AKTUALNO VPRAŠANJE V zadnjem času so v Kranju odprli se nekaj non-stop tnrovin. Tako danes Potrošniki v Kranju kupujejo lahko v non-stop trjrovinah ne le delikatesno, temveč tudi manufakturno in špecerijsko blago. Tudi vodstva nekaterih ostalih trgovin, v Vaterih imajo še deljen delavnik, si prizadevajo, da bi začeli čimprej — po možnosti pač — obratovati ves dan. Vsekakor taka prizadevanja lahko samo pozdravimo. Potrošniki so se na non-stop trgovine že tako navadili, da jih ne bi mogli po- grešati. Želijo si celo še nadaljnje izpopolnitve v poslovanju po non-stop načinu. Tako povprašujejo, če bodo t Kranju odprli tudi non-stop mesnico. Sedaj v poletnih mesecih se bo meso preje pokvarilo, zato bi bilo zelo ugodno, če bi ga v non-stop mesnicah lahko dobili kadarkoli, ves dan do poznih večernih ur. Na občinskem svetu za blagovni promet v Kranju in na upravi Mestne klavnice v Kranju menijo, da je ta želja potrošnikov popolnoma razumljiva in bo treba v bodoče o tem res razmišljati. Trenutno sicer še ni možnosti, da bi odprli non-stop mesnico. Ko pa bo zgrajena nova klavnica v Kranju, ki jo bodo, kot računajo, začeli graditi letos, bo urejena v teh prostorih tudi non-stop mesnica. Vsekakor, če prej ne, kot pravijo v Mestni klavnici v Kranju, lahko najkasneje v prihodnjem letu pričakujemo v Kranju tudi non-stop mesnico. Tudi iz drugih gorenjskih mest se sliši o podobnih razmišljanjih in načrtih. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE Volili bomo najboljše GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l£TO XI., ŠT. 27., CENA DIN 10.— KRANJ, 7. APRILA 195* Pred sprejemom družbenega plana in proračuna občine Kranj za leto 1958 Že sredi marca so se v delovnih kolektivih začele volitve novih delavskih svetov. V industrijski skupini našega okraja bo blizu 27.000 volivcev izvolilo 59 delavskih svetov. Prav toliko teh organov delavskega upravljanja z 1432 člani pa v tem času polaga račune o dosedanjem delu. Na sliki: volitve v podjetju »Roleta« v Kranju. Ob Dnevu zdravja | NAŠ ČLOVEK m SKRB ZA NJEGOVO ZDRAVJE V ŠTEVILKAH Za komunalno gradnjo predvidenih okrog 586 milijonov dinarjev — Nadaljevanje gradnje Zdravstvenega doma — Ureditev Savskega brega in Sindikalnega doma Na zborih volivcev, ki bodo od do 13. aprila, bodo volivci sanjske občine razpravljali o Podlogu družbenega plana in Proračuna za leto 1958. Ta raz-Prava bo predvsem važna zaradi tega, ker predvideva družbeni plan važne ukrepe za zboljšanje življenjskega standarda delovnih |judi, razen tega pa so v pred-*°gu družbenega plana predvidena sredstva za dokončanje nekaterih objektov, ki so v Kranju *e nekaj let sem povzročali pri Volivcih hudo kri (Zdravstveni dorn na Zlatom polju, Okrajni *«Mttkalni dom, Savski breg itd.). Lanskoletni uspeh ... Gospoc]arstvo kranjske občine le v lanskem letu zabeležilo pre-^Gjšen napredek. V primerjavi z et(>m 1956 je obseg industrijske pr°izvodnje porasel za 16,5%, Cestni promet za 207,5 %, blagovni Promet v gostinstvu za 30,8 JJ^tetka, v trgovini za 18%, •*°izvodnja kmetijskih posestev ^° le zvišala za 15,9 %, izvoz in- Ustrijskih izdelkov je porasel p°raj za 50% itd. Na ta način e bil celoten narodni dohodek ^ 8,3 <>/„ višji kakor pa 1. 1956. ••• IN LETOŠNJI NACRTI Težišče dela in tudi glavne indicije so predvidene za trgo-obrt, gostinstvo in kmeiij- Itvo tr modernizirali naj bi štiri PPVske lokale, zgradili dva oskrbovalna centra (enega v Stražišču, drugega pa na Planini), pri »-Petrčku« bi zgradili tržnico, na Majstrovem trgu sodobno mesnico, na Koroški cesti bo dograjena moderna restavracija, preuredili naj bi več gostišč, razširili sedanjo Mlečno restavracijo na Koroški cesti, preuredili bi prostore več obrtnih delavnic itd. Tako je s temi ukrepi zagotovljeno, da bo ljudski odbor usmeril svojo dejavnost v tiste panoge, od katerih v največji meri zavisi družbeni standard: trgovine z živili, ki modernizirajo svoje obrate, bodo plačevale samo polovico obresti od osnovnih sredstev; Občinski ljudski odbor se je odpove-ial svojemu delu proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v korist trgovskih, gostinskih ter uslužnostnih obrtnih podjetij in delavnic, plačevanja 10 odstotkov proračunskega prispevka so oproščena podjetja živilske industrije, trgovine z živili, uslužnostna obrt, gostinstvo itd. KONČNO NA VRSTI ZDRAVSTVENI DOM Iz negospodarskih investicij so zagotovljena sredstva v glavnem za objekte družbenega standarda: za nadaljevanje gradnje Zdravstvenega doma 30 milijonov, za ureditev Savskega brega 4 milijone, za gradnjo kulturnih Hkrati, ko so pri nas rastle tovarne in se je krepilo gospodarstvo, se je povečevalo tudi število zavarovancev. Po osvoboditvi, 1945. leta je bilo v Jugoslaviji samo 2,6 milijona zavarovancev oziroma 16,7 % od celotnega prebivalstva. Enajst let pozneje, 1956. leta pa je bilo že 7 milijonov zavarovancev ali 40 odstotkov vsega prebivalstva. Odstotek socialno zavarovanih glede na vse prebivalstvo v posameznih deželah leta 1953 je bil takle: Jugoslavija 31, Švedska 64, Turška 2, Japonska 15, Italija 41 odstotkov. KOLIKO PORABIMO ZA ZDRAVSTVO Samo v letu 1956 je bilo za ambulantno in bolniško zdravljenje porabljeno 22 milijard di- KDO BO TAKO SREČEN? n, ''" 'h i v slabem, tesnem i ^ '"'in, upravičeno / zavistjo gi.-Sf. ,9ra(lnl<» novih hiš. I udi \ »•j-. , u P«"i Kranju gradi lovama """"'i ver stanovanj /a svojo jL> . c,,i kol kale »lika. Januarja Hov"1'' ''"'Jotovlj.-na hiša / II) sta ""H- S.daj pa j.- v gradnji še '"osi Prlk,, '»..lo , Pno <"iov,injskili vistnih liišir, vrtovi in zelenjem zelo kot pravijo graditelji. i.oiošnje leto pa namerava ista lovama začeti zidati še 11 dvostano-vanjskih hišic, ki naj bi bile do-<|wijt-n<- prihodnja leto. S temi 71 stanovanji bodo zazidali ves prostor, ki ga je tam urbanistični načrt določil /a stanovanja. Kdo pa bodo srečni vseljenci? Kolektiv bo gotovo znal pravilno in pravično resiti lo vprašanje. domov v Preddvoru in Mavčičah razmerij!). Povišanje doklade pa 2 milijona, za popravilo kultur- je upravičeno, če upoštevamo rtih domov na Visokem in v porast dohodkov kmečkega pre-Podbrezjah 1 milijon, za dogra- bivalstva. Kmečka dohodnina je ditev šole v Stražišču 90 milijo- leta 1953 znašala 122 milijonov nov, za šolo v Trsteniku 5,5 mili- dinarjev, letos pa znaša 83 milijona, za ureditev Zlatega polja jonov. Ce k letošnji dohodnini 9,9 milijona dinarjev itd. Ljud- prištejemo še 64 milijonov deski odbor se je z vso resnostjo klad, 11 milijonov taks, dobimo zavzel za dokončanje gradnje leta 1958 skupaj 159 milijonov Zdravstvenega doma na Zlatem vseh davščin nasproti 122 mili-polju. Pokazalo se je namreč, jonom leta 1953. V tem obdobju da se gradnja iz leta v leto po- so se cene kmetijskih pridelkov dražuje, dosedanje investicije pa znatno dvignile: pšenici od 22 na tako leže zamrznjene v nedogra- 35 dinarjev, koruzi od 16 na 32, jeni stavbi. Do sedaj je bilo v govedu od 80 na 120, prašičem Zdravstveni dom investiranih od 110 na 200 itd. Tako so se okrog 76 milijonov, po sedanjih celokupni dohodki kmetijskega načrtih pa bi za dokončanje te prebivalstva od leta 1953 do gradnje potrebovali še približno 1957 povišali za 97,6 milijona, 160 milijonov. Zato je ljudski davščine pa so se povečale v narjev. Tri leta prej — 1953. 1. odbor sklenil najeti posojilo 120 istem razdobju le za 37 milijo- je bil ta izdatek za polovico milijonov dinarjev, k temu pa nov dinarjev. manjši — 11 milijard, je prišteti še 13 milijonov ne- Občinski proračun naj bi imel V poliklinikah in ambulantah izkoriščenih sredstev iz lanske- po predlogu proračuna za 1. 1958 je bilo leta 1956 50 milijonov ga leta, kar bi za dela v letos- 428 milijonov dinarjev. Lansko pregledov. Povprečno je bil njem letu zadostovalo. V prora- leto je znašal proračun 327 mi- vsak zavarovanec v tem letu čunu predvidenih 30 milijonov lijonov dinarjev. Povišanje pro- pregledan 7,3 krat. V bolnišnico pa je rezerviranih le za primer, računa za 101 milijon dinarjev je bilo sprejetih 1,150.000 bolnice ljudskemu odboru ne bi uspe- je potrebno zaradi večje komu- kov, izdanih je bilo 31 miliio-lo dobiti omenjenega kredita v nalne dejavnosti, dotacij druž- nov receptov za zdravila v višini 120 milijonov. benim organizacijam, gostinstvu vrednosti okrog 7 milijard din. Predvidenih je še vrsta drugih in tako dalje ter za nekatera Investicij. Tako naj bi za raz- zakonita povečanja plač javnih KJE DAJO VEC? širitev vodovodnega omrežja po- uslužbencev. rabili nad 40 milijonov dinarjev, Občinski ljudski odbor bo o Naša država je v sorazmerju dokončali gradnjo tekstilne šole družbenem planu in proračunu z nekaterimi drugimi na zapadu na Primskovem, dijaški dom na dokončno sklepal po zborih vo- industrijsko še v zaostanku. To- Zlatem polju, občinski sindikal- livcev, ko bodo le-ti dali svoje da za ljudi, za njihovo zdrav- ni svet je zagotovil približno 25 pripombe in predloge. -iv. stveno in gmotno zaščito daje milijonov sredstev za dokončanje gradnje Sindikalnega doma v Kranju, podjetje -Avtopro-met« bo gradilo novo avtobusno postajo, podjetje »Elektro« Kranj bo razširilo električno omrežje in v ta namen porabilo nad 80 milijonov dinarjev itd. Vsi ti objekti bodo služili neposredno delovnim ljudem in bodo pomenili občutno zvišanje družbenega standarda. višja občinska doklada za 27 milijonov Predlog družbenega plana predvideva tudi povišanje občinski1 doklade od kmetijstva, in sicer od sedanjih povprečnih 13,7 % na 23,6 % računano od čiste katastrske osnove: v prihodnje naj bi bila doklada za ravninske predele 25%, za podhri-bovske 20% in za hribovske predele 15 odstotkov. Na ta način bi se celotna občinska doklada povišala od lanskoletnih 37 milijonov na letošnjih 64 milijonov. Povišanje občinske do-klade je potrebno zaradi večjih potreb občine (ki so razvidne iz pravkar naštetih predlaganih investicij), razen tega pa mora kranjska občina doklado vskla-diti z drugimi občinami (lansko leto so imeli v Kranju za 2 % nižjo doUftdO kakor v Sk. Loki in je zaradi tega prišlo do neso- sorazmerno glede na svojo gospodarsko moč, največ v te svrhe. To pove odstotek narodnega dehodka, ki je bil v letu 1953 (le za to leto imamo podatke) dodeljen v posameznih državah za socialno zavarovanje. V Jugoslaviji je ta izdatek znašal 11,04%, na Finskem 8,8, v Ho-landiji 8,41, v Kanadi 7,03, v Italiji 6,36, v ZDA 4,86 in v Švici 4,10 odstotka narodnega dohodka. V absolutnih številkah pa so bili izdatki v Jugoslaviji za socialno zavarovanje v zadnjih letih naslednji: leta 1952 95 milijard dinarjev, leta 1953 97 milijard, leta 1954 103 milijarde in leta 1955 120 milijard dinarjev. Ti izdatki se stalno večajo in so po nepopolnih podatkih v letu 1957 že dosegli 146 milijard din. K. M. V „Iskri" so izvolili nov delavski svet V četrtek so delavci in delavke tovarne »Iskra« v Kranju volili nov delavski svet. Od 110 predlaganih kandidatov so izbrali 85 najboljših delavcev, ki bodo v bodoče v imenu njih vseh vodili in