Z59. iteonko. 0 umilni, v fetrteh 11. novembra 1921. LIV. Ieto ^^^^^^^^L ^^^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^1 ^^^^^^I^^^^^^B ^^^^^^B ^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^k ' ^^^^^^^^^^^^^^^^ft ^^^^^^^1 ^^^^^^K^^^^^^^^^^^^^l ^^^^^^1 ^^^^^^^1 ^^^^^^^B ^^^^^^^B^ft ^I^^^^^K ^^^^^^^H ^^^^^^^B ^^^^^^^^1 Izhaja rttk dan popolđa«, UTzemsl a«d«ljo la prasatke. Inscratl: do 9 petit vrst i 4 K, od 20—15 petit vrat i 6 K, večji inserati petit vrsta 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 12 K; poroke, uroke veli kost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naroćiilb od U objav naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži inamka zt odgovor Vpravnlštvo „Slov. Naroda" ln „Narodna Uskaram" Knaflova nllca šl 3, prltllćno. — Talofoa iU 304. UradttUtvo „Slov. Mmwm**u Kaafiova ulica it 3, I. aadatropl*) Tololon šfv. 34. Dopis« aprofoaia to ped pisan© la isđosftao Iraaaovaao« ajafT Rofcopisov se na> vrata. "fMI Posamezna Stevlilia stane 50 par=Z krom. U Inozemstvu 65 par = K 2*60. Pofttnlna plaćana v gotovini. f.8!**»oskl Karođ ' velja v Ljubljani ln pa posti: V Jugoslaviji: V laoz.«aistrai ce!oletno naprej plačaa . K 300*— ce'oletno......K 400'—*. polfetno......., 1~,O— polleino....... 240*— 3 mesečito......, 75'— 3 me»cčnn • . . # • . 120*— 1 ........25— 1 ........40-— Pri mor*bilnem povijanju se inn daljša niročnn* ćtvptačati. Novi naročrrki naj po-^sjo v prvič nsrovnirvi vedno 93W P° ■ikaraid-Na >amo pismena naručila brc: poslat v? denarja »i ne moreino ozirttl. nekoliko odgovora grofu !Hanzon3isi. Italijanski poslanik v Beogradu je poslal nedavno jugoslovenskim listom uradno izjavo, v kateri na-števa sole, ki jih je i talijanska vlada odprla Jugoslovenom v Italiji in skuša dokazati, kako neutemeljene 5o pritožbe o šolski mizeriji, pod katero trpijo naši bratje v Julijski Krajini. Grof Manzoni je pri tem ravnal gotovo v dobri veri. Dal ie kratkomalo nanrej informacije ,ki so mu jih poslali iz Trsta preko Rima in strmeči svet ie lahko razvidel iz samih jugoslovenskih listov, kako izvrstno so naši bratje tam doli preskrbljeni s šolami; saj številke govore! Dolžni smo italijanskemu poslaniku in »strmečemu svetu«, da ga informiramo tuđi s svoje strani ter povemo, da so tište sole, ki i ih imajo julijski Sloveni slabe in po-manjkljive in pred vsem, da iih ie za naš visoko razvit narod premalo in da jih je za moderno državo, ki se zaveda svojih dolžnosti napram svojim podanikom, sramotno mata. Ni jih niti toliko, kolikor ih je bilo pod Avstrijo, o kateri je znano, kako malo je bila naklonjena šolskim zahtevam Jugoslovenov sploh in na Primorskem se posebei. Srednjih sol se dotaknem Ie mimogrede. Pred italijansko okupacijo so jih imeli julijski Slovenci enajst in sicer v naravnih centrih: Gorici, Trstu, Pazinu in na Volo-skem. Sedaj imajo Slovenci v Idriji kar dve srednji soli, realko in par razređov gimnazije. Idriia ie nam-reč 30 km oddaliena od naibližnie železniske postaje in je naravni centrum za kakih pet ali šest vaši. Nadalje imajo Slovenci 2 razreia učiteljišča v Tolminu, ki ima kot centrum enake lastnosti kakor Idri-ja in zraven še to, da je od voine popolnoma porušen. Za Hrvate ka-terih je danes v Italiji okrog 200.000 in katerih ogromna većina prebiva v Istri, se je letos otvorilo učitelii-šče v — Arbanasih pri Zadru. To je vse. O razmerah, ki vladajo na teh srednjih šolah, spregovorim en-krat prihodniič, danes se hoćemo baviti Ie s številkami. Če se ozremo na stanje Ijud-skega šolstva v Julijski Krajini, nam je takoi jasno, da ima italijan-ska vlada odločen namen sistema-tićno poitaljančiti naš narod in da pri tem postopa po dobro premi-šlienem nacrtu. Raznarodujoča ofenziva se ima počasi pomikati od morja proti zaledju. In tako so tišti JugosJoveni, ki prebivajo ob morju ali blizo njega, že danes brez sole. Zaprte ozir. poitaliančene eo sole v Na Reki, 13. nov. Opatiem selu, Jamljah, Devinu na Goriškem; v Koštaboni, Krkavcih, Novi vaši pri Piranu, na Humu, v Draguću, Šovinjaku, Laćergi, Pre-gari, Roćkompolju, Grimaldi in Ra-čicah v Koperskem okraju; v To-polovcu, Zreniu, Livadah, Fuškuli-mu. Bademi, Fontanah, Kaštelinu, Ferencih, Sv. Lovreču v poreskem okraju; v Krmedu, Barbani, šaji-nih, Vrcljih, Petekih, Morganih, Losićih, Baratu, Kanfanaru, Rovini-skem selu, Puli (2 soli moška in ženska), Vinkuranu, Jadreških, Loboriki, Alturi, Ližnjanu. Medu-linu, Premanturi, Stinianu, Peroiu, Vrelikem Vrhu, Banjolah, Sv. Vin-četu, Štokovcih, Krnici. Bokordićih, Marčani v puljskem okraiu; v Be-leju, Stivanu, Predošćici, Dragozcti-ćih, Valunu, Cresu, Martinščici, Čunskem, Uni j ah, Susku, Nerezi-nah, Puntakriži v lošinskem okraju. To je vsega skupa i 63 sol v okrajih, ki leže ob morju. Ponavljamo, da so to javne liudske Sole, ki so že obstojale pod Avstriio. Da je zraven tega vseh 28 sol. ki iih ie pred italijansko okupacijo vzdrie-vala v Istri Družba Sv. Cirila in Metoda, tuđi »aprtih ie. skoraj bi rekli, samo ob sebi umevno. Vodstvo Družbe ne more doseči kljub vsemu prizadevanju. kliub brezšte-vilnim prošnjam in intervencijam dovoljenjc za otvoritev niti ene svojih sol. V pazinskem okraiu, ki ne leži ob mori u. ie stan i e šolstva že nekoliko boliŠe. čeravno je tu ii tukaj lepo stevilo šol. ki so zaprte ali poitaljančene. kakor n. or. Brest, Vela Učka, Bol jun, Paz, Šušmeviea. Vranja, Cerovlie. Novaki. Pazin, (lani je bila ta šola odnrta s 5 razredi in je imela nad 400 otrok. katerih stariši vsi stanuieio v Pazinu.) Naj se ne poreče. da «o te sole zatvorjene radi teca. ker ni hrvatskih oziroma slovenskih otrok. V Vranii se lahko našteie danes nad 60 šoloobveznih hrvatskih otrok a kliub temu ie v tei vaši italiianska šola, katero obiskuieio reci in piši tri otroci. Znano ie že sramotno nasilstvo, čigar žrtev je bil dne 2. nov. 1921 Anton Ribarić iz Vranje, katerega je orožni*Vi povelinik ri-di tega, ker noće upisati svoje dece v to italijansko šo!o nretepel do krvi, tako da ie omedle? in to po-tem ko ga ^e dal iir?Hr»o k sebi po-klicati. — Meseca maia t 1. fo uložili družin«ki ocetie v Krkavcih prošnjo, da bi se iim zonet otvorila slovenska šola. Tz r»rošn;e ie bilo razvidno, da prosilci zast^^n;o 55 šoloobveznih r>+rr>1c. PorcšVi nkraj- ni šolski svet ie prosnio zavrnil, Češ, da ni izknzan« zadostno število otrok za otvoritev sole. Orozarja-mo pri tem, da vcVn v Julii^ki Kra-?ini ?.c vec'no fv.Miiski šo'ski zakon, ki odreia, da se mora nstanovi-ti šola za vsakih 40 otrok. ki stanu-*ojo v okrožju petih kilornetrov. In tu ni šio za ustanovitev ampak !e za otvoritev že Havno ustanovljene sole. V FiTŠkrlinu ie obiskovalo pred itfilijansko oVrpaciio hrvatsko selo 180 otrok: danes obi^kiMe to solo. ki ie poitaliančena samo 20 otrok. V Maritinščici ie obstojala skozi 25 let hrvatska trorpzrednica s povprečno 180 do 200 otrok. Danes je ta sola poitaliančena a obi-skuje io lOotrok. V Račicah je šte!a hrvratska šo!a prc:'. za.cedbo povprečno 140 otrok; danes šteje ta sola poitaliančena. 