PJJJJJJJJJJJJJJJJ
4
Poštnin« platana ▼ gotovini
Leto LXXL, št.
Ljabljana, torek 4* oktobra
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Đf OTRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljovm uttoa štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg WL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: SI ms*in»jei>wa, sJttea 1* podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 100 — JESENKS: Ob
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
65; KIL
Po reviziji državnih meja:
češkoslovaška v nove
razdobju svojega razvoja
Po končni določitvi novih državnih meja se lizirala in preuredila tudi vse svoje gospod sestavo vlade narodne koncentracije
PBaGA, 3. okt. p. Češkoslovaška prehaja v novo razdobje svojega narodnega in državnega življenja. Polagoma se v njej formira nov politični sistem. Češkoslovaška se je očitno odločila, da postane striktno nevtralna država. Do tega jo. je dovedlo razočaranje nad francoskim in ruskim zavezništvom ter angleškim prijateljstvom. Ves politični razvoj na Češkoslovaškem se je spričo tega usmeril po švicarskem in nizozemskem vzgledu, tako da je pričakovati, da se bo država v kratkem politično, vojaško in gospodarsko povsem nevtralizirala. Pričakovati je, da bodo v kratkem revidirane vse češkoslovaške trgovinske pogodbe z drugimi državami, a da se bodo tudi politični odnošaji s sosedami,
kakor tudi z oddaljenejšimi državami povsem preosnovali v smislu novih političnih načel.
Tudi v notranje-političnem pogledu se formira nova osnova v znamenju tesnega sodelovanja Čehoslovakov in Pod-karpatskih Rusov. Bivši ministrski predsednik dr. Hodža je bil pooblaščen za pogajanja z zastopniki Slovakov. Pogajanja se naglo razvijajo. Voditelji slovaške ljudske stranke so se izrazili že pripravljene podpirati vlado generala Svrovega. V kratkem bo sestavljena nova vlada, ki bo imela značaj narodne koncentracije. V vladi bodo poleg strokovnjakov zastopane tudi vse politične skupine.
bo češkoslovaška po vzoren arske in politične pogodbe z
nu 10.15 milijarde. V enem samem tednu se je povečal za 1.37 milijarde. Se konec septembra 1937 je znašal 736 mil V zadnjem letu se je torej povečal za 2.9 milijarde mark, od česar odpade na priključek Avstrije k Nemčiji približno ena milijarda. Ko so narodni socialisti prevzeli oblast v Nemčiji, je znašal denarni obtok 53 milijarde, zlato kritje pa 30%. Kakor znano, je bilo v soboto razpisano novo notranje posojilo, ki je predvideno skupno na 6.68 milijarde mark.
Nove zahteve
Evakuacija se pospešeno nadaljuje
Tretja cona v nemškem predeta bo danes izpraznjena —' Pogajanja o novih mejah s Poljsko
PRAGA, 4. oktobra, e. Po poročilih iz obmejnih področij je evakuacija teritorija, ki ga je bila Češkoslovaška odstopila Nemčiji, v največjem delu že končala. Prva cona je na jugu Češkoslovaške, kjer je bila evakuacija že snoči izvedena. V ten področju teče zdaj meja takole: Prašili— Kvilsa—Volarv—Horu žice in potem v loku proti gornjemu delu Vltave južno do Hor-njega Horžica. Včeraj popoldne je bila izvedena evakuacija druge cone na severnem delu Češkoslovaške. Tu gre meja ob črti. ki je levo od Naklovega in vodi proti zapadu v bližino meje, potem preko Pod-moklega in Tješina v Habardite Hajda. severno od nemškega Jablonca in Liberca do Rumprehtica, Josefdola in Poljubnega. Nemške čete se drže predpisane meje in so prekoračile določeno črto pri Bromovu, a so se pa po pogajanjih s Cehoslovaki takoj spet umaknile. V splošnem slede v primerni oddaljenosti Čsl. četam, ki se v polnem redu umikajo. Davi se je začela evakuacija tretje cone, ki je največja in zavzema zapadni del Češkoslovaške. Evakuacija bo trajala tri dni in bo izvedena v etapah. Po današnjem umiku češkoslovaških čet gre meja od Kraslica preko Fr^knova, K6nigswarta do Tahova in Por-ŽPiova Z rednimi nemškimi Četami, ki so vkorakale v Cheb, je včeraj prispel tudi Hitler, ki je bil svečano sprejet.
Istočasno z evakuacijo sudetskega ozemlja se je pričelo evakuirati tudi tješinsko ozemlje, ki ga je Češkoslovaška odstopila Poljski. Poljaki zahtevajo evakuacijo ozem
lja okoli Bohumina, F ry s ta d ta in Jablon-ska. Zahtevali so tudi plebiscit za Češko Ostravo in Frvdek, kjer pa sploh ni Poljakov V tem pogledu situacija Še ni razčiščena. V tukajšnjih merodajnih krogih izjavljajo, da še ni znano ali bodo Poljaki vztrajali pri teh zahtevah glede plebiscita. Med Prago in Varšavo se vodijo pogajanja glede sestave mešane komisije, ki naj bi določila meje in rešila tudi druga sporna vprašanja. Iz zanesljivega vira doznavajo, da je poljska vlada predlagala, da češkoslo-vaško-poljska komisija zaseda v Pragi. Češkoslovaški poslanik v Varšavi dr Jiri Slavik pride jutri v Prago. Sodeloval bo tudi v tej komisiji, ki prične svoie delo v sredo. Iz Tješina doznavajo, da so Poljaki del svoje vojske, ki je vkorakala v odstopljeno ozemlje, že umaknili in zamenjali s civilnim uradništvom. V poljskem radiu je pozval maršal Rydz Smiglv vojake, naj se vedejo gentlemensko. Opozorilo je v zvezi z raznimi incidenti in spopadi v teh krajih. Kakor znano, je rok za izročitev tješinske-ga ozemlia določen za 10 dni.
TJESlN, 4. okt. e. Poliske Čete, ki nadaljujejo okupacijo tješinskega ozemlja, so včeraj zasedle mesti Frvstadt in Karvin, znamenita industrijska centra Do polnoči so čete dospele do začrtane linije. Okupacija srezov Tješin in Frvstadt bo končana do 12. oktobra. Glavna ulica v Tješinu je dobila ime maršala Pilsudskega. Železniška postaja v Tiešinu ie že izročena prometu.
Priprave za izvedbo plebiscita
Mednarodni komisiji v Berlinu je dodeljenih več pododborov
BERLIN, 4. oktobra, br. V okviru mednarodne komisije je bil ustanovljen še tretji odbor, ki bo pripravil vse potrebno za izvedbo plebiscita v sudatsko-nemških okrajih, ki do 10. oktobra ne bodo zasedeni po nemški vojski. Ta odbor bo tudi določil nove meje in razpored mednarodnih čet na plebiscitnem področju.
Ta odbor je imel včeraj popoldne svojo prvo sejo. V njem sta po dva zastopnika vsake članice mednarodne komisije. Na prvi seji je odbor začel primerjati nemške etnografske karte s češkoslovaškimi ter razpravljati o številični moči mednarodnih kontingentov, ki bodo skrbeli za red in mir v plebiscitnem ozemlju. Plebiscit bo izveden po saarskem statutu. V Posaarju je bilo angažiranih 5000 mož mednarodnih čet. Plebiscitno ozemlje na Češkoslovaškem pa je očitno večje in je tudi vse bolj raztreseno. Zaradi tega bo potrebno večje število mednarodnih rediteljev. Kakor zatrjujejo,
bo samo Anglija poslala v te kraje dve brigadi svoje redne vojske. Sodelovale bodo tudi francoske čete.
BERLIN, 3. okt br. Mednarodna komisija za ureditev sudetsko-nemškega problema, je imela snoči četrto sejo. Udeležili so se je vsi člani, razen francoskega poslanika Francoisa Ponceta, ki je odpotoval v Pariz. Zastopal ga je poslaniški svetnik Dufois. Komisija je sprejela predloge vojaškega odbora za vzdrževanje reda v ! nevtralnih pasovih med nemško in češko-I slovaško vojsko. Sprejeti so bili tudi predlogi gospodarskega odbora glede ureditve vprašanja češkoslovaškega državnega premoženja in češkoslovaških premičnin v tretjem odseku sudetsko-nemškega ozemlja, ki ga je danes zasedla nemška vojska. Komisija je razpravljala dalje o mednarodnih policijskih formacijah, ki naj bi opravljale varnostno službo na plebiscitnem ozemlju-
Hitler bo odšel na daljši oddih
ledtem bo pripravil sklicanje nove konference velesU za rešitev Španskega vprašanja
BERLIN, 4. okt. e. V obveščenih krogih zatrjujejo, da bo Hitler po triumfalnem pohodu v sudetske kraje odžel na tri-do štirimesečni dopust, k r je po velikih -naporih zadnjih tednov zelo izmučen. Vendar pa Hitler kljub temu ne bo opustil mojih poslov. Svoj odmor bo prebil, kakor običajno, v Berchtesgadenu. Kakor se doznava. 90 v soboto dopoldne konf eri rali Hitler, 3bring, Neurath in Ribbentrop. Raspravljali so o možnosti m dnarodne omejitve v oboroževanju. Sporazumeli so ae glede omejitve v oboroževanju težke artiljerije, težkih oombard« rjev in strupenih plinov. Hitler namerava predlagati sklicanje nove konference Štirih velesil, na kateri naj bi se izčrpno razpravljalo o
vprašanja. Njegovi spremljevalci so pravljah" tudi o razvoju francosko-neoi-ških odnosa jih. Pomični opazovalci poudarjajo, da je imel Goring v Monakovu dolg in intimen razgovor s predsednikom francoske vlade DaJadierom. Na sobotnem sestanku so govorili tudi o uvedbi normalnega s'anja v vojski. Zatrjujejo, da bodo nemški rezervisti odpuščeni domov okreg 10. oktobra po zasedbi sudetskfh krajev.
Silen porast
obtoka v Nemčiji
Berlin, 4. okt. br. Denarni obtok v Nemčiji je zadnje dni prvič presegel deset mi-
je t
Madžarov
Praga, 4. okt. e. Vodijo se pogajanja z madžarsko vlado glede zahtev madžarskih manjšin. Češkoslovaški merodajni krogi so v načelu pripravljeni pogajat: se o teh vprašanjih in so o tem obvesti!: rudi vlade držav Male antante. S češkoslovaške strani predlagajo, da se sestane mešana češkoslovaško-madžarska komisija, ki naj
vodi pogajanja. Prvotno so smatrali, da bodo madžarske zahteve omejene samo na obmejne kraje, toda z madžarske strani se postavljajo sedaj dalekosežne zahteve, ki nikakor niso v skladu z načeiom samoodločbe. V tem smislu delata rudi madžarski tisk in radio živahno propagando. Pokre-njeno je bilo vprašanje odstopa ozemlja precejšnjega dela Slovaške, kjer sploh ni Madžarov.
Hitlerjevo zagotovilo Madžarom
BERLIN, 4. okt. e. Regent Horthy je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri mu izraža hvaležnost madžarske vlade za pomoč, ki jo je nudil madžarskemu narodu. Hitler je brzojavno odgovoril Hortbvju in predsedniku madžarske vlade. V svoji brzojavki poudarja, da bo v najkrajšem času pravično rešeno vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem.
Sedai še slovaški ultimat
Slovaška ljudska stranka glasitev popolne stojno vlado in
avtonomije Slovaške s samo-zbornico
LONDON, 4. okt br. Slovaška ljudska stranka je poslala praški vladi ultimat, v katerem zahteva, da se takoj osnuje samostojna slovaška vlada. Slovaški minister v praški vladi je zagrozil svojo demisijo, če ta zahteva ne bo izpolnjena v 24 urah.
PRAGA, 4. oktobra. AA. (Reuter) Odnošaji med Cehi in Slovaki se utegnejo bržkone hudo poslabšati. Po poročilih, ki jih prinaša list »Slovak«, glavno glasilo slovaških avtonomistov, je sporočil minister brez portfelja Čermak, ki je vstopil v vlado zato, da bi ta dobila izraz široke koncentracije, generalu Syro-vemu, da bo dal ostavko na svoje mesto, če se zahteve slovaških avtonomistov ne sprejmejo v 24 urah.
PRAGA, 4. oktobra, e. V tukajšnjih političnih krogih je izzvalo veliko zaskrbljenost stališče slovaške avtonomi-stične stranke, ki je postavila odločne zahteve, vezane z rokom. Po zanesljivih
vesteh poteče ta rok že jutri opoldne. Zahteve slovaške avtonomistične stranke so formulirane v naslednjih štirih zahtevah:
1. Priznanje individualnosti slovaškega naroda.
2. Izključna pravica uporabe slovaškega jezika na področju Slovaške.
3. Ustanovitev zakonodajne zbornice v slovaški in slovaške pokrajinske vlade. Skupno naj ostane samo vodstvo zunanje politike, državne obrambe in financ.
4. Zakonodajna izvršna oblast naj se takoj izroči predstavnikom slovaškega naroda.
Sestanek slovaške avtonomistične stranke je sklican za 6. oktober v Zilini, kjer bodo sklepali o na daljnih korakih v primeru, da bi bile slovaške zahteve odklonjene.
