AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NQ. 235 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 6TH, 1934. LETO XXXVI.—VOL. XXXVL Zvezna vlada toži časopis, Nad sto oseb ubitih na y g|fa||U p^d SinclailjCOl beŽi IZ dfŽaV6 N°V P°SkUS Vkde Zed* dr" Zagovornik HauPtmanna ker je hstoval obilico Španskem, ko je vlada pozlatili bankovcev klicala k orožju vojake San Francisco, 5. oktobra. Fi- dočim so bondi države Missouri Nova nančna podjetja v San Franciscu kažejo, da se je vrednost državnim, okrajnim in mestnim bon-dom v državi Californiji od zadnjih primarnih volitev znižala za najmanj $50,000,000. Finančni zavodi izjavljajo, da Boston, 5. oktobra. Zvezna; Madrid, 5. oktobra, vlada toži potom svojega zaklad- j španska vlada pričakuje progla-niškega oddelka The Republican | sitve generalnega štrajka v Špa-Publishing Co., češ da je dotična niji. štrajk bedo proglasili so-časnikarska kompanija kljub cialisti kot v nekak protest proti vladni prepovedi imela v svoji i novi španski vladi, o kateri trdi-posesti zlato in zlate bankovce.: jo, da je fašistovska. štrajk je Pri kompaniji so dobili za $94,- lahko proglašen vsako uro. Novi! je delno propast raznih bondov 860 zlata in zlatih bankovcev, ministerski predsednik Alejan- povzročila nominacija Upton Vlada zahteva na sodniji, da se dr0 Lerroux je objavil včeraj Sinclairja, ki je bil pri zadnjih kompanija kaznuje z $189,720 imena novih ministrov, s kateri- i primarnih volitvah izbran za de-globe poleg tega da je bilo zlato mi socialisti nikakor niso zado- j mokratskega kandidata za gover-zaplenjeno. Je to izreden slučaj, voljni. Notranji minister Alonso nerja. Program Sinclairja, ta-Omenjena kompanija tiska vjSalazar je takoj ob grožnji so-: kozvani "Epic,' s katerim se naj Springfield, Mass., tri različne: cialistov odredil, da je vojaštvo odpravi beda in siromaštvo v časopise. Kompanija trdi, da je i pripravljeno v vojašnicah. Nuj- California, je odgovoren za fi-hranila zlato, da je v zlatu pla-!ra povelja so bila razposlana; naneno stisko, čsvala za časopisni papir, kate-iveem provincialnim governer-j Razne vrednosti in note ter rega je imela navado importi-jjem in vsa javna poslopja ko premoženje) ki znaša v rati iz Finske. Kompanija ima | stražena. Kot trdijo poznavalci državi Californiji nekako $1,-lozadevno pogodbo s finsko druž-j položaja je kriza najbolj ostra, j 250,000,000, in je bilo še toliko bo, glasom katere mora za papir j odkar obstoji republika zadnja I vrednQ pred izvolitvijo Sinclair-plačevati v zlatu. Ko je Republi-i tri leta in pol. Socialisti se boji-, Ja> dnevno zgubivaj0 na veljavi, can Publishing Co. nedavno te- jo, da bo nova vlada okremla ga poslala v Boston za $46,000 v preveč na desno in da bo nova | zlatu, da plača za pošiljatev pa- vlada skušala uničiti obstoječo pirja iz Finskega, je bil denar | socialistično stranko.. Novi mi-zaplenjen od zvezne vlade. Taj-! nisterski predsednik je pripravnik zakladnice Morgenthau jej ljen nemudoma rešiti več važnih izdal 28. decembra lansko leto j zadev, katere je prejšnja vlada peziv, glasom katerega se mora dolgo odlašala, vse zlato in zlati bankovci izro- Madrid, 6. oktobra, španska citi vladi. Od onega dne pa do1 vlada je poklicala vse vojaštvo danes je Republican Publishing pod orožje, da z enim samim sil-Co. lastovala $94,000 v zlatu in j aim udarcem prizadene ^mrtni vlada sedaj zahteva dvojno svo- ; udarec revolucijskemu general-to kot kazen. Rrazprava bo na nemu štrajku. Tudi uporniki so padli le za en odstotek in pol in bondi države Illinois za manj kot en odstotek. To je z drugimi besedami povedano, da se kapital umika iz države Californije in californij-ska mesta so prisiljena investi-lati kje drugje in iskati tudi posojila v drugih državah. Izjava druge finančne korpo-racije, Blyth & Go., se glasi: Povprečni državni, okrajni ali mestni bond v Californiji je bil pred primarnimi volitvami v avgustu mesecu vreden $1,050. Njegova sedanja vrednost je samo $1,013. Država pravkar namerava izdati za $30,000,000 vrednosti žav, da dobi Poderžaja na ameriško ozemlje New York, 6 oktobra. Dr-v New Yorku z novim poskusom, da se skuša zavleči obravnavo. Oblasti so nepripravljene New York, 5. oktobra. Zagovornik Bruno Hauptmanna je včeraj vložil protest na sodniji, nastanil tam, kjer so davčna bremena bolj lahka. Enako kot z državnimi in|„ , mestnimi bondi je tudi s privat- "avm pravdmk 'ie nimi bondi in delnicami na bor-!zače .z nov™ po' , , . . u. v , v znih poslovnicah. Nobenega živ- lzr0C1 amensklm oblastem kapi" ^ h\se zacela f"™!* P™ti ljen j a ni več opaziti. Ljudje, ki!tan Ivan PoderžaJ- k> se nahaja Hauptmannu ze drugi teden Kot imajo denar v delnicah in pod.; sedaj v dunajskih zaporih. Po-! znano: Hauptonn obdolzen jetjih, so postali oprezni. Nadalje se je opazilo, da pri- , hajajo brezposelni v Californijo verson' kl se 'le poročila 20" de"imu v večjem številu kot kdaj prej.....„ , . . i . , • , , i i Vsi mislijo, da bodo ob izvolitvi -1em' 111 Je 16 dm pozneje ^na-|manna protestiral, da bi se sled- Sinclairja dobili to ali ono delo. Preobilica delavcev pa bo povzročila manjše plače in večjo revščino, dočim se ob istem času umika kapital iz države. deržaj je soprog neznano kam ■ od policije, da je izsilil $50,000 zginule ameriške odvetnice Tuf-jcd Lindbergha pod obljubo, da vrne ugrabljenega otroka. ' j cembra lanskega leta s Poderža- j Obenem je zagovornik Haupt- kar znači, da se bogatini selijo iz Californije, oziroma umikajo iz države svoje vrednosti. Bondi države Californije, pravi uradno poročilo finančne tvrdke William Cavalier and Co., so padli v ceni za 6 odstotkov, bondov, da plača bonus bivšim manj ljudi v vojakom, in obenem namerava mogli plačevati davke, in ven-izdati za $24,000,000 za podporo dar bo vlada potrebovala več de-brezposelnim. Boje se, da ne bo-1 narja kot prej, ako bo hotela zado dobili trga za te bonde, raz- dostiti brezposelnim, ven če jih prodajo globoko pod Ray Riley, državni kontroler,; i o kam zginila. Državni prav-! njega izročilo oblastem države dnik bo skušal dokazati, da jej New Jersey, kjer nameravajo Poderžaj bil kriv bigamije, ko je Hauptmanna obtožiti ugrabitve poročil Agnes Tufverson v New j in umora. Kljub temu pa se pri-Yorku, in na podlagi te obdol-1 pravijajo oblasti v New Jersey, Umik"kapitala"pomeni tudi, žitve bi morala Avstri-»a izročiti; da te dni odpošljejo na governer-pravijo finančni krogi, da bo ^deržaja Ameriki. Ameriška ja države New York zahtevo,,da Californiji ki bi xlada trdi' da se Je PoderžaJ de-j se Hauptmanna izroči sodniji v ceno. Kapital se boji ogromnih davkov, pravijo finančni zavodi, ki vet mesecev prej, predno je po- j New Jersey. Zagovornik Haupt-ročil Miss Tufverson, poročil z manna, odvetnik Fawcett se je Miss Suzano Ferrand, dočim je| izjavil: "Policija je spravila v New Yorku prisegel, da še nik-j skupaj toliko zmešanih pojmov dar poročen ni bil. Oblasti so pa: in različnih obdolžitev, da je ne-skoro prepričane, da je bil Po- mogoče meni kot zagovorniku bodo sledili morebitni Upton Sinclairja za governerja. j ki jih ima država Californija se-Kapital bo bežal iz države in se daj. Vsa pota vodijo v Rim, toda samo v Italiji vsak način zanimiva. -o- Vabilo urednikom! Za nocoj je bilo slavno uredništvo "Ameriške Domovine" povabljeno pa nič manj kot na štiri surprise party, na tri plesne veselice, na pet kokošjih večerij v raznih naših pivnicah in na dve privatni zabavi. Preračunali smo, da samo vožnja iz enega kraja do druzega bi vzela poldrugo uro, in vsaj eno uro v vsaki družbi bi zneslo vse skupaj do malega 20 ur. Kot smo hvaležni za vsa vabila prijaznim ljudem, pa morate vpoštevati, da ima urednik en sam želodec, eno samo truplo in ni kot sv. Tomaž, ki je bil na treh krajih naenkrat navzoč. Poleg tega, če bi uredniki se odzvali vsem povabilom prijaznih naših ljudi, ne bi nikdar ničesar čitali, ker bi 24 ur pili in jedli, in kdo bo skrbel za časopis! Vseeno, lepa hvala za vabila! Pijani zločinec Policija v Mount Vernon, Ohio, je včeraj prijela nekega Frank Benaka in njegovo ženo Peggy. Oba sta iz Clevelanda in sta bila pijana, ko ju je policija aretirala. V njih avtomobilu je Uobila policija kopico ponarejenih pet-dolarskih bankovcev, Poštno vrečo, vlomilsko orodje, posebne avtomobilske plošče, notarski pečat in več