6 rtrok. V vseh drugih kraiih. kjer so šo!e zaprte ali roitaliančene, so starši vložili že c'nvno nro?nje ?a zopetno otvoritev sole. stevilo pod-pisov ie včasih r- cc^alo stotino, a rešitve na te prcene ri od nikier. Med tem pa je ninistrski svet v Rimu izdal pred kratkim cdredbo, da se ima v krr-T^ k:er ie 15 ita!i-janskih otrok, tereti šol?.. In ta odredba ne ostaia samo na paniriu, kakor šolski zakon, ki veli a za Ju-goslovene, ampak se pridno izvršu-ie, kakor priča'ustanovitev italijan-ske sole v slovenski Divači. kjcr ćelo sežanski okraini komisar z rezer-vatnim odlokom nozivlja postaie-nacelnika v Divači, nai pritiska na svoie slovenske usluzbence. da vr>i-šeio svoio deco v novoustanovlie-no italijansko solo. Pa tuđi tam, kier so na$e lole odprte, ni vse tako idealno, kalcor bi si človek predstavljal na podlagi suhe, uradne iz;ave grofa Manzoni-ia. Da se dogniaio v Istri taki sramotni slučaii, kakor n. pr. v Lani-šču, kier podučuie en sam učitelj 255 otrok, ali pa v Rižani. kier p«>-dučuje en učiteli 100 otrok »excur-rendo« dvakrat na teden. temu se glede na bridki položai Istre ne čudimo. — Vzemimo okrai Juli i ske Krajine v katerem ie šolstvo moco-če najbolje urešeno, to ie okrai Gorica: Mnogo bivših dvo, trorazred-nic ie reducirano na enorazrednice kakor v Deskhh, Zalošcah, Grgar-ju, Pevmi, a učiteljev je tako mali), da iih stevilo otrok udušuie. Par številk: Štandrež ima na 1322 orrok 3 učitelje; Avče 180 otrok, 1 učiteli; Bilje 214 otrok, 2 učitelja: Gr2ak. izc.n od neznanecv. lJc* Koperščini ca je n. r»r. rtzsiiidl neki polkovnik z voja'kini in civilmin Br'rcTnstvc>m. V ravno istih Mrkav-cih, ki smo jih ZLSorai omcuili. d* še danes čakaio na zopotno O!vori-tcv svoje šnlc. ie moral dc*:an i*.* po.?iv vojaškeCa oMastva ire^i' Ui ta raziilas rrtz prižnico. Koliko d*i.-tih obljub je sledilo tcj aMiubi! \\c so le p^ »ck v cči ntiŠini yuticani m bratom, r^se!: v o*-i v-;civ.r! svetu. In rudi informacije, na podiji katerih ie Crof Man/orii podni s -u-to izjavo, so le tak pnek. Sa i vcm»L. kako stvari stoje, ('ili itj1iuMi%l;e vlade ni, ća h\ z moderno urt icnin^ dobrim šo'stvnri r»ovz. I.o-č-?tc tept.iti rf»irrimifTvnejšc rlnvc-ške pravice, z.ismchuietc ohc • pribrana peda^o^ka načela, crešitv* proti zahtevam javne higijene; nn tu ne mnrcino pomagati. TV>da eno homo c'osccU: Nr.j ve*? sve1" n idi, ka i bočete in kako dcl^tc* Vroložaiu in o delavnem programu narodne skun^čine sot?l?isno sprejel predložene sklepe. Klub je, kakor vedno, ostal do soda i na oni i visini, na kateri stoji radii^ukia, stranka pri rizpravi o drzavnir in narodnih poslih. Klu'» jr poscbji# ražpravljii] o važnih vpraša«i;iii proračuna, o potrebi predložitvc t»-nanćnih. ffosnodarskih in političnih rak ono v, da se izboljša sploino uo-*podarsko stanje in državna upra-vft. S stališča praktične politike se je klub v načelu ?7.javi1 z-a sporazum r. demokratsko stranko, nitfKš:? jač potrebo, d^se spori^zum znova te* mel.iito revidira v svrho uspe^nec«* dela. Ker stoji na pragu zakonotiaj" no delo narodne skupščine, povd ir? ja klub, da se imajo soremcmhc i^< vršiti brez odlaganja. Glede drugih strank. ki so zastopane v vlattt, vztraia. klub tuđi nadalje na •»▼ojont stiilisću. da je »odelovanje boan3kih muslimanov in slovenske samostoj-nc kmetijske stranke Loristno ia potrebno in da ni nobenih zaprek. da se tuđi te dve skupini aktirno udelezujete pri se«tavi noveua sporazuma. S tem ?e jasno izrađeno >fa!^l'« radialkne stranke.« Vse kombinacije oatalil:, v vit* di ne zastopanih strank, nišo b:\r i'poštevane. \'se vrsti, da so radi* F. M. Dostojcvskij: Iz „Dnevnika plsa-tel|aM. Da bi are pokazalo, da Rusija ni Evropa, *mpak neka] svojega, so elavja-nofili ©čitali zapadnjakom, da primer-jap to, kar "3e primerjati ne da in da posledic© tega primerjanja, ki veljajo i« Evropo, n© veljajo ^a Rucijo, delo-jna iz tega vzroka, ker je to, kar zahte-vap za EvT3po, že davno v Rusiji, vsaj v zarodku in da to tvori njeno podla-go, seveda ne v revolucnem smislu, auip^k v takem, ▼ kakranem se im«io po javi jati ideje svetjvnega prem)vljo-nja z ozirora na božjo resnico, resnico Kristusovo, ki se to nekoć uresničila na zemlji in sa hrani nepokvarjena v pravoslivju. Pozirali so torej zapadnjake, naj skusajo najprej spoznati Rusiji, potem nnj delajo sklepe. Toda za proučavanje Rusije ni bilo sredstev. Kdo je mogel takrat k^j ve-detl o Rusiji? Slavjjanofili so jt> seveda poznali mn>>go bolj nego zapadnjaki, toda rudi oni a> delali bolj površno, t ugibanjem in z abstraktnim teoretizi-nnjem, držeč se većinom* svojega ne-pavadnega custva. PfeučiU «© o vsem lem, ]• bilo mogoče sele zadnjih dT«4-Mtlet, To&& kdo ve eedaj kaj temeljitoga © Rusiji? 2« to j© dovolj, da s© je s sStudiJRmi naredil nekak »nčetek. !>>da komaj se p3javi kako novt) Tpražanje, že je vsak iz na« o njem drugačnegvi mner ia. Znova n-astaja pri nas vztočno vprašanje. Tbtla vprašajmo se-, koliko je pri ikts ljudij, ki bi se znali združiti v nekaki rešitvi in kateri ljudje b^ to? Tn to v tako resnem, velikem, usodnem in važnem naiera narođnem vpr^fcnnju. Toda kaj vzhodnb vprašanje! Kck> bi se ukvarjal s tekimi velikimi vpra.5a-nji! PoRlejm.7 na ato in stotisoče naših notranjjih, veakdnnjih, tekočih vpra-Šanj? Kaklnn zmes, kakšna nejaenost v nnzorih, kakšn^i nerodnost v reše-vanju! Zakaj se vse to gtodi! Zakajt je pri nas taka neodločnost, zakaj se ne mo-rrmo zediniti v tem, kar je tr%ba »t> riti? Po mojem mnenju ne za to, kakor Aa bi pri nas ne bilo ljudij, zmožnih in sposobnih za delo, ampak za tj, ker še vedno ne poznairt* Rusije, njenih posebnosti in osebnosti, njonega pomeivm in duha, dasi je *>d časov Bjelinskega in slavjanofil )v prešlo že dvajset let. In še en vzrok! Poznanje Rusije id r tem Čfiso »icer napredovala, Voča ru-*ko čustvovanje je osHbelo in ni t^k-Ido kt>t }• bite px4. 3Uk»j to? Akj *> e© elavjanoftli rdšili s svojim ruskim čustvom, je bilo to nisko ^ustvo tuđi v Bjelinskpm v tnki meri, d* bi ga bili slavjanofili morli praatmti ca avojepa rijb :>1 jšega prijatelja. To j© bil»> ve-1-ko neCe bi bil Bjelin*kii dalje živel, bi bil presel k plnvjanofilom. V teh besedah leži misftl. P©plrđT>» parađofoona. >Vi t^>rej trditr.< pravi j© ml, >đ-i se vsak Rus, ki postane v Evrjpi ko-munard, s tem epremeni v ru«kega konponntivca.c Nikakor ne, to bi bil preveč pre-drtfen zakljucck. Jaz sera hotel s«mo re^i, d^i je v tej mi«»li, tuđi f« ee vzame dobesedno, kos resnice. V tem je mnogo pođzavestneg* in z n^je strani je to velika rera v neepremenljiv3 rusko custvo in v silo ruskega življenja. In dasi vem, da gre xa paradbkson. hooem vendar iz tega isvajati e^kljucke. Rekel sem. da »e Rusi v Evropi od-likujejo 8 svojim liberaliziram — vsaj devet desetin. Trdim, da j^ mnogo već liberalnih Rusov neg^ nelib^rainih. So tuđi n?liberalni Rusi. Da so in bili so res tuđi taki Rusi (nekaterih imewi so svetovno «nans*), ki ne 1«, da nišo od-klanjali evi^pske civilizacije, »mpak so se ji otlo Uko klanjali, da »o izgu- bili pvojo ruskD individualnost, svoj ruski cut, eamenjali svoj j^zik in domovino in dnsi nišo p^^tali tuji drž^v-Ijnni, fo v Evropi ostali dolgo vr?t*> let. Rea je, da »o ff© ti Rusi v rarliki >d liberalnih nt^i^tov in kommiiatov priklopili k de^niri ni s?> postali kori-fH?rvfltivci. Tako «H po3tala dva tip^i eiviriiri-ranih Rusov. Rus ne more pofltf^ti pravi Evronejec, tlokler je v njf»m še n«lo Ru*a. Pot#»mt?.i"©ni jo tuđi T?i!=siJA n^knj Mmobitnega, p.»mej© zaradi njih rovolucionarno-nosti. Ako smo revolucionarji. ni^mo za to, da bi r-»«bili. iVvar nismo p *<*.%-vili, in ne razbijamo kator Huni in Tatari, ampak delamo to iz viSjega vzroka, ki ga e^rai no poznamo, ti pa, ki ga poznajo, jpa tij^>. Skratka: mi smo revolucionarji iz neke lastno potrebe, recimo iz konaer-v a ti zrna. Tbda vse to je prah od. vse to je poetr-anska stvar — zdaj j« tv% vrsti vecno nerazreleno vzhodno vpra-šanjo. F. M. Dontojevskeca narori © Rusiji in 81 ovan ih. Vitočno v p r » p i n j e. Vzhodno vprašanj«'? Pretrkii me-see smo preživeli mnjgo naoavadnik dogodkov in t li^tih scrt • tituli uii.m^«« prtra^tnega. Knez Afilan «n-b.*kl ln ktie+- Nihol« (•ru>gurski *t\ v zaupanju v Bo^* ia «voj^ pravice nflat^tf.ila, proti r>ult.tn«, in prwlnr» tK>sta «"itala t^ vr^tc. »* l>i ž« ▼odclo o k?ikih praskah ali *>đlor>i4fii afopa-du. To pojde hifru. Koodločrijut in lAvla^evanj© velikih đrfcav, aerađs voljn.