Debata v spodnji zbornici
Kritika Chamberlainove politike
LONDON, 4. okt. br. Včeraj popoldne se je pričela v spodnji zbornici velika debata o monakovski konferenci. Razpravo je ot-voril bivši mornariški minigtor Duff C 00-per, ki je v obširnem govoru na glasil, da je podal ostavko, ker se ne strinja s Cham-berlainovo politiko stalnega popuščanja, ki je dovedla do monakovske kapitulacije in zrušila ugled in prestiž Velike Britanije
Nato je govoril ministrski predsednik Chamebrlain, ki je obširno pojasnil svojo politiko in dokazoval, da predstavlja mo-nakovska konferenca velik uspeh, ker so bile nemške ultimativne zahteve urejene z mednarodnim sporazumom. Priznal je, da so bile Češkoslovaški naložene velike žrtve, toda temu se po njegovem mnenju ni dalo izogniti, če se je hotelo rešiti mir. Sklepi monakovske konference slone na francosko-angleških predlogih na katere je že poprej pristala tudi CSR. Kar se tiče deklaracije, ki sta jo izdala Hitler in on, ne predstavlja nobenega novega pakta in Anglija s tem ni prevzela »***"nlr*rt novih obveznosti
Po CfeajnberlaJnovem govoru se je razvila obširna debata, v kateri so ne samo govorniki opozicije, marveč tudi govorniki iz vrst vladne stranke kritizirali Chamberlainovo poetiko in izražali resne pomisleke glede njenih posledic
Debata se bo danes nadaljevala in bo najbrž zaključena šele jutri. Vlada bo ob koncu debate postavila vprašanje ce.
LONDON, 4.
goc, U si x rešifcvtjo
ne v Godesbergu. V >Be3i knjigic je tudi besedilo pisma, ki ga je poslal Chamber-lain Hitlerju in Miissohniju, ko je predlagal tretji sestanek.
Angleško posojilo Češkoslovaški
London, 4. okt. e. Praška vlada je zaprosila za posojilo 30 milijonov funtov Šter-lingov, za katerega naj bi dala poroštvo angleška vlada. Na včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da se Češkoslovaški odobri kredit 10 milijonov funtov. Za odobritev tega kredita s poroštvom vlade je potrebno dovoljenje parlamenta, ki ga bo vlada zahtevala naknadno od parlamenta, ko se sestane 1. novembra k rednemu zasedanju. Dovolitev posojila Češkoslovaški je izzvala burno odobravanje tako na strani vladne večine, kakor tudi na strani opozicije.
Malo pozno prijateljstvo Polfakov
VARŠAVA, 4. okt e. Poljski tisk poveličuje uspehe poljske vlade zaradi pridobitve tješinskega področja. «Gazeta Polska» piše: Narod se mora predvsem zanašati na svojo lastno moč. To je nauk, ki ga nam je dala zadnja kriza. Naša radost je tem večja, ker je bil Tješin odstopi je brez borbe. Smatramo, da je s tem končana 20letna borba s Cehi, napram katerim gojimo zdaj samo simpatije, Id jih lahko svobodno izrazimo. Od danes dalje želimo prijateljsko živeti s Češkoslovaško hi jim nudimo ki jo bodo, kakor upamo, sprejeli.
bivši angleški mornariški minister, ki je v znak protesta proti Chamberlainovi politiki podal ostavko. Včeraj je v spodnji zbornici ostro kritiziral Chamberlainovo politiko popuščanja, ki je izpodkopala ugled in prestiž Anglije. Toplo se je zavzel za Češkoslovaško, kateri se mora nuditi več kakor samo papirnata jamstva.
PRAGA 4. okt e. Prispevki za narodno obrambo so dosegli že 550 milijonov Kč., M jah je darovalo 340.000 ljudi. Samo od ti do danas Je btk> vpiaoanm 1,
O miru govore***
London, 4. okt. e. Včeraj je bila seja imperialnega odbora za narodno obrambo. Na seji so obenem člani vlade razpravljali o demobilizaciji ter glede ukinitve vojnih ukrepov. Govorili so pa tudi o vojni pripravljenosti V zvezi s tem zatrjujejo, da bo angleška letalska obramba znatno razširjena, da bo sposobna za obrambo vseh napadov. Govorilo se je tudi o načrtu za oboroževanje, ki se je pričel izvajati minuli teden in se bo nadaljeval. Izkušnje zadnj'h dni so namreč pokazale, da je treba angleško oboroževanje na vsak način pospešiti.
Italija se ne boji tudi vojne proti Franci)!
Rim, 4. okt. br. Virginio Gayda je v današnjem »Giornale d'Italia« objavil članek, v katerem naglasa, da se italijanski narod nikakor ne boji vojne. V nasprotju s poročili francoskih listov so Italijani vedno pripravljeni za boj, če treba tudi proti Franciji.
Mednarodni urad za
Ženeva, 4. okt. br. Na poslednji plenarni seji Društva narodov je bilo sklenjeno, da se združita Nansenov urad in urad za begunce iz Nemčije. Dosedanji direktor Nan-senovega urada je danes objavil, da je bil vrhovni komisar novega emigrantskega urada že imenovan. Emigrantski urad bo skrbel za vse politične begunce iz Nemčije in vobče iz dežel, z avtoritarnimi žimi.
Poziv javnosti
Ljubljana, 4. oktobra jugoslovansko - češkoslovaške lige pri nas, ki že vrsto let delujejo na zbližanju in sodelovanju Čehoslovakov in Jugoslovanov, imajo za veliko dolžnost ravno sedaj razširiti in poglobiti svoje delo med najširše plasti našega naroda. Cas zahteva od nas dejanj! Zato pozivamo vse, ki čutijo v teh dneh s težko preizkušeno Češkoslovaško, da pristopijo v naše organizacije in da s svojim članstvom podpro naše delo, ki ga Čakajo nove in velike naloge! Pristopajte v čim večjem števila! V krajih, kjer še ni naše lige, jo takoj ustanovite! Izvršilni odbor J.-č. lig dravske banovine. Jugoslovensko-češkoslovaška Hga v Ljubljani.
Blticher v nemilosti
MOSKVA, 4. oktotjca. AA. ffesnter). Tukaj se širijo vesti, da, je bil maršal BTO-cher odstavljen s potabji vzhodne sovjetske vojske. Teb za sedaj neti ne potrjujejo, ntti ne tirajo. O njft na uradom unskih n > vedo ničesar. Pri tem pa *o ssJbfco reda, da imena sjaj jala BW|clwrJa sovfstat
Borzna poročila,
rta, 4. ehtobs 17.73, London ZL 74. —
Zasebni detektivi
zelo zaposleni
Posel ni lahek« pomoli ]e treba trr—, uraraj# strokovnjaki - O parasrafn *«* k. z.
politični e$$o\nik
Balhan, Hrvati In Slovenci
Beograjska revija »Vidici« je objavila v svoji 5. in 6. številki zanimiv uvodnik o Balkanu. Iz tega članka posnemamo: »Za naklonjenost držav in narodov na Balkanu že tekmujejo razne velike sile. Balkanci se morajo naučiti, da bodo to izkoristiti, mesto da bi bili žrtve izkoriščevanja. Proces  konsolidacije  Balkana  ima poleg tega tudi svoj velik pomen tudi v naši notranji orientaciji   in politični dinamiki. Ni prirodno in tudi ni v nobenem smislu koristna, da se del Slovanov na jugu na primer Hrvati  in  Slovenci  oddvajajo oa Balkana in balkanstva, ne čuteč se kot njegov del, marveč raje kot nekake grani carje proti Balkanu, mesto da bi bili zveza aH tudi straža proti zapadu. Zemljepisno sega Balkan na zapad do točke, kamor sega Kras. Kras ima svoje korenine in glavne masive globoko na Balkanu in je izrazito balkanska formacija.   Zapadna meja Krasa je tudi zapadna narodnostna meja našega življa, a to je vseskozi hrv. in slovenski živelj.   Hrvati  so  v glavnem naseljeni po vsem Krasu in ž njim zrasčeni, pa so zato balkanski narod. Balkan sega tudi do pod Alpe in podalpski Slovenci so takisto del Balkana. Hrvatt tn Slovenci imajo lahko lice obrnjeno proti zapadu, toun njihova hrbtenica, njihove korenine, a pri Hrvatih posebno tudi njihove noge «o popolnoma na Balkanu, odkoder so črpa-i in morejo edino črpati vso svojo moč in kjer imajo   tudi   jamstvo  svojega  obstanka in narodnostnega  obnavljanja  Zato moramo računati s tem, da bo presna tudi trenutna psihoza zapadnjaškega protibalkanstva v nekem delu inteligence, psihoza, ki je političnega izvora, čim se uvidi, da )e temelj naroda,  to je  kmet,  z  vsemi nitmi svojega življenja in svojih interesov navezan na zemljo in na balkanske brate. Presta bo takrat, ko se vsi mi na Balkanu osvobodimo onega nezrelega primitivizma, ki vidi v siti tn nasilstvu. v enoličnosti tn v kalupljenju, v tistem »stopi doli, da za j a sem jaz« — edino obliko uspešnega uveljavi jenja, ko spoznamo in se na to navadimo, da je na tem našem tako pestrem in raznolikem, tako razčlenjenem in tako individualističnem  Balkanu,   med velikimi, kakor tudi med malimi državami, političnimi, rasnimi, verskimi,  narodnimi in socialnimi skupinami — edina uspešna oblika uveljavi jenja, napredka in sreče: edin-stvo v raznolikosti, »edinstvo variacije*, kakor sta to formulirala dva naša odlična balkanologa dr. P. Skok in dr.  M. Budt-mir...« —   Spričo   povedanega člankar upravičeno domneva: »Sila privlačnosti s te strani, pa čustvo nelagodnosti radi pritiska z zapada bo vplivalo tudi na srednje Podunavje, da bo tudi ono uvidelo, kako je častno, pa tudi lepše in koristneje biti del razširjenega, pomirjenega in napredujočega Balkana, kakor most in graničar onih sil, katerih se je tudi ono od pamti vek a vsikdar branilo!*
O taborih
O taborih, ki so jih v zadnjih tednih prirejali širom naše ožje domovine, nismo namenoma nič pisati, da bi se nam ne moglo to ali ono očitati, dasi smo dobivali z vseh strani dopise in informacije o teh prireditvah, ki so bile močno drugačne, kakor one v katoliškem ča<*opisju. Sedaj piše o teh taborih tudi podeželsko glasilo JRZ »Domoljub« in se nič posebno laskavo ne izraža o njih. Nazadnje izreka o njih to-le sodbo: »Če bi takole naše letošnje tabore izrabili, potem ne rečem in ne trdim, da bi ne bili brez koristi. Bolj na globoko! Ne samo tako. kakor pravi sveto pismo: In ga je videl in je mimo šel,« — Tako »Domoljub«! Zdi se torej, da tudi tu ni bilo vse zlato, kar se je od daleč svetilo.
Ostra obsodba
Poleg »Straže v viharju« ima četa mladih katoliških udarnikov še eno glasilo, ki nosi ime »Mi mladi borci«. To glasilce je še za par stopenj bolj bornirano m bolj strupeno, kakor »Straža v viharju«. O njem izreka Gosi inč ar jeva »Delavska pravica« uničujočo sodbo. Pravi, da se listič »Mi mladi borci« postavlja, kakor da bi bil kaka avtoriteta v katoliških vprašanjih, ve pa se, da je ta »avtoriteta« »oprta največkrat na kakšno odlično italijansko katoliško revijo.« »Borci« &e vedno trobijo v svoj načelni rog in to danes, »ko je ves vplivni katolicizem v svetu uvidel svojo veliko sodobno poslanstvo v živem, dejavnem vplivanju, ustvarjanju pogojev za nov in pravičen svet in zato svojo prvo dolžnost v prelomu s starimi boleznimi katoličanov, z zame savan jem svetega in časovnega, z lenobno reakcionarnostjo, z vsent neredom naših dni.« »Delavska pravica« kritizira nato na listu »enostransko poudarjanje Mahniča z vsemi slabimi lastnostmi, ki jih je grajal že Srebrnič«, »smešno presojanje splošno priznanih katoliških mislecev, predvsem pa avtoritativno sodbo, da »Avstrije nista pokopala zunanjepolitični položaj in vojaška sila Nemčije, marveč pomanjkanje — katoliške akcije.« »Delavska pravica« zaključuje svoja izvajanja takole: »V vsem navedenem je polno netočnosti, neresnic m krrvičnosti. Mislimo, da prava katoliška načelnost nikoli ne sme in ne more zavajati do krivičnosti in neresnice, do nekih tercialskih nami gavan j o vsem, kar mu ne ugaja, če se to dogaja, potem je dvomljiva duhovna zrelost in rast tistih, ki po takih potih hodijo,.. Sedaj nam je postalo jasno, odkod tolika jasnost v glavah naših vplivnih možf«
Za cettbat — učiteljic
Na učiteljskem kongresu v Zagrebu je bila, kakor znano, na dnevnem redu tudi razprava o odpravi celibata učiteljic O I tej zahtevi, da se odpravi celibat učiteljic, piše sdaj »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šarića, in pravi: »...Deset tisoč je učiteljic v Jugoslaviju mladih in starih. A vse te se hočejo omo-ztti. Niso bile rojene, da bi ostale device. a// da se mučijo z ušivo deco, marveč da tudi one vedo, da so žive. Pa bi ne vedete, da so žive brez stasitega možakarja. Ako jo nate niTfcHn»i i mfmijam, nam za-
Ljubljene, 4. oktobra V Ljubljani imajo    privatni detektivi
precej posla, ker je t mestu precej nezvestih zakonskih žen. Zdaj je prišlo nekako v modo, da varani zakonski možje najamejo zasebnega detektiva, ki zalezuje nezvesto ženo in skuša dobiti dokaze. Pa tudi varane zakonske žene se poslužujejo zasebnih detektivov, ki zalezujejo zakonske može po kavarnah, restavracijah in skritih poteh.
