbranost in učinkovi- tost v najbolj odločilnih minu- tah vrlina, ki to sezono krasi celjsko četo. Je to že vrhun- skost, ki ji vsak nasprotnik priznava mesto v svetovnem vrhu? Za zdaj vse kaže na to. Uvrstitev v polfinale bi odvr- gla še breme imperativa in rumeno-zelene morda lansi- rala na sam evropski prestol. Zovkova risalna deska bo ver- jetno polna tovrstnih načrtov šele v aprilu. 1,6 mio mark in jajca na banko Naporno potovanje, zlasti zadnje 4 ure avtobusne vož- nje od Madrida do Leona, je vsem dodobra pokrčilo noge. Igralcem je sledila karantena v elitnem hotelu izven mesta, ki je v svoji zgodovini bilo tarča številnih barbarskih in islamskih napadov. Leon ni dajal vtisa, da bo prizorišče novega napada, tokrat celj- skega. Le simbolično število plakatov po mestu je opozar- jalo, da 150 tisočglava kastilj- sko-leonska prestolnica pri- čakuje, kar so zatrdili tudi or- ganizatorji, največji rokomet- ni spektakel v zgodovini. »Dvorana sprejme 6 tisoč obi- skovalcev in letos še ni bila polna«, je povedal predstav- nik domačega kluba, katere- ga letni proračun znaša 1,6 milijona mark. Zavarovalnica Prosesa, Banca Caja, mesto Leon in kastiljska regija pris- pevajo vsak po četrtino (me- sto Celje v pivovarniški prora- čun vbrizga le odstotek). Sre- dišče z agrarnim poreklom se dandanes ponaša z razveja- nim bančništvom, da pa ni vse v rožicah, priča sobotna stavka zaposlenih v Banco Pastor, ki so zaradi 54 milijo- nov pezet težkega dolga in grozečega stečaja v centru mesta prišli pred zgradbo, s kričanjem in transparenti opozarjali nase, nato pa pro- čelje zasuli z jajci in ob izteku delovnega časa ob 12. uri odš- li domov. Vsakdanji prizor, pravijo potomci vojščakov, ki so od tod lažje izrinili Mavre in Arabce, kot pa bodo gos- podarsko krizo. Španec v celjskili barvah »Ja kaj nikogar ne bo?« so se spraševali Florjani, ko je bila dvorana 15 minut pred tekmo skoraj povsem praz- na. Prav toliko časa pa so Španci potrebovali, da se jih je v Palazio Municipal de De- portes nagnetlo 5 tisoč. Ton ogrevanju so ponovno dajali - kdo drug kot Florjani - ti so celjskim rokometašem že pred dvorano pripravili bučen sprejem, poprej pa enega iz- med šoferjev avtobusa »preš- pricali« v celjske klubske bar- ve. Ni se jezil, čeprav so ga rojaki čudno gledali, kolegi pa kasneje celo odobravali nov izgled. Uro pred tekmo se je po dvorani vila slovenska pe- sem in tako je kljub neprimer- ni premoči španskih navija- čev bilo vso tekmo. Ob koncu še znamenita »E viva Es- pana!« iz grl privržencev laš- kega piva. Leonski avditorij se je čudil, nato pa gromko zaploskal celjskim navijačem. Vugi in Jani delita klofute Razlogov za veselje ni pri- manjkovalo. Boljši začetek domačih (3:0) ni zbil morale. Igre željni Načinovič je s po- močjo delilca žog Stefanoviča sprva kar sam pokril polovico igrišča. Najudarnejši v vrstah Ademarja Lozano je kmalu potreboval pomoč dobrodu- šnega jugoslovanskega veli- kana Kraljica, Slovak Demo- vič se ne znajde. Celjani pove- dejo, gledalci se s tem ne stri- njajo, prvi pri roki pa jim je bil celjski zdravnik Rudi Čajavec. Vugrinec in Likavec, ki sta bila takrat na klopi, sta prva skočila med gledalce in padlo je nekaj zaušnic. »V tej dvora- ni do sedaj sploh ni bilo inci- dentov,« pojasni domači športni novinar, ki krivca za izgred niti ne išče. Kmalu je bilo spet mirno in gostje so prvi del dobili. Nadaljevanje je prineslo še večjo zagrizenost, Šerbec pri 11:15 prestreže protinapad in s črte na robu igrišča skoraj iz sredine vrže v prazen gol. Po- teza, ki jemlje voljo. Kraljic je v obrambi visok kot leonska katedrala in zadrži nekaj stre- lov. Deleži pivovarjev na igriš- ču prične rasti. Le še Lozano in Benes lahko vodita špan- sko igro, toda v vratih za hrb- tom Hombradosa se kopičijo Jelčičeve, Pucove, Pungartni- kove, Načinovičeve in Šerbče- ve žoge. Da bo vse v redu, Načinovič ob kiksu v obrambi po očetovsko opravi s Pajovi- čem, nato ob nemogoči Peri- čevi obrambi slednjega polju- bi, v napadu po nerodnosti trči s Pungartnikom in obleži. Predstava, ki so jo domačini označili kot najspektakular- nejšo od izgradnje dvorane. 10 minut pred koncem se Ademar kljub zaostanku 6 golov približa na 19:20, na špansko stran stopita avstrij- ska sodnika Wille in Vorder- leitner. Celjanom vzameta ne- kaj žog, Ademar začuti pri- ložnost. Peric (14 obramb) prevzame krmilo ter Pisone- ru in Benesu najprej ubrani strela za izenačenje. Avstrijca, ki pri Celjanih iščeta dlako v jajcu, pošljeta Tomšiča in Jel- čiča na klop. »Perke«, ki so ga kamere španske televizije ne- nehno lovile, zadrži še Canci- no in Benesovo kontro. Puc na drugi strani »preluknja« Hombradosa (11 obramb), s krila asistira Jelčiču v sredino za nov zadetek, Vugrinec 5 sekund pred iztekom postavi piko na »i«. Najmlajše moštvo v Ligi prvakov izobesi belo zastavo - pozdrav med ekipa- ma in poklon navijačem. Iz dvorane do avtobusa mora celoten celjski tabor skozi »špalir« Florjanov. Cadenas hvali... »Celje Pivovarna Laško je ena najboljših ekip na svetu,« je bil po tekmi poln hvale španski trener Manuel Cade- nas Montanes. Ali je s hvalo na račun nasprotnika opravi- čeval svoj neuspeh, ve samo on. Za povratno tekmo v lju pa je menil: «Z manj na kami bi moji varovanci zi gali, kar bo naš cilj v revanj Pokopal nas je tudi pa^^ koncentracije in intenzivitet^ saj smo v zadnjih dneh igj^ preveč težkih tekem. Vem, d je v Ligi prvakov vsaka ekip močnejša doma. Če pa bi \^\ ko izbiral, bi v svojem moštv gotovo želel Perica. Sojenje i bilo povsem normalno.« ...pivo pa je potrebno ohladiti Glave so se po slavju v Šp, niji ohladile. Strateg Zdravk Zovko je že v mestu, kjer ? menjavo denarja še vedn zahtevajo potni list, našel m kaj rezerv. »Ko sem si ogled; posnetek tekme, sem post še bolj previden. Če se Panj dero vrne v ekipo, bo Adem; mnogo nevarnejši s strani i igrali bomo plitko obramb 6-0,« je še dodal in hkrati upi na povsem enako postavite španske obrambe, kar bi & Ijanom tudi ustrezalo, četu( nasprotniki slovijo po števi nih menjavah obrambne igri »Ademar me je prijetno prf senetil. Vsiliti jim moram naš ritem,« dodaja Alvaro Na činovič, ki se zaveda, da & Španci sposobni zaostane! izničiti. Direktor kluba Vladi Privšek pa verjame, da hod fantje odgarali tudi revanšo, čemer bi izpolnili osnovni cil v tej sezoni, potem pa bo čas za razmišljanje o višjih stop ničkah še dovolj, kar velja tu di za morebitne okrepitve ' naslednji sezoni: »Krožijo vsi mogoče govorice, vendar na pojasnim, da bo ekipa za pri hodnje leto znana konec me seca maja. Tudi v minulih le tih se je veliko ugibalo, pa si je kasneje to izkazalo ko neutemeljeno,« je še odgovo ril na vprašanje, da naj bi Jo Vič (Badel Zagreb) in Kneževi č (Borba Luzern) postala no va člana celjskih šivovarjev. PRIMOŽ ŠKERI Tekma v dvorani Golovec se bo v soboto pričela ob 18. uri, sodila bosta Čeha Vaclav Kohout in Ivan Dolejs. Ade- mar Leon bo v petek (zaradi slabih izkušenj iz gostova- nja v Beogradu) z letalom prispel v Gradec, isti dan bo- do na Golovcu opravil tre- ning, nameščeni pa bodo v hotelu Hum v Laškem. Vrata dvorane bodo odprta od 15. ure dalje (zaradi sejma Flora bo vhod z zahodne strani), gledalce pa bo pred tekmo zabaval Pidži, ki je tudi že pripravil novo navijaško himno. Zaradi presenetljive zmi ge nad evropskim prvakoi Barcelono s 33:28 se je vlogi favorita nenadom znašel madžarski Fote; Podprvak Badel Zagreb b za polfinale mimo švicarski ga Winterthurja mon ubraniti zagrebških 27:2< Nemški Lemgo pa je po u< pehu na Portugalskem 29:25 že izrinil ABC Brago. Premiemi incident v Palacio Municipal de Deportes. Za vsak primer je posredoval še Iztok Puc Dejan Peric - njegove sposobnosti je okusil tudi Fernando Hemandez. Slavje ob zmagi so Pivovarji delili s Florjani, ki jim za navijanje v Leonu pripada čista desetka. k8.-26. februar 1990 rSNOPIČ I ŠPORT |Q ||i«prezeiitanci ; (udi Mira in Marin \ Končale so se tudi izbirne ^ l^^e za dopolnitev moške ^ genske kegljaške repre- ,i,tance. Celjani med moš- j li^i nimamo nobenega i^didata, niti kvalitetnega .ffljača, ki bi lahko nosil jj državni dres. Zato pa 00 imeli vsaj pet ali šest ,prezentantk. reprezentanco je na- Jječ strokovni svet Kegljaš- zveze Slovenije določil ■ ^riko Kardinar, Biserko ^,iak in Jožico Šeško. Na J ravkar končanih izbirnih J liinah pa je v osmih nasto- j tipo 100 lučajev premočno I, ivojila prvo mesto Mira )ifobelnik, tretja pa je bila ,arta Zupane, ki so tako aipolnile reprezentanco, ustni red ostalih: 6. Andreja lazlag, 7. Helena Čeh in 9. i()lona Koštomaj (od 12 na- sfopajočih). J.K. MKRATKO Ljubljana: Na odprtem fkmovanju Slovenije v stre- ^ju z vojaško pištolo M57 ipištolo proste izbire je v m kategoriji ekipna zmaga [ipadla SD Celje (Zdovc in ece sta dosegla dvojno lago], v drugi pa so postali )dprvaki (Frece je bil drugi, hvc pa peti). Ženski naslov domena celjskih kegljavk S finalnim nastopom najboljših 24 kegljavk in kegljačev se je na kegljišču Golovca sklenilo letošnje državno posa- mično kegljaško prvenstvo. V zadnjih dveh nastopih smo videli nekaj izredno zanimivih dvobojev in tudi novi rekord kegljišča, ki ga je dosegel novi državni prvak Boris Urbane, član Ljubljanskega Norika, ter trojno zmago domačih keg- ljavk. Nova rekordna znamka je sedaj 1020 podrtih kegljev, prejšnji rekord je imel Harry Steržaj 1009 podrtih kegljev, ki pa se je tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko je bil zaradi boljšega čiščenja tretji Zdravko Štrukelj (Iskraemeco Kranj), kajti enak zbir v štirih nastopih je dosegel tudi Uroš Stoklas (Rudar). Celjani so imeli pred zadnjim nastopom v soboto in nedeljo v Celju na odličnem tretjem mestu člana Cestnega podjetja Milana Lešnika. Žal pa je v nastopu med reprezentanti popolnoma za- tajil, dosegel za 200 kegljev slabši rezuhat toda ob koncu vseeno osvojil soUdno osmo mesto. Z našega območja sta v finalu nasto- pila še Celjan Zdravko Salobir (12. mesto - 3262 kegljev) in Konjičan Andrej Fideršek (19. mesto - 3555 kegljev). V ženski konkurenci so celjske tekmoval- ke ubranile tradicijo, da je naslov državne prvakinje rezerviran za eno od tekmovalk iz Celja. Po do sedaj osvojenih šestih naslovih, 1991 Marta Zupan, 1992 Biserka Petak, 1993,1994 1995 in 1996 Marika Kardinar, je letos v izredni borbi z Mariko Kardinar osvojila svoj drugi naslov Biserka Petak. Od Po izenačenem boju je naslov pripadel Biserki Petak. klubske kolegice je bila po 400 lučajih boljša za pičlih sedem kegljev. Uspeh je dopolnila še Mira Grobelnik s tretjim mestom in najbolj- šim rezultatom v izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance, ki bo maja nastopila v Celju na svetovnem prvenstvu. Med finalist- kami so iz Celja uspešno nastopile še Vesna Kranjc (8. mesto), Jožica Šeško (10), Polona Koštomaj (12), Marta Zupane (15), Helena Čah (17), Andreja Razlag (19) in Ljuba Tkalčič (21). JOŽE KUZMA Foto: Sherpa Državni rekord za Valencio prepozen čeprav je na manjšem medklubskem dvoranskem mi- tingu v Celju Urban Acman v teku na 60 m s časom 6,75 izboljšal državni rekord, Anja Valant pa v troskoku skoči- la solidnih 16,46 m, ju med potniki na EP v Valencio (od petka do nedelje) ne bo. Cankar, ki bi se tekmovanja lahko udeležil, je zaradi poškodbe nastop odpovedal. Zanj je dvoranski del sezone najbrž že izgubljen. Novo merjenje moči na evropski ravni bo minilo brez atletov Kladivarja-Cetisa. Acman je šprintersko normo sicer dosegel, toda prepozno, po izteku postavljenega roka, formo Valantove pa je vodstvo reprezentance ocenilo kot nezadostno. Poleg poškodovanega Gregorja Cankarja sta se Valencii odrekla še Britta Bilač in Helena Javomik, v Španijo pa potuje le 5 reprezentantk: Saša Prokofjev in Alenka Bikar (60 in 200 m), Jolanda Čeplak (800 m), Brigita Bukovec (60 m ovire) in Nataša Erjavec (krogla). JK, PŠ PANORAMA NOGOMET Prijateljske tekme: Drava- Protonavto Publikum 3:2 (0:1), Esotech Šmartno-Pro- tonavto Publikum 0:1 (0:1), Rudar (V)-Živila Triglav 2:1 (1:1). KOŠARKA 1.A SKL (M) 2. del, 2. krog: PIL-Postoj- na 93:65 (47:35) Goljovič 26, Lisica 17, Tovornik 15, Kune 13, Dončič 11, Dragšič 4, Beči- rovič 3, Kazafeovič 2. KSP- Helios 89:58 (43:26) Kobale 19, Petranovič 16, Horvat 13, Jagodnik 12, Cizej 10, Šamani- č 6, Jeklin 5, Rituper in Udrih 4. Vrstni red: Union Olimpija 46, PIL 45, KSP 41, Krka 39, Helios in Postojna 36, Slovan in Zavarovalnica Maribor 35, Kraški Zidar 33, Pošta Mari- bor Branik 32, Idrija 29, Krško 25. 1.B SKL (M) 19. krog: Comet-Kemo- plast 82:73 (35:36) Novak 24, Kožar 12, Lušenc in Železni- kar 11, Sivka in Pavlin 8, Keb- Uč 4, Jesenek in Ravnihar 2 za Comet, Urbanija 26, Sušin 15, Gajšek in Čop 8, Madžarac 6, Maček 5, Kočar 3 in Škornik 2 za Kemoplast. Vrstni red: Lo- ka kava 35, Triglav in Zagorje 34, Union Olimpija ml. 31, Hrastnik in Gradbinec Radov- ljica 29, Comet (-1) 28, Ilirija 27, Radenska 26, Kemoplast 23, Jezica 22, Litija (-1) 21. 2.SKL (M) - od 1. do 8. mesta 2. krog: Rogla Atras-Cerki- ca 60:45 (22:25), Elektra-Nova Gorica 73:64 (44:35). Vrstni red: Elektra 15, Rogla Atras 14, Nova Gorica, BP 93 Kam- nik in Cerknica 12, Proton Medvode in Yurij Plava Lagu- na 11, RE Relastan Maribor 9. 2.SKL (M) - od 9. do 16. mesta 2. krog: Ekipa Janče-Celje 70:71 (32:33), Portorož-PUma Prebold 62:67 (27:32). Vrstni red; Celje 16, Plima Prebold 14, Snežnik Kočevska Reka 13, Črnomelj, Ekipa Janče, Bi- strica in Portorož 11, Slivnica 7 (izstopila). ROKOMET Liga prvakov (M) Četrfinale (prva tekma): Ademar Leon-Celje Pivovar- na Laško 24:26 (9:12) Jelčič 6, Načinovič 5, Puc in Šerbec 4, Stefanovič 3, Pungartnik 2, Vugrinec in Pajovič 1. Pokal EHF(Ž) četrfinale (prva tekma): Otelul Galati-Juteks Žalec 36:22 (16:11) Zidar 6, Randl 5, Derčar in Kline 4, V Dolar 2, Volk 1. 1. DRL (M) 14. krog: CPL-Prule 32:20 (14:7) Likavec 7, Pungartnik 6, Jelčič 4, Šerbec, Tomšič in Načinovič 3, Šafarič in Puc 2, Pajovič in Vugrinec 1. Pre- vent-Gorenje 33:27 (13:13) Tome, Rozman in Cvetko 5, Sovič 4, Krejan 3, Bedekovič in Tamše 2, Plaskan 1. Vrstni red: PIL 26, Andor in Prule 67 20, Prevent in Trebnje 19, Krš- ko 15, Gorenje 14, Slovan 12, AFP Dobova 9, MARC Škoflji- ca 6, Delmar 5, Sevnica 3. l.DRL (Ž) 14. krog: Mlinotest-Juteks 16:37 (6:21) Derčar 12, T Do- lar 6, V. Dolar in Zidar 5, Randl 4, Kline in Vovk 2, Jager 1. Vegrad-Izola 21:17 (10:8) Ju- kič, Rodič, Ibralič in Noters- berg 4, Dešman in Krajnc 2, Nojinovič 1. Vrstni red: Krim Electa (-1) 26, Robit Olimpija 24, Juteks in M-Degro Piran (- 1) 21, Bella Viola 16, Gramiz Kočevje 10, Izola 8, Vegrad 6, Burja 4, Mlinotest 2. ODBOJKA 1.B DOL (M) 22. krog: Ljutomer-Šoštanj Topolšica 3:2 (8:15, 11:15, 15:8, 15:10,15:11). Vrstni red: Krka 14, Granit 12, Šoštanj Topolšica in Hoteli Simonov zaliv 8, Brezovica in Termo Lubnik 6, Ljutomer in Kočev- je 4. 1.A DOL (Z) 22. krog: Marsel Ptuj-B&L Utrip Prebold 3:0 (15:6, 15:7, 15:2). Vrstni red: Infond Bra- nik 16, TPV Novo Mesto 12, Kemiplas in ZM Ljutomer 10, Sobota 8, Krim in Marsel Ptuj 4, B&L Utrip Prebold 0. 1.B DOL (Ž) 22. krog: Šentvid-Kajuh Šo- štanj 3:1 (12:15,15:4,15:7,15:3). Vrstni red: Špecerija Bled 16, Šentvid 12, ŠOU 10, Tabor 8, HIT Nova Gorica in Prevalje 6, Meltal 4, Kajuh Šoštanj 2. HOKEJ DP, skupina B - 2. del 6. krog: Triglav-Inpos Celje 2:6 (0:2, 1:3, 1:1). 7. krog: In- pos Celje-HDK Bled 12:4 (3:2, 7:1, 2:1). 8. krog: HIT Casino Kranjska gora-Inpos Celje 3:2 (1:1,2:1,0:0). Vrstni red: HIT Casino Kranjska gora 13, Pro- tonavto (-1) 12, Inpos Celje 10, Triglav (-1)4, HKD Bled 1. Frecetova Čez japonski mit 1\idi na turnirju za Svetovni pokal v Miinchnu so dekleta JK Sankaku zadovoljivo nastopila. Maja Frece je kot prva Slovenka na uradnih tekmovanjih premagala japonsko predstavnico. Frecetova je v Nemčiji ponovila avstrijski uspeh in konča- la na 7. mestu, potem ko je izločila Amao Miki (Jap), Franke Doren (Nem) in Agato Mroz (Pol), morala pa priznati premoč olimpijske zmagovalke Belgijke UUe Velbruch. Na turnirju se je borilo 500 tekmovalcev iz 45 držav, Regina Jerneje in Urška Žolnir pa sta nastopili slabše. Jernejčeva je izpadla po porazu z belgijsko predstavnico, Žolnirjevo pa je v repesažu izločila Brazilka Vania Ishi. VL Ustanovljen KK Rogaška 98 , v Rogaški Slatini so skli- , Jli ustanovno skupščino , ovega košarkarskega ko- f (Ittiva, ki bo zapolnil praz- I ino po propadu KK Rogaš- iDonat Mg. . Upravni odbor bo vodil pred- fdnik kluba dr. Damir Franič, ^paj pa si bodo prizadevali it ugotoviti pogoje igralcem in I- enerjem, ki bi lahko ponovno h Ognili raven košarke v tem • '^stu. Osnovo kluba bodo po- ■ ^ rogaške košarkarske šole, ki " vodi Milan Bastašič, tvorili ["ladinci. Sredstva za delo bo Pfva prispevala Športna zve- za, zato se bo prvo moštvo novoustanovljnega kluba v 3.SKL vključilo že jeseni. Kot so na skupščini, ki so se je udeležili štirje nekdanji igralci KK Rogaš- ka Donat Mg poudarili, nov ko- lektiv nima nič opraviti z lani propadlim, delo v njem bo ama- tersko. Položaj košarke je bil v zdraviliško-steklarskem centru na moč podoben že leta 1980, ko je košarka že ugasnila, dve leti za tem pa ponovno vznikni- la in se leta 1996 povzpela do nastopa v evropskem pokal Ko- rač. JANEZ TERBOVC Sodnika pokvarila derbi 1 Konjičani so se z zmago v l^gionalnem derbiju l.B ko- ^rkarske lige z 82:73 ^^5:36) Šentjurčanom od- '^'žili za poraz v prvem de- ^erjenje moči ekip, ki sta ^■^^avo potrebovali nov par je z zbeganim sojenjem f^l^varil ljubljanski sodniški '^ojec Povše-Krauthaker. J^iPrej sta Šentjurčanom raz- '^'iavila regularen koš ob iz- pti prvega dela, Cometu i^^nala zadetek, ki ga ni bilo, J'Minuti pred koncem pa ob :^^stanku gostov vsega 3 toč- ;^J^lopi Kemoplasta dosodila :/]^ično napako. Do konca ,/»ega dela so še trije krogi, •^terih na bo Comet zdai igral za šentjurskega ligaša. Konjičani namreč morajo, če želijo v boj za A ligo, v zaosta- li tekmi najprej premagati Li- tijo (tekma je bila včeraj po zaklj. redak.) in nato še Jezi- co. Obe ekipi bosta igrali tudi s Kemoplastom, vsi pa se ob- stanka krčevito oklepajo. PŠ, Foto: Sherpa Jure Ravnihar (Comet) je v prodoru mimo najboljšega igral- ca derbija Romana Urbanije (Kemoplast) dosegel edini točki. Popravek v prejšnji številki smo v članku »Športniki leta 1997 tudi v Velenju« v Boštjana po- motoma preimenovali enega nominirancev balinarja Zora- na Rednaka. Za napako se opravičujemo. Uredništvo 16|_^_wt^T>ji_ V Evropo tako ali drugače! Pred začetkom drugega dela državnega nogometnega prvenstva. Prvi dan v marcu bo ožive- lo pet prvoligaških nogomet- nih igrišč, kajti začenja se spomladanski del državnega prvenstva. Liga 10, ki je bila pred ustanovitvijo predstav- ljena kot najboljša rešitev za slovenski nogomet, pa je hi- tro dočakala svoj konec. V zadnjih tednih se je največ govorilo o prvi ligi s štirinajsti- mi moštvi, na ponedeljkovi skupščini pa so se delegati od- ločili za ligo z dvanajstimi klubi in trikrožnim sistemom. Tak- šen način tekmovanja je naj- bolj zagovarjal predsednik združenja prvoligašev in direk- tor NK Protonavto Publikum Brane Florjanič, čas pa bo po- kazal, ali je ta rešitev dejansko najboljša za naš žogobrc. Velika pričakovanja Vsi prvoligaši se bolj kot z novim tekmovalnim sistemom ubadajo z razmerami v svojih sredinah. Evropskih želja je vse več. Kar sedem ekip v elitni konkurenci bi namreč želelo zastopati Slovenijo v enem iz- med evropskih pokalov, pro- stora pa je za štiri in zato že lahko napovemo, da bodo trije silno razočarani. Med tiste, ki bodo igrali na evropskih nogo- metnih igriščih mnogi uvrščajo trenutno vodilno Muro, HIT Go- rico, Primorje in Maribor Teata- nic, omenjene naj bi iz ozadja resno ogrožal Protonavto Publi- kum, preboj SCT Olimpije ali velenjskega Rudarja tik pod vrh pa bi bil že kar senzacionalen. Mnogi so prepričani, da Mura ne bo zdržala pritiskov, zato iščejo kandidate za osvojitev naslova prvaka med ekipami, ki so uvrščene od 2. do 5. mesta. Pri dnu je v najslabšem položa- ju novinec SET Vevče, Korotan in Beltinci naj bi se borila za 8. mesto, ki zagotavlja obstanek. Na Prevaljah so ponovno za- bredli v krizo in če ne bo kak- šnega presenetljivega preobra- ta, so prav Korošci kandidati za dodatne kvalifikacije za obsta- nek v driTžbi najboljših. Ljubite- lje nogometa na Celjskem pa seveda najbolj zanima razplet pri vrhu in v sredini prvenstve- ne lestvice. Protonavto Publikum: Samo Evropa! Na Skalni kleti nestrpno od- števajo dni do začetka spomla- danskega dela prvenstva. Prva polovica sezone je bila solidna, ne pa navdušujoča. Izpad iz pokala z drugoligašem Elanom sicer ni pustil hudih posledic, toda malce je zagotovo načel samozavest igralcev. Po dol- gem času se bodo lahko Celja- ni v nadaljevanju sezone pos- vetili samo prvenstvenim ci- Marcelino Herico Anderson Boi je nova brazilska okrepitev Celjanov. Ijem, ki so najvišji doslej. Ru- meno-modri so s Stankom Po- klepovičem napovedali na- skok na enega izmed prvih treh mest in pri tem niso izklju- čevali možnosti za osvojitev ene izmed lovorik. Slednjega sicer ne gre pričakovati, vsi v klubu pa upajo, da se bo letos izšlo za bolj cenjeno evropsko tekmovanje kot lani. Intenziv- ne zimske priprave v Celju in Dalmaciji so, kot poudarjajo vsi v en glas, uspele. Moštvo naj bi bilo dobro pripravljeno, vzduš- je odlično, nogometaši, uprava, stroka imajo skupen cilj, ki je realno dosegljiv. Zavedajo pa se, da je pred njimi peklenskih 18 krogov, v katerih bo potreb- no osvojiti več točk, kot v prvi polovici sezone. Najpomem- bnejši bo start, razpored v za- četku pa je težji kot kdajkoli doslej: SCT Olimpija, Mura, Maribor Teatanic, Primorje. Že po štirih krogih bo jasno ali so cilji uresničljivi. Potrebno bo vsaj dvakrat zmagati! Manj kot 6 točk v startu bi bržčas pome- nilo konec evropskih sanj. To- da o tem v Celju ne razmišljajo. Raje se zatekajo k smelim na- povedim, kar je potrebno poz- draviti, saj je le s takšno misel- nostjo moč dvigniti temperatu- ro v mestu ob Savinji ter animi- rati regijo. »Vsi skupaj moramo storiti vse, da ustvarimo zma- govalno miselnost, da navijače prepričamo v našo kakovost in zbralo se jih bo več, kar pome- ni boljšo podporo s tribun, ki prinese vidnejše rezultate,« pravi Stanko Poklepovič. >Špa- co< je spremenil svoje mišljenje o slovenskem nogometu in za- veda se, da bo zelo težko priti pod vrh. Toda temperamentni Splitčan je prepričan, da lahko s svojimi varovanci preseneti že v marcu. »Zdi se mi, da bomo hit v uvodnih krogih. Raje ne bi govoril o točkovnem izkupičku, toda upam, da bo- mo prijetno presenetili,« je na- povedal trener Protonavta Publikuma. In kako naj bi iz- gledala celjska zasedba? V vra- tih bo zavoljo prevelikega šte- vila tujcev pogosteje stal Luka Grešak, prosti branilec najbž ostaja Gregor Blatnik, ki je bil tudi v igri za položaj zadnjega veznega. Obrambne naloge bodo največkrat zaupane Go- ranu Sankoviču in Damjanu Romihu ali Marku Križniku. Na desnem boku naj bi kraljeval Aleš Kačičnik, ki se je izvrstno vključil v ekipo, na drugi strani bodo do izraza prišle izkušnje Matjaža Štancarja. Kreatorja Si- mona Sešlarja bo popravljal Brazilec Boi, za gole pa bosta zadolžena temnopolti Somalia in novopečeni reprezentant Al- joša Sivko. Če temu prištejemo še vsaj deset zadetkov Faika Kamberoviča, se zdi, da je do- segljivo najmanj 3. mesto. Za uresničitev te napovedi pa je seveda potrebna vrhunska igra in pridno nabiranje točk. To pa privablja gledalce. Skalna klet končno rnora oživeti! Rudar: Preporod? v Velenju so podobno kot pri večini slovenskih ligašev nad- vse zadovoljni s pripravami, ki so potekale v idealnih vremen- skih pogojih. Žal so >knapi< v precej nezavidljivem položaju. 