-»gt Anglije z berlinsko konf#re.a-fo, revolu« ija v Carigradu, i«brnh lur-škega fanatirm«, smrt 6<>.(XX) Bolga«*ov, ftarcov, ž^n in otrok — to ve^ ]• yf# ^p^žilo vojno. Slorani imajo Telike nade. Njih aile ^j računajr» n% 150 lisofc bojev ni kov, mM tomi tri eetrtin** »Ui-ne vojsko. Toda fflavTiA itvar ]♦ duh. Oni ta**-do v boj v zftupanju na svojo prHvi«# in svojo r.masro. F'ri Turkih je znn^nj*-va in breEvl; stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. novembra 1921. itev. 259 kalci ▼ načelnih vprašanjih diver* gentni z demokrati, so neutemelje* ne. Pokajanja z demokrati se tekom današnjega oz. jutrišnjega dnevt prično in v najkrajšem času zaklju-čijo. Včerai popoldne so za ta pogn-Janja določeni radikalni delegati Ljuba Jovanović, Veli a Vukičević in dr. Grgin posetili v ministrsketn predsedstvu predsednika g. Niko-Io Pašiča, in so skoro eno uro kon-ferirali gledo navodil, katera i im je dal g. PaŠič za nadaljevanje potja« janj z demokrati oz. tuđi z ostalima strankama. iMin. preds. g. Nikola Pašiča pa je ttrdi obiskal popoldne v pred* sedstvu šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. G. PašiČ ie 2. Davidoviču oficiielno naznanil skle* pe radikalnega kluba. Dalie mu ie fzjavil in posebno povdarjal, da so radikalni poslanci v načelu za koali* cijo z demokrati, zahtevato pa iz-premembe v ministrstvu notranfih | đeL Edino to zahtevo stavilo radi-kalcL — Beograd, 16. nov. (Izvirno). Po konferenci z g. Nikolom Paši-čem ie g. Ljuba Davidović takoi naznanil demokratskemu klubu sklepe radikalcev. V demokratskem klubu se je razvila živahna debata o zahtevani izpremembi v notra-njem ministrstvu. Demokratski klub je naglašal stališče, da je v dr-žavnem interesa potreba vzdržati koalicijo. Iz državnih interesov, ne iz političnostrankarskih je klub zav» zel stališče, da je stranka za izvrši* tcv osebne izpremembe v notr.i» jem ministrstvu, zahteva pa da re* sort obdrži demokratska stranka. — Beograd, 16. nov. (Izvirno.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz dobro informiranih kromov, demokrat je ne stoje na ekskluzivistič-nem stališču glede notranjega mini* strstva. Na koncu koncev so tuđi za nnčrt, da prevzame 0. Sveto^ar Pribičevič portfelj zunanjth del. Hostrlfa naj popolnoma Izgine! »Deutsche Allgemeine Zeitung«, k! ima baje direktne stike z zunanjim mlnistrstvom berlinskim in je zdaj V posesti Stinnesa, ie prinesla te đni senzacionalen članek, da se Avstrlja razbije docela, Francija hoče baje zdaj po odstranjenju Karla Habsbur-škega zajamčiti svojo nadvlado v centralni Evropi na ta način, da hoče doseći popolno razdeHtev Avstrlje med njene sosede in sicer tako-le: * na Madžarsko priđe romunski princ Karei |rot madžarski kralj. Koroško, : *r$ro In ozemlie do Donave nai fi /obi!a kraljevina Jugoslavija. Oo-r:*\.a in del Snod. Avstrije s Salcbur-SVn bi pripadli Bavarski, ki bi se moral docela odtrgati od ostale Nem- čije, a Dunaj s svojo okolico bi pri-padel Češkoslovaški republiki. Italija, ki ni prijazna temu nacrtu, bi se zanj pridobila s tem, da bi ji dali vso Tirolsko in Vorarlbersko. Ta fantastič-! na nemska povest se pojavlja zdaj I znova. Jugoslavija si prav nič ne želi J koroških in Štajerskih Nemcev, ki bi i pač delali iste težave. ki jih delajo ! danes Nemci Će^kosiovaški republi-i ki. Če bi pridobili Čehoslovaki še i Dunaj z okolico, bi tvorili Nemci v ! češkoslovaški republiki se izdatno ! trtojročnejšo manjSIno. Gotovo je, da želimo zdmiHl v Jugoslaviji Ie deže-le In narod, k! nam gredo po jezika in po vsej pravici; vse drugo nai si vzame kdor hoće! Washln«tonslta feonferenca *SjsJ rzSnJe uprattnje netoune rnurolffoc — za zeleno min In pri zaftrffli VTstfh. —d Washinjrton, 15. novemhra. Vodstvo odposlanstva petih velcsil je sklenilo. da proučuie vpraSanje razoro-žitve odsek, sestavljen od glavnih d*le-£?tov teh drJav. Ravnotako se vpra-Sfarje Daljnesa vzhoda poverl oosebne-mu odseku. Dalje se ie sklenilo, da se na današnji seji vsaki državi da bese-do, katera bi že'ela, predlagati kaj kon-kretnega k predlocom Amerike glede razorožitve. Vsekakor pa bodo raz-pravljale o najvažneiših vprašanjih no-^cbne komisMe, ki se šesta vi jo Iz čla-nov zainteresiranih (?) držav. kar bo Imelo za posfedico, da se bodo mogla resiti ta vpraSanja za zeteno m?zo In pri zaprt'fi vratlh. in đa ne bo treba o njih raspravljati na Javnih sejah konference, —d London, 15. novembra. Iz VVa-shins^ona poročaio. da sta se Brland in Sc-ianzer Otaliianski delegat) sporazum ela, da bO5t3 rostopali Francija !n Italifa pri vprašanj'h, o katerih Ima konferenca razpravljatl, roko v rokl. Ta dogovor ne veTia samo za vprašanie razorožitve. amoak tuđi za vsa đruiora vpraSanja. tikaioča Tih! ocean In Da-lisi vzhod. (Pe§u?ejo brez Rusije!) — d Washfn£tcn. 15. nov. Na današnji ^eii razorožitvene korsfe-rence je Balfour formalno IzHvil. da An??llfa načeloma In v r1"^*! spreime amerikenski predlosr f*le^*? omefltve oboroževanfa na morfu. Admiral Kato je iziavil v imenu Japonske. da sprelme nie^ova vlada amerikanski predio^ s pr5drž-kom. Schanzer to iziavil, da Italija odobrava ameHški predio^. — d New York, 14. nov. »New? brk Times« iavljajo iz WashinCto-na, da se riti en senator ni protivi! prelomi dede razorožitve, ki gft ie stavil Hughes. Hughes ie ime! z Bri* andom razgovor, v katerem se ie naibrž razpravljalo o omeiitvi obo* roževania na kopnem. Briand ie ka* sneie iziavil, da je zadovoljen s sta-liščem, ki ga ^avzema Amerika gle* de zahteve Franriie, da se mora vprp-sanje omejitve oboroževanja na kopnem posebno vpoštevati. POSLEDICA WASfTINGTONSKE KONFERENCE, —d Pariz, 15. novembra. Po vest! »Chicasro Tribune« Iz VVashinjrtona ie izjavila japonska deleeacija, da ie zadovoljna s tem, da se ustavi Kraditev desetih velikih japojiskih lađi}, da se pa morata razmeroma znižatl tuđi amerikanska in angleška flotilja. —d \Vashinjfton, 14. novembra. Tajnik za mornarico je naznanil, da se ostavi srradnja ladij Zedinjenih držav v srni Mu pnmorskeea nrojrrama te po aavodUih ameriškettt kongresa ali po dlrektlvafi« katere izdela razorožltvcna konferenca. Naddreadnoiucht »West Virj^inia« se no prefšnfih ukrerlh spusti v morje v sohoto v New Orleansu. PRVI OOPOR ANGLIfE PROTI RAZ0RO21TVENEMU PROGRAMU. —d Pariz. 15. novembra. Po vesti »T*me*nv« s« an«rle5ka deletraclia v VVashinjrtonu upira dvema točkama amerf!canskej?a razoro?.itveneea načr-ta, nrmreč ^lede omeiltve celokupne toirnže nrdmorFklh Colnov. kakor tuđi v vprašanju ustavltve jpradnjc nekate-riti momariSkili eoot Co bi se ustavila gradnja oklopnih kr!Jark za deset let bi po mnen'u strokovniakov zavladala v mornaričkih lad^edelnicah obfutna brezposcfnost. KonČno zahteva angle-§ka dele^nciia tuđi, da se ji dopusti zadestna §tevi!o lafikih križark za vzdr-ževanjfe pomorske policije. JAPONSKO -ANGLESKA ZVEZA — TRD OREH ZA KONFERENCO. — London. 