Nekateri ne zaupajo domačim zasebnim detektivom. Nedavno je neki zakonec poklical iz Zagreba zasebnega detektiva, da bi razkrinkal njegovo ženo. Detektiv je prišel in se je moral po Ljubljani najpreje razgledati, ker našega mesta ni poznal. To je trajalo dva dni. V teh dveh dneh je spoznal tudi nezvesto ženo. Varani mož mu jo je pokazal. Spoznal je tudi domnev« nega zapeljivca. Tudi tega mu je varani mož pokazal na cesti. Tretji dan je Sel detektiv iz Zagreba ne delo. Zasačil je zapeljivca in nezvesto ženo v neki kavarni. Opazoval ju je nekaj časa, potem je pa brt telefoniral možu v pisarno. Medtem ko je detektiv telefoniral, je varana žena z za-peljivcem izginila kakor kafra. Četrti dan ie zagrebški detektiv dobil preganjani par zopet na muho. Vse je šlo po sreči, tako se je vsaj zdelo. Poklical je detektiv va-ranega moža in varani mož je dejal, ko mu je detektiv pokazal lepo ženo z za-peljivcem, da ta dama žal m njegova žena. Peti dan je detektiv predloži1 varanemu možu račun. Mož je odštel 6 jurjev. detektiv pa se je odpeljal s prvim vlakom nazaj v Zagreb Ni to lahek posel, poznati je treba teren.
Tako pridemo do paragrafa 292 našega kazenskega zakonika. Doslej ga Se nismo omenili, ker se ta paragraf ne tiče državnega tožilca. Delikt po § 292 k. z. se začne namreč preganjati samo na zasebno tožbo. Paragraf sam pa pravi, da se kaznuje z zaporom do enega leta mož ali žena zaradi prešuštva, ki bi ga eden izmed njiju zagrešil z drugo osebo, a tudi ta druga oseba se kaznuje z isto kaznijo. Prvotno je bila za delikt po tem paragrafu zagrožena kazen do dveh let. pozneje jo je zakonodajalec omilil na eno leto. Kazensko preganjanje je izključeno, pravi nadalje paragraf, če sta bila zakonca pred storjenim pušustvoro pravomoćno ločena od mize in postelje. S smrtjo razžaljenega moža ali razžaljene žene prestane pravica do tožbe. Če sta živela zakonca v času. ko se je izvršilo prešuštvo, ločeno, sme sodišče storilca tudi oprostiti vsake kazni.
Nesloga tlači
Mirna peč, 3. oktobra Ze davno bi lahko imeli v Mirni peči elektriko, če bi bili ljudje složni. V Trebnjem in v okolici so jo imeli že lani, v Mirni peči je pa še danes nimamo. Kdaj so že pritiskali, da bi jo napeljali. In res se ljudje spravijo skupaj, da bi se domenili. Toda s sestankom so kmalu pri kraju. Ako sproži eden predlog, ki drugim ni všeč, se skregajo in razidejo. Prepirali so se tako dolgo, da so že 12. septembra napeljali skozi Mirno peč samo vod v druge kraje, Mirna peč pa je ostala brez elektrike. Upaj mo pa, da se bodo sporazumeli, saj delajo že transformator, ki je že nad polovico dograjen.
Možje, bodite složni in delajte skupaj, kajti brez tega ni Se nihče prišel daleč! Sloga jači, nesloga tlači, to je že star pregovor.
Gore jeseni
Ljubljana, 4. oktobra Na gorenjsko in na kamniško stran vabijo v prijetnih solnčnih jesenskih dnevih vršaci planin. Planinec ne more n daljave mirno gledati planinske prirode, ker ga vrhovi mi če j o in odhiteti mora v njihov objem. V planinah vlada v pestrem jesenskem času samota, tišina med skalovjem Planinca plaši poredkoma padec proti dolini hitečega kamna a!i kratek oster krik planinske ptice visoko nad skalami Majhni beli obla oki se podijo iz enega vrba proti drugemu, globoko v dolini sanja temno jezero, njegove okoliške strmine se ogledujejo v bleščečem zrcalu jezerske gladine.
Edinstven je počitek na vrhu. Okrog tn okrog se ponujajo očesu lepote jesenske narave. Daleč v dolini se svetlikajo zlato rdeče jesenske bukve med temnim zelenilom smrekovega gozda. Prav v dolini se igrajo v solnčni svetlobi strnišča, s katerih so spravili jesenske pridelke. Iz nad travnika se vije dim pastirskega ognja. Ozračje je polno miline ter vse drugačno kot med razgretimi skalami v julijski vročini ali v mrazu zimskih dni.
Kam naj krenemo sedaj v naših planinah? Planinske postojanke SPD so deloma Še oskrbovane, tako da nudijo potrebna zavetišča na jesenskih planinskih turah. Ne-oskrbovane so v Trigavskem pogorju AJek-
to nune. In tudi nočejo biti. Te protina-ravne nemožnosti je treba zopet vrači v srednji vek, odkoder so prišle. Na moreš biti drugim pedagog, ako sebi nisi prijatelj. Davno je že rekel pametni svet, da je Bog sebi najprej brado ustvarit. Torej razumete-li? Deset tisoč učiteljic hoče dobiti »moralno satisfakcijo« in »idealno duševno življenje«, t. j. da se omoži In da ima dve plači. Sete potem se bo naše šot-stvo razcvetelo.*. Gangster ji bodo izginili in krepost bo zakraljevala na vsakem oglu naše lepe domovine •.. Evo. zato /e prišla na transparent kot prva zahteva: »Zahtevamo odpravo celibata!« U h, pravijo, skoraj bi se bit Zagreb podrl, tako so gospodične, stare in mlade kričale: »Zahtevamo, zahtevamo!« Bil je delirij pedagoškega navdušenja. Delirij do iznemoglosti.« — Menimo, da je celibat vobče tako resno, v življenje posegajoče vprašanje, da bi se ne smelo s cinizmom in ironijo raz pravi jati o njem!
Nenavaden prizor se nudi v senatni dvorani, če sedi toži tel j, to je varani mol, poleg svojega advokata, ki zavzame mesto državnega tožilca, na zatožni klopi pa sedita prešuštnik in prešustnica. Saj so redki taki prizori na sodišču. Rasprave so v takih primerih seveda tajne. Iz razlogov javne morale, pravijo na sodni it
Razprava, ki jo imamo v mislih, je bila samo zadnje dejanje dolge »tonje Storija se je začela z moževo ljubosumnostjo in z ženino koketnostjo. Tako se take zadeve vedno prične. Zena je kmalu bila moževe ljubosumnosti sita do grla in se je z otrokom preselila k staršem. S tem dnem se je pa začelo tudi njeno preganjanje. Žena je imela prijatelja, s katerim se je včasih sestala, toda nikoli ne z njim samim, temveč le v družbi. Preobrat je nastal, ko je brat tega prijatelja prinesel možu ljubavna pisma, ki jih je Žena pisale prijatelju. Zahteval je za pisma 15.000 din odškodnine. Ko je bil prinašalec pisem že prepričan, da bo imel v naslednjem trenutku 15 jurjev v žepu, ga je prijel uradni detektiv in mu pisma zaplenil. Potem je šlo naprej do ločitvene tožbe in tudi do tožbe proti ženi in prijatelju zaradi prešuštva. Oba sta bila oproščena Mož ni odnehal. Pritožil se ie proti oprostilni razsodbi m žena ter njen prijatelj sta morala še drugič sesti na zatožno klop.
Glavna priča je bil seveda zasebni detektiv, ki ga je varani mož najel. Detektiv je opazoval neke noči okoli hiše. \ kateri je žena stanovala. Okoli polnoči je prišla žena s prijateljem, povabila ga ie v hišo. zavese so bile same na po! spuščene, detektiv je lahko opazoval, kai se godi v stanovanju. Tiček je bil ujet Detektrv je brž poklical moža. Z grožnjami :n silo je mož ob spremstvu stražnika vdrl v hišo, preiskali so vse. zapeliivca in prešušr-nika ni bilo nikjer Čakali so do jutra. Žena je zapustila hišo zgodaj zjutraj, prijatelja pa ni bilo. izginil je, kakor da bi se vdrl živ v zemljo.
Obtoženec je mirno pojasnil da je bil tisti večer res pri obtožertki. Povabila ga je na črno kavo v hiši njenega očeta, za kar ima polno pravico Ko je kavo izpn in se še pomenil o tem tn onem. je odšel domov. Ni kriv. ako ga je zasebni detektiv videl, ko je stopil v hišo. in da ga ni videl, ko je hišo zapustil. Obtoženca sta bila zopet oproščena.
Kakor rečeno, posel ni lahek za zasebne detektive, poznati je treba teren. Teren, to je problem.
sandrov dom, Staničeva koča tn Vodnikova koča, so pa zato do 4. oktobra oskrbovane Triglavski dom na Kredarici m koča pri Triglavskih jezerih, ki se zapro tega dne do pričetka zimske serije. Orožnova koča na Črni Prsti ni več oskrbovana, tudi je že zaprta Krekova koča na Ratitovcu Erjavčeva koča na Vršiču bo stalno oskrbovana do 10. oktobra, nato v oktobru ob nedeljah in praznikih, neoskrbovana ves november do pričetka zimske sezije Sielno pa je odprt Dom na Komni ter Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. V Kamniških planinah je žc zaprta Češka koča. Ob nedeljah in praznikih pa bo do konca oktobra dostopna Coj zova koča na Jermanovih vratih (Kamniškem sedlu), stalno pa skozi vse leto uživate gostoljubje na Krvavcu, v koči na Veliki planini in v Domu v Kamniški Bistrici. Izbira je torej dovolj velika, planinci, obiščite planine, ki so v jesenskem čaru polne izrednih lepot.
Požar
Mirna peč, 4. oktobra V četrtek so imeli na Vrh peči pri Mirni peči požar. Gorelo je pri posestniku Ka-ferletu, ki mu je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje. Goreti je začelo ob devetih in ogenj se je kmalu razširil s hiše ie na gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Kako je ogenj nastal, ni znano. Eni domnevajo, da se je prenesel s krušne peči, ki je bila bas močno razbeljena, ker je gospodinja pekla kruh, drugi pa pravijo, da nI jelo goreti pri peči, temveč na drugem koncu in da torej ne more biti vzrok preveč zakurjena krušna peč. Skoda je občutna, zlasti zato ker je gospodar siromašen m si bo moral pri trgovati od ust, če bo hotel zgraditi novo hišo.
Iz Gonile Radgone
— Požar. V petek dopoldne je ogenj vpepelil domačijo Lovrenca Cizerja na Ivanjševskem vrhu. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je pričelo goreti v gospodarskem poslopju in ker sta bila hiša in gospodarsko poslopje pod eno streho ter vrhu tega še s slamo krita, se je ogenj z vso naglico razširil. Domači so si jedva rešili živino In Obleko, med tem ko je pohištvo to gospodarsko orodje uničil požar. Domneva se. da Je bil ogenj podtaknjen, škoda je občutna, zlasti ker je bilo poslopje zelo nizko zavarovano.
— V nemški Radgoni je bil 2. oktobra t. 1. pokopan Štefan Kaufman, ki je umri v starosti 72 let Pokojni je bil doma iz Prekmurja, pač pa je bH že dolga leta pred vojno v Radgoni, kjer je vodil trgovino z zeleznino, smodnikom to orožjem, fo smrti prejšnjega župana dr. Kamnikerja je zasedel župansko mesto ter županova! Rad-gončanom do 14. julija 1934, ko je to mesto iz zdravstvenih ozirov odložil.
— V zimskem voznem redu je predviden nov par vlakov na progi Gornja Radgona—Ljutomer, to sicer se bo vračal iz Ljutomera ob 6.10 s prihodom v Gornjo Radgono ob 6.51, iz Gornje Radgone pa bo odhajal ob 7.01 a prihodom v Ljutomer ob 7.42. Ta par vlakov je namenjen pred vsem tolarjem, ki bodo obiskovali meščanske iole v Gornji Radgoni to Ljutomeru.
— V obmejnem ozemlja na nemški strani ujeta dva Žida. V vasi 2etinci (Sichel-dorf) pri nemški Radgoni je službujoči orožnik aretiral dve osebi zaradi sumljivega vedenja. Tskszalo se je, dasta to Ud
Josef Rosenberg in njegova spremljevalka Ana Spita, ki sta prispela a Dunaja. Oba sta mat brea potnih listov, pač pa sta imela a seboj precej nemškega in jugoslo-venaksga denarja. Trka salo aa je, da sta s pomočjo tretje oaab iz aetincev hotela ponoči prekoračiti mejo pri GederoveJh in pobegniti v Jugoslavijo. Odvedena sta bila v zapore okrajnega glavarstva v Upnico. (LeibnttB).