7. mesto na prvenstveni lestvici je bistveno manj od načrtova- nega. Menjave trenerjev in igralcev so pustile posledice, novi trener Drago Kostanj šek pa bo moral vse popraviti. Ve- lenjski strateg trenutno najbolj tarna nad skromnim številom nogometašev: »Na voljo imam le peščico mož, ki so stoodstot- no pripravljeni. Pestijo nas poš- kodbe, tako da zaenkrat sa- njam le o izboljšanju zdravs- tvenega stanja v ekipi.« V klubu so prepričani, da niso zapravili možnosti za preboj pod vrh. Še vedno namreč zaupajo stroki in igralski zasedbi, ki je po Adut Velenjčanov Ilir Chauslari (v ospredju). mnenju vodilnih mož dovolj kakovostna za uvrstitev med prve štiri ekipe. Ob jezeru so si že pred sezono želeli uvrstitve v Evropo, jeseni se jim je malce zalomilo, toda verjamejo v bis- tveno boljše nadaljevanje. »V polfinalu slovenskega pokala moramo izločiti Muro,« podar- jajo in ne razmišljajo o more- bitnem spodrsljaju. Na redni letni skupščini minuli teden so izpostavili delo z mladimi. Končno bi namreč na površje moral priplavati novi Karič, ampak zdi se, da v Velenju mladinci ne dobijo prave pri- ložnosti. Drago Kostanjšek naj bi jim bolj zaupal, seveda pa se igra ne bo vrtela okrog njih. Za to bodo zadolženi izkušenejši, ki bodo morali pokazati precej več kot jeseni. Najsvetlejša toč- ka rudarjeve ekipe je zagotovo Mladen Dabanovič, katerega jesenske partije so bile najbolj opazne in na trenutke vrhun- ske. Ilir Chauslari je že na neka- terih pripravljalnih tekmah na- povedal, da bo na igriščih zbral največ kilometrov, vprašanje pa je če mu bodo soigralci vsaj približno sledih. Vrnitev 2( na Pavloviča v vrhunsko fot bi pomenila preporod, saj bi Velenjčani z njim ter s trei no poškodovanima Hribai] in predvsem Jernejem Javo kom, pomenili veliko ne nost za nasprotnikove vrata Vloga strelca je bila sicer i pana Vidojeviču, ki je razofi manj kot Rad, navdušil vseeno ni. Skratka Rudar moral zaigrati povsem drug in biti bistveno učinkovitf kajti v nasprotnem primen dosegljivo le 7. mesto, ali pj to ne. Pritisk sponzorjev jej cejšen, nestrpnost je razun va, kajti nekajletna velika ganja niso dala ustreznih re; tatov, sedaj pa naj bi us] prišel čez noč. »Tako ne j vendar bomo storili vse, da stvari premaknejo na bc Skušali bomo igrati dopadlj in učinkovito, čeprav trenu še nisem najbolj zadovolje pravi Kostanjšek, ki opozi na luknjasto obrambo, a t da bodo tudi te težave li odpravljene. NK Rudar bo tembra slavil 50-letnico del nja in takrat naj bi ob skup v Velenju gostili nasprot zvenečega imena. In to žarometi! Vse lepo in prav da trenutno je potrebno kot o novostih razmišljal rezultatih. Žarometi ne ig in ne privabljajo občins Lahko pa posvetijo v lepšo hodnost. Do septembra b pot do nje iskali igralci s tre jem. Upajmo, da ne bodo z TOMAŽ LUl Foto: SHH Zalčanice pred slovesom (Pre)visok poraz v Romuniji s 36:22 (16:11) je rokome- tašice žalskega Juteksa oddaljil od možnosti za polfinale EHF, kar bi bil največji uspeh kluba. Tako pa bodo v nedeljo na povratni tekmi igrale le za čast, ponovitev lanskega dosežka pa je mlado ekipo dokončno uvrstil v srednji evropski kakovostni razred. Otelul Galati, ki ga vodi romunski državni selektor Cornel Badulescu, je sobotni obračun brez svoje najboljše igralke pričel hitro in učinkovito ter domala vsak napad kronal z zadetkom. Po prednosti 10 golov je žalski trener Bojan Požun svoje varovanke le umiril in v prvem delu zaostanek prepolovil. Pri domačinkah sta nato »potegnili« Berilajeva (14 golov) in Stanciuajeva (9), nemočne gostje, ki so nastopile brez Orozo- ve in s poškodovano Lakičevo, pa ob nenaklonjenosti armenskih sodnikov niso imele več možnosti. Kljub temu, da bo nedeljska tekma formalnost, se Žalčanke želijo poslo- viti z zmago, ki pa bo težko dosegljiva. TT, TL ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 26.2. Smučanje Rogla-Ostruščica: FIS sla- lom M in Ž. PETEK, 27.2. Hokej DP-skupina B, 9. krog - Ce- lje: Inpos Celje-Protonavto. ~ soBonrOs.S! Rokomet Liga prvakov (M), četrtfi- nale (povratna tekma) - Ce- lje: Celje Pivovarna Laško- Prosesa Ademar Leon (18). l.DRL (M), 15. krog - Vele- nje: Gorenje-Trebnje. l.DRL (Ž), 15. krog - Škofi- je: Burja-Vegrad Velenje. Košarka l.B SKL (M), 20. krog - Šentjur: Kemoplast-Gradbi- nec Radovljica (19), Ljublja- na: Ježica-Comet (20). 2.SKL (M) od 1. do 8. me- sta, 3. krog Ljubljana: Yurij Plava Laguna-Rogla Atras (16), Medvode: Proton Med- vode-Elektra (14). 2.SKL (M) od 9. do 16. me- sta, 3. krog - Celje: Celje- Snežnik Kočevska Reka (19), Polzela: Plima Prebold-Ekipa Janče(18). l.SKL (Ž) odl.do6. mes 8. krog - Ljubljana: ADD Hi ja-Ingrad Celje (17). l.SKL (Ž) od 7. do 12. n sta, 6. krog - Slovenske Kol ce: Comet-BTC Terminal ! žana (17). Odbojka l.B DOL (M), 23. krof Šoštanj Šoštanj Topolšii Krka (19). l.A DOL (Ž), 23. krog-2 lec: B&L Utrip Prebold-KriB l.B DOL (M), 23. krog Šoštanj: Kajuh Šoštanj-H Nova Gorica (17). Kegljanje 1. liga (M), 18. krog-M« vode: Hidro-CP Celje (15). 1. liga (Ž), 18. krog - Piri Adria Convent-Miroteks (1^ NEDEUA,1.3. i Nogome. ^ 1. SNL, 19. krog - Ljubi na: SCT Olimpija-Protona^^ Publikun Velenje: Rud^ SET Vevče (obe ob 15). Rokomet Pokal EHF (Ž), četrtfin^ (povratna tekma) - Žalec: J' teks-Otelul Galati (17). SREDA, 4.3. ^ Rokomet l.DRL (Ž), 15. krog-ŽalJ* Juteks-Gramiz Kočevje (l^' Št.8.-26.lebff«ar1998 . SNOPIČ I - ..KUITMRA ^_ Knjige za tretje tisočletje V Celju se v ponedeljek začenja knjižni teden »Človek tretjega tisočletja - boš še človek?« "zaključek drugega tisoč- ^etja in prehod v tretje sta ifgpjetena z veliko upi, stra- ipvi in misticizmi. Nič čud- lega, saj je zlasti zadnje, na- > J stoletje človeštvu prine- slo ogromne spremembe, ki .Qposegle v samo bistvo člo- ' fgkove ontologije. Po eni ' itrani smo se povzpeli v ve- solje, po drugi pa pahnili v ,edo zasvojenosti, osame, jojii in kriminala. In kaj jani bo prinesel jutri,« so se • ,0 besedah Jožeta Volfanda praševali v podjetju Fit-me- jia, ko so pripravljali letoš- ■ iji knjižni teden v Celju. jI ^ Knjižni teden bo imel za ibiskovalce odprta vrata vse Mo sobote, 7. marca, dnevno ^ned 9. in 19. uro oziroma v .oboto do 15. ure, spremljala jjiaga bo vrsta prireditev. Že v Ponedeljek dopoldne pri- javljajo v kavarni Celjskega J loma pogovor o knjigi Tone- „ a Peršaka Slovenija čez 20 let, ob 18. uri pa bo okrogla miza o razvoju Celja in regi- je v tretjem tisočletju. Bo Ce- lje z regijo v tistih časih še zaostajalo, ali so kakšne možnosti za preobrat? Na vprašanje bodo voditelju Jo- žetu Volfandu skušali odgo- voriti strokovnjaki in pred- stavniki posameznih gospo- darskih in družbenih dejav- nosti. V torek dopoldne bo predstavitev CD romov DZS Moje prvo raziskovanje sve- ta in Kako pa to deluje, v Zimskem vrtu Celjskega do- ma bo podjetje Eurocom iz Petrovč preko celega dne pri- pravilo spoznavanje global- nega sveta Interneta in so- dobnih računalniških reši- tev, ob 18. uri pa pripravljajo še Večer z Mohorjevo družbo z zanimivim naslovom Pro- sto plezanje v življenje. Eu- rocomovo računalniško pred- stavitev bodo ponovili tudi v sredo, ko bo dopoldne še predstavitev založniške de- javnosti Slovenskega eko- loškega gibanja, ob 18. uri pa predavanje in pogovor na te- mo Znanstveni in etični iz- ziv: kloniranie človeka, s strokovnjaki iz slovenskega genetskega društva, inštituta za biokemijo in medicinskega centra za molekularno biolo- gijo. Prihodnji četrtek priprav- ljajo predstavitev Windows NT in sodobnih rešitev za us- pešno poslovanje podjetij, varnost podatkov in komuni- kacije, sledil bo strokovni posvet o izobraževanju za tehniške in naravoslovne po- klice, v petek pa še predstavi- tev Gorenje Pointa Informati- ka ter posvetovanje o razvoju informatike v tretjem tisočlet- ju. I. STAMEJČIČ V Celjskem domu bodo knjižni teden odprli v pone- deljek dopoldne, sodelova- nje s knjižno ponudbo pa so napovedale Cankarjeva za- ložba. Mladinska knjiga. Po- murska založba. Založba ob- zorja, DZS, Pasadena, Mo- horjeva družba. Tehniška založba, Prešernova družba, CZDD Center Oxford, Deva- na, Sidarta, Ara, Gospodar- ski vestnik in Antika Celje. Pl ZAPISOVANJA V imenu podgane Piše: TADEJ ČATER Priznam, da se nisem udele- žil skupinskega popivanja in bruhanja po zidovih, akcije, s katero so nas skušali pritegni- ti člani skupine Strelnikoff; pa ne zato, ker bi mi bilo to tako zelo tuje, marveč iz povsem drugih razlogov. Ki pa niko- gar zares ne zanimajo. Priz- nam tudi to, da nove glasbe še nisem slišal. Kar pa za priču- joča zapisovanja niti ni tako zelo bistveno. Gre za odmeve, ki so jih fantje s svojim ploščkom spro- žili, ko so dregnili v samo sre- dišče slovenske cerkve. Z na- slovnico kajpak, na kateri je upodobljena brezjanska ma- ma božja, ki v naročju tokrat ne drži otroka, marveč eno ta- ko navadno podgano, za kate- ro ni povsem jasno, ali gre za tisto gozdno ali pa kar za tako pravo mestno mrcino iz kana- lizacije. Mislim, da gre bolj za slednje. Hja, in ta podgana je vznemirila vrh slovenske cerk- ve. In nekaj medijev, ki so zvesto sledili svojemu dušne- mu pastirju in njegovim bese- dam, ki jih je ob bok ploščku izrekel nadškof dr Franc Kode, ki je - resnici na ljubo - zadel žebljico na glavico, kakor se rado pravi, ko je dejal, da so Strelnikoff streljali naravnost v srce in tja tudi zadeli. Ja, točno to. Strelnikoff so zadeli v srce. Strelnikoff so načeli samo srce cerkve. Njeno ideološko podstat. Marija z otrokom oziroma Jezusom je utrjen simbol krščanstva. Je takorekoč ideološki simbol, ki utemeljuje vso vero in samo genezo te vere. Ja, genezo. Strelnikoff pa so zanikali to genezo. In to je tisto, kar je pri vsem skupaj za cerkev najbolj boleče. Ker, če nekomu zani- kaš rojstvo, potem zanikaš njegovo bivanje. In Strelnikoff so storili ravno to. In samo to. Popolnoma vseeno je, kaj Ma- rija stiska tam v svojem naroč- ju - pomembno je to, da ne stiska Jezusa, iz katerega se krščanstvo utemeljuje. In to je hotel povedati dr Rode, ko je v reviji Družina protestiral proti motivom na plošči sku- pine Strelnikoff Domovina s temi motivi nima nikakršne zveze. Domovina, za katero so se skrivali posamezni ko- mentatorji je zgolj fasada, za katero se skrivajo globlje re- snice same ideologije. Še več, domovine nadškof niti ne omenja. Omenjajo jo zgolj ti- sti, ki krščanstvo enačijo s slo- venstvom, ki v akciji skupine Strelnikoff prepoznavajo zgolj sami sebe in, ki vere ne doje- majo metafizično. Ki jo razu- mejo zgolj v smislu krščanske- ga boga. Pa še nekaj je, kar potrjuje resnico skupine Strelnikoff; na- mreč gola natolcevanja in spre- nevedanja na račun sataniz- ma nekih domnevnih mece- nov. Ker, kaj zato, če je univer žalna gnostična cerkev v Zdru- ženih državah Amerike pove- zana s satanizmom? Hmm, to še ne pomeni, da je tudi na Slovenskem. In končno, to ni- ma nobene zveze s Strelnikoff To je zgolj sprenevedanje. In o tem priča tudi tista podgana v krilu matere božje. Kar pome- ni, da je akcija skupine Strelni- koff tako zelo močna, da uspe- va utišati tudi odmeve. In, da tisti, ki samo povzemajo bese- de nadškofa, njegovih besed ne razumejo. Dunajski dečki in kiparska delavnica V Prireditvenem centru Laško so že pripravili pro- gram letošnjih prireditev na gradu Tabor in sklenili do- govore za kiparsko delavni- co, ki bo julija in avgusta. Zvezde letošnjega kulturne- ga dogajanja v mestu bodo zagotovo pevci zbora Dunaj- skih dečkov, ki bodo v Laš- kem nastopili 21. avgusta. Direktor prireditvenega centra Jure Jan je potreboval kar dobrega pol leta, preden mu je uspelo navezati stike z menadžerjem tega znameni- tega zbora, ki prav letos praz- nuje petsto let delovanja. Du- najski dečki bodo nastopili v okviru poletnih prireditev na gradu Tabor, pokrovitelj nji- hovega nastopa pa bo Pivo- varna Laško. Prireditve - tudi letos bodo le štiri - bo julija pričela brazilska skupina Al- legre Correa Sextet, ki je v okrnjeni zasedbi že pred ne- kaj meseci navdušila Lašča- ne, naslednji bo na vrsti Gre- gor Avsenik s svojim ansamb- lom, ki zelo uspešno, vendar z nekoliko drugačno glasbo, nadaljuje družinsko tradicijo, letošnje poletje na gradu Ta- bor pa bo konec avgusta ozi- roma v začetku septembra sklenila monokomedija Či- stilka Marija, ki jo je napisal Tone Partljič, premierno pa jo bo izvedla igralka Mojca Part- ljič. Monokomedija je dobila lani prvo nagrado na javnem natečaju, v okviru Dnevov monokomedije v Laškem. Tako kot prireditve na gra- du Tabor, bo gotovo veliko pozornosti v poletnih mese- cih pritegnila tudi kiparska delavnica, ki bo julija in avgu- sta na prostem ob zgradbi kulturnega centra. Udeležbo so že potrdili vsi trije povab- ljeni kiparji - Ferenc Kiraly iz Lendave, Madžar Janos Jeno Szekely in Kiar Meško iz Ljubljane. Ustvarjali bodo skulpture iz marmorja, ki jih bodo, glede na to, da bo po- krovitelj delavnice Zdravilišče Laško, kasneje namestili v zdraviliškem parku. JANJA INTIHAR Krajine Irene Potočnik v celjski galeriji Hodnik je na ogled razstava slik Ire- ne Potočnik iz Žalca. Slikarka mlajše generacije je leta 1995 diplomirala na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani. Tokrat je pri- pravila svojo drugo samostoj- no razstavo, s svojimi deli pa je sodelovala tudi na več sku- pinskih predstavitvah likov- nih del v domačih galerijah in tudi v tujini. Leta 1994 je prvič pripravi- la razstavo svojih slik v Li- kovnem salonu v Celju. De- la, ki so bila takrat razstav- ljena, je mogoče v posamez- nih posebnostih postaviti v bližino njenih najnovejših, ki so pravkar postavljena v galeriji Hodnik. Osnovna so- rodnost med njenimi prejš- njimi ter novimi deli bi bila predvsem v tem, da je izho- dišče za svoje slike našla v naravi. Poleg te podobnosti pa druge niso toliko razvid- ne, saj so njene prejšnje sli- ke imele poudarjen abstrak- ten značaj in so bile nareje- ne z barvami, medtem ko je pri novejših delih prisoten drugačen likovni slog, kot tudi sam tehnični način sli- kanja. Tokrat je za podlogo izbrala salonitno ploščo in sicer njeno stran z grobo strukturo, kot material za slikanje pa je uporabila og- lje. Z nanašanjem oglja na to površino je dobila zanimiv učinek, namreč enakomer- no ritmično strukturo. Moti- vi, ki so na njenih slikah, so izključno krajine in običajno naslika ravninsko pokraji- no, v kateri so skupine grmi- čevja, drevja, in ti so tudi osrednji predmeti v slikah. Ker pri teh delih ni uporab- ljala barv, temveč oglje, slike nekoliko spominjajo na gra- fične odtise ali na risbe. Si- cer gre za serijo del, pri če- mer ima vsaka posamezna slika hkrati tudi povsem sa- mostojno mesto in je nareje- na kot celovito slikarsko de- lo z vsemi osnovnimi ele- menti, zato je vsaka slika tudi avtonomna in s svojimi izvirnimi posebnostmi. BORIS GORUPIČ Utrinek z razstave portreti Konrada Marčinka. Brasiovsici icuiturni utrip v Braslovčah praznujejo letos 110 letnico kulturnega društva. Za praznovanja pripravljajo številne prireditve, razstave in drugo. Te dni je v Braslovčah odprta razstava treh likovnikov (iomačinov: Alojza Nemeca, Milana Matka in Konrada Marčin- ka. Nemec, ki je upokojeni rudar, dela z lesom, vsi njegovi izdelki so narejeni ročno s posebno ljubeznijo. Milan Matko je po poklicu grafik. Njegove teme so stare zapuščene slovenske Wtije in ženski akti. Poglavitni likovni izraz Konrada Marčin- je mešana tehnika. Svoje motive išče v pokrajini, riše portrete, tihožitja in drugo. Naslednja prireditev, ki jo pripravljajo 7. marca ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah, nosi naslov Napad na 'lolgčas in samoto. Nastopili bodo Frajkinclarji in člani pros- vetnega društva Braslovče. T. TAVČAR Večer Španske glasbe Za ljubitelje kitare in špan- skih romanc so v Kulturnem centru Laško pripravili kon- cert kitarista Žarka Ignjato- viča in mezzosopranistke Edite Garčevič, ki se bo pri- čel v petek ob 19.30. Žarko Ignjatovič, po rodu iz Pulja, že od leta 1984 živi v Ljubljani in ima status svo- bodnega umetnika, ukvarja pa se tudi s pedagoškim de- lom. Študiral je v Zagrebu in Gradcu, leta 1995 pa je končal še podiplomski študij na Mo- zarteumu v Salzburgu. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi ko- morni glasbi in aktivno sode- luje na seminarjih svetovno znanih kitaristov. Mezzoso- pranistka Edita Garčevič je študirala petje na ljubljanski akademiji za glasbo v razre- du profesorice Eve Novšak- Houška, trenutno pa končuje podiplomski študij na Duna- ju. JI 8.-26. februar 1998 18 KULTURA Zavrtelo se bo od smeha Minil je Pust, začenjajo se Dnevi komedi- je! V Slovenskem ljudskem gledališču Ce- lje je vse nared za slovesen dvig zavese za festival smeha in zabave. Po skrbnih pripravah organizatorja in poel pokroviteljstvom Mestne občine Celje ter šte- vilnih sponzorjev, ki bdijo nad to celjsko prire- ditvijo, bo Dneve komedije, sedme po vrsti, začel domači ansambel z Ministrom v škripcih. Potem pa se bo zavrtelo s tekmovalnim in spremljevalnim programom. O vseh podrob- nostih pišemo v Gledališki petici, ki je priložena tedniku. Zato na tem mestu velja pospremiti festival na pot z najboljšimi namerami, saj Dnevi komedije, letos so že sedmi, delajo mesto prijaznejše in prikupnejše tudi navzven, ga promovirajo v širšem slovenskem prostoru in zlasti v gledaliških vrstah. Nagrade, ki jih podelujejo na Dnevih komedije za »žlahtnost«, so dobile svojo težo. Nekaj štejejo! Gledališča na Dneve komedije naravnavajo svoj reper- toar, občinstvo pa je pravi barometer za vse dogajanje. Letos je na voljo tudi nekaj vstopnic več za »izven«, obljubljajo v SLG. O dogajanjih v SLG Celje ob koncih tednov, tja do 22. marca, bomo seveda sproti poročali. M P Razstava Marine Bahovec v prostorih blagovnice Žana v Žalcu je postavljena razstava del ljubljanske sli- karke Marine Bahovec. Diplomirala je na področju jezikoslovja na ljubljanski univerzi, študirala je tudi li- kovno smer na pedagoški akademiji, nato pa je diplomi- rala v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti. Za razstavljena dela je zna- čilen enoten likovni model. Poudarjena je sproščena pote- za, ki je ponekod izražena v tanjših, linijskih nanosih ter tudi v masivnejših ploskvah, ki prekrivajo precejšne dele površine. S tovrstnimi barvni- mi nanosi gradi razgibano rit- mično strukturo, ki jo dogra- juje z izborom barvnih tonov. Pri izbiranju barv se ne odloča toliko za živahnejše, ampak išče predvsem takšne, ki v medsebojnih odnosih ne pri- našajo izrazitejših kontrastov. temveč kvaliteto homogeno- sti. Zgradba njenih kompozicij je takšna, da v njih ni prostora, ki ne bi imel določene vloge, oziroma pomena v okviru ce- lote. Tako so likovna dela na- polnjena z barvnimi plastmi, ki bodisi predstavljajo določen motiv, ali pa ga dopolnjujejo in mu dajejo izrazitejšo vred- nost. Motivi, ki jih najdemo na njenih slikah, so med sabo precej različni, saj je našla po- bude za svoje dela pri pokraji- nah, tihožitjih in figurah. Slo- govno je njen način slikanja blizu slikarstvu, ki občasno prehaja v abstraktno zasnovo in so posebnosti posamezne- ga motiva manj razvidne v ce- lotni likovni zasnovi. Vendar abstrakcija ni prevladujoča in je bolj del njenega sproščene- ga načina slikanja, značilnega za njena likovna dela. BORIS GORUPIČ Koncert pedagogov Glasbene] šole Celje Tudi letos so celovečerni koncert pripravili pedagogi Glasbene šole Celje. Zanimiv in tehtno izbran program klasične glasbene lite- rature avtorjev P. M. Šiflerja, H. Viextempsa, F. Chopina, Pug- nani-Kreislerja, J.P. Martina, W.A. Mozarta, Negro spiri- tuals, A. Piazzolle in A. Giam- pierija je izzvenel že znanemu občinstvu spet polne koncert- ne dvorane Glasbene šole mi- nuli četrtek. Zahtevni program so poustvarili Katarina Arlič (orgle), Kristian Kolman (vio- la), Klemen Golner (klavir), Pe- tra Arlati (violina) in Larisa Ča- nji (klavir), Tanja Šterman (kla- vir), Davor Mikulič (bariton) in Jelena Dukič (klavir), Mirko Petrač (violina) ter Andrej Lor- ber (akordeon), Jurij Hladnik (klarinet) in Klemen Golner (klavir). ALENKA GOBEC Petič za brezovo metlo Ples dveh žalostnih klov- nov je le eden izmed prizo- rov s prireditve »Za brezovo metlo«, ki je bila prejšnji te- den na pobudo in v organi- zaciji Ane Vovk Pezdir v dvorani Pionirskega doma v Celju. Že peta tovrstna pustna pri- reditev je bila zvesta ideji, omogočiti nastop otrokom, ki zmorejo nekaj več. V skladu z izbrano pustno masko in ko- stumom zaplešejo na izbrano glasbo, nekateri ob živi glas- beni spremljavi. Letošnja pri- reditev je bila doslej najbolj množična, saj je nastopilo preko 70 otrok v skoraj 40 pripravljenih plesnih nasto- pih. Očitno si tudi mladi želijo kulturno in ne zgolj zabav- Ijaško pustovanje - najmlajša udeleženka Sara je bila mlaj- ša od prireditve same! Štefka Drolc na rojstni Ponikvi Kulturno društvo in župnijski urad s Ponikve sta v nedeljo popoldan pripravila srečanje s slovensko igralko rojeno na Ponikvi - Štefko Drolc. Poleg nje so v Slomškovi hiši na Slomu pri Ponikvi gostili še citrarja Tomaža Plahut- nika. V pogovoru je Štefka Drolc dejala, da igralski poklic doživlja kot nenehno iskanje ustreznih čustev v človekovi notranjosti, polni skrajnosti. »Moja želja je čim bolj približati se ljudem in vesela sem, če mi to uspe,« je dejala. Drolčeva je po pogovoru recitirala Slomškovo pesem Čas ter Prešernove Nezakonska mati. Lepa Vida in Krst pri Savici. Doživeto interpretacijo bogatega pesniškega izročila je povezovala glasba citrarja Plahutnika. J.R IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Sladke sanje Piše: JANKO GERMADNIK Sladke sanje, Miha Mazzi- ni, 1997 (filmski scenarij). Mogoče se še spominjate filma, ki je v začetku devetde- setih nekako diskretno prešel naše TV ekrane, vendar je leta 1992 v Valenciji prejel na- grado za najboljši TV film le- ta. Poleg ostalih je v njem nastopil simpatični, brez- kompromisni Borut Veselko, ki je zlasti v zadnjem času napravil prodor s svojimi Od- klopi. To je bil Operacija Car- tier, ki ga slučajno spet jutri, po