16. novembra. (Izv.) Po vesteh iz Washinjrtona Je razoro-žitvena konferenca naletela na težkoce, ker Amerika zahteva razveliavl.ien.ie japonsko - angleške zvtze. Japonska \ izjavlja, da prostovoljno od te zveze ne more od stopi ti. — London, 16. novembra. (Tzv.J Po na*nove}?ih vesteh iz Wa«hin?fona, prevladuie sp!o5no prenričanje, da raz-orožitvena konff»renca ne doseže v vseh programnih točkah popolne^a uspeha. Perece je vprašante Tihesra oceana. Amerika zahteva, da se rarvelkrvl pogodba mrd An^lifo in Japonsko. — London, 16. novembra. (Izv.) Japonska ;e na wash?n£tonskl konferenci izjavila, da je pripravljena za raz-orožitev in nazlašala okolnost, da je vojni budcret Japonske zni5?an za dva ?n oni vojne mornarice za 100 milfionov fenov. USPEH! STAVKE V ITALIJI. Đlvjanje fa?!stov. —d Rhn, 15. novembra. Po .Itirfh dneh stavke se je v ponedelfek zjutraj delo zopet vzpostavilo. Tekom stavke ie opetovano priSlo do spopadov. pri čemer je bilo vsega skupa] nmorlenih sedem oscb, med temi dva fašista ln ranjen*h nad sto oseb, med tem? okoll 20 stražnlkor. Megfianski li^fi poudar-iajo, da so zavzeli faStsti tekom stavke provoclraioče zadrzaale in opozarjajo na to. da se je stavka ie ćnlzo časa pri-pravlj^ia, in navajajo kat dokaz dei-stvo, da je bila pred kratkim odkrita precejšnja zaloga oro?]a, katero so skrili komunisti v predmestju San Lo-renco. —đ OrvJeto, 15. novembra. FaSlsti. kofere so od tukai poklali v Oorrr'o Ita-Tifo, so napravili pred svojim povratkom kazensko ekscedrcijo, %t;er>e!iH so »Clreolo Indinedente« in ubili dve ose-bl, ranili so jih pa vcč. Pri Ferrari so napadli fašisti hišo nekefra delavca in nretenTi vse delavce, pri katerih so na-§!i delavske le^tfmacije. Tuđi v Ferrari Je tekla krl. Ena oseba Je mrtva, f:EŠKOSLOVASKT ZAKON PROTI MONARHTSTTCNI PROPAGANDI. — Praga, 13. nov. Vla'đne stranke predlože parlamentu zakonski nacrt proti monarhistični propagandi. Glavne točke nacrta no: vsak elan habshurške rodbine, ki bi sto-pil na češka tla brez privolitve «ti-naniesa minfstrsrva. bo kaznovan % zaporom 5—10 let. Istotako ho kaz-novan, kdor bi pomogal kakemu Habsburžanu pritl v republiko skri-voma. Smrtna kazen zadene vsake-£?a, ki bi sku5«l na k*Vr5er,trOli način izpremeniti republikansko ob-liko države v monarhistično ali b! skuSal postaviti na čelo države ka-keg* Habsburžana. Politične oestt. — Hrvatski blok i« mobiliaaeij*. V >Ob>3ni€ je 1. t. m. Hrvatski blok ob-javil neko izjavo, v ksteri je trdil, da je nameati&ištvu dobro znano, d* >s;> Je samo trudu Hrvatekega blok a kot (%1> te in vodfit\u Hrvat renubl. seljačke etivuika ie posebej tahTaliti, da ja hrvat, narod tuđi t j pot ostal miren.c Na to irjavo je n-um etništvo alužbono izjavilo, da mu je re« znano, da j« astal hrraUki narnl miren vtli«^ posku^om karlističnih aj?entov in nok a turili narodnih poslamev Hrvat, republ. f5eli>*c. stranke, članov Hrvatskoga bloka, ki so sku&all sanesti v narod tmMe in iz~ zvnti odpir. To j^ Mlo s kmikretnimi slučaji dokazano in bilo objavljeno dne 12. t. m. Prujrače o knkeni trudu Hrvat-fskepa Moka v pravcu p^Tnlrjnpia naroda in pozivanja ni isvrSenje dolžno-»*ti pa ni namc-stni^tvu prav ni? /nano, i7!A'2emši neuspeleea od poslanstva toi ne tikrcnil nrmudoiria, d/i so proti krivcem po«ra p>«laniAtvs. Dr. Kumanudi doepe danes zvečer v Beograd. = Poirajanjja ?ti rekon^tmkrtjrt vlade. Iz Beograda javljMjo: K> »«* bodo konoal« popajania mod rndik^b^i in demokrati radi preosnove kril«in«*ta. ^e bodn začela. t>^poianja % muslimanskim kluboT« in slovensko samostoino kme-tijsko »trank'k. =s Naša drlecrferija *• reSitev al-banske^a rprasan^a. Mini-strs^i pred-sfdnik Pa^ić ie odrr^il, d*i zaFtona nn^o državo pred *v*tom zveze narodov glođe Albanije po!^> umorni mini«t€»r in vodia nfl-^e deVr^^iie v renarnci^ki komisiu Mato Božkovlć. Kot «ks-t>erta pta wn dodHiVna Mlljjiitia Jova-n'^vić, naš poslenik v Bernu, in Tiča Popovi^ pomoćnik zunanjega ministra. = Probrani kop^re** mJilcaTne stranke. Kakor snv> ie j«vili. je kou-grres radikalne utinn^e ▼ Beogronu do-loden na 11. decembra t i. PromviTn konsresa ]& #led??-i: 1) Pr^dseilnik pla\-ne^a %>db'3ra Nikola PaSić otvori koncrres in pozdravi udeležnike, nakar sledi konstituirani** ired^edni^tva kon-gTepa ter rerifikaciia pooblastil. 5) Porobilo plamepa odbora o nmanM ih»H-tlki poda Niko1» Pa$i«. 3> O notranil TK>litiki poroćnta Joea Jovan">vić in dr. Laza M^rknvi^. 4) O finan^ni r»Htikl poro«* đr. Momčilo Nin^ift. 5> O gospodarski politiki ponr^a dr. Veli zar Jan-ković. G) O o asrrarni reformi por>ča Kr*?ta MiletT*. o tol'oTiizariil na dr. Du-.San Gr^in. 7) O s^ialni politiki n.^ro^a Nikola Uziinović- 5) Slede Ttorbčila zr-stopnikov po^aroe?nth ^ltraiev tn *u-T.anij o nrs^nizaciji in »tanju stranke. rr= Radikalna orffaniKaH.ia t l>al-mttetfi. Iz Rn!itn pbr^ajo: 14. t. m. so je vr?il okrožni sestn,nek r(»dik«iTie Ktrtuike, k-ntere!ra se je ndelv-žilo tridi re? hrvatskih malih posestnikov. Na nestanku je bila *prHeta r^aolucila. ki r«\V)teva zbolj^anTt% žrlernlc, ki veiej|> Dnlm-icijo z o^t^lo drjnro. Glede izvedbe aprarnesrn ▼prr^^Tiia se snhte-vnjo posebno dolo^be *?'."*de Inptninslr^ pravice, ^lede ")pvoboditve kmetov od ff-vđalnih ftdnnViji^v in X3j^^n'*"nip mi-nlmfei kmef'kesfA pose^tra. Zn prvdsed-nika okrožneira r>dbora )G bil izroljon dr. Ur">S Desniea. Skienilo Pe ie. d.i bo eedež upravnerra odbora v Šibeniku, kjer bo za^el izbijati tuđi org&n radikalne stranke. -= Tendencijozne vesti o musli-manskem klnhn. Dopisnik >Jutarniejra listić je doznal >d poelannia Sahiba Korkuta, da niec:oro potovnnj"^ v ^uSno Srbijo ni itmMo njenih dntpih npmo-nov, kakbr pnnro informativna. Posla-nec Korknt Je i^Jnvil. di **> rse. vesti > poizkupu mnBlimnppkeEra ktub^., r!n bi pe osnovat protidrž*»ven blok imi^lima-tiov r vsej Irralievlni, ♦ejndeneiozne in ij^miSliene. Ilotel ^e je wwn informirati •y r^zmer^h v iu?.ni Srbili r. ozirom na bliznjo nreditev neknt<*rih T'^rskih vpr^šAni, ki s<^ t'^ojo ravr»otakx> mu^li-manov iz Bo^ne in H^rr^irovine kakor musliro«nov iz južne Srbije. = Stojan Protiv frroe>n »odiSfu. Beograd, 15. nov. (Ixv> Imunitetni ocTsek je pklenil, da se ne1«:aferi nnrod-m poslnnri ijirv'e sodi5?ii rar-adi raznih napAttov na Tast in dnj^ib tiskovnih deliktov. Mađ drucimi je tuđi Stojan Protić. = Atentat na Ci^rint. — BoTjSe-vikl saprli 3000 rrvolarijomarjrv. D u-n-ij, 15. n>v. (Izv.) Iz Moskve poit>ča-jo, da*je oddal neki mlad clovek n.t koraisarja zunanjih f»oslt»v Čičerina 2 strela, ki ga pa ništa r-^dela, Atenta-torja so t*koj| armirali. Atentat3r je izjavi], da j» izvrdil atentat na povelje socijalno • rerolucijonarne, stranke. Sovjeti s* aretirali oko li 3000 tibcijal-nih revolucijonarJ5»v. = Mir m*& Ameriko in Nemfci]©. fs Wa«bingtona poroć^jo: Predsednik Hsrding je 14. t. m podpfcdj proklamacijo, s katero se vrp stavlja mir med Ameriko in Nemčijo. — ĐoljleTiki izdali ajnnestijo! U Moskve jdvljAjo: Povodom ćetrte ob-letnica oktoberske revolucije je bila izdana amnestija, ki zadeva vse one opebe, kl so se U>rile z>per Kurijo v vojsk*h Kolcnka, VrangVi, Zavinkovt, Brtlnkovlć« in Petljure. Osebe, ki so pripadale eastniškemu stanu v teh sj> madUii« to od amaMtii« jikljiiotas^ Gospodarska tszsfL ZaCasni zakon o đriml traSa-rlnl ta likufe. (Izvjlanja nUrcata ttudovernUtm na notursktm shoda.} Pred seboj imamo takon, kl sef« daleko v naše Javuo iivljenie. Ta zakon je bil priobćcn v Uradnera listu dne 22. av^usta t L, pravilnik pa dne 30. avgu^U t L zakon pa je stopi: v moč dne 1. septembra L 1. Uradni list z dne 22. avgusta dobili smo ljubljanski notarji dne 24. av^usu, pravilnik pa dne 1. septembra t 1., noturji izveo Ljubljane pa nekaj dni poznejt. Pop,!aoma i/ključeno Je, da bi se mo-gel kd'i v tem kratkem Času temeljito »e-znaniti i tem zakonom, ki Je stopi! dne 1. septembra L 1. v veljavo. Vseblno pravilnika bi morat nutar znati fe pred 1. septembrom t. 1., dostavi! pa &e je ljubljanskim dne 1. septembra t U notarjem Izvc« Ljubljane Pd v najugGdnej&em sluCaju dne 2. septembra t 1. Notarji se tedaj ni^o moeli pravočasno semamti s teni pravilnikom, ravnotako tuđi ne drugi, katerirn je doižnost. poznati vsebino tej^a zakona in pravilnika. Cc je pa nour so kaj pretresi! zoper ta zakon, bo ka?nnvan, ne glede na to, da ni imei pri najboljši volji prilike, pravoOasno in temeljito seznaniti se z vsebino teza zakona tn pravilnika- Kar 5c te?m zakona tiče, moram pred-▼tojbin^ki zakofi pa ne pristojblna o pct7?ih listfh, kavarni-Skih koncesnah. o ve5e!;»?iem davku. o lovskih kartah Itd.. ravno ta! ostnln ste-ber države. Novi zakon Je odpravil. ne npo-jltevaioč vs^h teh razmer. v*t do^cda ali na Isteka, kl stop! Wed zakona v đntjfmo. Ie to Ie nekako nadaMe-vanle «remoJ!enJ*ke*a ra?mer?a v družini, ter ostane faktično Imovina v družini. b socflalno Bolltfčnni ozfrmr pa ttiđf ni kazaTo, odvzetl la^tnfkom maWi kmctfl one ndobnos«. Irt Jfh fmi Je da! pH^toJbtn^kf zakon. nvafuJoČ, da I« kmet edinl na (boli vafnl faktor v d^avl. kar velja osobito za na?o agrarno državo. Da se pospe?