Glas iz Most
LJubljana, 4. oktobra Moaeani smo zek> skromni, pač pa, kadar gre za vprašanje naših uličnih razmer, ae prav radi jasno oglašamo. V Brezi s potrebami prebivalcev Most bi radi tudi danes opozorili merodajne činitelje na sledeče:
V Mostah je Krekova ulica, ki pa še ni vsa odprta in dograjena, da bi vezala Moste z Zaloško cesto. Dograditev te važne ulice ovira baje neka tukajšnja posestnica, ki noče odstopiti dela svoje njive, preko katere je projektirana Krekova ulica. Krekova ulica je za ta del moščanskega prebivalstva velike važnosti, ker vodi po nji najkrajša pot do tako važnih ustanov kakor so šola. lekarna, farna moščanska cerkev pa tudi razne trgovine ob Zaloški cesti.
V zvezi s tem vprašanjem Je tudi del Slapničarjeve ulice, ki je ravno iz omenjenih razlogov mnogo preozka za sedanji promet. Radi preozke ceste v tem delu
Slapničarjeve ulice preti nevarnost pešcem kakor tudi voznemu prometu.
Da se nam omogoči odstraniti naše ulične ovire, prosimo merodajne činitelje, posebno pa posestnico dotičnega zemljišča, da odstopi mestni občini del njive, da se končno odpre in dokonča tako važna prometna ulica. Av.—Ta,
Nase Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek. 4. oktobra: Veriga. Red A Sreda. 5. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Izven
Četrtek. 6. oktobra: Izsiljena ženitev. Ljubezen - zdravnik. Red Četrtek.
Petek. 7. oktobra: zaprto
Sobota, 8. oktobra: Potopljeni svet. Premiera. Premierski abonma
Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven
Flnžgar je najpopularnejši ljudski dramatik. Njegova dela se odlikujejo s prikupnim realizmom imajo moralno vrednoto in tudi rahlo dan vzgojen smoter. To velja v polni meri tudi za njegovo »Verigo«, ki je slika življenja na naš; vasi. Vsi kmečki liki *o odlično podani v izvedbi naših dramskih ^hnov. zato je imelo tudi delo nafleoši uspeh. V premierski zasedb' se bo vprizorila * Ve riga« drevi za red A.
»Potor»lieni svet« je naslov izvirne slovenske drame, katere krstna predstava bo v soboto dne 8. t. m. v ljublianski drami. Drama prikazuie konflikt človeka, k? skuša naiti pravo razmerle do Življenia. Glavno moško vloero bo ''gral g. Debevee. nada-Hp bodo naslonili: tra. Saričeva Danilova, V Tuvanova. Greerorin in Sever. Dramo bo rpžiral režiser Debevec.
OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 4. oktobra: Boris Godunov. Red B Sreda. 5. oktobra. Ero z onega sveta. Red Sreda
Četrtek,   6.   oktobra  Na  sinjem Jadranu.
Premiera.  Premierski abonma Petek, 7. oktobra, zaprto Sobota:  8.  oktobra:  Na sinjem Jadranu.
Izven
Nedelja, 9. oktobra: Tosca.    Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov, članica Metropolitan opere v New Torku. Izven *
»Na sinjem Jadranu« je prva operetna noviteta, ki bo uvrščena v letošnji repertoar. Glasbo je napisal mladi češki avtor Edvard Gloz. ki živ? stalno v Zagrebu. Glasba je izredno melodiozna, dejanje pa se vrši na našem Jadranu v mestu Biogradu na moru. Glavne vloge so v rokah ge. Poličeve, Barbičeve. Japljeve, Rakarjeve, gg.: Sancina, Pečka. Zupana, Golovina in J. Rusa. Delo bo zrežiral D. Zupan. Dirigiral bo kapelnik Zebre. Premiera bo v četrtek za Prem:erski abonma.
Iz Celf a
—c Bolničarski tečaj bo otvoril s reski odbor Rdečega križa v Celju v začetku novembra. Prijave sprejemata do 20. t. m. šolska upraviteljica v p. gdč. Ivanka Zupančičeva, Celje. Kolenčeva uHca 6-m. ta zaščitna sestra gdč. Fr. ZavrSnikova, mestno poglavarstvo, soba štev. 23.
—e Sreski odbor Rdečega krita vueijn bo tudi letos zbiral o Vseh svetih na obeh celjskih pokopališčih prispevke za Rdeči križ.
—c 2rtev napadalca. Te dni je neki fant napadel 141etno Katarino Podgorškovo s Konjskega pri smartnem v Rožni dolini, ko je pobirala jabolka pri sosedu. Fant je pahnil Podgorškovo na tla, Podgorškova si je pri padcu zlomila evo roko v ramenu. Dekleta so oddali v celjsko bolnico.
_c Nesreča ne počiva. Ko je spravljal
Slletni drvar Franc Mlačnik iz Podvolov-jeka pri Lučah v petek les v gozd, je padel težak hlod nanj ta mu zlomil levo nogo. Na Ponikvi je padla SOletna posestnica Marija Podgorškova doma po stopnicah in si zlomila levo roko v zapestju. Te dni je padel 411etni drogist Ivan Ramšak iz Zagreba na cesti na Vranskem tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Vaja za zatemnitev Ceija preložena! Za danes in jutri napovedana vaja z» zatemnitev Celja Je preložena za nedoločen čas
-^c Predavanj* na LJodsSeui vseučilišču se bedo v kratkem pričeta. Ljudsko vseučilišče bo tudi priredilo dve predznanji v proslavo 20 letnice Jugoslavije ta v počastitev smrti Ivana Cankarja ter pedagoški tečaj.
—c Iz celjske statistike, V meseca septembru je obiskalo Celje 1187 tujcev gg Jugoslovenov in 245 tooeemcev) nasproti 1686 v letošnjem avgustu in 1188 v lanskem septembru. V preteklem mesecu Je umrlo v Oerju 36 oseb in sicer 10 y mestu in 26 v javni bolnici. Pri celjski borz* dela se je od 21. do 30. septembra na novo prijavilo 49 brezposetam, delo je bilo ponujeno za 15 oseb, posredovanj je bflo 18, odpotovalo je 21, odpadlo 10 oseb. Dne 1 oktobra >» ostalo ▼ evidenci 900 brenpp>
semdh (156 mehkih in 64 žensk) nasproti istemu številu 220 (157 moškim m 63 ženskam j dne 20 sepiembia. Dck> dobijo po 1 peK, čevljar in tesar, 2 hlapca, 8 kuharic, e služkinj. 4 kmecJee dekle, 2 natakarici in l sobarica.
fie/e?x*»t€*a
KOLEDAR
Danes:    Torek.   4. oktobra katoličani:
Frančišek AslSki
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen v džungli Kino Sloga: Kompromitirana nevesta Kino Union: Skrivnost Maginotove črte
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Leustek,  Resljeva  cesta 1.
Bahovec, Kongresni trg 12  in Nada Ko-
motar, Vič — Tržaška cesta.
Gospod urednik! Zahvaljujemo se Vram, da ste v »Slovenskem Narodu* z dne 30. septembra priobčili prav primeren članetc glede kajenja po vlakih in Vas prosimo, da blagovolite priobčiti še tele vrstice:
Prav tako, ali celo bolj, pa je vredno vse graje kajenje po naših javnih uradih in denarnih za\rodih, kjer imajo uradniki posla s strankami. — Te dni sem imel opravka v likvidaturi nekega ljubljanskega urada. Tu je bila vsa velik h dvorana polna dima, da si jedva še razločeval posamezne uslužbence, ki so opravljali v gostem dimu s\*oje uradne pos>e. Kmalu nato sem prišel v neko hranilnico, tudi tukaj imajo nekateri poslujoči uradniki smje goreče čike v ustih, medtem ko strežejo strankam. In takih zgledov imamo po Ljubljani tudi po drugih ja\'nth uradih vse polno. Ko bi gg. uradniki vedeli, kako grdo in prezirljivo ter direktno žaljivo je prekladanje tega po\'sem nepotrebnega čika iz roke v usta in obratno, bi io grdo razvade že zdavnaj sami opustili, ker pa tega, kakor kaže. sami ne bodo storili, apeliramo na merodajne faktor ie. da kajo v javnih prostorih, kjer imajo uslužbenci opravka s strankami, strogo prepovedo. Upamo in pričakujemo!
Iz Kranja
— Blokiraju- aparate. Naša pošta se je zadnje čase modernizirala. Dobila je moderen brzojavni aparat, ki pa zvečer vsem sosedom povzroča hude motnje. Zlasti okrog 10. ure je vsako poslušanje radija v soseščini nemogoče. Zato bi bilo prav. če bi pošta, katere naloga in dolžnost je, da preganja tudi druge motilce radijskih sprejemov, še sama poskrbela za svoje aparate, da ne bodo povzročali motenj.
— Kranjska gimnazija šteje letos 672 učencev in učenk in sicer je fantov 432, deklet pa 240, to je cca 60 manj kot lani. Višji razredi štejejo 170 učencev in učenk. Vseh oddelkov šteje letos gimnazija 16, Lani jih je bilo 18.
— Napredek cestnega odbora. Kranjski sreski cestni odbor je dosedaj bil nastanjen po tujih prostorih, tako pisarna, kot skladišča, kar je b-lo jako neprikladno, na inventarju pa se je delala škoda. Cestni odbor je pred kratkim kupil ob cesti na Kokrico od g. Col je hišo in vrt. Vsa parcela meri 1200 kv. m in je veljala s hišo vred din 123.000.—. Kupčija je že potrjena s strani banske uprave in torej pravnove-ljavna. Sedanja hiša se bo uporabila za skladišča in garaže, spodaj ob cesti pa se bo zgrad;la nova stavba, v katere pritličju se bo nahajala pisarna, zgoraj pa stanovanja. Cestni odbor ima sedaj Že precej inventarja, svoj valjar, avtomobil in veliko drugega orodja, ki sedaj ni nikjer imelo pravega mesta in je bilo razmetano okrog. Obenem se bo prhranilo precej denarja na odpadli najemnini. Nakup lastne hiše in parcele za bodočo stavbo pomeni za cestni odbor velik napredek in dokaz smotrnega gospodarstva.
— Pokopališče bodo gradili. Naš list je že podrobno poročal o licitac-ji za gradnjo pokopališča, katero se je udeležilo 6 ponudnikov. Občinsko predstojništvo je oddalo dela najcenejšemu ponudniku Kavki Karlu, graditelju lesenega mostu Čez Kokro, za vsoto din 385.000.—. Z delom se prične v najkrajšem času, ker ni nobene ov^re več. Gradbena dela obsegajo napravo ograje, portala, križa in grobišč. Verjetno je ,da bodo do zime v glavnem dela že končana.
— Kako je s kopališčem? V poročilu o zadnji občinski seji smo že povedali, da je občina kupila zemljišče za kopališče v Strafaeci dolini in da je po odobritvi kupčije s strani občinskega odbora sedaj vprašanje zemljišč rešeno. Načrti se pa nahajajo pri banski upravi, da jih potrdi. Kakor hitro bo občina imela v rokah načrte in proračun, bo razpisala komisijsko razpravo in licitacijo.
_Zlato kupuje B. Rangus zlatar, Kranj.
Glej vsak dan inserat v oglasnem delu lista!
Iz škofje Loke
_ Sožalje Saveze, SKJ. Mimo neštetih
dokazov sočuvstvovanja in sozalja, ki jih je prejel škofjeloški Sokol ob smrti svojega staroste br. Dolenca, je izrazil svoje sožalje tudi Savez SKJ, ki je naslovil našemu društvu naslednje besede: Iskreno sočuvstvujemo v tugi za dragim bratom starešino. Naj mu je med Sokoli večen spomin in večna slava. SAVEZ.
— Nevarno srečanje. Blizu Balantove-ga dvorišča v Kapucinskem predmestju je prišlo v petek popoldne do nevarnega srečanja dveh avtomobilov. S Trate proti škof ji Loki je vozil manjši vojaški tovorni avto, od nasprotne strani je pa privozil avto nekega našega industrijca. Tovorni avto je hotel na dvorišče, pred pošto pa je krenil z desne strani ceste na levo, medtem ko je vozil avto industrijca pravilno. Prišlo je, kakor vse kaže, po krivdi vojaškega Šoferja do karambola. Posebne nesreče ni bflo. Indu stri jcevemu avtu je skrivilo blatnike, mu poškodovalo hičL udrlo mrežo pred Ma/fllnikom in utrlo stotnik, vojaškemu avtu pa je tzrštospredr-nje kolo.
— Ped ▼** Je prane. Te dni je peljala Marija Logondrova tz VhAoga proti domu kol krompkrja. It šareča pa je hotela, da ja prišla pod ▼oa, ker aa j* je splazil voL Eno ooap jI ja noto zJosnOo, tajaj da Ja anjaajfc tanjam jt*1 ▼ bcatnja.
Danes zadnja prUtka ! Ne <*>19-111 X1- vri I
^enarp^^t^^ Skrivnost Maginotove črte I
vt na meji med Francijo In Nemčijo. V gL vlogi Vera Korene m Victor Francen. ■
KINO UNION, tel. 22-21 g
DNEVNE VESTI
— Seja komisije za proučevanje narodnega življenja. V ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je imela komisija za proučevanje narodnega življenja prvo sejo pod predsedstvom načelnika sanitetnega oddelka Ivaniča. Obravnavala so se razna vprašanja v okviru programa dela. Komisija ima nalogo ugotoviti v koliko vplivajo zunanji In notranji činitelji ugodno ali neugodno za razvoj našega našega naroda ter njegove rasne biološke posebnosti, in sicer ne samo telesno, ampak tudi duševno in moralno. Te ugotovitve bodo služile za podlago zdravstvenih reform, odgovarjajočih stvarnim potrebam. To delo se bo organiziralo po vseh banovinah, in k temu bodo pritegnjeni strokovnjaki z raznih področij narodnega življenja.