nekaj letih predvaja TVS 1. Zadeva gotovo ni bila in ne bo všeč leporečnikom, meni pa je bila zato, ker film presega žalostno tradicijo literarno- filmskih Janezov, ki običajno posnamejo iz dramatičnih dogodkov dolgčas, iz dobre literature pa proračunsko luk- njo. Ta uvod je funkcionalen v toliko, ker je za omenjeni film napisal scenarij Mazzini, Sladke sanje pa je njegov dru- gi filmski scenarij, ki še čaka na svojo filmsko uresničitev. To je zgodba o odraščanju. Egon se spomni svojih dva- najstih let, ko je premogel mamo, nono, majhno blo- kovsko stanovanje, polvaški kino ODEON in željo po gra- miofonu. Tudi druga vojna se malo sprehodi po scenariju, toda samo za okus in razu- mevanje noninega sveta. In potem prizori krenejo. Mama ima sloves spodobno pritis- njene in bolestno varčne pol- dame, nona živi bolj z angeli in spomini kot s tem svetom, Egon pa se prebija skozi živ- ljenje in hormone kot ve in zna. »Nič ni tako žalostno, da ne bi moglo biti tudi smešno,« si pravi avtor, zato je v tem odraščanju tudi veliko razlo- gov za smeh. Zaradi mamine varčnosti in stalnega basanja s krompirjem si mali tako želi mesa, da v šoli poje kos, ki je namenjen mikroskopskim vajam pri biologiji. Nona pri običajnem krompirjevem obredu nekoč poje svoje umetne zobe. Lokalni kinoo- perater ima čas za menjavo filmskih kolutov natančno iz- merjen s steklenicami piva, njegov sin Fric pa zvesto stri- že iz filmov erotične dele in jih nosi v šolski WC, ki je skrivni kotiček hormonsko nabite pubertete. Logična po- sledica je besni Ibro Hadžipu- zič, ki je pošteno plačal karto za seksi film, videl pa ni niti zize. saj je zrezani film trajal samo 15 minut. Razkošen, z življenjem nabit humor me- stoma vleče na Se spominjaš Dolly Bell, seveda pa to ni tisti topel, nostalgični spomin na mladost. V zgodbo zarežejo tudi agresija, samota in smrt. Bogato zaporedje scen, ki ga bodo radi vzeli v roke pozna- valci in bralci, ki jih ne moti zgodba s filmskimi tehnični- mi opombami. Glede na to, da se s filmsko realizacijo za- pleta že drugo leto, se zgod- bo splača brati že v obliki scenarija-. O težavah s film- skim skladom in kriterijih proračunskih veljakov je av- tor v Delu pisal že lani. Se pa za Mazzinija najbrž ni treba bati. Je prodoren in odlično obvlada tudi polemičen publi- cističen ton. Film najbrž kma- lu bo, drugo vprašanje pa se- veda je, kaj bodo iz odličnega scenarija naredili režiser in ostali. Eventualni interesenti bodo tekst dobili pri našem Marija- nu P, ali pa si ga bomo zanje izposodili pri ljubljanskem NUK. PRIREDITVE eiEDALiŠČE i V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v soboto ob 19.30 najprej s Ple- snim teatrom Igen Studia za ples Celje, v režiji Anice Ku- mer in v koreografiji Igorja Jelena in nato s predstavo Mi- nister v škripcih, odprli letoš- nje dneve komedije. V nede- ljo ob 19.30 se bo s Črno komedijo predstavila Drama Maribor. V Domu kulture v Velenju bodo jutri ob 19.30 za rumeni in v soboto ob 19.30 še za beli gledališki abonma uprizorili komedijo z naslovom Iščem moža s kulturo srca, s katero bodo gostovali člani Kulturne- ga doma Španski borci iz Ljub- ljane. V Kulturnem domu v Sol- čavi bodo v nedeljo ob 11.30 gostovali člani KD iz Lepe nji- ve s komedijo Za stanovanje gre. V Kulturnem domu v Re- čici ob Savinji si lahko jutri ob 19. uri ogledate komedijo Pridi gola na večerjo, s katero bodo gostovali člani KD iz Šmihela. P^KONCERTI i V Domu 11. slovenskega ta- bora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19. uri dobrodelni koncert z naslovom Z roko v roki. V Delavskem domu v Na- zarjah bo v soboto ob 19. uri koncert mešanih pevskih zborov: Savinjski rožmarin, Viva la musica in mešanega pevskega zbora iz Mozirja, V Teatru bo nocoj ob 22. uri koncert Big banda Žabe s pev- kama Mio Žnidarič in Katrin. m RAZSTAVE I V Savinoveni likovnem^ Ionu v Žalcu do 6. mar, razstavlja dela akademski ] kovni umetnik Ivo Mršnik. V Likovnem salonu v C« je na ogled razstava kipars del-delfinov Nataše Krhen. V Muzeju novejše zgodd ne je razstava fotografskej ateljeja Josipa Pelikaiia, v H« manovem brlogu pa otrobi razstava Hitreje, višje, močnej V razstavišču Stara grofi Pokrajinskega muzeja je c konca marca še na ogled ra stava Udomačena svetlob ponovno pa sta na ogled tui stalna etnološka razstava i stalna razstava o Almi Karlii V galeriji v Mozirju ra stavlja fotografije Matevž L narčič. V Galeriji Keleia je na o led razstava X. Celjskih me narodnih slikarskih tednov. V Galeriji sodobne ume nosti - Hodnik razstavlja s karska dela Irena Potočnik. V Galeriji v Velenju je r ogled arhitekturna razstav Zmerni optimizem. V mestni galeriji Riemer Slovenskih Konjicah ra stavlja do 18. marca likovr dela Mojca Cerjak. V avli študijske knjižnk v Celju je do 9. aprila na ogle razstava »Prešerno vanje Celjskem«. Na velenjskem gradu je r, ogled prenovljena stalna afri ka zbirka Františka Foita i stalna zbirka Šaleška dolii med romaniko in barokom. V Muzeju novejše zgod( vine je do 14. marca na ogle razstava Zdenke Sertič, Etn( grafskega muzeja v Zagrebu V razstavišču Kulturneg centra Laško si lahko vsa delavnik med 8. in 12. uro te v času prireditev ogledat razstavo skulptur velenjske ga kiparja Bernarda Sešla. V avli Splošne bolnišnic v Celju do 20. marca razsta\ Ijajo dijaki Srednje zdravstve ne šole Celje in sicer Velik matematiko. I OSTALO i V otroškem muzeju Hei manov brlog Muzeja novej še zgodovine lahko danes ii jutri ob 11. in 16. uri še sodelu jete v plesni delavnici, kje boste plesali sambo. V Kulturnem domu ni Bočni bo jutri ob 18. uri pred stavitev literarne zbirke pe snikov in pisateljev Zgornji Savinjske doline SLAP in ot voritev likovne razstave Mart je Rihter in Milke Trbovšek. V knjižnici v Šentjurju b' drevi ob 19. uri potopisn' predavanje Braneta Kobala' Baliju. ŠI.8.-26. februar 199P i SNOPIČ VROČA TEMA 19 Odstopil direktor laške komunale Vršilko dolžnosti je od ponedeljka Marta Lipuš iz Celja - Razlogi za neuspešno poslovanje so ekonomski in politični, meni Ivan Kenda g^^^H 2godba o težavah laškega pniunalnega podjetja, ki so 'yso silovitostjo izbruhnile dan sredi lanskega juni- j ko se je Pivovarna Laško lonudila, da bo prevzela v ipravljanje vse vodovode v ibčini. je prejšnji teden doži- ,fla enega od epilogov. Ob- jnski svet je razrešil vseh olžnosti direktorja podjetja jana Kendo in na njegovo nesto kot vršilko dolžnosti menoval Marto Lipuš, sa- mostojno podjetnico iz Ce- |a. »Bolje danes kot jutri, če e nismo malce prepozni,« je adnje dogodke komentiral aški župan Peter Hrastelj. Ivan Kenda je odstopil z me- |ta direktorja 13. februarja na leji nadzornega sveta laške Ko- Inunale, ker člani sveta niso Iprejeli gospodarskega načrta podjetja za leto 1998, ki ga je japisal sam. Nekaj dni prej so 1 gospodarskem načrtu raz- jravljali tudi na seji občinske- ^odbora za urejanje prostora B komunalno dejavnost in ga raztrgali«, nadzornemu svetu liepredlagali takojšnjo uvedbo ačasne sanacijske uprave do TOlitve novega direktorja. Da treba čimprej ukrepati, je jozoril tudi svet delavcev v omunali. Člani nadzornega reta so sicer 13. februarja daU Kendi še eno možnost in mu predlagali, naj pripravi nov na- črt in uredi odnose v podjetju, vendar je ta še naprej zagovar- jal svoj gospodarski načrt, češ da je realen. »Kako naj sprejmemo gospo- darski načrt, ki napoveduje iz- gubo, in to na vseh tistih po- dročjih, ki se fiiiancirajo iz ob- činskega proračuna,« pojasnju- je predsednik nadzornega sveta in laški župan Peter Hrastelj. »Povrhu vsega pa je Ivan Kenda še predlagal izločitev stanovanj- ske dejavnosti, ki povsod dru- god prinaša profit, samo v laški komunali ne, poleg tega pa sploh ni naredil analize stroš- kov za posamezne dejavnosti. Načrt je bil poln »čejev«, kar je nesprejemljivo za tržno gospo- darstvo, dober pa ni bil niti predlog, kako zmanjšati število zaposlenih s sedanjih 47 na 29.« Župan Hrastelj meni, da so bili razlogi za slabo stanje v komu- nali objektivne in subjektivne narave, da so v podjetju zapo- slovali nove ljudi preko svojih finančnih zmožnosti in tudi po- treb, težave pa so izbile dno v začetku tega leta z lažnim prika- zovanjem finančnih rezultatov. »Morda bi morali že veliko prej narediti odločilni rez in bogve- di, koliko časa bi vse skupaj še trajalo, če nas ne bi stresel iz dremeža pivovarnin predlog,« ugotavlja Peter Hrastelj. Kendenihcenebi podprl Odstop Ivana Kende ni prese- netil nikogar. Niti njegovih na- jožjih sodelavcev niti delavcev v podjetju, še najmanj občin- skega vodstva. O tem se je namreč šušljalo že od lanskega julija, ko je občinski svet za zaprtimi vrati razpravljal o ko- munalni problematiki. Morda so vsi skupaj čakali na letošnji april, ko bi direktorju potekel mandat, vendar so, kot je dejal predsednik odbora za komu- nalo Dušan Klinar, ugotovili, da Kende takrat gotovo ne bi nihče podprl, zato so mu ne- zaupnico s tem, ko niso podpr- li njegovega gospodarskega na- črta, izrekli že sedaj. Kenda na seji občinskega sve- ta in tudi na naše posebno vpra- šanje ni želel komentirati zad- njih dogodkov, brez pojasnila pa je ostala tudi trditev v njegovi odstopni izjavi, češ da ne more odgovarjati za neuspešno poslo- vanje podjetja zaradi zunanjih dejavnikov, na katere nima vpli- va in so poleg ekonomskih tudi političnega značaja. Kenda pa ni edini, ki je v preteklih dneh odstopil. Mestu v nadzornem svetu se je namreč 18. februarja odpovedal tudi član občinskega sveta in direktor Zdravilišča Laško Roman Matek. Kot raz- log je navedel preobremenje- nost z delom. Preostali člani sveta so njegovo odločitev ozna- čili kot skrajno nekorektno. Ne samo zaradi trenutnih težkih razmer v komunali, ampak tudi zato, ker je Matek kot dolgolet- ni predsednik nekdanjega laš- kega izvršnega sveta zagotovo dobro seznanjen tudi z vsemi starimi problemi. Težave ko- munalcev, kot bi radi nekateri prikazali, se namreč niso priče- le lani, ko se je občina odločila, da bo vodovod prepustila pivo- varni, ampak že nekaj let prej. Bo potrebna revizija? Marta Lipuš je ta ponedeljek že prevzela direktorsko mesto v Komunali Laško. Ivan Kenda ji mora vse posle predati do 1. marca, do takrat pa naj bi bilo tudi jasno, ali je za dosedanje- ga direktorja še kakšno delov- no mesto v podjetju ali pa bo moral drugam. Lipuševa bo v komunali ostala pol leta, če bo treba, tudi kakšen mesec ali dva več. Potem bo občina z javnim razpisom poiskala no- vega direktorja. Do takrat Lipuševa zagotovo ne bo imela lahkega dela, pri tem pa ji bodo ves čas gledali pod prste člani nadzornega sve- ta in občinske uprave. K sreči je z razmerami v komunali sezna- njena že od lani, ko je za podjet- je pripravila analizo poslovanja in predlagala nekatere ukrepe, ki pa so jih izvajali le kratek čas ali pa jih sploh niso. Občinski svet ji je naložil, da mora v roku enega meseca pripraviti nov sa- nacijski program in sprejeti do- ločene ukrepe za zaposlene. prepustil pa ji je tudi odločitev o tem, ali bi v podjetju bilo treba uvesti revizijo finančnega poslovanja. Župan Hrastelj je zelo zadovo- ljen, ker je Marta Lipuš prevzela začasno direktorovanje. Prepri- čan je, da bi bile razmere v komunali povsem drugačne, če bi vodstvo podjetja lani upošte- valo njene sanacijske ukrepe. Pri reševanju pa je občina ne bo le opazovala, saj bo, kot je zatr- dil Hrastelj, ves denar, zbran z vodarino, vse leto namenjala za urejanje razmer. Vodarina je bi- la namreč edini redni mesečni priliv v komunali, iz katerega so delavcem izplačevali plače. Na vprašanje, kolikšna je celotna izguba laške Komu- nale, župan Peter Hrastelj še ne ve točnega odgovora. Na- tančnejši podatki bodo vse- kakor znani ob zaključnem računu za leto 1997. Ob kon- cu novembra je imelo podjet- je blizu 24 milijonov tolarjev tekoče izgube, stara, ki se vleče še iz leta 1994, pa znaša okrog 35 milijonov tolarjev. Št. 8.-26. feimrar 1998 20 PISMA BRAICEV ^ODMEV^ Flosarski bal z nadškofom Samo v času stiske, v času vojne za demokratično in sa- mostojno Slovenijo, smo se Slovenci poistovetili s prvina- mi vrednot v želeni domovini. Evforija je grela in vedrila le kratek čas. Porazdelitev moči in slast oblasti nas je spet raz- delila na prafaktorje narav v vsej človeški nizkotnosti. Od demokracije smo preskočili v tranzicijo in s to živimo. Breme državnega proračuna in davščin se seli na majhne optimistične garače, ki hočejo častno preživeti; medtem ko so deklarirani uspehi države dosegli vrelišča - vsa pozitivna prizadevanja pa so se spreme- nila v izgubljene hlape pare. Mnogi so potisnjeni na rob socialne varnosti. Preizkušajo se z lovom na srečo, da bi našli delo in zaslužek, ki ga lahko uresničijo zgolj preko lobijev, ki vedrijo v piramidnem vrhu. Večina nesrečnežev pa se preizkuša s klošarsko pojavno obliko življenja. Piramidni vrh se širi, vsebina naroda pa je hermetično zaprta na nedo- rečenih ustavnih določilih. Dosedanje analitično raz- glabljanje utečenih razmer združuje najvišjo želeno toč- ko zlaganosti z najnižjo - v kateri pristajamo na nizkotno razvrednotenje najvrednejše- ga, najbolj intimnih, svetih čustev, ki so slovenski narod varovala pred usodnim uniče- njem kot maloštevilnega na- roda. Načeta je naša moralna moč, ki je v začetku stoletnih upov povezovala zlato nit slo- venstva, krščanstva in kulture. Velika kultura postaja deka- dentna nekultura. Po zaslugi številnih medijev, ki bi morali banalne izzive predelati v po- zitivno informacijo ter posre- dovati vzpodbudni vzgib za splošno etično in moralno na- ravnanost - zavestno izostaja. Mediji agresivno prihajajo v naše domove z edinim name- nom, da jim pomagamo do popularizacije in materialnih učinkov - največkrat s preveč prisotno navlako slabega oku- sa. Prezrti so mnogi Slovenci, ki so v preteklosti in sedanjo- sti potrdili slovensko narodno in kulturno identiteto doma in po vsem svetu. Pariteto vred- nosti so dosegli v izgorevajoči točki odrekanj in naporov - brez banalne nizkotnosti in slave Strelnikoffa. Tako omo- gočanje kisanja možganov do absurda, nesprejemljivega, umazanega, gnilega, do kraja neužitnega si lahko privošči samo ta družba - in dejstvo je, da misli samo za svoje dobro, pozablja pa na generacijo, ki jo kvarijo. Band Strelnikoff postaja strelno orožje zoper verujoče. Posneti remiksi z žalostno opremo zgoščenke so zahtev za vse zdravo misleče Sloven- ce. Dopuščate strahotno bedo izgubljenega duha, teh in njim podobnih avtorjev skupaj s ti- stimi, ki v Celju prižigajo ze- leno luč poneumljanja. Ža- lostno dejstvo za medijske strukture, odločujoče veljake vseh strank, vključno s pred- stavniki formalnih vzgojnih institutov in kulturnih usta- nov, da nimajo poguma pretr- gati z donosno prakso. Zavest- no se prepuščajo, da se njihov intelekt etiketira z bliščem in bedo. Srčna kultura je pogojni refleks za splošno kulturo! Brezjanska Marija bo ostala slovenski simbol. Geslo, vtis- njeno v grb ljubljanskega nadškofa in metropolita g. dr. Franca Rodeta »Stati in obsta- ti«, je alternativa za obstoj maloštevilnega slovenskega naroda. Verujoči se bomo še naprej ogrevali za strpnost in odpuščanje, moliti pa bomo morali tudi za zdravo pamet. Ne bo odveč, če za skupno pot v Evropo začnejo moliti tudi neverujoči, ker čas neustavlji- vo teče zoper bolno in noro. V nasprotnem primeru si bomo vsak zase (če bomo to še zmo- gli), morali zapeti kot neizpe- ti rekviem- spev Verdijeve opere iz Nabucca - Zbor suž- njev. SILVA ŽELEZNIK, Celje Flosarski bal z nadškofom i. Gospod Stane Špegel, glas- beni urednik Radia Celje, je v zadnji številki Novega tednika z veliko mero navdušenja po- ročal o nastopu neke celjske glasbene skupine v celjskem Kljubu, ki je vabila na večer s pijačo in bruhanjem po steni. Predstavil jih je kot najbolj znani, najudarnejši, najboljši bend na Celjskem. Za gospoda Špegla skratka sami naj. Ko smo se malo pozanimali med mladimi, so povedali, da v večini tega benda sploh ne poznajo, oziroma so izrazili z naj ravno nasprotne pojme, kot jih je uporabil gospod Špegel. Pri tem pa je gospod Špegel nekako mimogrede v uvodu navedel, da je bil eden od glasbenikov pobesnel, dru- gi maničen, tretji pa od šmar- nice pijan. Res, vse te lastnosti se lepo vidijo iz priložene sli- ke. Škoda, da bi človek rekel. Bili bi kar čedni mladeniči, če ne bi bili njihovi pogledi tako zbegani, bolni, preplašeni, da delajo vtis izgubljenih mladih ljudi. Pa dobro. To je pač njihov svet, svet, ki je očitno tudi blizu gospodu Špeglu, si- cer ne bi tako navijaško pisal o tem. Ne mishmo jih motiti v tem svetu, saj živimo v svo- bodi, v demokraciji. Narobe pa je, če ti ljudje v svoji svobodi in demokraciji po- stanejo nadležni, moteči, da ne rečem hudobni do drugih, drugače mislečih, predvsem drugače vernih. Ne moti nas njihovo bruhanje po steni v njihovem svetu, v njihovih prostorih. Moti pa nas, če ti izbruhki padajo po drugih, po tistem, kar je drugim sve- to. Za kristjane je to prav gotovo Marija z Brezij - je bila in bo. In to svetinjo so ti popevkarji onečastili tako, da so ji v naročje potisnili podgano. Če je ta žival, ki je sicer simbol bolezni in ra- zuzdanosti, njihov simbol, naj jo kar imajo v svojih naročjih, čeprav tudi njim želimo, da bi pestovali kaj lepšega, kaj svetejšega, pri- jaznejšega, nežnejšega. Sicer pa to presega vse me- je kulture, morale, estetike, meje demokracije, vse meje človekovega normalnega ravnanja. Kaj je narobe s te- mi ljudmi in tistimi, ki jih podpirajo?! Kakšni glasbeni- ki so to, ki se skrivajo za glasbo, počenjajo pa vse kaj drugega? K razjasnitvi teh vprašanj so nam lepo postre- gle Slovenske novice. Res so verjetno skušale popraviti vtis po svojem prvem pisanju o tem, pa vendar Biserka Kar- neža je nekako takole zapisa- la: Mecen skupine Daniel Be- drač, kateremu glasba še zdaleč ni njegov najpomem- bnejši hobi, je vernik, je us- tanovitelj Univerzalno gno- stične cerkve, registrirane na Uradu za verske skupnosti. V programu so zapisali, da so za strpnost, argumentiran, kulturen dialog z drugače mislečimi, da se borijo proti nestrpnosti in fanatizmu. Kakšna dvojnost! Zato svetujemo gospodu Špeglu, naj prebere ta članek v Slovenskih novicah in če bo potem še vztrajal pri tistih naj za označevanje nekih popev- karjev, potem res ni čudno, da imamo tako glasbo na Radiu Celje, ki je sicer dober, pa tudi naš radio. Otopela javnost, zaspana civilna družba, varuh člove- kovih pravic, sodišča in dru- ge državne ustanove, zbudite se, sicer se bomo vsi skupaj neko jutro zbudili tako po- bruhani, da se nam ne bo več mogoče očistiti, da se bomo v nesnagi zadušili. Morda pa je to cilj nekih satanistov in njihovih podpornikov. Še vedno pa upamo, da jim ne bo uspelo. Člani Socialdemokratskega krščanskega foruma Člani Socialdemokratskega kuhurnega foruma Socialdemokratska mladina MO Celje Flosarski bal z nadškofom IL v Slovenskih novicah izšel članek Žaljivo čiščenje »sve- te podgane« izpod peresa gospe Biserke Karneža. V članku je omenjena verska skupnost Univerzalna gno- stična cerkev, ki je registrira- na pri ustreznem vladnem uradu ter po Ustavi in zako- nu povsem enakopravna z ostalimi verskimi skupnost- mi (torej tudi z Rimokatoliš- ko Cerkvijo). Avtorica članka povezuje omenjeno versko skupnost s satanizmom in (za pripadni- ke, oz. vernike Rimokatoliške Cerkve) žaljivim ovitkom zgoščenke Bitchcraf celjske skupine Strelnikoff, na kate- rem Marija pestuje podgano. Stališča Univerzalne gnostič- ne cerkve (v nadaljevanju UGC), aU bolje, dejstva so takšna: UGC po svojem programu, delno opisanim tudi v di- plomskem delu »Tradicional- ni koncepti samouresničeva- nja« (VŠSD, Ljubljana. 1993) avtorja Danijela Bedrača in v brošuri Verske skupnosti na Slovenskem, ki jo je izdal ustrezen Vladni urad, nima pri svojem praktičnem delu nikakršne zveze s satanisti ali čemerkoli, kar škoduje člo- vekovemu duhovnemu (sa- mo) razvoju in duševnemu zdravju. UGC nasprotuje žaljenju ka- kršnihkoli čustev (tudi ver- skih) in človeškega dostojans- tva, kar pa žal, počne avtorica spornega članka z delom in osebnostjo vodje UGC, ki se je promocije CD Bitchcraft ude- ležil kot glasbenik in ne kot predstavnik UGC, še manj pa kot »mecen« skupine ter na omenjenem dogodku opisal le minulo delo skupine, s katero je (pred pribl. dvajsetimi leti) tudi sodeloval (kot glasbe- nik). UGC nima nikakršne zveze s spornim ovitkom skupine in kot verska skupnost nima ni- kakršnih »uradnih« stališč do umetniških izdelkov, med ka- tere pa sporni izdelek ned- vomno sodi (razen v kolikor ne uporabljajo verniki takšnih ali drugačnih ovitkov CD plošč za svoj duhovni samora- zvoj). UGC meni, da je svoboda veroizpovedi hkrati s svobodo umetniškega izražanja eden temeljev sodobnih demokra- tičnih družb in podpira vsa pozitivna prizadevanja v ome- njene smeri. Člani skupine Strelnikoff so ateisti in niso pripadniki, še manj pa »svečeniki« UGC. So zgolj in samo umetniki (celo mednarodno priznani), ki svoje delo izražajo (za nekate- re) na provokativen način. UGC obžaluje prizadeta ver- ska čustva katolikov, saj smo pripadniki in tudi zgolj sim- patizerji UGC tudi prizadeti v svojih čustvih, vendar se kato- likom nimamo namena niti potrebe opravičevati, saj za to nimamo, glede na vse doslej povedano, nobenega razloga. UGC meni, da si dnevnik, kot so Slovenske novice, kljub poslovno razumljivi želji po povečani nakladi, nikakor ne bi smel dovoliti objave tovrst- nih površno in žaljivo sestav- ljenih »člankov«, še manj pa objave spornega ovitka. Dnev- nik kot takšen pravzaprav ni umetniško delo in prisiljeni smo vprašati, kdo je v končni fazi pravzaprav tisti, ki žali verska čustva. Na to pa si mo- rate odgovoriti sami. DANUEL BEDRAČ, za UGC Še vedno sem kvazi-lastnik i. Rokavica je bila vržena, za- to razjasnimo, prosim! Pred- vsem je treba razjasniti odgo- vor teh. direktorja Ignaca Dvornika in njegove dezinfor- macije. Iz »razbitega« odbora kvazi-lastnikov, ki je še »nad vodo«, sta odreagirala Matej Cvikl in Goran Hočevar. Me- nim, da sta na potezi člana odbora v Goriški 6 v Celju. Prepričan sem, da sta sposob- na obelodaniti v medijih de- javnost Supra stana in njego- vih dosedanjih napak. Če tega ne bosta storila, in mogoče z njima še kdo, se bom kasneje sam pozabaval s tem. FRANČEK ŠPES, Celje Kontejnerji še kar polni Gospod Kolar iz Celja se je na Svetini že drugič zaletel v prepoln kontejner za smeti, kar pomeni, da so vaščani zelo pridni in pogosto pospravlja- jo. Posledica je, da je kontej- ner prehitro poln in tudi kak- šen papirček veter odnese čez rob. Svetujem Vam, da se v podjetju Javne naprave v Celju pozanimate za urnik odvozov in potem vaše izlete na Sveti- no načrtujete v dnevih po od- vozu smeti. Kontejner je seveda postav- ljen na takem mestu, da je dostopen tovornjakom, ki prepoln smetnjak tudi zares odpeljejo. Prav gotovo pa si nihče ne želi imeti krajevni kontejner postavljen na svo- jem vrtu samo zato, da bi bil tujcem manj opazen. Morda bo celo padel predlog, da bi na vrečke s smetmi napisali da- tum, da bi g. Kolar kot samoo- klicani komunalni kontrolor lahko preverjal, če so smeti že predolgo v kontejnerju. Na izlete pa očitno hodite samo na Svetino, sicer bi poln smet- njak videli še kje drugje. Da niste domačin niti vaš- čan, mi je znano, da pa je Celjan tujec na Svetini, pa ne morem verjeti, saj smo še pred kratkim pripadali isti ob- čini. Težko je razumeti tudi to, da želite imeti Svetino ta- ko, da bo Vam všeč, za naš kraj pa, razen nekaj enostranskih pripomb, niste narediU niče- sar. Kar hitro lahko preštejem vse tiste nedomačine, ki so kaj naredili za razvoj in napredek vasi. Svetina je bila žal vedno zadnja dlaka na občinskem repu, zato se je tudi prepočasi razvijala. Če je kdaj le padla kakšna drobtina z občinske mize, smo je bili vedno zelo veseli. Vsa sredstva smo ople- menitili tudi s samoprispevki, veliko smo naredih tudi s pro- stovoljnim delom in v lastni režiji. NekoUko boljši časi se obetajo Svetini v novonastali občini Štore. Ko se dodeljuje- jo sredstva za razvoj podeželja ali za demografsko ogrožena področja, Svetina največkrat pade skozi vsarešeta. Marsikdo bi rad dihal naš sveži zrak in užival v neokr- njeni naravi, ko pa je treba prijeti za medo ali lopato, smo sami. Prepričana sem, da Svetina z 10 hišami in 50 pre- bivalci v vasi tako v turizmu kot v Evropi ne bo nikoli igra- la kake velike vloge. Čeprav živim v Celju, sem rojena Svetinčanka in vehko časa živim v domačem kraju. Ponosna sem na svoje pore- klo, ponosna sem na moje Svetinčane, ker so vsi dobri, delovni in pošteni ljudje. Ve- sela sem, da se lepo razume- mo, si pomagamo in skupaj rešujemo probleme. Radi imamo to našo Svetino, tak- šno kot smo si jo naredili sami. Če kakšen tujec le pre- več vohlja okrog hiš in gospo- darskih poslopij, je povsem normalno, da pes čuvaj poka- že svoja kosmata ušesa in skrbno čuva gospodarjevo dvorišče. G. Kolar, ko se bodo v Celju spomladi začele očiščevalne akcije, na katere zaradi dobre malice, ki jo plača občina, in rokavic, ki jih tudi bolj malo rabljene lahko vzamete do- mov, pride včasih preveč lju- di, jih pa pošljite na Svetjj^ Nekateri tujci pri nas celo sredi travnika »pozabijo« p cej pločevink in druge em laže. O Svetini pa lahko p, kot v enem letu kaj napij^ saj ne morem verjeti, da smeti ne bi vedeli ničesar FANI ROZM^ Celjski interi^ intenzivni oddelek želel bi povedati nekaj pn valnih besed o novem oddefi za intenzivno nego, ki smo] Celjani dobili lani in ki uspešno vodi dr. Gorazd Voj Zaradi hujših srčnih te| sem bil v pičlih dveh mesee dvakrat pod nujno prepelji na ta oddelek, kjer so mi nui li pomoč in me spet postal na noge. Pa ne bi želel se^ govoriti o sebi in svojih prej lemih, temveč bi hotel rečii eno: Celjani in širša okoli Celja, ponosni bodimo, imamo pri nas takšen od( lek, takšne zdravnike in t« šne sestre. Ko sem nemož ležal in opazoval njihov tr in prizadevnost, sem sam. sebi rekel: »Bodi optimist, di tebi bodo pomagali.