« zidanje posfopfi m tta-■ovaalsklk prostorov. kitmlk dudots tako pomanjkiije, bi moralo vsekako ONtati pri udobnost.h. katere je zak m doJoCil glede prodale poslouj, Ki so bila za gotovo dobo et da.ka prosta. Ravno tako neumestna je c/dprava dolučila, ie dedič proda podedo-vano zemljišne drugemu v gotovom ča^u, :n se mora ušteti prva pn^tojbina v dniRo. Moderno zakonodajstvu se mora vsekako o/irati na vse okolnosti, in upo^tevatl vse razmerc. Kakor vidimo, *c to ri zgodilo, temveč novi zakon «e kratko malo odpravil vse udobnosti, ne Ja Jt: to utemeljil, zato pa nt poznaj^ faktičnih razmer. uvede za pro-dujo nepremtčnin 5% prisioj'^ino. kl je veliko previsoka in nespre|ern!;iva. Če pri tem ostane, bo poslcdlca temu. đa bo trpeza dnv^rsa morala. Da se bodo stranke osnile plač'lu tako ojcronane od-tot-ntne. bodo /amnlčjle del kupnine tn Kdo bo imel od te^a Škodo? Cdiro država! To določilii ?e mora tedai iz st^cijalno političnih In državnih oztrov odpraviti. (Dalje pnhovinjić.) —z Proračun /a leto 1922 dokončan. Te dni so bila končana proračunska dela za leto 1022. V proračunu fe doseženo pi> polno ravruncžjC. Proračunski ničrt bo predložen narodni ^kupsčini 19 ,t m. v r.iz-prava — Nova bančna podjetja. Liuh-ljarvska krcdtna banka je otvoriti vče-raj, dne 1*. t. m. svojo podružnico v Kra^ u, Slovenska cf'somntn:t banka v Ljuhlfnri pa je z istim dnem osnovala podruŽrrcn v Sfoven*srradci. — Drti?ro obrtno razstavo v Miri-horu priredi orihodnie !cto »Slovensko ^hrtno društvo*. Prii^-e 7a razWvl.ift vsctti svoiim rBounoimrtni kom in vse-^u v>Win?t\*u, dn J* n. nMn!-^tor za po?to iri br7?>?av • svojim r>«!lo-kotn z dn*> 5. novcm>>n 1921 Wr. ro.406, dot-»lil. d% F'T'^io f^kovni z?\Tr><1i in poSrn* hranilniot ir^tavlinti f'r»kir»v-n ^ n a k a 7 n 1 r e ?i ?«f»hnp ptrnnk^ do 20.000 'Hnarlev. za drinvna ol zn^skn 20 fipič din.*»ri*v dr? obli-tv^ pa do rn*-ska 100.000 (^inarjer. Nn dnm *»o K*>do pa kakor d^«!?* floatuvli^l^ ^ok>\-n* n.ikarnice z denanem 1© do ineska lHfiO dlnarjev. — Pai"9T»fi[anjl<5 flvlftsfce Vnne !e skoro v ćeli pokrajini skra-no občutno. Vsak kmetovnlec » skrbio računi. Če bo mozej preraditi svoto Jlvino prekn M-me do prihodn?e nomtadi. To bo pa fe malokomu mojroče. PrisM'en fe torei odprodati v*-o ^đvexno ži^no. Umrvno •e, da ere 1* mtsiobše ln iMstar^eM-^oi i2 hleva. Me«*?r:l in irde'ovalri Viola« T>okiipi;n to bheo ra rl^Vo ceno. \z mesa nsr»r-»vito rr-^menite kranjske klo-bar vcl^'o kot posebna s1a?č'C». Mesari imnlo lire. Lahl na klobase. Tako priđe vsak na svoj račun. — cr r*^*ftTT»a fcirv^fc-^n* b^rtV^. Iz ^&&zmi***i invlff^o: Finan^i orl^ek ra-ko^rvYf)in^ ozernlje. Hi-notok^r^^ b^nk-i bi nrc^ vs^ra vr^vrf^-la riw*lt* urravd vn-^ih fordov. Spremo-mala bi da'i© TMinilnm« in drtri«7i1n© ^i nb^irna debata. \rkn***H no--lr»nri f.> h\\\ rirotT •fVn^Tru n^'rfn. P^^Htit dr. 2*»^1f»Y j" rporari^i. d« bi Trr>rnle vite f>h*\no vi"riti v to bnnko pvoi de* Par. kf*r v Sl.>vniii irn-*no pvol« nW-^in«ke b*»nlre. Tuđi muslimani eo nn« —K Dobava irt£«a. Komanda Dr?v«V« dlv^zHskr rhlactl v I »tjbtjnnt n.i7«an^a tr-?ov«H !n obrtni^Vi zb^m'rf v I.fuMianf. đa *e sVTerrtri <*ne 2*. novembra 10?i prrdnoi-đnc v l"*rrdsnr!iri V^rrande Pravsk© divizijske oMa*H v L»i»hljan< pltrrene nepo-s^edn^ ro .10. U»n!*a 1°?1 ra sr^r-rtfs'je v Mart'Hora. Celju. Ptulu In Sinven-iOd Pt«tr!ci. Predrr?m! orHt le v ni^arni tr^ovske ln cbrfntf5Vc zbornice v MuMlanf, poi;oM pa r>-f Koninđ? Drav^lrc divl'Hs^e obilati v ? !ub'dr?tJT!fei}e Ste!nbei<«ove*a vruS* feffa. V mfnf^frstvo ra tr^ov?rn ln Indu. ^r*3v!1rn!a CfioViTpne Jfurrd!rt'a r Po*nf. —d Ne^Tork, 14. nrivcr^bra ^0.000 je. lavcev cbla^ffne industrije v Neu^vorku fe «topflo v itavlco. Iz naSe IfraPe^lne. — Radfkaict za nklnfenj© prr»t!dmitl»»-sl» naredbe. Padlkaln! klub 1e skienil. da se mora oktnitl naredba za pobilanle dra-tlnje, — Vnrafanje drarfnfe In stinovinkli« bede. Mlnister ra soclaino po'ttko dr. Ko-kovec Ie Imel danes predhodro konfer^nco s sodnikl, kl ie bavilo s »tanovanUklml vpraSanll ln r vpra^aniem pohfjanla dr-**i-nte, da se r>rfpravfjo predio«! *a veTflc© kmfferenco, ki br» rarpravpa^ o stanovanl-skfh ln draginhkfn vpra^anlfh. Prffsfopalte li „ inpo-BlDDcnshl maHcl"! 259, Stev. .SLOVENšrU NAKUU*, auc 17. novembra i»*i. siran 3 Dneone ocsfl. V Liubitanl. lb. novembra 1921. — Eot jagnjeta so stdaj neđolž-ni, •. Ko je voja^ka oblast pred tedni vpoklicala 4 letnike i»*še vt>jdke na orožne vaje so klerikalni listi v&eh vrst in nijans na vse načina feČuvali nerazsodne mase, pfczivajoč jih na rafiniran način* naj bi se vojaški obve» zanci no odzvali temu vabilu. Razni klerikalni pristaši st> hodili ntestoma od hiše do hiše in odgovarjali ljudi, naj se ne pokore naredbi voja£ke obla-eti, d-s, bili so ćelo duh*>vniki, ki at> storili vse, da bi zttpeljali nerazsodne mlade ljudi k nepokorščini in nepoaluS-i'osti. Vse tj sistematično fceuvanje in hujekanj'e sicer ni xnr*>go zaleglo, ker so naši ljudje vendarld mnogo pamet-iscjM kakor gotovi bornirani klerikalni hujtskart, tili ipak se je našlo neknj sto zaslepljencev, ki so [^slušali beeede zapel.iivcev ter se nieo odzvali pozivu vojaške oblasti. Vsi ti so sodaj zapađli strogosti zakona! Ker vJDjašfcn oblaet ne pozna nobene šale, bodi vei ti mla-deniči, ki so ostali d>ma in ee b t^n težko pretresi li prfcti domovini, eksem-jilaridno kaznovani. In prav je tako! Kdor se ne pokori z*Uconu, naj tuđi snm nosi posl\*dioe sv*>je nepokor&čine. Klerikfllcev. ki so preje junačko Sčn-vnli na odnor proti vojaški oblasti, pa je sedaj strah, ker s raj. Z^to danes licemersko zavijajo oči in skušajo odvaliti krivdo na ono, ki eo ves Č«4s do?lednV> ljudstvu priporo-čal!, naj spoštuje zakone in nai se poturi fcdredbam vojažkih in civilnih oKtasti. Toda temu naivnemu popkusii će emejejo celn krave. Svojih grehov klerikalna cospoda ne spravi e sveta, at) r>r*več očitni, zato bo morala znnie nositi tuđi odgovornost in naj si s^ je Bed-aj, ko ji teče voda v grlt>, Se tak\> — Druga sefa a pr 0 vir acfj^ketra odjeka se ie vršila dne 15. novembra 1921. Rnznrnvijalo se 1e predvsem o aprovizncili Lfnhl.fanc 7. m!ekom in o kriknem vpra§an*u. Dos?d:trtii tikreni tržnevana v pri-znnni«? nfih raslue tia ujedinjenje vseb f"?7?