— Občni zbor JugoslovensKega šumarskoga združenja. V nedeljo je imelo Ju-£Toslovensko šumarsko združenje v Vin-kovcih svoj 62. redni letni občni zbor. Na polju gozdarstva bi bilo pri nas storiti še mnogo, je naglašal predsednik Združenja Petrovič. Veliko škodo trpi naSe gozdno gospodarstvo, ker mnoga privatna gozdna velposestnik Milan Lenarčič.
voljena je bila nova uprava Združenja. Za predsednika je bil izvoljen industrijalec in veleposstnik Milan Lenarčič.
— Kmečki dolgovi. Po uradnih podatkih so znašale plačane anuitete kmečkih dolgov do 31. avgusta 200.9 miljona odnosno 7.1 milijona več nego do 31. julija. Od tega je bilo vplačanih preko centrale PAB v Beogradu 32.1, preko filijale v Zagrebu 8.6, preko filiale v Ljubljani 12.5 In preko filiale v Sarajevu 4.1 milijona ali skupaj v tekočem letu 57.4 milijona.
Danes ob ZO.30 uri veiefllm
„Plešem za Tebe** in 3 žurnali — Kino Moste
— Nove ceste morajo biti široke 7 in ne
6 m. Ministrstvo javnih del je izdalo odlok, po katerem se mora gradnja modernih ceat v naši državi izpremeniti v toliko, ua morajo mti ceste široke 7 in ne 6 m kakor sc jih gradiii do sedaj. Na vsaki strani ceste mora biti po pol metra širok rob tudi asfaltiran. Cesti Beograd—Novi Sad—Subotica in Avala—Mladenovac—Topola bosta razširjeni za 1 m. Raza ritev ceste Beograd—Novi Sad bo veljala najmanj 10,000.000 din. Ce bi bili gradili takoj 7 m široko cesto, bi bili stroški seveda mnogo manjši. Po tem odloku bi morali razš-riti tudi cesto iz Ljubljane proti Kranju.
— Nova javna dela v pasivnih krajih-
Etoslej je dajala država vsako leto denar za nakup živil za pasivne in po suši prizadete kraje. Zdaj je pa vlada v načelu sklenila ta način podpiranja pasivnih krajev odpraviti. Namesto tega bo dovoljen višji kredit za javna dela v pasivnih krajih. S tem denarjem bodo občine plačevale delavce, zaposlene z javnimi delL O tem bo izšla posebna uredba.
— Mnogo Nemcev na Primorju. Na Rabu je bila letos zelo ugodna sezona, leto-viščarjev je bilo polovico več kakor lani. V začetku sezone je bilo mnogo čehoslo-vakov. pozneje so pa pritisnili Nemci. Proti koncu sezone je bilo na Rabu nad 2.000 tujcev.
— Poroka. Danes se poročita v Dobrni pri Celju gdč. Majda Jugova iz Ljubljane in g. Janez Kenda. hotelir na Pokljuki. Kot priči sta nevestin stric ing. arh. Stanislav Rohrmann in ženinov stric g. Franc Peternel. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Kompromitirana nevesta
Odlična in zabavna veseloigra.  Viktor de Kowa, Marija Andergast, Adela Sandrock KINO SLOGA. teL 27-30 ob 16., 19. tn 21 Danes poslednjlč !
— Seja delegacij naših borz. 7. in 8. t
m. bo v Novem Sadu jesenska seja delegacij vseh naših borz. Na seji bodo določeni splošni borzni tipi moke, obenem se bo pa obravnavalo vprašanje novih in izpopolnitve obstoječih predpisov glede borznih uzanc. Na dnevnem redu je pa Se več važnih problemov iz delokroga naših borz.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Sarajevu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Splitu 23. v Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku 22. v Ljubljani 20.4, na Rabu 20, v Mariboru 18.6 na Visu 18. Davi j? kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 11.2.
— Grozen zločin mlade služkinje, V Slovenskih Konjicah so orožniki odkrili strašen zločin. VDrezu pri Konjicah je oni dan nenadoma umrl posestniku Karlu Boboku 4 mesece star sinček. Očetu se je zdela sinčko-va smrt sumljiva in je obvestil o tem orožnike. Ti so kmalu prijeli neko 18 let staro služkinjo iz okolice Žreč, ki je priznala, da je otroka usmrtila, ker je preveč jokal, obenem je pa prignala, da je umorila še pet drugih otrok v starosti od 3 tednov do 6 mesecev. Morila jih je deloma iz maščevanja, dva nezakonska otroka svoje sestre, je pa umorila, ker ni hotela skrbeti za nju. Aretirano služkinjo so odpeljali v zapore  celjskega sodišča.
— Tatvina obleke v Mednem. V hišo posestnika Ivana Brodnika v Mednem pri št. Vidu so prišli ponoči vlomilci, ki so odnesli dve moški obleki, već srajc, klobuk in nekaj drugih predmetov. Šentviški orožniki so zlikovcem že na sledu.
— Nesreče. 12 letne mu posestnikovemu sinu Jožetu Pavčiču iz Fužin je nekdo vrgel v nogo sekiro. Snoči so prepeljali v bolnico 601etnega občinskega siromaka Jožefa Mestka iz Velikih Lašč. Na cesti pod Turjakom ga je podrl brezobziren kolesar in si je Mestek pretresel možgane. Iz Male vasi v kočevskem okraju pa so spravili v bolnico 291etnega delavca Pavla Perharja, ki mu je žaga odrezala več prstov na desnici. — lSletni posestnikov sin Alojz Skubic s Police pa je včeraj padel doma z voza in si zlomil levo nogo.
— Tri vagona polžev je Ho Is MedjH murja. Tudi letos so jeli kmetje po vsem
Medjimurju nabirati polže za izvoz v Francijo. Iz Medjimurja je šlo v Francijo letos že 3 vagone polžev. Zdaj je pa izvoz zastal, ker hočejo francoski izvozniki kupovati polže ceneje, kakor so jih pred dvoma letoma. V Medjimurju plačujejo trgovci kmetom polže po 1 do 1-50 din kg, izvozniki jin pa prodajajo po 2 do 2.50 din kilogram
— Stj.ro učiteljico je ubila. V Zemunu so našli v nedeljo mrtvo staro vpokojeno učiteljico Milico Mihajlovtčevo. Policija je kmalu našla zločiuko. Učiteljico je ubila njena po strežnica (beograjska »t-ouuaa« piše »bedinerka«) Milica Vujadinovlč, slu-žiteljica v ekspozituri OUZD v Zemunu. Ubila jo je s kladivom in ji odnesla 8.000
din, ki jih je bila starka dobila za najemnino. M*hajlovičeva je imela v Zemunu hišico, ki jo je oddajala v najem.
— Silno neurje. Iz Mirne peči na Dolenjskem nam poročajo, da je v nedeljo malone ves dan deževalo, popoldne je pa prinrumelo nad dolino neurje. Vlila se je silna ploha in voda je kmalu zalila več travnikov in njiv, da trpe kmetje precej škode. Pozni poljski pridelki so jeli gniti, ker je zemlja že preveč namočena,
— Težkega zločina osumljena, v vasi Brestovec blizu Varaždina je 47 letna Pa-vetič Amalija zastrupila in zadavila svojega 52 letnega moža Nikolo. Amalija je imela ljubavno razmerja z brivskim pomočnikom Slavkom Levkušem. Mož je zvedel za to in jel je pijančevati. V soboto je zopet popival in žena je bila z njim v krčmi. Zjutraj so pa našli moža mrtvega. Žena je odhitela k sosedom in jim po-v dala, da je mož nenadoma umrl. Sosedje so pa obvestili orožnike, ki so Amalijo in njenega ljubčka aretirali Po zaslišanju so Levkuša izpustili. Amalijo za izročili dr žavnemu tožilstvu, ker je osumljena, da je svojega moža zastruniia in zadavila.
— Skozi okno je skočila in M ubila. V Varaždinu je skočila v nedeljo zvečer skozi okno bomice 37 letna Marija Mudrin. Imela je hudo vročico. Zlomila si je hrbtenico in pretresla možgane, tako da je kmalu izdihnila.
— Zastrupiti se je hotela. V Zasrebu se j hotela v n^eljo zastrupiti služkinja Magda Turk. V stanovanju svojega gospodarja Križar-ovpkega je odmrla plinovod in legla na tla. Poprej je dobro zaprla okna in vrata, vendar je pa ljudem v sosedni sobi kmalu zasmrdelo po plinu. Služ k in jo so našli že onesveščeno in jo prepeljali v bolnico.
— Iz avtomobila je skočil in pr*š 1 pod vlak. Blizu Sarajeva se je pripetila v nedeljo težka prometna nesreča. Iz tovornega avtomobila je skočil delavec Aco Kurtali, ker se je bal da bi ne postal žrtev železniške nesreče. Na ovinku je namreč malo manjkalo, da vlak ni zavora 1 v tovorni avto. Kurtal je pa skočil baš pod vlak. ki ga je pregazfl.
— Zemlja je zasula rudarja. V varaždinsko bolnico so prepeljali rudarja Ivana Serneca, ki ga je zasula zemlja v rudniku Peklenica v Medjimurju. Ce bi mu ne bili takoj prihiteli na pomoč tovariši, bi se bil zadušil, tako bo pa morda ostal živ.
— 38 obtožencev in 113 prič. V Bjelovaru se bo še ta mesec zagovarjal pred sodiščem kmet Tomo Kosak s 37 soobto-ženci. Obravnava bo trajala nepretrgoma tri tedn«. Sodišče je povabilo 113 prič. Obtoženci odgovarjajo za 40 kaznivih dejanj, med njimi za več umorov. Umorili so tudi zagrebškega trgovca z orožjem Martina Borovnika, Za obravnavo vlada veliko zanimanje.
Iz Lfnblfane
—lj Josip Rojina na zadnji poti. Včeraj popoldne se je na Aleksandrovi cesti zbrala velika množica ljudi, ki so spremili mojstra Jožeta Rojino na njegovi zadnji poti. Zlasti veliko je bilo šišenčanov. Narodna čitalnica iz diske pa je bila 'zastopana z mnogimi člani in društveno zastavo. Pevci so pred hišo zapeli žalostlnko >Blagor mu«, nakar se je razvil ogromen žalni sprevod, ki je krenil po Aleksandrovi m Tvrševi cesti dalje proti pokopališču, kjer so položili krsto s pokojnikovimi zemskimi ostanki v rodbinsko grobnico.
—lj Telovadili tečaji TKD Atene začno redno v torek 4. oktobra v telovadnici Mestne ženske realne gimnazije na Bleiwei-sovi cesti (licej). Tečaji so ob torkih m četrtiklh. Za deco — vesela otroška ura — od 4. do 7. leta, od 16.30 do 17.30 —30 din mesečno, dijaški od 17.30 do 18.30 — 25 din mesečno, damski od 18.30 do 19.30 — 30 din mesečno. Vpisovanje v posamezne tečaje je ob ngoraj navedenih urah in dneh. Za deco razvedrilo m zaposlitev, za žene in dekleta možnost, da si ohranijo s primerno telovadbo telo gibčno, mlado in zdravo. Ortopedski zavod TKD Atene sprejema prijave vsak delavnik od 16 do 18. ure. Individuama pasivna telovadba ta telovadba na orodju po navodilu strokovnjaka primari ja ortopeda. Ma/ptža po predpisu.
—lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matic© obvešča tem potom starše, da je vpis na glasbeno šolo še vedno mogoč. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice. Gosposka ulica št. 8.
—lj Večerni trgovski tečaj na trgovskem ucflišču »Obristofov uC«i zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične v četrtek, dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Informacije in novi prospekti interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov.
_lj Pevski zbor Glasbene   Maoce bo
imel dre vi ob 20. uri redno pevsko vajo.
Odbor prosi vse in točno!
obmejnih estaei PDm   J-zI   nej. zlblja
—lj Tečaje na laščino in nemaflino začetne in nadaljevalne priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ob delavnikih v času od 19. do 21. ure, počenši z okto-. brom. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom. pritl'čje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
—lj Drevi ob 18. bo proOponsko predavanje v prostorih Ljubljanskega Sokola.
— lj Dobitke kina Unlona za obiskovalce i Firma lepote in mode«, je žreb razdelil takole: damski plašč dobi it. 3388, volneno bluzo št. 3856, modne čevlje št. 2622, damski dežnik št. 2154 m damski klobuk št. 3619 — Tisti, ki imajo vstopnice z označenimi številkami, naj se film preje zgiasijo v pisarni kina, da prevzamejo svoje dobitke.
—lj Tečaj za aloveMfco stenografijo, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v času od 19. do 21. ure, prične v oktobru. Tečaj bo brezplačen. Prijave v društveni pisarni Gregorčičeva ul. 27 med
8. in 14. uro.