« Zdravniki in sestre noč dan nadzirajo paciente, zatd lahko le želimo, da bi povsc naleteli na tako prijazi zdravnike in sestre. Vsem j bilo lažje, z lahkoto bi pren šali svoje tegobe in bolečin Resnici na ljubo pa bi želi poudariti, da se za tako kval tetno pomoč pri zdravljenj morajo potruditi tudi pacien sami in sodelovati z zdravnil in sestrami, ne pa samo tarna in kritizirati. Bolečine je treb znati tudi prenašati. Mogoče obstajajo tudi lju( je, ki so si o celjskem intenzii nem oddelku ustvarili drugai no podobo, ga kritizirajo, lat ko iz zavisti ah ljubosumji mislim pa, da so to ljudje, t nimajo predstave o požrtv( valnem delu medicinskeg osebja in take pomoči še nis potrebni. Sem pa trdno pr' pričan, da si bodo ustvarili intenzivnem oddelku drugai no sliko, če jo bodo tudi safl kdaj potrebovah. Zdravstvenemu osebju n tem oddelku hvala za vso moč in trud, ki ste ga imeli' menoj, posebna prisrčna hv3 la pa še doktor Skaletu, ki ^ svetuje in stoji ob strani' vsakem trenutku. KAREL ŠUNKO Celi' Bilo je lepo v Kulturnem domu v Gori'' pri Slivnici je bilo srečanf upokojencev, ki ga je organ'" ziralo Društvo upokojenc^j Slivnica. Bilo je prisrčno sr^ čanje, na katerem smo se počutih kot ena družina. ^ zabavo so skrbeli Slivni^'" muzikantje. Za prijetno srečanje se v in^^ nu vseh Slivničanov zahval)''' jem vodstvu upokojencev. CILKA KLADHI^' Slivni^^ ŠI.8.-26.febnMr199S^ fl, SNOPIČ 31 Na pohodu kriminaliteta težjih oblik Raziskanost kaznivih dejanj je v UNZ Celje dobra - Občani so v minulem letu lahko živeli v veri, do živijo varno Kriminaliteta je na območju UNZ Leije v rahlem pora- bi če primerjamo število vseh lanskih kaznivih dejanj s -piilanskimi. Število kaznivih dejanj se je najbolj pove- djo na območju PP Celje, raziskanost pa je na celotnem počju dobra, tako da so imeli občani tudi v minulem občutek, da živijo dokaj varno. Precej pa se je ijjlabšalo stanje na področju javnega reda in miru, ,l(Šna ocena pa velja tudi za prometno problematiko. fla območju UNZ Celje so ilicisti in kriminalisti lani [beležili in obravnavali (90 kaznivih dejanj ali za 24 odstotka več kot v letu 196. Iz naslova splošne in ispodarske kriminalitete so v letu 1997 ovadili 39.31 osumljencev (leta 1996 4079). Povečalo se je zlasti število premoženjskih delik- tov, ena od značilnosti kri- minalitete v minulem letu pa je tudi porast težjih, brutal- nih kaznivih dejanj, ta pa so pogosto povezana s pridobi- vanjem sredstev za nakup mamil ter z reševanjem spo- rov pri dolžniško-upniških razmerjih. V skokovitem po- rastu so poslovne goljufije, predvsem tiste v zvezi z li- zinškimi posli. Podatek, ki izstopa, je tudi porast števila kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni ose- bi (za 225 odstotkov), naj- bolj, kar za 450 odstotkov, pa je v porastu število kazni- vih dejanj poškodovanja ali uničenja javnih naprav. Kaz- nivih dejanj v okvirih orga- niziranega kriminala pa je bilo lani nekoliko manj kot predlani. Gospodarskega kriminala je bilo lani manj za 15 odstotkov, ta na videz ugodna številka pa ne odraža realnega stanja. Gospodarski kriminal je namreč realno v porastu, statistično zmanjša- nje pa je na račun manjših tovrstnih kaznivih dejanj (npr. izdaja nekritih čekov), ko banke te zadeve rešujejo v direktnem odnosu s stranka- mi. Največ dela so policisti in kriminalisti imeli na območ- ju policijske postaje Celje, kjer je bilo povečanje števila kaznivih dejanj najbolj dra- stično (za 44,5%), gre pa predvsem za vlome v stano- vanja, lokale, avtomobile, za vlome v vozila, tatvine iz avtomobilov ipd. Kljub po- večanemu številu kaznivih dejanj pa v PP Celje beležijo visoko stopnjo raziskanosti kaznivih dejanj, kar govori o učinkovitosti dela; dobri or- ganiziranosti in profesional- nosti. Izrazito več kot predlani je bilo lani preprečitev uradnih dejanj uradnim osebam ter kaznivih dejanj poškodova- nja ali uničenja javnih na- prav. Več je bilo tudi vlomov v stanovanja, trgovine in druge objekte, je pa raziska- nost teh kaznivih dejanj bis- tveno boljša kot v preteklih letih. Poseben problem so ma- mila, katerih uporaba in zloraba se veča. Lani so po- licisti in kriminalisti UNZ Celje zasegli 1277 gramov heroina, 1954 tablet mamila ecstasy, 36,5 grama »spee- da« in 2541 gramov mari- huane. Ta problematika je pereča tudi kot tim. sekun- darna kriminaliteta, ko uži- valci mamil ne izbirajo na- činov in sredstev, da pridejo do mamil. Gre za številne vlome, rope, tatvine in po- dobna kazniva dejanja. Ropi in roparska tatvine so v upa- danju, eden od osumljencev lanskega ropa v menjalnici Ekopool v Celju pa je trenut- no nedosegljiv. Najhujših kaznivih dejanj, umorov, razen štirikratnega umora v Tekačevem, Jani ni bilo, bi- lo pa je 7 poskusov umorov. Vsi lanski umori in poskusi umorov so raziskani. MHMMOHMMMMM M. A. Komisija je ugotovila... Načelnik UNZ Celje Du- ian .Mohorko je te dni po- sredoval informacijo, s ka- |ero je javnost seznanil o postopku z Darkom Zupa- nom, članom stranke re- publikancev iz Velenja. I Posebna skupina, ki je bila v UNZ Celje imenovana za raziasnitev primera legitimi- in telesne poškodbe da Darka Zupana dne 17. januarja letos v Velenju, je svoje delo zaključila, je zapi- sano v informaciji, katere be- sedilo se nadaljuje: »Komisija je ugotovila, da je policist PP Velenje pri legi- timiranju ravnal v skladu z zakonom in pravili. Navedbe gospoda Darka Zupana, da ga je policist zlo- namerno telesno poškodo- val, so člani skupine preverili v skladi z določili Zakona o kazenskem postopku. Skupi- na je izdelala poročilo, ki smo ga v nadaljnje preverja- nje odstopih Okrožnemu dr- žavnemu tožilstvu. Zaradi suma storitve kaz- nivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni ose- bi smo zoper gospoda Darka Zupana podali kazensko ovadbo.« . MIMKRIMIČI Tatvina na gradbišču v noči na 17. februar je neznani storilec Ib.iel na gradbišču na Grevenbrojski ulici v :. Odpeljal je 23 aluminijastih nosilcev'za J^elavo opaznih stropov, s tem pa je podjetje Igrad iz Celja oškodoval za približno 500 Ipoč tolarjev. OdmonKralceradi noči na 17. februar je nekdo prišel do riistriranega tovornega avtomobila Re- '^tilt, ki je bil parkiran na Teharski cesti v l^u. Na vozilu je odmontiral dve ceradi, s ■npa lastnika Janeza K. iz Celja oškodoval za mi pol milijona tolarjev. Vozila ni zaklenila v torek, 17. februarja okoli 7. ure, je neznani Morilec izkoristil nepazljivost Sonje Š. iz Vrha '^t! Laškim in iz njenega osebnega avtomobila, ''ga je pustila nezaklenjenega pred otroškim ^"^icem na Kidričevi cesti v Laškem, ukradel ''^narnico z dokumenti in denarjem. Sonja Š. '^oškodovana za 14 tisoč tolarjev. Bratska »pomoč« J^va policista PP Celje sta v sredo, 18. februar- ■ Popoldne, intervenirala pri kršitvi javnega r^^a in miru v kraju Lipa pri Frankolovem, kjer bi se dogajalo družinsko nasilje. Pri postop- Psta nameravala opraviti razgovor z okajenim ^iteljem Antonom, ko je le-ta ob njuni prisot- ""^^ti udaril svojo pastorko. Ko sta mu policista "^'^eravala preprečiti nadaljnje fizično nasilje, J^se je vmešal Antonov brat Jože, ki je policistu ^''^l^ušal s fizično silo preprečiti uradno deja- Oba kršitelja sta bila obvladana, na policij- ^. postaji pa so Jožeta izpustili, Antona pa ^"Iržali do streznitve. Oba se bosta morala Sovarjati še na sodišču. Ljubitelj parfumov ^ sredo, 18. februarja popoldne, je neznani Mkc kradel v trgovini Drogerie Markt na Mari- '^ski cesti v Celju. Založil se je z večjo količino '^'Umov v skupni vrednosti 113.597 tolarjev. Mobitel iz tovornjaka . ^inuli četrtek popoldne je neznani storilec ^fistil odsotnost in nepazljivost Miroslava T. Iz njegovega tovornega avtomobila, parkira- nega (in nezaklenjenega) na Ulici frankolov- skih žrtev v Celju, je ukradel mobilni telefon znamke Nokia 250, vreden 90 tisoč tolarjev. izginula kosilnica v času med 10. in 20. februarjem je neznani storilec prišel do stanovanjske hiše v Polžah pri Novi Cerkvi in z dvorišča neznano kam odpe- ljal kosilnico BCS. S tem je lastnika Jožeta B. oškodoval za okoli 150 tisoč tolarjev. Okradel rekreativce v času od četrtka do ponedeljka (23. februar- ja) je neznani storilec vlomil v leseno barako športnega društva Saloon na Konovski cesti v Velenju. Iz barake je odnesel žoge za nogomet, odbojko in košarko, drsalke, mrežo za tenis ipd. Vlomil je tudi v pisarno gostinskega lokala Saloon, tam pa je ukradel nekaj reklamnih napisov. Skupna škoda znaša okoli 140 tisoč tolarjev. Zbiralci Boxerjev v noči na 23. februar je nekdo ukradel avtomobil kamionet-furgon znamke Peugeot Boxer tip 2,5 D, bele barve. Vozilo z registrsko oznako CE 25-40C je bilo parkirano na Drapši- novi ulici v Celju, pogreša pa ga lastnik Hazim H. Naslednjo noč je nekdo ukradel kombinira- no vozilo znamke Peugeot Boxer, ki je preno- čevalo na Škapinovi ulici. Tudi to vozilo je bele barve, reg. oznaka pa je ljubljanska, LJ 93-23J. Radarji bodo... • v petek, 27. februarja dopoldne na območju Žalca in popoldne na območju Mozirja; • v soboto, 28. februarja popoldne na ob- močju Celja; • v nedeljo, 1. marca popoldne na območju Šmarja pri Jelšah; • v ponedeljek, 2. marca dopoldne na ob- močju Celja in Velenja, popoldne pa na območju Žalca in Mozirja; • v torek, 3. marca dopoldne na območju Velenja in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v sredo, 4. marca dopoldne na območju Žalca in Mozirja, popoldne pa na območju Celja in Laškega ter • v četrtek, 5. marca dopoldne na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine in Žalca. PROMETNE NEZGODE Zbil kolesarko Na lokalni cesti Celje - Za- grad se je v petek, 20. fe- bruarja zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila hu- do telesno poškodovana voznica kolesa. Gmotna škoda znaša okoli 35 tisoč tolarjev. Drago V. (32) iz Šentjurja je vozil tovorni avtomobil iz smeri tovarne Toper proti Za- gradu, v naselju Pod gradom pa je dohitel kolesarko, 47- letno Nado S. iz Celja. Ko jo je nameraval prehiteti, je kole- sarka zavila nekoliko v levo, takrat pa jo je tovorno vozilo zadelo, padla je po vozišču in utrpela hude telesne poškod- be. Smrtno čelno trčenje Na lokalni cesti zunaj na- selja Žalec se je v soboto, 21. februarja ob 2.15 uri, pripeti- la nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, štirje udele- ženci pa so utrpeli hude ozi- roma lažje telesne poškod- be. David C. (19) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Letušu. Zunaj naselja Ljubija je zape- ljal levo v času, ko je iz smeri Letuša pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 25-letni Ja- nez Č. iz Solčave. Da bi pre- prečil trčenje, je zapeljal v levo, voznik David C. pa je prav tako zapeljal nazaj na svoj vozni pas. Med voziloma je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem je voznik David C. na kraju nesreče umrl, sopotnika v njegovem vozilu, 19-letni Gregor P. in 16-letni Uroš J., oba iz Vele- nja, pa sta utrpela hude tele- sne poškodbe. Druga dva ude- leženca sta bila lažje ranjena. Prehitro V križišče Na magistralni cesti v Slo- venskih Konjicah se je v so- boto, 21. feljruarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda pa znaša okoli 250 tisoč to- larjev. Boštjan P. (23) iz Raskovca je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Loč proti Slovenskim Konjicam. Ko je v Konjicah pripeljal do križišča z magistralno cesto, je na to prednostno cesto zapeljal v trenutku, ko je z njegove leve strani pripeljal voznik kombi- niranega vozila, 34-letni Jurij S. iz Verpet. V trčenju med voziloma je Boštjan P. utrpel hude telesne poškodbe. Podrl dva pešca Na lokalni cesti zunaj na- selja Jakob pri Šentjurju se je v nedeljo, 22. februarja ob 00.35 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, škoda na vo- zilu pa znaša približno 10 tisoč tolarjev. Jože Z. (18) iz Podgrada je vozil kolo z motorjem po lo- kalni cesti iz smeri Šentjurja proti Osredku. Ko je pripeljal v bhžino stanovanjske hiše v Jakobu pri Šentjurju, je naj- prej trčil v pešca, 53-letnega Andreja Z. iz Vodruža, ki je hodil ob robu ceste, za tem pa še v peško, 47-letno Marijo T., prav tako iz Vodruža. Vsi trije udeleženci so padli po voziš- ču, hude telesne poškodbe pa je utrpel pešec Andrej T. Padla izvozila Na magistralni cesti v Veli- ki Pirešici se je v ponedeljek, 23. februarja zjutraj, pripeti- la nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Damjana D. (19) iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. V Veliki Pirešici jo je v desnem preglednem ovinku na spolzki cesti zaneslo na levo stran, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 29-letni Gorazd V. iz Mozirja. Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja, pri čemer je voznica padla iz vozila in utrpela hude telesne poškodbe. M.A. NOČNE i CVETKE • v sredo, 18. februarja po- poldne, je bilo napeto in gla- sno v neki obrtni delavnici v Začretu. Tja je prisopihal Bo- jan P., se drl in Marka T. oviral pri delu. Ker je s tem kršil javni red in mir, se bo Bojan zagovarjal pri sodniku za pre- krške. • Še bolj vroče in še bolj grdo pa je bilo v četrtek zju- traj, ko je Tomo I. svojo ženi voščil dober dan tako, da jo je namlatil. Ženska mu je ušla in se zatekla na železniš- ko postajo. • V četrtek zvečer je bila vznemirjena Vikica, ko je po njenih vratih nekdo vztrajno trkal in razbijal. Vztrajna pa je bila tudi Viki- ca, ki neznanemu trkaču ni hotela odpreti. • Na Škapinovi se je v četr- tek zvečer slabo godilo Do- roteji. Svojo soprogo je Da- ni C. na običajen način oz- merjal in družinsko idiliko zaokrožil s par krepkimi udarci. • V bistroju Faraon je v petek popoldne rogovilil Gregor J., tam udaril neznanega fanta in grozil natakarici Gordani. S temi potezami si je prislužil sodnika za prekrške, nemara pa še kaj več. • Hude probleme je imel v petek zvečer tudi Tomaž R., ki je privihral v Biro servis na Kosovelovi ulici, se tam drl na hodniku in grozil svoji soprogi. Kot kaže, se je raz- kačenemu Tomažu hudo mu- dilo. M.A. Čas smrti še vedno zagonetico Zakaj sodni izvedenec ni imel na razpolago vseh materialov? Dodatni dokazi, dodatne analize - Nadaljevanje sojenja 17. marca Na okrožnem sodišču v Celju se je v sredo, 18. fe- bruarja, nadaljevala glavna obravnava zoper obtožene- ga Kristijana Kamenika, ki ga obtožnice bremeni umora štirih ljudi, Šrefana in Fran- čiške Poharc ter Helene in Viktorije Krušlin iz Tekače- vega pri Rogaški Slatini. To- krat je imel glavno besedo sodni izvedenec medicinske stroke, docent dr. Jože Bala- žic. Izvedenec Balažic je imel nalogo določiti čim bolj na- tančen čas smrti vseh štirih umorjenih. Na neposrednem zaslišanju je dejal, da je ta čas težko določiti. Čas med 17. in 18. uro, kot ga je dr. Balažic navedel v svoji ekspertizi, pa naj bi bil le orientacijski. Na vprašanje okrožnega državne- ga tožilca Milana Birse, ali bi lahko čas smrti pri umorjenih natančneje opredehl, pa je iz- vedenec odgovoril, da bi o tem lahko kaj dokončnega re- kel šele tedaj, ko bi imel na voljo podatke o izmerjeni te- lesni temperaturi posameznih trupel na kraju zločina v Teka- čevem. Sodni izvedenec je na- mreč določal okvirni čas smr- ti na oddelku za sodno medi- cino v Ljubljani, kamor so trupla prepeljali iz Tekačeve- ga. Med drugim je dr. Balažic opravil tudi analizo bioloških sledi na puloverju, ki so ga preiskovalci našli odvrženega na območju zločina, pri tem pa je imel izvedenec nalogo ugotoviti, ali ta pulover pripa- da kateri od žrtev. Ugotovitev je bila, da ta pulover ni last katerega izmed umorjenih, ampak da ga je nosila neznana moška oseba. Na veliko začu- denje Kamenikovega zagovor- nika mag. Draga Demšarja, je izvedenec (na posebno vprašanje) odgovoril, da pri analizi sploh niso ugotavljali, afi sledi na puloverju pripada- jo osumljenemu Kameniku. Ob dejstvu, da so kriminalisti osumljenemu odvzeli vzorce las in sline ter na osnovi pri- merjalne analize v kriminali- stično-tehniškem laboratoriju izdelali strokovno mnenje, je odvetnika Demšarja pred- vsem zanimalo, zakaj takšne primerjave ni opravil tudi iz- vedenec Balažic. Ta mu je od- govoril, da mu kaj takega ni nihče naročil in da tega mate- riala (obdolženčeve sline, las ipd.) v inštitutu sploh nimajo. Ko je govoril o analizi biološ- kih sledi na teniških copatah, pa je sodni izvedenec med drugim dejal, da so našli veli- ko netipičnih sledi, te pa bi lahko bile tudi delci pralnega praška. Odgovor na vprašanje. ali so bili ti copati res oprani, pa bi ne imel prave teže, saj imamo ljudje različen odnos do čistoče: eni si pogosteje peremo copate, drugi redkeje ali pa sploh nikoli, je navrgel zagovornik Demšar. Do nadaljevanja sojenja je izvedenec Balažic dobil na- logo, da (na predlog tožilca Birse) izdela ločeni izvede- niški mnenji glede časa smrti vseh štirih žrtev, pri tem pa naj upošteva tudi rezultate meritve temperature trupel v času najdbe na kraju zločina. Senat je še sklenil, da izvede- nec inštituta za sodno medi- cino opravi še primerjalno analizo bioloških sledi in kr- vi obdolženega Kristijana Kamenika. Strokovnjak za balistiko bo do nadaljevan sodne obravnave izdelal vedeniško mnenje o tem, katere vrste orožja je bil delan laserski merek, ki ga kriminalisti našli med šno preiskavo (9. aprila la v obdolženčevem stano nju. Sojenje se bo nadalje lo 17. in 18. marca. MARJELA AGl Hiša je zgorela do tal, požar pa je terjal tudi dve smrtni žrtvi. Na pogorišču našli dve zogleneli trupli Do hudega požara, ki je imel tragične razsežnosti, je prišlo v torek, 24. februarja ob 2.20 uri v kraju Klane pri Dobrni. Pohciste na UNZ Celje je ob 2.30 uri nekdo obvestil, da v Klancu 55 pri Dobrni gori sta- novanjska hiša. Gašenje poža- ra je bilo zelo naporno in dolgotrajno, saj so se okoli 7. ure še vedno pojavljali posa- mezni zublji. Ko je bil ogenj ukročen, pa je eden izmed gasilcev na pogorišču zagledal dve zogleneli trupli. Strah in sum o tragediji sta bila potrje- na. Takoj po obvestilu o požaru so na kraj prispeli kriminali- sti, ki so na samem začetku preiskave posumili, da gre za družinsko tragedijo, saj o sta- novalcih (lastnikih) pogorele hiše, dveh starejših osebah, ni vedel nihče povedati, kje bi se lahko zadrževali, razen doir Seveda bo identiteto obeh r. tvih oseb mogoče ugotovil oziroma potrditi šele pi opravljeni obdukciji na tr« plih. Tudi vzrok požara zaključka redakcije) še ni b znan. Ogenj so pogasili gasilci Dobrne, Lemberga, Nov Cerkve in Vojnika. Foto: SHERB Požar zaradi malomarnosti V četrtek, 19. februarja med 11. in 13.30 uro je v Petrovčah v bližini železniške post^'' nekdo povzročil požar zaradi malomarnega ravnanja. Ogenj, ki je zajel in v celoti uničil leseno barako, last Marije P., se je razširil še na sosednji pom^^ objekt, last Slovenskih Železnic. V objektu Marije P. je bil spravljen suh les, na železničar?!