St. 248
ta« 1943
t,— E
tTREONTSTVO. UPRAVA IN HNSERATNT ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 rELEFON  ST.  31-22,  31-23,   31-24,   31-25  m SI-26.
PONEDE1JSKA IZDAJA „JUIRA"
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Alle Eeindliehen Durchbrnchsversucfae gegen BrildcesikopS Nikopol, siidlich Dnjeprope-trowsk und ttorđlich Kriwoi Rog vereitelt
Da bel 247 Fešst&paiazer abgeschossen — Weftere Fort-schritte des deutbschen Gegenangriffes westlich Kiew —
Unve.^mlr.dert heStige KanrpSe siidwestSch G^mel
Aus dem Fiihrerhauptquarfcier, 21. Nov
DNB. D a s OberkommnrKlo der Wehrmacht gibt boknnnt:
Ncrdtistlich Kertsoh versuchte der Feinđ eroeut semen Briirkenkopf hi ervrcitem. Er wurde in hartcn Kiimpfcn unter An-schoss von 18 Panzcm ab^eschla^en und erlitt durch wirksames eigrones Artillerie-feuer und v iedernoite Angriffe der Luft-waffe schvverc Ver I us te.
Gegen dcn IJriickt rkopf Nikenol, »mdlich Dnjeprcp-etrow-k und n*>rdljch Kriwoi Ro? trat en die Sowjets <rc~s!orn mit zabfreichen Infanterie- und Panzerverbanden, von starten FUcger&r&ften Onterstfitzt, zum An-yriff an. In zah und erbitt^rt gefubrten Abwehrk:impfen und durch kr^fffvolle Gcgenantrriffe verri*elten un«ere Truppen alle feind'iv hen Durchbrachsversuche und seho^sen dabei 247 Pan/er ah. Hicrvnn wurden al le in 107 i m Abscbnitt eines Ar-meekorps veni i eb tet.
Der dcuisehe Geqenanfrriff vrestKcb Kiew macht Lrotz hartnackicren folndli-chen vvtderstandes weitere Fort^rbritte.
In  dem onfibersirhtiichen  Gcliinde des
hinftmchsrauinps «m«lwestlich Gomel irchrn die hefti^en Kampfe unvcrmin*lert \veiter. NordJiob Oomel worde rine etn^eschlosse-ne fpindliche Kamnf?mppe vemiehtet.
We?tlieh Smolen^k lie^s die Kampftntig-';ett mcrklich nach. Schvvachcre feindlicbe \n2rriffc hier sowie sudlich und nordlich Xewo1 blieben erfolerles.
Siidlirh des Lado«ra-Sees veurden zahl-reiche Angriffe des Feindes zum Teil im Geerersto«? ab«rcwehrt.
In Siiditalien ver?ief der Tac bis auf bei-clersriiiirc Artillerie- nnd Snahtrupptatig-keit im aHiremeinen runi?. Nur an einer StcHr i ni Ostabschnttt der Front !;am es /,u Icbhaften Kampfen um die SteHuogen deutsoher Gef pchtsvorpo«ten. Unscre Si-cherunsen vurden hinter den San^rro-Fluss zuriiekaen-mmmen. narhdem «:e dem mit \vcit ub«*r1ecen( n Kr&ften rrc^rfarb an-irreifendcn Feind empfindlirbe Verluste jngrcfftgrt batten.
NuchtHche BomhenangTJf*> deutseher T IucT7.rut:e trezen Zicle in Siidpneland ver-ure? eh ten zahlreifhe Briinde. unter ande-rem auch im Rtadtc^ebiet von London.
Vsi sovražnikovi poizkusi predora pri mostišču Njfcogofa, južno od Dn|epropetrovska In sevamo od Krivega Roga izjalovljeni
Frea sestankom
«4 :■ - *
Milan, 20. nov DNE. Sestanek zakonodajne zbornice na osnovi sklepa seje ministrskega sveta 7. dno 26. oktobra pričakujejo za konec decembra. Priprave za izdelavo nove ustave republikanske faš'Sfč-ne države so v polnem teku. Predloženih je bilo več osnutkov za novo ustavo, k: jih sedi j pregledujejo merodajni pravniki. Določitev in formuliranje v ustavi določene obnove države, poslov posameznih organizacij, ureditev velikih političnih, socialnih in gospodarskih vprašanji vse to zahteva temeljit pregled in razjasrvtev, ker bo nova ustava prekašala v mnogih točknh do. slej veljavno in bo vsebovala pcpolncma novodobne elemente državne zgradbe, posebno na socialno političnem področju. Zakonodajno skupščino bo po dosedanjih načrtih tvorilo ok il 1000 deieg-.-tov. Pripadali j' boio vsi čiani vlade, načelniki pokrajinskih vlad. komisaričnl vodje faš:st:čnih organizacij v pokrajinah ter v velikem šte-
repKfjIlhsRsko-zrskcaedajne zbcmlce
vilu zastepn-ki delojemalcev in delodaj>2l-cev, da konkretizirajo in sprejmejo temelje republ kanske države. S tem bo republikansko fašistična država formalne držav nopi vno priznana. Zakonodajna skupščina bo izvolila tudj novega državnega poglavarja in šefa vlade za dobo 5 let. Kraj -n točen čas za sestanek zakonodajne skupščine doslej še ni bil določen.
Ncy.i? £afistžšna vofska
Milan, 20. nov. DXB. Minister za narodno obrambo maršal Graziani je izd .1 v soboto na podlag; 18. oktobrn z Duce-jevo naredbo podeljenega pooblastila t-konskj '"dlok o ohntm republikansko 1 -ske. Odlog obsega 6 Členov.
Kim, 20. nov. DNB Fašistična mi ca, zbor karab-nerjev m italijanske policijslce čete so bile združene v novo orgnnizaeijo pod imenom ^Republikanska narodna garda t.
Pri teta |e bilo uničenih Z47 sovražnik^vili oUloptuHo\ — NatSalfnje napredovanje nemškega proti napa ils zapadno cd Kšieva —* &ezmanjiaiM» srditi boji južnozapadno od
Gomela
FLihrerjev glavni stan, 21. nov. DNB*. j Vrhovno pcvt-ijuištvo oboroženih sil jav- | Ija:
Severu ovz hod no od I*erČa je poizkušal sovražnik ponovno razširiti svoje pred-mostje. v težkih bojih *n s sestrelitvijo IS oklopnlkov je bil odbit in je utrpel z učinkovitim našim topniškim ognjem in ponovnimi nipadi letalstva težke izgube.
Prej i mostišfu Nflcopolja, južno od Dhje-propetrovska in severno od Krivega Rog~a so včera.j napadle sovjetske ćete s številnimi pehotnimi ^n oklonnimi oiidi Iki, podprtimi z mateimi letalskimi silami. V trdovratnih in ogorčenih obrambnih bojih in z močnimi protinapadi so preprečile naše čete vse sovražnikove poizkuse prodora in pri tem uničile 247 oklepnikov. Od teh je bilo zgolj v odseku enega armadnega zbora uničenih  107 oklopnikov.
Nen^ški protinapad zapa<lno od Kijeva navzlic trdovratnemu sovražnikovemu odporu nadalje napreduje.
Na nepreglednem ovemljn v.lome^a področja južnozapadno od liomla se nadalju-
jejo ogorčeni boji z nezmanjšano silovitostjo. Severno od Gonila je bila uničena obkoljena sovražnikovij skupina
Zapadno od Smolenska so vidno popustili boji. Tu kakor tudi južno in *o\erno od Novela so bili bre/uspesnj stabotnejs? sovražnikovi napadi.
Jožno od I^adoškegpa jezera, so bili številni sovražnikovi napadi deloma v protisun-ku odbiti.
V južni Italiji je potekel dan razen obojestranskega delovanja topništva in izvld-nišklh čet v splošnem mirno. Zgolj na enem mestu v vzhodnem odseku bojišča je prišlo do živahnejših l>ojev za postojank0 nemških prednjih straž. Naše zaštitnice za reko Sangro so bile potegnjene nazaj, potem ko so prizadele sovražniku, ponovno napadajoče-mu % mnogo nadmočnimi silami, občutne Izgube.
Nočni bombni napadi nemškip letal na cilje v južni Angliji «.0 povzročili Številne požare, med družini tuđi na mestnem področju Londciia.
FcEsvsia osvspfev žitctsiJra
Grozote v tolpevfškSh sMavskfh taboriščih
Polovica ujetnikov je pomrla — Množestveni pobo;i
Berlin, 19. nov. DNB. Ou sovjetskih oblasti osnovana poljska divizija, kakor smo poročali, je prvič posegla v boj. Ob tej pri. liki so V3i njeni oddelki polncštevijno prešli na nemško str.-n. Izpovedi ubežnikov nam razgr njajo presenetljivo sliko o postopanju s Peljakj v Sovjetski zvezi, ki znova  razkriva grozote  beljševiškega sistema.
Po sovjetsk:   zasedbi  vzhodne  Poljske v
}es«vu L 1930. so bilo izvršene obsežno deportacije Poljakov. Narednik Popi \vsK je
pripevedova:: ►Talcrat -em se tri ali štir. dni skrival. Nato sem naletel na sovjetskega vojaka- ki m: je dejal. d^> se mi ni treba skrivati. Zato sem bil nekaj dni doma. kmalu nato pa aretiran. Do'.žili so me. da skrivam polj-ske p rtizane in da nakupu jem orožje. Vprašali so me. čemu sem bi^ odlikovan z nek'm poljskim o JI i kovanjem, koliko častn kov sem postrelll in tako dalje. Med preiskavo so mi vlivali vodo v r.os in moral sem skoiaj dve uri stati nag v vodi. Nisem več pričakoval, da bcm vse to pre-
ž:vol, in res ne vem kakoisem mogel vse to prestati, ker sem že bljuval kri'.«
Deportiranoj .~o prišli z obs-rdbo ali brez nje -— Popla\vski je bil n. pr. obsojen na ISletno prisilno delo — v prisilna boljševi-ška delavska taborišča kjer j;h je mnogo pomrlo zar.o: pomanjkanja, telesnih naporov in lakote. Stanislav Repc.pt, ki je bil zaposlen v neki tovarni na Altajskem področju, je iztx>vedal: sMnogi izmed nas so umrli. Zlasti za žene ja bilo delo v žveple-nh tovarnah pretežka« Neki drug: Poljak pofoCa, da je umrlo 50 odstotkov ujetnikov, ker posamezni;-; n so mogli izvršiti dela. ki. so ga od nj'h zahtevali. »Vem za smrt petih katoliških duhovnikov. Kdor pa ni vs°ga tega opravil, kar so mu naložili je za kazen debil le tritj n0 krušnega obroka«
Po sklepu pogodbe med sovjetska vlado in Sikorskim je bilo nek?- Poljakov izpuščenih. Ko pa so b le pozneje čete Sikor-skega prepeljane v inozemstvo, je bilo svobode konec, ter so bili Poljaki znova poslani v taborišča ali v delavske bataljone. V pr!četku 1. 1943 so osnov.-le sovjetske oblasti, ki so hetele demonstrativno pokazati svoje stal:šče v poljskem vprašanju, poljsko divizijo- ki so ji, kakor v zasmeh dali ime poljskega borca za svebodo Tadeusz^i Kosciuszka. Izmed piegnanih poljskih državljanov, ki so po mr.ožestvenih pokol jih v slogu katinskega mno&estvenega umora m po tiscčglavem umiranju zaradi lakote tn mraza 5e estali v prisilnih taboriščih so v maju I. 1943 vojaški komisarijati izbrali za \x>ia5ko službo sposobne meže. ki naj bi vstopili v to divizij0- V častniškem zboru so bili boljševiki poljskega in ukrajinskega rodu. Kakcr pri vsak: boljše viški edin;ci je deloval tudi tu znani politični aparat židovskih komsarjev. ki so ga v tem primeru nazvali »oddelek za politično vzgojoc.
Nikolaj Litawer je odgovoril na vprašanje, kako je pri k 'diviziji: oživel sem na Poljskem. Dasi sem Bclorus, so m: rekli, da moram navzlic temu vstopit v arm do. ker sem poljski državljan, ker obvladam poliske jezik in ker zato razumem povelja.
Podp ši prijavo kod prostovoljec« «0 ml rekli. Kako naj ne pedpišem? Tam sedi stražnik :n vzame kar vse s seboj, ki ne podpišejo. Bili so res primeri ko nekateri niso podpisal- in ti so bili takoj odveden, v zapore.«
Rekli so n?m. da ne pr;demo na fronto preden ne   prekoračimo poljske  meje,« je
poročal M ksim Kiško. »Rekli so nam nadalje,  da  ostanemo   v  etap-   kot  tretja O-
brambna črta, toia porinili so nas v o?pre<i_ je. Ko so z raketo d^li sgnal za napad, ni nihče zapustil strelskega jarka Takrat so začeli židovski komisar j in bol;sevki streljati na ljudi, Pole° mene je bi nekdo ustreljen, ker ni hotel iz strelskega j rka. Videl sem. da so mn gi prebegnšli k Nemcem. Takrat sem si mislil, da me bod j boljševiki na mestu ub li. vendar sem pričakal Nemce ter jim izročil svojo strojm-
co.« Kakor je razvidno iz izp.-.vedb ujetnikov divizije >Kosc uszko«, so povzročile vesti o množestvenem umoru pr: KatLnu erro-20.  jezo  in   strah.   Omembe   vre0.no   le. da
po izjavi St-nislava Repesta vojakom divizije »Koscuszko« oclj^eviki de;stva katinskega umora sploh niso pr.krt vali. Ke-pest je dejal- da so mu pripovedovali, ko je s svojo divizijo potoval skozi Smolen.^k. da je v gozdovih v Dl zini bilo umorjenih 12.000 poljskih častnikov. Političn namestnik bataljonskega poveljnika, nek- Polj k iz W., je dal razumeti, da so sovjetske oblasti odredile umor omenjenih 12.000 častnikov. Zaradi tega množt-stveneg u-mora so nastali spori med Sikorskim n Kremljem. Pripadn.k.: divizije niso imeli razlega dvomiti o resničnosti teh sporočil, čutili so sovjetske metede na lastm koži in Č kali ure in ure na pr.ložnost. da pobegnejo k Nemcem tn se tako rešijo.
Omenjena poljska divizija, k: se je bojevala v sklopu sovjetske vojske- je ob prvi preizkušnji,   ki   jo  *ie   3   po-ljskini: četami tvegal d    sovjetsko    poveljstvo. nedvomno pokazala,       se ne žel: bojevati za svojs rablje. Kakor kažejo izpoved5 posameznih članov divizije, ki je prešla na stran nemške vojske, je bilo moštvo, poslano na bojišče, polno srda nad svojimi zatiralci in mučitelji, posebno, ko so pr'šli v obližje Ka-tina, kjer je vse ozračje polno strahot nedolžno pobitih častnikov poljske vojske. Vse tajenje   in   izmotavanje   moskovske vlade nikakor ni moglo v poljskih vojakih zadušiti srda nad morilci.
Ni prav nikakšno čudo ako poljska divizija ni hotela služiti svojim zatralcem ter biti pod poveljstvom ljudi, k: so neposredno krivi strahotnega pokola toliko tisoče v poštenih poljskih vojakov.
Ženeva. 21. nov. DNB. Ickes izdeluje načrt za mednarodno ^nadzorstvo nad vsemi svetovnimi zalogami petroleja. poroča 1 »News Chronicle«. Kontrolna oblast bo dodelila slehernemu narodu gotovo količino olja in bo takoj ustavila nadaljnjo dobavo, čim bi bil mir ogrožen.
1
Berlin, 20. nov. DNB. Naj pomembnejši dogodek bojev dne 19. novembra je biio zavzet j o mesta Zitcmira, ki so ga nemške čete po obkolit vi sovjetskih sil v naskoku zavzele. Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker je neugodno vreme zelo otežkočalo napadalne operacije nemških oddelkov. Silovito deževje je naredilo ceste in pota le težko prehodna, k temu pa se je pridružila v ranih jutranjih urah in v mraku še močna megla. Z ostalih bojjšč južnega odseka javljajo o por^embnih obrambnih uspehih. Isto velja tudj za srednji odsek vzhodnega bojišča, kje i so na področju Gomia nemške čete po srditi in za nje liaj uspešni oklopni b.iki osvobodile važno oskrbovalno cesto. Poizkusi prodora, ki so jih bolj-ševiki. podprti z neobičajno velikim številom oklepnikov, z mučnimi pehotnimi in topniškimi silomi naćkilievali na obeh straneh ceste Smoiensk—Orša. so ponovno krvavo propadli.
O zavzetju Zitomira poroča DNB. da je bilo mesto že zjutraj 18. novembra v kleščah. Ze popoldne je lahko tvegal poveljnik (urinske oklopne divizije sunek proti mestu samemu Nemške č-_.-e napadajo ob kijevski avtomobilski cesti Smer napada gre od vzhoda proti zapadu. Tema je kakor v regu in dežuje. Zgcij goreči ostanki vasj ob robu cefte dajejo edino svetlobo. In tako se prične napad. Prvi cilj je kolodvor, ki leži še malo prod mestom. Desno in ievo cd avtomobilske ceste predirajo oklopniki in oklopni firenadirji. Bolj-ševiki imajo svoje postojanke cb robovih ceste. Lijaki cd granat zapirajo cesto. Od hiše do hiše napreduje nar\ad in se vedno bolj približuje kolodvoru. Sovražnik se žilavo bori za dehod v mesto. Povsod, iz vseh poslopij frčijo krogle. Oklepniki se ob cesti prebijajo naprej.
Na čelu vodi general osebno napad. Njegov izvidniški voz je vedno prvi. G-eneral sam je resen vojak. Kar ukaže, odgovarja položaju, kakor ga sam vidi. in tukaj od-loča v vsem z:_o!j hitro delovanje.
Nasproti pnvozi cela množica oklopni-kov. Skoraj na slehernem cestnem vogaiu stou sovjetski top Niti prav se jih ne da spoznati in Šele s streljanjem izdajo svoje postojanke Ta noćna poulična borba je izredno težka. Vsaka niša predstavlja oviro.
ki se mora v naskoku zavzeti Vsako cestno križižče je samo zase bojišče.
Boljševik« so zgradili barikade iz sodov. V vrtovih imajo svoje strelske jarke in
streljajo skozi plotove. Tu in tam se žabi iska. Prija"! el j in sovražnik se komaj spoznata, ko si stojita prsa ob prsih nasproti. Streli švigajo po cesti gor in dol. sipe žvenkečejo. hiše se podirajo, kenj brez gospodarja dirja med streli in končno pade.«
Vso noč se vodijo ogorčeni boji. Skozi sredino mesta se prebija nemški klin oklop-nikov. Eesno se je branilo vsako sovjetsko odporno gnezdo, dokler končno le ni bilo uničeno. Proti jutru je središče mesta v nemški posesti. Večina oklopnikov stoji pred katedralo. Na vse strani se morajo še z boji osvojiti posamezne ceste. Tu in tam pride še do srditega streljanja. Celo sovražnikovi tanki se še enkrat prikažejo, vendar so takoj pregnani. Velika borba je končana. Zitomir ie zopet v nemških rokah.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 20. nov. DNB Finsko vojno poročilo z dne 20. novembra se glasi:
Na Karelski ožini in ožini pri Maaselkae je bilo živahnejše sovražnikovo izvidniško delovanje. Nad Karelsko ožino in Finskim zalivom med Suurssarijem in Koivisto je v petek naša lovska obramba brez lastnih izgub sestrelila v šestih obrambnih bojih 4 sovražnikova lovska letala. 1 strmoglav-no in 1 bojno letalo Razen tega je mornariško protiletalsko topništvo sestrelilo 1 sovražnikovo lovsko letalo in je tako sovražnik izgubi! skuono 7 letal
En letalski oddelek
sestrelil zeoa. letalo
Berlin, 20. nov. DNB. Nad severnim odsekom vzhodnega bojišča je te dni en oddelek letalstva sestreP.l dvatisoce letalo v 1. 1943. Izmed teh so jih leteče jate sestrelile 1.401. protiletalsko topništvo pa 586 letal. 13 leta' je bilo uničenih na zemlji. Ti uspehi so bili doseženi v glavnem v težkih
obrambnih bitkah južno cd Ladoškega jezera, na področju Stare Puse. Verk»h Luk in v preteklih tednih na bojišču pri Nevelu.
Dva angisš&a fromlHuka
Berlin, 20. nov. DN3. Več sto km zapadno od rta Oriegala so sestrelili 19. novembra nemški lovci na daljavo anglešKo uvo-motorno letalo. Bombnik je ob padcu v morjem eksplodiral. Kmalu zatem slj nemški letalci opazili še en angleški bombnik in se takoj z njun spoprijeli. Po kratki bitki so tudi ta bombnik sestrelili. Na nadaljnjem poletu so opazili angleško lovsko letalo »Sunderiand« in je takoj napauli. S številnimi zadetki je biio poškodovano in se je z begom med oblake rešilo. Vsi nemški lovci so se vrmli na svoja oporišča.
napati na iLtsiid
Stockholm, 20. nov DNB. Švedski tisk poroča pod veiik mi naslovi, kako so padle bombe na vseučiliško mesto Lund na Švedskem. Listi izražajo mnenje, da je bilo neko angleško letalo v stiski in da je zaradi tega svoje ruš 1 ne in zažigalne bombe kratkomalo odvrg- . io. V Lundu "m ok* lici je nastala precejšnja škoda. V zvezi s tem poročajo, da sta morala dva amerVka bombnika po napadu na norveško czLinlje prisilno pristati
Stoe^hoim, 20. nov. DNB. »Alton Tidnin-gen-.< prinaša ped velikim naslovom na 1. strani ooročilo, v katerem najprej ugotavlja, da so strokovnjaki že ugotovili pripadnost letala, ki je odvrs.lo bombe na
Lund. Praktično vzeto, padčr ava list. smo že prepričani, dn je Lund napadlo angleško letalo. Da. to se je smatralo celo za verjetno.
Pri zunanjem ministrstvu se je zvedelo, da bo vložen v Londonu švedski protest. »Nya Dagligt Allehanda« prav tako javlja, da bo zunanje ministrstvo protestiralo zaradi napada na Lund. vendar na ?i še vedno niso na jasnem, na čigav naslov naj se cdp-ošlje protest. Dokazano je. da ie bilo letalo anglosaško, vendar r>a še ne vedo
točno, ali ie bilo analeško ali ameriško. Sovjetski imperializem
Lizh^na, 20. nov. l>z<h. V portugalskem tedniku xAccau« čitamo: »Navzlic svojemu neskončnemu ozemlju je Kremeh mišljenja, da mu Se vedno manjka prostor.
Ce so pc£ro;i pod kater-mi se je razvijala druga svetovna vojna, osredotočili sovjetske 'mperialistične težnje na področje Vzhodnega morja in Pol.ske, ne smemo nikakor misliti, da so v Moskvi zategadelj opustili ostale točke svojega programa. V Moskvi nikakor niso prikrivali svojega ne. zadovoljstva, ko si je Nemčija dovolila intervenirati Balkanu. Sovjetska zveza je nahujskala Jugoslavijo k odporu in se je poizkušala prikazati kot »zaščitnica malih narodov Balkanskega polotoka«. Ni se obotavljala pripravljati se za napad na Nemčijo in je zbrala na svoj: zapadni meji ogromne vojne sile. Turčija drži v rokah Carigrad tn ključ do morskih ožin Stalinov kakor tudi carski imperializem ne bo n:kol; nezainteresiran na Balk-nu in na izhodiščih v Sredozemsko morje.