—lj Roparski napad na iTuian. Pred dnevi okrog treh ponoči so trije neznanci napadli v drevoredu pred šolo na Prulah domov vračajočega se Alojzija Butinarja iz Male čolnarske ulice. En napadalec ga je pričel daviti, drugi mu je nastavil samokres, tretji pa mu je stikal po žepih ter mu vzel listnico s 650 din. Po ropu so napadalci izginili v temo in krenili najbrž nazaj proti mestu. Kakor pripoveduje Butinar, so bili vsi trije precej slabo Oblečeni.
—lj Tri tatvine koles. Antonu Prusu je nekdo odpeljal 600 din vredno kolo z dvorišča hiše št. 1 na Napoleonovem trgu. 500 din vredno kolo znamke »Tribuna« je nekdo ukradel Jakobu Snoju izpred neke hiše v Prečni ulici, Francetu Kuharju pa je bilo odpeljano 650 din vredno kolo izpred neke hiše na Krakovskem nasipu.
Avto povozil invalida
Maribor, 4. oktobra Snoči okrog 19 se je pripetila na Tez-nem blizu železniškega prehoda težka avtomobilska nesreča- čez Maistrovo ulico je bil namenjen 64 letni invalid Alojzij Kristan iz Pištele, stanujoč na tezenski Ptujski cesti. Ker je šel starček počasi čez cesto in je prav takrat privoaol večji tovorni avto, se mu ni mogel pravočasno umakniti. Avtomobil ga je podrl, da so mu sla sprednja kolesa čez prsni koš.
Kristan je obležal v krvi sredi ceste nezavesten, avl o*m obi list pa je nadaljeval svojo pot. Nezavestnega invalida so reševalci prepeljali v bolnico, kjer pa je zaradi hudih notranjih poškodb kmalu umrl. Vzrok smrti bo ugotovila obdukcija. Pokojnega Kristana je vse življenje spremljala zla usoda. Že večkrat je postal žrtev raznih nesreč, večkrat je bil povožen, enkrat je zmrznil v snegu in nekoč mu je tudi v mlinu popolnoma pohabilo roko.
Iz Maribora
— Čiščenje v Mariboru. Mariborska policija je začela čistiti med številnimi tu zaposlenimi inozemci, ki so se te dni morali javiti na policijskem uradu. Ugotovila je, da mnogi tujci sploh niso zaprosili za podaljšanje b'vanja v naši državi. Vse te bo policija odgonskim potom poslala preko meje. Med njimi je več mojstrov v tukajšnjih tekstilnih tvornicah, ki bodo morali zapustiti našo državo.
— Sreča v nesreči. Na Ptujski cesti bi se snoči kmalu pripetila usodna prometna nesreča, in je pripisati le srečnemu naključju, da ni zahtevala človeških žrtev. Po cesti se je peljal z avtomobilom zasebni uradnik Trop. Vozil je počasi, ko je nenadno z nekega dvorišča pridrvel splašen konj in se zaletel naravnost v avtomobil. Konj je razbil šipo, blatnik in svetilke, nato pa je treščil na levo stran. V nasprotnem primeru bi se bil avtomobil gotovo prekucnil.
— Rizi ko dela. V bolnico so prepeljali 321etnega delavca Josipa Hraša iz Pobrežja Stanko Vrazova ulica, ki se je med delom težko ponesrečil v Mautnerjevi tekstilni tvornici. Zaposlen je bil pri takozvanem strgalnem stroju, kamor mu je po nesrečnem naključju zdrsnila desna roka. Se
prodno so mogli odklopiti električni tok za pogon stroja, je isti že opravil svoje delo. Nesrečnemu delavcu je zdrobilo roko do zapestja.
— Perutninarska razstava bo še v oktobru v Uru onu. Na razstavi, ki bo odprta 12 dni, bo zbrana perutnina iz vse banovine.
— Zeparska sodrga. Tkalki Mariji Kur-nikovi je izmaknil nekdo denarnico z 80 din. Policija je drznemu žeparju že na sledu.
— Uradni dan Zbornice sa TOI v Maribora ne bo v sredo, ampak v četrtek v pisarni Združenja trgovcev za mesto Maribor v Jurčičevi ulici 8.
— Posrečena zamisel tedna grozdja. Ze takoj prvi dan se je pokazala upravičenost tedna grozdja v Mariboru. Včeraj dopoldne so pripravljeno grozdje v nekaj urah razprodali. Naval mariborskih gospodinj je bil izredno velik. Prodali so za okrog 10 tisoč din grozdja.
Iz Lftttomera
— Dobrotnik kulturnih in Humanih organizacij. Ljutomerski trgovec in posestnik Fran Seršen, znani sokolski in nacionalni borec, ki ie umrl 16. julija v Zagrebu, je tudi v svojih zadnjih dneh mislil na kulturne, nacionalne in numane organizacije Ljutomera ter je v oporoki določil, da se iz njegove obširne zapuščine da 25.000 din Vodnikovi družbi, 25.000 din Ci-ril-Metodovi družbi, 25.000 din gasilski četi v Ljutomeru, 25.000 din Olepševalnemu društvu v Ljutomeru in 25.000 din občinskim revežem. Pokojni tudi na sokolsko organizacijo ni pozabil. Tudi s tem si je postavil pokojni Franček trajen spomenik, obdarovana društva pa ga bodo ohranila v hvaležnem spominu, saj je tudi ob smrti pokazal, da je bil velik rodoljub in najkrepkejši steber nacionalnega življenja v Ljutomeru.
— čakajte s trgatvijo. Lepo vreme zadnjih 14 dni je dalo grozdju mnogo slad-kobe, kar je zapeljalo nekatere, da so že začeli s trgatvijo. Ni še trgatve čas. Star pregovor pravi, da je grozdje najslajše ob Terezijem. Tega se tudi držimo letos, zlasti še, če bo vreme ugodno, da ne bo večjega gnitja.
— Bolezni. Z jesenjo se je pojavilo precej primerov bolezni, zlasti nalezljivih. Davici se je sedaj pridružila še škrlatica, dočim je malarija že skoraj v vsaki obmurski vasi.
— ge vedno kontumac radi slinavke.
Kontumac radi slinavke in parkljevke še vedno traja, s čimer so prizadeti naši posestniki, ki imajo govedo kot vprežno živino. Na polju se je začelo delo, po-spravljanie krompirja, koruze in sejanje ozimine. Za ta dela si morajo sedaj tisti, ki ne smejo na polje z govejo živino, najeti tuje voznike, da jim opravijo nujna dela s konji.
— Zimski vozni red. S 3. oktobrom je stopil v veljavo zimski vozni red, ki nam prinaša na progi Ljutomer-Rad gona nekatere spremembe, ki niso označene na voznem redu. Tzostaneta mešana vlaka št.
8832 (odhod iz Ljutomera 8.11) n
8831 (odhod iz Radgone ob 17.19) vozi. t. pa zato osebna vlaka ftt. 8812 in a2S/. Vlak št. 8812 odhaja iz Ljutome:,i 00 U I in vlak št. 8837 iz Radgone ob 17.40. VI:- e št. 8818 odhaja iz Ljutomera ob 6.10 ia vlak št. 8819 iz Gornje Radgone ob fJ hitrostjo, ni mogel nobeden svojega vo:!a
Iz Radeč
— Našim cenjenim naročnikom v v d-nost. Te dni so dobili vsi naša naročniki pok>žnice Na$>roSamo jih, da poravnajo naročnino, zlasti oni, ki ao v zaostanku po več mesecev. Pri tem zopet ponavljamo, da lahko plačajo najxkčnino budi pri g. Antonu Kosu v Radečah št. 33. G. Kos zbira naročnino v svoji trgovini do 8. vsakega meseca, nakar jo nakaže s skupno položnico upravndstjvu »^Stonenaftoega Naroda«. Pri njem se lahko zglass tudi novi naročniki. Plačajte mu samo 12 dan, naslednji dan boste dobili >Slovenski Narode dostavljen že na dom in to Lakoj po prihodu poštnega prevoznika, t. j. okrog pol štirih popoldne. Naročajte, širite in Čitajte »Slovenski Narod«, saj je to edini slovenski popoldanski dnevni*, ki izhaja že nad 70 let t* r priobčuje zanimive in najnovejše veSti iz zunanjega sveta z najaktualnejšimi političnimi članki ter je poleg teg^ najbolje informiran U*t Iz v»-ga Zasavja. Zato ne odlašajte In plačajte še danes pri g. Kosu 12 din za naročnino.
— Letošnja letina. Naši kmetovalci so pričeli pospravljati pol jeke pridelke. Krom pir so povečini že pospravi h. Je lep m debel, samo da je leto« kakor vsa pridelki zelo podvržen gnitju Sadna letina pa je slaba. Jabolk ne dobiš skoraj nikj-r. Zato jih češče pripeljejo sadjarji iz St. Ru-perta, št. Janža in drugod, ki pa so zelo draga. Za V-% zahtevajo po 2.75 -lin do 3 din ali pa še več. V Svibnem so jabolka lepe vrste po 3.50 din, kar j* precej drago za naš sadjarski okoliš. Zelo dobro pa obeta vinska letina. Pretekli teden so pričeli s trgatvijo. Grozdje trna v sebi mnogo trsaega sladkorja. Mošt Jg sladek, vino bo močno. Pridelek je obilen. Vinogradniki so z vinsko letino zadovoljni.
— Prekinitev pouica na tukajšnji ljudski fcoli. Zaradi ogromnega dela. ki ga imajo naši kmetovalci pri pospravljanju poljskih pridelkov in zaradi trgatve j* upraviteljatrvo tukajšnje ljudske šole ugodilo splošni želji kmetovalcev ter v sporazumu s k rajnim šolskim odborom sklicujoč se na ministrski odlok odredilo prekinitev šolskega pouka od 3. do vštevši 8. oktobra. Osnovnošolska mladina bo lahko tako pomagala svojim staršem pri pospravljanju poljskih pridelkov, kar vaj raj topleje pozdravljajo. Redni pouk se zopet prične v ponedeljek 10. t. m.
ŠKRIPAJOČI ČEVLJI
— Čuj, prijatelj, tebi pa čevlji škriplje-jo. Gotovo jih nisi plačal.
— Če bi bilo tako, bi mi morala škripati tudi obleka.
IJetJe d. d.
»JADRAN« avtobusno
LJUBLJANA
VOZNI RED
PROGA LJUBLJANA—KOČEVJE—SUSAK
7.45* 7.52
8.55
6.30
8.10 8.45
9.— 10.30 12.20
UUBUANA ŽUŽEMBERK RIBNICA
KOČEVJE
DELNICE SUŠAK
n.	L
19.50	20.25
	1836
	18^2
18.10	
17.40	1730
1735 15.40
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
SLUŽBE
M00 DIN
potrebujete, da zasluzite 1000 Din mesečno. Pišite: »AJNOS«, Maribor. 3JC
HLAPCA
vojaščine prostega, sprejmem. Poizve se v upravi SI. Naroda.
2341
RAzno
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
iz lekarne
dr. G. PICCODUA v Ljubljani
e priporoča bledim m slabotnim osebam.
KLIŠEJE
ENO
JUdOGUAfIKA
TRAJNO ONDULACUO
s 6-mesečno garancijo v demlb frizurah Vam napravi s najnovejšim aparatom aa osno din 60.— >Salon Merlakc, Sv. Petra c 76.
KOPIRAM NAČRTE
po najugodnejši ceni. »Kopirane Detelova 5/H. levo (pri Svetem Krištofu). Pri stalnem naročilu popust.
2e od 18.— Dta dalje, iKisleiJus m pohištvo ter vsa popravila najceneje Breg 14. ans
POUK
Od %7.
do 8. m od %8. do 9.
Vpisov a-od 6. do 8. mre sv. Tojsfjsjnioa. na jraz-ijnl parnim stroji. Priče te k pouka poljubno, notama zelo maka. — Chrlstofov učni zavod,
15. Tel. ftt. 2157
Gospodarski položaj
sudetskih pokrajin
Nemčija }e dobila na sirovinah in industriji
bogato ozemlje
Nemčija je s češkoslovaškimi pokrajinami, ki jih je dobila z monakovskim diktatom, prejela v dar ozemlje z izredno razvito industrijo. V odstopijenem ozemlju je obilo velepodjetij, ki so zalagala ne le evropski, temveč tudi svetovni trg s svojimi izdelki. Proizvodi industrije v sudetskih krajih so se glede izvoza, kosali z največjimi industrijskimi središči v Evropi. S svojim blagom so zalagali vse bivše pokrajine donavske monarhije, v še večji meri pa Anglijo, USA, Južno Ameriko, Indijo itd. češkoslovaški porcelanasti in bombaževinasti proizvodi so bili znani po vsem svetu, jablonska steklarska industrija je svetovno znana, enako izdelki rokavic in nogavic.
LES IN RJAVI fKJSMOG
Začnimo pri sirovinah. Sudetsko gorovje je silno bogato na gozdovih, ki jih Nemčiji primanjkuje in bo zdaj lahko krila večji del svojih potreb. Češki les, Krušne gore, Krkonoši in šumava razpolagajo z vzorno gujenimi gozdovi s strogo racionalizirano poseko. V mnogih krajih je razvita papirna industrija. To lesno bogastvo bo zlasti pomagalo Saški.