>'?lovenskih inženirf^v zg. Anton K 1 i n *. Ty pradbeni ravnatelj v Ljubljani, z redom Sv. Snve III. vrste, in ^»vbenl svetnik Viktor Skabern'6 z redom Sv. Save V. vrste. — I>r. Josip SnHMHa&a, %\v%\ dal-?r."tins!ci dezelni In državni poslnnec, >-'<■» ie definitivno prosclil Iz Splita v >fr»HHor. Pri 'jdhodu iz Splita mu je :r»r»?ttna ob?in-a priredila banket, na ka-ferem je žunan dr. Tartasrlia omenjal T>je£*r>vte z^^lti^e za mepto in domovino. Vrstna bbčina mu je dcr^v^la krn^?n albnm z ori^in^lnimi slikami Splita in okolice. — Ces\oslovrn«ka Obec ornamnje 'ifTiUm z? knihv pujčuii ?e Každon đt»-hMu. bd <5— 7 ve?.. a nedell od IO—12 dopol. v bvte kniho\Tiika p. Skmžnćh^, KiMifljrva ulica. — Za zeradbo tehni?k» faknltcti t Ljubljani eluže^ih poetopij se je ustanovilo posebno društvo. Društvena pratila so že potrj^na in ustanovni občni zlftr se vrši v fcetrtek 24. t. m. ob 17. v novi društveni zgr-adbi na A'kerrevi f^sti poleg srednjjetehniike Sole v dvorani 6t. 20. I. nadstropj'd. — Kavama *Zvezda«, ki Ja i© g. Krapež popolnoma renoviral in ^opre-mil z vsem konfortom, se otvori začetkom meseca decembra, >\ait>dno k-^i-varnoc prevzame g. Car!, dol golet, pla-ćilni natnknr v >EvropU in >Unionu<. — Zelje t Klavah za LJubliano. Mestna aprovizacija prične dne 17. novembra razprodajati prvovrstne zeli-nate s:lave po 7 K kjr. Razprodaia se vrSi vsak dan od 8. do 11. dopoTdne in od 2. do 5. popoldne na Pofjanskl cesti št. 15. Zeljnate elave se bodo razpro-dsjale tuđi na trjru polee krompirja. Vsaka stranka dobi do 20 ks: zelja brez rakaznice. Stranke, ki Žele večje količine, naj se zglase takoj pri mestnem tržnem nadzorstvu. Za izvoz iz Ljubljane se ne oddaja nikakesa zelja. nje proti Mollu in ^a, ako se nahaja še v Jugoslaviji, tako* Izženo. — Nov napreden župan. V Čremo-ži5čab pri 2eta!ah na Stajerskem je 10. t. m. bila volitev župana. Za župana je bil izvoTjen ugledni ondotni naprednjak Anton StoinSek. — Srebrno poroto praznujeta danes sr. Slavoj in *a. Ajmeza GSrtner, »kontist Me.stnc hranilnice ljubljanske. Se na mnosra leta! — Poroka. Poročll se Je v Ljubljani g. arhitekt Ivan Župan z gospodiCno Mlro Stoparjevo iz Sp. šiSke. Bilo srečno! — Brjmnci! Oddelek sa socijalno skrb op^>z^rja s tem vse begunce, da ugodnost brezpldćne^a prevaža žanje in njihovo eelitveno blaj^o v ctart) do-m ivino preneha nepreklieno z 31. d^-rembrom 1021. Kdfcr «e tor-ej io name-niva irscliti, nn\ se požuri in ne žanra-di te zadnje prilike, ker se pozinsjsira pro&njajn nikakor ne bo sugkt njjbditL Pripomlnja se tuđi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski dri^T-ljan, pismeno obrnitt na itali^inski konzulat za potni list, ki ga nače oblasti potem la vid i rajo, ker dosedanjih propustnic ne sme$> već izdajati. Urud* ni list št 127 z dne 22. oktobra 1921, naredba 315, £1. 26. — Smrtna kosa. Umri je v Ljubljani kr. poštnl u radnik g. Karei Meho-r a. Blag mu spomin! — Trgovcu cene in občinsko sodišče. Poročajo nam: V zadniem času so na nagloma začele izciniati iz izložbenih oken raznih ljubljanskih trgovin — oznake ccn. Polciji je bilo do danes prijavljenih nad 30 slučajev, ko trgovci nišo označili cen. Vse ovadbe proti trgovcem se odstopijo občinskemu sodišču v rešitev. — Nogometne igre med nedoraslo mladino na raznih prostorih v mestu odslej ne bodo Vči đt>voljene. Na fo Pdzvado in tratenje iasa in denarja (za žoge) s,> se opozoriU šolaka vodstva in roditelji. — Prvi led ei> je vsled mraza na-pravil zadnji dve no^i pri jtivnih vod-njnkih in v jarkih s ?t.>jeoo \?.>dio. — Prostori za dijaško iiip«zo, ki se pripravljajo v pavilijonu N-irodnega doma (na vrtu), lirnio d^ Novega I?ta vporabni. Adaptacijska in zidarska de-H se ondi naglo izvršujejo in bodo ti prostori dokaj praktior«> prirejeni. — Tuđi prostori za kinomatografične predstave v drevoredu poleg železni-§kc*sra prelaza bocto v j>%t tednih dogra-jeni. — Nekaj stare obleke za moSke razdell mestnl magistrat med najrevnejše reflek-tante. V Liubljano pristojni rcveži na] se zglase pil magistratnem ubofnem referatn v Cctrtek, dne 17. novembra in v petek, dne 18. novembra in v soboto, dne 19, novembra 1921 popoldne od 1. do 2. — Samomor? Protekli t? ! javili, da »o rt-u51i &h Oniberjevem ka- nnlu pole^ mefstne klBvnir^ plHš^, fe-pico in T>ompariiiro 7 u^.nj!:, pr?lanom in denarjem, o katerih pfr'-areh 5© je do-cn^n. da so bil© l^,ct 201etn* blagajni-čarke P. V. V r^omr-aduri po bila tuđi 4 pi?ma, iz knterih ce je dalo sklepati, da ja bleg*ijmčarka iz^Tšila s->monwr in skorila v vodo. Ves trud. da bi ?e donedčij na51o truplo nesrečnic?. je ostal c^-'lej brezns^e^en. Zato domnevajrt n^-kateri, da je bil sumomor samo fingi-ruu kar pa ni verietno. — Velik vlora v ZR/Brrrbu. Dne 10. novembra t. 1. med 7. in pol 3. zvočer je bilo vi ^mijeno v zaprto stanovanje gosti lničarke Ag© Kntnjnk. stanujoča v* Iliri št 49, ter po tatovi ođnesli razno zlatnino in i!raffocenosti v fknpui vred-nosti 400.000 kron. — Nezjrodp in nesreće. Filip 2 e -boie, 191etni posestnikov sin iz Srednjih Gr^meljnov, je dbm^ stgleđov&l star j ^amokre«, ki mu s?a je bil bcj^ n*ki prijatelj fy3đaril. Bil je pri ma?it?m!ake. — Jernei Jerm^n. rjbs^tnikov sin iz Zapo? pri Smledniku, i© šel p?> ce- | sti. Stopil i> tako n^:r>dno ni mri] kv i men, d.i ?i ie pri pađcu zvil levo nocr», ] — Bonbonc>k. Marija Pirr, po^e^t- j piVr>va žen»i iz Vođic, je jeffl* bonbon- i čf'k. Zaka^liala je in bonhonč^k ji je fekocii v sapnik. Pripeljali so y> v \*o\-nico. — Noćni napad. Jr>?ip Jern!:, po- I sepfnik ia PovrMn, občina R«ika. >kr <\ I Kr>ko. *** fe vri ral domov od invnlid- j Rk#*ca n9dp^crlfy'f*-. V Milini fl^mnr-o 1 vaši jr-i je iz »iscflp na pa dio več doma- J čih fantov in pri tej prilikt je po?°strn- \ kov sin Josir» PtO<:nik iz Stražo pri T'a- j k! nstrelil nanj. Zadel pa j*> v nbo no^i, j t^k?>. fa mu >btlčalo v desni no eri 10, v j levi p ljt>. Za t». pnsel R© mu Ie ponudi 1 ljnb-lj-inski k-»niski meš^tnr Janez Zbri-7fij, ki pti je konja, m^5to čez Javornik, \ odpoljal v Velike LaSfe, kjer ga je prodal zn ,V>00 kr?>n nrkemn krn^tu. De-želno ftodišče je Zbriz^ja in rontumaci-iam obs-^dilo na 6 mesrrov težke jere. — Poneverba. Dodatno k naši vCeraJ- : šnil notici nam Javtjajo: Pri I)ub1janskem j gasilnem in reševalnem dru5tvu ie izRlnflo j okoll 134.000 K. Krivce Ie bil ie lzroćen j drž. pravdnJ^tvu. Kakor čujemo. Je K- 2n- j pan dr. PerlC izročtt vodstvo druStva do j bodočega občnega zbora g. Janku rlojann, | ki ima nalogo uvesti prelzkavo In doseči» ; da se škoda povrnei | — Žeparll na 2e!ezn!d. Na profd Zidan most-Zairreb so na dnevnem redu žepne tatvine. Za žrtve si Izbero fe-parji navadno potnike II. razreda. Beri jaminu Hermanu, nemSkemu trzovcu« i ie neznan žepar izmaknil denarnico s 3500 mark in 300 dfnarjev. ; — Žecma tatvlna na Vodnlkorem trsu. Gospel Pavll Lorant je žepar n* Vodnikovem tr^u izmaknll 1200 K. — Al! imate že srećke »Kola imeo-slovensklh sester«? Stopite v trafiko in tam Jih dobite! _______________ Solstuo. — Slažb* prefekta In aSVfeffa trn sptoSno fzobraževalne predmete s ore-iemki IX. čin. razreda, s prostim stanovanjem in pripađafočimi užitki je raz-pisana na kmetijskl 5o!i na Ormu pri Novem mestu. Prošnje Je vlagatl do 1. decembra t. I. — Enoten ftrcovskl podnk. Minlstrstvo g tnortoo Ji bdttstrUo te sklkaio koa- ferenco, na katerl se je razpravljalo o om*, fikaciji trgovskega In obrtniškega pouka v vsej državL Posvetovanf so se udeležfH delegati vseh trfovskfh, obrtnih in ludu-strliskih zbornlc ter trgovskih in obrtnih sol. Konferenco Je otvorU minister za trgovino dr. Spano. SoholstDD. — Sela ileHMCa flaaaćnega odseka se vr51 v četrtek, dne 17. t m. točim ob pol Q. rvečer v saveznih prostorih v Narodncm domu. Kultura. REPERTOfR NARODNF.41A OI.EDA-LIŠĆA V LJUBLJANI. Drami: Si'eđa, 1G. novembra: Komedija zilčš- nj-iv. B. Četi tek, 17. novembra: T^\i?.or. Tzven. Petak, 18. novrmbra: KomeUijd zmež-njav. D. Opera: Sreda, 16. novembra- Evan^r-ljnik. D. Četrtek, 17. novembra: Carmen. , Pctek, 1S. novembra: Zaprto. I — Oratorij »Assoinptio«. zložil P. iHugolin Sattner, se bo izvajal v i nedelio, 20. t. m. ob 5. popoldne in v ! ponedeljek, 21. t. m. ob pol 8. zvećer v i frančiškanski cerkvi Vstopnice se pro-| đaiaio od četrtka naprej v trafiki Sever "j v Selenbur£o\1 ulici in na večer koncerta v Iopi sarnostanskejja vhoda. Ccne: i sedeži po 12, 10. 