^ objektu pa je zgorelo ostrešje in lesena baraka. Požar so pogasili gasilci iz Petrovč in Žalca, skij. gmotna škoda pa znaša okoli 350 tisoč tolarjev. M.A., Foto: TONE TAVČ^*" GORELO JE Travnišici požari Kljub razglasu o veliki po- žarni ogroženosti in s tem strogi prepovedi kurjenja v naravi povsod po Sloveniji, se mnogi za ta razglas še zmenili niso. Rahel dež, ki je v ponedeljek navlažil izsuše- no zemljo, pa prepovedi kur- jenja ni odpravil, torej raz- glas še vedno velja in prav bi bilo, da bi ga upoštevali. V sredo, 18. februarja okoli 12.30 ure, je nekdo zažgal listje in suho travo s podrast- jem v kraju Socka. Ogenj se je razširil po skalnatem območ- ju na površini okoli 50 arov, na srečo pa je bilo delo gasil- cev iz Vojnika, Dobrne, Nove Cerkve in Socke dovolj učin- kovito, da se požar ni razširil in povzročil večje gmotne škode. V četrtek, 19. februarja po- poldne, je Ivana D. iz Okoni- ne zakurila suho travo na svo- ji parceli ob reki Savinji. Za- radi vetra se je ogenj hitro širil ter zajel tudi leseno uto. Gasilci so požar, v katerem je zgorela tudi uta, v kateri je bilo orodje in kosilnica, kma- lu pogasili. Kljub temu je na- stalo za okoli 600 tisoč tolar- jev gmotne škode. V četrtek je gorelo tudi v Košnici v Celju. Okoli 15. ure je Damair R. zakuril listke in suho travo na svojem vrtu, ogenj pa se je razširil na trav- nik. Ker lastnik ognja ni uspel sam pogasiti, so na pomoč priskočili celjski poklicni ga- silci. Minuli četrtek popoldne je neznanec - po vsej verjetnosti zaradi odvrženega tlečega predmeta - zanetil požar na suhi travnati površini ob pod- vozu pri polnilnici Coca-cola v Žalcu. Požar so pogasili ga- silci iz Žalca. M.A. Gorela zidanica V petek, 20. februarja oko- li 21.30 ure, je izbruhnil po- žar na zidanici v Vezovju, last Stanislava V. iz Štor. Požar, katerega vzrok ni znan, so pogasili gasilci iz Ka- lobja in Gorice pri Slivnici. Ogenj je uničil leseno kon- strukcijo zidanice, stiskalni- co, sadni mlin, tri sode in dve vedri. Gmotna škoda znaša okoli 200 tisoč tolarjev. M.A. Golf v plamenih V ponedeljek, 23. februarja dopoldne je na Mariborski ce- sti v Celju med vožnjo zagorel osebni avto VW Golf. Požar, ki so ga pogasili celjski poklicni gasilci, je na zadnjem delu vozila povzročil za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. Oškodovanec je Anton L., vse pa kaže, da je požar povzročil kratek stik na električnih vod- nikih vozila. M.A. Shujševalne kure Asimetrija na modnem nebu Morilec, ki menjujeldenfiteto Smeha polna priredHev Jušnezakuhe In vložki Vožnja z zmajem v francoskih Alpah je posebno doživetje. V objemu Savojskib Alp Iz bazena lahko gledaš prostrana smučišča, kjer ni nikoli gneče Lepa je Francija, še pri- jetnejša pa smuka v Sa- ^ojskih Alpah. 900 kilo- •netrov od Ljubljane leži smučarsko središče La •"lagne. Vozili smo se do ''ernetičev, nato po itali- isnskih avtocestah do Mi- 'sna, od tam do Aoste in Ptedora pod najvišjim vr- liom Evrope, Mont Blan- •^oin. Nato nas je pot vodi- mimo Albertvilla, zna- ■^ega olimpijskega mesta, ^se do La Plagne Belleco- To je področje, razdeljeno več središč.V vseh so ko- "^ercialni centri in smučar- ske šole. Za tiste, ki nimajo smuči, so na voljo izposoje- valnice. Samo v Bellecote je tudi bazen. Stanovali smo na 1930 metrih, za nameček še v sedmem nadstropju hotela. Kljub temu se nam od višine ni vrtelo. Ko smo stopili iz stavbe, smo bili že na smu- čišču. Smuči smo nesli le 50 metrov in že smo se odpeljali s sedežnico ali kabinsko žič- nico. 300 kilometrov smučarskih prog Vsako jutro nas je prebu- dilo sonce in nas priganjalo na sneg. Pobeljeni vrhovi gora so nas vabili v svoj ob- jem. Prve dni smo se podali v raziskovanje terenov. Na voljo nam je bilo preko 300 kilometrov prog in skušali smo izbrati takšne, ki so bi- le obsijane s soncem. Naj- daljši spust je bil do Montc- havina, za kar smo porabili ves dan. Preizkusili smo tudi višin- ske zmogljivosti. Z 2700 metrov visokega Roche de Mia smo se povzpeli na viši- no 3000 metrov in nato na ledenik Bellecote. Proga je bila zelo naporna. Gneča na smučiščih je prava redkost, pojavi se na v ozkih in strmejših predelih. Nekoliko slabši smučarji vozijo počasi, nekateri tudi padejo, zato previdnost ni odveč. Največ smučarjev se je nabralo konec tedna. Vožnja Z zmajem v lepem sončnem dnevu je prav poseben izziv letenje z zmajem. Doživetje je enkrat- no. Pod seboj vidiš hiše in drevesa. Predstava o mestecu pod tabo postane s ptičje pers- pektive povsem drugačna. Za varnost je zelo dobro poskrb- ljeno. Zmaja namreč vodi iz- kušeni zmajar. Privezan si z obilico pasov, da ne padeš. Pristaneš na smučeh in se usta- viš nemudoma, o kakšnem padcu sploh ni govora. Po smučanju Še skok v bazen če želite po smučanju še kopanje, je Bellecote prava odločitev. Odprt bazen je na voljo vsem, voda ima 29 sto- pinj. Gledaš smučišče in pla- vaš v bazenu. Zanimivo! Če se ne smučate, lahko drsa- te, greste v savno in preizkusite različne terapije, se sprehaja- te... Na voljo je ogromno trgo- vin in butikov, ki so dobro zalo- ženi. Vsak dan dobite svež kruh, solato in celo jagode. Ti- sti, ki smo bili večkrat v Franci- ji, prisegamo na pains au cho- colate (čokoladne kruhke). Dolgo pot domov po tednu dni smo hoteli skrajšati, ven- dar je bil prelaz St. Bernard zaprt, tako da smo morali čez Chamonix in Mont Blanc v Italijo. Bilo je tako jasno, da smo videli vrh Bele gore, pa vendar smo bili veseli, da bo- mo kmalu spet doma. ■■HM URŠKA TROTOVŠEK 0 REPORTAŽA ALPRA - avtomobili prihodnosti Aleksander Praper je eden redkih, ki se pri nas ukvarja z oblikovanjem avtomobilov - Rad bi se vozil v BMW-ju, ki ga bo sam oblikoval Aleksander Praper iz Mežice je že v vrtcu prepoznal skoraj vse avtomobile na cesti. Svojo zanimanje je nadaljeval tudi v osnov- ni šoli, kjer je učitelj likovnega pouka Sto- jan Brezočnik v učencu kmalu opazil velik talent in mu pomagal z likovnimi nasveti. Danes je Aleksander eden redkih, ki se pri nas ukvarja z oblikovanjem avtomobilov in namerava nadaljevati šolanje v Nemčiji. V srednji šoli, v Gimnaziji Ravne na Koroš- kem, je Aleksander v svoje zvezke včasih risal kar med uro, kar so njegovi profesorji sprva gledali postrani, kasneje pa so se navadih. Gimnazijo je končal z odliko. Sodelovanje z BMW »Zbiram najrazličnejše prospekte iz sveta avtomobilizma. Februarja 1991 sem v tovarno BMW v Miinchen poslal pismo in jih zaprosil za nekaj njihovih prospektov. BMW-jevi avto- mobili me zaradi poudarjene športne elegan- ce namreč od nekdaj privlačijo. Pismu sem priložil še nekaj svojih risb. Bil sem presene- čen, ko sem že čez dvanajst dni dobil odgo- vor,« je pripovedoval Aleksander. Nad njegovimi risbami so bili v razvojnem oddelku BMW-ja izredno navdušeni in po enoletnem dopisovanju so fanta povabili v Miinchen, kjer sta mu Hans Braun, nekdaj prvi notranji oblikovalec, in Boyke Boyer, odgovo- ren za zunanje oblikovanje, razkazala tovarno in oblikovalski oddelek. Večino časa pa je preživel ob Dietrichu Reichu, zadolženemu za stike z javnostjo. Z njim si je ogledal M_fcnchen, muzej BMW-ja, proizvodnjo, na kosilu in večerji je spoznal tipično bavarsko kuhinjo... Stroške obiska, vožnje in stanovanja mu je plačal BMW. Od takrat Bavarci budno sprem- ljajo njegov razvoj in mu pošiljajo risarski material, saj potrebuje posebne barvice, krede in flomastre. ALPRA je zaščitni znak Aleksandra Praperja (skovanka imena in priimka) z levom, saj je rojen v tem znamenju. Finale V Svici »v BMW-ju so me takrat opozorili na vsako- letni natečaj švicarske šole za industrijsko obli- kovanje Art Center College of Design. Zato sem leta 1992 tja poslal nekaj risb. Ker pa nisem vedel, da je na natečaju posebej razpisana tema, so mi v Švici dali še eno možnost. V podaljšanih štirinajstih dneh sem večinoma samo risal« Aleksander se je med štiristo prijavljenimi iz 34 držav sveta prebil med dvajset najboljših. Prvo nagrado je dobil Portugalec, njegova dela so bila na zelo visoki tehnični ravni, drugo Rus, ki je pokazal visoko sposobnost risanja in obvlada- nja tridimenzionalnosti, in tretjo Švicar. Ostalih sedemnajst finalistov, med katerimi je bil tudi Aleksander, si je delilo četrto mesto. To je bil zanj velik uspeh, saj je bil 17-letnik boljši od mnogih, ki se z oblikovanjem že poklicno ukvarjajo. Za nagrado je prejel povabilo na Ženevski avtomobilski salon, pisno priznanje in možnost vpisa na to švicarsko šolo brez spre- jemnih izpitov. Zaradi drage šolnine je misel na to opustil. ModelBMW7 Iz koncema BMW so mu poslali material in orodje za izdelavo modelov, kajti Aleksander se je poleg risanja hotel preizkusiti tudi v modeliranju. Po pouku v gimnaziji je v kleti dva meseca nastajal model lastne vizije BMW- je serije 7. Plastelin za modeliranje je pri sobni temperaturi trd, zato ga je Aleksander moral za delo segreti na 40 do 50 stopinj, kar je oprav- ljal z navadnim fenom za lase in košček za koščkom nanašal na leseno osnovo. To je bil seveda najbolj zamudni del modeliranja. Šolanje V Nemčiji Aleksander se je odločil, da bo nadaljeval šolanje na Visoki šoli za oblikovanje v Pforz- heimu v Nemčiji, kjer predavajo strokovnjaki raznih avtomobilskih tovarn. »V koncernu BMW so mi obljubili, da mi bodo plačali šolanje in bivanje zadnjih dveh letnikov, za prva dva pa bom moral denar nabrati kar sam.« »Moj stil risanja je klasičen, rad snujem avtomobile, ki bi s papirja lahko zapeljali na cesto. Veliko pozornosti posvetim malenkostim, še posebno me navdušujejo gume in platišča.* Zaradi tega se že nekaj časa ukvarja z dejav' nostmi, ki so povezane z avtomobilskim obl kovanjem. Tako je po naročilu narisal i mnogo risb, dve celo v naravni velikosti i steno, eno pa na tekstilne žaluzije. Zadnja št! leta izdaja svoj koledar z ročno risanimi risba mi avtomobilov prihodnosti, kakršne si žarnic Ija. Takšni koledarji so pri nas prava redkost ie predstavljajo popestritev ponudbe med mnogi mi koledarji z avtomobilsko tematiko, ki s« narejeni na osnovi fotografij že obstoječi! vozil. Letošnji ima še poučno vsebino, saj je ni zadnji strani opisano, kako takšne risbe nasta jajo v avtomobilskih oblikovalskih studiih. Obeta se nam torej prvi Slovenec, ki bo obliko- val avtomobile in morda se bomo lahko nekega dne pred kakšnim Nemcem pohvalili, da se vozi v BMW-ju, ki si ga je zamislil Slovenec. BORUT ZAJC »Oblikovanje avtomobilov je preveč pod cenjeno. Vsakdo pozna Armanija in njegove kolekcije, skoraj nihče pa ne ve, kdo je oblikoval njegov avtomobil.« Smeha polna prireditev V organizaciji velenjske YTV je minila Parada humorja' Pred polno dvorano na Polzeli so v petek stopili ne- kateri slovenski humoristi, parado televizijskega hu- morja pa je začinila tudi glasba. Obiskovalce je na Polzeh pričakala lepo urejena dvora- na (vstopnice po tisoč 500 tolarjev), polne pa so bile tudi tribune (tisoč tolarjev) polzel- skih Hmelj boysev. Pri paradi velja pohvaliti dobro organi- zacijo in odhčen gostinski del, ki je bil v rokah velenjske- ga Gosta. Na mizah je obisko- valce pričakal pozdrav z željo po dobri zabavi, ponujali so krofe, v katerih se je skrivalo osem kar mikavnih nagrad, pa tudi ceniki niso spravili člove- ka v nezavest. V tolarjih: vino 1.300, sok 200, pivo 280, na- rezek 850, tatarski biftek 900, svinjska pečenka s posipom 750... Napotnikovi pohtiki so že od daleč napovedovali, da bodo na paradi humorja ob- delali aktualne in sveže poli- tične vice, seveda pa humori- sti niso mogli spustiti niti predsednika Clintona in vo- jaških afer. Med humoristi so se poleg Vinka Šimeka, ki je s Tanjo Jurjec vodil prireditev in natre- sel kar precej šal, predstavili še Alkotest, Kondi Pižorn, Kloba- sekov Pepi in del skupine Mo- ped Show. Med boljšimi velja omeniti točko, v kateri sta nek- daj »dobra koka« Nela Eržišnik in picek Vinko rešila vse aktual- ne slovensko - hrvaške proble- me. »Zažgal« je tudi Feldas, svetovni prvak v komičnem plesu, sodelovali pa so še Da- vor Radolfi, ansambel Mira Khnca, Vagabundi, Plesni stu- dio M, duo Primavera, ansam- bel Black&White, Kristali, Dia- ton in Zbran Zorko s svojim Multi harmo shovvom. Justina Gostečnik iz Rako- velj je prispevala najboljši ša- li leta, vitez dobre volje je (po Milanu Kučanu in lanskem Tonetu Partljiču) letos postal Tone Fornezzi-Tof, ki pa se prireditve ni udeležil. Menda je na Kilimandjaru. Organi zatorji so v goste povabili karikaturista Stanka Šerca, ki je vsem nastopajočim podaril karikature, nastale med nji- hovim nastopom. Polzelska dvorana se je kar nekajkrat stresla zaradi smeha, in na splošno rečeno, so bili obi- skovalci s prireditvijo zado- voljni. URŠKA SELIŠNII^ Foto: LOJZR.OJST£EŠ^ Posnetek s Parade humor- ja na Polzeli bo VTV prvič posredovala v soboto, 14. marca, ob 20.30. »Sodobna slovenska žen- ska drži v levi roki cekar, pol fasunge in prazno denarni- co, v desni roki ima tri joka- joče mulce, za sabo ima hu- morno preteklost, pred sabo krščansko brezvladje, na glavi pa brezposelnega mo- ža,« se je glasil eden izmed vicev. Vsi nastopajoči na letošnji ParcuLi humorja. »Prihodnje leto se srečamo na Polzeli,« so si obljubili. Zoran Zorko in njegov Multi harmo show so poskrbeli za nekaj atraktivnih glasbenih vložkov. Št. 8.-26. februar 1998 PETICA FIIM-TELEVIZIJA 35 Morilec, ki menjuje identiteto V napetem trilerju Šakal se v glavnih vlogah predstavljata Bruce Willis in Richard Gere j^lednarodna mafijska or- j„izacija najame plačanca jruce VVillis), ki naj bi umo- ll pomembno osebo v vrhu pieriške vlade. Cena njego- jstoritve je res visoka, ven- jr je najboljši in najbolj ffzobziren v svojem pokli- I, Nikoli ni na istem mestu, pdno z drugo identiteto, vse jrse dogaja v njegovem živ- enju, pa je zavito v skriv- (St. Vsi ga poznajo le pod jienom Šakal. Namestnik direktorja FBI- j Carter Preston (Sidney, Poitier) sicer ve, da Šakal ne- kaj naklepa, ne ve pa, kaj in kje, in tako se znajde pred največjim izzivom v svoji ka- rieri. Z uradniško častnico ru- ske obveščevalne službe Va- lentino Koslovo (Diane Veno- ra) morata namreč nekako najti hladnokrvnega morilca. Slednjič ugotovita, da lahko Šakala odkrije samo človek, ki razmišlja tako kot on, in tako izbereta zapornika, biv- šega Irinega operativca Decla- na Mulqueena (Richard Ge- re), ki pozna Šakala še iz pre- teklosti. Tako se trojica loti iskanja skrivnostnega plačan- ca, da bi jim uspelo preprečiti mu izvršitev smrtonosne na- loge. Med direktorjem FBI-ja, ru- sko častnico in zapornikom se razvije nenavadna zveza, saj zaradi iskanja Šakala po- stajajo vedno bolj odvisni drug od drugega. Dan atenta- ta se približuje, o Šakalu, ki ves čas spreminja svojo iden- titeto, glas, starost in oseb- nostne značilnosti, pa še ved- no ne duha ne sluha. Čas pa se izteka... Bo Šakal naredil napako in se pustil ujeti zasledovalcem ali mu bo uspelo izpeljati svoj načrt? Na to vprašanje si lah- ko odgovorite med ogledom trilerja Šakal, ki so ga snemali na različnih lokacijah - od Montreala, Washingtona Chichaga, Londona in Helsin- kov do Moskve. Film, ki te- melji na scenariju zgodbe The Day of the Jackal (1973), po katerem je že bil posnet film, je malce predelan in poso- dobljen, vključenih pa je tudi nekaj novih likov. Šakala je režiral Michael Caton-Jones, ki je pred časom režiral film Rob Roy in odkril Leonarda DiCapria, scenarij sta spisala Chuck Pfarrer in Kevin Jarre, k ogledu filma pa vsekakor najbolj vlečeta glav- na igralca - Bruce VVillis, ki se je po vlogi voznika taksija v znanstvenofantastičnem Pe- tem elementu, boksarja v Šun- du in detektiva v trilogiji Umri pokončno, kaj hitro prelevil tudi v skrivnostnega morilca, ki se nenehoma spreminja. Richard Gere, ustvarjalec šte- vilnih nepozabnih likov v us- pešnicah kot so Oficir in gen- telman, Ameriški žigolo in Čedno dekle, pa velja za enega najbolj nadarjenih ameriških igralcev. ■■■■■■■■■■■■■H NMS Prihaja ForresI Gump Kanal A napoveduje za prihodno sredo, 4. marca premiero najuspešnejše- ga filma leta 1994 - For- rest Gump. To delo režiserja Rober- ta Zemeckisa je s Tomom Hanksom, Sally Field, Ro- bin Wright in drugimi igral- ci osvojilo kar 5 oskarjev. Forrest Gump je nedol- žen in preprost fant, ki ga narava ni ravno obdarila s prodornim umom, dala pa mu je veliko srce. Vanj je Forrest skril tudi ljubezen svojega življenja Jenny. Forresta je narava kazno- vala tudi s šibkim telesom, zato je bil nenehna tarča posmeha. Njegova edina prijateljica je bila Jenny, spolno zlorabljeno dekle iz soseske. Forrest ima ne- navadno srečo, je namreč eden redkih, ki mu je uso- da namenila priložnost, da je spoznal velike može, ki so zaznamovali tako ameriško kot svetovno zgodovino. Srečal se je z Elvisom Presleyjem, pred- sedniki Kennedyjem, Johnsonom, Nixonom, pomagal pa je tudi sous- tvarjati zgodovino, saj je bil aktivni udeleženec v vojni v Vietnamu, vmešan pa je tudi v znamenito afe- ro Watergate. Gumpova največja težava (ali pa prednost) je ta, da je pre- neumen, da bi doumel ve- hčino teh naključij, pa ven- dar s svojimi preprostimi predstavami in izreki po- stane idol generacije. V DRUŽBI S KANALOM A Med štirimi petkovimi filmi boste lahko izbrali dva po svojem okusa. Morda se boste odločili za kriminalko Brez milosti z Richardom Gereom in Kim Basinger? »Spet sem prepozen,« se jezi Borut sam nase in na svoj avtomobil, ki je zopet zatajil, njemu pa se neznan- sko mudi na snemanje Od- klopa. Ker mu ne preostane drugega, zajaha staro kolo in odbrzi. Nenadoma ga zmoti glasen pok, zajame ga oblak dima in izgubi nadzor nad kolesom... Filmske uspešnice: Moj očka, junak Ameriška romantična ko- medija iz leta 1995 bo na spo- redu v ponedeljek, 2. marca, ob 20. uri. Režija: Steve Mi- ner, igrajo: Gerard Depardi- eu, Katherine Heigl, Dalton James, Lauren Hutton, Faith Prince... Štirinajstletna Nicole je pre- rasla punčke in pozornost posveča predvsem nasprot- nemu spolu. Prepričana je, da bodo štirinajstdnevne počit- nice z očetom na tropskem otoku en velik dolgčas. Na srečo pa tam spozna mladega Bena, privlačnega fanta, ki najstnici popolnoma zmeša glavo. V iskanju njegove po- zornosti pa počne nemogoče stvari... Odklop: Dr« Johnny 40. del dokumentarne seri- je bo v torek, 3. marca, ob 20. uri. Produkcijska skupina Mangart. KINO Union 26. 2. ob 16. uri Ana- stazija. 26. 2. do 1.3. ob 18. in 21.15, od 2. do 4. 3. pa ob 20.30 uri ameriški triler Hudičev advo- kat. Od 27. 2. do 1.3. ob 14. in 16. uri ter od 2. do 4. 3. ob 16.30 in 18.30 ameriška komedija Škratje. Mali Union od 26. 2. do 4. 3. ob 20. uri ameriška satirič- na komedija Naga resnica. Metropol 26. 2. ob 14., 16.15, 18.30 in 21. uri ameriški akcijski triler Šakal. Na spo- redu bo tudi 27. 2. ob 16.15, 18.30 in 21. uri, 28. 2. ob 23.30 in od 2. do 4. 3. ob 16., 18.30 in 21. uri. Od 27. 2. do 1. 3. ob 14. uri risani film Anastazija. Kino Žalec 26. ob 10., 16.30 in 20., 27. 2. ob 16.30 in 20. uri, 28. 2. ob 20. uri in 1. 3. ob 16.30 in 20. uri ameriški film Titanik. Kino Dobrna 28. 2. ob 19. in 1. 3. ob 17. uri ameriški film Sam doma 3. Gremo v kino! Na vprašanje, v katerem filmu je Al Pacino odigral glavno vlogo in zanjo dobil oskarja, smo dobili le osem pravilnih odgovorov in sicer, da je bil to film Vonj po ženski. Nagrade - vstopnico za kino predstavo - prejmejo: Joži Cokan, Vrbje 43, 3310 Žalec, Jožica Osolnik, Pod gabri 29, 3000 Celje in Vera Kamenik, Ljubljanska 33, 3000 Celje. Igralec Richard Gere je znan tudi kot borec za človekove pravice. Za katero ljudstvo oziroma deželo se še posebej zavzema? Odgovor napišite na kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitva- mi bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih kinematografov. ' Filmski hiti: • I Umri pokončno - e brez oklevanja Ameriški film iz leta 1995 je tžiral John McTiernan, pjo pa Bruce VVillis, Je- my Irons, Samuel L, Jack- 'm, Graham Green, Colleen jimp, Anthony Peck. Na oredu bo v soboto, 28. fe- iuarja ob 20. uri. Gre za obilico dobre akcije. i'illis igra Johna McClanea, jOlicista ki ima tokrat oprav- az norim bombašem Simo- lom (Jeremy Irons). Ta se lu maščuje, ker mu je pred tti ubil brata in grozi z na- laljnjimi eksplozijami. V Si- »onovo igro riiiši in mačke f nepričakovano vključi še hs, lastnik trgovine, ki je fcClaneu rešil življenje. Od ijega je odvisno, ali bo me- to zdaj zdaj odneslo v !rak... Kiarino srce Po sobotnem akcijskem fil- boste morda ob 23. uri '^zpoloženi še za ogled ame- % drame Kiarino srce, v ^teri je glavno vlogo odigra- 'Whoopi Goldberg, režiser ''•na pa je bil Robert Mulli- San. Klara z dobrim srcem je ^•^oopi, ki kot jamajška so- ^f'ca ponudi pomoč potrti ^^■^ski, ki objokuje smrt svo- otroka. Vzame jo domov, i^''Klara naleti na 13-letnega ''^Zaupljivega in težavnega ^^ida, ki je prepuščen same- sebi. Postaneta najboljša ^telja, s tem pa je David vse bližje vznemirljivi ^"^fivnosti iz Klarine preteklo- IZ PROGRAMA VTV Nitti izterjevalec Danes, v četrtek, 26. fe- bruarja ob 20.05 bo na ogled ameriški film Nitti izterjeva- lec, ki ga je režiral Michael Switzer, igrajo pa Antony LaPaglia, Vincent Gustafer- ro, Trini Alvarado. Zgodba pripoveduje o člo- veku, ki je bil dolga leta desna roka Al Caponeja. Do družine pozoren in ljubeč, do sovraž- nikov brezsrčen in krut. Svojo pot je začel kot brivec in postal eden najpomembnejših mož v prvi polovici 20. stoletja. Glasbeni labirint v soboto, 28. februarja ob 20.25 pričenja VTV novo zabav- noglasbeno oddajo domače glasbe z naslovom Glasbeni la- birint, ki bo gledalce razvedrila. saj bo v njej veliko glasbe, zani- mivosti in humorja. Čeprav bo prevladovala narodnozabavna glasba, pa bo v oddaji prostora tudi za druge glasbene zvrsti. Ena od rubrik se bo imenovala Razen glasbe še..., ki bo dala odgovor na vprašanje, kaj poč- nejo glasbeniki, ko ne pojejo, igrajo ali komponirajo. V prvi oddaji bodo sodelo- vali: Adi Smolar, Gorenjski muzikantje, ansambli 266, Ekart in Mikola, Generacija 69, Shoc band klobuk in mla- di orkester glasbenega izo- braževanja Sonček. 