Najvažnejša sirovina   sudetskih krajev pa je rjavi premog. V globelih Krušno-gorja blizu Kraljevega dvora na Labi pa de Ustja leže bogati skladi rjavega premoga. Zalogo cenijo na 40 milijard ton. razen tega ima pa ta premog neprimerno vtč.,0 gorilno   vrednost   kakor najboljši srednjenemški rjavi premog. Mnoge nemške države, zlasti Saška, so že pred svetovno vojno v največji  meri uporabljale češki rjavi premog in vse kaže,   da bo nemška industrija ta premog zdaj še bolj izrabila. S finančno transakcijo je večina teh premogovnikov prešla pred meseci v last konzorcija  pod   vodstvom zivnosten-ske banke, toda Nemci upajo,   da bodo slej ali prej prešli v njihovo last. Bogastvo rjavega   premoga   je   omogočilo znatno elektrifikacijo zlasti   v   okrajih Nejdek, Rvhnov pri Falknovu in Most. Prav tako se je zaradi rjavega premoga razvila velika industrija dušika pri Falknovu, ki ie last največjega sudetsko-nemškega kemičnega   koncerna,    >Aussiger chemiseher Vereinc. Nemci že sedaj računajo z izdatno povečavo elektrifikacije in dobavo rjavega premoga. Krušne ali Rudne gore so nekoč slovele po vsem svetu zaradi svojega bogastva na rudah, saj so tolarji, ki so jih izdelovali v Jachvmovu,  dali ime dolarju. Rude se zdaj dobe le bolj redko, toda v Nemčiji so prepričani, da bodo z najintenzivnejšim raziskovanjem le še našli doslej neznana ležišča. Nemška štiri-letka obsega že vse zadevne načrte. Od dragocenih rud še zdaj v manjši meri pridobivajo wolfram in cink. V Jachvmovu je znamenito ležišče urana za pridobivanje radija, vendar je podjetje v rokah angleškega kapitala. Na pridobljenem ozemlju
Zaseženo dolžnikovo truplo
Malajec Sestrosmito je imel bilno ženo in šest otrok. Ne smemo ee čuditi, da ga je beda pripravila do tega, da je jel uživati opij, da bi lažj? prenašal svojo bridko usodo Razen tega je bil pa še zadolžen. Malajci radi delajo dolgove in ne razmišljajo mnogo o tem, kako jih bodo plačali. Tudi Sestrosmito je bil tako lahkomiseln in najbrž se je zanašal na čudež. Upnik je pritiskal nanj. naj olača dolg. toda Sestrosmito tega pri najboljši volji ni mogel storiti, ker ni imel denarja.
Upnik si je pa znal pomagati. Vzel je najpotrebnejše in se kratkomalo preselil k dolžniku. Tam si je izbral najlepšo sobo in se je dal gostiti. Noben Malajec bi s» v takem primeru n i upal postaviti upnika pod kap ah" odreči mu dobro hrano. Sestrosmito je bil ves obupan. Po *nalaj-skih običajih je moral prirejati nepovabljenemu eostu gostije in nihče ga ni vprašal, od kod mu bo denar. Sestrosmito je hitel k županu, ki mu je sicer pomagal z denarjem iz zadrege, toda moral se je zavezati, da mu bo zastonj delal na polju. Sestrosmito je obljubil vse. Upal je pač, da bo upnik zopet odšel, pa se je zmotil. Če bi bil upnik prostovoljno odšel, bi bilo to pomenilo, da se odpoveduje svoji terjatvi.
. Nesrečni Sestrosmito je videl, kako se nepovabljeni gost masti z najboljšimi jedili, sam z družino je moral pa stradati. Celo opij mu je vzel upnik. Sestrosmito
je tudi nekaj črnega premoga, dalje ležišče grafita v Češkem lesu In nekoliko železnih rud.
KAOLIN TS PORCELAN
Se tretjo, izredno plodonosno sirovino dobi zdaj Nemčija: kaolin, ki je povzročil obsežno industrijo porcelana. Ze pred svetovno vojno sta uživali česKa in nemška porcelanska industrija svetovni sloves. Nemška proizvodnja se bo z novim pri" rastkom še bolj povečala. Središče češkoslovaške porcelanske industrije je v okolici Karlovih Varov, kamor pošiljajo recimo naši kamnoseki fotografije, da pridejo izdelane na porcelanu na nagrobne spomenike. Češkoslovaška industrija pa je imela pred nemško veliko prednost, da so bile v neposredni bližini vse potrebne sirovine za izdelavo porcelana, kaolin in premog. Blizu Karlovih Varov so ogromna ležišča kaolina, ki je kvalitetno izvrsten in ki ga razpošiljajo po vsem svetu. Nemci so se zdaj rešili vseh skrbi glede nabavljanja kaolina. Eden največjih predstavnikov češkoslovaške industrije kaolina je »Kaolin-ska družba v zlu ticah«, ki je lastnica največjih ležišč. S kaolinsko industrijo je bilo v Češkoslovaški zaposlenih več sto podjetij.
še ena panoga češkoslovaške industrije je uživala svetovni sloves — steklarska industrija v Jabloncu. Nemčija je dobila novo eksportno blago, ki ga cenijo po
vsem svetu.
TEKSTILNA imuustkua
v sudetskih krajih je se za časa avstro-ogrske monarhije zalagala vse njene dežele. V Češkoslovaški je izvažala ne le bombaževino in česano volneno prejo, temveč tudi rokavice in nogavice v največjem obsegu. Nemška industrija izdelave rokavic in nogavic bo zdaj tako izpopolnjena, da bo na svetovnem trgu zavzemala ma-lodane monopolski položaj. Vendar je treba pripomniti, da je večina podjetij v rokah češkoslovaških bank.
Na odstopljenem ozemlju so seveda se razne druge industrije, ki jih bomo omenili le na kratko. Svetovno znano je su-detsko-nemško podjetje Schicht v Ustju, ki izdeluje jedilne maščobe in milo. V železni industriji je znan Mannesmann v Chomutovu, v Ašu so velike tovarne čipk, tulja in pletenin. Krasince so znane po izdelavi gosli, pozamentov in čipk, sladkorna industrija je v Ustju, razen tega je precej razvita tudi strojna industrija. Seveda, je vse to le bežen pregled, ker na tako malem prostoru ni mogoče označiti vsega.
Pri poljedelstvu je seveda najprj omeniti hmeljske nasade okoli 2atca, dalje obsežno sadjarstvo ob Labi. ki je nekoč zalagalo berlinski trg. V vseh pokrajinah ki bodo pripadle Nemčiji, je poljedelstvo izvrstno organizirano in vzorno urejevano.
se ni mogel več premagovati. Med njima je prišlo do srditega prepira, med katerim je dolžnik pot gnil bodalo in hotel planiti na upnika ta ga je pa prehitel in mu zasadil svoje bodalo v srce Vpričo tarnajoče žene in otrok je upnik zasegel celo dolžnikovo truplo. Po starem malajskem običaju more namreč upnik zadržati dolžnikovo truplo pred pogrebom tako dolgo, dokler pokojnikova rodbina dolga ne plača. Uboga žena je tarnala v prvi vrsti zato. ker pokojnikova duša ni mogla na emi svet, dokler truplo ni v redu pokopano. Zatekla se je k prijateljem in sorodnikom, toda zaman. Slednjič ji je ponudil denar neki plantažnik. toda m~rala se je zavezati, da bo do svoj - smrti zastonj delala na. njegovih poljih.
Zanimivi izumi
Patentni urad: v Zedinjenih državah objavijo vsako leto pregled najčudovitejših izumov, prijavljenih za patentiranje. V Ameriki patentirajo vse izume, pa naj bodo še tako čudaški. Tako je nekdo prijavil napravo za pudranje na električni pogon. Goni jo lahko tok iz baterije žepne svetilke ali pa jo priključimo na električni vod v  stanovanju.  Puder se enakomerno
razprši iz škatlice in pokrije obraz s tenko plastjo.
Neki drugi ameriški izumitelj je m-slil na kokoši in hotel jim je olajšati njihovo glavno opravilo, čim zleze kokoš v kletko, se zapro za njo vratca, da je druga kokoš ne more motiti, ko se pripravlja znesti jajce. Ko je oprav'la svoje delo in hoče
zopet iz kletke, stopi na delčico in vratca se sama odpro. Tretji izum je zobna sčet-ka, ki ima v ročaja votlino za zobni prašek. Ce zasučemo ročaj, se vsuje avtomatično na sčetko toliko zobnega praska, kolikor ga potrebujemo za snaženje zob.
NAIVNOST
— Včeraj smo izdelali v našem laboratoriju sto stopinj mraza, danes pa več tisoč stopinj vročine.
— Da bi se laboratorij zopet segreL, kaj ne?
Dickens v boju
proti fantomom
Slavni angleški romanopisec Charles i Dickens je imel čudno sposobnost, da je J lečil duš trme bolezni. Pri tem je rabil 1 svoj skrivnostni magnetizem za iztočen je žene, trpeče pod napadi, v katerih so se ji pojavljali tisoči krvavih fantomov naj-OBtrejBih oblik. Ta dogodek opisuje sam Dickens v pismu sloveč emu viktorijanskemu pisatelju čarovniokih zgodb She-ridanu le Fanu. Pismo je bilo napisano leta 1869 in v njem se govori o Madame de la Rue, Angležinji, omoženi s tujcem m živeči v Genovi. Gospa de la Rue je trpela pod strašnimi halucinacijami.
Charles Dickens
— Povedal sem njenemu možu, piše Dickens, da sem odkril v sebi nekakšno izredno moč žirvalskega magnetizma. O njegovi učinkovitosti sem se bil prepričal pri živčnih  boleznih.  Dejal sem mu, da
bi njegovo ženo rad ozdravil. In res je Dickens preizkusil na nji moč svojega magnetizma. Cez nekaj mesecev je mogla gospa ponoči spati, a prej že več let ni vse noči za tisni la oči. Povedala mi je, pravi Dickens, da jo že davno preganjajo tisočeri krvavi fantomi strahotnih oblik. Nekaj časa potem ko sem jo jel leči ti. so pa fantomi baje obledeli in njihovi strahotni obrazi so se zagrnili. Pozneje, kadarkoli sem potoval po Italiji, me je spremljala s svojim možem; vsakdan sem jo magnetiziral. Nekoč se je v Rimu med hudim napadom tako zvila v klopčič, da sem samo po njenih dolgih laseh spoznal, fcj« j« glava. Tak napad jo je držal prej vedno najmanj tri ure In pogled na njo je bil tako strašen, da sem komaj li g»jil nekaj zaupanja vase. Cez pol ure je pa zaspala in mirno in naravno, kakor da sploh ni borna Drugo jutro se je pa zopet počutila dobro. Ko sem odhajal iz Italije, so bili strahotni prividi že povsem izginili.
V svojih pismih je Dickens tudi omenil mimogrede svoje lastno trpljenje. Sestra njegove Žene Mary Hogarthova, ki jo je vroče ljubu, mu je umrla v naročju. Med globokim žalovanjem za njo je Dickens napisal: Skozi vse leto se mi je sanjalo vsako noč o nji. Zdaj sem jo videl živo, zdaj zopet mrtvo. Tega svoji rodbini ni omenil prej, nego proti koncu leta, ko je n£koč zaspal blizu vorkshirskega močvirja, kjer je zopet sanjal o nji. Ko sem pisal naslednjega jutra domov, pravi Dickens, sem omenil tudi te čudne sanje in sicer nekoliko porogljivo. Takoj je izginila njena postava iz mojih sanj in dolga leta se ni več vrnila.
Za ozdravljenje lastne halucinacije pa Dickens ni rabil svoje čudovite zdravilne moči V njem je oživljal spomin na ljubeče in ljubljeno bitje, zdaj še dražje zato, ker je bilo postalo za vedno nedosegljivo.
Poskusen! umori
in samomori v hipnozi
Zanimiva opazovanja in dognanja
dr. Mayerja
nemškega učenjaka
Ali je mogoče povsem normalnega zdravega človeka brez najmanjšega kriminalnega ali psihopate loškega nagnjenja hipnotizirati tako, da stori zločin ? Na to vprašanje odgovarja dr. Ludvig Maver z Hei-delberga v svoji knjigi: »Zločin v hipnozi in metode njegove»razlage«. V nji je izbral rezultate svojega ^19 mesecev trajajočega proučevanja takih primerov.
Pred kazenskim* sodiščem v Heidelbergu se je obravnaval ipred dvema letoma primer, ki je vzbudil v zdravniških in pravniških krogih veliko pozornost in ki utegne biti dokaz, da je možen zločin v hipnozi. Jeseni leta 1934 je neki uradnik prijavil heidelberšk"' krirninalni policiji, da je nekdo skozi sedem let izvabljal od njegove 24-letne žene denar z izmišljenimi trditvami o njenem zdravstvenem stanju. Izvabil je od nje 3.000 mark. Njegovo ime ni bilo znano ne njemu, ne njegovi ženi. Izdajal se je za dr. Bergena, uradnikovi žen4 pa zdaj za dr. Schnea zdaj za dr. Denicka iz Heidelberga. Zdravil naj bi jo bil v večih bolneah, v resnici jo je pa samo hipnotiziral in v hipnozi jo je najbrž tudi zlorabil. Zdravniki so ugotovili, da je urednikova žena povsem zdrava.