opravljali podjetje. Med 85 člani je 10 žena, medtem ko jih je bilo prej 9. Mladinska organizacija je predlagala 24 mladih ljudi za kandidate t nov DS, od katerih jih je bilo 17 izvoljenih. Od teh je 9 članov Zveze komunistov. NAS RAZGOVOR i »Šoli na Jesenicah in v Žirovnici morata biti čimprej dograjeni« Ko smo se pred nekaj dnevi mudili na Jesenicah, smo se med drugim menili s predsednikom Občinskega ljudskega odbora Jesenice Francem Trev-nom. Povprašali smo ga, kako je z družbenim planom, kdaj bodo o njem razpravljali na zasedanju Občinskega ljudskega odbora in katere probleme bo moral družbeni plan še zlasti upoštevati. »Mislili smo, da bomo uspeli predlog družbenega plana pri- svetov in predsedniki krajevnih odborov, kako bi prilagodili temu proračune posameznih organov. Vendar delo še ni končano. Naše potrebe so precejšnje; volivci so na zborih volivcev povedali mnogo stvari, ki jih bo treba nujno urediti — tako kanalizacijo, vodovod, elektriko, pota itd. Volivcem smo na zborih povedali, kakšno so možnosti in kaj bomo najprej lahko uredili. Zato bo sedaj še toliko teže. Nika- praviti že do sedaj,« je med kor ne bi želel, da bi naših ■ drugim dejal tovariš predsednik. »Vendar so nastale težave. Administrativni izdatki so se povečali za okoli '30 milijonov dinarjev. Na občine se namreč prenaša vedno več pristojnosti in zato so tudi izdatki večji. Zaradi tega pa bomo morali znižati negospodarske investicije. Zato smo se že razgovar-jali s predsedniki občinskih besed ne uresničili, kajti volivci so pokazali precej zanimanja za naše delo. Zadnjih zborov volivcev so se udeležili v tako lepem številu kot že dolgo ne. Vendar tu ne gre le za obljube volivcem, marveč v glavnem za to, da je stvari, o katerih smo govorili, treba nujno urediti, da so to le izključno take stvari, ki ne morejo več čakati. Elektriko v Kranjski gori je n. pr. treba nujno urediti, prav tako vodovode v nekaterih krajih itd.« »In kakšne gradnje predvidevate letos?« »Na prvem mestu je šola na Jesenicah in še dograditev šole v Žirovnici. Ne sme se več zgoditi, da otroci ne bi mogli začeti pravočsano hoditi v šolo. Prav zato bo treba poskrbeti tudi za stanovanja za prosvetne delavce. Ob poslopju Narodne banke nameravamo zgraditi trgovsko hišo oziroma poslopje, v katerem bodo spodaj trgovski lokali, zgoraj pa 24 stanovanj. Ta stanovanja so namenjena predvsem prosvetnim in zdravstvenim delavcem. Razen tega gradi sedaj tudi Železarna za svoje delavce tri stolpnice.« Lj. !!■! 2 Glas Gorenjske KRANJ, 7. APRILA 1958 LJUDJE IN DOGODKI ODMEVI VIDEZ IN RESNICA Na nedavni slovesnosti v mestu Konstantin v Alžiriji je med drugimi govoril tudi Robert Lacoste, ministrski rezident za Alžirijo. Dejal je, da je upor že skoraj popolnoma zatrt. Nekaj dni pred tem pa je znani francoski književnik Jean Paul Sartre napisal v »Expressu« tole: »Če hočemo končati s to strašno in zaskrbljujočo zlobo in rešiti Francijo ter alžirsko ljudstvo pred peklom, je možna le ena pot, vedno ista, edina, ki srno jo kdajkoli imeli, edina, ki jo bomo kdajkoli imeli: začeti razgovore in vzpostaviti mir. « 2al torej ni vedno vse res, kar si kdo želi! SVOJEVRSTEN SPOMENIK Na Leninskih gorah v Moskvi bodo postavili svojevrsten spomenik. Posvečen bo izstrelitvi prvega umetnega satelita v vesolje. Na konkurzu za izdelavo idejnega projekta sodeluje na tisoče sovjetskih arhitektov in kiparjev. V zvezi z umetnimi sateliti še kratka zanimivost, ki jo je »odkril« sovjetski astronom prof. Kukarin. Drugi umetni satelit je do 20. marca napravil pot dolgo 90 milijonov kilometrov. Reaktivno letalo »Tu-104« bi za to pot potrebovalo 11 in pol let, avtomobil pa bi to poi prevozil v 100 letih in bi zanjo porabil nič manj kot 15 milijonov litrov bencina. PERON NE SME V ITALIJO Bivši argentinski diktator Peron, ki je po izgonu iz domovine dalj časa živel v Venezueli, se je med nedavnimi revolucionarnimi dogodki v tej deželi zatekel v guatemalsko ambasado in prosil tam za politično zatočišče. Kaže, da si sedaj na vse kriplje prizadeva dobiti kakega novega zaščitnika. Obrnil se je celo na italijanske oblasti, naj bi mu dovolile nekajmesečno bivanje v Italiji. Italijanske oblasti so to prošnjo zavrnile. NA NAPAČEN NASLOV Indonezijske vladne čete so očistile že dobršen del Sumatre. Kljub pomoči iz inozemstva so uporniki pretrpeli že nekaj odločilnih porazov. Posamezni uporniški oddelki so se v celoti predali vladnim četam. Tako so vladne čete konec marca brez boja zasedle tudi mesto Pakanbaru. Za ta podvig so bile tudi svojevrstno nagrajene. Letala znamke DC-4 — kateri državi so pripadala ni znano — so jim nasula, misleč da pomagajo upornikom, precej vreč ameriškega orožja in druge vojaške opreme. ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna precej hladno in oblačno brez večjih padavin, v drugi polovici topleje, spremenljivo vrems. Sovjetski sklep o enostranski opustitvi atomskih poskusov je še vedno v središču svetovne pozornosti. Zahod, se pravi, predvsem ZDA, je nanj sicer odklonilno odgovoril, Eisenhower je celo dejal, da je to načrt, ki ga »ni treba jemati resno«. Toda svetovna javnost in tudi zahodna ne deli tega mnenja. Čedalje bolj je slišati glasove, da so na Zahodu prenaglo in nepremišljeno zavrnili sovjetsko pobudo. »VVashington Post« piše med drugim: Sovjetskemu sklepu se ne bomo postavili po robu, če ga bomo krstili za propagando. Sovjetska zveza je storila pozitiven korak, mi Američani pa ga nismo. To je popolnoma očitno in preprosto. Konstruktivna akcija je najboljša propaganda«, pravi ta ameriški časnik. Uradno ameriško stališče zavrača sovjetski sklep kot propagando. Toda na takšno mnenje odgovarja časopis »New York Times«, ko piše, da »svet ni tako neumen, da bi vse sovjetske predloge pojmoval kot propagando.« Ugledni britanski »Times« pa graja odklonilno ameriško stališče z besedami: »Bistveno negativen uradni komentar ne more prepričati dosti ljudi v inozemstvu v razumnost ameriškega stališča.« Zlasti so izzveneli neprepričljivo ameriški argumenti, da je namreč »v korist ameriškega ljudstva in vsega človeštva, da preizkusi tako imenovano čisto bombo«. Skoraj vsi komentatorji, tudi ameriški, so malone soglasni, da je to zelo prazen dokaz. Svetovno javno »mnenje,« piše ameriški »Christian Science Monitor«, »se ne ozira na to, aii so bombe čiste ali umazane, marveč kam pelje orjaška oboroževalna tekma. Čeprav je zelo v skrbeh zaradi zastrupljanja označ-ja, je javnost v svetu razumljivo še bolj vznemirjena zaradi možnosti splošnega uničenja.« »Vladi ni uspelo, da bi razumela,« piše ameriški časnik »Saint Louis Post Dispatch«, »v kakšnem strahu je narod zaradi posledic jedrskih izžarevanj in kako se boji jedrske vojne, ki grozi z uničenjem.« Ameriška zavrnitev sovjetskega poziva zatorej ni nikjer naletela na odobravanje. Tega si je bil svest celo sam ameriški predsednik Eisenhower, ko je priznal, da je ta sklep »zgrešen na propagandnem področju«. Ali bo torej Zahod lahho vzdržal na tako slabih postojankah pred silnim pritiskom javnega mnenja množic? Novi predsednik sovjetske vlade Hruščev je te dni znova pozval zahodne sile, naj sledijo primeru SZ in opustijo škodljive atomske poskuse. VVashington je torej iz dneva v dan v manj zavidnem položaju. Temu pa je kriv predvsem sam. Uradna ameriška politika gre čedalje bolj v razkorak s stvarnostjo in zato žanje tudi vedno manj odobravanja v svetu. To je opazil tudi najznamenitejši ameriški komentator VValter Lipp-man, ko se je te dni mudil v Evropi in proučeval ameriški vpliv v evropskih deželah v raznih važnih mednarodnih vprašanjih. Lipp-man ugotavlja, da ameriški vpliv v Evropi nenehno upada in zato predvsem dolži »negativizem zunanjega ministra Dullesa«. »Toda to, kar sem zvedel v raznih evropskih deželah,« pravi znani ameriški komentator, »me je prepričalo, da je glavni vzrok upadanja ameriškega vpliva ta, da ameriško stališče o glavnih evropskih vprašanjih postaja zastarelo, da ga dogodki prehitevajo in da smo, kadar govorimo o Evropi, Nemčiji, o vzhodnih državah in Rusiji, podobni slabotnim starčkom, ki govore o preteklosti.« Beseda je jasno povedana, njen dokaz pa je nestvarna ameriška politika glede opustitve atomskih poskusov. Takšna politika gre proti toku zgodovinskega razvoja in proti želji in volji svetovnih množic. V resnično »korist ameriškega ljudstva in vsega človeštva« bi bilo zato, če bi jo odgovorni ljudje v washingtonski Beli hiši čimprej vskladili s stvarnostjo in interesi miru v svetu. MARTIN TOMA2IČ v nedeljo smo zabeležili »LJUBLJANA« V VSEH KATEGORIJAH Nesrečen žreb kranjskih judo-istov — Pokal Glasu Gorenjske osvojil Maček. tKranj, 6. aprila. Včeraj in danes je bilo v Zgornji dvorani sindikalnega doma slovensko prvenstvo posameznikov v judu, na katerem je tekmovalo nad 50 tekmovalcev iz dveh ljubljanskih (Olimpija .Ljubljana), dveh mariborskih (Branik in Maribor) klubov in članov kranjskega Triglava. Borbe so privabile v dvorano v obeh dneh zelo veliko gledalcev, ki pa niso imeli sreče, da bi lahko dalj časa bodrili domače tekmovalce, ker so le-ti imeli izredno smolo pri žrebu. Najboljši predstavnik v lahki kategoriji Mo-lan se je že v prvem kolu srečal l bivšim republiškim prvakom Per- Najzanimivcjša športna prireditev sobote in nedelje v Kranju je bilo republiško prvenstvo v judu metom, Kavčič, ki je imel od vseh Kranjčanov največ možnosti za dobro uvrstitev, se je pri treningu poškodoval, poleg tega pa je v prvem kolu naletel na prvaka Ma-carola, v drugem pa na prav tako izkušenega in kvalitetnega borca Ocvirka. Tudi Črnivec ni imel več sreče, saj je imel tudi on za prvega nasprotnika bivšega in sedanjega prvaka težke kategorije Ljubljančana Pogačnika. Tako je potekalo tekmovanje že nekaj kol pred koncem brez predstavnikov Triglava. Borbe so bile vedno zanimivejše in kvalitetnejše, saj so se proti koncu borili na blazini izključno le tekmovalci z barvastimi pasovi. Prvi so končali tekmovalci težTce kategorije, kjer je lanskoletni prvak Pogačnik z gotovostjo po-(Nadaljevanje na zadnji strani) Moli rokomet BRAVO IKŠ »ISKRA« Kranj, 6. marca. Danes dopoldne je proti pričakovanju zmagalo mlado moštvo IKŠ Iskra proti rutinirani ekipi »Planike« iz Kranja z rezultatom 13:12 (8:6). Moštvo »Planike« je svojega nasprotnika precej podcenjevalo, medtem ko so se igralci IKŠ Iskra borili z vsemi silami. Najboljši je bil Erih Vagaja (IKŠ Iskra), ki je sam dosegel 7 golov. MLADOST II : STORZIČ, GOLNIK 16:6 PARTIZAN, TR2IČ : SAVA, KRANJ 19:11 Košarka TRIGLAV : LJUBLJANA 60:27 (36:8) Kranj, 6. aprila. V prijateljski košarkarski tekmi sta se danes pomerili ženski ekipi Ljubljane in domačega Triglava. Kranjčanke so zaigrale zelo dobro in so zasluženo premagale oslabljeno moštvo Ljubljančank z visokim rezultatom 60:27. Pri Ljubljani sta bili najuspešnejši Modrija-nova s 13 in Dobnikarjeva z 9 koši, pri Triglavu pa Torkarjeva s 23 in Znidarjeva z 20 koši. S. Nogomet O NOVI DELITVI DOHODKA Razprave o novem zakonu o delitvi dohodka trajajo že precej dolgo. Ponekod so delovni kolektivi že dokaj temeljito in konkretno razpravljali o gospodarjenju v pogojih nove delitve dohodka. To pot pa smo povprašali predsednike sindikalnih podružnic nekaterih podjetij na Gorenjskem, da nam povedo, koliko so razpravljali o novem zakonu. Predsednik sindikalne podružnice v tekstilni tovarni »Sukno« Zapuže Franc Potočnik pravi takole: »Naša sindikalna podružnica prav posebej o novi delitvi dohodka ni razpravljala. Razpravljali pa smo konkretno o tem, da bomo, Če bo to potrebno, dali presežne plače za gradnjo nove barvarne, ki nam je nujno potrebna. Tak sklep je sprejel tudi delavski svet na svojem zasedanju. Več bomo o novi delitvi dohodka razpravljali tedaj, ko bomo dobili še podrobnejše finančne predpise« Predsednik sindikalne podružnice tovarne »Niko«, 2elezniki, Tone Polajnar: »Naš kolektiv je razen rednih razgovorov na sindikalnih sestankih pred nedavnim razpravljal tudi o gospodarjenju podjetja v pogojih nove delitve dohodka. Se posebej smo našo razpravo oslonili na posebne pogoje našega podjetja. Naše podjetje je namreč v razvoju. Zato smo razpravljali predvsem o odplačilu investicijskega posojila, katerega smo dobili že v začetku leta 1957. Tedaj so bili pogoji odplačevanja bistveno drugačni kot so po novih predpisih. Razen tega smo razpravljali tudi, kako bi čim bolj ekonomično razporedili delovno silo, kar se da bolj izkoristili obstoječe kapacitete in s tem v zvezi seveda znižali proizvodne stroške.