8, 6 in 3 D.. stojišča 3 i D.t za dijake 2 O. — Prebitek ie Driso-. jen župnemu Cecilijanskemu društvu. ' - Oporno gledaUiče. (Rohema.) K 1 nadaljevanju — v smislu dekreemo mizerijo, kaiti \^seka-kor bi bila uprfzoritev kake klasične opere sa nas kutttrren dos:odek. »Bohema« Je bila izdelana Ie na pol. Prvt slika in četrta sta zadovolji!!, dočim ?e bila tretja slrrbja. najslnb5a pa druga. ki ?e bila re«; pnvrSna, celo groba. Splo^no pa se na odru preveC kriči. Ie sem ter tam poje. Orkester se mnoc;okrat kar ko*;a s pe»vci v felji presfaslti dru«; dnigega. O doslcdno Jepem, skrbnem, umetniško izde-lanem vprizarjartiu oper pri nas še ne tno-remo govoriti. Prva vr»rizoritev. dmra *e nekam gre, aM čim dalje se vleče stvar. tem basniclnejša je, mesto da bi bilo narobe. Izmed pevcev naj nmenim Ie v!dnej?e. Gč. TlialerJeva vobče nima publfki sim-patičnega petja, a je prav dobra fcraika. V svojo vIoro se Je vžlve'a, njena dobro-srčnnst J© neprlsMlcna, naravna. Sem ter tam izbrtihne na dan nperetnoM, kar živahno dokazuje smer njenega talenta. Odč. Zikova bi bila prav dobra Mirni, da r.l nlen flas^vnl nastavek ta!ke krize sedaj najl^olj zanima beogradske politične in parlament;me kroge v kritičnem stadiju se r\ilia;::jo:c vprašanje definitivne ureditve r.lbr.n-skih mej. V beo^radskem časnpisiu se dnevno živalino razpravija o alh inkcm vpra.sanju in o stali^ču zavcznik(»v. Z vso od'očnnstjo kritizirajo pd tični kro-Ki dipiomatićni nastop angle^kcza prc-mierja Llovd (jc«^r?a, ki je v strojem tonu napovedal naši državi, da i u iz-ključiio iz Zveze naredov. če nadaljj-ic vojne operacije prtiti Albaniji. Soda-sen ie nastop za tako uredittv inei. di b( nio zavarovani pred vsakojakimi napadi od strani Albanccv. Snoči je odpotoval v Pariz pomoč-nik zunanjesra ministri ^. Ti;a !>'»tio-v i ć. Ministr^ki nredsednik %. Nikola PaŠić mi e izročil neto nnše vhde na ; zavezni^ko konferenco. Vsebi"> note smo že svoječasno javili. Ministrki predsedr.ik Z- Nikola Pa^ić je v daljži spomenici precizira! pnlnžai na-e kraljevine in naše razmerje do AIMn'ie. Pomoćnik Tiča Popnvić se o^ebno kot delegat udeleži tuđi razprav Zveze na-rodov o albanskem vprašan^u. Dan razprave Pri Zvczi narodnv v 2enevi na ni točno dolooen. ker nekatera poročila iavl;ajo pričetek razprav 16., druga 13. t. m. Ražen k. Tiče Popovima sta dnlo-čena in na^e delegate j:. Mate Bo^kr>-vić, na^ zasto^nik v glavni renaradj^ki komicijt in na§ bcm^ki poslanik dr. Jo-vanović. — Beograd, 16. r?ov. (Tzv.)' Zaston-r\k\ Albanije so že dospeli v Žencvn. Glavni albanar?snih mp\ pred forum nnel2n:r!fe »o-Iofnia. BOSWSM ?N TU!M\TTN<=KT KMETJT! PO7ni?\VL.fA.!O KR\?JA. — Boosrađ, 16. novembra. (Tzv.) Na povratku s kongresa v Ve'iki Plani so včeraj okoli Q. donoldne dospeli v ^eojrrnd bosanski in dalmatinski kme-tic, 2"0 po ? te vilu. Korporativno so od-*1\ rred kraMe\n dvor na Ternziie ter nHredili kralju iskrene ovacije. Pozdravljali so kralja kot kralia svnbod-nega kmeta in ko se ie kra1! priknral pri oknu. so zaorili viharni klici: »Zivel naš kmetski kra!:!« Krali ie nato snre-icl 12člansko dentitacio bosanskih in dalmatinskih kmetov ter se ž mirni priprosto razgovarjal. Dalmatinski kme- ' tje Jn:OV IN SAMCSTOJNI KMETJE. — Ezc^rsd, 16. rov. fl.rvimM, j Pos!i\niški kiuh Samostoirc k~nc.ii- f.kc stranke iziav'ja, da ni oilposlal na kongres zcmlicradnikov v Veliko Plano rjobenih ofici.icinih za-rtopnikov, pač ra sta oušla posL Mcrm<;lja in Se neki drači član-stranke na kont'rcs kor privatna intcrcslranca. SKS tuđi izjavlia, dm ni votlila, nik^kiii oticiielnih po^a* janj z zcm!ioradni!vi flcdc snor.ru-ma. Kot zemljoradnik iz Slovenije ie nastopal dr. Novačan. S KONGRESA ZEiMLJORADNlKOV. — Beograd. If3. novembra. Ozvjf Kongres zcmiioradnikov v Velik! Plani v 5urnadiii je traici tri ćn\ in ie b'J za« kMivCen v jx> icu'cl ck. 14. t. m. Kakor smo ze javili, je priilo na koncrosu d« vihamih in b'irnih incideniov. Zemljo* radnik rosL Borisbv S a v 1 i a 11 i n ja I oštro narjad:! t?ol ti "no taktiko Avra-mcvića in tajnika Komrdiniča. Nastala I pi^ldnc. Lira se je zar Cola zopet .ivicrnli. Devize: Curih —.—*' ■VJ—, P-htit: i>J.^0, 1X>.35. Txiadon —.—, IK»T».—, Berlin 110.—, 114.—, Vur.\i 4.S0. :>15. Prv-a 2f^.~, Sli—, ItaLj* j 12.50-. I2.f>.», liukarežta —.—, lS5.—t j Xovi .jork 2^0.—, —.—, Budnpt^tfv ! Ci».T5. SI.—. Valute: đolarji 270-, 'JS5—, m^rke —.—, 12j.—, čsl. kiona —.—, S03.—. «eji 183.—> —.—, roblii 15.—, 20.—. — Zajtreb. 15. novembra. Zak.'fttČfll bor/ni teJaji. Deviie: Pariz —.—. \9J4K Curih 49 50. 51.50. Lo-don 1045.—, 1055.—^ Berlin 179.—. 110.50. Dunai •l.^n. 4.70. Pr»-ca 290.—, 300.—. Italija 10.45. 10.90, *tew. Vork 260—. 2T0. -. Budimpešta 29 50. 30.-^, Va'iite: dolar ZbO.-^ 263.—, Ura SOJO« marka —.—. 115.—, av. krona —>—. 6.—< — Curih. 15. nnvembr;i. Zajrrch 2. -* Ounai 0.19, Hcrtin 2.0\ Prasra ?.70. Mi-]?.n 22.199, P?r-z 33599, London 21.04% New York F.295. — Trst 15. nnvembra. Londoit 04.75. Z.-isrrcb 9.40, Berlin 9.F0. Pnrie 174.— . C!-rih 459.—. Ncw York 23/vS. — Pnriz, 15. novembra. Dmvii 0.5. Prnc.i 279.—. — Budimpc^t*. 13. r*)v. Zagrelj ST>5.75. Pruća J.0^5.—. Curih 192.—. KURZ DINAR JA SE DMGA. — BeofM^, 16. nov. (I^vimo.V P. B. ?avl»a iz ^eneve, r*a se je !:vrr ^ina-i^ na rtor^lp/li vesfi o mor»opo# l!7*ciii rro^nefa z vn!tit^^? ?n devi-zami d\"*rfi"l m en H nol f^rnkn. Gfavnl orednlk: Rasto Pustoslemšck. Odgovorni urednik: Fvan Podrže 1. Kal !e Ef sa f'ntđ — te s« zsa! Le^arnsr FcS?gr — Sfclj!!:^. Potrt! naigiobje Žalosti nazmnjamo, da je naS dobri, srfnoijut>» Ij?tH fkrbni mol oziioma oče, gotpod Karol Hflehor^ kr. pofttnl uradnllc danes perilo za posteljo. Naslov pove upravit Siov. Naruda. 8247 ^fgr ML2EAR1VA "^rT mestne aprovlsaelja Sulsk traba vačjo količino mlaka. odpisanl se obr?fa na trgovce v Be-lokiajini, Mctiiki. Črnomlju, Vinid, Se-miču itd , da bi kdo začel ebtrati mteko. Posodo bi po-tal podHsant Scdai po zimi je lahko delo. Povi© Henrtk, trgovec, Sušak. 8220 Stanovanje s brano !šče mirni gospodična takoj ali s 1. decembrom k holjši družtni. Pl"ča po dogovoru. Ponudbe pod pMir 8221" ' a upravo Slov. Naroda. 8221 Oglas. Nabavka mesa: Si« ■ovombra U g- prije podne zaključuju se pismene pogodbe u intendanturi komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani za dobavo mesa Harni zona Mariborskog, Ceijskoti, Ftnjsko« I Slov. Biatri&Mog na vreme od 1. januara do 30. juna 1922. Interesenti neka dodju osobno divizijskoj intendanturi u Ljubljani sa pismenom ponudom i kaco?!om 5 %. Ponude se primaju i za vreme 1. januara do 31. marta 1922. Uslovi kod ove komande, vojnih okruga Celje i Maribor, komandanta mesta Ptuj i Slov. Bistrica. Komanda Dravsko dW»il.»^e oblasti E- Broj 17981. Baipia v „Blrnibeoih Novlnah" od 12. novsmbra 1921, ttetllka 254. Ofertna licitnciia za velike prodalo toboka u Sloveniji. Upravni odbor Samostalne Monopolske Uprave ni odobril dne 20. prošlega meseca održane licitacije o veliki prodaji tobaka za pojedine rajone v Sloveniji zbog velikih procentov ponuđenih za pojedine rajone in ker je za nekatere rajone bil samo po en ponudnik. Ta sklep Upravnega odbora je odobril tuđi gospod Minister Financ pod štev. 7125 od 7. t. m. s tem, da se vrli droga •tortaa lloltaotla sa zakn* vol ko prodalo Isdolkov sa dobo dvob lotv to Io od 1. lanuarja 1922 do vkl|m6ao 31. doetBbra 1923 in sicer pod istimi pogoji, kakor so veljali za prvo licitacijo. Druga licitacija se ima vršiti na dan 29. HOveatkra 1921 ia sledeče rajone v Sloveniji, in to: za rajon Karnnik, 9 9 Liti i a, . , Krško, , , Radeče, . 