Dolgo zasliševanje ni prineslo zaželenega uspeha, čeprav je žena zagotavljala policijskega uradnika, da bi rada vse povedala. Končno je pa Izjavila, da je pripravljena, podvreči se hipnotični preizkušnji dr. Maverja. Več ur so trajali poskusi, slednjič je pa žena prvič izpovedala v hipnozi. — Ko sem bila še dekle, sem se nekoč odpeljala v Heidelberg, da bi se obrnila tam na zdravnika ,ker me je bolel želodec. Med vožnjo je vstopil v moj kupe neznanec, ki je kmalu navezal z menoj "pogovor in mi dejal, da se mi že na obrazu
pozna, da sem bolna. Dejal je, da je prirodni zdravnik. Ko se je vlak ustavil na postaji Graben, me je povabil na skodelieo kave. Nisem hotela iti z njim, ker sem i imela čuden občutek negotovosti. Nezna-! nec me je pa prijel za roko in tedaj sem imela naenkrat občutek, kakor da sem izgubila svojo voljo. Bilo mi je tako čudno in tesno pri srcu.
To je bil začetek njenega usodnega poznanstva. Pozneje je vabil dozdevni dr. Bergen mlado ženo v Karlsruhe in Heidelberg. Žena se pa ne spominja, kje jo je pregledal. Na heidelberšk' kliniki je priznala ,da je bila v stikih z dozdevnim dr. Dennickom. Dr. Maver ju se je posrečilo s poskusi ugotoviti tehniko neznančeve hipnoze. Po opisu je bil neznanec neki Franz Walter, bivši bančni uradnik, kaznovan že zaradi raznih sleparij. Med drugim se je izdajal za zdravnika. Uradnikova žena je pokazala njegovo fotografijo med 15 drugimi. Dr. Maver zato domneva, da je pod trajnim hipnotičnim vplivom tako, da se gotov'"h dogodkov sploh ne more spomniti. Po napornem prizadevanju si je dr. Maver napravil sliko hipnotizerjevega vpliva na nesrečno ženo.
Med enim zadnjih zasliševanj je izpovedala, da ve, Od kod so prihajale vse njene bolečine. — Ko nekoč nisem prinesla denarja, mi je Walter dejal: Bolni boste tako, da boste radi prinesli denar. In potem sem res začutila različne bolečine. Ko so jo jeli svojci z možem vred vpraševati, Čemu neprestano dragi zdravniški pregledi, je poskusil Walter odkrižati se je s tem, da ji je sugeriral misel na samomor. In res je po pričah dokazano, da je opetovano poskus;la končati si življenje. Razen tega je šestkrat poskusila umoriti svo-
jega moža. Tudi to je storila pod vplivom hipnoze. W al ter ji je tudi opetovano odpravil telesni plod. Razen tega jo je uporabljal za prodajo prepovedanih mazaških instrumentov in pisanje pisem, za njo zelo obtežlnih. šele, ko se je dr. Maverju posrečilo odstraniti vpliv hipnoze, se je mlada žena spomnila na ta pisma in njihovo vsebino je pozneje opetovano napisala z neznatno razliko.
Do konca preiskave je VValter trdil, da s uradnikovo ženo ni nikoli govoril. Toda priče so ovrgle njegovo trditev. Mož je bil obsojen na 10 let ječe. Dr. Maver postavlja na podlagi svojih opazovanj zahtevo, da naj oblasti prepovedo uporabo hipnoze izven zdravniške prakse. VValterjev primer je najboljši dokaz, kako poguben osne la-stnosti si lahko prisvoji sicer inteligenten človek, toda brez zadostne vesti na javnih predstavah. Ko vidimo na odru istočasno več hipnotiziranih ljudi, ki jedo recimo surov krompir kakor jabolka, ali pa šepajo, je desugest ja večkrat nezadostna. Tako je neki Študent, ki se je dal med eksperimentalnim predavanjem kot medij hipnotizirati, da je jecljal, več .tednov pozneje še vedno jecljal Z lahnim hipnotičnim vplivom so bile že ve krat povzročene or-ganične izpremembe v Človeškem telesu.
JDrug tak pr'm'er se je pripetil na Dunaju. Tam se je zagovarjalo pred sodiščem mlado dekle, hči visokega državnega uradnika, ki je na sestanku okradla svojega prijatelja. Zdravnik je imel na njo dovolj razuzdano življenje. Znano ji 1e bilo, da vzdržuje s svojimi dohodki ljubčka. ki se pod njegovem vplivom pogreza vedno globlje. Dekle je pa tajilo vsakršno krivdo bvo-jega prijatelja. Obsojena je bila na 8 mesecev ječe.
Sele pri dodatnem hipnotičnem zaslišanju v navzočnosti jetniškega zdravnika se je izkazalo, da je živelo dekle tako življenje pod hipnotičnim vpl;vom svojega prijatelja. Zdarvnik je imel na njo dovolj vpliva, da jo je pripravil do tega. da se je dala še istega dne ob petih popoldne odvesti k sodniku, kateremu je ponovila vse. kar je bila priznala v hipnozi, čeprav ni imela v jetniški celici ure, je prosila točno ob pet h. naj jo odvedo k sodniku. O svojem življenju mu je pripovedovala poldrugo uro. Njenega zapeljivca je zadela zaslužena kazen, ona je bila pa oproščena, ker je storila vse v h'pnozi.
V ordinacijo zdravnika za živčne bolezni je prišla mlada žena. ker jo je bil naenkrat obšel strah, da si bo končala Življenje. 2ivela je v srečnem zakonu in zdravnik ni mogel najti vzroka njenega Čudnega strahu. Ker je bil pa strah vedno hujši, je zdravn'k s pomočio hipnoze ugotovil, da je mlado Ženo hipnotiziral njen mož. Sugeriral ji je. da si bo določenega dne pod pritiskom nepremagljive sile končala življenje. Preiskava je dognala, da je dal mož zavarovati ženo za visok znesek, ki naj bi mu ga izplačala zavarovalnica tudi v primeru ženinega samomora.
Gasilska tombola na Viču
Vič, 3. oktobra Prostovoljna gasilska četa Ljubljarva-Vič, ki spada brez dvoma med najmarljivejše
v ljubijanski župi in je ena najstarejših v naSi ožji domovini, se je odločila, da priredi v nedeljo 0. t. m. ob 14. na trgu pred gasilskim domom na Viču (poleg gostilne Robežnik) svojo prvo javno tombolo. Upr.i
vi čete se je posrečilo dobiti krasne tombol-ske dobitke, ki bodo privlačni za vsakega posetnika tombole. Najlepši in najvrednejši glavni dobitki bodo 10 moških in ženskih koles, popolna kuhinjska oprava, vreča najfinejše moke, seženj suhih bukovih drv, blaso za moško in blago za žensko obleko. Mimo teh 15 glavnih tombolskih dobitkov bodo srečnim dobitnikom na razpolago še krasna darila za trojke in petorke. Zanimanje za prvo gasilsko tombolo na Viču je izredno veliko in je četa prodala že lepo število tombolskih tablic. Kdor hoče poizkusiti svojo srečo v nedeljo na tomboli, naj pohiti z nakupm tablic, ki jih dobi za ceno 3 din pri hišniku v gasilskem domu ali pa v vseh trgovinah in trafikah na Viču, Glincah in Rožni dolini
Prijatelji viske gasilske čete. segajte pnd-no po tombolskih tablicah in pridite v nedeljo na tombolo. Čisti dobiček naše prve gasilske tombole je namenjen za nabavo novega modernega gasilskega orodja. V primeru, da bi bilo v nedeljo slabo vreme, bo tombola prihodnjo nedeljo 16. oktobra ob 14. na istem prostoru. Vičani, udeležimo se v nedeljo tombole v velikem številu, da tako moralno in gmotno podpremo uspešno delovanje naših marljivih in požrtvovalnih
gasilcev. V nedeljo vsi na Vič na tombolo!
Postani in ostani Član Vodnikove družbe!
GKORGES OHNET:
66
S
ERGEJ PM1II1
Romun
1
; Le-ta se je odločno ozrla na princa in dejala z energijo, ki je v bodoče nič na svetu ni moglo vejč oslabiti.
— Vi ste mi kljubovali! Vam že pokažem! Zbogom!
In enako mirno, kakor je bila jezna prišla, je odšla v svojo pisarno.
V Marechalovi pisarni je sedel Cayrol in govoril z njenim tajnikom Pravil mu je o skrbeh, ki mu jih dela Herzogova drznost.
Marechal nikakor ni vzbujal njegovega zaupanja. Njegovo mnenje o bankirjevih moralnih lastnostih se je še zaostrilo. Globoka simpatija, ki jO je čutil do njegove hčere, ni mogla zabrisati Slabega vtisa, ki ga je bil napravil nanj njen oče.
Svetoval je Cavrolu, naj prekliče vsako jamstvo za takega človeka. Sicer pa Cayrol skoraj sploh ni bil več vezan na »Credit Europeen.« Sedež družbe naj bi ostal v njegovem bančnem zavodu Še tri mesece. Malenkostne vloge so šle v njegovo blagajno. Čim pa začne poslovati novo veliko Her-zogovo podjetje, se naseli finančnik v velikem poslopju, ki ga je na hitro gradil v okraju de
1'Opera. Potem bo lahko uganjal Herzog vse pri-smodarije, kar mu jih pride na misel. Cavrolu se ne bo treba več bati posledic.
Vstopila je gospa Desvarermesova. Takoj sta opazila na njenem obrazu sledove silnega razburjenja. Vstala sta in tiho čakala, kaj bo. Kadar je bila gospa slabe volje, je marsikdo upogiba! hrbet. To je bila že navada. Namignila je Cavrolu in jela naglo hoditi po sobi, zatopljena v mračne misli. Kar se je ustavila:
— Marechal, vi mi napravite račun princa Pani-na.
In ko je tajnik kar zazijal od presenečenja, je pripomnila:
— No, kaj me tako debelo gledate. Princ je vzel nekaj na račun in to mi izračunajte. Hočem točno poznati njegov položaj pri meni.
Oba sta se začudeno spogledala, ko sta slišala gospo govoriti o zetu tako, kakor o vsaki drugi stranki.
— Vi ste posodili denar mojemu zetu, Cavrol? — je vprašala gospa Desvarermesova.
In ko zbegani bankir ni odgovoril, se je ozrla na svojega tajnika in pripomnila:
— Morda vas moti Marechalova navzočnost? Kar govorite vpričo njega, saj sem vam že stokrat povedala, da so mu znani vsi moji posli kakor meni sami.
— Res sem princu posodil nekaj denarja, — je odgovoril Cavrol.
— Mnogo? — je vprašala gospa Desvarennesova trdo.
— Ne spominjam se dobro zneska. Bil sem srečen, da sem mogel storiti uslugo vašemu zetu.
--Niste ravnali prav. Obvestiti bi me bili morali o tem. Tako so mu dajali moji prijatelji po-tuho. Vsekakor vas pa prosim, da mu ne posodite niti beliča več . Cavrol je napravil kisel obraz, potisnil je roke
v žep in upognil hrbet.
— To je zelo kočljivo, kar zahtevate od mene. To bi mi nakopalo prinčevo jezo.
— Ali bi si raje nakopali moje sovraštvo? — je vprašala gospa kratko.
— Nikakor ne, je odgovoril bankir naglo. — Toda pomislite, v kakšno zadrego me spravljate. Pravkar sem Sergeju obljubil, da mu izročim dre-
vi večji znesek...
— No, torej mu ga pa ne izročite.
Toda tega mi ne bo nikoli odpustil, — je vzdihnil Cavrol.
Gospa Desvarennesova je položila bankirju roko na ramo in mu pogledala naravnost v oči, rekoč:
— VI bi mi ne odpustili, če bi vam dovolila sto-tiri mu to uslugo.
Čuden nemir je prešinil Cavrolovo srce. Zdelo se mu je, da je šinila senca mimo njegovih očL
— Zakoj pa? je vprašal presenečeno.
— Ker bi se vam za to slabo oddolžil, — je odgovorila gospa Desvarennesova.
Cavrol je videl v tem namig a van je na že posojeni denar. Njegova bojazen se je razširila: saj je bila tu blagajna gospe Desvarennesove. Ta mu bo dolg gotovo vrnila.
— In tako hočete princu vzeti podporo? — je vprašal Cayrol.
— Da, vso, — je pritrdila gospa. —Ta fant si preveč želi osamosvojitve. Pozabil je, da je denarnica v mojih rokah. Prav rada \ plačujem, zahtevam pa gotove ozire do svojega, denarja. Zbogom, Cavrol, in ne pozabite na moje svarilo.
Stisnila je bankirju roko in odšla v svojo pisarno. Cavrol in Marechal sta ostala sama.
Nastal je trenutek globokega razmišljanja. Prvi se je oglasil Cavrol:
— Kako sodite o prinčevem položaju?
— O kakšnem položaju? Denarnem? — je odgovoril Marechal.
— O ne, tega poznam dobro, mislim razmerje do gospe Desvarennesove.
— Gromska strela! Ce bi bili zdaj v Benetkah v času aqua tofane, biričev in pretepačev...
— No, torej, — ga je prekinil Cavrol in skomignil z rameni v znak nezadovoljstva.
— Pustite me govoriti do konca, potem pa sko-migajte z rameni, če hočete, — je odgovoril Marechal resno. — Če bi bili v Benetkah, pravim, bi ne bilo pri značaju gospe Desvarennesove nič čudnega, — če bi našli Sergeja nekega jutra na dnu kanala Orfano. Saj veste, da je bil to vedno kanal Orfano.
Urejuje Josip Safeasjgg — tfa »Narodno tiskarno« Fran Jena — Za
te tnseratni dal
Oton Chrtotof -t«t