« Predsednik sindikalne podružnice tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj Ivan Pintar: »Ko jo lalel novi zakon o delitvi dohodka za gospodarske organizacije, so člani izvršnega odbora sindikalne podružnice skupaj s člani kolektiva razpravljali na sestanku o novi delitvi dohodka ter se načelno seznanili tudi s pomenom in koristmi novega zakona. Sindikalna podružnica je razpravljala o nagrajevanju in s tem v zvezi sprejela tudi ustrezne sklepe. V zvezi s tem je predlagala upravnemu odboru podjetja, naj poskrbi, da bodo norme po obratih vskladene, da bodo razmerja med plačami pravilna, da bi se tako odpravilo nezadovoljstvo med delavci in izboljšala delovna disciplina. Upravni odbor se je lotil dela z vso resnostjo.« DRUGA ZMAGA TRŽIČA ILIRIJA : TRŽIČ 1:2 (1:2) Ljubljana, 6. marca. Na težkem terenu je Tržič slavil lepo zmago nad Ilirijo v Ljubljani. V prvem polčasu so na igrišču prevladovali domači in to premoč tudi potrdili z lepim golom, ki ga je v 12 minuti dosegel Kožic. Veselje domačih pa je bilo kratkotrajno, kajti že 6 minut nato je za goste izenačil Mežek. Ilirijani so se trudili, da bi povišali rezultat, imeli so za to tudi nekaj zrelih prilik, vendar jih je zelo težaven teren tako oviral, da je ostalo le pri prvem golu. Pač pa so se bolje znašli gostje, ki so proti koncu igre v prvem polčasu vzeli iniciativo v svoje roke in po lepi kombinaciji med Dornikom in Borba-cem dosegli še drugi, zmagonosni gol. Pri gostih se je odlikovala zlasti obramba, kot posamezniki pa Zupan, Peternelj, Mesaric in Mežek; pri domačih je bil dober Jagodic. Sodnik Logar je bil odličen. TR2IČ B : LOČAN 14:0 Zadnji špoitni rezultati XXII. KOLO ZVEZNE NOGOMETNE LIGE i SPLIT : CRVENA ZVEZDA 1:1 ŠPARTAK : VELE2 5:1 ZAGREB : HAJDUK 0:1 ŽELJEZNIČAR : BEOGRAD 0:0 RADNIČKI : BUDUĆNOST 4:0 VARDAR : DINAMO 0.3 PARTIZAN : VOJVODINA 1:5 I. CONSKA LIGA: LJUBLJANA : REKA 0:2 BRANIK : ELEKTROSTROJ 1:3 METALAC : ODRED 0:1 LOKOMOTIVA : TRESNJEVKA 0:1 ORIJENT : ŠIBENIK 3:4 ULJANIK : JADRAN SEGESTA : VARTEKS Do zaključka lista rezultatov zadnjih dveh tekem še nismo prejeli. LJUBLJANSKO - PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA: JESENICE : RUDAR 7:1 SLOVAN : TRIGLAV 2:2 IZOLA : NOVA GORICA 2:1 GRAFIČAR : KRIM 1:5 naša % MLADINA KANDIDIRA V DELAVSKE SVETE V petek je bilo v Kranju posvetovanje zastopnikov posameznih mladinskih osnovnih organizacij gorenjskih podjetij. Razpravljali so predvsem o pripravah na volitve delavskih svetov. Kot so poročali, so po nekaterih podjetjih predvideli že lepo število mladih kandidatov za nove delavske svete. Skoro povsod kandidira več mladincev kot jih je bilo v prejšnjih delavskih svetih, seveda je vprašanje še, koliko jih bo izvoljenih. V »Inteksu« je n. pr. mladinska organizacija predlagala 15 mladincev za delavski svet, medtem ko jih je bilo prej 9, v »Peku« Tržič 14, prej jih je bilo 8, v »Savi« 9 itd. V jeseniški Železarni je mladinska organizacija predlagala 20 mladincev, vendar jih kandidira za centralni delavski svet le 9. Razen tega pa imajo ti tudi sokandidate. Boljše je stanje glede mladine v obratnih delavskih svetih. V teh je več mladine, ker nekateri menijo, naj bi se mladinci najprej usposobili v obratnih delavskih svetih za delo v centralnem delavskem svetu. Vendar bi bilo kljub temu koristno, da bi bilo v centralnem delavskem svetu letos izvoljenih več mladih ljudi kot jih je bilo v prejšnjem delavskem svetu Železarne. Razen tega so razpravljali tudi o klubih mladih proizvajalcev, pripravah na Dan mladosti, mladinskih delovnih brigadah in o posvetovanjih mladih delavcev po strokah. 15-LETNICA PREŠERNOVE BRIGADE Letos, ob 15-letnici Prešernove brigade, ki je bila najvažnejša udarna sila na Gorenjskem in severnem Primorskem v osvobodilni vojni, bodo ta jubilej slovesno proslavili. Pri Okrajnem odboru ZB v Kranju je že imenovan organ za priprave teh proslav. Osrednja proslava bo v lepi dolinici blizu Škofje Loke, julija enkrat. To bo hkrati tudi največje letošnje zborovanje na Gorenjskem in manifestacija tradicij in spomina na velike, težke dni za osvoboditev naše domovine. ZA 1. IN 25. MAJ NA BLEDU Sekretariata občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta na Bledu sta imela v četrtek skupno posvetovanje o praznovanju 1. maja in Dneva mladosti. Izvoljen je bil poseben pripravljalni odbor, ki bo sestavil podroben program za obe praznovanji. Načelno pa so se na tem posvetu zedinili, da bodo 1. maja za prebivalstvo blejske okolice in drugih gorenjskih krajev priredili na Straži pri Bledu veliko prireditev z družabnim in kulturnim sporedom na prostem. Za 1. in 2. maj bo poveljstvo garnizije z Bohinjske Bele pripravilo na Bledu zanimivo tehnično razstavo;; vrteli pa bodo prebivalstvu tudi več kratkih poučnih filmov. Mladina si bo v tem času lahko ogledala v vojašnici razstavljeno orožje in raznovrstno vojaško opremo. Spoznala pa se bo tudi z načinom življenja v vojaški enoti. — V času okrog 1. maja bo imela državna nogometna reprezentanca na blejskem stadionu svoje treninge, odigrala pa bo tudi več tekem. Na posvetovanju so se pogovorili tudi o bližnjih volitvah v delavske svete. ANSAMBEL MOJMIRA ŠEPETA NA JESENICAH Po uspelih gostovanjih, ki jih je, zabeležil ansambel Mojmira Šepeta v Medvodah in Skofji Loki ter nekaterih drugih krajih Gorenjske, se bo v sredo, 9. aprila ob 20. uri predstavil tudi Jeseničanom. Tudi to pot bo ansambel nastopil v stari zasedbi, za popevke in dobro voljo pa bosta poskrbela Majda Sopetova in filmski igralec Jane/ Čuk. S. MLADI IGRALCI SO GOSTOVALI Pionirji iz Gorij so prejšnji teden gostovali na Bohinjski Beli s pravljično igro Kristine Bronkovc »Mačeha in pastorka«. — Zgodba o prisrčni ter prikupni pastorki, 0 njenem zaščitniku Juretu in uAd" vedu je nlo mikavna za uprizarjanje in ugaja mladini in "(,rđ" slim. Kot smo videli, jo je nioC uprizoriti tudi na zelo preprost način brez večjih tehničnih težav. Igralci so se kar potrudili, I* lla Je manjkalo trdnejše režiserjevo roke, iznajdljivosti in domiselnosti. J. B- KRANJ, 1. APRILA 1058 GImb Gorenjskm 3 REPORTAŽA OB DNEVU ZDRAVJA KAR PREVEČ PO DOMAČE 0 higienskih razmerah v nekaterih živilskih lokalih Poanam moža, ki mu ne tekne prav takrat stopila žena s štruco osilo, če med jedjo ne bere časo- kruha. Nesla jo je seveda kar tako flsa- Imam prijatelja, ki ne trpi po domače, v naročju. kravate leto in in hodi z odpeto srajco dan, v petek in svetek. * avada je železna srajca, res dostikrat in menda celo — prosim, 'e9a ne trdim — stvar, ki se potuje . . . Prenaša se iz roda v °°. od očeta na sina in . . . Res pa uo menda, da se neka-ere lepe ali grde, vabljive ali od- Iznenadena je bila, ko je imela srečo, da jo je fotoreporter slikal — kar tako, brez čakanja, brez prošenj, brez plačila. — Zakaj ne zavijate kruha? — Nel Vprašanje ni bilo umestno. Niti zaskrbljene prodajalke v trgovini nismo mučili s tem vprašanjem. Ne bi imeli moralne pravice. RAZOČARANJE V »VELEBLAGOVNICI« — Želite, prosim? Dvakrat je prodajalka iste trgovine v Kropi ponovila to vprašanje, preden smo r V povojnih letih smo tudi v kranjskem okraju na pod-"očju zdravstva dosegli lepe uspehe, ki se iz leta v leto večajo. Število zdravstvenih ustanov se je od 19 v letu 1955 povečalo lani na 22, število bolniških postelj od 321 na 353. število zdravnikov od 15 na 55, število zobarjev cd 24 na 31. Razen bolnišnice na Jesenicah imamo še 3 specialne bolnišnice (Begunje, Golnik, porodnišnica Kranj). Zlasti pomembna pridobitev je kranjska porodnišnica. Vedno več pozornosti posvečamo tudi preventivni zdravstveni službi, katere središče je po vojni ustanovljeni Okrajni higienski zavod. Kljub uspehom pa z marsičem seveda še ne moremo biti zadovoljni, ker težimo po nadaljnjem napredku. Iz tega razloga smo se v uredništvu odločili, da ob svetovnem dnevu zdravja — 7. aprilu, opozorimo na nekaj pomanjkljivosti, z željo, da bi jih v okviru realnih možnosti čimprej odpravili. .J Kar nam ni bilo všeč v klavnici Lesce spet izborno kapljico ali ražnjiče že dolgo, dolgo rahie posebnosti dedujejo tudi v Qih lokalih. Tako je na primer tyXl0' da se samo v nekaterih go-, nah dobi dobre vampe ali golaž, Sod °p čeprav se je medtem izničil 0 že vse osebje od gospodarja t 9ospodinje do zadnje kuharice !**takarice. r v navedenih primerih 1 trdil, da gre za prirojene 8f 8c,e, da so kronične in železna u ^Ce ali da so celo podedovane. celo niti navade niso, am-jT Jarno nujne posledice okolja ,r^mer. Za take zadeve bolj« ^ donu to V * j >. 