Minister Hknmler v Krakova
Krakov, 20. nov. DNB. Državni vodja SS ln notranji min'.ster Heinrich Himmler je bival v spremstvu državnega tajnika drja. Stuckarta kot gost generalnega guvernerja ministra dr. Franka v vladni prestolnici generalne goibernije. Med svojim obiskom je vodja S S govoril pri nekem svečanem sestanku.
Velikodušno dejanje
V začetku trdna so li-ti pHre>l: razveseljivo vrst. d«, j-.* 1>51o pr.'jšnfj *bm, 16. t. m., izpuščen "h na svobod*) 194 slovenskih zapornikov jz zaporov vlftefpa ItoM janstcega vOfasTcega MđiUa v LJubljani. POmii'vst 1   j"h  je in jim  ^preirl*'«tul kazen
Gonleiter in umestnih RekAa g. IFntnoT v svojem svojstvu kot Oberster Koounte-
sar in der Ojx r>t'oi»sz^ne AflitBtlilipa Kii-stenl:in<l. Ker jo b;To rnnn", <la «o WAl že pred tem izpuščeni ne!: iteri znpomiki, smo se obrr.Ili ni pristojno mesto tor ob tej prii'ki izvedeli, cl« Je b:la na Ht* način vrnj'-na že pr.\j pros^osl /.ap'rni-kom nafeajajočira s<> v |jobij»ns*tlh y:it»o-rih l>5\šeg:» itali ansl.ejra vojne^ ^otli?»ča. Skupno  je   h"lo  tort\j  v   za<ln;ih tednih,
po sasedbi T hibljrMtske pokrajine pti nemški oboroženi sili, samO v lajaolJOnPkili
IM»rov    izpuše-irh ietniJ*<'v    »1><\W <ri
spola, k? so bili od bivšega ItalijuuNkea« vojnega sodišč • Ke obsojeni ali p*i so b.li še v. preiskavi. Tu ve&hpdnšna dejanja so prinesla veseJJe in olajšanje v več kr> S06 slovenskih rodbin, katerim so bi»i vrnjead svo.ir-i. v mnogih primerih tnd| rednlld. — 4n rodbino f.o iz srca hva'e^ne jr- Vrh. komisarja Bainerjn ia njegovo D^idevnost In naklonjenost ter predsednika ]h>vmjin-*ke oprave sr. generala BapnSka *a njego*, o primdevanije in posredovanje. Naj-boljši 'n iia.ifirlcblfl vtis pa e ta Sn veli« kpdnSjfa napravil t.*»dr na vso ostala jav-nf>st, ki »t i je prrv trko sprejela z iskreno bavležnostjo ln tcpĐm zadoščenjem kot nov r."<:»'!mev:.:ii-»   i",   na'viun ie:i >ti
ve'5' e  *   : Un  niajl'u* tr    sl'»vt uskegO
naro^la.
Litovski 5-srcđ je sferna!
Kovno, 20. rov. DNB. Pod naslovom »Letove! hočejo živeti in nočejo b'ti uničeni" zavzema veliki litovski dnovnik ^Atritis" ponovo BtaHŠ6f k moskovskim aspiracijpm na baltske de?"1e in pra\d:
»Mnli narodi so mornli v teku atofettj mars'ka' r1,N?/vot'i Zn vsakr.T" Lit ovca je popolnima nerazumljivo, da bi naj bo!j-šcT"iik hotel; >oavoboditi€, L^tovakj narod hoče živeti in noče bfti od boljSe\"Ikov ono-sta\mo unčen. \7<*i predobro vemo, da nam boljševizem ne prinaSa osvoboditve, temveč smrt. c
uđađins: protestira
Revni. 20 n<v. DNB. Trdi esronvic.i akademska mladina ic dvignila proti S'.;'.!;,!i:v;ni izjavam o skorajšnji >csvoboditvi« vrste so vjetskih narodov«, med njimi estonskenu, svoj protest !ia gborovanjn, ki je bilo na tehnični
visoki š<>li v Revalu
\7 odmoru med predavanji so s<.- zbrali pro-
fesorj« in <{\iaki v veliki avli vseuJiliSča Rik-
Uyt je na'jTasil vc'iko ra/1 ko med besedami boljSevikov in njih dejanji. Spomnjl se je
trpljenja estonskega narotia meti bolj.;jev škim
terorjem  in navajal, da so bdi  tudi njegov
prednik s -remi prtr-fe—»rj; in velikm Številom
dijakev rxincljani   V Sovjetski zvezi obstoja
samo nasilje komunističnih croanov.
Protestira] je oh velikem odobravanju na-v/ojih 7 vsem poudarkom nreti ak-.uleiiiiki vsega sveta proti trditvi boijšcvikov, da so se Estonci prostovoljno priključi!- Sovjetski nrvc z'\ Sv "i'imo.« je kenčid rektor svoj 0ovor,
»da bi naš boljSeviki osvobodili, k:rtj ^-c tako kratfej zasedba Estonske po rdeC armadi bi
pomenila nai^j smrt. mi pa hcči.mo živeti!«
SUcviti jajr?3F.sM letalski napadi roa Toroktea
Tokio, 20. nov. DNB. V navalu sledečih si napadov oadelkev japonskih napadalnih mornariških letal od 18. novembra do jutra 19- novembra na sovražne postojanke pri Torok nu na ctoku Bougainville so bile razrušene ali zažgane številne sovražnikove vojaške naprave. Posebno neki otok ob izlivu reke Torokina je bil cilj intenzivnega bombardiranja. Med temi n padi je bilo razrušenih 7 sovražnikovih postojank.
Tokio, 20. nov. DNB. Glavno oporišče sovražnikovih letalcev na Funafutiju (cto-ki Elice) je v četrtek -japonsko mornariška letalstvo intenzivno bombardiralo.
Razočarani anglosaški optimisti
Zedmjene države so morale opustiti upe v zlom Nemčije
ženeva, 20. nov. DNB. Merodajni ameriški krogci stoje pi'ed težavno in kočljivo natego, kako bi se borili proti prevel'ke-mu optimizmu javnosti izzvanem po poro. čilih zadnjih tednov in mesecev, kajti ta prevelik' optimizem bi znal imet: zaradi labilnega stanja ameriških množic neljubo reakcijo.
Dopisnik >Timesa<r je pred krark m z bojaznijo navajal, da je ameriško ljudstvo bilo še nedavno kot skala trdno prepričano, da je vojna tako rekoč dobljena tn da se bo morda že 3. novembra končala, z začudenjem pa uerotavi-;a sedaj ameriška javnost, da o tako naglem koncu vajne ne mere biti govora ;er mora nepričakovano sliSati vsak dan iz Washingtona, da dnevi resničnih žrtev in trpljen;'a šele prihajajo. Ameriška javnost Je po nekem nev-
tralnem poročilu v poJožaju trudnega popotnika, ki je nr.slil. da bo v kratkem dosegel svoj cilj. k: se pa. nenadoma znajde pred brezkončno cesto, ki še dolgo ne more peljati do cilja. Upi v zlom nemškega bojišča v Sovjetska zvezi bodo te dni pokopan1, tempo ofenzive v južni Italiji postaja bolj počasen, namestu di bi postal hitrejši. Letalska ofenziva ni zlomila nemške odporne sile. Vsak posamezni Američan prihaja vedno bolj do speznanja, da. celo po končani vojni v Evropi glavna na. loga šele prihaja, namreč poraz Japonske. Zaradi tega gledaje seda; z rastočim nemirom proti pacifiškemu bojišču ket vedo za japonska poročila o zmag' niso pa slišali doslej nrbene izjave ali nasprotnega poročila iz Wash:ngtona.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,
Ti. m^mtbm IMS
Stev. 248
Srcance - Kočevje - Nozell
Naša javnost stoji še vedno pod strahotnim vti?om velike žaloigre. ki se je dogajala pretekle mesece na Dolenjskem ter zavzela posebno po 8. septembru obseg, ki mora spametovati še poslednjega naivneža. V kratkem obdobju malo več ko enega meseca je zdivjala od Kočevja do Kolpe vsa peklenska sla. ki se je pod nazivom »Osvobodilne fronte« pripravljala da izvede udar na ves slovenski narod.
Nismo še preboleli prvih kratkih vesti, ki so nam javljale nasilno smrt stotine naših najboljših, ko so se že začele vrstiti podrobnosti o nesltitenih zločinih, ki jih je bil sp' . izvršiti »brat« proti bratu. Danes stoje pred nami imena krvavih postojank v zgodovini slovenskega naroda, ki pomenja-jo neizbrisno obsodbo trstega zločinskega podviga na Slovenskem, k i je izrabil čustveno razpoloženje svojega naroda za brezvesten poskus revolucije, naperjen v prvi vrsti in predvsem proti lastnim ljudem, svoji narodni imovini in usodi.
Grčarice, Kočevje, Mozeij so poleg Turjaka, Osolnika in mnogih drugih krajev imena postaj križevega pota naših fantov in mož, ki so pri izvrševanju nalog, izvi-rajočih iz najglobljih spoznanj koristi za svoj nared. moraii kloniti pred komunisti-čno-badoljev.-ko zvezo, ustvarjeno v smislu gesla »borbe proti okupatorju■. ter bili nato v imenu komunistične ča?tne besede zahrbtno prevarani, kot »izdaialci« obsojeni *er kot »žalostne 'kreature v človeški podobi«, kakor se izraža »Slovenski poročevalec *, za vratno umorjeni.
Na drugem mestu podajamo pregledno poročilo o bojih za Turjak in o tragediji njegovih branilcev, ki so padli v komunistične roke.
Z naslednjimi podrobnostmi pa dopolnjujemo v listih že objavljena poročila o tragediji, ki se je bila pričela v sredo, 8. septembra, v Grčaricah ter končala z b atomornimi streli, ki so pretrgali ni; življenja našim fantom v noči med 12. in 13. septembrom v M oz 1 ju, našem narodnem grobišču.
Napad  je  trajal  tri  dni   m  tri   noči. — Komunisti so hateli postojanko zažgati.
Nacionalna portojanka borcev v Grčaricah je bila v 2 poslopjih, oddaljenih drugo od drugega okrog 300 m. Poslopji sta bili primerno utrjeni ter sta predstavljali varni postojanki za orožje, kakršno je bilo do tedaj v navadi pri med-ebojnih spopa dih med komunističnimi in protikemuni-stičnimi oboroženimi oddelki. Vsled tega so se branilci v Grčaricah počutili mirne tudi še potem, ko se je komunistični napad na postojanko že pričel Nihče namreč ni predvideval da bo po zlomu iltalijanske vojske prišlo do ogabnega sodelovanja med komunisti in badoljevskimi četami, ki so bile povzročile toliko nesreče našemu ljudstvu. Toda tisto, kar se je vsem zdelo nemogoče, tisto, kar so pristaši OF z največjo ogorčenostjo zavračali kot podlo natolcevanje, tisto se je zgodilo: slovenski komunisti so se združili z italijansko kraljevsko vojsko!
Glavni komunistični napad se je pričel v sredo 8. septembra, vendar pa, dasi je bil močan, ni prinesel napadalcem zaže-I j enega uspeha. Obramba je z lahkoto odbrala vse poizkuse komunistov, ki jih je bilo okrog 1500. Pri napadu je namreč sodelovala celotna 14. »divizija«, katere sestavna dela sta bili tudi Tomšičeva ter Scrcerjeva brigada. Branilcev je bilo samo nekaj nad 150. ^
Ker napad sam ni dovedel do uspeha, so poskušali komunisti zlomiti odpor posadke na drug način. Zažgali so nekatere stavbe, ki so se nahajale v neposredni bližini glavne nacionalne postojanke, s čimer so zanesljivo pričakovali da se bo požar prenesel na obrambno postojanko oblegan-cev ter jih prisilil h kapitulaciji. Požar iz cerkve, neke šupe ter poslopja, ki je bilo komaj nekaj metrov oddaljeno od glavne postojanke, se je res začel prenašati najprej na bunkerje, grozil pa je tudi glavnemu poslopju. Vendar je bila obramba pripravljena tudi na to. Kljub silnemu mrazu je pogasila požare. Ob tej priliki je bil od komunistične puške skozi prsa ustreljen tudi poveljnik posadke major Kopri -vica-Borut. Tudi nočni napad na postojanko je ostal brezuspešen ter se je zlomi nad. trdovratno odločnostjo oblegancev.
Drugi dan napada so komunisti uporabili protitankovske topove,
Vsled neuspehov, ki so jih doživeli komunisti prvi dan svojih napadov na na- j cionalno postojanko, ko niso mogli doseči } nikakega pomembnega rezultata, so začeli drugi dan svoj napad stopnjevati z uporabo i tal i lanskih protitankovskih topov, ki so jih ponoči pripeljali v Grčarice. Napadanje je bilo naravnost oeklensko. Komunisti so napenjali vse sile. da bi si utrli dostop v zavarovano poslopje, a niti topovi niti prve žrtve, ki so jih že imeli ob-lesranci. niso mogli zlomiti odpora ali omajati njih morale.
Opoldne so poslali komunisti oblegani posadki listek, ki je pozival na predajo in je bil poln zasramovani in groženj. Posadka je predajo odklonila, kakor da je slutila že v naprej, kakšno zahrbtnost pripravljajo komunistični napadalci. Sprejela je nadaljnjo borbo, ki je trajala nato vse popoldne, ter odbila tudi juriš, ki je bil izveden na postojanko ponoči.
Tretji dan borbe.   —   Napad s topovi, ki jim strežejo italijanski kraljevski oficirji. Predaja posadke.
10. septembra zjutraj se je napad ponovil z vso silo. Hcrati so napadale vse edi-nice komuni.-t-čne »divizije« in razvila se je borba, ki je bila edinstvena po svoji silovitosti Badoljevci so pripeljali še dve havbici kaUbra 110 in ju namestili v neposredno bližino postojanke. Havbici sta pošiljali svoje granate iz neposredne bližine 100 do 200 m; ker se je merjenje vršilo direktno skozi cev. so bili skoro vsi zadetki v polno.
Takoj prva granata je porušila skoro vso steno glavnega poslopja v prvem nadstropju. Kmalu je bila porušena tudi stena v Dritličju, ki pa so jo obleganci za silo ponovno zgradili. Ob štirih popoldne je granata zadela bunker, ki je stal pred poslopjem in v katerem se je nahajal poročnik Kranjc s svojimi možmi. Sila eksplozije in rušeči material ie stisnil njega in njegove hrabre tovariše. 1
Do dna dnse pretreseni stojmo pred veličino žrtve aajboU*ih prijateljev, ki
so v Grčaricah in Kočevja položili svoje življenje on oltar slovenske domovine. Padli so kot žrtve plačancev kominterne ter njihove zavezniške bodoglijevake druščine, ki si je, same že sedeča aa zatožni klopi zgodovine naših dni, azarpl-
rala nekako »sodno« oblast ter v imena slovenskega narodi, katerega največja nnlčevalka je zločinska > osvobodilna« fronto, vzela življenje tem našim junakom.
S temi vrsticami se klanjamo spomina Vas, junaki iz Grčnric, Vas, junaki iz Kočevja ter z Vami vseh Vaših tovarišev, in neznanih, katerih konti
počivajo širom naše izmučene domovine kot glasen memento vsem onim, ki e prekrizanimi rokami gledajo, kako v borbi z zločinskimi izrodki gine jo najboljši sinovi našega naroda. Tu nI več srednje poti. Na eni strani stoji slovenski narod* enoten kakor še nikoli v politični zgodovini, odločen za svoje svetinje Žrtvovati vse, kar ima, na drogi strani pa tolpa brezvestnih pustolovcev in špekulantov ter — na žalost — mnogo zapeljane mladine. V tej borbi nI oddiha, v tem metežu ni pardona.
Vi bratje, prijatelji, junaki, VI, Id ste žrtvovali vse, kar ste Imeli, VI ki ste umirali v vzklikom svojemu narodu in njeni boljši bodočnosti. Vi ste svetel zgled
nam in zanamcem.
Vemo, da ste umirali kot možje, kot junaki in kot nacionalisti. Ta zavest nam pomeni neizmerno mnogo. Okrog Vaših imen in okrog Vaših vzklikov v trenutkih, ko so zaregljale strojnice nevrednih sinov slovenskih mater, bomo spletli ep naše narodne borbe za obstanek, okrog njih bomo spletli legendo O junaštvu vseh znanih in neznanih borcev; ta ep in to legendo bodo naših otrok otroci pripovedovali svojim potomcem — to bodo naše gusle, kl bodo stalno boylriIe naš narod k slogi, ponosu, junaštvu in ljubezni do rodne grude.
Va.Ša najvišja žrtev, Vaš junaški zgled ne bosta nikoli pozabljena!
Teden v gledališča
Napad je bil vedno močnejši Grmelo je z vseh strani: bil je pravi peklenski hrup, ki so ga prekinjal j sovraštva polni izbruhi napadalcev, ki so hoteli za vsako ceno osvojiti postojanko in uničiti njene branitelje.
Odpor je posia.ial vedno težji. Ruševine, ki so jih povzročale topovske granate so ie n.-'pa le na brr.ni've in obrambeni pro-stor, ki ga je napolnjeval dim izstrelkov ter prah rušeče se stavbe, je postajal vedno boli omejen. Vsled pomanjkanja vode ter stalne berbe i:e nopolnc-ma izčrpan' branitelji so se odločili za predajo pod pogojem, da se jim dovoli umik z orožjem. Na ta pr.goj so komunisti s ćn^-r.o besedo pristali.
Komunist] poteptali rastno befedo —■ Fazorožitev po.ca:'?.e.
Ko so komunisti pristali na pogoj častnega umika z orožjem, so obleganci v znak predaje postojanke izcbe.-ili belo zastavo. V tem trenutku pa sc^začne najsramotnejše poglavje komunist ićno-badoJjevskega napada na Grčarice, ki v jarki luči prikazuje vso moralno propalost komunistov. Cim se je na poslepiu pojavila bela rastava, so komunisti vdrli v po=lopie. ss vrgli na ob-legance, ki so bili že pred tem ustavili borbo ter jih začeli razoreževati Častna beseda o umiku z orožjem ie bila poteptana. Bila je samo sredstvo za dosego namena, kakor stoj i zapisano v komunističnem evangeliju. Borci, ki so sami posedovali vse vojaške vrline, so smatrali, da jih poseduje tudi njih nasprotnik. Bili pa so kruto prevarani. Danes ve vsakdo, kaj pomeni »komunistična častna beseda«.
Koecvfe
Iz dosedarrih časopisnih poročil je javnosti v glavnem znana žalostna usoda nacionalnih borcev, ki je bila kronana s tako imenovanim kočevskim procesom, ki so ga komunisti uprizorili v svrho »legalizacije« množestvene?,a umora nad stotinami ljudi, ki niso bili njih prepričanja. Uprizorili so kočevski proces, da bi se predstavili str-mečemu svetu kot idealni »borci proti okupatorju«, ki že v sedaniem času izvaiajo pravično kaznovanje vseh »narodnih izda-ialcev« ter tako čistijo svojo zemljo anacionalnih elementov...
Toda vsa ta igra ni rodila zaželjenega efekta. Danes poznamo vsi nravi obraz kočevskega »procesa«, danes vemo. zakaj so ga uprizorili. Poslednji čas ie prinesel na dan Še nešteto dokumentov, ki so od sedaj dalje neuničljivi dokazi zarote komunizma proti našemu narodu.
Krvava draperija
V imenu nove »oblasti« se je sestal kočevski »sodni dvor«, ki naj bi po dolgotrajnem predzasliševanju ter obtožbi 21 mož in fantov iz vseh slojev našega naroda sodil »narodnim izdajalcem«. Krvava vizija procesa ie imela svoje odgovariajoče
Letoinfi simfonični koncerti v Ljubljani
V skladu z 240 letno tradicijo glasbenega življenja mesta Ljubljane bo to zimo za ljubljanske ljubitelje glasbe v veliki Uni-onski dvorani vrsta desetih javnih simfoničnih koncertov z izbranim sporedom.
Obiskovalci bodo mosli sKšati plavna dela velikih mojstrov s področji simfonične glasbe, med nj'mi Havdna, Mozarta, Beethovna, Brahmsa, R. Straussa, Smetane in Dvofaka. Posebno bodo tekrat prišla do izraza dela znanih slovenskih skladateljev (Osterc, Tome, Skerjanec in dr.).
Prvi teh desetih koncertov bo v ponedeljek 29 novembra ob IS. v vel ki unicnskl dvorani. Na tem koncertu b'do izva ana Mozartova dela: S:mfonija v Es-duru, dve ariji iz opere >Figarova svatbac in »Haff-nerjeva seren^da«.
Koncert bo izvajal ojičeni veliki orkester Radijske postaje v Ljubljani pod vodstvom dirigenta D. M. sijanca, solstka večera pa bo naša odlična operna in koncertna sopranistka Valerija Hevbaiova.
Vstopnice se dobe od torka 23. t. m. dalje po običajnih cenah v predprodaji knjigarne »Glasbene Matfce«.
ozadje. Kočevska kinodvorana je bila vsa v rdečem. Vse ozadje odra. na katerem se je namestil »sodni dvor«, jo bilo zagrnjeno z rdečimi zastori. V sredi je bila obešena slovenska trobojka s peterokrako zvezdo, ki jo je poleg tega »krasil« velik pozlačen amblem trirogega znamenja z inicialkama OF. Z rdečimi, do tal segaj očim i pregrinjali ie bila pckri'a tudi miza. za katero se je zbral »sodni zbor« ki mu je načelo-val vsednik' Kržišnik. Pod to krvavo draperijo je petem padla tudi sodba, ki je bila d ?!očena že v naprej in ki jo je dvorana, zasedena z raznimi terenskimi odposlanci in odposlankami ter povabljenimi ^pričami.< z vsem navdušenjem pozdravljah.
Fotografiranje  in filmarje
Circomes XX. stolci.a bi  lahko imeno-
" ali vso tragično komedijo, ki so jo v svojo reklamo in zadevcljur.v svoie mase pri-radili slovenski komunisti, circenses. ki so bile po množini prelito krvi popolnoma enake nfkdanjim rimskim. Ni iim pa bilo dovolj, da so se ?cmo enkrat naslajali nad trpljenjem svojih jetrn kov. Njih muke sn hctoii ovekovečiti. Zato so jih fotografirali in filmali cb njihcvem prihedu v Kočevje, ko so morali ure in ure stati pred osnovno šolo, zato so namestili filmskega operaterja ter fotrrra^ tud-' v kiro-dv^^ni Ni ima pa so dodali še, karikaturista Nika Pirnata, tistega, ki je v Gonarsu za vino izdeloval italijanskim kraljevskim oficirjem njih portrete. Morda ti filmi in te plcšče niso propadle; morda bomo nekoč lahko videli jasna čela borcev, jasne cči, ki so neuklonljivo zrle v svoje krvnike...