čekov. Policija je pijani par izročila zveznim oblastem v Clevelandu. Izplačila v Newburgu Slovenska banka nam sporoča, da radi gotovih in tehtnih vzrokov ne more vršiti izplačila vlog rojakom v Newburgu tf njih naselbini. V nedeljo se bodo vršili bančni posli kot navadno, toda Po denar mora sleherni priti v Slavni urad banke na St. Clair Ave. v rednih bančnih urah. Union Trust banka Bivša največja banka v Clevelandu, Union Trust Co. se bavi z načrtom, da zopet odpre. Na-trt je skoro za las podoben onemu, po katerem je začela slovenska banka v Clevelandu zopet Poslovati. pripravljeni za odločen nastop z vladnimi četami. Vojaki so naj-prvo udarili v Madridu. Zaprli so 35 radikalcev, ki so hoteli dopeljati strojne puške v mesto. Tekom prihodnjih par ur se bo odločilo, če je vlada Lerrouxa dovolj močna, da preživi generalni štrajk. Iz vseh krajev Španije se poroča o krvavih spopadih s policijo. V teh bojih je bilo dosedaj ubitih najmanj 100 oseb. ---o- Preveč živeža Na elevelandsko tržnico prihaja preveč zelenjave in sadja. To se bo nadaljevalo, dokler ne pritisne prvi občutni mraz. Deževje v avgustu in lepi dnevi v septembru so pomagali, da se je pridelalo več zelja, repe, fižola, krompirja, paprike in enakega blaga kot se je pričakovalo. Jabolk je v obilici. Včeraj je dospelo iz Californije 20 železniških vozov oranž. Cena grozdju je neizpremenjena. Včeraj je dospela v Cleveland tudi zakasnela pošiljatev breskev, ki se je prodajala na tržnici po $2.75 bušelj. Rabinski prerok Poznani rabinski pridigar v Clevelandu, Barnett Brickner, je včeraj prerokoval, da če propade kapitalizem, da propade z njim tudi židovstvo. - Rabi Cambridge, Mass., 5. oktobra. Kakih 3,000 ljudi se je zbralo včeraj v avditoriju Harvard univerze, da so navzoči pri poskusnem sabljanju med izbranimi laškimi atleti, ki so dospeli iz Italije in ki naj bi se poskusili z ameriškimi atleti v sabljanju. Toda Italijani niso prišli. Navzočemu občinstvu se je naznanilo, da so Lahi v New Yorku vzeli napačni vlak, ki jih je pripeljal v — Cincinnati, Ohio, namesto v Cambridge, Mass. —--o—- Kampanja za šerifa Kampanja za šerifa se spreminja v navadno maškerado. Demokratični kandidat, odobren od ljudi pri volitvah, je John Sulzmann, sedanji šerif. Republikanski kandidat, tudi odobren pri primarnih volitvah, je Col. Twelvetrele. Toda oba ta dvia Kandidata angleškemu časopisju nista bila po volji. Vsi trije angleški časopisi so šli in njih uredniki so izvolili svojega kandidata za šerifa, v osebi policijskega inšpektorja McMastra, ki je znal v prohibicijskih časih tako neusmiljeno vdirati v privatna stanovanja in vlačiti sicer nedolžne ljudi v ječe. Po mnenju angleških časopisov ljudje ne bi smeli postavljati svojih kandidatov, časopisi so poklicani, da postavljajo kandidate, ljudje nimajo nobene besede. In sedaj se pa govori, da sta se Brickner je rekel, da ravno kapi- kPWn Dealer to Press odločila Dnc J agitirati za McMastra samo iz talizem je dvignil Žide tako visoko. Slabi dnevi pridejo za Žide, ko se spremeni današnji družabni red. Državljanska šola 59 učencev in učenk se je vpisalo pretekli četrtek v državljansko šolo v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Prvič v zgodovini se je vpisalo v šolo več žensk kot moških. Prihodnji pouk se vrši v četrtek, 11. oktobra, točno ob 7. zvečer. Na Providence Heights . V nedeljo, 7. oktobra, bo pri kapeli Lurške Matere Božje na Providence Heights, slovesna procesija, pridiga in blagoslov bolnikov. Obrede bo vodil pomožni škof Rt. Rev. McFadden za vzroka, da se izpodkoplje tla kandidatu Twelvetree in da bo zopet Sulzmann izvoljen. Vsi sicer zanikajo to vest, ki se pa kljub temu stalno širi med državljani. Stara zobozdravnica Včeraj je umrla v Clevelandu dr. Harriett Wood, 63 let stara, ki je prakticirala zobozdravni-štvo v Clevelandu 42 let. Postala je zobozdravnica, ko je bila šele 21 let stara. Tlakanje Kontrakti za tlakanje Water loo ceste od Nottingham Rd. do E. 185th St. so oddani. Stvar bo veljala $20,126. Paris, 5. oktobra. V navzočnosti francoskega zrakoplovns-ga ministra so kemisti včeraj vprizorili več uspešnih poskusov z novimi svetlobnimi žarki, ki povzročajo trenutno smrt, ako je njih raba namenjena za ubijanje. Kot pripovedujeta iznajdi-telja povzročijo ti žarki, obrnjeni proti pilotom zrakoplovov takojšno slepost in cele regimente se lahko ustavi na bojnem polju s temi žarki. Te žarke bo zlasti rabila policija, ki z njimi lahko oslepi bandite in zločince na begu. Podrobnosti preskušnje žar-kcv drži francoska vlada tajno. -o- Mesto New York namerava obdavčiti cerkve New York, 55. oktobra. Ker mestna blagajna silno potrebuje novih davkov se je mestni proračunski odbor začel pečati z načrtom, da se obdavči 890 zemljiških parcel v mestu New Yorku, ki so last cerkev, dobrodelnih družb in raznih zavodov. Ta zemljišča predstavljajo vrednost $55,000,000 in zemljišča dosedaj niso podvržena davkom. -o- Kdor drugim jamo Harvey O. Yoder, znani vodja suhačev v Clevelandu, je leta 1932 tožil šerifa Sulzmanna, češ, da je nezmožen opravljati svoj urad. Yoder je tožbo dobil, Sulzmann je bil za nekaj dni odstranjen iz urada, toda takoj zopet potem nastopil urad, ker je bil medtem ponovno izvoljen. Yoder je vedel, zakaj je tožil Sulzmanna. Mislil je, da bo dobil mastno odškodnino kot odvetnik od Cuyahoga okraja. V resnici je zahteval $4,300 odškodnine za odvetniške stroške v tožbi proti Sulzmannu. Common Pleas sod-nija je zavrgla njegovo zahtevo in enako je naredila tudi apelat-na sodnija. Yoder je šel na najvišjo sodnijo, da dobi denar, toda tudi najvišja sodnija je včeraj izjavila, da Yoder ni opravičen do omenjenega denarja. Tako je Sulzmann danes še vedno šerif, suhač Yoder ima pa te dni izredno dolg nos in prazen žep. je izjavil, da bo veljal Sinclair- , v . v . , ,.,....... jev načrt za pomoč brezposel- derza-> se PreJ P°rocen 111 sicer. vso stvar uredit, in pripraviti za nim nekako $345,000,000 na le- že v Jugoslaviji. Ker pa je bi- sodnijo V imenu ameriške pra- izvolitvi' to, poleg vseh rednih stroškov, gami->° Jako težavno doka5\ati in j vice zahtevam, da se mi dovoli h,; :t_____„„ ^e mora v New Yorku tozadevno dovolj časa, da nastopim v ko- zbrati najprvo velika porota, se rist svojega klienta. Medtem je državni pravdnik v New Yorku I pa državni pravdnik v Bronxu, boji, da bo Poderžaj prej izpu- Foley, naznanil, da je policija ščen, predno more spraviti sku- našla v stanovanju Hauptmanna naj potrebne listine. In kakor podrobne mape vsega okoliša, hitro dunajska policija izpusti kjer se je nahajalo poslopje in „_.„. _ ! Poderžaja iz zaporov, bo nemu- j posestvo Lindbergha. Mape so Wijliam Green, predsednik Am kdo bol Sezona nft race likalne unije so organizacije de-.j najbližje uganil število oseb, ki! Od četrtka naprej je otvorje-lavcev po industrijah namesto ^ korakale preko preproge v na v državi Ohio lovska sezona po poklicih Lewis zastopa tako- desetih dnevih Za glavno trgo- na race. Razven treh vrst rac zvane vertikalne unije, dočim se vinQ na 6019 gt Clair Ave je je dovoljeno streljati vse druge nagi bi je Green k horizontalnim!^,^ uganil Mr. Joe ster-! vrste. T a ko zvane "Ruddy unijam Char es P. Howard, :rad> m5 E 53rd st<> ki je na_ Duck>. in Wood Ducks So izvze-predsednik tiskarske unije, je vede, števi,ko 1%13 y resnid tg Loyiti ge gme gamo vsak če_ jih je korakalo preko preproge trtek, petek in soboto v tednu, 19,441. Za collinwoodsko trgovi-i od solnčnega vzhoda do solnčne- Slov. radio program s0 na 15301 Waterloo Rd. pa je ga zahoda. Poleg redne državne V nedeljo, 7. oktobra, bo od-; najbolj uganil Mr. Frank Kra- lovske licence mora sleherni lo-dajan 100. slovenski radio pro- -ovec_ 15410 Calcutta Ave. On Vec dobiti na zveznem uradu v predlagal sporazum. -o- gram, odkar se nahaja pod vod- jih je naštel 9,803, dočim jih je glavnem poštnem poslopju še stvom Mr. Chas. Zormana. V;bilo v resnici 9,827. Oba, Mr.! znamko, ki velja $1.00 in ki mo-nedeljo nastopijo sledeči pevci: gternad in Mr. Krašovec sta do- ra biti prilepljena na lovsko kar-Jennie Post, ki bo pela: "Moja 11 ila' izvrstno preprogo v darilo, j to Več kot 12 rac na dan ne mamica." Besedilo je od Mar- Mladinski lovsUi klub tme^ihče odnesti. Sezona bo od-jance Kuharjeve. Miss J. Post in j Pred štiHmi mesed so m,ai.; prta do 8 d9Cembra. Mrs. Rudy Vidmar bosta pa za-!. glovend ustanovili svoj lov_ Ogromna tožba peli: ueKie, povej, povej. ; gki k,ub> kateremu so dali ime I The Erie-Atlantic Transporta-Dvojni oktet Zvezda" zapoje:, Norwood Rod and Gun Club • Ition Co. je vložila na zvezni sod-Milada. roleg tega bo igral KaMh 25 č,anov je že dosedaj j »iji tožbo za $200,000 odškodni-pomnožen orkester v nedeljo.! 