9 Konjice, B , Brezice, , „ Smlednik, , , Velike Lašče, 9 9 Laško, m m Marenberg, . , Prevalje, . n Rogatec, n 9 Sevnica, , w Slovenska Bistrica, , 9 Dolnja Lendava, „ , Kranj s podzalogama Kropi in Tržič, , Kočevje s podzalogama Banjaloka in Predgrađ, 9 Cerknica s podzalogama Lož in Nova vas, I 9 Novo mesto s podzalogami Cernomelj, Metlika ini Kostanjevica, 9 Celje s podzalogo Mozirje, , Lukovica s podzalogo Moravče, Maribor s podzalogo Sv. Lenart, * 9 Ptuj s podzalogo Ormož, m 9 Skofja Loka s podzalogama Sestranska vas in 2e- lezniki, . . Radgona s podzalogo Ljutomer. Oferti se bode prejemali in javno odpirali na dan 29. no-▼OSlbra 1.1. ob 11. predpoldne, do katerega časa se morejo tuđi predložiti v pisarni Uprave Tobačne Tovtrne v Ljubljani. Sa kavoljo je položiti 5% (pet odstotkov) tetne potrošnje, označene v uslovih in to do v&ljttčno 2S. novembra t. 1. pri blagajni Uprave Tobačne Tovarne v Ljubljani. Uslove z blanketi za polaganje ofeitov je mogoče dobiti v pisarni Uprave Tobačne Tovarne v Ljubljani. Iz Uprave Državalh Monopolov 7. aov^fcr- 1921, Pr. br. 33971 v Boogradav I Wava. I Pođpisana obžalujem. da acm 3. p. m falila soapo Ivanko Petrlln in izjav-Ijam, da to vse Izrečene besede neres-nitne. Obenem ae zahvaljujem, ćm je gospa Peterlin odstopila od sodnijske-ifa postopanja. 8225 Marlfa Trampu!. f Sobo ^event. i brano ali brei nje Iftčata d«a |oap«tfa. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »Stan 8239* na upravo Slov Niroda. 8239 parketne 9esčice iz slavon^kega hrasta dobavlja v vsak množini in poktada naiceneje SI). iiw»» Hi f Ufl su. iiabljiaa, Bradatka »lica lt. 21. Dva va]enca za k'epJirsko ohrt se s-rejmeti. Iftotam mm kup>| ro&nl vozlćak na 4«#H koloslh« Naslov pove uprava Slov Naroda. 8240 Haznanilo. Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo i. t. d. Dramo Marti«, Sv» Jaboba nabrelfa 29. 8243 HiiiTiiiii popolnc ma veSfa slo\enst;egi stro p-p sja, s« !&£•. Honudbc na poitn predal št. 55, Ljubi iana. ?>223 Mafhna ftiša 8z7° "e mopoČe z vrtom, alt vila »• kupi v Liublianl ali na n nfeiijl. Išče se ludi mobllrana soba za dvr nstbi. Cei» postranska 3'var. Ponttđbc po i . HiJa ali soba 8230« na upravo Slov. Naroda. Mm pođjetie fll. in VaL Accetto9 Ljubljana, Trnovski pristan 14 zaprisežena sodna zvedenca, previema vsakovrstne visoke stsvbe, tzvrliiev načrtov Jn proriCunov, ob'astvrno kon-cesijon?rana posrcdovalnica za nakup n prodajo posestev in zemljišč. 8227 Okraski in svečke za božično drevo na debato in drobno pri L PevnleR, tl^llT^ SnedleljBka ftrma Lndovik Sevar, 9dm na Rakeku izvrftoje točno in najhit- reje vse v to stroko snada;oče posle, tud! ocatrmi«nie. 2535 Tnft za strope \iMw ii prodaja na debelo n drobno m1 po K 3.50 pri ve^jih naročitih zna ten popust. Steiner Aatan. L:oklfaaa, Jeraaava ni. 13, Trnovo. Kupijo se: vsako vrstni stroM in orodje tuđi lt rablieni za mehanično stroko Slvalni, pfsalnl in razni stroj I, dvokolesa. F. Datfol, Llvblfaaa, Zvonar-ska nUoa ftt. 1. 7585 katera bi znala pnkrojovatl, se sprejme Hrana In stanovanje v hlil. Trobnj« hU Sav Stari trg. 8 35 Kupim romano vČml Jairlj1 in pŽlva pokopana.« Ponudbe z navedbo cene na Slmoitl VolarM« Loka rrt Zldanara mosta. 8248 Kontorlstinjo veSčo stoven>kega in nem-keea jezika 5-^re me takoi tvrdka Soknaldar JI Verovaak, trojavlna s iel«x-nlno v LJfJbljafil, Dtinajska casta 10. 823» Slavks laifleli asistent državne ie.cznice MM Hlađfa poraiMia* Lialljiu, 13. BSfiDbra 1921. Na prodaj trojovako itolalo In 2 pulta s mraajornlma ploA6ima. Po- vprašati pri Franc Medica, Sodna ulica 7. 8137 Mesetno sobo 8 prostim vhodom, $ hrano ali bre« n\r, nroti dobre mu pla'llu, lAča urad-nloa. Ponudbe pod »Globus 65—825 !• na upravo Slov, Naroda. 8251 Ime in psi! Velike uspehe doseZrte. ak > odduttr ^astopstvo svoilh pro'ivodov trgov-skernu z^stopnlku. kateri notujc n« ćeli J tgnsNvii'. Naslov prt|em^te'ia: F. M. B ia»a 9 Loaoo, (SlovanOja). IA6o ao livatbma uradniea 'možna slovaniJine ter slovrnske ste-nogr.ifl e in strojep sia. Ponudbe na s e-Čarno J. Kopač A Ko., Ljubljana. 824^ Božičneinnouoetne razglednico na debato in d obno pri L Pevnlefc *lrr *«,. za bolt'ega rrspoda se 1'«?«* Ponudb? nol ,9(), >216*na u-r. SI. Nsr. *2\b Meblovaao sobo s sen.Tr.'fn m vhnd^m c entiiclT) s ce'o oskrbo a*Ć© za takoj mlad urednik. n sobo ptača d > *"0) K mesečn . Ponudbe r>rt6 .Stalno bivah5-e 821 i" na upravo SIgv. Naroda. 8214 Prva fngoslov. barvarl]3f krzeamtvo la atra!aralca P.Semko, Uot)ii^Glio[?230. 8pr«|«aia Ittićja kote ▼ barra ks- kor vsa v to stroko spada o^a ćela Dtlo prevzemam v trgov ni čevljev -v Oradlftće »t. IO, -3gir3 G. f. h\M L'g!i'r»ii« ilnaTiTjev ¥ Llnblani WMfova 12. IzvrSnjem Bjfla*eTin}t ter popravili rla-sovirjev ia barntoaijCT speci eloo str oko?-no, totnn ]n ceno____________________ Proda se lovo poavatvo v blizini Krškega, Dolcnjsko, obstoječe iz njiv, trav-nikov, gozđa in vinograda. Ponudbe pod »Pos^stvo* na anonČni zavod Drago Đesetjak & dru^, Ljubljena, Sodna ulica 5. 8234 Salama prvo vrato novo blago povsem irela ao dobiva povaođ Prva hrvitfka tvom. salamt, snScna mtsa I masti. 1 Gairilof sinoii 11 Fotrisja. mm jZohfcvajfc povsodsamo MOROZAOTROKE ! ^L^L^L^m 99m9^mmm^^L< asBiaaMr aTaVa^BaBaBMfl! ' i 1 Mi«lota * 30'- \ f MalbolJia hrana sa doJontko! Zolo otakuloia sradstvo sa ; bolna na talodcu, rakonva-; laacanta In osobito sa pra- malo hranJana tar v obla ; slaba oaaba vsaka ataroatL DOBI SE POVSOD. Tovarna komUkili prt dm tov brano „SALUBRA" O. D. ZAGREB BoCkovtCava uL t3. ««fon 7-fH j i! se koniorisiii prakso, v»4ća slov. in nrmlkr ko e srondence in knjigovodstva. Ponudbe pod .Phdna 8180* z navedbo zahtev na upravo .Sov. Naroda". 8180 MlolflOiMiTii iS^c soliden gospod za takoj. Na-jemnina postranska stvar. Ponudbe na tvrdko I. Ptrdis, Lfrjb-Haoa, Krekov trg. 7137 to m$i Mm k\ zni tuđi samostalno kuv nM. Pla"a 3S0 K Piimcna ponu.ib.* f©d .Slu?-^4 ja 350« poStno ležeče Ljubj^nt. glavna poVa. 81B5 i .__________________________________________________________________________________________________________ Ve"j8 pt^-to ra klet <« pos^Hrifro. moO-TTt dv!g» om aa odda lakoj « na« jem v Spodnli S'ki. Kolo.1v rska-Le-iudvoTt^i ul ca 1*1 On!*«lti «<• ♦« v sti hIvan Zskotnik, mes.n! tesarski moister L.abl]ana, Dnnalska cesta 43. — izMon Sleuilha 37Q, V^-ilcovrstna tesarska de^a, k«kor: moderne lesene stavbe, oštrenja ia na'a?e hišc. v:le, tovarne, cerkve !n zvonike; stropt, r.izna tla, stupnlce, leđ.nlce. paviljoni, ver-nde, Icsenc cjraj*.*, itd. Gn_»dba lesenih mostov, jezov in mlinov. I <38F" Parna žaga9 tovarna furnirja. 4WR nDIFIiT11 Lasta! irđelk« o!«naflh barv, ^^%_rl\lVill 1 tlrnotev, lahov in steklar- drtaiba i o. x. preje skega klela. Velika z»!opa ke- Br.t« Eberl I. Ja-6_r & Co gj^. inB »ff«^,?.-^ L.nbllana, Mikložičeva c 4. stnih £opi6av,vseh potrebftftln nasproti hotela .UNION". za slikar je in pleskarje* Lesoa Indash-lja na Šfajerskem sprelme takoj ki se ne boji đela. Pom:ćh_ 2 vsemf potrtbn!m? nod^tki se na I DO*ljf)o r,n Af«on6nl lav. Drago Btaeljalc In drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. Kdo se hoče ndeležiti pri z^radbi lastnegt skladiščne^a in pisarni&kega poslopja v Ljubljani? Kdo proda v ta namen prlpraven stavbenl prostor? Ponudbe na „Peitel preda! 47", IJvbliana. 8244 Stroje za žage Csterar — Altflttlng dobavlja brzo po ntjnff jih tvorniskfh cenah „HLRT" d. d. Zagreb, Galeoa ulica 59. Lokomobile Anmann a 8took4ar9 Cannstatt dobavlja bno po najniijlh tvomilklh eenah „I1LHT4 d. d. Zagreb. 6a|eoa nllca 5B. TrifiliSn" iPfloilooaniha lz-99 11 IHiaif dciovalalca perlla nacrranja, da je • 1. notembrom povrčala svoj obrat ter preuredila totarno •• Vojvatfa ailllća •••ti *t- 21 na najmodcrnejSi način in otvor.la lustno prodajnlno in skladi..e o Kolodoorshl ulici St. 8» v hiSi g. Rojina, nasproti Hotela Strukelj, kjer »e sprejemajo vaa narobila in rrodija v»e v to stroko spa a- joCe motko in žensko perilo, 2cn