Mozeij
Glavni kočevski »proces« je na smrt ob sodil 16 borcev. Istočasno se je pred »rednim sodiščem« Šercerjcve brigade vršilo hitro zasliševanje ter obsojanje še preostalih ujetnikov cd katerih pa nihče ni vedel, kakšno usodo so jim določili njih sodniki.
Na večer 12. oktobra pa so vsi začeli nastopati svojo poslednjo pot. Z italijanskim blindiranim avtomobilom so odpaljali najprej šestnaist glavnih obsojencev. Odhajali so s pesmijo, ki je donela po vsem Kočevju. Njim so sledili v večjih skupinah tudi cbsoienci izpred »sodišča« Šercerjevc brigade. Niko*nur od niih n\ bila d-^na prilika, da bi se. č?prav tudi le f:mvaMo, zagovarjal. Vsem je bila ž? v naprej določena smrt.
Odhajali so vsi v isti smeri. Niih pot je vodila v Mozeij, kjer je Šercerjeva brigada izvrševala svoje krvnišk? posle ...
V Mozlju leže danes nešteti grobovi in grobišča. Na stotine jih ie. V njih leže borci, vzorni oficirji in Sokoli ter mnogi drugi idealni Slovenci, katerih edini greh je bil. da so se postavili ro rabu največjemu uničevalcu lastnega naroda, protina-rodnemu slovenskemu komunistu.
Beračka - milijonarka
V sadnjife osmih dneh ono gledali in poslu* odi opere »Modeme Butterfly», »Orfcj« in Ev-ridika »Netopir« ter »Tha;s*. Vprizoritev nesmrtne Puccmijeve opere »Madame Butterflv« prinaša močne vtse. saj *e )c ta mala. bridko preizkušena Japonka vedno iznova vrača
na ljubljanski operni oder in nas njena usoda globoko pretresa. V tem je skrivnost doživetja te čudovite razpoloženjske, nežne glasbe ter njeaeem odmeva v dinamiki bolečega opernega
dogajanja. »Madame Butterflv« se nam dozdeva kakor vzvišeno poveličanje zvestobe, lju' bežni« junaške bolečine in žrtvovanja.
Valerija Hevbalova je skozi vsa tri dejanja grebla po duši nesrečne »Butterflv« ter jo podoživljala kakor v markantno začrtanem življenjskem iaeku. Na sroko je razmahnila vse svoje izrazne, oblikovalne sile. osvajala občinstvo a svojim petjem ter večkrat doživela aplavz pri odprtem odru. V nežnem prividu bližajoče se ladje z vračajočim se ljub-Ijenceni st * prodima sila njenega 6amospeva požene do vrhunca (Daleč kraj motja.) To ie je bila umetnostno na j sil ne j ša slika, kakor je bilo ono pretresljivo slovo od ljubljenega edin ca najbolj neposredna, najnežneji«. Svetlo je zaživela ▼ utrinkih blaženstva sreče m se rušila pred nami pod težo presilne preizkušnje.
V slehernem odtenku suvereno oblikovanega glasu m plastične igre se razodeva njena polno dognana, vrhunsko zrela umetnost, ki ima svoj izvor v izrazitosti njenega umetnostnega občutja, dojemanja ter interpretacije. Njene umetnostne ustvarjajoče sile. ki taki bohetno utriplje po njenih žilah Nedvomno predvsem zaradi teh njenih odlik se ie znamen ta Puc-chrjeva opera občinstvu tako toplo priljubila. Pri tem niti najmanj ne mot:jo užitka nekateri njen: mestoma preveč p Ičrtani. predramatični petidarki, ki bi jih nemara nekateri utegnili le težko usk!ad:tj s tradicijskim pojmovanjem ter
vrednotenjem značaja in tolmačenjem du-seslovnih reakcij japonske tene.
l'spešno bodo sodelovali pri uprizoritvi fie LipuSčefc v vlogi mladostno lahkomiselnega Fmkertona, Španova ket zvesto udana Suzuki, Popov kot žentlmenski ameriški konzul, D o 1 n i čar kot zavrnjeni snubec prme Vamadori. Lupsa v vlogi viharno «lovitega bonca, P o I i č e v a kot Kate Pinkcrton, S i -m on č i Č v vloffi mefetarja Gora. Delo jc bilo uprizorjeno v C. Debevčevi režijski za-siKivi in pod Žebretovim dirigentskim vodstvom.
Ob sklepu še kratka pripomba: Ni sicer še točno dognano, kako bo z izvedbo letošnjega napovedanega repertoarja. To tudi možno ni. Doslej smo imeli same ponovitve. Prva leto.^ nja operna novost bo »Sneguročka« Rinvki Korsakcva. Naše operno občinstvo nedvomno zelo poživlja spomin na opere »To©cr>«. »Ms* non«. »Letečega Holandca«. »Lucijo Lammer-mocrsko« itd. Njihova uprizoritev po daljšem presledku ne bi bila nepr poroči j iva.
♦     • ♦
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto.
Torek, 23. nov„ ob 16.30: Potopljeni »vet. Rod Torek.
Sreda, 24. nov., ob 16: Kovarstvo tn ljubezen. Red A.
Četrtek, 25. nov., ob 16.30: Kavnrntrn. Red Četrtek.
OPERA
Pcnedcljek, 22. nov.: Zaprto.
Torek. 23. nov.: Zaprto.
Sreda, 24. nov., ob 16: Netopir. Opereta Rod Sreda.
Oetrtek. 25. nov., ob 16: Madame Butterflv. Izven. Cene od 32 tir navzdol. Petek. 26. nov.: Zaprto.
Kina „Sloga" je okusno prenovljen
Ljubljana, 21. novembra. Kino Sloga v palači ljubljansko že'ez-nfške direkcije vrši v naftem javnom življenju dvojno kulturno nalogo: predvaja I dobro izbrane filme, s č-istim dobičkom pa * mogoča razvoj želo-zničarskr1 glnsbene šole in drugih kulturnih ustanov v okviru žc:ezničarske prosvetne matice ennke^a tmonf. 2e vsi leta |e k;no ^S; rr1 po svoi; solldnosti. Prijetna, jrtimna dvorana to^a kina pa je v zadnjh dveh le^ih trpela, kakor vse podobne ustanovo, ka-mor Je zanašala badr-p*lijevska vojska. — Za-ad- tega se je uprava kina SI ^re z nnčclnilc m pf. Podbrefarjem in upravnikom g. Furlanom takoj po 8 se; torrbru od.očila. da dvorano popolnoma prečisti in prenovi. Vodstvo renovac:je je prevzel izkušeni g. Bezrukov in p-rmagale so mu spretne m>~č; lz železničrrskJh giadhenih vi-st. Uporabljen je bil na "boljši material, dela so se razvijala poet cono in so bi-ln včorni£nso soboto zalcVu^om.
2e takoj v foverju je gost prijetno presenečen. Foyer je po preureditvi pHdr^bil na pr:štoru IS kvadratnih metrov. Ztaeti
lopo je zdaj urejvaa blagajna, je prostorna -n zračna. Ličen bar ustreza v okviru danih razaner vsem, ki se hočejo posladkati, ima pa tudi napravo, da si bomo nekoč spet lahko prlvoOctU P letno Črno kavo poleg razm" prigrizkov in okrepčil. Nova je naprava v čak ■lniei, ki vsakemu novodoSlemu pokaže, katero dejan jo pravkar teče na platmi.
Dvorana je zdaj posebno očc*m, I -•• > pi-iKnrvana oranžno-violotno. Vse je urejeno prav okusno, da se človek ics prijetno poOutJ. Zvočna aparatura je zo'o dobra, zato je zvok jrusen. prav tako WQ slike na platnu. Pri tem je poeobno važno, da uprava k'na *S'o To voromor prizadeva, da ima na sporedu prvovi ' v filme. Kino »Slogam ima za*orej prav do-f=rtojno modo med ljubivanskimi pro-nrer-nimi kinemr.togrr>f\ temu primeren pa je tudi obisk. Prav za zaključek prvr.ov tve-nih del je kino »Stoga* začel predvajati i**vrstni dunajski fim >Bratec moj\ o katerem podrobneje poročamo v fini afceRI pregledu. Vodstvu kina »Sloge« želimo v prenovljenem okviru mnogo uspehov!
Pred sodiščem X. par te dni zelo zanimiva raz pi je bila neka Germ£ »kraljica parčkih berač sostvcvalo številn^ občinstvo
okraja je bila ii zatožn: klo-man, nazvana znravi  je pri k: so ga tvorli
V soboto je umrla gospa Antonija Slemenškova. Pokojna ie bila doma iz Šoštanja. Bolezen jo je že pred desetimi leti priklenila na pcerteljo in ji je zdaj podlegla, ne da bi se ji izpolnila njena srčna želja, da bi še enkrat videla svojega 17 letnega sina, ki ji je bil rx>!eg soproga njen življenjski zaklad. K več^mu počitku bodo pokojno spremili k ijv. Križu. Naj v miru -oočiva. Hudo prizadetemu soprogu, sinu in drugim sorodnikom izrekamo naie iskreno sožalje.
skoraj izključno pariški berači in ki so prirejali 511etn; obtoženki med vso razpravo navdušene ovacije Obtoženka je b;la znana med pariškimi berači pod imenom »zlata roka«. Sama s cer ni beračila, pa čpa kradla na debelo* toda večino nakradenega denarja in blaga je porazdelila med par Ske berače. PoIic1ja jo je že več let zasledovala, vendar pa ji ni mogla prav do ž'veea. Se'e nedavno so jo pnjeli na pariškem bulvarju zaradi nekega prestopka Pri preiskavi pa so na^Ii pri njej 1,250.000 frankov v tisočak h. ki jih je imela všite v krilo. Na razpravi je obtoženka z ogorčenjem pri* znala, češ. res je, da sem ta denar ukradla, toda ta znesek ie plod mojega dolgoletnega dela in truda. Toda kar ukradem, tudi razdelim med siromake in vršim tako le dobro delo. V sodni dvorani zbrani berači so to njeno izpoved s sclzami v očeh potrdili in moledovali sodnika, naj je ne obsodi in naj ji ne zaplenijo denaria, ki je namenjen s romskom. Sedi«če pa ni imelo razumevanja za take vrste dobrodelnosti, tem manj. ker je obstoja! upravičen sum. da ie obteženka septembra 1 1940 ukradla nekemu pari^emu trgovcu 2.000.000 frankov Zato je obsodilo beTač'CO-milijonarko na 5 let ječe. na 20-letni izgon iz Pariza in na povračilo zneska 2.250.00 frankov.
V mestu Menden na VVestfalskem se družina Wulff z vso upravičenostjo lahko naziva za družino županov. V tem mestu, ki Šteje okrog 15.000 prebivalcev, so bili župani v sedmih generacijah iz te* družne. Prvi ▼ tej vrsti je postal župan leta 1580.
Filmski pregled
Tokrat imajo obiskovalci kina »ljubezn'« na izbiro. Kar v dveh ljubljanskih preinier-nih kinematogr f h je na sporedu »ljubezen«, v enem »poznam, v drugem poletna«. Tore; ljubezni na pretek.
Union: s-Ljubezen v poletju« (W en-Flm). V oglasu čitamo tale vprašalni stavek: »Je-li mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo?*- Drugo vprašanje pa je, ali lahko obstoja samo prijateljstvo med moškim in žensko. Fim se dotakne tega vprašanja in dokazuje, dz ljubezen golo prijatel stvo izključuje, kajti ljubezen roii ljubosumje, pravo go'o prijateljstvo pa ne p:zna ljub-sumja. To je motiv tega f Ima. Godi se v poletju leti 1909 Prične se, film in ljubezen, ob italijanskem jezeru, se nadaljuje in tudi srečno konča neke na Avstr jskem. Okolje je kar aristokratsko nastrojeno- saj nastopa v filmu b ron. ki ima slugo, kočijo ;n kitajski sal?n! Vodfna nit tega zabavnega filma je sicer refiia. a vse, kar se okrog te nitke plete, je inscen rano v prijetnem, lahkem slogu, včasih s tragkomično noto. Pr v zabavni in tudi poučni so prizori, kjer se ljubosumnost, ta najzvestejša spremljevalka ljubezni, s posrečenimi triki umetno vceplja in ozdravlja. — \Vinne Markus in O. W. Fischer sta nosilca glavnih vhg. Citlivost napisov je prav debra.
M~ttca: iPozna oub^zen* (Wien-Film). Motiv tega mečnega f Ima je izražen že v raslovu- kajti ljubezen je tu prišla (v nasprotju z gornjim filmom) prav pozno. Šele pri zadnjih metrih, zato je pa poroka prav na z> četku. Godi se ob kencu preteklega stoletja v tvorniškem mestu na Avstrijskem, fverničar lAttia Hdrbiger) 'n njegova žena (mimogrede povedano v resnici :n v filmu: Pavla Wessely) sta sklenila zaken ^po treznem premisleku« (to p- le v filmu, prosim de ne bo pomote*). Seveda je ta zakon brez duševne harmoni. je Jn vedno ogrožen. Po težkih, dramatsko globoko zajetih preizkušnah ju usoda sicer pozno, a končno vendarle pripelje v pravi, topi: objem. — Avtor tega filma je Gerhard Menzel. eden najmočnejših če ne najmočnejši nemški filmski pisec, izbere s1 vedno močno snov iz življenja, zajame ;n cbdela jo tako. da zgrabi gledalca. Gustav TJclckv pa je režiser, kateremu leži-o ravno Mer,zlove filmske snovi. Igralci govorijo dunajsko narečje. Poleg glavne igralske dvojice Wessely—Horbiger nastopa Se Fred Lievvehr v večji vlog*. Film zapušča globok vtis.
Sloga: >Bratec ti moj« (Wien-Film). Snov ima zgodovinsko ozadje. Godi se sredi preteklega stoletja na Dunaju. Mladi, nepoznani Raimund (Hans Holt) nastopa a svojo igralsko družno. Slučajno dobi Grillparzer (Pavel Hčrbger) v roke Rai-mundove spise, lz katerih spozna njegovo nadarjenost. Vitje mu poguma in mu začrta pot. Hkrati prične seveda tudi ljubezen s svo-imi spletkam'. Ljubka Toni (Winnie Markus) ljubi Baimunda in on njo, toda poročiti se mora s kolegico, ki je zanosila z nekim grofom. Seveda je ta zakon le ns naoiriu. Sedaj pa Popelje usoda Terezijo Krese* (Marthe Harell) boleh no, a lepo in izredno nadarjeno mladenko, kateri pripomore Raimund do gledališkega uspeha in do slave. Seveda se Raimund zaljubi v« njo toda Terezijo snubi pustolovski plenVč Jaroszlnsfcv In tako se dramatično vrti zapletljaj za zapletljaiem, dokler končno Raimund ne najde pota spet k svoji Ton', ki ga kljub vsemu ni pozabila — zasedba tega mestoma malce sentimentalno naatrojenega, tragičnega filma
s srečnim koncefn in melod'ozno popevko -Bratec ti moj .. .< je odlična. Vid:mo igralce »z imenom t celo v malh p Stran, skih vlogah, med drugimi Hermanna Thi-mign v vlogi Raimundovega prijatelja Schusterja.
Tednik prinaša dolgo vrsto zanimiv h in nazornih posnetkov Kot prvo motiv s tirolskih planin: govedo se vrača s planinskih piSnk:v, dalje v delovnem taborišču: ekserc ranje z lopatami, negometnn tekma v Stuttgartu, v berlinski KrolJovi ope:i: poziv delavstvu, v Poznanju proslavi njo Štiriletnim priključitve k Reichu, peprav-ljaln"ca tankov v zaledju vzhodne fronte, Tirana: novi skupščina v b všem kraljevem dvoru, v letalu nad B-mo: meta je bemb na uporniška središča, boji ob Sav., Italija: seja nove fašistične vlade pod predsedstvom Mussolinija. maršal Rommel pregleduje utrjevanje: iz raznih odsekov vzhodne fronte: žvahen topovski ogenj, cbstreljevan e tankov iz letal, bombardiranje sovražnikovih postojank.
Opozarjamo na razstavo aknd. »llkarja Marjana   Pliborška  v   prostorih galerije ' Obersnel, Gospcsvetska 3. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 14. do 18. ure.
Vreme se je zvedriio
Za nedeljo se nam je  vreme nekoliko ; Ejai-snilo.  Ves  teden  smo  imeli jesensko puščobo, polno vlage in dušeče megle. V noči od sobote na nedeljo pa se je začelo vedriti in nedelja je prišla zjutraj sicer se precej hladna (2 4° C), ozračje pa se je dopoldne začelo po malem ogrevati in je bilo prijetno mJačn.^. Sneg je v glavnem izginil, od streh ne curlja več in ulice so se kolikor toliko posušile. Seveda, na nc-tlakovanih cestah je pa brozge še vedno j dovolj.   Kljub temu so Ljubljančani pridno izkoristili današnjo nedeljo za dopol-i danski, še bolj pa za popoldanski sprehod. ' Obenem so bila naša gledališča in kinematografi spet deležni zadovoljivega obiska.   Dnevna  temperatura je   bila  5° C, barometer pa je  ustaljen na 764 mm.
Jutri, v ponedeljek, bodo godovale naše Cilke. Kmetski rek pravi o njihovem godu. Sveta Cecilija če hudo grmi. desti pride !ka ob letu kmet dobi. Drugi rek to potrjuje: Svete Cecilije grmenje je plodnega leta znamenje . .. Vse kaže, da letos grmenja ne bo — kar naj si naše Cilke vzamejo za drber zgled, — zastran ledne imamo pa se celo zimo časa za premišljevanja, ugibanja jn prerokovanja.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK,  22. NOVEMBRA
8.30—9.00 Jutranji koncert 9.00—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini 12.00 do 12.30 Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 do 14.00 Koncert za razvedrilo 14.00—14.15 Poročila v nernščini 14.15—15.00 Popoldanski koncert 17.00—17.15 Poročila v nernšči-ni in slovenščini 17.15—17 45 Popoldanski koncert 17.45—18.00 Zdiavniško predavanje 19.00—19.30 Poje Hevnov kvartet 19.30 do 19.45 Poročila v slovenščini; napoved sporeda za naslednji dan 19.45—20.00 Mala medigra 20.00—20.10 Poročila v nemščini 20.10—21.00 Glasba velikih mojstrov: Dvo-ržak: Simfonija st. IV v G-duru: igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sijanec 21.00—21.40 Balerina pleše 21.40 do 22.00 Prenos iz Beograda 22.00—22.10 Poročila v nemščini 22.10—22.30 Glasba za lahko noč
Stev. 248
PLOVEN S K I   NAROD*.  P^nedeTJelt, TI. novembra 1943
Stran 3
mM
Bi fes
¥ s T
Iv"::":i":'l cd s gnKsae-ls fenđclfevcsv razdejali starcslavni grad — Od 673 triatnifcsv, !d
|?fi pri tam Czh'll v rake, so Jsh afrrag *** ——-a*3 — ™    ""^ ■r«*?** - v"f3t5fc
Laščah, v Moi
pomorili — Slovenski Kat*?f! v VeFfcft* *jh in Ribnici
Zgodovinskega Turjaškega gradil n: vrč Grad. ki je s svojim mogočnim zrfdovjem kljuboval neštetim navalom tu.ških trum, utrdba, ki je varovala nekdaj zemljo daleč c-keli pred opustošenjem ;n uničenjem, ta utrdba j^ v ni5'!i dreh snova zasl^ve'a po svoji junaški borbi proti najltrvolcčnej-šm janičarjeri naše domovine, proti rdečim komunističnim krvolokom. Na Turjaku se je prav za prav pr čc!a ona od'rčiln.-fcerba. k: p meni na prvi pogled sicer poraz junaških br?rilcev. 1:1 pa je dejansko začetek kenca komurrstične strahovlade na Dolenjskem. Mala, a hrabra četa. ki se je za turjaSkim obzidiem postavila v bran a* necnokem boju proti štcvdčno in mate-r.j-ilno mnogo močnejšemu nasprotnku. je s svojim junaštvom sprožila snKsen od nor preti rpzbesnelcmu komunističnemu terorju. Fo-^odrn*-' ^^-^--17-1 n" "*"♦•- • bedo cstali noizbr sno zapisani v slovenski zgodovini in bodo še poznim rrdevom, ko bodo obisko'-"': *ke • --»—o*«-*. nHCatl
A junaštvu in neodoljivi volji po svobod; slovenskega naroda.
Zntačičče gre£ komunisti
Ko s:> se italijanske čete po izdajstvu badoljevske kl^ke pridružile komunistom in so vsj skupaj navalili na naše ljudstvo, se je oddelek pogumnih slovenskih fantov, ki so se zbrali tako iz Ljubljane kakor iz dolenjskih krajev, obrali na Turjaku, trdno odločen, da nadaljuje boj za vsako ceno. V tednu od 12. do 19. septembra se je odigrala za zidovjem Turjaškega gradu žaloigra, kakrkšnih je malo v naši zgodovini. Na gradu se je zbralo 653 borcev in okrog 150 civilistov. Dađ niso imeli niti dovolj hrane, niti zadostno vode, so se vendarle odločili vzdržati do kraja. Brez primernih priprav so se za silo zabarikadirali za turjaškimi Zidovi, toda ti so pač mogli vzdržati napade turških janičarjev, ki pa niso bili dorasli modernemu orožju sedajnosti. Upoštevati je namreč treba, da so se komunistom pridružile badoljevske čete z vso svejo moderno opremo, s tanki in težkim tnpn'Stvom. Toda klinb temu so
bili branilci odločeni, da se žrtvujejo in tako s svojim zgledom in svojo žrtvijo podžge jo Se druge za resnično osvobodilno borbo slovenskega ljudstva,
m t&przižavH nad slovenske može "n fante
Ko so dne 14. septembra obkolile grad
številne komunistične in badoljevske čete, so se skušale najprej z zvijačo polastiti I radu. V grad so rdeči komandanti pošiljal! dekleta in sorodnike fantov, češ da se hočejo pogajati. Vse to pa je bilo le navidezno, šlo jim je z<ro1j zato, da bi se obz'dju čim bolj približali, se tam utrdih in si pripravili najugodnejše točke za napad. Okrog gradu s> namestili italijanske topove z italijanskimi ofic;rji in topničarji.
Ko so se tako vsestransko pripravili, so komun'sti znova ponudili triurno pre-m:rje in zahtevali, naj obleeranci pošljejo- parlamentarce. Res so odšli iz gradu trije oficirji, toda ko so stopili izza obzidja, so j:'h komunisti sprejel; z ogniem iz strojnice da so se morali spet umakniti. Poznc;e so F*e komunisti oprav:čevali. češ da jo bila to *pomota«. Naslednjega dne so znova pozvali oblegance na pogajanja, toda pri teh pogajanjih so komunisti vztrajali pri tom. r>a mora turjaška posadka brrzpogoino kapitulirati. Parlamentarci so se vrnili v grad in ko so sporočili rezultat pogajanj, Je brl soglasno storjen sklep: če je tako, se bomo borili. V četrtek 16. septembra ge prišlo do mau1-š^h prask, pri katerih so padli turjaški legionarski Poveljnik Bambič in še pet drugih fantov.