1 Pomniti je treba, da i pristopilo. Mr. Frank A. Gre-! ne. Tožba je naperjena proti ,, . . , se je čas dence tajnik. Pri seji sinoči | Universal Carloading Co. in na- oddajanja slovenskega radio 1 zvečer v ________ , Twilight dvorani so dalje proti raznim unijam voz- programa spremenil Program niH da bo ime, Klub veliko | nikov, katere se dolži, da so z ne- plesno prireditev 1. decembra.; zaslišanim vandalizmom uničili . , Dosedaj je Klub priredil že trii mnogo lastnine Erie-Atlantic veljavi do Pre" j lovske pohode in je bil sleherni | Transportation Co. se bo oddajal ob 3:80 popoldne in ne ob 1:30 popoldne kot dosedaj. Ta ura je v klica. Program se oddaja potom postaje WJAY. Napačna govorica Tupasem se sliši govorica, da kdor se na slovenski banki The North American Bank Co. ne oglasi do 10. oktobra, da ne bo dobil izplačane dividende. To je popolnoma izmišljeno. Plačil^ so pripravljena za vsakogar ob vsakem času. Pristaviti je le, da član zelo zadovoljen. Slaba postrežba Mladinski zbor Da ima mesto Cleveland pre- Starši otrok mladinskega pev- malo ambulančnih vozov se je skega zbora "Slavčki" so vablje- zopet izkazalo sinoči, ko je neki ni, da se polnoštevilno udeležijo moški ležal dobre pol ure na St. nocojšnjega sestanka v spodnji Clair Ave. in Ontario St. predno dvorani S. N. D. jfc dospela policija z vozom in ga Učitelji pridejo odpeljala v bolnico. Councilma- Dne 26. in 27. oktobra pride v j ni bodo pri prihodnji seji zahte-Cleveland kakih 15,000 učiteljev vali, da dobi mesto najmanj tri in učiteljic iz raznih mest sever- nadaljne ambulančne vozove, le oni, ki prenesejo dividendo na ne države Ohio. Zbrali se bodo j Dosedaj jih je vsega skupaj pet. novo vlogo do 10. oktobra, dobi- k letni konferenci. Ribja pečenka jo to prednost, da jim bodo obre- \z Girard, Ohio j V petek, 19. oktobra se prire- Po težki operaciji se je vrnila di v Grdinovi dvorani ribja pe- sti prištete že od 1. oktobra naprej. Zadušnica Za pokojno Mary Osredkar se bo brala sv. maša zadušnica v torek, 9. oktobra, ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji so prijazno vabljeni k udeležbi. na svoj dom Mrs. Ana Godec, članica dr. Bistrica. Vsi prijatelji in prijateljice ji iskreno želijo, da čimprej okreva. Jugoslovanski denar Cena jugoslovanskemu dinarju se je te dni zvišala, kot poroča American Express Co. čenka in ples. Igral bo Jack Zorcev orkester same slovenske valčke in polke. Vstopnina za ples in za večerjo je samo 30 centov. * Predsednik Roosevelt je proglasil dan 12. oktobra za Kolum-busov dan. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo lpf,o $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. and Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 235. Sat., October 6th, 1934. Letos so kongresne volitve Kongres Zedinjenih držav dela postave za našo deželo. Kongres obstoji iz dveh zbornic: iz zbornice poslancev in zbornice senatorjev. V zbornici poslancev je 435 zastopnikov, v zbornici senatorjev pa 96. Več ima posamezna država državljanov, do večjega števila poslancev je opravičena. V zbornico senatorjev pa voli vsaka država, brez razlike, koliko prebivalstva šteje, po dva senatorja, tako da je vsaka država enakomerno zastopana. Senatorji so izvoljeni za šest let, poslanci pa za dve leti. Volitve senatorjev so pa odločene tako, da se na vsaki dve leti izvoli ena tretina senatorjev, to je, 32. Danes ima kongres v obeh zbornicah demokratsko večino, in sicer imajo v senatni zbornici demokrati tripetinsko, v poslanski zbornici pa nad dvetretinsko večino. V takem položaju je predsedniku Rooseveltu lahko poslovati, ker nima nobene opozicije od strani kongresa. Letošnje kongresne volitve bodo važne iz vzroka, ker bo narod dobil besedo in bo potrdil poslovanje predsednika Roosevelta ali pa slednje zavrgel. Narod bo potrdil upravo predsednika s tem, da bo ponovno poslal v kongres demokratske poslance in senatorje, in narod bo zavrgel predsednika, če bo izvolil večino republikanskih senatorjev in poslancev. Da bi prišel zastopnik kake druge stranke v kongres, je izključeno, torej je borba samo med demokrati in republikanci. Kongresne volitve 6. novembra bodo ogromnega pomena in važnosti za amerikanski narod. Vsa dežela bo imela priliko soditi o poslovanju predsednika Roosevelta in o demokratski stranki. Pomembno je tudi dejstvo, da so pred dvema letoma glasovali milijoni republikancev z demokrati. To so takozvani progresivni republikanci, ki so se odcepili od svoje stranke, kafero so smatrali za nazadnjaško in škodljivo za napredek ameriškega naroda. Ako bodo demokrati ponovno izvoljeni z večino v kongres pomeni to nadaljevanje sedanjih smernic vlade. Ako pa bo izvoljena večina nasprotnikov predsednikove politike, to je, ako dobijo republikanci večino ali pa da vsaj znatno oja-čijo svoje vrste, pomeni to, da je narod dal predsedniku nezaupnico. To končno pomeni, da se bo ves pfogram Roosevelta, zlasti NRA in slične vladne organizacije, porušile, in kaj bo temu sledilo je težko povedati. Politična borba za novemberske volitve je že jasno začrtana. Vsi reakcijonarni republikanski voditelji trdijo, da "New Deal" ovira naravni razvoj gospodarskega napredka v Ameriki. Republikanci trdijo, da Roosevelt povečava narodni dolg, da množi davke in povzroča ogromne stroške pri vladi, nadalje, da ustvarja novo birokracijo strokovnjakov v zveznih uradih in da je to vzrok, da se bolj zadržuje kot pospešuje zboljšanje gospodarskega položaja. Republikanci nadalje trdijo, da si je predsednik Roosevelt vzel oblast, ki mu sploh ne gre glasom ameriške ustave, trdijo, da je kongres navadna dekla predsednika, da je narod ."gubil svoje prave zastopnike, in da je Roosevelt danes avto-krat, kar pa ni demokratično in še manj ameHško. Demokratski voditelji pa povdarjajo, da je imel "New Deal" mnogo uspeha kot poskus za prenovitev ameriškega gospodarskega življenja In kot podlaga nove socialne pravice. Demokrati primerjajo sedanje razmere z razmerami ob času, ko je nastopil administracijo predsednik Roosevelt, ko so bile vse banke zaprte, ko je bilo vse gospodarsko življenje disorganizirano in je pretil bankrot in kaos vsej deželi. V takem položaju so bile potrebne izredne odredbe, in predsednik je na vsak način potreboval izredno oblast, da je izboljšal položaj v deželi. Demokrati končno povdarjajo, da je New Deal povzročil, da je dobilo nad štiri milijone brezposelnih delo. Republikanci očitajo Rooseveltu tudi, da namerava Ameriko urediti po boljševiškem vzoru in da sledi socialističnim principom. Na vsak način bodo volivci 6. novembra imeli pred seboj zanimivo vprašanje: ali je Roosevelt boljše-vik, socialist, komunist, ali pa skuša Ameriki dati boljšo podlago za bodočnost. Končno pa: ali so republikanci, potem, ko so imeli 14 let vso vlado v rokah, pa so deželo zavozili v propast, boljši prijatelji naroda kot demokrati? -o- Drama "Rdeče rože" morajo sami priboriti zmago, da nimajo ničesar pričakovati od dobrote kapitalistov. Pokaže se zvijačo preddelavcev, njih podrepnikov in priliznjencev in konkurentna tekma za višja mesta med vodilnimi odgovornimi pozicijami, ki se med seboj sovražijo, ker so njih početja naravnost ogabna. Pokaže se, kako znajo podjetniki vplivati na zmožne delavske voditelje s podkupninami in drugimi sredstvi, da takoj odvzamejo vodnika delavcem in da tako ucepijo nezadovoljstvo in razcepljenost v delavskih vrstah, da potem lažje izkoriščajo iste. Pokaže se neodpustljiva pustolovščina ravnateljev napram delavkam z izsiljevanjem ljubezni, katero povzroči obup—zločin, obratno pa delavkam z moralno zavistjo preti šikana. Na drugi strani pa pokaže ta drama krepostne delavce, ki so neomajeni v svojem boju proti izkoriščevalcem, ki se ne dajo podkupiti, ki vstrajajo do konca do zmage. Ta drama je realno zrcalo dogodkov industrijskih delavcev v njihovem boju za socialne pravice. V njenih prizorih se pred očmi gledalca razvijajo pretresljivi dogodki med delavci, ki se