'e»da Če s to »hajko« za kulturnejšo, higiensko postrežbo ne začenjamo niti v Kranju samem, na Bledu, kjer prodajalci kruha prav tako enostavno vržejo štruco kupcu v roke, nakljub vsem predpisom in sanitarni inšpekciji, zakaj naj bi s tem začenjali ravno v Kropi? Ne! To bi bilo morda prehudo! Morda pa tudi ne. To naj povedo domačini prodajalcem samim. se sporazumeli, da nismo kupci, marveč le radovedni potniki. Trgovina je bila majhna z najrazličnejšim mešanim blagom, kot so pač trgovinice na podeželju. Toda to še ni bilo vse! Zaškripala so stara vrata in pred nami se je odprl še en prostor. Mlekarna! Še naprej, pod oboki, med čudno mešanim vonjem neznanih, sumljivih izvorov —■ pekarna. Prava veleblagovnica za Kropo! Veleblagovnica zato, ker tu ni samo mleko, kruh in živila, marveč tudi vsakovrstne škatle, krpe, dračje . . . Drugo prek drugega. V naglici ni bilo opaziti, če so bile metle tudi vmes, vendar bi sodil po znakih naokrog, da edino metle nimajo. PREVEČ PO DOMAČE Ker bi se kruh iz take pekarne verjetno upiral (domačinom ne svetujemo ogleda!) je bilo treba poiskati kruh v Kamni gorici. Prijazna žena je povabila v pekarno. To je pravzaprav nekdanja izba velike kmečke hiše, ki pa že davno služi za pekarno. Ni moč oporekati čistoči, dasiravno je tudi vse bolj po domače. — Kakih 50 kg ga spečem vsak dan, je pripovedovala postavna žena z močnimi rokami, ki so se utrdile ob vsakodnevni telovadbi — gnetenju tolikega testa. Pokazala je kruh — njen izdelek. Ni kaj reči, lepi okrogli hlebci z rumeno, zapečeno skorjo. Toda prodaja! Kruh je čakal kupce v veži na odprti stari polici brez vsakršne zavese in varstva pred prahom, ki ima s ceste skozi hišna vrata najlažji dostop. Ze pri tem pogledu so lepi, dišeči hlebci izgubili polovico vabljivosti. Morda je to le preveč po domače v Kamni gorici. NA IZVORU ZREZKOV Poldne je bilo že odzvonilo — čutiti je bilo to tudi v želodcu. Toda namesto da bi šli v gostilno na zrezek, smo se napotili k njegovemu izvoru — v klavnico Lesce, ki zalaga tudi vso Radovljico in okolico z mesom. — Upravnika ni — je v zadregi pravila prijazna žena in pokazala predelovalnico, klavnico in druge prostore. Kdo naj bi verjel, da se ' iz teh lukenj vsak teden razpošlje . kakih 2000 kg mesa in še več. To- I da stiska za prostor še ni najhujše i zlo. Tik ob vratih klavnice je neke i vrste gnojna jama, kamor mečejo odpadke. K sreči je bilo tiste dni j še mrzlo, oziroma deževno. Kak'j duh in paša za muhe mora biti J tam ob vročih poletnih dnevih! Hi- I teli smo od tam, da ne bi zgubili % apetita do zrezkov, pa se nam jej nudil že nov prizor. Mesar v klav-1 niči je iztrebljal iz črevesja zaklane viseče živine blato kar zraven kosov mesa, v podstavljeno posodo, vendar je brizgala nesnaga — vsaj videti je bilo tako — na ,-; vse strani in lahko tudi na meso, viseče ob strani. Odrekli smo se kosilu in zrezkom in hiteli proti Kranju. Romantika v Kamni gorici, ni na pravem mestu ŠE IN ŠE ... Iz Preddvora smo zavili levo. Koj tam so Tupaliče. Ob mostu, kjer se ustavljajo avtobusi, je trgovina. Vstopili smo. Neprijeten vonj nam je udaril v nos. — Od peči je to — je pojasnjevala prijazna prodajalka. Morda res. Vendar nismo bili prepričani, kajti pogled na nečista tla, pult in stisnjeni mali prostor, kjer je na- Kropa Dobro je, da slika ne kaže podrobnosti v neredu pri vzhajajočih hlebih grmadeno najrazličnejše blago, je dalo povod za dvom. Sicer pa? Kdo naj zameri njej? Vrnili smo se. Ustavili smo se v gostilni na Primskovem, toda neke nujne potrebe (oprostite!) so nam velele naprej, kajti tam . . . Še in še bi lahko govorili o razmerah v prodajalnah živil, o zadružni prodajalni na Koroški cesti v Kranju, ki res ni v ponos naši trgovini, o skladiščih in smetiščih okoli gostišč in podobnem. Tega bi našli dovolj povsod. PIKOLOVSTVO? Morda pa ne bi bilo prav, da se prelevimo v pikolovce. — »Zakaj pa ne pogledate lepih lokalov, čistih blestečih pultov, kulturno urejenih prodajaln?« nam bi očitali prizadeti. Res, dosti je tega. Toda če je že govora o turizmu, o izboljšanju naše preskrbe, o kulturnem poslovanju, o preventivni zdravstveni službi, o skrbi za zdravje delovnega človeka, potem tudi podobnih pomanjkljivosti ne smemo zakrivati. Zlasti pa ne v tistih primerih, kjer le-te niso odvisne od investicij, vsaj ne velikih, in se da že z dobro voljo, večjo čistočo in načinom dela odpraviti ali vsaj ublažiti »navadne«, ki bodejo v oči in zmanjšujejo naše že dosežene uspehe na tem področju. k. i. ~vuiacini, Vseč ah ne. vedo tudi, če jim Težave jeseniškega zdravstva *AJ PRAVIJO ZEBLJARJI bili j, 116 od trgovin v Kropi je d6!ttd- »Inventura je,« je povedal lr ek, toda »Kropa ima še eno vQj°vir>o,« nam je ta mladi prosto-t| Jni vodič vedel takoj pojasniti. tt^r Pa pojasnilo niti ni bilo po-n°i kajti iz trgovine je namreč *ak.i| ga ne zavijate? Sveti za zdravstvo po gorenjskih občinah st v zadnjem času dokaj ukvarjajo Z izpopolnjevanjem zdravstvene službe. Začeli so urejati zdravstvene domove, v ambulante v nekaterih krajih jim je uspelo dobiti tudi več zdravniškega kadra. Le na Jesenicah ne gre nikamor naprej. V zadnjem času se je sicer malce premaknilo z mesta, vendar, kakor priznajo tudi nekateri Jeseničani, manjka močne roke, ki bi stvar izpeljala, ki bi vzpodbujala. Prav gotovo je za to v prvi vrsti poklicana prav uprava zdravstvenega doma in organi družbenega upravljanja. »ŠTIPENDIRATI SE NE IZPLAČA« »Zdraviliškega kadra na Jesenicah ni in ga ne moremo dobiti. Stvar je zelo resna, toda kaj moremo, če noben zdravnik noče priti na Jesenice,« tako je trdil eden starejših jeseniških zdiavnikov Kot vzrok je navajal pomanjkanje stanovanj, neprlvlaČoost kraja in podobno. V ambulanti kranjske tovarne »Iskra« pnli okoli 2500 delavcev na 2 zdravnika, v ambulanti jeseniške Železarne pa sta 2 zdravnika zu okoli 6500 do 7000 delavcev. Posamezen zdravnik na Jesenicah pregleda na en delavnik (6 ur) povprečno po 60 pacientov. 2e te številke nam marsikaj povedo Kako more zdravnik v B mah dobro opraviti 60 pregledov? Prav gotovo gre to na račun kvalitete zdravljenja, razen tega pa slabo vpliva na osebno zadovoljstvo zdravnikov, v ljudeh vzbuja nezadovoljstvo in nezaupanje in zaradi tega prav gotovo trpi tudi prevrntivna služba. Torej bi ta problem bilo moč rešiti le z novimi zdravniškimi močmi. Toda — niti Občinski ljudski odbor niti Železarna ne štipendirata medicinskega kadral Kot menijo nekateri zdravstveni delavci, niso ZA STANJE V JESENIŠKEM ZDRAVSTVU JE ODGOVORNA TUDI UPRAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA — ORGANI UPRAVLJANJA NAJ DELAJO SAMOSTOJNEJŠE — ObLO JESENICE JE PREDVIDEL SREDSTVA ZA NACRTE NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA IN NAKUP ZEMLJIŠČA namenili nobene štipendije za študij na medicinski fakulteti zato, ker se — kot pravijo — tako ne izplača. Vsi, četudi doštudirajo, gredo potem z Jesenic v druge kraje. Toda kako drugač« urediti že tako težaven položaj? PROSTOROV Nil Jesniška javna zdravstvena služba je zdaj v neustreznih prostorih. Zato tudi ni intimnih prostorov, kjer bi se bolnik lahko sam pomenil z zdravnikom. Tudi privatne ordinacije so neustrezne, vendar je tu, kot trdijo nekateri zdravniki, omogočena vsaj intimnost pregledov. To je tudi glavni in verjetno edini izgovor, zakaj je s privatno prakso na Jesenicah še vedno tako, kot je bilo pred leti. »Ni prostorov! Kam z ljudmi, ki sedaj obiskujejo zdravnike v privatnih ordinacijah?« Teh misli se krčevito oklepajo ne samo uprava zdravstvenega doma na Jesenicah, temveč tudi nekateri samoupravni organi oziroma posamezni člani v teh organih. In kaj pravijo zdravniki? Na seji Sveta za zdravstvo pri ObLO Jesenice, kjer so bili navzoči tudi vsi trije zdravniki, ki imajo na Jesenicah še privatno prakso, so zdravniki povedali svoje mnenje. Pripravljeni so odstopiti ordinacije, posoditi proti najemnini, delno pa tudi prodati osnovna sredstva s pogojem, da se zdravstveni problem na Jesenicah vsaj malo uredi in da bi od tega dobivali tudi ustrezne prejemke. Razen tega so na seji razpravljali tudi o tem, da naj bi bil zadnji rok za ukinitev privatne zdravniške prakse na Jesenicah 31. decembra 1958. Toda — v čem se bodo po 31. decembru letos izboljšali pogoji za zdravstveno službo na Jesenicah? Zdravstveni dom, ki bi edino lahko rešil sedanje stanje, do tedaj ne bo dograjen. Kot kaže, bo jeseniška zdravstvena služba v nekaj prihodnjih mesecih pridobila le nekaj sbb, ker se bo podružnica socialnega zavarovanja preselila v nove prostore. To je verjetno tudi vse, s čemer lahko jeseniška zdravstvena služba računa. Čemu torej odlašanje? Okrajni svet za zdravstvo je bil prav tako mnenja, da ni potrebno čakati ravno na Jesenicah z ukinitvijo zdravniške prakse prav zato, ker ne bo stanje po 31. decembru prav nič drugačno. Zdravniki pa bi po svoji redni zaposlitvi našli dovolj dela v ambulantah javne zdravstvene službe. Vse bolj bi se lahko posvetili tudi preventivni službi. Kakor so po drugih občinah te zadeVe že nekako uredili, pa se na Jesenicah stvari nikamor ne premaknejo. Če bi vodstvo zdravstvenega doma tu odigralo svojo vlogo, bi bilo nedvomno marsikaj drugače. Tudi dela upravnega odbora zdravstvenega doma, skoro lahko rečemo, ni nikjer čutiti. Kaže, da ta samoupravni organ ne more zaživeti samostojno in da njegovemu delu vse preveč škodijo vplivi nekaterih ljudi, ki uspevajo s svojo demagogijo in prikritim odklanjanjem vsega novega in naprednega. Ta nesamostojnost in razni vplivi so opazni tudi pri nekaterih članih občinskega sveta za zdravstvo. Prav zato je svetu delo še bolj otežkočeno. Le s težavo urejuje stvari, ker ne more najti ustreznega kontakta z upravnimi forumi. KJE SO NAČRTI? Zdravstveni organi tudi niso pravočasno in dovolj seznanili širše javnosti s perečo problematiko. To lahko ugotovimo že tudi po anketi, v kateri so jeseniški delavci predlagali, v kakšne namene naj bi uporabili ustvarjena sredstva. Na prvo mesto so uvrstili stanovanja, potem javno letno kopališče, ureditev komunalnih problemov, tržnico, nabavo avtobusov za izlete in mestni promet, nakup hotela na Jadranu za oddih članov kolektiva; o novih prostorih za zdravstveno službo pa skoro ni bilo govora. Načrti za nov zdravstveni dom sicar obstajajo, vendar jih je treba še revidirati, ker bi bilo moč vsoto 300 milijonov dinarjev, ki jo predvidevajo obstoječi načrti, po mnogih mnenjih zmanjšati. Na občinskem svetu za zdravstvo pravijo, da starih načrtov, ki bi jih bilo treba revidirati, nimajo. Nimajo jih niti na Občinskem ljudskem odboru. Vendar so že v letošnjem proračunu predvideli sredstva za nakup zemljišča in izdelavo načrtov. Toda starih načrtov na odgovornih forumih nil Edini izvod hranijo v upravi zdravstvenega doma, ki pa ga po njihovih izjavah ne dajo, da se ne bi izgubili Vsekakor bo treba te stvari nekako urediti. Prihodnje leto računajo, da bodo začeli graditi nov zdravstveni dom. Gradili ga bodo verjetno v več etapah. Tako lahko pričakujemo, da bo tudi na Jesenicah stanje zdravstvene službe kmalu boljše. Nekateri menijo, naj bi eno novo zgrajeno stanovanje preuredili v ordinacijo. Verjetno pa bodo o tem, kako najti najboljšo rešitev, razmislili še zdravstveni samoupravni organi. Lj. t 4 Glas Gorenjske ■......1 ■■' '■• ■ KRANJ, 7. APRILA 1958 Tudi Gašperinova vigenca sta utrpela nekaj škode, toda to so hitro popravili. Pravzaprav ni voda vzela ničesar, le nekaj je bilo pokvarjenega. Spodnji vigenc se je izkazal, zidovje se ni omajalo, čeprav je največ utrpelo. Najbolj prizadet je bil Špan, ostrešje fužine mu je zgorelo, moral je misliti na novo in to je pomenilo, da fužina dolgo ne bo delala. Toda izkazal se je, vsem, ki so pomagali gasiti, je podaril podeset goldinarjev in jim priredil veselico. Tudi Dominik se je namenil, da bo povabil ljudi, ki so tvegali življenje za njegove vigence, čakal je samo, kako se bo obrnilo s stricem Miklavžem, ki je naslednji dan obležal. Preveč je bilo zanj napora, prehladil se je in dobil pljučnico. Ležal je v zgornji hiši in ves čas bledel. Radovljiški zdravnik, ki so ga spet poklicali k bolniku, je zmajal z glavo n po svoji rezki navadi rekel: »Nič ne bo z njim. Pljuča so vneta na obeh straneh. Ko bi bil manj pil, bi se morebiti izkopal, pijanca pa pljučnica rada vzame s seboj.