Stena se r??w? ga sten s > strati za stropem
V petek 17. septembra s*? je začel glavni badoltovsko-k'nTT'ni'-tirni napad na Turjaški grad. V pičlih dveh uro h so bado-l.ievcl izstrelil1 na Turjak blizu 400 granat težkega kalibra, vmes pa so komunisti vedno znova poskušali vdreti v grad. Stene v novom delu gradu s-> se začele rušiti, toda branilci so vztraiali kTjnb hudemu topovskemu ognju, d'mu in dežju krogel iz strom;c ter junaško cdbljall napadalce, čeprav so topovske krogle podirali zid za zidom in so se nad borci rušili stropi. Komun'sti so naposled uvideli da na ta način ne bodo moerri zlomiti odpora junaške posadke in so odnehali. Turjaški fantV so napravih*, dasi po celodnevnih bojh utrufšttl, Izpad ter so komunistom zan'enili dva avtomobila in tri strorv'ce; ni pa se jim posrečilo, da bi se prebili.
V soboto, is. septembra, so dobili k^-mu-rrsti nova oiačenja beđotjevsicin 5et ter so pričeli z v.^črl~"m obleganjem. Težke topove so privlekli prav do >marofa« in zaceli od tam snati granate na grad. Židovke se te rušilo In stana za sten^ se je podlrclfi Kmalu so nastali r>o sradu požari. Zveza med posameznimi skupinami branilcev bila p koro onemogočena, okrocr srra^u pa so še nenrostano grmeli topov- in resrljale strojnice, če je nastopilo malo zat:ši>. so se slinili pozivi komunistov za nrrdak>. Pn~eml1an1 z noi<rršimi psovkami. Fantje ?o ?e vedno hrabro odbrali vso napade ?n s pesm:v> daip.li duška svojemu razpoloženju. Med grmenje topov in resrljanje strojnic so se mešali zvoki njUKTrlh pesmi.
zakadi iz^afstva
Ko je bilo no gTsdu najhuje, pa se je nenadoma razširila zlovešča vest; Izda-ni! Komunisti so v gradu! Pozr.eie se je izkazalo, da je bilo res tako. Na prradu je nekd?- skozi odortino. ki jo ie napravila v zidu topovska granata, obesil dolgo le-stvo in tako omogočU komunistom dostop v grad. Nek: goetOn'čer se je, kakor :z-povedujejo priče, pcasneje sam ponašal da Turjak ne bi bil nadel, če ne bi hVo njega. Dotičnik ie grad dobro r^mal ln je komunistom [zdal, kje so najbolj občutlji-
ve tečke in ko ko bodo pr šli branilcem !iaih;treje do živega.
Tako ie prva skupina kemunistov vdrla v grad. skoro Istočasno p*'1 so streli iz {tali janskih topov vne-i zaloge municije v gradu in povzroči'i hude eksplczi :e. Pr:-čela se j:- bo. ba o' sobe do sobe. Turjaški fantje so se juneši: branili, toda premoč Je bila preval ka_. Naposled so morali uvi-leti, da n: nobenega izhoda. Zaman so poskušali, da bi se prebili iz gradu v gozd. Z vseh strani obkoljeni, grad v razvalinah in plamenih, pomoči od nikoder — tako- so bili naposled prisiljeni, da se vdajo.
ZverlrGki pzVcl ranjencev
Drug za drugm so junaški branile, od neprestanega boja sicer že docela onemogli, a vendar dvignjenih glav prihajali na plan. V g: adu je ostaio le 35 ranjencev. O njihovi usodi na žalost ni mogoč nobrn dvom v«m". Razen dveh, ki se jima je v zadnjem hipu posrečilo pohraniti, so vsi ostali izirmili. Oba rešena pripovedu-jpta. da so Se le na po! odrazi komunistični fantiči onemogle ranjence na vse načine mučili. Vsi domačini pa sorrlasno izpovedujejo, da so komunisti no**"«11 vse ranjence pomorili. Nekaj njihovih trupel so sežgali v graj k j kapeli. 28 trupe! pa so potem našli domačini in jih pokopali.
Med ranjenci, o katerih n: sledu in se je zato bati, da so pcetali žrtev komuni-
stičnega grozodejstva, so poleg drugih: bogoslove! Ježe i,ogar, Matevž Krmelj in Franc Ando!šek, fanta Jože in France Je-r^č, Franc Kadunc. z Zvrčega. Jože Str-na<l iz Zdenske vasi. Jože Kevač!č iz V;d-ma in škocjanski fantje Ivan Breznik, Anton Petelin, Franca Bavdek in Anton Oblak.
Kr.žev pst ujetnikov
Usoda oetalh ujetnikov ni bila manj strašna. Z ujetništvom se je začel za nje nov križev pot. ki je za premnege od njih končal s smrtjo. Okoli 670 ljudi so zbrali komun'sti pred gorečim gradom. Med naj-hu'š'mi psovkami in med pretepanjem so jih najprej izropali. Pobrali so jim vse: ob7eko. čevlje, denar. ure. zlatnino in sploh vse. kar je bilo količkaj vredno in uporabno. Komunistom so pri tem zvesto pomagali badoljevskj ^junaki«, mnogi od njih že tudi odičeni z rdečo komunistično zvezdo. Naposled so vse jctn'ke razvrstili v dvred. jih po dva in dva povezali z Žico in nato privezali Se na dolgo vrv tesno drugega za drugim.
V t? m žalostnem sprevodu, kateremu jo bil na čelu ital-janski tank. so odvedli ujotmke proti Velikim Laščam. V Malih Laščah so jm priredili prvi »svečani* sprejem. Tu jih je čakal zbor zmerjalcev, ki jih je obsul z najgršimi psovkami; kakor vedno so se tudi to pot o zmerjanju odlikovali komunistke.  V Velikih Laščah
Turjak in Turjačani
ime lurjačanov je tesno povezano z zgodovino slovenskega naroda; plemiški rod Auer spergov je bil pri nas skoraj tako vpl ven kakor Celjani. Posamezni njegovi člani so se proslavili tudi v zgodovini; celo narodna pesem opeva junaškega Turjaškega, zmagovalca nad Turki Razen tega je b la cela vrsta Tur-jačanov deželnih glavarjev. Turjaški grad je bil doslej priča stare slave Turjačanov ;n časov, ki so zdaj že sfcorai povsem pozabljeni, ker se je spremenil ves nač;n življenja. Ime Turjak je pa dobile svoj poseben zvok letos, zato bodo morda koga zanimali naslednji zgodovinski podatki o Turjaku m Turjačanih
Turjak je ime trga. ki pa nima skoraj nič tr.;keg:i na sebi; kraj sam na sebi. če izvzamemo grad. je nodoben navadni vasic!; od Ljubi jane je oddaljen 26 km in Ljubljančani so ga včasih radi obiskovali na svoj h zletih. predvsem zarad'" znamen tegT gradu, pa tud; zarr.di lepega razgleda in kraf-ne ckoi:ce ter zgodovinske cerkvice sv Ahaca k- ie tudi v tefn- zvezi z imenom Turjačanov Povprečen izletn k m vede!. d;i je Tunak na krjju rm-ske naselbine Auroponum ali Aurupium To sicer ni 'povsem zanesljivo izpričano, toda ;e zelo verjetno, ker So "*e tam križale rx memb-ne rimske ceste \Ta Turiak ie držala ceftn z Emone :n tam čez je drž.tla cesta od Dobre polja m'mo Šlcocijana Ta «itara ce~ta ie ^e ohranjena. Kot poda-irek cest. ki so se s-a-jaie na Turjaku, je treba omenit4 cesto ki je držala od tam v Cerkniško dolino Hm -o razdejali rmsko naselje na sedanjem Tupiaku leta 451 Najbrž je bla tam rmska utrdba, ne na navadno naselje; vsekakor smemo soditi, da so Rimljani spoznali pomembno strateško lego kraja.
Prava zgodovina Turjaka  pa se začenia v 11. stoletju   Najprej s- je plemi'ki rod Turjačanov, ki je baje vsa1' eden najstareiš-h   *e ne najstarej? na Kranjskem   sez dal n« Turiaku okrogel stolp, ki ga že zdavmi ni već Kraj imenujejo »Spodnja  sto^p«   Naselitev Turia čanov prepietajo že legende, zalo je več razlag o izvo.ru plemiškega rodu. k' je imel v grou divjega tura   Toda naiboli znneslj vo ie. da Turjačani spadajo med t ste bavarske na^ehen ce. ki so se nasel'li v naš-h krajih po brk- ni Lc-'kem po'iu  <Tcier fe nemški cesar Oton I leta 955 premapal Mrdžare). če že ne prej v devetem stoletju, ob prhodu Frankov Po zadnji razlagi pa rod Turjnčanov Auer-ner^ov iz-v;ra iz Ursnerga (~ Auersnerg^ na 5va^s/:em »Auer« ponr.n  v nnn;č:n; divjega vola. tura. Zanimivo ie   kakr. je pca^njeval ime Turjak Valvasor TuHa-k; grad  ma namreč ob'iko tri-kota (Drceck)   V malo popačen izgovarjavi bi se nemška beseda olas-la Tniek in z nje bi Ir.hko nastalo ime Turjak  Vendar je najverjetnejša razlaga, da beseda   zv:ra iz tura od nosno, da je ime Turjačanov prevedeno :z nemške besede Aner&reTg v Tur'ak
Prvi znam Turjačan je bil Ado'f Auersperg. Listne ga omenjajo prvič leta 1067 Istega ;eta je Konrad Turjaška sez'dil na kraju sedanjega g-adu večje poslopje Prvotni stolp jje b' znotraj le 12 metrov dolg m 8 metrov š^rok Kafc šen ie bM prvotn  grad  n- mogoče aeotovitJ Sledile so številne praidave n prezidave Sčasoma sr, prvotnemu pos'oniu pr:z'dali ?e dva sto'na. take da ie erad dob:l obliko trkota Sedanjo obliko je poslopje dobdo let? 1570 ko je bJ stavbni razvoj gradu končan Tedaj je grad dobtl rudi orožarno, ob njem pa so □redili park '
Prvi znan Turjačan se je bojeval s svcfm bratom Oderuhom z Langobard*. 73 kar j* bf nagrajen z zemljo na Furanskem Znamen t je Engelhard Auersperg. ki ie živel v \b strr letju in je umrl leta 1466. Leta 1463 ga je
Friderik III. imenoval za dednega maršala in dvorjana v Kranjski marki. Rodila sta se mu sinova Pankracij in Vollrad in no njiju se je
rod razdelil v dve glavni veji, Pankracijev rod se je pa razcepil na pet rodbin, in sicer: Auer-*pergi na Turjaku. Auerspergi v Kirchenbergu am \Va!d, Auerspergi v Mokricah (izumrli so leta 1880), Auerspergi na Notranjskem pod Snežnikom (mimrli so leta 1841) in Auerspergi iz gradu Tu m am Mart (Šrajbarski rum).
Turjačani so pn nas v stoletjih zelo povečali svojo posest ter si utrdlj ugled. V 14. stoletju so Turjačan. kupili vso Raško dolino in številni plavži :n fužine ob Rašci so bili njihovi. Tur;a.:ko železo je zelo zaslovelo, vendar so bile fužhe kmalu opuščene. Tekmeci Turjača nov so bi! Ortenburžani. k izhajajo iz Orten hurga na Koroškem. Na Dolenjskem so bil' Orteiiburžam zemljiški sosedje Turjačanov. Leta 1140 >e je Nežj Turjaška, hči grofa Pil-grina Turjaškega, poročila z grofom Hmrkom Ortenbur kim Sin tega grofa je po smrti P 1-grina II zahteval od Turjaškega mater no doto. ker pa je ni dobil, je naskočil turjaški grad in ca zažgal Do spopada' med Turačani in Or-tenbnržanJ je prišlo tud' leta 1200 Grof Adolf Turjaš<; je leta 1190 grad zopet pozidal, kar pa ni b lo v?eč Or*enburžanom n pono\*no so napadli TArrjačana ter zažgali grad Zaradi bo-jevtih Ortenburžt?nov so Turjalan' leta 1270 prodal grad bratrancu Baltazarju Turjaškemu, ki je bil kancler oglejskega patr arha n žup n:k v škccijanu na TurjaKu Mož je bi! ugleden ter je najbrž posredova: pri oglejskem patrarhu. d3 ie pr šlo do sprave med piemi-šii'ma rodovoma Spravna pogodba je bla pod psana točno pred 600 leti. leta 1343. Potem je grad zepet prešel v last prve linije Turjačanov
Grad je tudi zelo tmet ob potresu leta 1511 O tem priča nemšk nap s na vel kem stolpu: »Leta 1067 je začel ta grad z'dati Konrad Tur-ja^k-; leta 1511 ga je poruši' potres: jaz. Trojan Turjaški, višji komornik Kranjske :n Slovenske krarne. sem ga leta 1570 začel z dati od temeljev «
V dobi ti:r;kih napadov grad ni posebno trpel. Najbrž sc se ga Turk; zog bali. ker ie bi! pretrd oreh zanje D vjari sc ra v njegovi ckolc:. ;n sicer leta 1471  in 1528
Najslavnejša Purjaćana -ta bila Herbari n Andrej Ko je potres razru;'t turj-jšk ^rad. se je Trojan Turjaški nadeli! na Dunajpi T^ir. mu je rod-! sin Herbart leta I V S ^(^a! se je na Dunaju. na>ST je bil po tedanji plefntfiEi navad paž na nem "kem knežjem dvorcu. Sel-ISktni je stopil \ vo;aškt» sležb;. v \*«>'ašk? kraj:n! m zaslovel kot pravi junak Turk so >e ga zelo bal: Leta 1566 ie v btki pn S getu s pomočjo hrvatskega kneza Frana F aukopana Sninjskega premaga1 Turke m uje! turškega poveljnika L*sra'm-bega. k- ga te imei za^rt.ga v Ljub!jani. dok'.eT n: dob' odkupnin 30000 zlanrrkov V nagrado za to junaitvo *e bil Turjak- :menov3n za de/enega ga^arja Leta 1569 ie padd v boju s Turki pr- Budačk- ob Radon ji Turk' so mu odseka! g!avo n jo ne sli zmag slavno v Cargrad Pozneje so Turja čam odkup:! nagičem, glavo za ^0(M>0 zlatnikov P0 smrt Herbarta je posta noveljnik Vojake krajine neoov b-it Ivan Vajkard N '•'->'.!' ie me Turjač.moA- zasovelc ko ie Andrei Tur^a^k eta ISO^ f etr~ jf mm: o ^^0 let) premaga Turkt pr Sisku To je bd* ena največvh zmag nad Turki V spomir, na to zmago so Turj2čan uvedi- vsako 'eto cb ob letnic zgodovinske bitke 22 jonja fdan «0 Ahaca) zahvalno nra^o v cerkvici ?v Ahac3 nad Turi:V<rm Cerkvca je b1^ sez daoa leta 1485 — (Podatki iz knjige Lojzeta Zupanca »Turjačani«.)
so nato sklcali vse liu^i. da bi dostojno proslavili veliko »turjaško zrnato«. Pobesnele komun etične »t'var"š:ce t so zvezane jetnike klofutale in pljuvale, posebno pa so so znnšale nad dul>cvr.rki. Ko je bilo tega celo komunističn:ni kolovodjem dovolj, so dali jetn ke cdveisti v barake za kolodvorom.
Množestveni umori
v VeliKih LaS^ah
V ponedeljek 20 septembra zjutraj je prišla prva komisija, ki je najprvo sestavila spisek u-jetnikov. Za njo se je pojavi znani politkomisar dr. Brile j. ki je prtem izbral vse duhovnike in bogoslovce in imel na nje sramotilen nagovor. Kmalu za njo je pnšla >višja< komisija. Ta je odločila, da se ujetniki porazdele po skupinah: v eno skupino duhovniki in bogoslov ci, v drugo poveljniki in organizatorji, v tretjo legrionarji-prostovoljci, v četrto pa »mebiliziranci*?:. Teh je b:lo okrog; 200. Nje so takoj odpeljali v delavske čete nekje za Kočevjem.
V ponedeljek, 20. septembra zvečer, so odbrali »težje osumljence« in 11 poveljnikov ter jih odpeljali proti železniški postaji, od koder «e je kmabi žanriftalo re5r-ljr.nje strojnic. Vse so pomorili, le o dveh se govori, da se jima je posrečilo se v zadnjem hlpn pobeirniti. Naslednji dan. v torek, so odbrali se okrog 50 fantov in mož, ki so jih prav tako od cona H v gozd nad kolodvorom. Tu so jih, kakor pripovedujejo domačini, najprej nečloveško mu-čJH, nato jih prisilili, drt so si morali sami izkopati skupni grob, potem pa jih tud vse postrelili.
Imena teh žrtev, ki jih je bilo pri obeh rrunožestven-h pokol jih okrog 70, še niso vsa ugotovljena. Bili so med njimi poleg drugih zdravnik dr. K°žuh in sodni starešina dr. Zalokar iz Velikih Lašč. pr<>r. petelin iz Lrubljane, oficirja Žuraj in Mikjič, uradnik Prevoda Tone Perne, iz L j ubijan e-brata Beno in Ivan Roianc, sodni sluga Brgles iz Velikih L^šč ter možje in fantje Iz raznih dolenjskih krajev, med n1:nv mnogo družinskih cčetov. V drugi skupini je bila tudi neka ženska,
Fofcofi In umori v Kočevju, Ribnici in okolici
Preostalo je fte okrog 400 ujetnikov fl Turjaka. Te so odvedi«, seveda zopet trdo zvezane in močno zastražene, v KoČev;e. Najbolj »nevarne« med njimi so natrpali v sodne zapore, kjer so že našli svoje sotrpine z Grčaric, druge so pa porazmestili v DijaSkem domu in drugih zaslnh zaporih. Odslej so junaški branilci s Turjaka in z Grčaric delili skupno usodo, kakršno so j:m namenili rdeči krveloki. Iz obeh skupin jih je prišlo 21 nred znano morilsko usodno razpravo« v Kočevju. Šestnajst jih je bilo obsojenih na smrt fn ustreljenih dne 12. oktobra zvečer v MozJju. Okrog nadalj. njih 80 so jih komunisti postrelili še isto noč tudi v Mozlju, nekaj pa se naslednje dni.
Pred begom Iz Kočevja so komunisti pomorili, ko so se bližajo nemške Čete. ranjence z Grčaric in še nekaj ujetnikov z Grčaric in s Turjaka, ostale pa so odvedli s seboj čeloma v kočevske hribe, deloma proti Ribnici. Ko so pa morali bežati 'z Rb-nice k) okolice, so tam postrolili spet okrog sto ujetmkov, med njimi največ onih s Turjaka. Poleg njih So pomorili ?>c množico ljudi, ki so jih brnet] zaprte v Ribnici, tako da so tud* tukaj postavil: slovenski Katvn, krkor že prej v Ve'ikih Laščah in v Mozlju. Nadaljnjo skupinu ujetn"kov so pomorili potem še na Grč-artcah, kamer so se komur isti zatekli pred nemško vojsko, a so morali tvd: tukaj zbežati v š4e v hribe Kočevska okolica je tako postala eno smo krvavo pokopališče- ki vpije dc neba o komunističnih grehih. storjenih nad našm narodom in nad Človečanstvom.
Plitev v Kočevskem Rogu
Enako žalostno usodo so namenili komunisti največji skup:ni ujetnikov, katero so ofvedli v svoje glavno zatočišče, v Ko-čevrfd Rog. Badoglievsk' vojaki se tJa niso nikdar upali, zato so se komun:sti v Kočevskem Rogu prčutli kar varne. Uredili so si tam srlavn?. skladišča in tam so nameravali tudi nemoteno »likv!dirati« svoje ujetnike Toda nemški vojaki so se pojavil: tu. di v tem težko dostoonem in dobro zavarovanem predelu. Prišli so tak? h tro. da so bili komunisti vsi zbegani in niso imeli več časa. da b; pred b°gom v gozdove po-morFi u'etnike, kakor so nameravali Prihod" nemška vojske je na ta način rešil gotove smrti okrog 200 slovenskih mož in fantov.
Da je komunistično vodstvo res izdalo povelje za množestvene pokole -J »e t ni kov, :e s«da» dokaz/?no tudi 'rno na »Milem. Na Cviš?rrjrh fe bil ubit neki šnbie, poprej v Kočevju eden višjih komunističnih fi oiiini danfov. T*ii njem so »ašli pismeno naročf. lo, da ie reba pob i i *se ujetnike v Kilra -Jasno Je. d.-i so enaka naroČila imelj tu-(«; nsfn ;  I njiinmlliit*
4?d ujsta'kov s Turjaka unrorjenih
S Turiak^ so komunisti, kakor smo ze omen'li. odvedli okrog 670 ujeln.kov. Od teh jih je ostalo pri Življenj« kakih 270, vseh ostalih 400 pa so komunisti zverinsko pomorili, kakor so deloma poprej deloma istočasno pomorili tudf skoro vse može »P fante, katere so s pomočjo badolje\tev in s slepJrstvom na častno besedo obljubljenega prostega odhoda dobili v svojo oblast na Grčaricah. Obe ti n ve imeni, Tuijak in (irčarice, bosta se poznim rodovo.n grozi*čc varilo, kakšna usoda bi čakala narod, če Oi nad njim zavladal uničujoč) Komunizem.
Vodnikov kn i i žni dar mora tudi letos v vse slovenske hiše
Kako Jc skušala
badoglijevska klika masirati Hrvatsko
Hrvatski li>ti m objavili te dni članek
ministra dr. Vjekoslavs Vraiuiča. ki di>-kazuje na ostMlvi dokumentov iz hrvat-'k^ga in drugih državnih arbivev. da b» bila morala postati tudi Hrvatska žrtev intrig in izdajstva maršala Bađaglia »n njegove vojaške klike ob pristanku kralja Viktorja Emnnucla. pri Čemer se generali Ambrosio. Floatta in It botti niso ustrašili niti  ne.jpodlejših srctl^icv.
Se prodno je italijanska vlada priznala Hrvatsko ket suvereno dr/avo, so poskušali ti Reneraii izvajati pritisk na Mussoli-nija. da bi bil iz hrv^tske^a državnega organizma iztrgal ne!o vso hrvatsko jadransko obalo z vsemi etoki. marveč tudi globoko v zaledje segajoče področje. Ko s to svojo zahtevo niso prodrli, so izdelali načrt, po katerem naj bi se v teku te vojne hrvatska država. Čeprav cd Italije ofieiel-no priznana in sprejeta kot zaveznik v veliki evrepski blok trojnega pakta« z okupacijsko politiko cvirala tako pri ureditvi njene organizacije, kakor pri konsolidaciji, da bi se na ta način že vnaprej ustvarili pogoji za njeno poznejše razkosanje. Dve in pol leta so zaradi tega kljub neprestanim protestem hrvatske državne vlade neusmiljeno preganjal? hrvatsko prebivalstvo v zasedenih predelih Dalmacije in tudi v vsej okupacijski ceni v zapadli, južni in. južnovzhcdni Hrvatski. Več kot IT.000 Hrvatov iz obalnega področja je bil j poslanih v koncentracija ka UboHŠCa, češ da so nepomirljivi sovražniki italijanske*« naroda. Ti generali in agenti so 51i v svojem izzivanju tako da'ee, da so neSteti Hrvati iz cbupa zapustili svofe domove ter se zatekli v gozdove in soteske nedostopnih gora.