pripravljajo za stavko. Je v večjih prizorih tragična tako, da je vse skozi zanimiva za slehernega gledalca. Torej to ni kakšna melodrama pač pa pod-učna tragedija, katera pokaže slabe in dobre strani človeka iz današnjega časa—boj do socialnih pravic. Vrši se v petih dejanjih in je upleteno tudi precej lepega petja, katero se zelo vjema s prizori ter daje življenje poteku igre. S to velezanimivo delavsko dramo odpre dramsko društvo "Verovšek" svojo letošnjo sezono v nedeljo 14. oktobra v dvorani Slov. delavskega doma na Waterloo Rd. in to bo zaenkrat začetek, ob 3. uri popoldan, zvečer se pa nadaljuje s plesom. Da se je napravilo izjemo za popoldan, je vzrok ta, da smo dobili priporočilo od naših po-setnikov rekoč: da ako se vrši igra zvečer, je potem premalo časa za ples ob pozni uri, posebno ob nedeljah ko moramo v pondeljek na dnevno delo, tako se bo vsak veselil dokler bo hotel, ker prosta zabava se bo vršila takoj po igri kar upamo da bo vsem ustreženo. Vstopnina za igro je: v predprodaji so vstopnice po 45c, pri blagajni 50c in te so veljavne za popoldan k igri in plesu zvečer, s^mo za ples zvečer 25c. Za ples igra Krišofova godba. Naše kulturne prireditve so precej redke—zakaj ? To vprašanje spada nam vsem. V veliki meri je gotovo krivo brezdelje, katero je tako prizadjalo nas vse, ampak ne smemo pozabiti, da še vedno zapravimo marsi-kak cent bolj nepotrebno kot pa za vstopnico h kulturni prireditvi. Kulturna društva ne stremijo za tem, da si postavijo veliko finančno strukturo pač pa, da si dopovedujemo izboljšanje človečanstva in potrebno zabavo. Dokazalo se je posebno zadnje čase, da so se omajale velike finančne strukture in zavodi—da so šle kot gobe po dežju—ali kultura je ostala, če že ne toliko aktivna pač močna, da prenese vse krize in gotovo je, da se jo bodo pričeli tudi materijalisti oprijemati za svoje- izboljšanje, ker se jim vidi življenjskega pomena. Zato je predvsem umestno, da upoštevamo naša kulturna društva v večji meri kot smo jih sedaj. Zato pokažimo to v nedeljo 14. oktobra na prireditvi dramskega društva "Verovšek," katero bo vam nudilo nekaj kar je živ-Ijenskega pomena za nas vse. L. Kaferle Drama "Rdeče rože," ki jo uprizori dramsko društvo Anion Verovšek, v nedeljo 14. oktobra na odru Slov. delavskega rtoma, je pravo ogledalo razmer sedanjega časa, delavskim strokovnim organizacijam. Drama je doživela na svoji premijeri v starem kraju sijajen uspeh in je zelo primerna za sedanje čase, ko delavci bijejo boj za ohranitev svojih pridobitev in za izboljšanje svojega obstoječega položaja. Dramo je preskrbe! za dramsko društvo Verovšek, odbor Prosvetne Matice v Chi- cagu, 111., kateri jo je prejel zadnji mesec iz stare domovine In bo sedaj prvič uprizorjena na slovenskem odru v Ameriki. Dramo "Rdeče rože," je spiral Jože Moškric in ji dal bogato vsebino. Njena snov je povzeta iz sedanjega delavskega borbenega življenja iti je moj-;tersko obdelana. V njej se razkrivajo zakulisne spletke delodajalcev proti zavednim delov-lem. Potegnena je izrazita črta med delavci in lastniki, ki nimajo nič skupnega. Jasno se pokaže dejstvo, da delavci si Nebo ni gledalo preveč prijazno zadnjo soboto. Izgledalo je, kot bi se imela vliti ploha vsak čas. Vendar črni oblaki niso zadržali Nik Karpinca, da bi se ne bil napotil gori proti Way Ave. hi pri George Zakrajškoih potrkal na vrata in zahteval svojo nevesto, Rose, katera mu je tako za trdno obljubila, da hoče iti skozi to življenje ž njim, naj pride kar hoče. Nik je dobil vse potrebne pogoje od očeta — mati neveste je že v večnosti — pobral je Roziko in se odpeljal v cerkev, kjer jih je Father Pat-lick zvezal z rrittčno vezjo krščanskega zakona. Vesel jo je zopet odpeljal in obhajalo se je primerno slovesnost ter mlademu paru voščili polno dobrega. Tudi mi se vsem tem pridružujemo in želimo srečo in veselje. Strašno neradi so dali Frank štrajnarjevi svojo hčerko Jennie od hiše. Pa kaj se če. Jennie Štrajnar in Felix Jarkiewicz sta se že dolgo rada imela in sicer tako rada, da nista mogla iti dalje drug brez drugega. Poleg tega je pa Felix tudi f,ant tak, da se jih ne dobi takih za vsakim plotom, je lep, krepak in priden, da se ni čuditi ,če se je Jennie tako zagledala v njega in so ji starši privolili konečno, da postane njegova žena. Jennie je edina hčerka štrajnar j eve družine in kdo bi se ne branil dati zadnji biser od sebe. Prišla sta zaročenca in v zelo krasni cerkveni poroki je postala Jennie štrajnar Mrs. Felix Jarkiewicz. Jennie je bila članica Sodality, katerim je dovoljena ta čast, da smejo med mašo ostati v svetišču cerkve. Po maši se je vršila na domu neveste slavnost, katere so se udeležili obilni sorodniki obeh družin. Tudi temu paru naj bo pot skozi življenje posuta s cvetjem sreče in zadovoljnosti. Uoga z vama. ' Naš cerkveni piknik v nedeljo i je bil sicer prijazen, toda hladan, | tako hladan, dli so morali Urban-j čičeva mati trikrat zaliti gorko, juho, da je dobil vsak nekaj malega. To je bila zelo dobra misel, kdorkoli jo je sprožil, da so pripravile kuharice juho, katero so potem zelo po ceni prodajale ljudem, ki so se hoteli pogreti od znotraj. Zahvaliti se hočem tem potom vsem, ki so pomagali pri tej zabavi. Zlasti smo hvaležni šolskim sestram, ki so nadzoro-\ale otroke, da so prodali za $263.00 srečk, šolarji so se po večini zelo potrudili in prav iskrena zahvala njim in vsem drugim, kateri so pomagali. Nekaj nenavadnega pa pride na program, v sredo 10. oktobra zvečer, ko priredi South Improvement League svoj veliki in raznoteri show. Le eno napako so naredili pri tem, da so vstopnice nastavili po 25c. Posebni rezervirani stoli bodo pripravljeni vsem onim, ki so "patrons" kako bi se to že reklo po kranjsko? Bom pogledal v Kernov be-.'■6 d lijak — "zaščitnik, pokrovitelj, dobrotnik." Aha, ta bo ta prava, dobrotniki. Toraj dobrotniki, kateri bodo imeli svoja imena tiskana na programu in so plačali dolar ali dva, ti bodo gotovo sedeli. Drugi pa- — first come, first served. Kdor bo prepozno kupil vstopnico, ta bo daleč zadaj, če bo sploh prišel skozi vrata. Od vseh krajev prihajajo prošnje za ta velike vstopnice k tej predstavi. Predstava bo nekaj po vsem drugačnega kakor so navadne. Tukaj se bodo borili razni gladijatorji, boxing matches — er — eh, to niso kake užigalce, ampak borbe z rokami. Prav tako tudi metanje —1 wrestling — in drugo. Na pro-' jiramu bodo movies in druge točke, za katere se mora plačati po raznih krajih dolar ako se ho-' če priti zraven. Torej v sredo 10. oktobra je tisti veliki večsr.' Vstopnice se dobijo pri Frank Kužniku, Frank Snyder, Anton Strainer barber shop, John Winter, Mike Weixek, Jos. Lekan,' Anton Suhadolniku in Louis Ferfolia ter Jos. Kenik na E. 110th St. Opozarjamo ljudi na Baragov shod v Providence Heights v nedeljo 14. oktobra ob pol 3 popoldne. Kakor po navadi, bomo šli tudi letos Slovenci v Providence Heights na Baragov shod. Natančnejši program bomo objavili prihodnji teden. Za enkrat bo zadostovalo, da se naznani in se ljudje pripravijo. Ta shod je za vse Slovence v državi Ohio. Pridite od vseh krajev. Naša 40-urna pobožnost se prične letos 26 oktobra. Farani naj skrbijo, da so ti dnevi edino le za to, za kar so namenjeni za češčenje Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu, za prejemanje sv. zakramentov. Veselice in drugo naj v tem času ne pride naprej. In to je za vse farane, najsi bodo na 80 cesti, ali pa na "Jutrovem," ali v Maple Heights ali kje drugje. Bodimo kristjani ! Zelo nevarno bolan je na svojem domu na 81. cesti, Jos. Cvel-bar. Bolezen ga je prijela pred več tedni in ga ne mara pustiti. Njegovo stanje je kritično. Bog daj zdravje, ali pa milost udano-sti v trpljenju. Sestanek staršev zbora "Slavčkov" Mrs. Johana Mervar, Miss Anna Cirnski, John Sušnik, Frank Skuly in Frank Kuret. Pred predstavo nastopijo otroci mladinskega oddelka, ki bodo zapeli par lepih pesmi. Mali deček Joseph Makše bo zapel Cigansko siroto. Pomen te pesmi bo deklamirala Mildred Russ. Ta večer bo prirejen tako, da bo poln duševnega užitka za vsakega. Po igri bo ples in prosta zabava. Žigman orkester je znan, da igra v zadovoljstvo starim in mladim. Tudi za druge dobrote bo v obilni meri preskrbljeno. Vstopnina bo samo 35c. Vsem ljubiteljem dobre zabave kličem: na svidenje 14. oktobra zvečer v Knausovi dvorani ! Pozdrav, Frances Ponikvar, tajnica. V torek 2. oktobra je imel začasni odbor mladinskega zbora Slavčki zborovanje pri Mr. Se-metu. Razmotrivalo se je o tem in onem v prid mladinskega zbora. Ker je bila pri zadnjem sestanku precej velika udeležba mladine, kot tudi njihovih staršev, je bil dokaz, da vlada zanimanje za slovensko pesem. Vsled tega ste vabljeni starši otrok mladinskega pevskega zbora, da se polnoštevilno udeležite sestanka, kateri se bo vršil v pondeljek 8. oktobra ob sedmih zvečer v spodnji dvorani S. N. D. na St. Clair Ave. Tam se bo ukrepalo o vseh podrobnostih glede obstoja mladinskega zbora. Obenem se bo izvolilo stalni odbor. Namen te ustanovitve nima nobene stike s kakšno politično ali versko stranko. Namen ustanovitve je le gojiti slovensko pesem v duhu narodnega obstoja. Kakor ste se starši zanimali za prireditev, katera je bila obilno obiskana, tako priporočam, da se gotovo tudi polnoštevilno udeležite sestanka, ker le z vašo pomočjo nam bo mogoče nadaljevati začeto delo. Mary Mahnič, zapis. Takist pa že, takist! Proletarec je dne 3. oktobra zapisal: "Ko je Proletarec vodil boj proti odbornikom ali celo proti vsemu odboru SNPJ, s tem ni napadel jednote, četudi so prizadeti trdili, da jo napada." Kaj bodo na te besede rekli tisti, ki očitajo našemu listu, da napada jednoto, kadar malo popraska tega ali onega glavnega odbornika SNPJ in zlasti pa urednika Prosvete? Tozadevno je bila celo poslana na zadnjo konvencijo SNPJ re-zolucija iz Clevelanda. In vendar smo mi vedno rekli, da ne napadamo članstva, ker urednik Prosvete in par gl. odbornikov še ni vse članstvo. Urednik Proletarca tudi opisuje ljudi, ki imajo navado skakati iz enega tabora v drugega, od enega političnega prepričanja do drugega, kakor jim pač nese. Take ljudi imenuje kobilico, "ki skače brez smisla semtertje, dokler ne doskače v svoj konec." Ne vemo, koga je urednik Proletarca s tem mislil, na vsak način pa zelo paše nekemu uredniku slovenskega dnevnika v Clevelandu, ki je po velikih ovinkih končno prišel tje, kjer je bil najprej, namreč — nikjer. V nedeljo sta bila naš župan Mr. Poje in županja Mrs. K. Robert prav ponosna, ker sta imela toliko viničarjev in vini-čark v svoji družbi. Mr. A. Grdina je bil tako vesel z nami vse popoldne, ko smo imeli parado. Še nikdar ni bilo tako prijetno, res da ne. Dan 30. september nam bo ostal vsem v spominu. Kako je bilo pa na seji dne 2. oktobra, ko smo žrebali dobitke pri podružnici št. 32 SŽZ? Sledeči naj pridejo po- dobitke in prineso svoje tikete seboj, da se bodo ujemale številke: Frank Roje, J. Korošec, Frank-Kušar. Pozdrav vsem čitateljem lista Ameriše Domovine, Terezija Zdešar. -o- Trdijo, da je Roosevelt podaljšal krizo bank New York, 5. oktobra. Theodore Joslin, eden republikanskih voditeljev, obtožuje predsednika Roosevelta in demokrate, da so pomagali podaljšati bančno krize v letu 1932. Roosevelt je ob-dolžen, da ni sodeloval s tedanjim predsednikom Hoover jem. Joslin je bil svoječasno privatni tajnik predsednika Hcoverja. V svoji knjigi piše, da je Hoover takoj po izvolitvi Roosevelta slednjega zaporedoma prosil, da mu pomaga in sodeljuje z njim, toda Roosevelt se ni hotel vtikati v Hooverjeve stvari. In tako nadalje trdi Joslin, da je nastala bančna kriza v Zedinjenih državah, ker Roosevelt ni hotel pomagati Hoover ju ! ! ! -o- Dobrodušen smeh je pregnal bančne roparje Ixonia, Wis., 5. oktobra. Trije roparji so prišli v tukajšno State banko. Hoteli so pri zadnjih vratih urada udreti v notranje prostore, kjer se je nahajal denar, toda vrata se niso podala. V banki se je nahajal sam blagajnik Otto Buelter. Roparji so stopili k njemu in mu rekli: "Roke kvišku!" Buelter se je pa tako dobrodušno nasmejal pri tem, da so roparji v istem trenutku pobegnili. -o- Zanimiva prireditev Cleveland, O. — Sezona piknikov je minila, ko smo imeli priliko zbirati se v prosti naravi. Sedaj bo pa veselo in živahno v dvoranah, kjer bodo imela razna društva svoje veselice. Tako bo društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredilo 14. oktobra prav mično veseloigro v Knausovi dvorani. Igra se imenuje "Fest fant." Vsebina igre je približno takale: Trije študentje, Stanko, Janko in Mirko so prav složno in veselo živeli. Samo denarja jim je vedno primanjkovalo. .Na vsak način so ga pa hoteli dobi-1i. Eden od njih se spomni,' da ima v drugem mestu precej premožno teto. Takoj se odloči in ji pošlje prav prijazno pismo, kjer ji natvezi, da se je oženil in da zato potrebuje večjo vsoto denarja. Da bi pa bolj držalo, piše tudi," da je že dobil lepega sinkota, ki je 30 funtov težak. Teta je vsa vesela te novice1 ter mu odpiše, da pride sama k njemu, ker hoče videti tistega fest fanta in mu tudi dati denarja, kolikor ga potrebuje. Tako pride nekega lepega dne k študentu na obisk v spremstvu j lepe nečakinje Hilde. V kakšno stisko so naši študentje prišli in kako so se rešili iz zagate, pa se bo videlo na odru. Igra jc vseskozi polna humorja in da bo dobro uprizorjena, priča- j jo sledeči igralci in igralke: — Miss Jugoslavija piše Ljubljana, Jugoslavija, 22. sept. — Dragi Jugoslovani v Ameriki! Ponosna sem, da izhajam iz slovenskega rodu. Krasna je Ljubljana, ljudje so prijazni. Že kar bojim se, ker prehitro bom morala zapustiti vse. Jugoslovanski fantje in dekleta, tam doma v Ameriki, bodite ponosni in veseli na vaše starše, ki so prišli iz tako lepe dežele kakor je Slovenija. Sladke spomine bom zapisala v srce in jih prinesem nazaj čez široko morje med vas, ki ste ostali doma. Daleč sem, a izgubila se še nisem, saj sem pač doma. Sprejmite vsi Jugoslovani pozdrave od vaše Miss Jugoslavije, Lillian Kuhar. * Nemška vlada je odredila, da posamezna oseba ne sme poslati več kot 10 mark iz države. če verjamete, al' pa ne . .. Dopis iz Guclida Dež'evni dnevi so minili in veselo solnce nas zopet ogreva. Naš vinograd smo že obrali. Mošt je sladak, pije ga vsakdo rad. Pri društvu sv. Kristine št. 219 KSKJ smo se zmislili, da ga bomo krstili na Martinovo nedeljo, torej bo spet prijetno za tiste, ki bodo prišli k nam. Pravijo, da je na svetu mnogo ljudi, ki bi spadali v kategorijo norcev, a fano gotovo nosi neki Mr. Drax v Londonu, ki ima poleg drugih slabih lastnosti tudi to, da je sila bogat in da že več ne ve, kam bi z denarjem. (Seve, na reveže se po nobeni viži ne< more spomniti). Poleg drugih neumnosti, ki jih je že uprizoril na tem svetu, je zlasti posebna ona, ki si jo je izmislil pred kratkim. Mr. Drax bi namreč na vsak način rad videl, kakšen bo njegov pogreb. Zato si je kupil krsto, v katero se vleže. Krsto zadenejo na rame njegovi služabniki, ki ga nosijo po njegovih velikih vrtovih, ostala slu-žinčad gre pa "za pogrebom." Očividec pripoveduje, da se Mr. Drax pri tem sprevodu večkrat dvigne iz krste in pošteno ozmerja tega ali onega nosilca: "Tepec neumni, kako pa stopaš! Drži korak, da se ne bo 'truplo' treslo!" Bog daj norcem pamet, otrokom pa denar, bi rekel jaz. Zaželjena kombinacija Za to Institucijo so mnoga leta izkušenj, leta, v katerih smo se mnogo naučili metod in da smo si nabavili nenavadno kompletno opremo. Vrhu tega Je organizacija v vseh teh letih postrežbe stremela za tem, da se Se bolj izpopolni. Ta zaželjena kombinacija Ima za posledico nenavadno postrežbo, ki zadosti vsaki pptrebi in je zaželjena onim, ki potrebujejo pomoti. Arnutat Iff. SwteU SLOVENSKI POGREBNItC liccnziran pogrebnik 47S E. 152nd Street KEnmore 201« AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6TH, 1934 n r L. a i-L li i-:o v 2. ce e-in 3e lk ,r. ta lt !0-:ih ka so ri->b-la-m. ;ni V Ter lta da m, ati la-ala ža-po- •e- ri- 5110 ad-ra-jal da. )la-so ! Ro-ta- tku da ati Prigode lovcev v malajskih džunglah (Izvirni prevod za "Ameriško Domovino") no-ite-ovo nu, ist-gat i z se )m-sti, ;em ma, •at- sak ije-jpil ■sto slu-go- 3lU- m." Mr. rat oz- *to-bo ;ro- S trenutkom, ko je parnik od-plul na morje, sta pričela orang utana hirati. Dobila sta silne napade morske bolezni, zlasti samica, in odklanjala sta hrano. Ali in jaz sva bila neprestano pri njiju, nudeč jima najboljše slaščice in storila sva sploh vse, kar je bilo v najini moči, da bi jima naredila potovanje kolikor mogoče udobno. Samec je pričel kazati znake okrevanja, zdravje samice pa je pričelo rapidno pojemati. Končno je obležala na tleh kletke, ne da bi