« Ležal je že pet dni, ne da bi se zavedel. Ana je bila pri njem skoro neprestano, ko'maj so jo kdaj prisilili, da je legla za nekaj ur, potem se je spet vrnila k stricu. Sedela je pri njegovem vzglavju, pletla ali šivala, največkrat pa je pustila delo počivati v naročju in je gledala starca. Toliko reči se je spominjala, ko je opazovala vročični obraz in prisluškovala blodnjam. Stric Miklavž je bledel o Ani, ki jo odnaša voda, krilil je z rokami in jo reševal iz valov. Potem je govoril o prerezani vrvi in o Alešu. Največkrat pa je čisto na kratko dihal in suh kašelj, ki se mu je trgal iz prsi, mu je očividno prizadeval hude bolečine. Ana je gledala stari obraz z visokim čelom in udrtimi senci, kljub starosti so mu prosevale skoznje modre žile, ki so se v bolezni vozličasto napenjale — gledala je neobrito brado in čutila sočutje, kakršnega ni v življenju nikoli poznala do njega. Vsega, vsega se je spominjala. Posebno živo se je spominjala nekega večera, ko je stric sedel pri njej v kuhinji, gledal v ogenj in ji rekel: »Gašperini smo suhe veje ...« Ob tem spominu si je vselej obrisala oči. Čutila je, da je v njeni notranjosti vse prazno, da je tudi sama suha veja. V njej in okrog nje je bilo vse opustošeno. Poslednje cvetje njene mladosti je požgal Dominik. Prišel je kakor slana in za dolgo poparil vse, kar je bilo dobrega v njej. Zdaj se je njena dobrota prebujala v zimski mraz, skoro strah jo je bilo, da je ne bo mogla nikomur dati. In tisto z bratom, tisto, o čemer ne bo nikoli govorila z možem, ker bi ne mogla več živeti ob njem, če bi za trdno vedela resnico, če bi slišala priznanje iz njegovih ust — tisto je bilo kakor rana v srcu, podobna oni rdeči, ki je zevala na širokem telesu hriba nad trgom. Peti dan proti večeru se je stric Miklavž zdramil iz blodenj in se z bistrim, samo utrujenim pogledom ozrl okrog sebe. Ana je hitro pristopila in vprašala, kako mu je. »Ti si tu, Ana?« je vprašal s slabotnim, zamolklim glasom. »Ves čas sem bila pri vas, stric,« je odgovorila in mu popravila vzglavje. Miklavž je pokimal, potem pa prisluhndil šumu vode in nabijanju kladiv, ki je pridušeno prihajalo v sobo. Obraz mu je oživel. »Ali je jez zdržal?« je vprašal. »Zdržal je, stric« Trudno je omahnil nazaj v blazine in zaprl oči. Nekaj časa je poslušal udarce kladiv, potem se je nasmehnil. Tipal je z roko po odeji in Ana je uganila, da bi ji rad stisnil desnico. Oklenila je njegovo zgarano, črno kovaško roko. »Ana,« je rekel čez čas in jo pogledal, »ali veš, da sem te imel rad?« »Vem, stric ...« »Vse sem vas imel rad. Mogoče nisem znal tega pokazati, toda v srcu sem čutil. Ničesar na svetu nisem tako ljubil kot svoj dom in svoje ljudi. Ali veš to, Ana?« »Da, stric« »Tako si želim . . . želim, da bi bila srečna, zmeraj srečna .. .« »Stric! ...« Smehljaj mu je začel ugašati na utrujenem obrazu. Ana se je sklonila nadenj in videla, da se mu nos ostro odraža od obraza. Lice mu je postajalo mrtvaško bledo, trdo. Vedela je, da jo zapušča poslednji zvesti prijatelj, ki jo je ljubil in mu je mogla zaupati. Toda bila je že tako topa od vseh udarcev, ki so jo zadeli, da ni jokala. Samo nemo je strmela v starčevo obličje, ki je postajalo vse bolj bledo, kolikor hitreje se je zgoščeval večerni mrak. KONEC Stenska ura iz leta 1779 v jeseniškem muzeju Kot smo že pisali, je bila v nedeljo Javorniku, kovani oklep — izdelek go- 30. 3. na Jesenicah ustanovna skupščina renjskih fužin, železno vodno tehtnico sodelavcev stalne razstave Železarne iz Bohinjske Bistrice in nekatere dru- Jesenice. Delo za ustanovitev take raz- ge predmete. Posebno pomembni pa so stave se je praktično začelo že mnogo dokumenti, ki datirajo do leta 1011. prej. Tako so na pobudo nekaterih Arhiv obsega več tisoč aktov, pred- članov kolektiva jeseniške železarne, vsem pisma gosposki, dvoru, kupopro- Zk RAZVEDRILO IZ »SODOBNEGA URADA< Veterani Simon Zvan, Martin Mencinger in pokojni Luka Šoberl na Pozabljenem pri Bohinju — Tovariš, bodite kratek. Zunaj nie čaka važna stranka ... PRIMERNO DARILO UPOKOJENCU ki so se med prvimi zavedali sto in stoletne preteklosti železarstva na Gorenjskem in železarske tradicije, ki še danes bogati izkušnje naših železar-jev, na Jesenicah že leta 1949 ustanovili Zbirni urad Tehničnega muzeja. Kolektiv sodelavcev se je stalno širil po vsej Gorenjski. Delovne ekipe pa so na terenu proučevale železarske naprave prejšnjih stoletij. Delno so zaščitile srednjeveški plavž v Nomenju, ogledale so si rudnike v Karavankah, pražilne peči na Lepenah, raziskole Planino nad Jesenicami, Staro Savo, matico današnje železarne, bohinjski kot in druge kraje. Zbrali so že tudi veliko gradiva in ga delno inventar:-zirali. Med drugim so popisali 18 predmetov prirodoslovnega, 1033 zgodovinskega, 14 etnografskega, 20 umetnost-no-zgodovinskega pomena ter 354 ostalih predmetov. V preteklem letu pa so depoje in arhiv Stalne razstave obogatili z nekaterimi predmeti velike vrednosti. Med drugim naj omenimo stensko uro iz leta 1779, železni izdelek s Planine, ki je bila pri Savskih jamah. Potem stensko uro, izdelek Valentin Auerja. izdelovalca ur na Jesenicah iz leta 1848, ki so jo uporabljali plavžarji na dajne pogodbe, inventure in cenitve, testamente, spore zaradi posesti. Med najdenimi dokumenti je tudi dokument iz leta 1403, ko se prvič omenja v zvezi s Hermannom von Eesel plavž na Javorniku. Zamisel Stalne razstave, ki naj bi zbirala in hranila samo proizvajalna sredstva iz bivših fužin, se je stalno menjala in razširjala. Izpopolnitev je narekovalo tudi dejstvo, da samo mrtvi material brez prikaza duhovne — ... in ker ste v času svoje dolge vrednote človeka, ne bi mogel doku- delovne dobe stalno gledali na uro, mentirati železarske preteklosti go- se mi to zdi najprikladnejše darilo. ■ ■ renjskega železarstva, ki se je morda še bolj kot za vsakdanji kruh moralo boriti za svoje socialne in nacionalne pravice na mostu nemštva do Jadrana. Zato so v Stalno razstavo vključili še oddelek socialne in nacionalne osvoboditve ter pred kratkim tudi Triglavski planinski muzej, ki je bil ustanovljen na iniciativo FD Jesenice. Zavedajoč se vzgojnega poslanstva Stalne razstave je njen upravni odbor usmeril vse delo v ustvaritev in postavitev sodobne ustanove, dostopne tako laiku kakor znanstveniku. Lani je to razstavo obiskalo 2193 oseb, med temi je bilo 28 dijaških skupin s 1018 obiskovalci. NA TRGU — Oprostite lovarišica! Veste, tehtnica se nam je pokvarila ... ČASNIKI PO SVETU NAJVEČ BEREJO ANGLEŽI — SVETOVNA NAKLADA DNEVNEGA TISKA JE 225 MILIJONOV IZVODOV V publikaciji UNESCO je bilo nedavno na 250 straneh opisano večletno raziskovalno delo v zvezi z listi po svetu. Po statističnih podatkih je narasla časopisna proizvodnja v minulih petih letih za 14 %. Vsak dan izide 225 milijonov listov. Britanci so najbolj vneti bralci dnevnega tiska v našem stoletju, saj 60 % prebivalcev dnevno kupuje in bere ča- sopise. Američani precej zaostajajo za Anglijo, ker dnevno bere liste 34 °/„ prebivalcev. Angleoi se ponašajo tudi z največjo naklado časopisov. Dva njihova dnevnika izhajata skupno v 4 in pol milijona izvodih, radijski vestnik BBC pa ima 8 milijonov naklade.. Le malokatera dežela na svetu se more ponašati s takšno časopisno tradicijo kot Angleži, saj so tam izhajali neka- Vsemirski po tnik v gala obleki Pred dnevi so v Ameriki vtaknili v posebni prostor, ki daje vse pogoje vse-mirja čutiti čisto realistično, nekaj preizkusnih pilotov. Ti možje preživljajo v »vsemirski ladji« vse, kar utegne čakali resnične osvajalce vsemirja. Na ta način bi radi v Ameriki čim prej izvežbali posadko in preizkusili, če je človek sposoben že zdaj in z razpoložljivimi sredstvi zajadrati v vesolje. Toda nekaj pozabljajo. Pogoji, ki so jih »obesili« preizkusni gondoli, so plod trenutnih domnev in izkušenj in vprašanje je, če res vse to odgovarja resnici. Medtem pa Sovjeti pripravljajo nov satelit, ki bo spet ponesel potnika psa. Pravijo, da so izkušnje boljše od domnev. Hodne, smem m pesteče ute Prvi ljudje, ki so si razdelili dan v določene dele, so bili najbrž Asirci. O njih je znano iz zgodovine, da so uporabljali ure na vodo. To so bile kovinske posode, polnjene z vodo, ki je kapljala iz njih tako, da so morali posodo v enem dnevu šestkrat napolniti. Vodne ure v Ninivah so polnili istočasno, ko je paznik dal znak v stolpu, da je tropa izklicevalcev naznanjala po vsem mestu posamezne dele dneva. Vodna ura je bila poleg sončne, ki meri čas po dolžini sence, mnogo stoletij edina merilka časa. V Aleksan-driji so vodno uro izpopolnili s časovno razpredelnico in kazalcem. V starogrški dobi je bil Egipt velik dobavljač ur. Te svojevrstne izdelke so Egipčani prodajali po najvišjih cenah v vse dežele. Ob zmagoslavnem Pompejevem povratku v Rim leta 62 pred n. št. so kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodno uro iz zakladnice pontij-skega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so bili posuti z rubini m vse vodne ure so bile vde-alne s safirji. Naval radovednežev, ki so si hoteli ogledati posebnost; je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji. Staroveške ure so bile v prvih stoletjih našega veka popolnoma v pozabi, dokler ni bagdadski kalif Harun Al Rašid podaril Karlu Velikemu veliko uro na vodo. To tehnično čudo tedanjega časa je bilo iz brona v vdelanim zlatom. Imelo je kazalec in je bilo. Ustrezno število kroglic ja padalo v kovinsko posodo in naznanjalo ure. V tistem času je menih Luitband, ki je na novo odkril izdelovanje stekla, izdelal peščeno uro in Karel Veliki je dal napraviti veliko uro te vrste. V njej so bile ure označene z velikimi črtami. Vsakih 12 ur so uro obrnili. Na Kitajskem, ki se ponaša s tolikimi starimi izumi, je že mnogo poprej zvezdoslovec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece, tedne, dneve, tek sonca, meseca in petih premičnic in druge pojave na nebu. Te ure so se v srednjem veku počasi udomačile. teri listi že pred 300 leti z istim namenom kot zdaj, namreč da prvi objavijo uradne in kraljevske razglase ter razsodbe in vojaške ukaze. Z 1876 dnevniki so ZDA na prvem mestu, listi pa izhajajo v skupni nakladi 55 milijonov izvodov. Razen tega imajo Američani , tudi najbolj obsežne liste, in sicer izhajajo med tednom povprečno na 40 straneh, ob nedeljah pa na 120. Tednikov je v ZDA 8.892. Državi Andora in Jemen sploh nimata listov. Libanon, ki šteje dober milijon prebivalcev, pa jih ima kar 40. Togo ima list z naklado 500 izvodov, v Honkongu pa jih izhaja 27. V Laosu imajo dva lista, ki izhajata v skupni dnevni nakladi 1000 izvodov. V Pakistanu izhaja 65 dnevnikov s skupno 150.000 izvodi. Jugoslavija ima 30 dnevnikov, 145 tednikov in 190 periodičnih publikacij . Največ težav je pii tiskanju japonskih listov, saj se stavci spopadejo s 1.400 pismenkami. Takoj za njimi so Kitajci, ki imajo okoli 1000 tiskarskih znakov, vendar pri njih dobro kaže, saj nameravajo že v bližnji prihodnosti uvesti fonetično latinico . Učitelja vreden učenec Ko je umrl razmeroma mlad modni diktator Cristian Dior, so v Parizu in modnem svetu napovedovali konec n$*-gove dinastije. Toda njegov učenec Yves Saint-Laurents, ki je v Diorjevo hišo prišel kot risar, se je že pokazal vrednega naslednika, ki si ga največ|a konkurenta Loroche in Cardin ne bed mogla otresti. Mlad Alžirec. pravzaprav v Alžiriji rojen Francoz. Saint-Laurent je presenetil svoje podanice z novimi pomladanskimi modeli. Linija A in H. potem vreči in vrsti drugih ekstrava-gantnih modelov je tokrat priključil Še trapez linijo. No, fant bo moral kija'1 temu napeti vse sile, kajti moda jo zahtevno področje. Treba je tekmovati z najrazličnejšimi krojaškimi hišami Pariza, Rima, Berlina, Dunaja itd. Modna veternica se je začela blazno vrteti. Za plesno toaleto v hlačah in krilu je letos moćno zagospodarila nekam čudna linija nekakih >-djimij« ali po naše bosanskih ženskih hlač, ki so podobna tudi krilu. Nova trapez linija tudi nič prikupnega ne prinaša. Naj nam nežni spol oprosti, če tako trdimo, toda presodite same. KRANJ 7. APRILA. 