Toda še več: Ambrosio. Hoatta in Ko-botti so stopili v slike celo s tetniki Ura-že Mi haj loviva, katerim so dali pcpolno-svobodo akcije proti hrvatskemu narodu na vsem po Italijanih zasedenem hrvatskem ozemlju. Dopuščali so jim prost dostop iz Crne gore in Srbije na Hrvatsko, jih celo klicali in s^mi pošiljali tja, kader so jih želeli imeti. Tudi so hujskali srbsko praveslavno manjšino, k: napram hrvatski državi ni bila lojalna, k udeležbi pri protihrvatskih r.kcijah četnikov. Višc;4 vsega svojega početja pa so dosegli, ko so dobavili banditom erežje. municijo in živež ter dopuščali, tla so njihove čete rušile in požigale hrvatske vasi ter pomorile neštete Hrvate. Generali Ambrosio, Roatta in Robotti so se očitno postavili v nasprotje s pogodbami, ki jih je italijanska vlada svečano podpisala, slasti s tem, da so samovoljno razširjali okupacijsko področje na vse hrvatsko ozem! ie tja do Save. Na ta način so mogli hrvat: kim četam zabraniti vsak dostop v zasedeno področje in to tudi tedaj, kadar so hrvatske čete preganjale in zasledovale uporniške tclpe, česar so se kar nai'zdatneje poniževali. Tako so se merale ustavit, vsa oborožene akcije hrvatskih in ne mikih čet proti boljševiškim tolpam Tita m uporniškim oddelkom Mihailuviča na tel črti, ki je tvorila na Hrvatskem mejo italijanskega okupacijskega podrooa. Poleg tega so nudili italijanski generali na zasedenem področju be/ečim banditom zatočišča, od koder so moeli pozneje, na novo oboroženi z italijanskim orodjem, izvajati nove napade na že očiščeno ozemlje.
Istočasno torej, ko je Italija na afriških tleh ob strani Nemčije vodila vojno proti zaveznikom, v istem času, ko so se n-ene Čete, čeprav v skremnem štcvPu borile na vzhodni fronti proti belj>cvr/mu, so na področju Ne?avi?ne Dr/ave Hrvatske skupno z beljševiškimi plačanci in eetnikt Mihajloviča delali na uničenju hrvat^k--a naroda in kot pomočniki boljSev'ških partizanov skrbeli za to, da bi dobila bo' viška akcija na Hrvatskem večji zalet. Ostreje in bolj jasno kakor kjer koli drugod se je na področju hrvatske države izražala njihova proti novi Evropi in proti novemu evropskemu duhu usmerjena politika.
Še o javnih knjižnicah
Ko smo zadnjič pisali o ljubljanskih javnih knjižnicah, smo se predvsem ozirali na biblioteke, ki knjige izposojajo na dom. da s tem pokažemo, kako mnogo Ljubljana čita. Zato nismo navedli knjižnice Narodnega muzeja, semenLške knjižnice, frančiškanske knjižnice niti mestne knjižnice, ki se zadnje čase zelo naglo izpopolnjuje in razvija v knjižnico, kjer bo predvsem mogoče proučevati zgodovino mesta Ljubljane. Posebno se je pa knjižnica izpopolnila s knjižnicami ukinjene mestne ženske realne gimnazije, da je vodstvo lahko samo z duplikati ustanovilo prepotreb-no knjižnico v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici. Posebno bogat je češki oddelek mestne knjižnice, pomembne so pa tudi zbirke srbohrvatskih. francoskih in italijanskih knjig, primernih za dijaške knjižnice. Tako je mestna knjižnica odstopila mnogo nemških knjig dijaški knjižnici II. drž, ženske realne gimnazije. Sedaj ima knjižnica že kakih 12.000 zvezkov, vendar pa tudi to lepo število prav naglo raste, čeprav ima me.Mna knjianica za nakup novih knjig, za vezavo, za naročnine za časnika in časopise na razpolago v proračunu samo nekaj nad 15.000 lir. V mestno knjižnico v Turjaški palači hodijo zlasti znanstveniki študirat ljubljansko zgodovino saj je tam tudi bogati mestni arhiv, ki je podlaga vseh zgodovinskih virov o Ljubljani Mestna knjižnica ima tudi svojo čitalnico, ki je prav dobro obiskana in dostopna vsakemu dostojnemu človeku
Iskrs
Tuđi lava najbolj zareće ljubezni se ohladi.
Pred vrati življenja je že marsikdo stal z mnogimi ključ; v roki, toda ključavnice ni nase L
Ne pozabi, da cestno blato lahko preskočiš.
Podarjenemu konju se ne gieda na zo. be, — rečemo le, dokler d irovatf !j zra-vpn stoji.
(Bih«)
Stev. A-id
Tam, I;jer zori ^ra$ki teran...
Kdo ne pozna terana? Kdo Se nI okusil sočne polnosti te prežlahtne kapljce? Njegov sloves sega po vsej Evropi. Vsi Slovenci ga cenimo, ne samo Krasevcl ki ga skrbno, vzgledno pridelujejo. Kakor zadnja leta, tako so kraški vinogradniki in gospodarji tudi z letošnjim, pridelkom zadovoljni.
Sloves terana
Poln svet \e brezen in kotanj podzemskih jam, pa drugih Usjtu Nad zemlje brije, pod njo bobni7 tod Kras se vije, teran hrpL
Kaj vemo o teranu? JDoslej je izšla o tej prežlahtni, posvežujoči kaplj:ci že cela literatura. Teran, ki ga pridelajo letno po vsem Krasu okoli 20.000 hI, je po svojem
Tretje središče terana je Avber, ki se i
razprostira tam nasproti Toma ju. Na vrhu | griča Gradišče je bil nekoe. rimski grad, o čemer priča izkopani  mozaikov tlak. Tukaj so našli zob izumrlega kraškega jele-
Dutovlje
b*stvu tipično vino. Brez behari je lahko rečemo, da je teran edino vino na svetu, kt vsebuje mlečno kislino in ki pospešuje prebavo. Zato teran vzkipi in se zapeni. So pa različne vrste terana. Dober, objektiven poznavalec terana zatrjuje, da je na pr. ko-menski teran običajno močnejši, kakor dutoveljskl ali tomajski. Odlika tomajsko dutoveljskega terana pa je v njegovem odličnem, sij1 j nem bukeju. Polno prekipevajočo sočnost, ki je za to vinsko kapijo tako zelo značilna, daje teranu rdeča zemlja, ma kateri zori. Ta posebna kakovost zemlje je najbdjSa okoli Dutovelj, Tomaja, Komna in Sežane. Zaradi tega vsebuje teran znaten odstotek železa. Ta odlika je vzrok, zameri katerega predpisujejo zdravniki predvsem slabokrvnim, primerno kolL čno izvrstne teranske pijane, ki je proslavljena v obeh znanih vrsticah:
Kapljica vseh kapljic je žlahtni teran, pijača za praznik, ne za vsak dan.
Št'ri teranska središča
če se vprašaš, kje prav za prav pridelujejo teran, bo5 lahko prejel točno pojasnilo: Predvsem Štiri so najbolj znana, najbolj važna središča terana — Tomaj In Dutov-lje.  Avber.   Sežana ter Komen.
Tomaj je kraški raj Teranski vinogradi so nanizani v obliki hodn kov- vzpenjajoč h se in pnćaioč h v terasah. Tomaj je starinska naselbi-rra in ima menda svoje ime po t-Imunu. Vrh tomajskega tabora je bil nekoč orjaški grad s 24 stolpi. Danes so še sledovi poslednjega, ki se je ohranil, župno cerkev sv. Petra in Pavla, ki je iz leta 1637, je lepo poslikal Tone Kralj. V tomajskem Britcfu je podružnična cerkev celo iz leta 1200. Tomaj je znan po svojem zgodovinarju, župniku in kanoniku Mateju Sili in po nepozabnem pok:jnem pesniku Srećku Kosovelu.
V slabi pol ure si iz Tomaja v Dutov-1 j a h. Tudi Dutovc' so na svoj rojstni kraj ponosni. Prij zne so Dutovije. Odlikujejo se po milem, sončnem podnebju. Slovijo kot priljubljeno letovišče Tržačanov. Tudi tukaj zori grozdje po večini na slavn h kraških latnikih. Pcleg terana in sadja uspeva tudi živinoreja. Po rodu Dutovec je med drugimi zaslužn' pevovodja in društveni del-vec Jože Lah-
na. V okolici so podzemeljske votline kakor na pr. Jazbina in Trepčica, kjer so živeli v kameni dobi kraški prebivalci skupno s svojimi ne bas ljubimi sosedi kosmatinci — kraškimi medvedi. Takšnega medveda Tanko v'diš v tržaškem muzeju. V Av-berju se je rodil 1. 183-1 znameniti strokovnjak v ladjedelstvu Josip Pegan. ki je do_ segel visoko stopnjo nadinženjerja vojnega ladjedelniškega stavbarstva. Umrl je leta 1S96.
Nadalje Sežana, ki slovi po burji, me-šetarjih, furmanih in teranu. Je prestolni-
sebno ponosni na svoj vzorni vrt-sadovnjak ter vzorno urejeno arevesnico, namenjeno smotrnemu pogozdovanju Krasa.
Tudi preko Krasa je divjala burja septembrskih dogodkov
Tudi Kras je doživel svoje gorje, zlasti Opatje selo, pa Brestovica nad Tržičem, Pliskovica pri Komnu, Sela pri Nabrežini, potem Vojščica itd. Slednji naselbini sta bili skupno z Opatjim selom v obupnem vojnem peklu že med prvo svetovno vojno. Toda navzlic vsemu je bila po Krasu letošnja trgatev dobro opravljena. Kraški gospodarji si želijo urejenosti, mirnega živ. ljenja, pa tudi dobrih, poštenih kupcev za svoj izborni letošnji pridelek.
ca zgornjega Krasa, menda najlepša kraška naselbina s številnimi lepimi, snežnimi stavbami. V sežanski okolici zori teran, ki ima poseben okus. bližji tomajskemu kakor komenskemu. Meja terana gre do Ka-zelj, Merč in štorij, kjer je v tamošnji bližini potekala stara kranjska meja, pa tudi Dane in Šmarje stav znani središči sežanskega terana.
Končno še Komen sredi komenske planote. Tukaj je bila že okoli 1200 cerkvena oblast, sedež jezuitske komende. po kateri je menda dobila svoje ime ta ponosna prestolnica zapadnega Krasa. Komenc: so po-
Tctnaj
Vodnikove knjige
Sežana
so že v knjigoveznici. Izšle bodo konec novembra. Vsak član prejme letos za 24 lir članarine in 1.50 odnosno 3.50 lire odpravnine skrbno ilustrirano ter s poučnimi in zabavnimi članki dobro založeno Vodnikovo p r a t i k o za leto 1944. in globoko zajeto izvirno piipovedno delo »P e t r i n k a«, epopejo slovenske matere, matere pisatelja Ivana Matičiča, ki ga Vodnikovci že poznajo po priljubljenih povestih »Moč zemlje« in »Na mrtvi straži«.
Ker izidejo letošnje Vodnikove knjige v omejeni nakladi, jih bodo mogli dobiti samo tisti, ki se bodo pravočasno pobrigali zanje. Z,p.to se brž oglasite pri svojem poverjeniku ali pa v pisarni Vodnikove družbe v \arodni tiskarni odnosno \' knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3. ali pa v Učiteljski knjigarni. Frančiškanska ulio? 6.
KOMU PA?
Sigmund Lautcnburg (roj 1S52) je bil gledališki ravnatelj v Berlinu, r.atc nn Dunaju Bila je skušnja in nek: igralec je slabo igral Lau tenburg mu jih je par povedal Po sku.;nj: pride igralec k njemu v pisarne in se pr toži. Beseda je dala besedo, začela sta vpiti in ^cd-njič je igralec priložil ravnatelju krepke zaušnico. Lautenburg vstane, položi reko na mzo in reče ves osupel; »Ali je bilo to rrem namenjeno?«
Ljubljanska šala pred 500 leti
O aoisevu pri nos v starih časih so zgodovinarji odkrilj marsJvaj zanimivega. Na izročale nadega šolstva smemo biti p n srn. naše šolstvo je staro že na 1 530 let. Seveda pa nekdanjih šolskih rarme.- ni mogoče primerjati s sedanjimi. Pred pdtisoč etiem 3eve*:a šolstvo še ni b.io u:^- n i En š 'e W) bSa prava rc.'.kost. Solsii ra se \:\\\ > te izvoljenci Cel j plemstvo nj b ' poi ba bro izebraženo.
Najstarejše ljubijanske šole.   Dj v. i reform viade lCazije Terezije  j      !a   o i ustanova cerkve. Posve-n? c":a t   s^ z šolstvo niso zrnnrJc.   "Soln p. |  i '::;! e :\ cerkve je pa živela    ker so - ari e.i\ ven predpis; w:.:i, da r/.o a imeti vs k
župnik k.eiik :.. k. naj vodi cc ".cene g* j i  in oskrbuje šouo. 6< la je . ila y treb   • p . : ,  vsem zarali tega. aa _e cerkvi daj: la ps . I in vzgajala cerkvc:i. naraščaj.   Ve   U pa moramo, da so bile v starih čas Ji župni o
mnego večje in zato tudi redke;ž.\ saj le sama. ljub! j-ansicu. ^ nt potisk a ±\ip::: . . b^. -~ala velik del Kranjske. Zato so pa bile tu ::. cerkvene šoie redke. Predpisi o župni. 1; h šolah so bili izJaru že v dobi Karo! - Veli« tcega* Bistveno nespremenjeni s? bili igranj še večkrat v s.ednjem veku. Pri Sent-petru v Ljubljani so seveda tuli imeli župnijsko Šolo. Iz cerkvenih m.-.tičmh knjig Je pa razvidno, da je bila cerkvena šola tudi v šenk]a\žu v Ljubljani; njena predhodnica je bila najbrž pri šentpetru Zgodovinar pravi, da je bila šenklavška šola najznamenitejša na Kranjskem.
Prva šenklavška cerkev. Po legendi bi naj prvo šenklavško cerkev d Bij sezi lati ribiči in čolnarji že v 6. stoletju, a zgodovinar pravi, da je to velika kronološka zmota, kajti češčenje sv. Nikolaja se je pri nas razširilo šele v 11. stoletju; šele tedaj so prinesli truplo svetnika iz Male Azije v Italijo, v Bari. Upoštevati je pa tudi treba, da začetki utrjene naselbine, s ednj -veške Ljubljane, segajo tudi le do 11. stoletja. Prva šenklavška cerkev je bila torej sezidana mnogo pozneje, odnosno je bila posvečena pome je sv. Nikolaju. Ugot ovijeno je. da je na kraju pc>znejše cerkve stala kapela kot šentpetrska podružnica; poslopje so vsaj tako imeli, bilo je pa precej veliko, prava cerkev, zilana v romanskem slogu Imela je tri ladje.
Kdaj je bila ustanovljena šenklavška Šola?   Začetek šenklavško šole sega morda
celo v 11. Stoletje. £uam vin pa govorijo o nj: prvič 1. 1418. Ven ;^r je bila tedaj najbrž pet obnovljena Nekaj časa je ni bilo zaradi malom.amosti župnikov Ln meSča-nev, ki r.isr; pokazali dovolj razumevanja 7.i rjo. Tedaj se je pa novi župnik obrnil s prcsnjo na nadvojvoda E&rnesta za oteo« v'u' { c rvTti ramen šo!^ e bsl i^obra-ža-.r... . . y na**; 9 aj Vendar se n so učili le  r * ^' •;~ vin   p. ičajo. da je
senirl-ivska cerkev s š"!o vied p g rela leta 1886 Nbi cerke ' so sezidali v remansko goU.. .v. - oja Stcla je d^ leta 1700., ko jc L j pri Oenkavžj i.- ško.ija: tedaj so jo j ril .i sezidali . anjo stolnico. — I»le. najstarejše sole pn naa jc tieb;i šteti trud: saraostrnske šele t* ko zgoiovinske .i. ti: c V Lij . a. .i soli t..i neiuških kia-žarjm v Ljubljani že v IE. i, mletju. O tej sel. nc varno ma gj. Zspdeniinar iomnova, da je bila oajbri najnenjena le Ijodfkamu
veri": :rr.u pov.ku.
»latt ,^l\a« so;;i. Z^oOovlnsr niisli, da je treb*. aenldavslio ^ '.o uvrattti vsaj v njeni
začcLai dobi med vlatin.ske* šole, ki so v njCi pouCevaU dijake prejmete tiivija in kvadiija ter jih pripravij-Jili. da vstopijo v vseučilišč:', m v nj.h 80 lun vskl kaiiaitiiti d*'biii strokovni \ ouk.
Težave s ci rkven m; še':imi v 16. stoletju, rt^.šc cerkveno šo'^tvo je bilo zelo prizadeto v 16. SLolelju. Tedaj jc dežela triela zarad; turških napadov ter je obubožala. Tako tudi župnije niso imele več ustanov, beneficijev in ustanov in jc bilo treba varčevati tudi *>ri šoli. Zato se ne smemo čuditi, da šenklavška Šola 1. 1534. ni im a niti prostorov. Ted^j je pa nastopi,..i 11 iviše cerkvene šole tudi hu.la kriza, ki je nekatere šole ni£\> mogle preboa'u: z.ivla-tlal je protestantizem in ustanovljene so bile mne^e protestantske šole. Vendar šenklavška šola v d*»bi protestantizma ni prenehala; menda je delovala vsaj kot pevska šola. V nekdanjem obsegu jo je pozneje skušal obnoviti škof Tavčar, namreč, da bi se v nji vzgajal duhovski naradCaj ter se pripravljal za graške Jezuitske Bole — O zanimivosti nrišeg-a st:'r» iš.^a šlstva se bomo pogovorili v naslednjih člankih; nedvomno bodo zanimalo m;ir.-ik ign. morda ztiaj, ko ob začetku Soiske^B atcietja stopo, jo zopet v ospredje šolska vprašanja. Se bolj.
do modeme strojnice
V sedanji vojni Igra braostrojno orožje poleg letalstva eno najvažnejših vlog. Prvo mesto zavzema v tem pogledu strojnica. Moderna strojnica je stara sicer šele 50 let, toda ideja 3 rx>eebnirrii pripravami pomnožiti izstrelke z enega mesta, je tako srtatra, kakor je staro strelno orožje. Že v 15. stoletju so gradili večeevne topove, nameščene na kolesih, ki so jih nazivali >brze topove«. V 16. in 17. stoletju so uporabljali takozvane »orgie«, to je topove, sestavljene iz številnih cevi, iz katerih se je lahko streljalo hkrati.
šele iznajdba kovinskega naboja v 60. letih 19. stoletja je prinesla nov preobrat Seveia takrat še niso govorili o stix>jinicah, marveč so imenovali orožje, ki je za takratne razmere streljalo z veliko brzino, mi-trailleuse ali 3-brizgalne krogel«. Zlasti leta 1871. so se pojavile razne vrste orožja s peg-onom na roko. Učinek tega orožja pa je zelo znian.js.ila silen dim smodnika, šele iznajdba brezdomnega smodnika v 80. letih prej5njegu stoletja je piipravila p-«t strojnici, kaki-šna se še danes uporablja, samostrel ni m enocevni ter lahko prenosni.
Oče modernih strojnic je prav za prav inženjer Hiram Maksim, ki se je sploh odlikoval kot izumitelj n?a raznih področjih, ^laksini je imel že celo vrsto patentov na področju strojev za izielavo plina m električno razsvetljavo, ko se je leta 1881. posvetil konstrukciji strojnice, ki je lahko oddala na minuto 250 strelov. Premakljiva cev je bila obdan*a s posebnim plaščem, v katerem je biia voda z3 hlajenje od strelov razgrete cevi. Tako v Nemčiji kakor v Rusiji so kmalu na to uvedli Maksimovo strojnico, ki je bila postavljena na tri nožnem stojalu m so jo prevažali na uprežnih ali ročnih vozilih. Drugi izumitelji so izpopolnili to iznajdbo modernega bojevanja in kmalu so nasadi razni sistemi strojnic. Prve strojnice so bile zelo težite in so tehtale do 50 kg. tako da so bili za prenos potrebni vsaj trije možje. Lahka strojnica, ki ima danes odločilno vlego, je bila uvedena šele v prvi svetovni vojni. Ta strojnica tehta največ 10 do 20 kg. se hladi z zrakom in se je pokazala zlasti v sedanji vojrri kot
Vladimir M.:
Podmornica
Na merski ptedini, ki je bih zrcalu podobna, so se lesketal- žarki komaj prebujenega sonca. Nebo je bilo deviško čisto in niti ena meglica ni skrunila njegove modrine.
Samo ra vzhodu sc je nad velikim konvojem dvigal dim pod nebo. štrideset velikih pamikGv z vojnimi potreb^čmarni in živili ;n dvajset stra/n:h ladij. Hitro so drseli rušilci in parniki pc gladki morski površin: in puščali za seboj dolge bele ceste. Vsoki in ostri kljum so rezali globoke brazde v zelenkasto trate m bele, prozorne pene so šumeč brizgale na vse strani.
Fred k \ jem je plul velik rušilec. Poveljnikov r.braz je bil veder in m prikrival za-oorvoijstva. In upravičeno. Saj ž& čez pičlo uro se bo ? prepada na vzhodnem delu ob" zorja dvignila obala. Sreča jih je prijazno spremljala na peti Edini sovražni letalski napad je bil odbit brez lastnih ;zenb . . Konvoj bo dosegel namen neokrnjen .. . Dragoceni tovor bo v celoti oddan ...
Stroji so neumorne hrumeli svojo kovinsko pesem in ladje so v njenih zvck:h rahlo trepetale. Iz yisoklh d'mnikov so se valila oblačka svetlosavega d'ma
Tisoč metrov stran je pogledalo iz morja srepo oko podmornice . . .
Poveljnik "lavnega rušilca. ki je bistro opre-zoval po morski gladini bi ne bil cpazl ničesar Že je bil usmeril svoj daljnogled drugam, ko se je senčni žarek ogledal v resnih steklih teleskopa in se slepeče zabliskal.
V naslednjem trenutku &o se rušilci že pripravljali za napad. Trije, z vodnikemi na čelu. so se okrenili proti nevarnemu oovražniku.
Istočasno pa je vitek torpedo zaoral ozko brazdo preti nateverjenim parnikom . . Za njim drug1 • • . tretji . četrti . šest belih brazd na sinjezeleni gladini . . Topov So za-grmeli in beli oblački so se dv:gr.ili pod nebo... Strahovit tresk .. Takoj nato dnig1 . tretji... Pet ogromnih strebrov vode in razbitin .. . Pokanje . kriki na pomoč . grgranje  nenastnih vrtincev...