se mogla več dvigniti ter se ni zmenila, če sva segla, z A lijem z roko v kletko ter se je doteknila. Nekega jutra pa se je zvila na tleh svoje kletke v k.lopčič, stisnila obraz v dlani in Poginila. Zaradi njene smrti sem bil na izgubi za veliko vsoto denarja, pa vendar sem kljub temu čutil veliko olajšanje. Bite je namreč tako silno obžalovanja vredna in zdela se je tako čudovito človeška v svojem trpljenju! Mnogokrat sem se čudil, da-li je imel samec kak pojem, da je mrtva. Zatem pa se je tudi njegovo zdravje pričelo slabšati. Potem so sledili dnevi skrbi, napetosti in pričakovanja; skoro vsako minuto sem pričakoval poročila, da tudi ta ubožec umira. Umrlo samico smo spravili v velik sod s slano vodo, da jo ria ta način ohranim, dokler ne dosežemo evropske celine, kajti vedel sem, da se bo vsak muzej smatral srečnega, ako jo bo rnogel postaviti nagačeno v svoji dvorani. Ko smo prispeli v Marseilles, je bil samec še vedno živ in bil sem prepričan, da ga bomo spravili tudi živega v Antverpen, ako se je družba ravnala p0 mojih navodilih in j pripravila vse potrebno za prevoz po železnici. Na pomolu "^e je sprejel agent zoološkega ^rta v Antverpnu, ki mi je povedal, da je vse pripravljeno, v sled česar nismo izgubljali nobenega časa, temveč smo ga naglo vkrcali na železnico ter odpeljali v Antverpen. Prišedši v Antverpen, mi je bilo. da bi zaukal, ko sem videl, da sem končno vendar že rešen vseh nadaljnih skrbi in obveznosti. Moje delo je bilo dokončano. Pazniki zverinjaka so 'naglo Prepeljali orang utana v zoološki vrt ter ga namestili v udob-111 kletki, ki je bila že zanj pripravljena.- Orang utan je pri-sel iz svoje kletke počasi, prav kakor kak bolan, betežen starec. ^ najmanj se ni brigal za 'svoje nov0 /okolje in malomarno je potisnil od sebe hrano, ki so mu jo ponudili. Živinozdrav-niki in medicinci niso mogli sto-1 1 ničesar zanj in deset dni Mtem je bil — mrtev. Ali in jaz sva ostala v Ant-verpnu Ve- t(jdnQV> To je bila Ali jeva prva vožnja v Evropo j" je ves zmeden, ker nika-ni mogel razumeti in doumeti te dežele in njenega ljud-s*va. Samo enkrat je šel brez mene iz hotela, pa še takrat se oddaljil samo tako daleč, da je imel vedno hotel pred očmi. Spal je v moji sobi na tleh, ker ni hotel ničesar slišati o kaki postelji, in hrane se ni doteknil, če mu nisem jaz izrecno zagotovil, da je užitna in dobra. Ko sva se vkrcala zopet na parnik, ki je imel prepeljati Ali-ja nazaj na Daljni vzhod, se je njegov obraz razjasnil. Doživel in videl je čudovite stvari, vendar je -rekel: "Oh, tuan, srečen in vesel sem, da grem zopet domov. Za vse na svetu ne bi hotel tu živeti! . . ." Bil je pač preprost, zdrav sin deviške matere Narave. . . VI. Usmrčenje tigra Preden opišem svoje dogodivščine s tem nevarnim tigrom, tako zvanim "men-eater-jem," ki je moril in žrl ljudi, naj opišem običajne metode lova • na tigre. Poznamo tri vrste tigrov in sicer: one, ki se preživljajo z lovom na divjačino, dalje one, ki more domačo živino in končno tiste, ki napadajo ljudi in se hranijo s človeškim mesom. Tiger, ki se preživlja z divjačino, se drži v gosti, hriboviti džungli, kjer preži na pasočo se divjačino; on je velik morilec srn in mrjascev, se izogiba ljudi ter se drži neprestano v gosti džungli. Ta vrsta tigrov je lažja in elastične j ša od onih, ki preže na goved in domačo živino. Teror in groza, ki jo povzroči v okraju tiger, ki napada ljudi in se ž njimi hrani, je nepopisna in domačini so varni pred njim samo, če so v velikih skupinah. Te vrste tigri so navadno starejše živali, ali taki, ki so bili ranjeni ali poškodovani, zaradi česar so nezmožni lova na hitro divjačino. Tigri, ki preže na drobnico in domačo goved, se drže in plazijo v bližini naselbin, kjer ropajo živino na paši. Največje in najmočnejše tig-gre je najti med onimi, ki preže na živino. Ko postane tiger star in neokreten, se navadno naseli v pokrajini, kjer je dovolj živine in vode. Od tu napada živino, usmrteč navadno po enega vola ali kravo na vsake štiri ali pet dni. Velik in popolnoma dorasel tiger ne bi imel niti najmanjšega izgleda na zmago v boju z doraslim bikom, čigar koža je poldrugi palec debela, in prav tako tudi ne bi mogel zlomiti njegovega silnega vratu, dočim bi se tigru slaba godila, če bi ga bik dobil enkrat pod svoje roge ali pod svoje prve noge. (Dalje prihodnjič.) --o—-- 15-letna mati obdolžena smrti otroka Montrose, Colo., 5. oktobra. Frankie Gerretson je 15 let stara in hči obilne družine v tem mestu, ki prebiva v eni sami sobi. Te dni je Frankie porodila otroka izven zakona. S pomočjo svoje sestre in staršev so otroka spravili v neki kovček, kjer se je zadušil. Stvar je prišla na dan in oblasti so vse štiri aretirale. Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Vsak dan ena Zakaj so v svetovni vojni imenovali Nemce Hune? Huni so bili azijatski barbari, k! s° v 4. stoletju udrli v Evro-P°- Pozneje so pod Atilom zasedb velik del srednje in vzhodne Evrope in so prodrli celo do Yjna. v zgodovini so poznani j 0t vandali in uničevalci mest ln vasi. Da so imenovali Nem-Ce v svetovni vojni Hune, je ^rok ta, ker je nemški cesar juliju 1<)00 nagovoril svoje L? > ki jih je poslal na Kitajko, da zatro boksarsko vstajo, H sledeče: "Nobenega usmiljenja ne smete izkazovati. Jetnikov ne jemljite. Kakor so Huni pod Atilom zasloveli, tako ime naj zadobe Nemci na Kitajskem s svojimi čini, da se ne bo v bodoče noben Kitajec več upal pogledati Nemcu v obraz." Ko so v začetku svetovne vojne Nemci udrli v Belgijo, jih je začelo nazivati angleško časopisje Hune. Za angleškim je prišlo ameriško časopisje. Nemci so bili zelo nevoljni vsled te psovke, ki se danes pač le' redko sliši. (Po pripovedovanju Frank Butala piše A. G.) Nekega dne pa je tovarna prenehala z obratovanjem. Tovarniške piščalke ni bilo več slišati. Angleški, francoski, češki, italijanski in nemški mehaniki so se začeli izseljevati, domačini so morali pa ostati doma, ali, kakor pregovor pravi: iti s trebuhom za kruhom. Zakaj je tovarna bankrotirala? Zato, ker topove, krogle, šrapnele in puške, ki so jih izdelovali tukaj za Avstrijo, so prodajali tudi v Italijo, tako da so se Avstrijci in Italijani morili z istim orožjem. V poznejših časih se je zvedelo, da je eden grofov prodajal streljivo v Italijo, drugi pa Avstriji. Mlajšega grofa, ki je Italiji prodajal orožje, so prijeli na Dunaju in ga obesili. Drugi, starejši, je bil pa zelo dober za ljudi. Ce se ne motim, je umrl leta 1882 v svojem gfadu. Pogreb je bil velikanski. Udeležilo se ga je več vasi. Tudi šolski otroci smo korakali za godbo, pod vodstvom g. Kresalla, katerega vdova še danes živi v Clevelandu. Ker sem že toliko omenil od grajščakov, bom še malo, potem pa gremo v svet. Kakor rečeno, grajščaki so propadli in lepo grajsko opremo so s parizar-ji vozila iz grada. Kam so šle vse tiste lepe grofice in grofje, se ne ve. Grad je ostal prazen, samo nadzornik je ostal in po gozdovih je lenaril lovski čuvaj s puško na rami. Mi dečki smo pa polhe lovili po grajskih gozdovih. Ta tovarna je obratovala, kakor so pripovedovali ljudje, okrog 200 let. No in zopet so prišli Italijani k nam, kakih dvajset pošteviiu, ki so začeli podirati. Ljudje so dobivali takrat opeko skoro zastonj. Ko je bil grad prazen, nas je paglavce gnala radovednost, da smo vse prešnofali in preiskali. Podili smo se po gradu iz sobe v sobo in odkrili smo tudi malo kapelico, ki je bila sredi gradu. Od tam so pa vodile stopnice globoko doli pod zemljo. Šli smo po stopnicah, da vidimo kam vodijo. Prišli smo v za-duhel prostor in tam smo videli vsepolno človeških kosti in lobanj. Groza nas je obšla in po-cedili smo jo gori po stopnicah. Ko smo brez sape pridrveli zopet na svetlo, nas je sprejel stražnik in nas nahrulil: Smrkavci, kaj pa šnofate tukaj okrog?" "Saj nismo nobene škode napravili," smo mu odgovorili. "Povejte nam, zakaj je pa doli v tisti podzemski luknji toliko človeških kosti." Stražnik je bil dober mož in prijazen, pa nam je začel pripovedovati. "Nekoč, pred dolgimi leti, so bili Turki pridrli k nam in obkolili našo vas. Ampak naši so se jim krepko postavili v bran, jih premagali in mnogo zajeli. Te jetnike so zaprli potem doli v klet in jih prepustili podganam. In kosti tistih nesrečnikov ste videli sedaj v kleti." Nekaj let pozneje je neka družba prekupila debele hraste