195* Glav Gorenjske 5 Izgubila sem torbico z dokumenti in denarjem na poti od Žirovnice *0 Jesenic 21. marca. Poštenega »ajditelja •j.rosim, naj vrne dokumente in ključe na naslov v oseb-*i izkaznici. 551 Izgubil sem denarnico -z d- nar-Jem od Cirč do Hrastja dne 2. apri-!»• Najditelja naprošam, naj proti ■agradi vrne v Hrastje 37. 552 Prodam kravo - mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku. 553 Prodam JLensko kolo, malo rabljeno. Naslov v oglasnem oddelki. 554 RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak delavnik •b 5.05., 6., 8., 10.10., 13., 15., 17., 22- in 22.55. uri ter radijski dne*-■Ik ob 19.30. uri; ob nedeljah ;p» °*> 6.05., 7., 13., 15., 22. in 22.55. °ri ter radijski dnevnik ob 19.3«. »ri. PONEDELJEK, 7. MARCA 8.05 Orkestralna matineja. 9-00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov. 10-10 Dopoldanski koncert komorne glasbe. »1.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: V vrvežu prometnih sredstev. 12.00 Glasha opoidne. 12-30 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšen: Sajenje sadnega drevja. 13.15 Glasbene razglednice. H-05 Radijska šola za višjo stopnjo: Otroci nove Kitajske. 15.40 Listi iz domače književnosti — Slavko Janevski: Stari klovn in lev. 16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev: t€norist Mir& Brajnifc. 17.3?-. Srečno vožnjo! (šoferjem na .poti). !8.00 Mladinska oddaja. 18.45 Radijska univerza — Dr. Dućan Reja: O prob.'emih sodobnega prometa — III. 20.00 Simfonični koncert orkestra - Slovenske filharmonije, dirigent dr. Fabient Sevitzkv — soljst Igor Ožim. -22.35 Plevni zvoki iz Leipziga. 1240 13.40 U-20 TOREK, 8. APIILA 8-05 Avgust Stanko s svojo harmoniko. l8-35 Popularne skladbe mojstrov romantike. :^-30 Slavni -.virtuozi in ptevci ».im igrajo in pojo. 1-30 Za dom in žene. *l-45 Havajske melodije. *2-30 Kmetijski nasveti — Ing. Sla-vica Šikojiec: Ročno ali stroj-no cepljenje. Georges Gershv/in: Amerika-nec v Pariau. Pester spored opernih melodij. Za otroke — Dve zgodbi Frana Roša (ob 60. letnici). '5.40 Potopisi in spomini — Dr. Robert Neubauer: Ceylonski portreti. Za ljubitelje in poznavalce. '■10 Izberite popevko 1 '8-00 Športni tednik. "30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. *5 Domače aktualnosti. 2®00 Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo — VIII. Zbor Glasbene matice, Ljubljana, ». v. Cirila Cvetka. Radijska igra — VVollgang Weyrauch: Indijanska balada. Za prijatelje jazza. 20.30 22.15 J2.30 »3.15 SREDA, §. APRILA 8°5 Pisana paleta. 9-00 prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. »•45 Pet pevcev — pet popevk. 1.00 Odprite sprejemnik! 1 35 Radijska šola za višjo stopnjo: Otroci nove Kitajske. 2-05 Mali koncert solistične glasbe. Kmetijski nasveti — Ing. Ljudmila Haller: Se je čas za nabavo piščancev. V pesmi in plesu po Jugo-slaviji. •°5 Radijska šola za srednjo stopnjo: V vrvežu prometnih j sredstev. ^u Pri klasičnih mojstrih — Fe-rencz Molnar: Modri huzar l6nn 'n ŠG kaj' ,^ Koncert po željah. j ''0 Sestanek ob petih. ft Kulturni pregled. •30 Glasba narodov sveta: Crn- ske duhovne pesmi. SO Razgovor o mednarodnih vprašanjih. Prodam nove Eobne knjižne omare 240 cm širin B z orehovo imitacijo za cene 4C i.000 din. Naslov v oglasnem oč lel ku. Prodam le.io, nerabljeno bosansko preprog1» 3 X 2 m. Primskove 216 55fi Prodam it lij tmsko žensko kolo ,paff«., — & zar- Pavel, Pš. polica 4, Cerklje. 557 Upokojemc, "vajen kmečkih in dru jih del, 1>i šiel v skupno gospodinjstvo k s im ;ki ženski. Ponudbe ©driiti v opisni oddelek. 559 Iščemo mi ari kega pomočnika za stavbno ptfuišt ro. — Vodopivec Anton, Straiišč.J 331, Kranj. 560 Sjrejmemc c ementarje ali pri-ncBi-.e cemeitarje. — »Kamnose-atvvc Kranj. 568 20,0C« Claude Debussy: Peliees in Melisai.de. 22.15 Plesni oritmi iz Sporting cluba t "Monte Carlu. CETRTJJC, 10. APRILA 9.00 Dopoldanski koncert Orkestra Radia Ljubljana. 10.10 Za slaK' in mlado. 11.00 Odlomki iz oper in baletov. 11.30 -Cicibanem — dober dan! (E. •C. Babb.fc.tte: Opica in krokodil). 11.45 Pojo cicibani iz Primskovega m. v. Franceta Grudna. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vla- £ta Sterg&r: Zaščita rastlia spomladi. .2.40 »Ljuba.si ti pomlad. « :13.15 Pariški š«i:soni. 13.40 Glasbeni aibirm. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tensiike. a £40 Humoreska tega tedna— Dve veseli klubski zgodbi. 1&.00 Z našimi in inozemskimi solisti in sklatlatolji. 18.00 Radirka univerza — Vxof. dr. Dušan Hadžir Kavčuk in guma. 18.4? Četrtkova repertaža. 19.50 Tedenski notranje-politični pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 »Po svetu jazzant: Afro-Cu-bana v jazzu. PETEK, fL APRILA 5.05 Popularne orkestralne melodije. y,00 Radijski roman — 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe. 11.00 Po domače . . . 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti •— Ing. Franjo Ulep: Uveljavljanje kooperacije v gozdarstvu. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Deček z daljnjega Severa. 15.40 Iz svetovne književnosti — Karel Storkan: Stopnice za dva. 16.00 Koncert ob štirih. 17.10 Filmski zvezdniki pojo. 18.00 Iz naših kolektivov. '■8.30 Umetne in narodne pesmi poje ženski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.50 Družinski pogovori. 20.dO Petnajst minut s kvintetem Jožeta Kampiča. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 2.1.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22..15 Reportaža s košarkarskeqa turnirja študentskih reprezentanc Bolgarije, Francije, CSR in Jugoslavije. SOBOTA, 12. APRILA 8.05 Lepe .melodije — znani na-pevi. 8.35 Pojo otroški in mladinski zbori (Predstavljata se mladinski zbor VII. gimnazije iz Ljubljane in mladinski zbor iz Preddvora pri Kranju). 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Deček z daljnjega Severa. 10.10 Orkestralni koncert. 11.00 Pionirski tednik. 12.00 Opoldanski operni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Senk: Laboratorijska preiskava kokošjih bolezni. 13.15 Igramo za dobro voljo. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbena uganka. 18.00 Okno v svet: Nov francoski glavobol 9 Mavretanija. 18.15 Kmečka godba nam igra. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. 21.30 Reportaža s košarkarskega turnirja študentskih reprezentanc Bolgarije, Francije, Č.SR in Jugoslavije. 22.15 Oddaja za naše izseljence. Da:emo t zakup vojaški bile (kantino) Vene pošte 7414 Kranj. Pri licitaciji imajo prednost trgovska in gostinska podjetja ter invalidske organizacije. Začetna zakupim cena je 5500 din za en mesec. — Licitacija bo dne 15. aprila t. 1. v Domu JLA Kranj od 8. do 9. ure. Vsa pojasnila o delu bifeja (kantine)-daje Komanda Vojne pošte 7414 Kranj. 558 Računovodji! s prakso želi zamenjali službo. Ponudbe oddati v oglasno oddelek pod »Knjigovodja. 561 Iščem žensko v Kranju za 4-urno dopoldansko varovanje otroka. — Ostalo po dogovoru. — Naslov v ■ oglasnem odde'ku. 562 Lepo sobo v centru Ljubljane namenjam za enako v Kranju. Ponudbe pod »Priložnost« oddati v t glasni oddelek. 563 Pošteno dekle dobi sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 564 Vzamem v najem travnik ali njivo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 565 .Podpisana Z. R. obžalujem besede, ki sem jih izrekla o Trelc Mtriji na sindikahiem sestanku dne 21. 10. 19S7. — Z. R. 566 Podpisana Kržišaik Ana, Podpu^-feka 5 obžalujem vse, kar sem izreki a o Lehnjak Pavli iz Škofje Loke, Poljajtska 38. 567 Kupimo vec motornih koles, stare gradnje. Ponudbe s Jočnim opisom in navedbo cene pa-šljite Francu Jensterlu, Zg. Danje, št. 1, p. So-rica. VPISC »VANJE NOVINCEV V PRVI R. IZRED OSEMLETNIH IN OSNO VNIH ŠOL V K B \ N JU Vpis ovan je novincev v I. razrede osamle -tnih šol in osnovni., šol v Kranju bo v nedeljo dne..13 aprila 195)1 o I 8. do 12. uie. Vpisovali bomo samo. otroke, rojene I. 1951. Vsaka šola >o vpisovala otroke samo iz svoj> ga šol-skeoa c »koliša, v skiadu z, t Ilokom Obč'nsl :ega ljudskega odbor 1 Kranj o rtjonizaciji šolskih okoliiev (št. 02/10-183-57 z dne.5. 7. I9g»). Rajonizacija in .vse podn bnustt so objavljene po vseh šolaJi, kjesr bo vpisovanje in sicer v -oj-jmlet-nih tolah: »Ivan Cankar« ter »Lui-cijaa Seljak« v Stražišču in3 ->imc»Bi Jenki «, »France .Prešeren« ter »Stan; Žagar« v Kranju in v osnovni šoli Primstovo. Pri vpisu morajo starši ob ezno-predJciiti rojstni (matični) list otroka Svet za šolstvo »Komk ja za razpis mesta direktorja komunalnega podjetja Komunalni servis« Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o .pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih' organov (Ur. list FLRJ št. 52-644/57) in 90. člena uredbe c ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ ■M. 51-424 53) MESTO DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA »KOMUNALNI SERVIS« KRANJ Ponucniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: '1. gradbeni tehnik s pooblastilom za nizke gradnje in 5-letno ,prakso; .2. popolna srednja ali njej enaka šola z večletno prakso pri vodenju gospodarstva. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 22. apr. 1958.« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V ponedeljek, 7. aprila ob 10.30 r«ri »VEČER UMETNIŠKE BE-^E-Jtc« — Gostuje član SLG iz Ctlja JMarjan IVdinar — za šole. V torek 8. aprila ob 16. uri F. G*odrich — A. Hackett »DNE" /-tiMi ANE 7HANK« igra v dveh . uri. »SVOBODA« STKAZlŠCE. 