36 GUSBA GLASBENI EX-PRESS Videospot za najnovejši, četrti single »Weird«, z mega uspe- šnega lanskega LP-ja »Middle Of Nowhere« najstniškega tria HANSON, bo režiral z oskarjem nagrajeni Gus Van Sant. Obetavna angleška zased- ' ba BLUETONES se je po (s • strani kritikov, pa tudi ljubite- ljev brit-popa) zelo hvalje- ; nem UK No.l albumu »Expec- \ ted To Fly« (1996) za več kot leto dni umaknila v ilegalo. »Poznavalci« razmer na bri- j tanski glasbeni sceni so že ; vedeli povedati, da je skupini i zmanjkalo idej za nadaljnje ^ delo, Bluetones pa so naskri- i vaj pripravljali skladbe za 1 drugi album, ki bo izšel pri- ! hodnji mesec. Tisti, ki so že ; slišali posnetke, pravijo, da ' bo LP prava bomba, kar v \ določeni meri potrjuje tudi i pravkar objavljeni single »Sa- i lomon Bless The Dust«, ki že • pleza proti vrhu angleških ? lestvic. ; V zgornjo polovico svetov- { nih lestvic se je prejšnji teden zavihtel tudi prvi single »My { Father's Eyes« z novega albu- , ma »Pilgrim« ERICA \ CLAPTONA. Legendarni an-, gleški kitarist, pevec in avtor, ] se bo konec marca z dvajset ^ člansko spremljevalno zased- ; bo podal tudi na veliko sve- i tovno turnejo, na kateri bo I poleg novih skladb promovi- ral tudi svoj lani ustanovljeni ; center za odvajanje od drog, i ki ima sedež na Antigui. j U2 so ustanovili založbo i Kitchen, ki je dobila ime po njihovem istoimenskem klu- \ buv Dublinu, ukvarjala pa se j bo izključno z objavljanjem ; vinilnih plošč, ki bodo zapol- ■ njene z underground plesno j glasbo. \ Najpopularnejši in najbolj : prodajani ameriški pevec, ■ country zvezdnik GARTH ; BROOKS, je samo v treh urah j prodal neverjetnih 46.500 \ vstopnic za enega izmed šte- j vilnih koncertov, na kateri: predstavlja svoj mega uspe- šni album »Sevens«. , Na dražbi znamenite hišej Christie so v Los Angelesu za^ astronomskih 442.500 dolar-1 jev prodali rokopis besedila^ skladbe »Candle In The Wind«, ki sta ga Elton John in J Bernie Taupin lani posvetila^ avgusta umrli princesi Diani.j Hitmejkerski tandem je celo- i ten izkupiček namenil losan-5 geleški otroški bolnišnici. . Jutri, 27. februarja, bodo vi Puerto Ricu prvič podeljevali i nagrade VVORLD MUSICj AWARDS. Največ nominaciji (5) si je s svojim lanskim de-^ lom prislužila MISSY^ ELLIOT, pri nas znana pred-; vsem po uspešnici »The Rain- (Supa Dupa Fly)«, v ZDA pa cenjena tudi zaradi svojih skladateljskih sposobnosti. Da je vpliv elektronskih in tiskanih medijev na količino prodanih plošč res ogromen - včasih celo odločujoč - so v Veliki Britaniji prejšnji teden, po podelitvi glasbenih nagrad BRIT, dokazali odlični prodajni rezultati, ki so jih zabeležile tr- govine z nosilci zvoka. Že dan po podelitvi je prodaja plošč drastično narasla, v tednu dni pa so trgovci zabeležili porast prodaje za kar 220.000 enot. Največ plošč, kar 123.000, so prodali THE VERVE - dobitniki nagrad za naj bend in naj album leta. Odlično so šli v promet še trije izdelki; prvenec dekliške zasedbe ALL SAINTS, tretji al- bum »White On Blonde« skupi- ne TEXAS in prvi solo album ex-takethatovca ROBBIEA WILLIAMSA (na sliki). THE ROLLING STONES so s sobotnim koncertom (14. februar) v dvorani hotela Hard Ročk v Las Vegasu za- ključili prvi del svetovne tur- neje, na kateri predstavljajo lani objavljen album »Bridges To Babylon«. Po koncertu so Rollingi za izbrano druščino (Johnny Deep, Sting, Pamela Anderson Lee, Brad Pitt, Leo- nardo Di Caprio, Eddie Murphy...) zaigrali še v hotel- skem nočnem klubu na »naj- bolj nori zabavi desetletja«. Legendarne »kotaleče kam- ne« boste lahko letos v živo (bolj od daleč) videli tudi na koncertnem spektaklu v Za- grebu, kjer bodo Mick Jagger, Keith Richards, Ron Wood in Charlie Watts nastopili 28. ma- ja. Vstopnice so že^ prodaji. Marca bo na VHS formatu izšla video-kaseta »Live In Sydney« s posnetki koncerta, ki ga je pred skoraj dvema letoma v Avstraliji odigrala ameriška pevka in avtorica K.D. LANG. MICHAEL JACKSON na- merava 10. oktobra n a olimpijskem stadionu v Seulu v Južni Koreji organizirati do- brodelni koncertni mega spektakel »We Are The World 2«, katerega dobiček naj bi bil namenjen lačnim severnoko- rejskim otrokom. Koncert naj bi v živo prenašalo kar 120 držav, nastopilo pa naj bi več kot petdeset zvezdnikov iz sveta glasbe in filma. Včeraj se je v celjskem ročk klubu Barfly zgodil prvi del letošnjega 3. ročk festivala BARFLV PEST '98. Tam je bila prisotna tudi ekipa Radia Celje (Bojan Pišek, Primož Škerl), ki je nastope skupin Koma, Wellblott, Jazoo, Aba- don in Prisluhnimo tišini za- beležila na magnetofonski trak, delu tega včerajšnjega skoraj šest ur trajajočega fe- stivala pa boste lahko prisluh- nili danes ob 21. uri na valovih Radia Celje, v oddaji Ročk blok. Današnji drugi del festi- vala BarFly Fest '98, na kate- rem bodo nastopile skupine Horse Control, Nude, Kladi- vo, konj in voda ter kantavtor Rihard Kotar, se bo začel ob 20. uri. Sredi prejšnjega tedna se je na trgovinskih policah znašel novi studijski album škotskih power-pop zvezdnikov SIM- PLE MINDS. Gre za LP »Nea- polis«, ki je, tako kot prejšnji »Good News From The Next World« (april 1995), spet plod sodelovanja pevca Jimmyja Kerra (na sliki) in klaviaturi- sta Charliea Burchilla. Kultna newyorška hip-hop združba PUBLIC ENEMY se je spet zbrala v originalni za- sedbi. Bomb Squad, Hank Shocklee, Terminar X, Gary G-Wiz in Chuck D pripravljajo material kar za dva albuma, ki bosta izšla maja. Prvi iz- med teh bo natrpan z jeznori- to mešanico hip-hipo in meta- la a la Rage Against The Mac- hine, drugi pa bo soundtrack filma »He Got Game« režiser- ja Spikea Leea. STANE ŠPEGEL V soboto, 28. februarja, bodo v Mladinskem Centru Velenje rogovilili italijanski noiserji JITTERBUGS. V Kljubu, celjski inačici omenjenega velenjskega zbirališča ljubiteljev garažne- ga ročka, pa bodo na ta dan nastopili novogoriški jugo- nostalgiki ZAKLONIŠČE PREPEVA (na sliki). Na znamenitem open-air festivalu Phoenix bodo letos prvič po petih letih spet skupaj nastopili člani legendarne britanske alter-dance zasedbe NEW ORDER. Gillian Gilbert, Peter Hook, Stephen Morris, Bernard Sumner in Stephen Hague so svoj zadnji studijski album »Republic« posneli leta 1993. Po krajši turneji in leta 1994 objavljeni zbirki uspešnic »The Best Of« pa so se posvetili stranskim projektom (Electronica, Monaco in Other Two), v katerih so nastale odlične alter-pop plošče. Št. 8.-26. februar 199» PETICA GUSBA | EQ Hajdine nove pesmi Konec enega in začetek novega obdobja v glasbeni karieri Celjanke Hajdi Korošec Celjska pevka Hajdi Koro- je že vrsto let med pri- Ij^bljenejšimi izvajalci po- pularne glasbe, namenjene predvsem mlajšim poslušal- cem. Prva njena velika uspe- šnica je bila pesem Moj ku- |j, plošča, na kateri je bila ta pesem, pa je bila prodana v šestdeset tisoč izvodih, kar je za slovensko tržišče zelo veliko. Po prvi plošči je izdala še dve, ki so ju poslušalci prav tako zelo dobro sprejeli, pravkar pa je pri založbi Man- darina izšla njena nova CD plošča in kaseta z naslovom Piha veter s Triglava. Kakšne pesmi so na tvoji novi plošči? Gre za podobno zvrst, kot je bila na mojih prejšnjih ploščah. Sicer pa so pesmi različne, med njimi so tak- šne, ki jih bodo poslušali predvsem mlajši, nekatere se uvrščajo v zvrst popa, pa tudi kakšna bolj rockerska bi se lašla. Je med njimi tudi katera, ki je, oziroma bo še posebej popularna? O tem je seveda težko kaj natančnejšega reči, meni so namreč vse pesmi všeč, poslu- šalcem pa bodo posamezne nekoliko bolj, mislim pa, da bi lahko bila med uspešnejšimi skladba Ogenj gori, ki sem jo sama napisala, zanjo pa smo tudi posneli videospot, ki bo predvajan na različnih televi- zijskih postajah. Kako dolgo si pripravljala nove pesmi in kdo je njihov avtor? Že prej omenjeno pesem sem napisala sama in sicer že lani, medtem ko je avtor osta- lih besedil Brane J. Vunjak, bolj znan kot Brendi. Prvič pa sem sodelovala tudi s hrvaš- kim glasbenikom Ninčevi- čem, ki je napisal glasbo. Gre za cenjenega komponista, av- torja velikih uspešnic Severi- ne in skupine Magazin. Znana si bila kot pevka za mlajše in imaš mnogo otroš- kih pesmi. Ali ostajaš pri Ist tem modelu ali pa so nove pesmi namenjene tudi neko- liko starejšim? Med mojimi poslušalci je še vedno največ mlajših, vsaj na mojih nastopih je tako, zato je tudi največ pesmi, ki jih pojem, namenjenih prav njim. A ker so z njimi starši, imam mnogo pesmi tudi tak- šnih, ki so njim bolj všeč. Ker tudi sama nisem več otrok, lahko rečem, da se tudi meni zdi čedalje bolj zanimivo peti pop ali ročk pesmi, kakršne denimo posluša moja genera- cija ali tudi še kakšna starejša. Imaš načrte za naprej? Izdala sem že štiri samo- stojne CD plošče oziroma ka- sete v obdobju sedmih let. Pridobila sem si mnogo izku- šenj in znanja.Najnovejša plošča nekako zaključuje to obdobje in v bodoče se bom ukvarjala z drugačno zvrstjo glasbe. Z gospodom Ninčevi- čem pa se dogovarjamo, da bi poskusila tudi na Hrvaškem. In s čim se ukvarjaš poleg glasbe? Največ svojega časa, kadar se ne ukvarjam z glasbo, na- menim študiju. Vpisana sem na Ekonomsko fakulteto v Mariboru, tam imam tudi sta- novanje in ker me študij vese- li, ga bom poskusila tudi do- končati. Sicer pa imam več hobijev, poslušam različno glasbo, rada imam šport, uk- varjam se s plavanjem, drsa- njem, tenisom, smučanju na snegu in vodi, skratka z zani- mivimi in zabavnimi rečmi. Besedilo in foto: BORIS GORUPIČ SLO-CRO paicet SLO-CRO paket je programsko skupni projekt založb Croatia Records iz Zagreba in Helidona iz Ljubljane. Po razpadu Jugoslavije so se na področju popularne glasbe ohranjale glasbeni vezi večinoma v eni smeri. K nam so prihajali izvajalci iz nekdanjih južnih repub- lik, bistveno manj, ali skoraj nič, pa so tja odhajali naši izvajalci. Na vprašanje, ali slovenski izvajalci res niso dovolj dobri in zanimivi, v glasbenem uredništvu Helidon odgovarjajo, da se veliko število naših izvajalcev lahko meri s tistimi, ki pri nas polnijo velike dvorane. Zato so se odločili in se povezali s hrvaško založbo Croatia Records ter pripravili skupen dvojni album, na katerem se na eni plošči predstav- ljajo slovenski in na drugi hrvaški izvajalci. Med drugim gre vsekakor tudi za edinstveno priložnost, da se v »paketu« na Hrvaškem predstavi kar 18 slovenskih izvajalcev. Med njimi gre posebej omeniti Adija Smolarja, Rock'n band, Botre, Tanjo Ribič, Tomaža Domicelja, Sank ročk, Petra Lovšina, Vlada Kreslina, Janeza Zmazka, Anjo Rupel, Buldožer... Na drugi strani pa bodo skladbe izvajalcev, kot so Parni valjak, Alka Vujica, Boris Novkovič, Alen Vitasovič, Severina, Da- vor Radolfi, Oliver Dragojevič in še nekateri drugi. V glasbenem založništvu Helidon tudi pravijo: »Nedvom- no je to prvi takšen izdelek, ki je nastal na področju razpadle Jugoslavije, prvi ambiciozno zastavljen projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi popularnimi izvajalci. Zamisel nima nobene zveze s politiko, je nastala in bo uresničena na tako imenovani ravni civilne družbe. In prav je tako. Umetnost in politika se nikoli nista in se ne smeta prepletati.« S. B. Matej Pojavnik pripravlja prvo kaseto Matej Pojavnik je Celjan, ki se že od nekdaj resno uk- varja z glasbo. Letos praznu- je pet let, odkar mu ukvarja- nje z glasbo tudi daje kruh. Matej igra vse zvrsti glasbe na klaviaturah in tudi poje. Veliko je potoval po Sloveniji in sodeloval tudi z znanimi glasbeniki, kot so Alberto Gregorič, Oto Pestner starejši. Vera Soline in še nekateri dru- gi. Igra predvsem po sloven- skih zdraviliščih, diskotekah oziroma tam, kamor ga pova- bijo. Tudi v tujini je že igral. Trenutno Matej Pojavnik pri- pravlja projekt, na katerem bo sodelovala z besedili Vera Soline, glasba pa bo njegovo samostojno delo. Prva kaseta bo predstavljala del njegove- ga repertoarja, sicer pa Matej razmišlja tudi že o prvi zgoš- čenki. Kaseta naj bi izšla ob koncu letošnjega oz. ob za- četku prihodnjega leta. Zvrst glasbe, ki jo Matej Pojavnik igra, je latino, ročk, country, pop in domača glasba. Vadi in uigrava se v studiu Ota Pest- nerja starejšega. Naslovna skladba bo predvidoma pe- sem Ti si mi vse. S.B. TOPALBUMS VRTILJAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC IZ OTROŠKEGA SVETA - POTOPIS Dosežki mladili glasbenikov Konec marca se bodo pomerili v Ljubljani v Celju, Mariboru in Vele- nju je bilo od 30. januarja do 12. februarja področno tek- movan[e mladih glasbeni- kov s Štajerske in Koroške. Tekmovanje je bilo name- njeno naslednjim instru- mentom: klavir, pihala, solo- petje in komorne skupine s trobili. Tekmovalci, ki so do- segli 90 in več točk, so osvo- jili zlato priznanje in se uvr- stili na državno tekmovanje, ki bo v Ljubljani od 27. do 29. marca. Med pianisti so se na dr- žavno tekmovanje iz Glasbe- ne šole Celje uvrstili Žan Roje z 91,4 točke (mentorica Larisa Čanji), Romana Daugul z 92,8 točke (mentorica Jovanka Trifkovič), Primož Mavric z 90,2 točke (mentorica Jelena Dukič) in Barbara Starova- snik z 91,75 točke (mentorica Brina Zupančič Rogelj). Iz glasbene šole Nazarje je Eva Ribezi dosegla 94,2 točke (mentor Anton Acman), Urš- ka Roškar iz glasbene šole Rogaška Slatina pa 93 točk (mentorica Andrea Seljan). Iz velenjske glasbene šole so se uvrstili: Ana Avberšek z 98 točkami (mentor Aci Berton- celj), Petra Koprivec z 95,4 točke (mentorica Manja Go- šnik Vovk), Sara Slatinek s 94,6 točke (mentorica Manja Gošnik Vovk), Maja Knez z 91,4 točke (mentorica Marija Skornšek), Paskal Vehovec z 90,2 točke (mentorica Jožica Grebenšek) in Nina Verboten z 92,25 točke (mentor Aci Bertoncelj). Zlata priznanja med flavti- sti so osvojili: Tinka Muha s 95,66 točke iz glasbene šole Slovenske Konjice (mentorica Sandrina Zemljak), iz šentjur- ske glasbene šole Eva Kovačič s 93 točkami (mentorica Alenka Čater) in Nastja Moč- nik z 92,66 točke (mentorica Alenka Goršič), iz glasbene šole Rogaška Slatina Urška Hrovat z 90,66 točke (mento- rica Karka Škarpa Polšek) in Nadja Skale 92.66 točke (mentorica Karla Škarpa Pol- šek), iz celjske glasbene šole Luka Železnik z 91 točkami (mentorica Mojca Fideršek) in Meta Marolt s 96 točkami (mentorica Helena Poles An- drejašič), iz velenjske glasbe- ne šole pa Špela Kržan s 94 točkami (mentorica Špela Za- mrnik) in Franja Vačovnik s 94,66 točke (mentor Janez Mazej). Zlata priznanja so osvojili štirje klarinetisti: iz celjske glasbene šole Miha Simoniti s 94 točkami (mentor Jurij Hladnik), iz velenjske glasbe- ne šole pa Rok Šincek s 94 točkami (mentor Oto Kožuh), Lovro Vrzelak z 90 točkami (mentor Tomaž Kmetic) in Samo Tamše z 91,66 točke (mentor Matjaž Emeršič). Med solopevci sta se na državno tekmovanje uvrstila Nataša Krajnc z 91 točkami in Aleš Črnko z 90 točkami, oba iz celjske glasbene šole iz raz- reda Davorja Mikuliča. Med saksofonisti sta se uvrstila Matjaž Vodišek iz šentjurske glasbene šole z 90,66 točke (mentor Alojz Švec) in iz ve- lenjske glasbene šole Boštjan Lužnik z 90 točkami (mentor Oto Vrhovnik). Med oboisti sta prejela zlati priznanji Bri- na Štravs iz celjske glasbene šole z 91,22 točke (mentor Stojan Dokuzov) in Mitja Hoj- nik iz velenjske glasbene šole z 91,53 točke (mentor Stojan Dokuzov). ALENKA GOBEC Živijo! Radi bi, da bi bila tale stran, ki je namenjena mla- dim, čim bolj pestra in po vašem okusu. Zato nam pošljite vaše prispevke, ideje, naslove za dopisova- nje, zbirateljske želje, spo- ročila prijateljem, voščila... Tudi kakšne vaše risbe bo- mo veseli, lahko so to vaši glasbeni ali filmski ljub- ljenci, vaši domači prijatelji ali pa karkoli drugega, kar vam pade na misel. Prejeli smo pismo 19-let- ne Jasmine Oserban iz Stanetove 10 v Celju, ki si želi dopisovati s prijatelji iz Mehike, Peruja, Čila Ar- gentine... in bi želela njiho- ve naslove, če ji kdo ima. Dopisovala bi si v anglešči- ni. Tudi vsi ostali se opogu- mite in pišite o vsem, kar vas zanima in kar si želite! Učiti se je prav prijetno Upam, da tega ni izrekel kak- šen učenec, saj bi se mu slabo godilo. Zelo težko bi našli kak- šnega šolarja, ki bi rekel, da je njegov konjiček učenje. Pa tudi če bi to dejal, mu tega prepro- sto ne bi verjeli. Res pa je, če se ne bi učil, ne bi nič znal. Vseh osem let bi se izmikal, ko bi hotel na kak- šno srednjo šolo, bi ti »zmanj- kalo točk«. Če malo bolje po- mislimo, je učenje koristna stvar, to že, toda kako se spraviti k njemu? Že tako ali tako je preveč naloge in dru- gih obveznosti, da se nam potem sploh ne ljubi ubadati z vprašanji in knjigami. Am- pak priganja te neka sila, ki ti pravi, da boš znanje v življe- nju še »krvavo« potreboval. Potem si rečeš: »Bom pa res malo sedel h knjigam, da uči- teljem napravim nekaj veselja in se poleg tega še kaj nau- čim«. Ravno ko že sediš za »svojo največjo sovražnico« pisalno mizo, imaš priprav- ljen ves potrebni material, ti nekaj v glavi reče: »Saj res, danes je prišel novi Pil, preli- staj ga! Učiš se lahko kasne- je!« Seveda te loči do osvobo- ditve izpod najtežjih verig le nekaj korakov in že bereš re- vijo in se ob tem neznansko zabavaš. Mine pol ure in za- tem preteče še ostala polovi- ca, pa kljub temu še nisi rešil križanke in prebral horosko- pa. Vzameš si še nekaj časa. da »po dolgem in počez pfj češeš to razvedrilno nalogo, Sedaj je pa res zadosti, vj, angleške nepravilne glago| se moraš še »napiflati«, paj^ zgradbo te »smotane« piramj de si moraš ogledati. Že drn gič si pripraviš zvezke in ji| odpreš. Minilo je le pet minut tebi pa se zdi, da je minila ž, cela večnost. Stisneš zobeji prebereš še naslednjo stran Po desetih minutah je obču tek, da ti bo razneslo glavo popoln! Zato je bolje, da nebi več izzival usode, ampak bj vzel stvar v svoje roke. Tako tudi napraviš in se malo spr^ hodiš po trgovinah, pogledaš za kakšen nov CD ter preve. riš, če so.»najkice« še na zalo- gi. Ko je v glavi spet vse pj starem in bi moral nazaj, sre čaš svojega najboljšega prija- telja. Večer pride »kot šus« jn časa ni več, da bi se še kaj naučil. Naslednji dan v šol prosiš boga in Marijo, naj ta učitelj ne vpraša. Nasmehne se ti sreča in odneseš jo brei posledic. Jutri zagotovo nebt tako, zato se raje pripravi! Na žalost vseh učencev je res najbolje, da se potrudimo inst spravimo k učenju vsak dan vsaj za pol ure. Tako ne b( nobenega dneva več, da bi s. moral pogristi vse nohte in S! poleg tega še »zatekati k višjiE silam po pomoč«. Ja, nič, treb; je končati, moram se učiti! IZTOK CAGLIČ, 8. i literarni krožek OŠ Žaiec S kolesom po deželi dolgega belega oblaka («1 Južne Alpe zavzemajo precejšen del površine juž- nega otoka. Njihova najpo- membnejša značilnost pa je zelo spremenljivo vreme. Celotna alpska veriga se vle- če vzdolž zahodne polovice južnega otoka in s svojimi visokimi pleči (približno 30 vrhov je višjih od 3000 m) predstavlja naravno pregra- do vremenskim motnjam, ki prihajajo vedno z zahoda. Tako je pokrajina zahodno od Alp znana po deževnem gozdu in največjo količino pa- davin na svetu, saj letno pade nanjo več kot 5 m dežja. Nas- protno pa ima pokrajina na vzhodu največ sončnih dni, kar botruje mnogim vinorod- nim predelom predvsem na severovzhodu južnega otoka. Na pregradi prihaja do burne- ga mešanja toplotnih vplivov z obeh pokrajin, kar prinaša hi- tre vremenske spremembe z močnim vetrom, ki za name- ček piha še v sunkih. Muhasto vreme predstavlja največjo objektivno nevarnost more- bitnemu obiskovalcu gora, ki pa ima z malo sreče kaj videti. V osrčju Alp kraljujeta dve sosedi, 3754 m visoki Mt. Cook in slabih 200 m nižji Mt. Tasman. Obe gori sta doseg- ljivi z velike ledeniške planote med njima. Zaradi svojega položaja in višine spadata med najbolj obiskani na Novi Zelandiji, kar je botrovalo ve- likemu razmahu gorniškega turizma in na žalost tudi do- kaj številnim nesrečam, ki so bile ponavadi posledica vre- menskih sprememb. Piškot Cookie (piškot), kot goro ljubkovalno imenujejo doma- čini, je s svojimi 3754 m naj- višja gora na Novi Zelandiji. Svoje prvenstvo je obdržala tudi po zemeljskem podoru leta 1991, ko je z vrha zgrmelo 14 milijonov kubičnih metrov zemlje in skal ter hrib znižalo za deset metrov. Goro obdaja mnogo ledenikov, med kate- rimi je najznamenitejši lede- nik Tasman, ki je s 24 km najdaljši in s 600 m najdebe- lejši tamkajšnji ledenik. Veči- na poti proti vrhu vodi preko tega ledenika na ledeniško planoto približno 2200 m nad morjem. S planote se k vrhu vzpenja močno razčlenjena severna stena, ki jo na seve- rozahodni strani obdaja lede- nik Linda, preko katerega vo- di normalna smer na vrh. Na koncu ledenika Tasman leži veliko ledeniško jezero Puka- ki, ki skupaj z jezerom Teka- po in okoliškimi vodotoki za- gotavlja približno 90 odstot- kov vseh novozelandskih po- treb po električni energiji. Ta prihaja iz nižje ležeče hidroe- lektrarne, v katero so s po- močjo tunelov in kanalov na- peljali vodo iz različnih virov. Turistov seveda elektrarne ne zanimajo preveč, zato pa se trumoma zgrinjajo v majh- no vasico s kakšnimi 150 - 200 prebivalci in imenom, privze- tim po slavni gori nad njo. Vas je resnično majhna, saj razen znamenitega prestižnega ho- tela Hermitage, Youth Hoste- la, Backpacker'sa, informacij- skega centra in urada gorskih vodnikov, najde obiskovalec le še majhen pub in nekaj deset hiš, skritih v kot lede- niške doline. Konec koncev, več tudi ni potrebno, saj gor- niki kmalu odidejo v gore, Japonce odpeljejo avtobusi, nekaj malega ostalih turistov pa kmalu ugotovi, da v Mt. Cooku niso ničesar izgubili in odidejo naprej. Japonska invazija Kot v vseh novozelandskih krajih je tudi tu informacijski urad tisti, ki se ga ob prihodu splača najprej obiskati. Poleg vseh splošnih podatkov o okolici in početju v njej zago- tavlja tukajšnji urad še svežo vremensko napoved, obvesti- la o zasedenosti gorskih koč in mnogo izkušenj z vreme- nom in hribi, ki jih posreduje- jo zaposleni. Po naših izkuš- njah se je celo bolje zanesti na priporočila informacijskega centra, kot pa gorskih vodni- kov, ki nikoli niso v nič prepri- čani. Informacijski center je tudi tisti, ki zbira podatke o ljudeh v kočah in njihovem početju ter po potrebi sproži iskalno oziroma reševalno akcijo. Zato pa so gorski vod- niki koristni na drugih po- dročjih. Razen njihovega po- slanstva, česar naša odprava ni potrebovala, si lahko pri njih izposodiš ali kupiš kak- šen manjkajoči del opreme, odpošlješ elektronsko pošto ali faks ali pa se kar tako zaklepečeš s katerim od njih. Hotel Hermitage poleg svo- jega osnovnega namena nudi še usluge avtobusne postaje. letalskega posrednika in sa mopostrežne trgovine. Venda: je pametneje hrano prinesti: seboj od drugod, ker so cen« nekaterih potrebščin lahko tO' di do dvakrat višje kot v naku- povalnih centrih v večjih me- stih. Hermitage je tudi najbolj znan in najbolj obiskan objel^t v vasi, saj ga dnevno zasipava- jo množice japonskih turistov. Vse skupaj gre tako daleč, da najemajo japonske uslužben- ce in pišejo vsa mogoča op"' zorila in jedilne liste v japon^ čini, s čemer najbrž pritegnejc vsako leto več turistov iz deže- le vzhajajočega sonca. Ti sc očitno tudi daleč najboljši p"" trošniki, saj si privoščijo pr3^ vsako atrakcijo, če se je 1^ lahko udeležijo v skupini. Od preostalih objektov v va- si velja omeniti še pub, v katf rem lahko človek prebije kal^' šen deževen dan ali pa veče' po uspešnem vzponu. Ponudi' ba razen nekaj različnih vrsj piva in brezalkoholnih pir obsega še BBQ - Pack (barb«' cue = raženj). Seveda smo naj' prej pomislili, da gre za klasih' no mešano meso na ža^"' vendar ne. Šlo je za kos sur"' vega mesa, vilico in vžigalic^: plinski raženj pa je stal pr^" vrati. Ob njem je bilo pripe'^ opozorilo: »Uporaba na lastnj odgovornost, osebje ne jam^ za kakovost pripravljene h"''^' ne...«. Razen seveda za solat" ki je bila pri točilnem pultu i'' vključena v ceno. . ^ K fse nadaljuj^. ■ IGOR DRSTVENS^*^ Južne Alpe Nove Zelandije. Št. 8.-26. feiMW 1998 PETICA V MODNEM VRTINCU 39 Asimetrija na modnem nebu Modo ustvarjajo detajli - Za pomlad in poletje: siva in razporki Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Cisto odveč bi se bilo spre- nevedati, da nam težka zim- jka oblačila ne postajajo vsak dan težja, bolj nadležna in, le poslušamo vremensko na- poved - tudi nepotrebna. Pre- dalčke z napisi, kaj nam bo novega prinesla in starega odnesla spomladanska mo- da, smo si ogledali že prvi teden v februarju, danes pa pokukaj mo še v kakšnega iz- med njih. Kar naključno ga izberimo, nobene krivice ne bomo naredili modi. Tudi sa- ma se namreč zaveda, da je njen videz letos podoben ne- varni hoji po napeti cirkuški vrvi - eleganca, rafiniranost, estetika, zadržanost, spako- vanje in kič so si tako nevar- no blizu kot že dolgo ne! Sicer pa - sleherna izbira je prepuščena presoji modro in kritično razmišljajočih pred- stavnikov obeh spolov. In, dra- gi moški, saj smemo dati tudi tokrat prednost nežnejšemu spolu? Prav. Torej nekaj utrin- kov, ki se bodo v zgodovini ženske mode zapisali pod let- nico 1998: Podčrtane z razporici Po telegrafskem pregledu predalčka z vsebino »dolži- Asimetrija v modrem - spomla- danski plašči v materialih s svetlečo površino, tudi za dan. ne«, si smemo dovoliti vzklik: »Uf, kakšno olajšanje!