v naših gozdovih, da jih odpošlje na Laško. Sredi gozda so postavili kolibe za delavce. Prišlo je kakih dvajset Vrhni-čanov hraste podirat. Vsi so bili lepo rdeči, mladi fantje, jako dobri delavci. Delo je trajalo nekako dve leti. Dobro se še spominjam, ko so prišli na nek praznik ti delavci iz gozda in zavili v gostilno. Pili so in peli in bili veseli. Ampak kadar se preveč pije in preveč poje, pridejo rade slabe posledice. Ste-pli so se. Seve, kot mlad radovednež, sem moral biti za pričo. Da je bilo več prostora, so se prišli tepst ven na cesto. Jo j, kako je pokalo po glavah. Eden, po imenu Velikavrh je bil ubit. Njegov brat se je pozneje pri- ženil k našemu sosedu, ki je bil češkega rodu, z imenom Wagner. Prišli*so slabši časi, dela ni bilo dobiti nikjer. Končno sem dobil delo pri županovih, da sem opravljal živino in pomagal pri poljskem delu. Večkrat sem videl župana ko je izdeloval potne liste ljudem, ki so šli za delom v druge kraje. Ne bodi len, si pa še jaz sebi enega napravim, rekoč: Pojdimo na Štajersko, gledat kaj delajo! Odpravim se v Leoben, kjer kopljejo premog. Delo sem takoj dobil. Tam sem delal za malo plačo nekako eno leto. Potem se podam na Dunaj, Line in dalje v Nemčijo, na Westfalsko. Toda nikjer ni bilo sreče, zato pridem nazaj v Leoben, kjer sem zopet dobil delo. Kmalu zatem mi piše mati, da če hočem iti v Ameriko, naj pridem domov. Denarja za potovanje je dovolj. Šel sem domov in od tam se odpravim v Ameriko. Poslovil sem se od ljubih staršev, katerih nisem potem več videl. Bilo je to leta 1890. Srečen je bil tistikrat, katerega so v New Yorku pustili naprej. Na stotine so jih vrnili nazaj. Moj brat je bil v Ameriki že eno leto prej in mi je dal naslov na rojaka Vidmarja v Clevelandu, ki je imel gostilno v današnjem Žužemberku, St. Clair in Clifton St. Naj povem, kako sem potoval v Ameriko. — Ko sem se poslovil od domačih, sem šel peš do Novega mesta, od tam pa s poštno kočijo do Ljubljane. V Ljubljani sem si kupil lepo obleko, da sem izgledal kot dijak. Kupil sem si tudi svilen dežnik, ki sem ga lepo zvil skupaj in ga imel mesto palčice. Par krajcarjev sem dobil pa za mojo staro obleko. Kovčega ali prtljage nisem imel nobene. Na kolodvoru si kupim vozni listek do Salzburga, ki je na meji med Avstrijo in Nemčijo. Ko se pripeljem v Salzburg, grem kupit vozni listek za v Nemčijo. Uradnik me vpraša, kam se hočem peljati. Povem mu, da v Frankfurt. "Ali imate dovoljenje, da smete čez mejo?" me vpraša uradnik. Moško se odrežem, da imam vse, ampak pokazati mu pa nisem hotel potnega lista, ker sem dobro vedel, da ni pravilen. Dobil sem vozni listek in čakal na vlak. Kar ti pride k meni avstrijski policaj in zahteva, naj mu pokažem potni list.' Sežem z roko v žep, toda v tistem trenotku je lokomotiva zapiskala k odhodu in jaz skočim na vlak. Nikdar ne bom pozabil kako je vpil policaj za menoj, da naj počakam. Ampak vlak je oddrdral in jaz sem se policaju v obraz smejal in mu z roko mahal v slovo. Pripeljem se v Frankfurt. To je zelo lepo mesto in tukaj izdelujejo po vsem svetu znane klobase frankfurtarce. V ra-stavraciji si naročim dobro kosilo, potem pa ha j d zopet na postajo, da si kupim vozni listek do Bremena. V Bremenu se podam do pa-robrodne družbe Missler & Co. Doma so mi povedali, da govore agentje tudi slovensko. Toda noben ni znal. Torej se udarimo po nemško. Povem jim, da bi rad karto za Ameriko. Vprašajo me za potni list. Povem jim, da ga nimam. "Dobro," reče agent, "peljali se boste z ladjo Bremen do Philadelphije, ki odpluje v par dneh." Vozili smo se z vlakom nekaj milj do morja. Na vlaku je bilo vsepolno policistov, ki so hoteli videti naše potne liste. Jaz sem sedel poleg neke stare ženice in ker sem bil še mlad, je policaj mislil, da sem njen sin, pa me ni spraševal po potnem listu. V pristanišču nas je čakala mala ladja, da nas popeplje do ladje Bremen. Stopim na malo ladjo, pa sem takoj prišel v roke policaju, ki zahteva od mene potni list. Povem mu, da sem ga izgubil. "Torej se ne boste odpeljali," mi reče policaj po poljsko. "Spravite se z ladje!" Kaj sem hotel drugega. Ko sem šel z ladje, vidim veliko skladišče pomaranč in drugega sadja. Kupim največjo košaro pomaranč in jo nesem na ladjo. Grem po drugi strani, da me ne zaloti isti policaj. Ustavi me pa drugi in me vpraša, kam grem. "Pomaranče prodajam," sem se odrezal. "Neke ženske so mi naročile, naj jim prinesem po maranč, da jih bodo imeli na vožnji v Ameriko." "Le hitro opravi," mi reče, ''ker ladja bo kmalu odplula." (Dalje prihodnjič) -o- Hitler namerava narediti spravo z Mussolinijem London, 5. oktobra. Iz jako zanesljivih krogov se poroča, da namerava kancler Adolph Hitler ponuditi Mussoliniju pogodbo, v kateri se zaveže, da Nemčija tekom prihodnjih deset let nikakor ne bo nasprotovala neodvisnosti Avstrije. Ako bo ta pogodba sprejeta, se bo napeti položaj v Evropi zopet pomiril in bodo odstranjene mnogo vojne nevarnosti med raznimi državami. Oče in sin aretirana radi dvoboja Linton, Indiana, 5. oktobra. Policija je v tem mestu aretirala 2 let starega Frank Vitg in njegovega 23 let starega sina, ker sta se dvobojevala. V dvoboju je oče zgubil eno oko. Boj je nastal radi-družinskih prepirov. -o- Drzna cerkvena tatvina v Pittsburghu Pittsburgh, Pa., 5. oktobra. Nepoznani zločinci so vlomili sinoči v katoliško cerkev sv. Marije Pomočnice. Ukradli so dva keliha in dva ciborija, dočim so h osti je raztresli po stopnjicah pred altar jem. MALI OGLASI Naprodaj je izvrsten R. C. A. radio aparat 11 cevk. Je veljal nov $575, proda za samo $25.00. Vprašajte na 643 E. 108th St., blizu M. Clair Ave. (236) Pes se je zgubil Zgubil se je pes chow-sheperd vrste. Ima rdečkasto-rjavo gosto dlako,. jako košat rep. Na koncu ušes ima praske. Kdor ga dobi naj ga vrne proti nagradi na 935 E. 67th St. (236) Postelja naprodaj široka, skoro nova, z modrocem in springi. Proda se zelo poceni. Vprašajte na 1096 E. 67th St., spodaj, zadej. (235) Odda se stanovanje pet lepih sob, kopališče, dva por-ča, zgorej, garaža. Samo $18.00 na mesec. Stanovanje je na 7618 Cornelia Ave. blizu 74. ceste. Lastnik bo na prostoru v nedeljo zjutraj od 9. do 11. ure, ali se pa oglasite na 7113 Myron A^e., nasproti cerkve na E. 71st St. (235) Posebno nizka cena Proda se farma, 68 akrov, vse potrebno orodje, krave, konji, svinje, kokoši, ves letošnji pridelek. Blizu mesta, ob tlakani cesti, tekoča voda, lep prostor za kopanje ali izlete. Cena vsemu je $2,900. Polovico takoj, drugo na obroke. Kupec se lahko takoj seli. Proda se tudi brez orodja in živine. Vprašajte pri M. Jalovec, 6423 Spilker Ave. (235) kv»v»v*wv»wwvvv*wwwwwv\v*\\ Bodite pripravljeni Kupite si premog že SEDAJ. L. R. MILLER FUEL INC. 1(107 E. 61st Street. ENdicotl 1032 mUMMHMUMMVVHHHUVVHU Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HE 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA TOSTREŽBA Se priporočamo P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS LE POMISLITE! Pralni stroj, ki ste ga vedno želeli, je le $99.50 A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo ltd. HEnderson 2088 GROVEWOOD TAVERN SLOVENSKA RESTAVRACIJA Wooden Shoe in Leisy pivo v vrčkih in steklenicah. M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. HMvum\\v\MMMUHmvu\Mv; ; MR. JOHN IN MRS. LOUISA | > FLAJŠMAN NAZNANJATA, DA | ! BOSTA IMELA $ k «» kokošjo večerjo v soboto 6. oktobra, na 6400 St. Clair Ave. Priporočata se za obilen obisk. 5 Rojaki in rojakinje! PRISTOPAJTE V PRVO in NAJSTAREJŠO slovensko podporno organizacijo K. S. K. JEDN0T0 ki posluje že 41. leto Nudijo se vam raznovrstni razredi zavarovanja. Posebne ugodnosti za zavarovanje otrok. Za nadaljna pojasnila glede pristopa se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva naše organizacije. Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances ICrašovic NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 6206 St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) ZANESLJIVO moderno zebozdravništvo po cenah, katere zmorete plačati Vse delo je izvršeno po zanesljivem zobozdravniku, ki je že preko 18 let v enem uradu. Nobenega 'bunka" in so-licitiranja, da se vas prisili, da pridete v naš urad — samo zadovoljni pacienti, ki upoštevajo delo zanesljivega zobozdravnika, vam ga priporočajo. Lahko se dogovorite za sestanek, ki je za vas najbolj pripraven, da ne izgubite časa. Nič ne računamo za nasvete ali proračun za delo in Vam nudimo enako vljudno postrežbo, ako znaša Vaše delo $1.00 ali pa $100.00. Izvršimo samo tako delo, ki je resno potrebne, v našem uradu ne rabimo 'high pressure" metode. Sleherno delo izvršim sam—nobenega dela ne pošiljam v laboratorije; zobozdravništvo, toda osebno pozornost nudimo vsakemu pacientu. DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. nad North American banko. Vhod samo na E. 62. cesti. PUBLIC CLOTHES vogal 63. ceste in St. Clair Posebne cene znižane na: VSEV0LNENIH SUKNJAH VSEV0LNENIH POVRŠNIKIH Velika izbera vsevolnenih, fino narejenih oblek za moške in mladeniče $16.00. PUBLIC .CLOTHES 6301-03 St. Clair Ave. NASPROTI ST. CLAIR KOPALIŠČA ZASTONJ DARILA z nakupom vsakega blaga JVazncinilo orh*t)e V soboto 6. oktobra je odprtij a nove trgovine GROCER1JE IN CANDY TRGOVINE na 1225 NORWOOD RD. Za obilen obisk se toplo priporočata rojakom MARY IN JOHN MESOJEDEC POZOR, GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja 2 asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 Lorain Ave. GArficld 4336-J Kadar pokličete, vprašajte za Mr. A. Lozich O <► <► O o HARRIS-MURRAY INC. 560 E. 99th St. GLenville 1280 DOBER PREMOG CEMENT, APNO, OMET, ODVODNE CEVI O o o o o o "Za kaj drugega? Tako govoriš z materjo, ki te je v telesu —" "In ki si ga zato že proklela!" "Ali ne bi človek takega otroka in pri taki hvaležnosti! In nikjer ni zapisano, da bi te morala jaz ali pa kdo ■ drug sedaj še dalje vzdrževati, ko imaš svoj poklic. Še so postave, še so sodnije. Nikjer ni to zapisano!" "I, seveda so še sodnije. In tudi postave so še. In tudi so še orožniki. A raje ne govorim o takih stvareh. Ljubše mi je, če greš po denar v blagajno ali pa v klet, kjer ga že imaš." "Klet, klet! Od kje klet, zakaj klet — kaj le imaš vedno s to neumno kletjo —" "Ali pa nastavi zopet mreže. Saj si bila vedno spreten ribič. Ali pa si ga preskrbi z oderuškimi obrestmi ali pa s pijačami, katere prodajaš ženskam. Ali pa s kupčijo človeškega mesa. Morebiti se ti tudi posreči s kakim starim ciganom ali kakim financarjem —" "Ti! ... Ali si popolnoma znorel ?" "Niti najmanj. Docela pameten sem. Ako se ti zopet enkrat posreči kak tak kapitalen plen —" "Jezus, Marija! Kdo bi kdaj cul te neumnosti —" "Ali ne bi smel?" "Kaj ne bi smel? Zaradi mene ves svet. Tvoja stvar, ako si ob pamet. A kakor so že ljudje —" "Kajne? In orožniki posebno še." "Orožniki, ka j pa mene brigajo orožniki, čeprav niso moji gosti? Stara, uboga žena sem, ki se pošteno in s trudom preživlja. A kar ti tu blebečeš, je pravcata norost! Ali si mar jedel strupene gobe ali volčje jagode?" "Čakam, da mi jih kvečjemu ti daš. A sanjal sem nekdaj nekaj, še kot deček: ti in Ster-melc sta govorila o nekih stvareh, o nekem ciganskem poglavarju, o nekem financarju — temu sta vedno dejala "zelenec" — o denarju, ki je skrit. Cekini. Dukati. Tolarji. Sanjal sem. Tu v tej hiši. Torej, daj, daj že! Dalje hočem. Škoda je časa. Ali pa bi me morebiti hotela odpraviti? Dvanajst tisoč goldinarjev. Dvanajst tisoč goldinarjev, glej, to je ceno: za enega cigana, za zelenca, za toliko zlomljenih tilnikov, za toliko telesnih plodov, za moje ime. . . Dvanajst tisoč goldinarjev — ali hočeš? Prihodnjič bo petnajst. . ." * * * Tako se ne more nadaljevati. Nekaj se mora zgoditi. Odkri-žati se mora tega nadležnega izsiljevalca, a ne s svojim denarjem. Da bi potem zopet prišel in na večnost jo molzel in vil! . . . Kdo ve? . . . Koliko? . . . Od kdaj? ... On sam?. . . Nekaj se mora zgoditi. — "Ti, Ljubica!" "Kaj je?" , "Oni, na, že veš, kateri. . . j Zdi se mi, da ima resne namene s teboj." Ljubica se je veselo zasmeja-la. "Bodo že pravi nameni! . . . Hlače. To že poznamo." "Ne, ne, brez šale." Horva-tička se je zaupljivo približala in hripavo šepetala. "Ker sva že enkrat tako v miru skupaj. Saj se spoznaš, glej, Ljubica. Ni treba, da bi ti natresala peska v oči .ničesar ti ne prikrivam. Saj veš, kako je z njim, veš tudi, kako je z menoj. . . Nu, kakor se pač dogaja v življenju. Le sama sebe poglej. Neumnost se kaj rada pripeti. Eno noč veselja in do konca svojih dni se za to pokoriš. . . Ježeš, na, čemu mora biti človek mlad in lep in še povrh vdova po starem možu, a ne nuna? Torej Ljubica — a sedaj si zopet Berta — ako bi res prišel s tako stvarjo in bi menil resno, jaz ne bi rekla ne." Berta je poslušala povešene glave. Igla se je svetila. Debeli maček je predel. Saj je že sama mislila na to. Gospa inženirjeva! Gostilničar-ka pri Konfinu! Mnogo tajin-stvenega denarja v ozadju. In poštena postati in priti do svojih človečanskih pravic, nekam spadati po vseh ostudnih letih sramote. . . Ga privabiti, ga uloviti, globoko mu zasaditi želo v meso, to bi si že upala. Saj je tekal povsod za njo, jo zalezoval ta zopern človek. A potem je videla pred seboj podobo onega drugega, onega močnega z višav, tako enakomerno vzraščenega, s tistimi njegovimi gospodovalnimi očmi in tisti njegov lahak korak, z vse premagujočim prijemom in omamljajočim glasom. . . Dvakrat, trikrat v svojem ostudnem življenju je bila zaljubljena: a vsakokrat razočarana, opeharjena, zasramovana, zavr- žena. Nikdar več v svojem življenju ne bo svoje duše navezala na tako moško žival. In tudi je svojo zakletev držala do tega poletja. Je jemala, ne da bi dajala, dajala, ne da bi jemala. In sedaj? . . . A ne, zaljubljena, zatelebana ni. Ugaja ji, tale grofovski lovec. Tega bi poročila, da, tega. ko bi hotel. Na mestu. In vodila bi mu skromno gospodinjstvo in bila ž njim v koči, v samotni koči gori v gozdovih. . . Ko bi se tako vračal s svojih napornih poti in bi ga ona sprejela tako po celem dnevu poželjenja. . . To se pravi, ko bi mogla le vzdržati. Ni bila več vajena. In po izčrpani igri bi si najbrže zopet želela k stari navadi. Imela je že izkušnje s tem. Enkrat jo je bil nek častnik, nek poročnik, zavlekel doli v Bosno v svoj han k medvedom in volkom. Osem dni je bilo nebeško lepo. Deveti dan ji je postalo d0 smrti dolgčas, deseti je že šla proti Sarajevu in od tam nazaj v Slavonijo. A lovec je bil tudi drugačen nego ta gospod inženjir, ta pan-kert, bodoči gospodar na Konfinu. Spočetka se ji sploh ni tak dozdeval. Sedaj se je kar zgražala pred njegovo vsiljivostjo, pred njegovo podlo pože-ljivostjo, pred njegovim razora-nim, pegastim, mozoljčastim dijaškim obrazom. Poznala je to vrsto. "Ne rekla bi ne," je nadaljevala Konfinka. "Glej, tebe sem se privadila. Saj sem tvojega očeta, Bog mu daj večni mir in pokoj, dobro poznala. Sem obenem s tabo preživela nesrečo tam zunaj, sem ga položila na pare in pri njem zmolila oče-naš. Saj sem tudi jaz, proti svoji volji, nekoliko kriva njegove smrti — na — da — na vsej stvari nad njim in nad teboj — a vse sem storila v dobrem namenu, a se je pač spre- vrglo, kakor se človeku sprevrže. In z eno besedo, kakor te sedaj poznam, bi ti bila za stvar. Ti bi bila prava za moje mesto. In zato tudi pravim: ne bi rekla ne." Berta je dvignila temni pogled. "A vse se mi tako dozdeva, kakor da ste že enkrat dejali. In ne radi kake take resne stvari. Tedaj, ali se spominjate?" "Tedaj!" Stara je omalova-ževalno zamahnila z debelo roko. "Tedaj, veš. . . Tedaj! . \ . Tedaj je bilo vse kaj drugega. Tedaj te nisem še tako dobro poznala. In — in ravno tisto brez resnosti in zakona — tega namreč nisem mogla trpeti. Ne med teboj in njim. Baš med vama dvema, ali razumeš? . . . Tisto me je bilo razjezilo, pa sem se tako prenaglila. . . Kar si tedaj morebiti slišala, mi ne smeš očitati. Moj Bog, saj veš, stara uboga ženska z vsemi skrbmi. Je že čas, da pride namestnica in zame večni mir." "Vaše skrbi! Dobro idoče podjetje, — mladi gospod ima že službo. . . Take skrbi bi tudi jaz rada imela, ako ne bi. . ." Horvatička je prisluhnila, slutila in hitro pričela v drugo [smer. "Da, prav praviš, ko ne bi, ko ne bi. Dobra obrt, da, , dobra obrt. Ko ne bi bilo še ene in druge stviri poleg, draginje, 1 davkov, na stotine drugih sitnosti. . . Otroci stanejo denarja, denarja in še enkrat denarja, ljuba moja. . . "To vem. Človek mora zaslužiti, varčevati, delati. Ni vsaka--" Spravila je šivanje, ga odložila ter vzela drugo. "Kaj si hotela reči, da ni vsaka —" "Hotela sem reči: ni vsaka tako srečna, da bi poznala svojega očeta. . . In vsak oče se ne