9. aprile premiera amer. barv. nista-vision filma »NEVŠEČNOSTI S HARIJEM«. Predstava ob 20. usi. RADOVLJICA, 8. it 9. apiila ameriški barviu film »VRNI SE, STRIC VILI«. Predstava v torek ob 20. uri, v siedo ob 17.30 in lit. uri. BLED, 8.—10. aprila amer. filra »KO PRIDE ZIMA«, preostava v torek in četrtek tb 20. uri, v sredo ob 17. in 20. uri. V KRANJU ZaraGi slabega in deževnega vre-*t ria je bil promet v pjrtek na lisanjskem živilskem trgu precej manjši jot ob»"ajno. Gospodinje so se precej zanimale za razne semena, saj bo tieba v najk-iajšem m., česen 5—20 din kom., jajca RAZPIS Občinski ljudski odbor Železn iki razpisuje delovno mesto ■pravnika »Komunalnega podjetja« v Železnikih. Pogoji: Visoko kvalificiran obrtnik z večletno prakso v gospodarskih organizacijah. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in z navedbo dosedanjih službenih mest je vložiti pri ObLO Železniki do 30. aprila 1958.« Upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj objavlja v soglasja s Svetom za družbei-i plan is finance Okrajnega ljudskega odbora Kratj DOPOLNITEV NATEČAJA za investicijska posojila iz investicijskega sklada OLO Kranj xa leto 1958. 1. Poteg podjetij iz panog kmetijstva, gradbeništva, trgovine, turizma, gostinstva in obrti ter zasebnikov, ki iščejo kredit za notranjo ■reditev tujskih sob, lahko na natečaju sodelujejo še občinski ljudski odbori in turistične ter druge družbene etrganizacije iz območja •okraja Kranj. 2. Prav tako kot podjetja in zasebniki, morajo tudi turistične in druge družbene organizacije preskrbeti poroštvene izjave od občinskih ljudskih odborov ter jih predložiti banki najkasneje ob sklenitvi pogodbe. Vsi ostali pogoji natečaja, ki je bil objavljen v Glasu Gorenjske, št. 24 x dne 28. III. 1958. ostanejo nespremenjeni. KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ VSEM ODBORNIKOM OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi I. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni li«t LRS št. 19-89/52 sklicujem C. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 6. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ za ponedeljek, dne 14. aprila 1958 ob 8.30. uri v sejni dvorani okrajnega zbora, oziroma v sejni dvorani zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj. Za seji predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Razprava o potrditvi letnega plana dohodkov in izdatkov Komunalne banke okraja Kranj za leto 1958. 2. razprava in sklepanje o potrditvi spremembe statuta in poslovnika Komunalne banke okraja Kranj . 3. Določitev podjetij, za katera imenujejo po Va članov komisije za razpis mest direktorjev pristojni občinski ljudski odbor, delavski svet podjetja in ustrezni svet OLO. 4. Sklepanje o garanciji tovarni usnja »Standard« Kranj. Za sejo okrajnega zbora še: 5. Razprava in sklepanje o določitvi števila članov šolskega odbora in imenovanje 1 člana v šolski odbor Industrijske čevljarske šole Ziri. Po končanih ločenih sejah bo v sejni dvorani OLO Kranj 8. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Imenovanje upravnih odborov in upravnikov: a) Doma učencev IGŠ »Sava« Kranj b) Doma učencev MIŠ Jesenice c) Doma učencev ICS Ziri. 2. Sprememba v organih OLO Kranj. Vabim vse odbornike, da se sej zanesljivo udeleže. Predsednik OLO Miran Košmelj 1. r. 16—<18, por 5—10, kokoši 450—700, kolerabe 10—30 in hren 5—10 dinarjev kom., šopek peteršilja 10 dinarjev, merica motovilca, radiča ali špin&j-e po 20—25 din, ocvirki 130, zaseka 350, kuhano maslo 600 do 700, sujovo maslo 480—520 in skuta 90—'120 dinarjev za kg. Liter mleka 30 dia in 200 din liter smetane. V ŠOFJI LOKI V soboto smo na živilskem trgu zabeležili naslednje cene: motovileč, radič in regrat po 25 din merica, špinača 20 din merica, čebula 60 din kg, česen 10 din glavica, peteršilj 10—15 din šopek, merica kitle repe ozir. zelja 20 din, jabolka J 00 din kg, smetana (zajemalka) 15 din, sirček 12 din kos, por 15 do 20 din kos, čebulček 300 din liter, hren 5—20 din korenina. Trg je bil zelo slabo založen. Dovolj je bilo motovilca in regrata, manjkalo pa je predvsem jajc. V KRANJU Rodile so: Suzana Sporič, uslužbenka — dečka; Marinka Majcen, knjigovodkinja — deklico; Milena Belančič, gospodinja — dečka; Frančiška Pestar, tov. delavka — dečka; Marija Dolinšek, gospodinja — deklico; Majda Ahačič, gosp. pomočnica — dečka; Matilda Fajfar, gospodinja — deklico; Mar-janca Kune, kuharica — deklico; Jožefa Seljak, delavka — deklico; Neža Kos, delavka — deklico; Marija Polenšek, delavka — dečka; Ana Škripac, predilka — deklico; Vika Fink, tkalka — deklico,- Lojzka Rozman, trg. pomočnica — deklico; Marija Meglic, gospodinja — dečka; Pavla Gril, snažilka — deklico; Štefka Barič, natakarica — deklico; Veronika Škrlec, delavka — dečka; Romana Koštrun, delavka — dečka; Francka Cilen-šek, delavka — dečka; Julka Mrak, gospodinja — deklico; Julka Haf- zahvala Ob hudi izgubi najinega ljubega moža oziroma očeta FRANCA STRNIŠA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali, mu darovali cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Moja posebna zahvala sosedom, gasilcem, ZB. bivšim družabnikom, njegovemu prijatelju g. Fortuni Francu in pevcem za v srce segajoče žalo-stinke. Obenem se zahvaljujem učitelju in sošolcem iz Kovorja za tako lepo slovo od vnuka Matjaža. Žalujoča žena in hčerka ter ostalo sorodstvo ner, gospodinja — deklico; Ana Potočnik, čistilka — dečka; Ana Križaj, šivilja — deklico; Ana Potočnik, tkalka — deklico; Francka Črnivec, gospodinja — dečka; Vida Bajželj, zobotehnik — deklico; Božena Končan, gospodinja — dečka; Marija Avguštin, prepara-tor — deklico; Magdalena Cuder-man, gospodinja — dečka; Pavla Mulej, tov. delavka — deklico; Martina Bakovnik, tkalka — dečka; Marija Rozman, gospodinja — dečka; Elizabeta Bedič, predilka — dečka; Helena Pflaum, uslužbenka — dečka; Dora Štravs, delavka — dečka; Katarina Grilc, gospodinja — dečka,- Marija Ropret, delavka — deklico; Frančiška Sedej, nameščenka — dečka; Vida Marti-njak, delavka — deklico; Marija Kalan, predilka — dečka,- Marija Debeljak, gospodinja — deklico; Zvonka Zeleznik, delavka — deklico. Poročili so se: Bogdan Krušič, uslužbenec in Marija Potočnik, uslužbenka; Franc Kopač, gumar in Kristina Štefko, tkalka; Franc Krničar, mizar in Vida Arh, šivilja. NA JESENICAH Rodile so: Ivanka Cukjati, gospodinja — dečka; Francka Škrab, uslužbenka — deklico Vera Boltar, učiteljica — deklico; Angela Primožič, gospodinja — dečka; Helena Hartman, gosp. pomočnica — deklico,- Tidža Husedžinovič, gospodinja — deklico; Rozalija Korošec, gospodinja — dečka,- Hasiba Cehajič, gospodinja — dečka; Bernarda Srpak, gospodinja — dečka; Regina Zarnik, gospodinja — deklico; Marta Kavčič, računovodja — deklico; Janja Robič, poštna uslužbenka — dečka; Roza Vidmar, gospodinja — dečka; Marija Ger-bec, gospodinja — dečka; Mina Lovič, gospodinja — deklico; Margareta Jeklič, kroj. pomočnica — deklico; Antonija Legat, delavka — dečka; Ivana Dolinar, gospodinja — dečka; Terezija Podlogar, gospodinja — dečka; Katarina Nu-čič, gospodinja — deklico; Veronika Pust, računovodja — dečka; Zofija Kenda, gosp. pomočnica — dečka; Severina Šinigoj, uslužbenka — deklico; Angela Brenkuš, uslužbenka — deklico; Naza Pa-šič, gospodinja — deklico; Dragica Smukavec, gospodinja — dečka; Frančiška Krničar, delavka — dečka; Olga Kajdiž, delavka — deklico; Tilka Zupane, natakarica — dečka; Cirila Malovrh, tkalka — dečka; Angela Poklukar, uslužbenka — deklico. Poročili so se: Jože Verčič, osebni upokojenec in Frančiška Kos, tov. delavka; Valentin Pikon, železostrugar in Nataša-Vera Cvetko, delavka. Umrli so: Franc dr. Kos, osebni upokojenec, Jožefa Malgaj, oskr-bovanka, Rajko Cvek, gozdni del. 50 6 Glma Goremj&ke KRANJ, 7. APRILA 1958 Uspešno delo avto-moto društva Bled »Muhast kot aprilsko vreme« — april se pa res nikoli ne poboljša! Preklicano vreme! Oblačno, hladno, dežja pa kolikor hočeš. Komaj čakaš na tople spomladanske dni, pa ti jo april takole zagode! V nedeljo zjutraj je pogled na nebo vendarle še dajal nekaj upanja, ki pa je vedno bolj ginilo, čim dlje je potekala ura. Zjutraj polne le kavarne in gostilne. Toliko obiskovalcev, kot jih je bilo to nedeljo v Prešernovem muzeju, kjer je razstavljal akademski slikar Izidor Mole svoje umetnine, že davno ni bilo. BEG PRED DEŽJEM Številni lepaki po Kranju, ki so vabili na najrazličnejše športne KRANJSKI RAZGLEDNICA več prilival, so se pomaknile pod streho v telovadnico I. drž. gimnazije. PREMAJHNA DVORANA Največja športna prireditev v Kranju je bila nedvomno republiško prvenstvo v judu. Za naslove republiških prvakov se je borilo nad 50 športnikov, ki so prišli iz Maribora, Ljubljane ter od drugod. Pridružilo se jim je mnogo domačih tekmovalcev. Prve borbe so se začele že v soboto -zvečer, danes pa so trajale ves dan in so bili prvaki znani šele v poznih popoldanskih urah. Zanimanje za to prvenstvo je bilo proti pričakovanju nadvse veliko, tako da je bila zgornja sindikalna dvorana mnogo premajhna. Za dobro reklamo so pred vhodom v dvorano skrbeli pionirji, ki so na ves glas ugibali o prijemih in borcih, pa tudi iz dvorane same je bilo že od daleč slišati navdušene navijače. Pripomniti pa je treba, da marsikdo od gledalcev še ni poznal pravil in se je razburjal tam, kjer ni na mestu. Vendar so se tisti, ki so vztrajali dve ali tri ure nazadnje že toliko vživeli v borbo in se seznanili s pravili, da se je njihovo bodre-nje skladalo s potekom borbe. Tem je judo postal gotovo še zanimivejši. FaBo Avto-moto društvo Bled posveča veliko skrb tehnični vzgoji člaa-stva. V svojih vrstah združuje nad 250 članov, od katerih je ostalo le še 37 ljudi, ki niso obiskovali šoferskih tečajev ali delali izpita za upravljanje z motorjem ali avtomobilom. — Samo v minulem letu so bili na Bledu trije tečaji za šoferje; obiskovalo pa jih je 84 članov društva. Tudi v Lescah, v tovarni verig uspešno deluje krožek za tehnično vzgojo članstva in za usposabljanje šoferjev. V njem je včlanjenih 60 ljudi. Pred nedavnim so na Bledu že pričeli z novim tečajem. V minulih dvanajstih letik, odkar društvo obstoja, so usposobili za vožnjo z motornim vozilom 850 ljudi. Društvo skrbi tudi za tehnično vzgojo mladine in pionirjev. Zanje so imeli člani društva in miličniki predavanja o cestnih in prometnih predpisih, zraven tega pa je bil tudi poseben tečaj za pionirje, ki so tudi praktično nastopili kot prometni miličniki. Blejsko avto-moto druuštvo prireja vsako leto mednarodno Alpsko vožnjo, ki je postala že tradicionalna športna prireditev na Bledu. V lanski jeseni je organizatorjem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni uspelo izvesti. — V minulem letu je društvo imelo še naslednje športne prireditve: Lov na lisico, tekme s skvroji za pionirje, patruljno vožnjo z motorji na Dan JLA. Vse potrebno je bilo tudi že pripravljeno za tekmovanje motoskvoring na Blej- skem jezeru, toda zaradi slabega ledu tedaj je morala odpasti. Večkrat pa so bile ocenjevalne vožnje namenjene za praktično