«! Raz- prave o najbolj modni dolžini letos razkrivajo, le milo reče- no, modno enoumje udele- žencev takšnih modrovanj. Kljub izjemni suverenosti mode, ki narekuje individual- nost pri tej izbiri (torej se veselite tudi dolžine tik nad, pod, oziroma »tam nekje okrog« kolen ), pa vendarle obstajata dve malce bolj za- želeni. Ultra mini in dramati- čen maksi. Vendar, s poudar- kom, ki ga nikar ne spreglejte - razporkom. Pa ne vselej s tistim diskretnim, ki razkriva noge le pri hoji, sem ter tja je razporek asimetrično zare- zan in spretno speljan v pre- klop krila. Se ne morete odločiti za mini ali maksi? Pa imejte kar oboje na enem krilu oziroma obleki. Modna linija, z rahlim vonjem po osemdesetih letih, bo nemara v slovesni izpe- ljanki navdušila tudi kakšno maturantko! Ja, prav imate. Malce več šiviljske spretnosti bo pa res treba, če se nameravate tak- šnega kroja lotiti kar v doma- či šivalnici... Siva na modrem modnem nebu Druga resna dilema pred nakupom nove spomladan- ske garderobe so - barve. Če pomishmo, kaj vse simbolizi- rajo barve (po krščanskem izročilu je barva sodelovanje ustvarjalne in neustvarjalne svetlobe), kaj vse z njimi izra- žamo, kako vplivajo na naš videz in počutje..., je modro premisliti, pomeriti, še enkrat premisliti in se šele nato odlo- čiti. Gotovo ste že slišali za pre- senečenje, ki ga je pripravila siva barva. Odvrgla je namreč dolgočasen, mlačen pisarniš- ki imidž in postala bleščeča princesa vsakdanjih dni, da o nočeh ne izgubljamo besed. Bleščeča po zaslugi svetlečih nitk, vtkanih v tkanine. Tako dobljen srebrni efekt se spre- haja po sivi barvni lestvici, najbolj pogosto pa se zadržu- je pri čadastih odtenkih as- faltno sive, grafitne, svetlo go- lobje, pepelnate, skoraj be- le... Tukaj pa si svetlo siva podaja roko z svetlimi, akva- relnimi barvami modre barv- ne lestvice. No, pa smo znova pri najbolj priljubljeni ženski barvi vseh časov in barvi, ki resnično pristoja največ ti- pom ljudi - modri. Ne le svetli, tudi turkizni, pariško in mornarsko modri odtenki so se prebili v modno ospredje letošnje barvne pomladi. Privoščite si jih! Capri znova živi Se spominjate ali pa ste v kakšni radijski oddaji zimze- lenih popevk ujeli napev fran- coske popevke: »Capri, o Ca- pri...«? Govori seveda o mor- ju, o italijanskem otoku Ca- pri, ki je bil v petdesetih letih vsaj tako mondena in oblega- na turistična točka, kot so da- nes Maldivi. In kaj ima s tem opraviti moda, boste vpraša- li? Veliko. Prav na Capriju so se namreč pred več kot štiri- mi desetletji rodile »caprijke«, do meč segajoče hlače. Brigit- te Bardott je bila med glavni- mi protagonistkami tega modnega hita, takrat jih je nosila v kombinaciji oprijetih bluzic in čeveljcev - balerink, daiies pa so se Capri hlače prelevile v mestno oblačilo v kombinaciji s klasičnim bla- zerjem in čevlji z visoko peto. Vendar, drage gospe in gos- podične, pozor! Ne pozabite Asimetrija v sivem: Montana za pomlad in poletje 1998. Permanenten razporek odkri- va več, kot bi klasičen razpo- rek smel... Modna sezona ekstremnih dolžin: kratko, dolgo ali oboje v enem. V vseh treh izpeljankah pa so dominantni modni akcenti - razporki. se za nekaj dolgih in odkrito- srčnih trenutkov soočiti s svo- jo zrcalno podobo, preden se navdušite za to novomodno hlačno dolžino. Čeprav je pri- srčna, čedna in sploh, pa se v njej skriva tudi estetska past. Noge namreč vizualno prav brez milosti skrajša. Nemara bo še najbolj razveselila tiste mladenke, ki se pritožujejo, da imajo nožne okončine su- he in dolge kot albatros... Po- sebej njim naj zato veljajo ca- prijke kot prijazno modno priporočilo. Anicetno nagradno vprašanje februarja KATERA IZMED NOVOMODNIH SPOMLADANSKIH BARV VAM JE NAJBOU VŠEČ? a) bela in slonokoščena; b) zlata in srebrna; c) pepel vrtnice (bordo-sivo-rjava); d) španski bezeg (lila, roza); e) krila kačjega pastirja (bleda turkizno-modra). Št.8..26.febr«ar1998 40 ZA AVTOMOBILISTE Patrol GR maja pri nas Nissan je svojega terenca patrola prvič postavil na trg kar oddaljenega leta 1951 in doslej prodal 650 tisoč avto- mobilov. Ni sicer veliko, je pa avto, upoštevaje, da gre za terensko vozilo, vseka- kor zelo uspešen. V zadnjih letih pa se je zanimanje zanj nekoliko umirilo in zato se je tovarna lotila temeljite prenove. Novi ah obnovljeni patrol GR je znova naprodaj v varian- ti s tremi ali petimi vrati, pri čemer prva meri v dolžino 4440, druga pa 5010 mihme- trov. Zunanjost je torej neko- Uko drugačna, prav tako tudi notranjost, saj je več prostora tako po višini kot tudi dolžini in širini. Prtljažnik ponuja pri krajši varianti 308, pri daljši pa 668 litrov prostornine, pot- niški prostor pa je vsekakor bolj udoben, torej skoraj tak- šen kot v osebnih avtomobi- lih. Avtomobilu za sedaj na- menjajo samo en motor, in sicer 2,8-litrski šestvaljnik, znan že od prej, vendar sedaj ustrezno prenovljen. Nov ali drugačen je turbinski polnil- nik na izpušne pline s hladil- nikom polnilnega zraka in elektroniko za vbrizg, kar po- meni, da je na voljo 130 KM pri 4000 vrtljajih v minuti, poleg tega je navora za 252 Nm. S tem motorjem je naj- višja hitrost patrola pri obeh karoserijskih izvedenkah 155 km/h, pospešek pa od 17,5 do 18,4 sekunde. Ob tem so do- delali še podvozje. Zanimivo je, da ima avto izklopljiv zadnji stabilizator. Tega je mogoče med vožnjo po brezpotjih izključiti, tako da imajo zadnja kolesa boljši oprijem, med običajno vož- njo pa ga seveda uporabljamo, saj pripomore k stabilnejši in lahkotnejši vožnji. Po oblju- bah Nissan Adrie, uradnega predstavnika Nissana pri nas, bodo prvi patroli GR k nam pripeljali maja, cena pa bo med šest in sedem milijonov tolarjev. Na sliki: nissan pa- trol GR. Prihaja nova mazda MX-5 Japonska Mazda je na lan- skem tokijskem avtomobil- skem salonu pokazala novo mazdo MX-5. Sloviti roadster, ki je povzročil pravo roadste- romanijo v Evropi in tudi drugje, je dobil nekoliko spre- men]eno zunanjo oDliko, iz- boljšali so tako pasivno kot tudi aktivno varnost, spreme- nili so podvozje ipd. Avto je na voljo z dvema motorjema, in sicer 1,6-litrskim štirivalj- nikom z močjo 125 KM ter 1,8-litrskim agregatom, ki po- nuja 145 KM. Sedaj iz tovarne sporočajo, da bodo novi MX-5 začeli prodajati na spomlad, pri nas pa naj bi bil na voljo maja, pri čemer je povsem verjetno, da bo cenejša izve- denka na voljo za nekako 2,8 milijona tolarjev. »Trije« iz ZDA zadovoljni Ameriške avtomobilske tovarne, se pravi General Motors, Ford in Chrysler, so lahko zadovoljne s prodajo v letu 1997. Skupaj so ustva- rile za 16,4 milijarde dolar- jev dobička, kar je za dobrih 500 milijonov dolarjev več kot rekordnega leta 1994. Zanimivo pri tem je, da se lani prodaja vozil v ZDA ni bistveno povečala ali zmanj- šala (nekako 15 milijonov vo- zil), medtem, ko se je njihov skupni tržni delež celo nekoli- ko zmanjšal (70,1-odstoten). Največji skok je zabeležil Ford, medtem, ko je GM ma- lenkost zaostal za svojimi naj- boljšimi rezultati. Najslabše je šlo lani Chryslerju, ki je sicer imel dobička za 2,8 mili- jarde dolarjev, vendar je bilo to za 700 milijonov manj kot leto prej. Ni nevarnosti za evropsice forde Slovenski predstavnik korporacije Ford, ljub- ljanski Summit Motors, sporoča, da je obvestilo o preventivnem tehničnem pregledu nekaterih fordov letnikov 1993 in 1994 ak- tualno za ameriški avto- mobilski trg, ne pa za evropskega in s tem slo- venskega. Gre za pregled zgolj tistih fordov, ki so jih prodali na trgih Severne Amerike. Ob tem pri Summit Motorsu pravijo, da bi v primeru po- dobnih nevšečnosti vse last- nike fordov o morebitnem preventivnem tehničnem pregledu obvestili indivi- dualno in po pošti. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 46q avtomobilov. Prodanih je bilo 14 vozil, organizatorji pa so izdali 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,800 obiskovalcev ».8.-26.<»bn»arl99g^ PETICA ZAATOMOBILISTE 4l| Citroen ponuja obnovljeno xantio pfj (jiirocuu iiiidju s svuju adiiiiu, ^oinobilom srednjega razreda, raz- 0ni veliko tržnega uspeha. Tovar- je v teh dneh postavila na cesto ijpvljeno izvedenko, pri čemer so se •|j predvsem zunanjosti, deloma tu- dotranjosti, medtem ko pri motorjih j^jenino velikih novosti, rjtroen Slovenija, uradni predstavnik troena pri nas, prenovljeno xantio že i,yja, upajo pa, da se jim bo letos srečilo prodati kakšnih 250 avtomobi- ,Kaj je novega? Nov je pokrov motor- 5l(upaj s prednjimi lučmi in masko. ,yj so seveda tudi smerokazi, drugač- 50 odbijači, tako spredaj kot zadaj, lesa so sedaj v vseh primerih 15- Iska. Novi so okrasni pokrovi za kole- pa tudi platišča, voznik ima na svoji jni tako imenovano asferitno stran- fzunanje ogledalo. V notranjosti so ;emenili instrumentno ploščo, ni več iaja pred sovoznikovim sedežem, v em kotu vetrobranskega stekla je ■njalo za dokumente ipd. iantia je na voljo kot limuzina in kot ak ali karavan, pri čemer sta opremi ;,in sicer SX in activa (pri breaku samo |. Serijsko vgrajene opreme je zelo il(0, kajti vse izvedenke so opremljene protiblokirnim zavornim sistemom S, s po dvema zračnima varnostnima anama, kodirnim ključem z daljin- in zapiranjem, meglenkami, električ- uravnavanim zunanjim stranskim og- alom ipd. Pri opremi activa je zraven še v usnje oblečen volan, lesena prestav- na ročica, radijski sprejemnik s šestimi zvočniki ipd. Motorjev je osem, od tega pet bencinskih in trije turbodizelski. Os- novni bencinski je 1,8-litrski agregat z močjo 90 KM, sledi prav tako 1,8-litrski motor, vendar s po štirimi ventili na valj in zato z močjo 112 KM, medtem ko sta 2,0- litrska motorja prav tako dva, le da ima eden 135, drugi pa 150 KM. Najmočnejši je bencinski V6 agregat z gibno prostorni- no 3,0 litre ter s 194 KM. Dizelski motorji ponujajo najmanj 75 in največ 110 KM. Pa cene? Upoštevaje opremo in srednji avtomobilski razred je treba priznati, da utegnejo biti kar konkurenčne, kajti os- novna izvedenka xantie z 1,8-litrskim bencinskim motorjem je na voljo za slabih 32 tisoč mark. Na sliki: obnovljeni citroen xantia. ZAMOTOCIKLISTE Zelena linija Italijanski izdelovalec če- lad je ponudbo izdelkov lo- čil na čelade iz kompozitov z novo blagovno znamko X- Lite. To t.i. »zeleno linijo« se- stavljajo modeli N 91, N 92 in nova N 1001, ki ponuja domiš- ljeno odpiranje obraznega dela čelade, kar olajša upora- bo pri nošenju očal in inte- gralko zlahka spremeni v zračnejšo in včasih uporab- nejšo jet čelado. V »rdeči lini- ji« brizganih polikarbonatnih čelad sta nova modela N 100, ki je ekonomičnejša različica modela N 1001 in čelada tipa jet N 30 (na sliki) namenjena skuteristom in spada v nižji cenovni razred. Nblan je patentiral nov si- stem proti oroševanju vizirja. Dodaten vizir Pinlock se vpne v serijsko vgrajena čepka na notranjo stran standardnega vizirja. Sistem odlikuje eno- stavnost in zmožnost odstra- nitve pri čiščenju ali spremem- bi klimatskih pogojev. Za bolj- šo mikroklimo v čeladi je letos v -programu lastna podkapa narejena iz čiste svile. Uvoznik iz Velenja, ki bo kmalu priso- ten s svojimi spletnimi stranmi na Internetu (E-mail:nolan siol.net), je v ponudbo ponov- no vključil čelade nižjega ce- novnega razreda Grex. Vsi tipi in modeli čelad so narejeni v skladu z novimi normativi ECE 22.04. Maloprodaja čelad, narejenih po starem normati- vu 22.03, bo dovoljena samo do 20. marca letos. Pred naku- pom preverite našitek na za- penjalnem pasu ali notranji oblogi čelade. Vrstica več- mestnega števila se mora za- četi z 22.04 ali samo .04! T.J. Vamahine težave z YZF-R1 Avtomobilske tovarne imajo kar precej težav v prime- rih, ko morajo na izredni pregled poklicati avtomobile zaradi domnevne serijske napake. To se je lani zgodilo kar številnim izdelovalcem avtomobilov, sedaj pa imajo tovrstno težavo tudi pri Vamahi, vendar malenkost dru- gačno. Tako je tovarna sporočila, da bo evropska različica moto- cikla YZF-R1 na evropski trg zapeljala s pribUžno enome- sečno zamudo. Med testiranjem so namreč ugotovili, da eden izmed pomembnih sestavnih delov ni v skladu z Vamahinimi normativi. V tem primeru gre za del sklopke, ki ga bodo morali že pri izdelanih motociklih zamenjati. Ker so nekateri trgovci z Vamahinimi motorji omenjeni model že dobili, bodo zame- njavo opravili na pooblaščenih servisih. Peugeot trelcicer Francozi so hkrati s predstavitvijo novih pogonskih mo- noblokov za šport skuter Speedfight 100 (na sliki) obljubili, da bodo taisti 100-kubični dvotaktnik z 9,2 KM namestili v nov fun skuter Trekker, Obljuba je izpolnjena. Še več. Naslednik squaba je na voljo v cestni (12-coIska kolesa z nizkopresečnimi pnevmatikami) in terenski različici (10-colska kolesa s čepastimi pnevmatikami). Oblikovalci so na cestnem modelu spremenili prednji del in nataknili lepši izpuh iz Speedfighta, USD vilice so prepustile prostor kompaktnim 32 mm vilicam Paioli. Zadaj je moč nastavljati trdoto vzmeti. Slovenski uvoznik zaključuje posto- pek homologacije za ta model. Maxi skuter Elyseo pa bo po predvidoma prišel na naš trg konec meseca. T.J. Januarsko presenečenje na evropskih trgih muar res ni mesec, ko bi )ci prav pretirano kupo- avtomobile, kar naj bi ijalo tako za Slovenijo kot ige evropske države. S venijo se je, kot smo že ali, zgodilo drugače, ne- podobnega pa tudi v dr- 'ih Evropske unije, danskih napovedih naj bi i letošnja prodaja avtomobi- na omenjenih trgih za nekaj totkov skromnejša, vendar januar za sedaj presenetil raj vse. V državah EU so ireč prodali 1,25 milijona ^mobilov oziroma za 10,3 odstotka več kot januarja lani. Največjo rast so januarja imeli v Italiji, kjer so prodali 269 tisoč osebnih avtomobilov ali za 32 odstotkov več. V Franciji je bila prodaja večja za 13, na Šved- skem za 27 in v Veliki Britaniji za 12 odstotkov. Zanimivo pa je, da je bil posel z avtomobiU manjši v Nemčiji, in sicer za 1,2 odstotka. To med drugim po- meni, da je bila v absolutnem pogledu na prvem mestu Itali- ja, ki je januarja prehitela Nem- čijo, kjer so prodali 233 tisoč avtomobilov. Na sliki: alfa ro- meo 156. ^ -^rPin-iiTTiiirMl ZA AVTOMOBILISTE Toyota avensis in novacoroiia Japonska Toyota je tretja največja tovarna vozil oziro- ma avtomobilov, vendar je bolj ali manj znano, da jo na slovenskem trgu komaj poz- namo. Pred dnevi pa je Cen- ter Ljubljana, ki je uradni predstavnik Toyote pri nas, predstavil dve novi toyoti za slovenski trg. Prva je nova corolla, ki se v resnici v obnovljeni karoserij- ski podobi po drugih evrop- skih cestah vozi že nekaj dol- gih mesecev. To je že osma generacija, pri čemer Toyota dodaja, da naj bi bila prav corolla najbolje prodajani av- tomobil vseh časov in to pred VW hroščem. Nova toyota co- rolla je na voljo v štirih karo- serijskih variantah (kot limu- zina, karavan ter kot tri ali petvratna kombilimuzina). Zunanja podoba vseh štirih izvedenk je vsaj deloma delo Toyotinega evropskega obli- kovalskega centra; avto za se- daj nastaja pretežno na Ja- ponskem, konec leta pa naj bi ga izdelovali tudi v Veliki Bri- taniji, tako da bo povsem evropsko vozilo. Kupcem ponujajo tri razUč- ne pakete opreme, na voljo je tudi štirikolesni pogon, mo- Toyota avensis torji pa so štirje, od tega trije bencinski z gibnimi prostor- ninami od 1,4 do 1,8 litra ter dizelski pogonski agregat, ki ponuja pri gibni prostornini 2,0 litra 72 KM. Druga novost pa je v re- snici povsem sveža in jo v teh tednih predstavljajo tudi na drugih evropskih trgih. To je avensis, avto, s kate- rim so zamenjali dosedanjo carino. Avensis je naprodaj v treh karoserijskih variantah (kot limuzina, kot karavan in kot petvratna kombilimu- zina oziroma liftback) z dve- ma osnovnima opremama, ki ju označujejo z linea terra in linea sol. Motorji so prav tako stirje. Osnovni ]e 1,6- litrski, ki zmore 110 KM, sle- di 1,8-litrski pogonski agre- gat z močjo prav tako 110 KM, medtem ko zmore 2,0- litrski motor 128 KM. Ponu- jajo tudi izvedenko z 2,0- litrskim turbodizlom z moč- jo 90 KM pri 4000 vrtljajih. Pri Centru Ljubljana upajo, da se jim bo letos posrečilo prodati kakšnih 150 avensi- sov in prav tohko coroll, pri čemer hočejo za najcenejše- ga avensisa 3,1, za najdražje- ga pa 4,6 milijona tolarjev, medtem ko si je mogoče naj- cenejšo corollo omishti za 2,4, najdražjo pa za 3,1 mili- jona tolarjev. Toyota corolla Toyota in njeni nacrli Toyota, največja japonska avtomobilska tovarna, ima z Evropo kar ambiciozne načr- te. Tako računajo, da se jim bo letos na stari celini posrečilo prodati 520 tisoč avtomobi- lov, kar naj bi bilo za 10,6 odstotka več kot leta 1997. Pri tovarni menijo, da bodo lahko vse tovrstne potrebe za- dovoljili s tistim, kar bodo na- redili v svoji tovarni v Veliki Britaniji, po drugi strani pa ta- ko ali tako načrtujejo graditev nove tovarne v Franciji. Ob tem je zanimivo, da je na evropskih trgih uspešnejši od Toyote le Nissan, sicer druga največja ja- ponska avtomobilska tovarna. Nissan je lani na stari cehni prodal 490 tisoč avtomobilov, medtem ko se je Toyoti posre- čilo prodati 470 tisoč vozil. To- yota je ob tem v zadnjem letu naredila največji korak naprej v Veliki Britaniji (plus 17 odstot- kov), poleg tega pa se ji je posrečilo v Nemčiji posel pove- čati za devet odstotkov. Po se- danjih podatkih pa je bila ja- nuarja na evropskih trgih zno- va najuspešnejša Toyota. Pandriain Semperitler Repsol Ker je kranjska Sava pred meseci prekinila sodelovanje z avstrijskim Semperitom ozi- roma koncemom Continental (ki je lastnik Semperita) in podpisala novo kooperacij sko pogodbo z ameriškim gumar- skim koncernom Good Year, se je Semperit oziral za novim partnerjem na slovenskem tr- gu. Tako sta ljubljanska Pana- dria in omenjeni Semperit pred nedavnim podpisala po- godbo o sodelovanju, kar po- meni, da naj bi po sedanjih načrtih slovenskim kupcem prodali vsaj 35 tisoč gum Sem- perit. S tem bi si Panadria za- gotovila nekako 10-odstotni tržni delež med prodajalci gum na slovenskem trgu. Pri BMW ugodne številke BMW je tik pred tem, da novinarjem pokaže (uradno) svojo novo serijo 3, s katero bj nadomestili sedanjo izvedenko, sicer zelo uspešen avtomobil znotraj grupacije. Ob ten tovarna ugotavlja, da je bil njen lanski promet vreden kar 60 milijard mark. To je za nekako 15 odstotkov več kot leta 1996, kar pomeni, da bi lahko povečali čisti dobi ki ga je bilo v omenjenem letu za dobrih 850 milijonov mark. BMW ob tem z veliko pozorni spremlja dogajanje v jugovzhodni Aziji, kjer ima dokaj velik ugled in nasploh meni, da« zelo pomembni ali pa vsaj obetavni trgi. Za sedaj še ni znano, kako je poslovala tovarna Ri ki je sestavni del BMW. Na sliki: BMW serije 5 touring. PETICA 43 KUHAJMO PO DOMAČE jušne zakuhe in viožici pniorkoii gremo, povsod ponudijo juho z rezan- l^ot bi bila to edina zaku- j podobno je tudi v doma- gospodinjstvih. Res so rezanci, ni jim kaj oči- ker pa so tako pogosto ijiTiizi' so postali že nekoli- enolični in želimo še kaj jjigega. Številne zakuhe in j^ne vložke smo potisnili v ij^abo ali jih ne znamo več ijipraviti. Zato poglejmo, jj lahko naredimo z malo jbre volje in znanja. Z do- ifozakuho kakovost in hra- lilno vrednost juh močno ^boljšamo in v jedilnik pri- ifsemo prijetno spremem- otako za člane družine kot jgoste. Za juhe uporabljamo zaku- ein vložke. Zakuhe so jedi, ijih v juhi skuhamo, vložke a že pripravljene v juho sa- 10 vložimo, tik preden jo da- 10 na mizo ali pa jih celo ifinesemo na mizo posebej, [i instantnih juhah uporab- amo zakuhe nekoliko dru- jče. Navadno jih zakuhamo slan krop ali mešanico kro- ain prav malo juhe (1/5 od dotne količine). Kuhane ledenemo v pripravljeno ju- lO. S tem dosežemo troje: piia ni preslana, ker ni pre- Hgo vrela; njena kvaliteta je stala taka, kot nam jo je iripravil proizvajalec, ker no jo kuhali le odrejeno šte- to minut. S poskušanji na- KČ vsaka tovarna doseže iS kuhe, ki je potreben, da delek razvije vso svojo kva- teto in aromo. In tretjič: juha |stane bolj čista, če zakuho lanjo le vložimo. [Naše zakuhe in vložki so iz pvil, ki so v gospodinjstvu vedno na razpolago (še pose- bej ob kolinah ali če je v hiši zamrzovalna skrinja). Zlate rezinice Vsaj en dan star bel kruh narežemo na tanke rezinice, lahko tudi na kocke. Povalja- mo jih previdno v raztepe- nem jajcu (1-2), da se z njim prevlečejo po vseh straneh. V vroči maščobi jih ocvremo, da postanejo rezinice zlatoru- mene. Dobro odcejene ponu- dimo z vrelo juho, ki ji nazad- nje primešamo sesekljan drobnjak ali peteršilj. Ta vlo- žek jih serviramo tudi z gra- hovo, fižolovo in drugimi pretlačenimi juhami. Kruhove kocke s klobaso En dan star kruh narežemo na kocke in jih osušimo v ne pretopil pečici. Dobiti morajo nekoliko barve in postati mo- rajo hrustljave. Nekaj minut pred serviranjem narežemo v juho na tanke rezinice suho klobaso. V juhi naj prevro. Tik preden juho nesemo na mizo, pridamo posušene kru- hove kocke. To je zelo star vložek naše narodne kuhinje. Juha dobi posebno dober okus. Tako lahko obogatimo tudi grahovo ali drugo pretla- čeno juho. Ocvirkov! zlicniki Potrebujemo: 5 dag nepre- mastnih ocvirkov, približno Idi mrzlega mleka, približno 15 dag moke, 1 jajce, zelen peteršilj. Priprava: ocvirke seseklja- mo, zmešamo z moko, doda- mo jajce in sesekljan peteršilj. Počasi prilivamo mleko. Te- sto dobro stepemo in ga pu- stimo malo počivati. Z žlico režemo majhne žličnike in jih zakuhamo v slan, vrel krop. Počasi naj vro kakih 10 mi- nut.Dobro odcejene vložimo v juho. Če pa imamo juhe več, jih lahko skuhamo tudi v juhi. Ajdovi zlicniki Potrebujemo: 5dag masla, 3 jajca, sol, približno 12 dag ajdove moke. Priprava: v skledi penasto vmešamo surovo maslo, do- damo rumenjake, solimo. Rahlo primešamo sneg iz be- ljakov in presejano ajdovo moko. Z žlico oblikujemo bolj majhne žličnike in jih zakuha- mo v vrelo vodo. Vro naj zelo počasi, približno 10 minut. Drobnjakovi krapci Potrebujemo: 15 do 20 dag moke, 2 jajci, sol, 3 dag masla, 1/2 dl kisle smetane, približ- no 4 dag drobtin, 1 šop drob- njaka. Priprava: iz moke, enega rumenjaka, soli in potrebne mlačne vode naredimo vleče- no testo. Počiva naj pol ure. Med tem razpenimo v skledi maslo, mu dodamo smetano, rumenjak in trd sneg iz obeh beljakov. Rahlo