Srepo oko je izgindo
Preostali del konvoja je nemoteno na^i8 ie-val vožnjo in dimniki 50 puhali geste oblake črnega dima. Nekaj ruššlcev se je cdtr^alo od skupine in spustile reševalne čolne, a trje *o vneto zasledovali umikajoče sc podmrnreo. ki se je. ogromni rbi podobna, skuhala skrt' v temne globne. A ni utegnila, ker je bio morje čisto in prozorno, da so jc razločno vedeli hitrejši zasledovalci
Podmorske bombe so padale druga za drugo in maš:eva!ci so sc prcprčaP. da je zadeta. Obrnili sc se in s polno paro t rlbrzel" za zaupanim^ jim parniki . .
Zadnja bomba je podmornice skcrai preklala na dvoje. Strcji so bili uničen- n voda je vdrla v notranjost. Samo pove!mik j- ostal živ v svoji sobici z neproau^mm. vi-at Sunek ga je b:l vrgel r-b tla. da s: je rrtbi čeltJ ;n se onesvestil Istočasno ie počila Uidi stena podmornice in skoz: ozko razpoko e briz2n;1a voda kakor vodomet Mrzl curek |e spral kri s kapetanove ga čela m mu omoči! obraz. . Vrnila se mu je zavest :n dv.gni! je slavo.. Okrod je vladala črna tema. m vod-j. k: je prebila steno, je skrivnosmo žuborela kakor čaroben studenec .. Vmes pa je zamolklo treskalo ...
Ml.iai poveljnik je zbral vse svoje moči in
se sunkoma dvigniL A spet je nekam zadel z
Glavo, da je omahni na/.-'.j . Pred očmi se mu je zabiiskalo  n v ušesih za grmelo .. .
Potem pa je srmenje utihn lo, ker se ;e bil znašel v cvetočem vrtu. kjer So na vejah milo prepevali slavci in drugi k-ilati pevci. Nasnrot; pa mu je prihajala ona . . V tka črnol-ska v živopisanern krilu v*a nasmejana in goloroka . Fn dogovorila sta se. da se bosta vzela pnhodnjfo pomlad Kako bftro se iiina ie nom ka1 čas . . Žq je lece' n^ zemljo večer in nastopil e čac levitve. Kak . težke Ca i? pustila oditi . Kako je vso tren' ta'a v njegovem objemu in kak^ krčevito sc na !e oklepala . Iz n;er>:h zvestih cč: sta g'edala skrb in strah . . .
»Ali m", boš zver?« ga je vprašala
»Bom!« je obljubil
»Ali se br.š vrnil?« je h:>te'a vedeti. »R^m?« ;c zatrdil ln potem je bih videti potolažena
A ko jc >'r'<\ jc ;e- zmeraj gledala za nj:m . !n kr se je poslednjih ozrl. je videl, oa ;e skrila obraz v dlun; ;n *a i oka' a kakor otrek . .
Potem se je odpeljal z vlakom Kamor Je pogledal, je videl niene oči A kc-esa so ! neutrudnr spra^vnla: »Boš zve«t? Se boš vrni)?« -Bo; zvest? Se boš vrnil -*« yo ponavljale soteske ob prog: . Vs.- rot do pri-stan:;ča .
Potem je edplu  s svojo podmornico
• Boš zvest. .    Se boš vrnil?  . .« so hru meli njen: stroji
Nemiren je bil tedaj «n v:sel je med dvomi a pod njim ie grozil strašen prepad temne slutnje      Seda^ pa ie negotovost mnila .. N-dr.^a je b"la 'zvršer-a .
S^daj se vrača k nji. k-, pa zvesto čaka . . .
Njegov korak že šumi v pesku njenega vrta
in mile ptice prepevajo v gostem vejevju.. ■ In ona mu prihaja naproti .... Le zakaj joče? .. Saj je prišel, kakor je bil obljubil... Zakaj so njene lepe oci zastrte s solzami in
grozo? . ..
Strnil jo je k seb; in jo peljubil... S slanimi solzami si je omočil suha usta . . .
Njena kodrolasa glava mu je omahnila na prsi in zajokala ie na glas. Neutešno. ..
»TakSo *e boj;m!« je zašepetala in se ga tesrcie oklenila »Groza me je!«
»Zakaj?« jo jc vprašal z naporom vseh sil n vse se le zamajalo pod njim. »Zakaj? . . . Saj sem tu!«
»Res?« ie dahnila v dvomih in ga pogladila po licu »Di. res \ tako mrzlo ]e tvoje lice in ko:čeno! . Da si le prišel. Tako sem se bala zate. da te ne bo!« Nasmehnila se je. a iz rč- so ji lile solze. .
»Veš,« ji je skušal pojasniti, »to je od vode  . .«
Dvignil ic desnico. Bila je težka kakor svinec in koščena kakor smrt... Pokadil io je po oostih laseh in vsa je vztrepetala
»Pcjdiva.« ga je drgetajoč potegn:!a za seboj ^n g'as se ji je tresel »Sediva na klopco. Še tesneje k men;  Tako Da te ogre;em   . «
Položil je slavo na njene prsi. ki so bile mehkejše in udebnejše od najboljših blazin A njene male žametne roke so ca nežno gladile po koščenih Ticih in mrzlem čelu. .
Oglušujoč tresk . . .
Stena podmornice se je odprla m na obraz vznak ležečega poveljnika je brizgnila voda .
A on ni čutil morja, ki se*je sklenilo nad nj"m, zakaj slonel ie na prsih ljubljene žene. ki je neutolažljivo jokala, in pil njene slane in osvežujoče soize. ki so lile na njegov obraz •..
najuspešnejše orožje. Pravi lziimitelj strojnice inž. Maksim tega razvoja nI več doživel, kajti umrl je že leta 1916. Dandanes imamo poleg tega že celo vrsto drugoga brzostrelneera orožja, tako ročne j^trojnice, masinske pištole, brzostrelne topove m podobno.
Skrivnost genija
Li Tai Pe je bil največji kitajski pesnik. Nekega dne je prišel k njemu mlad mož, da bi mu izrazi! svoje občudovanje.
»Vse strasti so vlite v va^e pesmi, mojster, vse bolečine in bolesti, vsa radost m sreča človeškega rodu se blesti v njih kakoT vino iz pobočja svete gore v kristalnih čašah.«
»Motiš se.« je odgovoril modri pesnik, »prej bi napisal vse svoje pesmi na ene riževo zrno. kakor oa bi označil z besedo bolečino ene same matere, objukuje svojega sina. ali srečo enega samega ljubimca, ki ga usliši ljubljenka, na tisoč milj dolgem papirju.«
•»............
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
^ev. 248
»SLOVENSKI   NAROD«, V*****3<*. **. ggg
Stran 5
Kdn |c bil Luter Burbank
n-ož, ki je podaril človeštvu številne nove rastline in izboljšal
svojstva že obstoječih t
Dvorni svetnik JoseJ Losehnig je 1. 1U::5 izdal na Dunaju knjigo »40 dni v Severni Ameriki«. \ ajej opisuje svoje \ tise s studijskega potovanja po Novem svetu. Dve strani «ta posvečeni tudi obisku posv*tev in Mfipj ki so nekoč pripadale slav Banu rastiinogoj-. u Lutru Burbanku. »Kaz&led-nifa Jutra«, ki bo v knitkeni izšel, ho prinesel med drugo \sebino tudi tri poglavju i/ n;::L.a::kove knjige, ki je v njej cuisa! svoje izredno zanimive izkušnje, uapebe in neosp« he. Ker |e Burbankove ime. r^en v najozjili strokovnih krogih, med nami manj znano, podajamo v na., itd njeni v prevodu Lfisdmlgove misli o tem genialnem rastlinogojeu:
Luter Burbank se je rodi] 7. marca 18 K> v L.j;icai*^ru (M ^achutes) kct s.a-farmarja. Do IS. leta je živel na f:umi Svojega očeta, nato pa s j sel uut rckodjis.va. Postal jo teanl strugar v letalskih tovarn.h Aimcs, Plow & (jo. v VVorcestru. Ko .e bi. 51 let Star, si jo pod vplivom naravoslovca L. G. AgJSiVa kupil farmo v velikosti 20 akrov iS ha) m zjiče! s tvojim gOjit.lj.skim
delom.
Prvi poskus se mu je pos;ecil. Vzgojil je Burbankov krompir, ki ga je prodal nekemu Ugovcu s semeni za 250 dolarjev. S_*daj so zoieli v nji: m veliki mčrti. Da bi u.es-ničil svojo namero vzgojiti nove rastline, je potreboval predvsem staJnejše podnebje. Preselil se je v Santo Roso v gr oi i ji S nomi v Kaliforniji, 100 km severno od San Francija. Tukaj je kupii 40 akrov (16 h.n zemlje. 12 akrov te zemlje je bogata, Crna aluvijalna prst v San U Rosi, 10 akrov je mor-ski poščenec pri Sevastopo^u, drugo pa je mešanica gline in peska. Najuspešnejš_- p -skuse in vzgojitve je dosegel 3uro^nk **<-d-no v lahki, peščeni zemlji.
Burbajik se je pri svojem delu poaiUftsval dveh metod. Prva je obstajala v tem, da je prevedel posamezne rastline iz divjegj stanja v stanje umne gojitve, ker je s to prevedbo k ugodnejšemu življenju ugotovil veliko nagnjenost k spremembam. To je podpiral še z neprestanim en stranskim hranjenjem. Druga metola. ki jo je upo-rablj .1 roko v roki s prvo, je bilo odkrivanje novih lastnosti s pomočjo kr'žanja. Hotel je:
1. Izzvati motnjo, ki bi povzročili nasprotovanje dveh oJličnih svojstev obeh plemenskih rastlin, s čimer bi dobili neka'eri atevtafclftii znalci, ki so bili dolga p >k lenja prikriti, priložnost, da se znova pojavijo.
2. Zažcljena   svojstva obeh plemenskih rastlin združiti v bastardu.
K T
" '   ' ' : "'"rilZl"''!'"
V svojJi poskus h križanja je sol Bui-baii daieč pieko rnea, k: jih postavlja :astlm sko sorodsLvo. Dosegel je pri tem pres.n t Ijive izide. Razen z vztrajnostjo, p^LreLn ročno spretnostjo, se je Bu;bank o ".likov.
z ostrim    opazovalnim    da. om.    ki mu omogočil, da je n:xsei med loO.OOO kiižiLr. najdragocenejše. Iz enega milijona gladi
jiii je izbi al deset, ki so bile vredne, d jih je ohranil, med SO-000 lilijami tri itd.
Burbankove vzgojitve so izredno števi ne. Ustvari! je vrste, ki se odlikujejo posebno plodnostjo, take, ki zgodaj ali p^. zno zorijo, vrste, ki nimajo koščic ali k;, terih koš cice (češplje. češnje) so odvrgl trdo Iup.no ali pa se odlikujejo po odlič aromi. Presenetljiva so križanja med češp !jo in marelico, čeSnjo jn čespljo, Cešplio r breskvijo, med paradižnikom in krempljem. Pri gojitvi cvetlic je Burbank dose gel odlične novosti. Id se odlikujejo po ob liki, barvi in velikosti. Kaktus brez trnov ki omogoča kot krmilna rastlina naselite^ v pustinjah, križanje med rdečo jagodo r robidnico, križanje orehov, kostanjev ii mnogo drugega.
M?sec junij je bil njegov sprejemni me sec Ob tem času so prihajali k njemu mc žje znanosti  in prakse, kupci semeni i: lastniki drevesnic občudovat njegove novo sti  in  pridobiti  si   izključno pravico ra? množitve in prodaje te al j druge novost' včasih za izredno visoke vsote  Ko je h: 60 let star, je sklenil nap:sr.!i svoje izku-nje, lotil pa se je dela c-r!e v 70 letu Lev 1930 je umrl. star 81  let. in počiva >edr. pod veliko cedro v svojem vrtu, ožigosan v začetku kot šarla*an in reklamni junak poslovnih ljudi ter od znanosti odklonjen, koi velik, priznan mojster gojitve rastlin in kr: dober človek, k: i o bil pripravljen pamn gati svojim soljudem.
w 1
ii za hišo in dom
r>e samo na deželi, marveč tudi v mestih so se ljudje v vojnem času v večji meri oprijeli poljedelstva, da si tako zagotovo prebrano« Zlasti v JLjabljaui skoraj ni hiše, kjer bi ne imeli vrta ali pa v najem kak košček polja v predmestjih in bližnji okolici mesta. Tudi reji domačih živali se je po mestih v vojnem času zelo razširila. Mnogi so prinesli za to potrebne izkušnje z dežele, toda mnogo je meščanov, ki o vsem tem doslej niso Imeli pojma in delajo zato napake, ki se jim bridko maščujejo. Zato bomo od časa do časa objavljali praktične nasvete, kakor jih v naslednjem poda jemo nekaj po ^Kmetovalcu«;
Kako na| izgleda vrt pred sdmo?
2. Očistimo, orbajmo in razkuž m o ves vrtni inventar, ker nsm to delo zmanjšuje rastlinske okužbe Ln bolezni.
3. Pognojimo vrt s h'cvskim gnojem, kompost cm in" pepe'om. da se iz teh snov. prejela in prpravi rastlinska hrana za spo. mladanske vrtne nasade in posevke.
4. Proorjimo in globoko prekopajmo vrt. da se nrpije zemlja zimske vlage in da mraz zdrobi vrtno zemljo. Te prednosti ob. delave o red zimo spomladi nikdar ne moremo doseči, čepiav jo Se tako obračamo m drobimo. Po oranju je priporočljivo pustiti perutnino, da pobere Skoiljive žuželke in njihove ličinke.
Če bomo pravilno vse to izvršili, tedaj nam bodo pridelk' prihodnje sezone boga-teje piplač^.li naše delo.
Cestokr-?.t vidimo v pozni jeseni zapuščene vrtove z ostank' rastlin, s prekljami in z vsem. kar je ostalo neuporabno po tem ko smo se okoristili preko leta s sočnimi ploirvi Ta nered v vrtu čaka spomlad., ko nas spet prebujena narava in naše potrebe prisilijo, da se vrnemo k zemlji.
Tak vrtni nered ne nudi le grde zunanjosti in ne priča samo o nemarnosti last. nika, temveč trna teLke posledice, ki se spomladi ne morejo niti z najmarljivejš:m delom popraviti.
Zato se držimo sledečih osnovnih pravil: 1. Pred z mo očlst mo in odstranimo z vrta vse. tudi najmanjše drobce stebel in od-pa Qo Ustje ter ga požgimo, ker so to nosilci kužnih bolezni v prihrdnjem letu.
Ali je boljša tspla ali mrzla hrana za svinje?
ali je boljša topla ali mrzla hrana Ponekod obstoja zjuotno mnenje, da s-M-n;'e mnogo bolj rasejo Ln se rede, ako jim dajemo toplo hrano. Da se dokaže pravilnost te trditve, so napravili poizkuse z dvema skupimma sv;nj. Er.o skupino so hranili z mrzlo hrano (10° C), a drugo skupino z isto količino hrane, segrete na 35" C z dodatkom top!e vode. Povprečni dnevni prirastek je bil pri prvi skupin1, hranjeni z m:-zlo vodo- 0.73 kg. pri drugi skupini s to-p! -> prehrano pa 0.75 kg.
Kakor vidimo, ;e dala topla hrana sicer
dnevni povišek za 0 02 kg (2 g), toda ta razkka je tako neznatna, da ne poplača dela in stroškov, ki so v zvezi s segrevanjem hrane.
Razen tega ovlaži para od segrete hrane svinjak in kežo svinj, na Kateri se potem
zbira prah, ki lahko povzreči razne bolezni kože. Zato pri poročajo avtor j; hranjenje svinj z mrzlo hrano v obliki goste kaso
Konzerviranje ]ajc sa zimo
Lažje je ohrahnti jajca preko zime, kakor prisiliti kokoši, da nesejo pozimi več jajc. Znar.o je. da se jajca p:kvarijo, ako dalj časa stoje. To kvarjenje nastane zato, Iver ima jajena lup:na majhne luknjice, skozi katere Lzhlapeva iz beljaka voda. Cim se nahaja zrak v jajcu, se prične razkrajanje rumenjaka in oel;"aka. Oplojena jajca se hitreje razkrajajo kakor neoplojena. Da bi jajca čim bolj obvarovali, nek'teri ođ-potopne al* pa zamerijo oplo-rrTiev v ;ajcu s potapljanjem jajc v mrzli ved: 6—8 ur dolgo.
Pred konzerviranjem moramo jajca oprati v topli vodi in jih dobro osušiti. Jajca
lahko konzerviram^ na več načinov. Najenostavnejši način je čuvanje jajc v žitu, pepelu, moki itd. Seveda ni ta način pet-vsem zanesljiv. Malo boljše ;'e. ako namažemo jajce z mastnimi sno\-mi, kot so na pr. vaze"in in sv:niska mast. Namazana jr-jca čuvamo v posodah v mrzlem ln mračnem prestoru.
Poceni in dobro obvarujemo jajca v ap-neni vodi. V to svrho pogasimo 1 kg živega apna v 10 litrih prekuhane in ohlajene vode ali deževnice ter pustimo tekočine na miru 24 ur. da se grobi deli apna usedejo na dno. Apneno vodo psaljivo odH.emo v drugo rx>s:do, da se usedlina ne dvigne in to vodo uporabimo za konzerviranje jajc. Dobro opfana in posušena jajca vložimo v kako posodo. Ko napravimo nekaj slojev, tedsj v to posodo vlijemo apneno vodo. da jajca popolnoma pokriva, a nato spet nalagamo ja-'ca do višine 10 d? 15 cm pod robom posode. Posodo do vrha nalijenao z apneno vodo. iSTa površini vode se Čez nekaj dni napravi skrrjica ki še bolj varuje jajca ter je zato ne smemo odstraniti.
Prei uporabo operemo jajca v topli vodi. Najboljše, pa tudi najdražje sredstvo za konzerviranje jajc je vodno steklo. Tc je gosta tekočina, ki jo lahko kupimo v drogerijah. Na 1 liter vodnega stekla dodamo 10 litrov deževnice ali prekuhane in ohlajene vode. Ko smo moš.mico temeljito premešali, je raztopina pripravljena za upor.:bo. V ostalem postopamo kakor pri vlagarru v apneno vodo.
Kako preprečimo preletarj? kokoši
Vrt. odnosno dvorišče je težko tako ograditi, da ne bi mogla kokeš ograjo preleviti tn da nam ne b: na drugi strani napravila škodo z brskanem zemlje Toda dostikrat kokeš prekine dobre sosed-e odnosi je. če preletava v tuje vrtove. Da so izognemo tem neprijetn^tim,    k^k'š m n:
treba puliti kriki h peres a!i jin ce'o poreza ti. ker obstoja drug, bolj praktičen način, ki istočasno tudi ne kvari zunar.je ob-iike perutnine. Z uporabo sponke, s katero spojimo nekork: prvih peres samo enega krila, izgubi kekeš voljo za letanje, ker ji pokvarimo ravnotežje kril k je potrebno za polet. Te poceni spmke lahke dobimo pri perutninarskem društvu ali v trgo. v:ni za perutninarske potrebščine
Kako oresajamo sadno drevje
Neki izkušeni sadjar je de'ai poskuse, kako vplivajo sirani sveta na odst:tek prijemanja sadnega drevja pri presajevanju Zapazil je. da je skorja mladega sainega drevesa mnogo močnejša in izdržljivejšs na on; strani, kf je obrnjena proti severu. Zato je potrebno, da to naravno cdpornost sadnega drevja pri presajevanju upoštevamo ;n mlado drevesce presadimo na nov stalen prostor tako. da je odpornega skorja spet obrnjena proti severu. Ako pazimo tudi na to malenkost pri presajevanju mladega sadnega drevja, tedaj nam bo odstotek prijemanja mnogo večji.
Matiju Eiićpia.
Ki fpi v prezgodnim grobi...'*
3
Andrej je bil   stih let kako: Prešeren. BU je zelo živahne nrave. ras k-asotec in po mamini  debrotljivosti  že v  deških le-:ih vedno poln ^-drobiža*. B 1 je zelo rajo-iamega srca:  v ljubezni  kakor v >cven-ku«. Sploh je bil »lepi Andrej« č:sto svo-evrsten   ptiček v  takratni  Ljubljani. P: vojih  norči.ah je  bi   zrel  prej  za kako -čje meste. k. '.-r za »do'go v:s* in nje-o moralo. B.l je neu.gr.an veseljak. Mirnost, zdrav erot k. mamin ljubljenec, časti-e   lepih,   mlad h   in  zrelih   žena povrhu - še varovanec muze. Vedno je imei nabi-3 mcSnjo cesarskih podob.c iz »mam.r.e ©e«- denar pa je bil takrat še bolj gc-•>odovalen kakor dan današnji. Prav <iobra in res umetniška upodob-tev.
se je ohranila, nam kaže Andreja Smo-a kot lepega, mladega in močno prikup-cga moža. Vse te odlično upodobljene po-^ze  obraza se   straeo  v  krono  njegov1 h kih in  živahno žarečih oči »strastnega gleda*. Visoko čelo. pravilno rezani gr-v   nos. ozk: napeta in lepo oblikovana 9ta se na sliki mehko in harmončno spa-"tjo z okroglo brado in rahio napetimi roz_ l&fbni lici   Izpod koćatin in bujno rašče-•ih kodre v. počesanih nazaj, gledo malce olko, vendar  lepo oblikovano uho. Cel • braz pa se mu spaja v topel okvir moža->ti in energije. Dva mehka kodrava za-zca, l:i ga kra.s"ita na vsaki strani lic. se skrivata pod visokim »želvinimt ovrat-:k;m- ki je bil v takratni modi na višku lave.  Po  brezhibni,   kar pretirano vLsok: ac di in plemeniti drži. bi prej sodili, da ta podoba  kaže kakšnega,  francoskega ple-liča kakor pa nadarjenega ljubljanskega oseljaka  in takrat  daleč  naokoli zazna, novačena  zapelj vca  ženskih src.
Po'eg ljubezni in veseljačena pa je ime! n adi mož še eno lepo strast: nabiral je redno h'-^go: govoril in pisal pa kar veo ct. kov   Zaradi  bogastva  je lahko precej -tova!  po svetu in  je bi  razgledan, bistroumen,  literarno  r.aobražon   mož. čutil je potrebo, da je prevajal in zaiag l svoji  dela«   pomagal mu je Prešeren, ti£!kai »9 Blasnik na Bregu.
K t sin krčmarja dobro idoče gostilne, o danes stoječe in zn'ne pod imenom -Figah rte na Aj^ovščin , je imel mnogo stiki s kmečkimi ljudmi in zelo mnogo čuta za pristno, zdravo kleno domačo besedo. Od-ikoval ga je prijeten humrr; v vsej svo-'i iiudomuSncsti je zelo rad po svoje prekro-jeval be-sede- namreč tiste, ki so mu iz kmečkih ust pove iane zvenele v ušesih; obračal j h je vedno ni vppp!o stran, ne-redkokrat dvoumno in spolzko, tako da se mu je družba rada od srca smejala, ko jih je pričel otresti. Prešeren mu je ob ta-kfh veselih prilikah kaipa zelo rad prilagal.