preizkušnjo in za izpopolnjevanje znanja vozačev. Največja težava, s katero se vodstvo društva ubada že več let, je pomanjkanje primernih prostorov za tečaje. Pri tem jih rešuje iz stiske Gozdno gospodarstvo Bled, ki vsako leto odstopi prostore. Vendar pa to ni dovolj, saj vseh raznih praktičnih ponazoril ne morejo prav zaradi pomanjkanja prostorov uspešno uporabiti. Letošnja 6. Alpska vožnja, ki jo nameravajo izvesti prve dni septembra 1958, bo največja letošnja prireditev, ki jo organizira društvo. Mimo tega pa mislijo letos prvič prirediti mednarodno takozvano terensko vožnjo z motornimi vozili po strmih in močvirnih terenih, gozdovih itd. Priprave so že v teku in tudi proga je že izbrana. -Jo KONJI PRED HIŠO Pri prodajalkah semena je v teh dnevih na trgu največ kupcev so skozi okna kukale glave in »študirale« vreme, čimbolj pa se je kazalec pomikal proti devetim, tembolj je lilo. Ulice so se izpraznile, skoro nisi več videl človeka, le neprijetne luže so se lesketale po cestnem tlaku. STOLOV JE ZMANJKALO Dopoldne je bilo nadvse živahno po kavarnah in gostilnah. Pri kozarčku med prijatelji ali pa pri časi »turške« se najlaže pozabi na pusto vreme, vendar bodi Kranjčanom v čast povedano, da niso bile ORGANIZACIJE RK V KRANJSKI OBČANI ZA DAN ZDRAVJA Občinski odbor Rdečega križa v Kranju se je letos za praznovanje mednarodnega dneva zdravstva še posebno dobro pripravil. Že skoro mesec dni je po vseh vaseh Kranjske občine, občutiti posebno dejavnost RK, tako pri prosvetno-sanitetnih tečajih, pripravah za delo pri malih as.anacijah, pri pripravah za krvodajalske akcije, pri delu s podmladkom itd. Nedvomno pa je Občinski odbor RK Kranj dosegel v zadnjem času največji uspeh z zdravstvenimi predavanji, ki jih je s pomočjo nekaterih kranjskih zdravnikov in medicinskih sester imel že po raznih vaseh v občini in ki so bila še toliko bolj privlačna, ker so bila združena z predvajanjem raznovrstnih filmov, n. pr. o raku na maternici in dojki, o vzroku in posledicah alkoholizma, o higieni itd. Takšna predavanja so bila že trikrat v Sindikalnem domu v Kranju in je bilo za vse tri toliko zanimanja, da je po več sto ljudi ostalo zunaj dvorane. Veliko zanimanje pa je bilo tudi po vaseh, saj so povsod ljudje napolnili dvorane. Posebno so se še izkazali v Preddvoru, Ko-krici, Podbrezjah, Šenčurju, Kokri, Jezerskem, Naklem, Britofu itd. Povsod so izrazili željo, da bi se delo RK nadaljevalo s takšnira elanom in uspehom tudi po praznovanju dneva zdravstva. prireditve, so obetali kaj razgibano nedeljo, toda . . . Marsikdo od športnih prijateljev se je še v soboto nadejal, da bo nedeljsko popoldne prebil kar na igriščih, na primer v Stražišču, kjer je Mladost napovedovala vrsto tekem, v rokometu in nogometu, se je danes pošteno jezil, kajti april mu je temeljito prekrižal račune. Tak-le hladen aprilski dež ohladi še tako vročo navijaško kri in nič prijetno ni stati z dežnikom v roki v blatu in navijati za ljubljenčke. Pa ne samo navijači, celo tekmovalci so pobegnili pred dežjem. Košar-karice Triglava in njihove gosti-nje iz Ljubljane so sicer začele z igro zunaj, ko pa je dežek le pre- Da so se »furmani« ustavljali pred gostilno, je že stara reč. Zato ■so pa že pred stoletji imele gostilne prostor za vozove in konje. Danes pa temu ni tako. To kaže tudi posnetek ob semanjem dnevu v ponedeljek pred gostilno »Pri Lovcu« v Kranju. Zanimivo je bilo, da so še po dveh urah stali prav vsi ti vozovi na istem mestu in gosti, zlasti, če so se bali konj, niso mogli v lokal. Tudi ta problem bi kazalo urediti kako drugače. SLOVENSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V judu fNadalj evan j e z 2. strani) novno osvojil, ta naslov v zadnji borbi z Iležičem. V lahki kategoriji so imeli že v začetku največ izgledov Perme, Maček in Škraba. Posebno Maček je s svojo izredno izdelano tehniko vselej navdušil gledalce. V borbi za prvo mesto v lahki kategoriji mu je uspelo po težavni borbi premagati klubskega tovariša Permeta, ki je na tem prvenstvu pokazal izredno borbenost in tudi tehnično pripravljenost Ror-be v srednji kategoriji so se kon-čase s pričakovanimi rezultati, če izvzamemo Kavčičevo smolo, da je izpadel že po dveh borbah. Maca-rol, ki je bil najboljši, se je po prikazanih borbah še najbolj približal Mačku. Sodniki so bili v glavnem dobri, le včasih se ne bi popolnoma strinjali z njihovimi odločitvami. Gledalcem pa bi bilo treba pred tekmovanjem vsaj v grobem razložiti pravila judo borbe, da ne bi včasih popolnoma brez vzroka negodovali. Ob koncu tekmovanja, ki je bilo zelo dobro organizirano, so prireditelji razdelili pokale prvakom, Maček pa je dobil kot najuspešnejši tekmovalec pokal Glasu Gorenjske. Vrstni red v posameznih kategorijah: Lahka: Maček, Perme (oba Lj.), Gabrovec (Mar.) 33 tekmovalcev. Srednja: (16 tekmovalcev) Maca-rol, Jakhel (oba Lj.), Ocvirk (01). Težka: (6 tekmovalcev) Pogačnik (Lj.), Gale (0), Iležič (Br.). 50-LETNICA PARTIZANA BLED Prve dni junija letos bo TVD Partizan na Bledu praznovalo 50-letnico obstoja. V ta namen pripravlja društvo različnih tekmovanj in nastopov, ki bodo prikazali uspehe večletnega sistematičnega in smotrnega dela v zadnjih letih. To bo pomemben jubilej enega najštevilnejših in najdelavncjšia društev na Gorenjskem. KAJ BO S STRELSKO DRUŽINO V DOVJEM - MOJSTRANI? Na zadnji seji Okr. strelskega odbora Kranj so razpravljali tudi o nedelavnosti nekaterih strelskih družin, med njimi o oni iz Dovjega-Mo j strane. — Ta družina je bila pred leti zelo delavna, zdaj pa že nekaj časa obstoja le še na papirju. Na zadnjem občnem zboru se je sicer zbralo 25 članov, funkcije v odboru pa ni hotel nihče sprejeti. Ce se stanje v družini ne bo popravilo, jo bodo po sklepu seje OSO Kranj razpustili. V tem delu Gorenjske bi imeli, razen finančnih, vse pogoje za uspešno delo. Imajo tudi dokaj dobro strelišče za vojaško puško, ki ga je zgradila edinica JLA. Ob odhodu z Dovjega je tamkajšnji strelski družini prepustila razen strelišča še leseno barako, ki bi jo z manjšimi sredstvi lahko lepo preuredili za potrebe tega športa, vendar se za barako niso pobrigali, zata so jo po netočnih podatkih raznesli drugi, strelci pa so ostali brez nje. -an NOVI ROKOMETNI SODNIKI Gorenjska rokometna podzveza je pretekli mesec organizirala tečaj za rokometne sodnike. Tečaj je bil prepotreben, saj smo na Gorenjskem imeli doslej le tri sodnike. Tečaj je obiskovalo okoli 15 udeležencev, od teh se jih je 18 prijavilo k izpitu in sedem od njia ga je uspešno položilo. Z. M. TVD »PARTIZAN« TRŽIČ : MLADOST, KRANJ 4:11 (2:6) Prijateljska rokometna tekma, ki je bila med tednom v Tržiču, je kljub prijateljskemu značaju pomenila za Tržičanke mnogo, saj je bil to prvi nastop, v katerem so prisotne prav prijetno presenetile. Zmagala je sicer bolj rutinirana Mladost iz Kranja, vendar so domačinke nudile dokaj krepak odpor. Posebno se je odlikovala vra-tarka, ki jih je rešila težjega poraza. Pri Mladosti je bila najuspešnejša Vodopivčeva, ki je dosegla 4 gole. Z. M. ŽENSKO ROKOMETNO TEKMOVANJE NA GORENJSKEM Za to tekmovanje se je prijavilo troje ekip. »Partizan« iz Tržiča, Planika iz Kranja in druga ekipa Mladosti iz Kranja. Vse igralke so sicer še začetnice, toda z resno voljo in vežbanjem bodo kmalu dosegle ostale slovenske ekipe. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu in se bo začelo naslednjo nedeljo. Z. M. Na potu k vrhu jugoslovanskega plavanja Desetorice najboljših gorenjskih plavalcev v letu 1957 Pred kratkim smo že objavili desetorico najboljših dolgopro-ga&ev (1500 m), vendar pa nam kasneje prostor ni dopuščal, da bi objavljali desetorice v ostalih disciplinah s komentarjem. Ker pa se že bliža nova plavalna sezona, je vsekakor potrebno, da pregledamo rezultate, ki so jih gorenjski plavalci dosegli lani. Zalo danes objavljamo lestvice najboljših in povprečen čas, ki so jih dosegle desetorice lani in v letu 1956, kar nam najbolje prikaže napredek gorenjskih plavalcev. 400 m prost* 1. Lado Brinovec T 4:48,6 2. Saša Košnik t 5:01,6 3. Lado Zrimšek T 5:20,8 4. Peter Brinovec T 5:30,9 5. Lojze Cilenšek P 5:34,2 6. Franc Gatej T 5:36,2 7. Franc Poternelj T 5:4(5,8 8. Stane Snahi K 5:47,5 9. Bine Purgar T 5:57,3 10. Peter Bolko P 6:04,6 195« 5:33.80 1957 5:33,57 100 m prosto 3. Roman Dobrovoljc K 3:03,4 1. Janez Kocmur T 1:00.0 4. Borut Chwatal T 3:05,8 2. Saša Košnik T 1:00.9 5. Slavko Brinovec T 3:08,5 3. Lado Brinovec T 1:02,4 6. Drago Petrič T 3:10.0 4. Drago Petrič T 1:07,0 7. Boris Zemva P 3:11,4 5. Stane Snabl K 1:08,2 8. Janez Kocmur T 3:13,5 6. Andrej Čolnar T 1:08,5 9. Maks Dovič K 3:19,3 7. Boris Ahac P 1:08,8 10. Janez Sekovanič P 3:20,5 8. Mile Veličkovič T 1:09,2 1956 3:15,02 Lojze Cilenšek P 1:10,4 1957 3:08,57 10. Peter Brinovec 1956 1:08,1» T 1:10,0 200 m metuljček 1957 1:06,62 1. Lado Brinovec T 2:52,0 2. Saša Košnik T 2:52,1 100 m hrbtno 3. Lado Zrimšek T 2:56,1 1. Saša Košnik T 1:20,0 4. Roman Dobrovoljc K 3:00,4 2. Peter Čolnar T 1:22,2 5. Franc Peternelj T 3:06,2 3. Lado Brinovec T 1:22,8 6. Jože Pikelj P 3:08,0 4 Milan Košnik T 1:24,4 7. Borut Chwatal T 3:11,0 5. Stane Snabl K 1:24,6 8. Peter Arnšek T 3:13,2 6. Lojze Cilenšek P 1:25,0 9. Janez Maleš K 3:24,0 7. Franc Pucelj K 1:25,4 10. Vili Kolarič K 3:24,6 8. Janez Sarec P 1:27,0 1950 3:14,37 S. Jože Rebolj K 1:28,9 1957 3:06.70 10. Janez Bogataj K 1:23,9 CLANICK 1956 1:21,55 1957 1:21.85 100 m prosto 200 m prsno 1. Barbara Koncilja T 1:14,0 1. Lado Zrimšek T 2:50,2 2. Spela Čebul j P 1:18,2 2. Jože Plkel P 3:03,1 3. Pavli Sušnik K 1:20,2 4. Anka Čolnar t 1:20,5 i. Dana MLadenovič P 1:21,8 8. Majda Pelan k 1:23,3 7. Nuša Purgar T 1:23,4 8. Marija Auersperg k 1:25,6 9. Mirjana Vukič T 1:26,2 10. Slavica Andoljšek t 1:31,0 1956 1:22,92 1957 1:22,42 400 m prosto 1. Barbara Koncilja T 8:10,6 2. Majda Pelan K 6:25,2 3. Spela Cebulj P 6:34,0 4. Anka Čolnar T 6:34,6 5. Alenka Mulej P 6:44,0 0. Pavli Sušnik k 6:50,6 7. Nuša Purgar T 6:53,8 1. Darinka Grošelj P 7:19,0 0. Fanči Škofic k 7:21,5 10. Slavka Jurman T 7:27,8 1956 6:19,25 1957 6:50,11 100 m hrbtno 1. Barbara Koncilja T 1:28,8 2. Majtia Pelan k 1:28,8 3. Anka Čolnar T 1:31,3 i. Nuša Purgar T 1:32,8 5. Alenka Mulej P 1:35,9 6. Slavka Jurman T 1:41,8 7. Pavli Sušnik K 1:43,1 8. Majda Snabl K 1:43.8 0. Mirni Vavpetič K 1:44,8 10. Fanči SkofiC K 1:45,5 1956 1:41,06 1.(57 1:37,66 T 3:15,7 P 3:30,0 T 3:42,0 K 3:42,9 P 3:45,0 P 3:47,2 P 3:48,3 K 3:49,0 K 3:50,0 T 3:52,2 200 m prsno 1. Mirjana Vukič 2. Spela Cebulj 3. Jelka Grandovec 4. Mirni Vavpetič 5. Marija Zalokar 6. Magda Grošelj 7. Milena Mavec t. Tadeja Potrato t. Majda Orehek 10. Zdenka Sušter.šič 1956 3:37,76 1957 3:42.23 100 m metuljček 1. Barbara Koncilja T 1:2l,° 2. Spela Cebulj P 1:31,5 3. Mirjana Vukič T 1:33,0 4. Tadeja Potrato K 1:43,0 5. Dara Mladenovič P 1:44,0 0. M i mi Vavpetič K 1:45,7 7. Marija Auersperg K 1:46,0 t. Fanči SkofiC K 1:47,3 t. Irma Feldin T L48-1 10. Jožica Stare T 1 48,7 1956 1:10,21 1957 1:10,97