premešamo. Testo tanko razvlečemo, ro- bove porežemo. Namažemo z nadevom, potresemo z drobtinami in sesekljanim drobnjakom. Štrukelj zvije- mo, ne sme biti predebel. Z ročajem kuhalnice ga razdeli- mo na krapce, dolge 2 do 3 cm. Kjer smo krapce pritisnili, jih nato z nožem prerežemo. Kuhamo jih v vreli juhi ali mešanici juhe in vode. Vro naj približno 10 do 15 minut. Pljučni štrukeljci Potrebujemo: za vlečeno te- sto.T/4 kg moke, 1 jajce, 1 žličko olja, mlačno vodo. Na- dev: 30 dag kuhanih svinjskih ali telečjih pljučk, 3 dag maš- čobe, pol čebulice, zelen pe- teršilj, majaron, poper, sol, eno jajce, malo juhe ali sme- tane, drobtin po potrebi. Priprava: naredimo vleče- no testo in ga denemo pokri- tega za pol ure počivat. Med tem pripravimo nadev. Pljuča zmeljemo. Na maščobi zaru- menimo sesekljano čebulo, dodamo pljuča, sesekljan pe- teršilj in prepražimo. Ohladi- mo, primešamo jajce, maja- ron, poper, sol in toliko juhe, da dobimo mazav nadev. Z njim namažemo tanko raz- vlečeno testo. Namazanega potresemo z drobtinami. Te- sto zvijemo z obeh strani, da dobimo dva tanka štrukeljca. Po sredini testo prerežemo. Oba zvitka denemo na poma- zan pekač in spečemo. Peče- ne štrukeljce zrežemo na koščke, dolge 3 do 4 cm. Po- nudimo jih k juhi. Enako pri- pravimo mesne štrukeljce iz ostankov kuhanega, pečene- ga ali suhega mesa. Šunkini cmocki Potrebujemo: 1 čebulico, 3 rezine kuhane šunke, dve re- zini kruha, dve žlici smetane, eno žlica masla ali margarine, 1 jajce, 1/2 žlice moke, eno žlico sesekljanega peteršilja, sol, malo muškatnega oreš- ka, poper; juho. Priprava: čebulo zelo fino sesekljamo. Šunko zrežemo na drobne kocke. Kruhu obrežemo skorjo (za fino ku- ho, sicer ne) in ga polijemo s smetano. Segrejemo margari- no in v njej najprej prepraži- mo čebulo, da postekleni. Na- to zmešamo šunko, kruh, jaj- ce, moko in sesekljan peter- šilj. Začinimo s soljo, muškat- nim oreškom in poprom. Ob- likujemo drobne cmočke in jih zakuhamo v vrelo vodo. V njej naj ostanejo približno 1/4 ure. Juha naj komaj zaznavno vre. Kuhane cmoke zdevamo v čisto in precejeno juho. Cmoke lahko skuhamo tudi v malo slanem kropu. MAJDA KLANŠEK PREHRANA ZA ZDRAVJE Shujševalne kure Pozimi se zaščitimo pred mrazom s toplimi oblačili, marsikdo pa obloži svoje te- lo še z maščobnimi blazini- cami. Kriva je preskromna telesna aktivnost, bolj kalo- rična, zimska hrana z manj sadja in zelenjave, večeri se pogosteje končajo z vrečko čipsa pred televizijo. S kilogrami raste tudi neza- dovoljstvo s svojim telesom, ki se pogosto konča z depre- sijo in raznimi shujševalnimi kurami. To je ponavadi eno- lična, nezdrava prehrana, uži- vanje diuretikov, pitje raznih napitkov, ki se dobijo v lekar- nah in trgovinah, akupunktu- re, magnetki. »Čudežni« nači- ni za hujšanje pomagajo shuj- šati, a ne pripomorejo k razu- mevanju, da je prevelika tele- sna teža posledica nepravil- nega prehranjevanja, nezdra- vega načina življenja, po- manjkanja gibanja, pogosto tudi duševnih dejavnikov, te- žav, stisk in nesprejemanja samega sebe. Po končani shujševalni kuri se življenje vrne v običajne tirnice in kilo- grami se spet nakopičijo. Huj- šanje in rejenje se tako izme- njujeta, kar pa je lahko nevar- no za zdravje. Prevelika telesna teža je posledica porušenega ravno- težja med vnosom in porabo energije (kalorij). Vnos je več- ji kot poraba. Najbolj se to pozna pri ljudeh, ki so že v službi obsojeni na sedenje za pisalno mizo. Čeprav je danes telesna aktivnost v popoldan- skem času že precej popular- na, se je večina ljudi še vedno izogiba. Kadar želimo shujšati, do- sežemo najboljši rezultat s pravilno, raznovrstno prehra- no z malo zaužite maščobe, veliko sadja in zelenjave z veliko vlakninami, ki ugodno vplivajo na prebavo in dajejo občutek sitosti, brez večernih prigrizkov in z večjo telesno aktivnostjo in družabnostjo. Maščobe dajejo dvakrat več kalorij (1 g maščobe in 9 kcal) kot sladkor in beljakovine (1 g ogljikovih hidratov ali 1 g beljakovin ima 4 kcal). Večer- no lakoto se da premagati s pitjem zeliščnih čajev, mine- ralne ali navadne vode, odho- dom na daljši sprehod pred spanjem, obiskom kina... Za malico je bolje kot sendvič pojesti sadje, ki nam je naj- bolj všeč, solato, jogurt. Naj- bolje je na teden shujšati le za pol do enega kilograma. Ne sme se pričakovati uspehov kar čez noč. Priporočljivo je vodenje koledarja hujšanja, kamor vpisujemo tedensko izgubo telesne teže. Njeno upadanje spodbuja vztrajanje pri začetem. Kakšna je pravilna prehra- na pri hujšanju? Jejmo veliko svežega sadja in zelenjave, od mesa izbirajmo bolj pu- sto, z malo maščobami (pu- ranje, piščančje, kunčje, ribe, morski sadeži), del zaužitih sladkarij lahko nadomesti- mo tudi s suhim sadjem, uporabljajmo škrobne jedi (krompir, polnozrnat kruh, testenine, riž), posnete mleč- ne izdelke, pijmo veliko vode in nesladkih pijač, malo alko- hola. Počasno hujšanje olajša ohranitev telesne teže, ko končamo dieto in preidemo na pravilno, vzdrževano pre- hrano. Ohranjanje telesne te- že ne bo uspešno, če spreme- nimo svoje ravnanje le za ne- kaj mesecev. Doseči moramo trajne spremembe v naši pre- hrani in povečanje telesnih aktivnosti. Cilj ne sme biti sa- mo izguba kilogramov, am- pak pridobitev navad zdrave- ga načina življenja in zdravih prehranjevalnih navad. Zave- dati se moramo, da se v nači- nu prehranjevanja, v izbiri je- di in odnosu do svoje telesne teže pri marsikom kaže nje- gov odnos do sebe, raven nje- gove samozavesti in samos- poštovanja. NATAŠA JAN, dipl. biolog RECEPT TEDNA Hitro kosilo V enem od kramljanj s po- slušalkami Radia Celje - ob sredah dopoldne - nam je poslušalka Irena iz Celja zaupala tudi tale recept: Krompirjevka po primorsko Potrebujemo: 10 dag pan- cete, velik paradižnik, govejo kocko, peteršilj, 4 stroke stis- njenega česna, košček sira, 4 olupljene krompirje. Priprava: na koščke nare- zani panceti prepražimo na- rezan krompir, paradižnik, peteršilj, česen in sir, zalijemo z vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko in v juho zaku- hamo še dve žlici rezancev. Krompirjevko jemo s kru- hom, za posladek pa morda postrežemo še sadni krožnik s skuto. Sadni krožnik s skuto Vanilijev puding iz vrečke skuhamo po navodilu. V še vroč puding dodamo za veli- ko žlico masla, v ohlajenega pa še 20 dag skute. Lepo vme- šamo in s tako obogatenim pudingom prelijemo poljub- no sadje, ki smo ga že prej zložili na krožnik. Lahko uporabimo tudi vložene jago- de, marelice, breskve ali kak- šen drug kompot, le skrbno ga moramo odcediti. IVICA BURNIK LEPOTA IN ZDRAVJE Osteoporoza Izginjanje kostne mase je bolezen, ki danes ogroža oba spola in sprva povzro- ča spontane zlome, najpo- gosteje v predelu zapestja, kolka in hrbtenice, v konč- ni fazi praviloma vodi v in- validnost, skrajnim prime- rom pa je usojena celo smrt. Ker razvitih osteoporotič- nih sprememb zaenkrat še ni moč učinkovito zdraviti, se je sodobna znanost, ki si sicer nenehno prizadeva za od- kritje uspešne terapije, skon- centrirala predvsem na pre- ventivo - na čimbolj učinko- vito preprečevanje ireverzi- bilnih motenj, ki jih pri člove- ku povzroča dekalcinacija kosti. Najpomembnejši elemen- ti preprečevanja osteoporo- ze so nedvomno: dieta - us- trezna prehrana z obilico kalcija (dnevna doza pri odraslih znaša 800 mg, s sta- rostjo pa potreba po kalciju narašča, zato ga je potrebo zaužiti kar 1300 - 1600 mg na dan), običajna vsakodnevna prehrana vsebuje povpreč- no le 400 mg tega ključnega elementa. Poleg diete je izredno po- membna tudi ciljana telesna aktivnost, saj ojačan mišično - vezivni sistem nudi oporo oslabljenemu oz. ogrožene- mu kostnemu tkivu in spod- buja metabolizem - anaboli- zem in tvorbo kosti s pomoč- jo osteoblastov. Hkrati pa rezultati znans- tvenih raziskav pričajo, da na- stanek in razvoj osteoporoze pospešujejo negativni dejav- niki, kot so: kajenje, uživanje alkohola, prave kave in čaja ter pomanjkanje vitaminov (zlasti D in C) in mineralov (predvsem kalcija in fluora) v vsakodnevni prehrani, pa se- veda nizka koncentracija žen- skih spolnih hormonov (es- trogenov) in hormona nad- ledvične žleze kalcitonina v organizmu, in seveda telesna neaktivnost. Sodobna terapija osteopo- roze je usmerjena na dve po- dročji: - v preprečevanje resorbcije kostnega tkiva (kalcijeve soli, estrogeni, kalcitonin, derivati vitamina D in C ter sintetični bisfosfonati in ipriflavoni). - v stimulacijo tvorbe kost- ne mase s fluorovimi derivati in anabolnimi hormoni. Pomemben element zdravljenja pa je tudi telesna aktivnost in splošna dinami- ka organizma - šport in re- kreacija. 46 FEUTON - ROMAN Nevarne skale Ostalo nama je samo še šest dni potovanja po Indiji, od tega so bili trije dnevi name- njeni za vrnitev do Delhija. Odločila sva se, da bo Trivan- dum baza, iz katere bova obi- skala bližnje kraje in tako po- rabila zadnje dni. V Trivandu- mu sva naletela na svetišče, kjer so darovali kokosove ore- he. Ali je bil zelo velik vernik ali pa je imel grehov za celo goro, možakar je namreč zme- tal v ograjena skalo kar dva žaklja orehov, le-te pa je treba metati s silo, če želiš, da se razbijejo. Ostanke so pobrali in jih nesli v ozadje svetišča, darovalec pa je dobil kos strje- ne sredice. Kdo ve, morda so ostalo porabili za izdelavo ko- kosove moke, ali pa tudi ne. Podobna vprašanja si na poto- vanju zastaviš kar nekajkrat, velikokrat pa nanje ni odgovo- ra. Največ časa sva prebila na obali Kovalama, kjer bi se sko- raj poškodovala. Z Ivanom sva nedaleč od obale na velikem skalovju opazovala rakce, školjke, valove... Ob plimi je morje oddvojilo skalovje od obale, plavanje pa je ob večjih valovih prepovedano. Školjke rastejo ena čez drugo, stare odmirajo in brez vrhnjega dela so ostre, kakor da bi bilo po skalovju posuto steklo. Ukvar- janje z rakci naju je tako prev- zelo, da sva pozabila na valo- ve. Visok, močan val je Ivana najprej žalil in ga potegnil za seboj. Njegov boj z vodo sem videl v zadnjem trenutku, a ga je novi val dvignil in potisnil nazaj proti skalovju. Nekako mu je uspelo, da se je izmuznil smrtonosnemu objemu vala. Na srečo se na školjkah ni pre- hudo porezal. Z vrha sva opa- zovala natikač, ki se je znašel v objemu valov... Ena rikša premalo Kanyakumari, najbolj južni del Indije, sva osvojila nasled- nji dan. Pot je peljala mimo nasadov banan, riževih polj, kokosa, ki so v lasti kmetijske industrije, ki želi povečati rodnost teh kultur. In res, vsi pridelki so bili polni in tudi kokos, čeprav je bil v višino veliko manjši. Na avtobusu so sprednji se- deži namenjeni ženskam, kar je opozarjal napis nad njim, ki pravi: »Tvoje dekle je tvoj bi- ser!« Odpravila se na rt Como- rin, kjer sva kupila karte za Ferry Jety (barko), ki pelje na otoček, kjer je živel in mediti- ral Vivekananda Decade. Ve- ter je pihal zelo močno, valovi pa so barko nagnili do te stop- nje, da je nekaterim ženskam izpadel iz želodca jutranji zaj- trk. Poleg svetišča je tu še prostor za meditiranje in trgo- vinica. Toda najbolj zanimiva je bila ženska, ki se je preoble- kla iz enega sarija v drugega, pri tem pa nisi videl niti delč- ka njene kože. Kako spretne so s temi sariji! Vrnila sva se v Kovalam na večerjo z obilno porcijo rib. Prva riba, ki sem jo tu jedel, je bila barakuda, zato sem se odločil, da bo ta tudi zadnja in tako je tudi bilo. Slovo Zvečer je bilo na vrsti paki- ranje opreme in vseh nakup- Ijenih stvari. Vsak kotiček na- hrbtnika je moral biti zapol- njen, vse pa je bilo treba spra- viti na čim manjše dimenzije in si tako olajšati gibanje po mestu, vlaku, avtobusu. Ko sva prišla, je bila ena rikša dovolj, sedaj sva potrebovala vsak svojo. Nekako sva uspela priti na vlak z vso prtljago in se udob- no namestiti, saj naju je čaka- la dolga pot do Delhija. Nisem več štel ure, pač pa noči, toda zdaj mi je bilo bivanje na vla- ku že znano, tako da sem hra- no in pijačo našel ob katerem- koh času. Navezati stike z ljudmi pa je najmanjši prob- lem. Nikoli se ni nihče razjezil zaradi glasnosti pogovora, če- prav so spali ali hoteli zaspati. Zjutraj sem naročil čaj in ker sem bil prvi ta dan, ki je pri njem plačal, je denar ponesel k licu, se dotaknil oči, vmes pa se zahvaljeval svojemu bogu in ga prosil za uspešen dan. Vedno, kjerkoli ste, morate plačati z desno roko, drugače denarja ne želijo sprejeti, prav tako se pri obedovanju upo- rablja le desna, kajti leva roka je za umivanje po opravljeni potrebi. Vožnja je šla proti koncu. V starem delu Delhija oz. njego- vem predmestju sem iz vlaka opazoval barakarsko naselje. Izkoriščeni so tudi nadvozi in mostovi, pod katerimi svoje življenje preživljajo najrevnej- ši. Končno se je vlak ustavil na glavni železniški postaji. Našla sva sobo, oba pa sva vedela, da je to zadnja nočitev v Indiji in Sprevod ob državnem prazniku v Kollamu.l bila sva nemirna. Preden sva naslednji dan odšla na letahš- če, sva se sprehodila po mestu, obiskala Gurudvvaro in empo- rium, kjer lahko kupiš izdelke iz vseh držav Indije. Popoldan sva se odpravila na letališče, ob enih zjutraj pa sva poletela proti domu. In Indija? Nanjo imam lepe spomine. Miselnost, filozofija in način življenja se v našem svetu še kako razlikujejo. Pravzaprav sta dva meseca po- tovanja kar dovolj, toda, ko se vrneš, si želiš nazaj. Če si vsaj malo sposoben sprejeti njiho- ve navade in se vživeti vanje, boš doživel vso lepoto Indije. Doživel in spoznal sem le kap- ljo te velike dežele in nasled- nje večje potovanje bo upam Indija. Sat Zri Kal! KONEC Z roko sije pokrivala prsi, z dlanjo drage pa skrivala Venerin griček - Anadiomene, zakaj se sramuješ lepote? Ko sem se naslajal ob pogledu na njeno, kot iz brona ulito telo, na njen vitek vrat, se mi je pogled ustavil na kričeče izstopajoči rdeči ogrlici, ki me je nenadoma začela motiti. Spreletelo me je spoznanje, da sem jo umazal, ko sem ji jo podaril in še enkrat, ko sem ji jo pripel okoli vratu. »Ogrlica ti čudovito pristoja, pa te vseeno prosim, snemi si jo! Naj te vidim takšno, kot te je ustvarila narava.« Pri snemanju ogrlice je bila še mikavnejša. S sklonjeno glavo in dvignjenimi rokami je bila podobna dekletu na Ingresovi sliki »Izvir«. Ničesar več ni skrivala. Potem pa si je z glave odvila brisačo in me vprašala: »Želiš, da si razpletem lase?« Moja uboga revica mi je želela nuditi vse v zameno za ono prepovedano. Valovi kostanjevih las so seji vsuli po prsih in hrbtu. Dojki sta ji radovedno pokukali izza voljnega slapa; prizor, ki bi razve- dril samega očeta tam gori. Spet me je ob pogledu na prelepo golo vilo prevzel močan občutek krivde in sramu, ko sem se spomnil, na kakšen način sem prišel do ogrlice. Denar, s katerim sem jo kupil, je bil umazan denar; z njim sem omadeževal ogrlico, ki jo Ivanka tako rada nosi. Imelo me je, da bi ji jo vzel, jo strgal in vrgel v odtočni kanal. Kot v tolažbo me je prešinila misel. Poiskal bom tistega celjskega berača in mu podaril še mnogo več, kot sem dal zanjo. Morda bom s takšnim dejanjem spral madež z nje. Stopil sem k Ivanki in zavel je tisti sveži vonj od nje. Poprijel sem bujno mehkobo njenih las in jo brezumno poljuboval. Poljuboval sem jo na senca, ušesa, ustnice, vrat, prsi, vsepo- vsod, kjer sem vonjal tisti osvežujoč vonj po studenčnici. Vonj pa se je širil, razširil se ji je po celem telesu. Tonil sem v divjo omamo, ko sem na licih začutil njene dlani. Dvignila me je, sklenila prste z mojimi, me poljubila na lici in rahlo na ustnice. Spet me je na čudežen način pomirila. Sledil je še tisti znan poljub, ki sva si ga dala po nevihti; pomirjujoč, kot da sva užila veliko prepovedanih sadežev. Ko sva prišla v čakalnico, kjer seje bilo treba ohladiti, naju je tam že čakal Gabrijel. Prisedla sva. Iz žepa je potegnil steklenič- ko slivovke in jo nama ponudil. Ivanka jo je odklonila, jaz pa sem napravil globok požirek; dobro mi je dela. Tudi vstopnici za kino nama je že priskrbel. »Res si prijatelj. Se ne jeziš name?« ga je vprašala. »Čemu naj bi se?« »Ker nisem marala v bazen.« »Nate se res ni mogoče jeziti.« »Vidiš, si ga že začarala.« sem ji rekel. »Pazi, da ne bom še tebe!« mi je smeje se požugala. »O, že davno si me.« »Pa se me nič ne bojiš?« »Prav takšno vprašanje mi je nekoč postavila tudi Urša.« »In?« »Prav nič se je nisem bal; saj ni hudobna, le dela se tako.« »Nisi še odgovoril, se me bojiš ali ne?« me prijela pod pazduho in se zasmejala. »Dokler boš čarala s takšnimi sredstvi kot doslej in upam, da kmalu še z močnejšimi, se te ne bom bal.« »Kakšna latovščina pa je zdaj to?« je vprašal. Povedal sem mu o srečanju z Uršo. »Zanimiva ženska mora biti. Rad bi jo videl« V kinu je sedela med nama. Film »Gospa Siksta« ni bil le težak, ampak tudi dolgočasen, tako da mi je bilo žal, da smo šli v kino. Zgodba me je kmalu nehala zanimati, Ivanko najbrž že prej, kajti nemščino je slabo obvladala. Odšla bi bila, če Gabrijel ne bi bil poleg naju. Predstava nama je minila v igri z rokami. Zaradi slabega filma se je pozno popoldne vodeno izteklo. Iz kina sva odšla domov, kjer je mati postregla s potico in čajem. Ivanka je segla v torbico, dala očetu nekaj zavojčkov cigaret in rekla: »Stric, ne zamerite! Kmalu bi vam jih pozabila izročiti. Od matere so, v znak hvaležnosti za popravljeno uro. Pravi, da ne pomni, da bi kdaj tako lepo bila.« Oči so se mu zableščale, kajti na nakaznice ti je pripadalo le devetdeset cigaret na mesec. Kmalu se je poslovila, morala sva na postajo. Na peronu jt bilo zaradi strogega zatemnitvega predpisa temno. Vsa okm in vrata so morala biti dobro zatemnjena, noben plamenčd svetlobe ni smel uhajati. Če bi ne bilo snega, bi bilo temno M v rogu. Smel sem jo poljubljati. En dan, spet le en dan sva bila skupaj, pa sva se momli spet raziti. Zaželel sem se peljati z njo do Žalca, da bi skupaj vozila, toda to ni bilo mogoče. »Ivanka, prisrčna hvala za obisk in za vse, kar si mi dana dala. Bilo je čudovito. Hudo mi je, ker imaš še tako dolgo pol Rad bi jo delil s teboj, rad bi šel s teboj mimo Žejne grape, !■ žal ni mogoče.« »Naj ti ne bo hudo zaradi poti; vsak dan je mora^^ prehoditi, že od majhnega sem jo vajena. Nocoj pa kratkočasnejša kot navadno. Mati me bo na postaji čakala šla je k mrzli teti v Novo Celje.« Vlak je tiho pridrsel, kajti sneg, ki je cel dan naletaval,)' trušč skoraj popolnoma zadušil. Vonj dima, ki se je niz^\ spustil, mi je vzbudil hrepenenje; rad bi se peljal z njo, se^^ na toplem, zrl skozi okno v mrzel zasnežen večer, jo imel- objemu. Objela sva se. Njen poljub je sporočal - tvoja sem. Pomaga sem ji vstopiti v vagon. Odstrla je papirno zatemnitveni zaveso, mi mahala, potem pa je lokomotiva zahropla, isker je puhnil iz dimnika in tiho potegnila vagone za saboi' že je nisem več videl. Oblak suhega snega se je valil zadnjim vagonom, ki je že neslišno drsel proti odprteTT^[ odhodnemu signalu - zeleni luči nasproti toplicam. Tam not'- je Ivanka! Brezvoljno sem zapustil peron. Pravkar sva se šele poslovil' in že sem jo bridko pogrešal. Pravkar sem čutil njeno tel<^\ vonjal njene lase z vonjem snežink na njih. okušal nj^"' tople in voljne ustnice, pa sem spet sam, sam sredi brezbri- nega, brezčutnega sveta. Na cesti me je nekdo poklic^\ spoznal sem Gabrijelov glas, glas, ki mi je v tistem trenut^^ najbolj godil; godil kot žejnemu studenčnica. Bilje prijatelj^^; bil je tisti, ob katerem je lebdel še del njene prisotnost\ Prigovarjal sem si, da moram biti bolj možat, da se Ivanka odpeljala na konec sveta, da se bova videla naslednjo nd^' Ijo, toda ni pomagalo. Bilo mi je, kot da so mi odtrgali sfC^ Brez nje je bilo vse tako prazno, puhlo in gluho. Pristopil k njemu in rekel: »Gabrijel, hvaležen sem ti, da si prišel sem. Zelo prazneš'^' sauiega se počutim. Pojdiva na sprehod, tako lepa noč je.'^ Še naprej je snežilo, puhastih snežink pa ni bilo moč videH le čutil sem jih, ko so mi lahno sedale na obraz in se top^^^\ Vse naokoli je vladalo kraljestvo bele noči in mehke tiši^^^ motilo jo je le komaj slišno škripanje pod najinimi koraki' so stopali na kot pena nalahno naleteli sneg. Št. 8.-26.feiMw1998 RUMENA STRAN TRAČNICE Nasmeh mestnega župana Cemu zadovoljen nasmeh žalskega župana Milana Dobnika? Ker je na Paradi humorja na Polzeli Vinko Šimek povedal, da je Dobnik župan Mestne občine Žalec. Niti kasnejše Šraufciger- jevo opravičevanje v smislu, da je napovedoval prihodnost, ne bo držalo. Če bodo apetiti po novih občinah še naprej tako veliki, bo prihodnji žalski župan nekaj takega kot župan vaške skupnosti. Mimogrede, to je bil eden boljših vicev na Paradi humorja. Svetniki v pripravi Praznik občine Žalec bodo letos slavili v Šempetru. Po izjavi iz žalskih svetniških vrst ne bo šlo za praznovanje, temveč za zadnjo sedmino. Upajmo, da bodo v občin- skem svetu do takrat nabavili en pošten kasetar, iz katerega se bo jasno slišalo, kdo je kaj rekel. NASMEH, PROSIM! I Današnjo šalo smo izbrali med desetimi, ki jih je posla- la Tina Gostečnik iz Rakovlja 52 pri Braslovčah. Za nagra- do se bo udeležila izleta s šaljivci. Vozniški izpit »Včeraj me je moj inštruktor pol ure gnjavil na klancu.« »Sama si si kriva! Pa bi tako kot jaz zapeljala v gr- movje!« Vprašanje Živko Beškovnik: »Kaj sploh še ostane kratkolascem?« AMADEUS POROČA Zgledi vlečejo Japonski poročevalci z olimpijskih iger so v veliki zadregi in to prav zaradi slovenskih tekmovalcev. Ne vedo, kako poročati, da jim prijatelji iz Slovenije ne bi preveč zamerili. Po zgledu slovenskih »vohunov«, ki so se izgubili na Hrvaškem, so se na Japonskem izgubili tudi smučarski tekači. Ko je prišel na cilj zadnji tekmovalec, so sodniki čakali še 15 ur Kmalu po tem je prispelo sporočilo s Kitajske, da so v gozdu zasledili čudno govoreča bitja. Po dolgotrajnem preverjanju so končno le ugotovili, da gre za slovenske tekmovalce. Še sreča, da ni šlo za biatlonce, ki uporabljajo puške. ZANIMIVOSTI Predpusine velikonočnice Velikonočnice v okolici Ponikve so se letos izneverile sv mu imenu, saj so namesto za veliko noč zacvetele že pi; pustom. Glas o tem se je že razširil in množice radovedneževi se zgrnile na travnike - na veliko jezo domačinov pa so preirn gledali na tla in bolj v nebo ter zato marsikatero redko cvet pomendrali. V dobro velikonočnicam vam svetujemo, da s zadovoljite s fotografijo! Fot: SHEM i-_ Zadnji letošnji sulec člani ribiške družine Mozirje so na Valentinovo pripravi zaključek ribolovne sezone na sulca. To je bila priložnost za srečanje vseh »sulčarjev«, ki ■ sodelovali v lovu. Letos so mozirski ribiči določili, da m'^' zadnji ulovljeni sulec meriti vsaj 90 centimetrov. Največ sre' pri lovu je imel Zdravko Novak iz Šempetra, ki je iz Savini potegnil sulca, dolgega 94 centimetrov in težkega 8,6 kilog" ma. V nedeljo so se mozirski ribiči zbrali še enkrat, in sicer- pripravili redno letno skupščino. CIRIL S£ VITEZI BELEGA MESTA 5t.8.-26.fcl>roor 1^9