Krviar sta bila Prešeren in Smole sama. krez Cor>a. sta norela, da je bilo vesel'e. Tako hudo norela, da je bilo Se za Smoletovo pet čno »marai<r vseeno »preveč polomljen h nog Ln ubitih kozarcev«. Ce sta pa kaj posebnega s Prešernom ugnala, je zvečer Smole pri obilni mir.i Ln polnih kupah veselo orisa val, vedno šegavo Iskreč h se oči, da so ga zbrani z zanimanjem in sme-kom poslušali: »Norela sva kot cbsedena; Prešernu so pokale hlače, meni pa frak — >a ne po šiv h<r. je vedro zaldjučil. vziig-nil in izpil do dna »kapljico požegnano in ne krščeno«.
Večina Ljubljančanov je poznala veselega Smoleta ln njegov vedri, včasih kar na-ezljivj smeh. Kadar je gostil izbrano družbo ob rujni kapljici in »debeli mizi«, ni ■edeL, marveč je kar Blonel v nekakem po-
i - •
Nekdanje starodavno poslop-j e (v notranjosti je bilo prepreženo s težkimi oboki in loki), v katerem je bila nastanjena »L i c e j k a«, predhodnica današnje mogočne ljuh'janske univerzitetne kn'ižniee. Starinsko poslopje je stalo na današnjem Vodnikovem trgu in je bilo prvotno franč**"kauski *amostan. Konec 18. *»t<!rtia (17«S—1700) so del po-<dop»a pr(*uredi!i. da je l*>hko služ.!!o potrebam in namenona knjlčniee. lin pa je tudi to stevbo potres občutna /-aa".ra'. so jo podrji fa crejđ'H m faz* k--'"-vem prostoru danaSnji živil«k: tr-r — t!io mfs'i-jo pokojnega dr. Fvann EfHl»rja na vel'ko stavbo hodečeira monunu ntalnegn ma^I-Btrata, za Icar zdaj že imamo Tlečnikov načrt.
Novembra ?P?8 je hll KatQa fnn Imenovan ne.i-*rvn z?» pnmorn'ka I nt ■ ral u wtn krs" nslčnemn vođfi Ka'istru. dve leti zatem, ^mr'-v ir>°0. pa je h ! dokončno i'i s»*«*ostoJmj nr't^v*?:—t. no'-;' -o p knjž-o'č11!!! prostor* v sveje uradno stanovanje. zn.ta r,? I? I? Voj^rvn. n"?r» nr;••»»! i sem/S tem je natopili ra C-^pa etra doln z re-!:n!ik<i Iaf;!m: deuarilHij skrbmi. Uo je naposled vrntkirV in*5i<o posveča! vp{' če-•*a 7 hi v t" atosenskeBra sTevstva.
In tako je čop v trh pi-rfor?li sn.>'-f».l tta-
(■rte. po kateri?! je nito da.'al sntemlee in pobude prijatelja Prešerni m o£)enm Kte-
rarnemu kr*»gu Cbeičarjev. i*rav tu je prejema! Prešeren svoj p«sn"ški temelj za zirrad?K> ^Sonetnega venza* in ■MetniakJ vzpon za »Gaaeiec: v teh prostorih so b!!i zasnovani tudi plemeniti tiski »Zhhe'iz« na razMčnem p;?piriu: n< f.norožnate *n rumen-Hsatoaive površine; in »pet tn sta določila o!»a prijatelja sporazumno posebne izdaje natiska v papir/1: »Utera~n*m salam« in »Gaselam« v dveh. »Sonetnemu venzu« pa kar v treh različnih primerkih.
V okr'lju te st3vbe sta tudi bojevala oba prijate!ja v letu 18S3. svoj »abecedni boj«: snovala in delala sta v teh prostori** neumorno naprej, dokler ni bore dve leti nato, vročega poletnega dne — 6. juliji 1835 — zapustil Cop za vedno to častitljivo poslopje, — takrat, ko Je nage] pozno popoldansko uro   smrt v savskih valovih.
lesru. S.roko je bi ne_sl^njen nn stol, s po. petooma odpetim telovnikom, če pa je bilo treba, si je cdpel še dva zgornja hlačni gumba; tako je bil kakor pravi u?tno izročilo, pr pravljen na v^e: na jedačo, pijačo, ljubezen in smeh«.
Kadar je nastopila »zidana volja*, se je Smole z-""-vrtel s stzlom p šovno od m ze obrnjen ;'e bil pa vedno proti Prešernu, da je Franceta lahko opazoval v obraz. Nato se je še to'iko časa presedal in vseiaval. -dBČcler ni dobil na stilu  tistega udebneg poieg^a. kakor ga je njegovo telo potrebovalo. Ko je torej lagcxni: lolj ležal kakor sedel, se je koiato in uciobno r sp: ostri in razkorač 1, da je imel dovolj sraka  za živahne gibe svojih r;k. nosr  pa tud: trebu- j ha. Ko pa je dobra volja ViOseela višek in je bil še Prešeren v Svojem elementu, se je Smole prijel za prednje  stene okroglo napeteja   trebuha,   polnegra   dobrot,   in se pričel na ves glas »s trebuhrm režAt'« — j tako veselo in nalezljivo, da so se kmalu | smejali vsi, sprva samo nabijajoče, nato so se pa n&vzcmali  veselost", drusr za dru-g\m kar vsi po vrsti. Celo ćop se je zače-I izpod  čeli  previdno muzati in snieh'jati. Smole pa kar naprej  in naprej, čedalje bolj hrupno,  s svojim  širokim smehem in Prešeren mu je smeh podž gai *po dolgem in počezj:.
Seveda so se za gostilmsk'mi stenami — z vinskimi hlapivi prepojenimi — godile včajsih hude reči- ki so veljale ko se je o tem razveielo po mestu, pri moralnem meščanu za ,>gromoz nsko* pohujšanje m za kršitev vseh cesarskih pravic in božjih postav. Smole se za vse tako ni prav nič menil. PrižisraJ si je z bankovci vitke vir_ žinke in neum:rno osvajal dekliška srca in nedrija, dokler g3 ni v cvetu njegove meske le^x>te — pet let po Čopovi smrti — objela in odpeljala na svoje domovanje poslednja »ženka —  smrt grenka«.
Tak je torej bil tretj: v prijateljski zavezi. Ure ž njim v družbi so bile Copu naj-vedrejše. Prešernu pa so to bili nezabn: č ri in časi.
Ostala družba Čopa in Prešerna
Čop in Prešeren sta imela skupno ne -mo enake smernice, ampak tudi .ste literarne prijatelje in znance, obrane v družbi, k; je imela po Smoletovi* radodarnosti, še več p.: po petačah Smoletove mame sv z i zaključeni krog v kaki taki krčmi, ki je b la vsem skupaj po godu. Cop se ni pogosto udeleževal vesedi, tu pa tam tudi resnih razgovorov ^pod iip'j<i; zato pa tem b.lj Prešeren, če je naneslo, da je Prešeren le zvabfl čopa v tak krvj. ga je. kak r smo že omenili, posadi! na svo o desr.o. Ko so diaigi pili v krepki a požirkih iz trebu-šeestLh vrčev, je čop iramo pokušal ali kakor je navadno kmilu razgreti Smele pi-uuarjal: čop s mo r:ioč: ustnice z rujno kapljico, ki vendar »nima ne kit in ne ko-
Ker so torej pri takih razgovorih vedno krepko salivaU, je postal tudi Prešeren ve3 kpeč, neugnan, prepoln sprešeenih sil, da je razdrl marsikatero taksno, da je ob njej še čop prav zadovoljen lahno zardeval. ga izpod čeia dobrovoljno opazoval :n se smehljal,  ugodno smehljal . ..
Drugače je bil č?op mvadno molčeč, resen, nekam zamišljen in na oči bolj plah kakor pa borben, če pa je nanesel pogovor na umetnost, je vzplamtel, v širokem loku zamahnil in v živo zadel; vse to pa vedno le z dostojno kretnjo, vedno pravega ger.tlemana. Vse to je v njem predobro poznal Prešeren, najbolj pa občutil — Kopitar.
In če se je že Matija tako razvnel, so se zbranim č'belčarjem zasvetile ofii ln navdušenje je prevzelo vse. Prešeren je ob takih prilikah sklonu glavo na prsi, malce postrani, in ga občudoval izpoi pol pri prt ib trepalnic, saj je vendar govor-1 dragi učenik in dobri vodnik.
Pa je naneslo, da je Prešeren zvabil Čopa v V. k0 družbo, kjer je bila pijača že
precej p od kurila. Ko Smolo, Kartel i c in nato še Prešeren niso več poznali meja »veji
dvoumni dovtipnosti, takrat je rahiočiitni Cop pričel na stolu pomencavati in z očmi mežikati, čelo in lica, navadno bleda t so se mu orosila x rc ž nato meglico in postalo mu je kar nerodno, da se je pričel vesti ka.kor »sramežljiva kmečka nevesta«. Kmalu nato je že tudi nsšel vzrok, da se je lahko vljudno poslovil in tiho odšel; Prešeren ga je razumel in ga navadno pospremil. Bilo je tc res redko prijateljstvo, iskreno- da malo takih na svetu. Seveda pa se je Pre?eren v tako družbo še rad vrnil in se z3 dovoljno smebljal Smoletovemu zatrjevanju, češ da je čopa ves Čas opazoval in takoj veiel »koliko je ura«, ker č:p, da jih takoj spozna no »d'vjih vinskih kno-flhc. Če pa je Prešeren pristavil še kakšno hnd:mu-no in si jo je nato Smole brž zabeležil, je n'vadno že precej vinjeni č'belčar Jaka Zupan pričel vpiti: »Kakor si napisal za mlado kri, tako naj bo tiskano za stare kosti — in oči!« (Torej z velikimi in zama-čen'mi črkami).
Skriti czri Prešernove Ljubljane
Smoletove burke m šale njegove družbe so bile vedno manj po računu in morali takratnih vodilnih krogov malomeščanske Ljubljane. Z?Xz je bil tudi čop na >črni desk"«-, čepr. v se je v veselem krogu gibal bolj poredko. Že to, da se je družil sleherni dan s Prešernom, je bilo več ko dovolj, da ne bi bi povezan z razvpito družino.
Kaj pa je bili takrat Ljubljana?
Oglejmo si jo! Mestece s 16.000 prebivalci se je tiščalo v zavetju grajskega hriba, v cbliki rszploščatenega poiumesca, križem so držali blatni ali prašni kolovozi, vijoči se na vse strani, v tiha predmestja, polna  malih, tu  pa tam razvpitih krčem.
V takih krčmah so našle vesele pivske družbe varno zavetje: streho in potuho, posebno še, če je imela taka pivska družina globoko in napeto malho, z žvenkom in cvenkom kakor je bila Smoletova. Da je bilo veseljačen;e nek: znovan, nezaslišan in velik greh, na jezo in žalost ^pobeljenega« visoko moralnega meščana, se razume po sebi. Ljubljana je bila cpravljiva bolj ko danes. Kar se je v njej na enem koncu Sele vršilo, se je na drugem že podrobno raz-vedelo. se razpravljalo in vleklo navzgor in navzdo' skozi škrbine klepetav'h, s ka-dilom prepojenih tercijalk.
Leno je tekla skozi mesto po neurejeni strugi tu pa tam precej globoka, zelenka-
sto sva in kalna Ljublanica; počasi, a ■«>-
nesljvo je odplavljala nesnago in tu pa tam zagrnila mars.kateri greh. Grehi so se takrat precej bohotili, seveda le na skrivaj, za štirimi stenami. Drugače pa je mestece kazalo vsaj na videz, po svojih mno-gobrojn h svetiščih, visoko razvito moralo, dobro poudarjeno v tisk nih apev& molitve-nikov in b:gatega nabožnega berila. Slovenski t sk se je v Ljubljani in naših drugih manj.Vh središčih lepo razvijal in dosegal kar dostojaio višino, ampak samo v ncožnem slovstvu. Tu in tam je sicer prišel na dan kak sla vos p ev vladarski h Si ali ob kaki drugi rodoljubni slovesnost' edi prigodnega pesnika v >Hlyr. Blat tu«, to pa je bilo do pe.m škega nadtopa Franceta Prešerna prav vse!
Politiziranje je bilo koč^jvo. zakaj tudi stene so dob!vale >ušesaz. Nad mestece -i e budno in giožeče bdela sonci nadutega, oblistnfg1 Metternlcna; visoki gospod je imel tu plačancev r.a pretek, da so mu najmanjši političm šepet nap L rn ili v ba'on prividov in neresn:ce. Tako je bilo res bolje — kakor je hudomušno poudarjal in večkrat svaril svoj" družbo Prešernov VQ0eli in lepi prijatelj Smole >da n;si sedel samo na riti. ampak še na gobcu!«
In ka~' je sledilo 'z vsega tega? Nič drugega k"kor to. da se je v Ljubljani ln okolici popivalo, veseljač'lo, se na skrivaj ljubile, prešcstvovalo in kvantalo: kosmato, rogato, kakor je pač nanesla družba, kraj in č"s.
Taka je torej b«la v čn?:h Pr>r^rna in
čopa morala in miselnost Ljubljane. Da f1 v takem okolju Prešeren rad poslušni si-renske glasove petlCnega pr'jatelja Smoleta in zvabi jal še čopa s s<'boj, nam je, mislim, sedaj p. vsem razumljivo.
In kakor je Smole Prešerna uvajal v ^resničnost živi enja«. tako je Čop čut 1 sveto nalogo in *sivno potrebo, da je Prešernovo vezano besede negoval, požlahtnje-val- njemu samemu pa vlival novih pobud in zastnov. Seveda je bil Prešeren kaj ro-dov!tno polje za oba prijatelja. Vsak čopov zamislek je t koj buinr po?rnal m se kmalu razresel v drevo. Tu pa tam so bili na pesn'škem drevesu tudi kaki spolzki ali ostro zanUjcni besedni pogan ki »zdravega Franceta«, k« so — se razume — k^r na moč ugajali potrebno Smoletu ln nje • >-v:m veselim tovarišem.
Do usodnega da^oika
Po vsem tem nam je sedaj pomen vezi obeh prjateljev gotovo tako jasen, da — n?j gledamo Prešerna ali čopa od kateve-krli sira r d — ve no zaključimo, da sta bila v svojem literarnem ž \ij<-:ru nermzdn ljivo povezana. Boliotno je teklo pisano 'življenje Obeh prijateljev in njiju ožjh znancev, doklker ni med nje udarila kakor strela z jfsnejra errozna vest, ki je zlasti v živo zadela Prešerna.
Vzajemne delovanje obeh pr'jateliev. polno visoke prizadevnosti, je presekaj naenkrat v najlepšem razcvetu na dvoje dogodek, ki je bil res grozoten in Prešernu naravnost nedoumljiv: NČopova smrt v Savi v ponedeljek, 6. julija 1S35.
Pri opisu č:pove žalostne smrti me veže topel spomin na drobnega mož eka, pa velikega učenjaka. Spominjam se. kako sem stopal pred leti v juliju ob njegovi levici, in kako mi je razčlenjal ta žalostni dogodek, šla sva po isti poti in k istemu kraju, koder so nesli pred sto leti k poslednjemu poč'tku učenega čopa, njegov neu-tešeni prijatelj Prešeren pa ga je s solzami v očeh spremljal.
Nadaljnjem  ob tednn.
E. JUSTTV slikar-gnvfik
Andrej Smole — pomanjšani posnetek oljne podobe, ki jo .Je naslikal (v velikosti 30X36 cm) Jurij ftublc (1855— 1890), najbrž po naročilu Viktorja Smoleta, Andrejevega nečaka, AU je šubic posnel to upodobitev po barvnem ali risanem izvirniku iz čnaa, ko je Andrej še živel, ni znano. Vsekakor pa sta bila Jurijev čopič in njegova genijalna stvarjalna sila zmožna tudi take ustvaritve, kak rt na je pričujoča mojstrska upodobitev. Saj kar živi in d:ha z nje prav tisti »veseli Andrej , ki se nam je ohranil po pismih, opusih in ustnem izročilu — pa čeprav je morda imel ftubic za predlogo zgolj preprost » risbo ali bežno sk!co, Id jo je kdor ko^l napravil v Andrejevi najlepši moški dobi.
Smole je precej potoval po svetu, b'l veljk prijatelj lepih žena in vesele iorarT« šij>, kar oboje daje čvrsto podlago misir, da »e je tu ali tam v tujini seznanil tudi » kakim u me ta I kom-portret Istom, ki ga je nato ob veseli priUkl ovekovečil — »vedrega ln nasmejanega« — v kateri koli slikarski ali grafični tehniki. Kje utegne biti ta zanimivi stari izvirnik, ni sledu.
Ta Subičeva slika je prišla z drugimi starinami v last takratnega deželnega muzeja, ko je Andrejev bogati nečak — znani ljubljanski veletrgovec, mecen in velik ljrbitelj starin — Viktor Smole ob svoji smrti (3. marca 18851 ■■|Wlllfl poleg velikega denarnega voh!*- - e svojo draro-ceno zbirko starin; nje posebn t ]n *t£r* ka tabernakeljskih onmr <poi '• v n' \ merki omaric !i rokokojsk^ doto). Tako se nam je ohr; i • t»sdi la ftubičeva upo-dobitev, Pre". rr.oi 'm !n Copnvc^a vedre-ga prijat. Andre.tff Smoleta. SSUbb ^^ i sedaj v prijetnem bi'': nn.^ r      »        • i
dragocenih Btarfnskih predmetov »Smoletove sobe« v 1 juh*jr.nskem meslmm muzeja.
Stran
»SLOVENSKI  NARODt, penei5e«ek, 22. novembra 1943
Stev. 248
Trgovina in vojna
Vojne rczmere so tudi v trgovini izzvale globoke spremembe — Svobodna konkurenco je izpodrinila orcdajo na nakaznice — Trgovec nekdaj in zdaj
O vsakem poklicu bi se dalo zapisati marsikaj zanimivega, saj ni stroke, ki ne bi dandanes globoko posegala v vsakdanje življenje in čije delo se ne bi bilo temeljito spremenilo. Vzemimo na primer samo gospodinjo. Koliko različnih opravkov ima dandanes, pred no lahko pripravi le no j-SkromnejŠe kosilce. Kako važno vlogo ima
danes pokMc Čevljarja, ki je bil pred vojno že na tem, da t o i pritiskom oblačilne industrije docela izumre! Kdo se danes ne spomni s tiho žalostjo nekdanjih mleka-ric, ki so nekoč od hiše do hi.*_» ponujale danes tako važno in hudo pogrešano mleko? Mesarji so dandanes že nekoliko stopili v pozabljenje, — saj na splošno — ostal je v glavnem le še spomin na njihove nekdanje dobrote. Tako bi lahko po vrsti našteli še celo vrsto raznih drugih poklicev, ki jih v vsakdanjem življenju več <di manj »obrajtarr.o*. Toda med vse je danes gotovo najp--.embnejši trgo\ stan. saj je danes skoraj glavni in edini posredovalec med pridelovalcem in potrošni k om.
Nekoč je bil gospod...
O trgovcih so ljudje že vedno govorili spoštljivo. Toda ne le spoštljivo, temveč tudi zavistno. Beseda trgovec je pomenila toliko kakor gospod. Roditelji, ki niso poslali otroka na višje šole in? ki se rudi niso mogli sprijazniti s tem. da bi bil njihov sin »samo« obrtnik ali celo »navaden delavec«, so navadno sklenili, ČL1 pošljejo dečka v uk k trgovcu.
»Samo poglej, kakšen gospod je ta trgovec, kako kramo hišo ima in največjo trgovino v meitu, denarja pa toliko kakor vrag toče. a je začel svojo sijajno kariero kot trgovski vajenec! Vozil je s »cizo* zavitke odjemalcem, potem ?e je pa prelevil v elegantnega pomočnika, se imenitno oženil in osamosvojil. Začel je s trgovinico, zdaj je pa gospod.«
Približno tako so se glasile takšne zgodbe. V Ameriki je bil menda sleherni poznejši milijonar v začetku prodajalec časopisja, pri nas pa trgovski vajence. Tako se je razširila pecebna vera o imer.itnosti trgovcev.
.,. danes je »spekulant«
Trgovec jo veljal za gospoda v dobrih časih in tedaj ni nihče dvomil v njogovo poštenost; da je trgovec bogat, se jim je zdelo samo po sebi umevno. Bogastvo si je pridobil le z dobrim zasivižkom dober zaslužek je pa lahko rudi posten. Toda, ko se tudi trgovcu ni več godilo posebno dobro, ko ni mogei več po^krbe-ti toliko in raznega blaga, so ga kaj hitro uvrstili med špekulante. Ce jim trgovec ni mogel po-streči kakor bi sam želeL so videli v tem le dokaz, da je špekulant Će se je kdo med številnimi trgovci v resnici pregrešil in je bil javno osramočen, se je ljudem zdelo, da je na sramotnem stebru ves trgovci stan. Nekateri so začeli istovetiti besedo trgovec s »špekulantom«. Ce je kdo zagovarjal trgovce, so mu očitali, da zagovarja špekulante: če je kje pošlo kakšno blago, so takoj obsodili trgovca, češ: zopet špekulira; ko je trgovec razprodal blago ter ni mogel pestreči vsem odjemalcem, so ga obdolžili, da blago skriva.
Nekdaj je štel denarce...
Poprej so ljudje mislili, da je glavno opravilo trgovca, da kasira in šteje denarce ter jih lepo nalaga na kupčke. Vsakdo je videl samo to, da nosijo ljudje trgovcu denar, ki mu v pravem pomenu be-sebe »kar skup leti«. Danes se je to dokaj spremenilo. Danes trgovec ne more več korikiirirati z boljšim in cenejšim blagom, kajti vse, kar prodaja, je na nakaznice. Voditi mora posebno knjigovodstvo o prodaji, knjigovodstvu, ki vam ga ne moremo objasniti kar lako mimogrede. Trgovec lahko prejme le toliko blaga kolikor znaša določena količina na nakaznicah, pri gramu natančno. Spričo novega načina kupčeva-nja imajo trgovci zdaj več dela kakor so ga imeli prejšnje čase. Vendar večine ljudi ne zanima, koliko dela imajo trgovci, temveč se le zanimajo, koliko imajo blaga ali koliko jim ga bodo dal L
•. t danes striže karte
Obiščite trgovca prve dni v mesecu ali v dneh, kadar pač lahko začne deliti blago na od rezke oblačilne nakaznice! Medtem ko trgovec neprestano vljudno pozdravlja, se zahvaljuje kupovalcem. telovadi, skače, posega tu, grabi tja, računa, tehta, sprejema in menjava denar, zavija, odgovarja na vprašanja, kdaj bo naprodaj to ali ono blago, koliko posameznega blaga odpade na osebo, streže, spravlja in uvršča odrezke in sploh opravlja skoraj v isti sapi toliko različnih opravkov, kakor da je tudi njegova glava razdeljena na predalčke in da mora sleherni prst na roki opravljati svoje posebno delo. S pravo virtuoznostio zna trgovec striči nakaznice; bliskovito švrkne s škarjami in v rok oh i trsivu izstriže odrezek sredi nakaznice prav tako spretno kakor na kraju.
Večkrat sem že opazoval brivce, kako so v taktu šklepetali s škarjami okrog glav svojih gostov; občudoval sem njihovo spretnost, toda kaj je vse to v primeri z umetnostjo živilskega trgovca! Trgovec mora tudi spraviti sleherni od rezek svoje vrste v poseben predalček, Nikakor ne sme mešati vseh odrezkov, kajti sicer bi kaosa ne uredil, čeprav bi moral za ves mesec zapreti trgovino samo zaradi urejevanja odrezkov. Posamezni odrezki so majhni in lahki. Prav lahko se zgodi, da se papirček prime vlažnega prsta, da ga vrže na tla rob trgovčeve halje da se zameša v lonec z marmelado, da smukne kam med predale — vse mogoče se lahko zgodi z odrezkom, čeprav je trgovec previden. Trgovcu pa ne sme izginiti noben odrezek, kajti brez odrezka tudi on ne more dobiti
blaga. Stroge račune mora polagati o prodanem in prejetem blagu.
Ko se zapro trgovine...
Trgovca vidijo ljudje le pri njegovem navadnem poklicnem delu v trgovini za prodajalno mizo. v tesnem prostoru med policami, zaboji, vrečami in zavitki. Ce imate kaj opazovalnega daru, ne morete prezreti, da so ljudje, ki telovadijo za prodajalnami mizami, poskakujejo od predala do predala, tehtajo z eno roko, z drugo pa računajo, z eno roko zavijajo, z drugo sprejemajo denar, strižejo nakaznice in medtem računajo, koliko blaga bo treba na tehtat i — da so torej ti ljudje vsi zelo vitki. Trgovec je sicer še vedno gospod, toda to ne pomeni, da je njegovo gosposko dostojanstvo zašlo v spodnji del telesa. Delo za prodajalno mizo je dovolj zdravo, da se pošteno razgiblješ ter da se ti preveč ne nabira mast na kosteh. Toda trgovec opravlja še razne posle, ki jih kupovale! ne opazijo.
... se začenja trgovski »kuluk«
To skrito delo, ki se začne šele potem, ko se zapro trgovine za stranke, sicer ni posebno telesno naporno, a tem bolj natančno in zamudno. Pri njem ni treba tekati in gledati na tehtnico. Po končanem delu v trgovini, zvečer in tudi pozno v noč sedi trgovec pred neznanskim kupom nastriženega papirja. Na prvi pogled se zdi. da se ukvarja s filatelistično umetnostjo. Toda te znamke so vse enake; saj jih poznate: odrezki žiAdlskih nakaznic. Niso vsi enake velikosti. Nakopičeni so na mizi na več kupih. Posebej za sladkor, posebej za moko in seveda tudi posebej za maščobe, so!, fižol, milo itd. Toda razvrščanje odrezkov* ni glavno delo. Trgovec ima pred seboj steklenico lepila, čopič, škarje in karton. Najprej odreže primeren kos lepenke in jo namaže z lepilom. Potem se začne glavno delo. Odrezek za odrezkom lepi in striže tako, da se lepo prilegajo drug k drugemu. Tako nalepi na vsak karton določeno vrsto odrezkov določene vrste živil, kakor je pač predpisano, da je olajšano hitro štetje na prehranjevalnem uradu, kjer pač ne utegnejo šteti slehernega odrezka posebej. Trgovec ne sme zanemariti tega
dela, bajti sicer bi ne prejel nove zaloge živil. Trgovci prejemajo živila po določenem redu, nr.vndno po abecednem redu svojih priimkov, zato morajo imeti tudi pripravljene odrezke nakaznic, ko pridejo na vrsto. O vsem tem zamudnem delu. ki nič ne »nese« pa kupova Id mnogo ne razmišljajo.
Vljudnost nad vse
Vkljub temu, da je dandanes dela mnogo več in zaslužka manj, so trgovci in trgovski pomočniki vedno vzor vljudnosti. V prejšnjih časih so trgovci pozdravljali svoje odjemalce na vratih, kakor da sprejemajo najdražje goste. Z najljubezni-vejšim glasom je trgovec poizvedoval po željah odjemalca, ga medtem povpraševal po zdravju, mu hvalil blago in prežal na vsako njegovo vprašanje z očmi na njegovih ustnih,   da bi mu  odgovoril  z nai-
Nikakor ne pod nos pohlev:. m čitateljem; takšnih nosov nedvomno nimajo, da bi prenesli (namreč nosov) kar prenese nes dame. milostlive ali kakor se že j>\ avi tistm cdjemalkam v parfumenjah. kjer navadni zemljani povprašujemo samo po naftalinu. Ljudje se namreč dele tudi po resovih; med ljud< z blagorodnim! nosovi spada tudi naša dama. Ko je v nekdanjih pravljičnih č^sih prihajala v parfumer,;e. so ji spcštljivo moleli pod nos le same pristne pariške parfume svetovnih znamk. Kako so se imenovali tisti parfumi in kako so kvarili zrak in nos-ve meščanov, bi bilo predmet kakšne zdravstvene razprave. Zdaj teh strahot ne bomo jemali p:d nos. Zgodba se začne preprosto: Ugledna dama — kar se tiče njenega nosu, nedvomno pokvarjenega — je iskala v parfumeri-ji parfum, kakršnega nima n:hče. Dejala je, da želi parfum, ki bo d;šal po sladkem, strastnem, po nečem posebnem, ki bo puhtel tako. da bodo vsi drugi duhovi v manjšini, da bo damo hočeš nočeš slehernik zavohal, da... Tcda, kdo bi mogel ponoviti, kaj vse lahko pove takšna dama, ko se ji v cvetu Abrahamovih let razcvete domišljija!
Zgodba se torej začne tako. Začela se je v sedanjosti. Nedvcmno je zanim'va zaradi tega, ker morda mislite, da vsi ljudje zdaj kupujejo* le krempir in podobne poslastice; ker mislite, da vsi obračajo po dvakrat, trikrat sleherno liro. preden jo izdajo za blago, ki se imenuje žvljenjska potrebščina. Ne, ljudje tudi pozveduje;'o, kje so še naprodaj stari francoski parfumi. V parf umeri ji postrežejo naši dami z vsem najboljšim; dama vpraša po ceni. Vse se ji zdi prepoceni. Stekletičica parfuma, nekaj kaplj'c dišeče (ali smrdeče) vode velja 200, 300 ali 500 Tr. Prepoceni, pravi dama. Vsekakor ji skušajo ustreči. Ste-kleničica za 600 lir. Prepoceni! Končno so vendar našli neke kapljice, ki bi se jih prestrašil sam dihur. Obžalujejo, da stekle-ničica stane s?mo 800 lir. Dražjega res nimajo n-č. Najbolj pa obžaluje dama in žalostna plača samo zahtevano ceno. Rada bi plačala tudi 1200 lir kakor je plačal ne Id polizanec za »francoski parfume, da ga je izročil malopridnici neblagega duha. Toda. kdo ima dandanes t ko srečen nos! Nosovi stradajo! Zato. blagodišeča dama kot nadomestek te vrstice pod nos!
večjo ljubeznivostjo. Reči pa moramo, da trgovec tudi dandanes, ko ima v začetku meseca polne roke dela, ko gospodinje nestrpno čakajo in mrmrajo nad njegovo »počasnostjo«; še vedno trgovec prijazno odgovarja na vsa vprašanja in skuša skrivati svojo lastno živčnost ter utrujenost. Včasih je trgovec navrgel odjemalcu za nameček zavojče^ bonbonov, zdaj mu pa vsaj postreže z ljubeznivo šalo ali s šega-vo pripombo. Trgovec je še vedno ostal prijatelj svojih odjemalcev ter skuša razumeti vse njihove težave bolj, kakor pc si prizadevajo kupovalci, da bi razumeli njegove težave.
Neizpolnjive želje kupovaicev
Trgovec bi lahko povedal marsikaj o posebnih navadah kupoval cev. Posamezni kupovalci imajo precej čudne navade; toda trgovec tega ne pove, ker je vljuden in prijatelj svojih odjemalcev. Ne pove, če ga kdo prihaja nadlegovat zadnji dan v mesecu, naj bi mu dal živila vnaprej. Trgovec seveda premnogokrat ne more in ne sme ustreči takim in podobnim željam kupovalcev. Toda kupovalci imajo različne navade. Ko so lahko kupovali živila za ves mesec vnaprej, so nekateri prihajali kupovat zadnje dni v mesecu. Prve dni v mesecu so pokupili maščobe in sladkor, ni se jim pa tako mudilo pri nakupu moke. Ko so prišli kupovat moko zadnji dan v mesecu ali zadnje dni, ko je že začela pohajati zaloga za tisti mesec, jim je trgovec seveda moral prav tako lepo po-streči in se ni smel izgovarjati, češ blago je že razprodano.
Trgovec pa molči tudi o drugih, precej starih navadah odjemalcev. V starih časih je bila skoraj splošna navada, da so kupovalci jemali blago na knjižico, ves mesec na predujem. Gospodinja je prihajala v trgovino s knjižico namesto z denarjem, v začetku meseca je pa račun poravnala, ali pa tudi ne. Mnogim odjemalcem se zdi. da je ta način kupovanja pridobljena pravica in bi še zdaj najraje kupovali tako. Zidajo rta trgovčevo vljudnost in ljubeznivost skoraj bolj kakor na svoj kredit. Tako je trgovec tudi nekakšna dobrodelna ustanova, posojilnica, ker prodaja blago na upanje, sam ga pa mora plačati
takoj prj prejemu.
Trgovec — steber dobrodelnosti
Seveda tudi tega ni povedal trgovec o sebi. Nešteti trgovci se Še vedno ravnajo po načelu, »da ne ve levica, kar dela desnica«. Če se mudiš malo dalje v trgovini, kmalu vidiš, da trgovca ne obiskujejo le kupovalcL Prihajajo ljudje tudi s svojimi starimi »pridobljenimi« pravicami, se ustavljajo tiho pri prodajalčevi mizi, a ne izvlečejo živilskih nakaznic ter ne nastavljajo cekarjev. Trgovcu tudi ni treba vprašati po njihovih željah, ?aj jih pozna. Poseže prav tako tiho in mimogrede, da kupovalci tega niti ne opazijo. To lastnost trgovcev dobro poznajo že od njega dni razni dobrodelni delavci, ki nabirajo prispevke za revno mladino, za božični ce, miklavževanja itd. Ko bi odpovedal trgovec bi bilo treba odpovedati tudi takšne prireditve.
Lep je torej trgovčev poklic; trgovec je gospod — uživa tradicionalni ugled; ta trgovčev ugled se ne skrha nikdar, tudi ne med vojno Mnogo drugega pa ljudje o trgovcu ne vedo; zavedaio se le. da je trgovec še vedno tu in da lahko ž niim računajo. Z njim računajo odjemalci, bodici, da račune poravnavajo sproti ali jih plačujejo ob mesecu. Trgovec je pa ostal Še vedno tu za tiste, ki so mu ostali zvesti odjemalci — darov in ne blaga. Trgovec je ostal vljuden in ljubezniv, pa Četudi so obrazi okrog njesa Se tako resni So pa seveda tudi med trgovci izjeme, kakor v vsakem dmeem poklicu, ljudie. ki jim je le za dobiček, a vse drugo jim ni nič mar. Toda ti pridejo na vrsto ori-hodnjič.
Misli
Zakon je božja ustanova, zato se je nekateri možje s svetim strahom bojijo.
*
Bolje je, da je revna žena naše bogastvo, kakor bogata žena naša revščina.
*
Mnogo zakonov je brez ljubezni, veže in lepi jih edino denar.
Mcž ki je s svojo ženo zadovoljen, je pravi čudež, z možem zadovoljne žene pa sploh ni. ^
Zena je odvisna od usode moža. na i večkrat pa je žena možu usoda.
*
Slabo razpoloženje žene. pokvari dobro voljo moža.
NAJVAŽNEJŠI DEL. LADJE
Na vojni ladji poveljnik pregleduje mornarje. Ustavi se pred mladim mornarjem in ga vpraša: »Dečko, povej, kateri del ladje je najvažnejši?« — Dečko: »Rešilni pas!«
LASKAVO
Plesalec: »Milostiva, Vi ste edina izobražena oseba, kar sem jih na tem plesu srečal.« — Plesalka: »No. potem imate Vi več sreče ko .jaz.«
t
Z DEŽJA POD KAP
Gost: »Hej, natakar! Krompir je še čisto surov! Pokličite mi takoj gospodarja!«
Natakar: »Nikar, gospod! On je šele surov, on!«
TURIST
Vodnik: »Poglejte, kako lena dolina leži tu pod nama.«
Turist: »No, zakaj ste me pa tedaj sem gor vlekli?«
Malo razvedrila za staro in mlado
OBZIRNOST NAPRAM OTROKOM
Prva: »Midva z možem se nikdar ne prepirava vpričo otrok, temveč jih vedno posij eva v takem primeru ven.«
Druga: »A zato so vaši otroci ves dan na ulici!«
RAZGOVOR PRI PLESU
»Smem li upati, gospodična, da ne pozabite tako hitro name?«
»O, seveda ne! Posebno, ako mi boste še dalje tako stopali na noge!«
RAZTRESENOST
V profesorjevo sobo priteče babica in z veselim obrazom naznani rojstvo potomca.
»Gospod profesor,« vpije, »deček je!«
»Tako.« godrnja profesor. »Povejte mu, naj počaka, ali pa naj pride kasneje, ker sem pravkar zelo zaposlen.«
VZORNO STANOVANJE
Najemnik: »Drago je to stanovanje in povrh še vlažno. Saj kar gobe rastejo po zidu.«
Gospodinja: »Aha, vi bi radi. da bi vam za to nizko najemnino kar nageljni ra^tli po zidu!«
V STARIH, DOBRIH ČASIH
Pijanec se je ponoči zvrnil v jarek in tam zaspal. Stražnik ga je pozno ponoči zapazil zaradi močnega smrčanja.
*Hej. možakar, kaj pa delate tu? Vsta-nite!«
Pijanec (nejevoljen): »Kako Ste se priklatili v mojo spalnico? Takoj se poberite iz nje!«
OTROŠKA PAMET
Mat jažek - je na koncertu. Zelo znan* pevka poje arijo iz opere »Thais«. Takrat se oglasi Matjažek:
»Mama. zakaj pa tisti mož žuga oni gospodični?« Matjažek misli namreč na dirigenta.
Mati: »Saj ji ne žuga. Bodi vendar že
fho!«
Matjažek: »Zakaj pa potem tista gospodična tako vpije, mama?«
BRZINA
Neki lokalni vlak je vozil zelo počasi in je dolgo čakal na vseh postajah. Na neki postaji Je potnik pogledal iznad Časopisa in vprašal uradnika:
»Ali ne bi mogel ta vlak voziti malo hitreje?«
»Ce vam ni prav,« je zbadljivo odgovoril uradnik, »pa pojdite peš!«
»Oh ne,« je oni dobrodušno odgovoril, tako se mi pa spet ne mudi.«
PIJANEC SE NE SPREOBRNE
Stari Matevž ni mogel bita brez pijače. Skoraj vsak dan je obležal kje za cesto. Nekoč pa so ga nagajivi in razposajeni mladiči hoteli zgrda odvaditi pitja, ko lepa beseda ni nič zalegla. Pobrali so ga, položili v rakev in zanesli v mrtvašnico. Ko se je Matevž čez dolgo časa prebudil, je sprva malo začudeno gledal okrog sebe, nazadnje pa je le izdavil:
»Ljudje z onega sveta, ali imate morda kaj pijače?«
Križanka št. 133
Vodoravno: 2. domaća žival, ptica, 5. evropsko glavno mesto, 10. pevski glas, 13. okrajšan veznik, 15. nemški filozof, 17. vino starejšega letnika, 19. veznik, 20. del stavbe, 22. oseba iz Shakespearove drame, 24. velika rastlina, 25. zaroiek, cima, 26. domača žival, 29. šop prazne slame, 30. kar je vedno najbolj spodaj, 31. spodaj, 32. ra-nocelruk. 34. kratico, za ziianu mednarodno
organizacijo, 36. oster, pikanten, 37. židovski duhovnik, 38. vojaško povelje p:i streljanju (sibohrv.), 40. denar, 42. podzemeljski hodnik 43. del pesmi, 45. tečaj, 47. v kotu, 49. gora v Julijskih Alpah. 51. mesto v južni Ftanciji (fon.), 53. kratica za člen,, 54. orožje. 56. potrebščina za tenisko igro. 57. utežna tnota, 58. preil«g, 59. vrsta pesmi, 61. močan svit, svetloba, 62. začinjen, 63. zabava, 64. telovadra vaja. 66. poUedni veznik. 67. domača žival. 6S. kvar-taski izraz, 69. predmet naloge, predavanja, govora, 70. vrsta čebele (dvojina), 73. lahkoatletska panoga, 74. izbirati, glasovati za koga, 76. m<ško ime, 78. preulog, 80. kulturna rastlina ki daje fižolu podoben pridelek, 82. ugotoviti vrelncst, sposobnost, 84. osebni zaimek Cmnož.), 85. orimitivno prometno sredstvo, 87. srd, bes, 89. žensko ime, 90. kos lesa, 91. gora v Grčiji, 93. čeprav, 95. število, 96. so se pripravljali na viteiki stan, 97. ubog, 99. kratica pri mnogih slovenskih kraje\Tuh imenih. 101. taksna znamkica, 102. posmeh!jivec, poioglji-vec, 103. briga, 105. oblika zemeljske površine. 106. zver, 107. nesramaež, surovež. brezobzrr.ež, 109. slaba zabela, 110. začetek abecede, 111. potrebuje vsak voznik, 112. invaliden, 113. zanikana oblika pomožnega glagola.
Navpično: 1. pojmovanje, mnenje. 3. okrajšan podredili veznik, 4. vodni pojav, 5. veljati, izdati, 6. fes brez samoglasnika, 7. kratica, ki zaključuje nepopolno naštevanje, 8. enota ameriške dolžinske mere (fon.), 9. igrišče, borilnica, 10. češka pri-trdi-lrdca, 11. italijanski spolnik, 12. enak, po loben. 14. obrtnik, 16. tuj izraz za nov v sestavljenih besedah. 18. moško ime, 19. prst, 21. menjalno sredstvo, 23. kvartaški izraz. 25. domača žival, 27. del patrone. 29. dunajsko zabavišče, 31. geološka doba, 33. tekmec, 35. poziv, 36. hrup, trušč, 38. izdelovalec alkoholne pijače, ^9. rir. -ka številka 99, 41. o vesoljnem pripoveduje sveto pismo, 43. težki delavec. 44. gorovje v Aziji, 46. del letala, 48. vrsta ropota, hrupa, 50. mestece na Notranjskem, 52. električni atom, 53. organ človeškega ta živalskega telesa, 55. uradni, društveni znak, 57 .kratica za sledeči, 58. starogrški filozof. ». mesto v Južni Srbiji, 62. vrsta zaporne celice, žival ženskega spola, 63. -red_ log 65. mir, počitek, 66. socialna ln gospodarska vrednota, 67. žaba. 69. kazalni zaiimek, 70. evropsko glavno mesto, 72. neprijetna vročina, 74. srednjeveški podložnik. 75. turški ministrski predsednik, 77. plemenitaši   mogočneži.  79.  ga potrebuje
kristjan dvakrat v življenju, 81. živilo* hrana. 83. del imena slovenske filmska igralke, 84. izvedljiv, se lahko zgodi, 86. breme, 88. igralna k^rta, 90. kemična prvina, 92. gospodarska shramba, 94. proizvod ognja, 96. propad, poguba, 98. omikana oblika pomožnega glagola,    100. hrvatski
pesnik, doma Iz Slovenskih g-oric, 101. prometno sreJstvo. 103. brez družbe. 104. dva enaka soglasnka, 107. oblika pomožnoga glagola, 108. medmet.
Rešitev križanke St. 132 Vodoravno: 1. noji, 4. parabola, 10. ščit, 14. ete, 15. punt, 16. jard. 18. ave, 19. vo^ 20. jasa, 21. pp, 23. Sara, 25. Or, 26. mast, 27. Tula, 29. lani, 31. start, 33. Toledo, 35, gaber, 37. togo, 38. nap'sati, 40. mar, 4L. Edi, 42. masa, 43. mera. 45. roj, 47. mort, 48. pp, 50. park, 52. se, 54. list, 55. mora, 57. kare, 59. škart, 61. mestic, 63. kotel, 65. Irma, 66. pastinak, 68. vede, 69. aa. 70. kino, 71. opis, 73. Ren, 74. ks, 75. Sava, 76. am. 78. Atos, 80. nivo, 81. kvak. 83, Aden, 86. Atila, 88. Patras. 90. Atena, 92. četa, 93. zadostno, 95. Igor, 96. ali, 97, lepi, 98. ioni, 100. oca, 101. pena, 102. ps., 10 4. beda, 106. IV. 108. besi. 109. delo, 111. gora, 113. kres, 114. tlačenka, 115. Aron, Navpično: 1. neveste, 2. Oto, 3. je, 4* pust, 5. Ana, 6. rt, 7. oj, 8. las, 9. AraU 11. ča, 12. Ivo, 13. teror, 15. past, 17. drag, 20. jaro. 21. puli, 22. ples, 24. Anam. 26. Magi. 27. topa, 28. Adam. 30. ibar, 32. to* da. 33. tast, 34. otep. 36. Eros. 38. nart, 39. Irak, 42. most, 44. arak, 46. jeklen, 47. Mira, 48. post, 49. prti, 51. krov, 53, uši, 54. lama, 55. meso, 56. Aino, 58. eter, 60. Kras. 61. mana, 62. capa, 64. eden, 66, pivo, 67. kita, 70 kava, 72. soda, 74. krača, 75. sila, 76. avto, 77. Mars, 79. seti, 80. nivo, 81. kadi, 82. Kati, 84. nego, 85. naraven. 87. telo. 88. papa. 89. snob, 91. noči, 93. zenit, 94. Onega, 97. les, 99. ido, 101. pes, 102. pec, 103. sle, 105. are, 107. sk, 108. be, 109. da, 110. on, 112. ar.
št* 51
a — a — av — bar — be — be — bi — bil — bog — ča — dl — dra — e — e —• ger — go — go — ja — ja — ja — ju — ka — ko — ko — lan — Ija — ml — mo
— na — ni — nik — no — nu — pipi — pič — ra — rt — so — sto — stri
— stro — ši — tel — ter — tin — to
— vi — zem.
Iz teh zlogov sestavi 15 besed s pomenom: 1) reka v Afriki, 2) grški modrijan, 3) slovenski slikar (u. 1943), 4) reka k Jadranu, 5) izumrl germanski narod, 6) vozilo (tuj.), 7) sestavina nekaterih živil, 8) mesto v Dalmaciji, 9) ime viteza Pred-jamskega, 10) staroslovansko božanstvo, 11) zvezdoznanstvo (tuj), 12) ime pesnika Ketteja, 13) rimski bog, 14) vrsta pesništva, 15) pokrajina ob gornjem Nilu.
Prve črke, brane navzdol, m nato četrta navzgor povedo znan rek (po Btirgerju),
Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Orim. — FBr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle - Za »Narodno tfakarno^d^^ot tiaknrnmrja: Fran Jeran. — Fur den InseratenteU verantwortHch - Za Inseratnl oddelek odgovarja: ;