Abb. postaS* i Zp°pT Gena 50 lir TRST, nedelja 8. marca 1964 Leto XX. - Št. 58 (574i) fotoni z' deWfaffljo Moro sprejel pred-misOVske sindikalne se, Guidi in Cruciani. Raz! Vpr s to delegacijo j« tra, Osmi marec \enavaden razpis T\ ne 30. januarja je v štev. 11 5 rednega dodatka k " 'Uradnemu listu ministrstva prosvete izšel razpis prostih mest na srednjih in z njimi izenačenih šolah v Italiji. Med takimi razpisi smo prvič po letu 1945 zagledali na straneh 35, 39 in 44 tudi prosta mesta za slovenske srednje šole v Trstu in Gorici. Za slovenski učiteljišči v Trstu in Gorici se razpisujejo naslednja mesta: po eno za ravnatelja šole, po eno za profesorja slovenščine in zgodovine, profesorja italijanščine, profesorja latinščine in zgodovine, profesorja filozofije in pedagogije in profesorja matematike in fizike, torej skupaj po šest stalnih mest za vsako šolo. Za slovenski znanstveni licej v Trstu se razpisujejo naslednja mesta; eno za ravnatelja in sedem za profesorje, in sicer za slovenščino in latinščino dve mesti, za filozofijo in zgodovino eno, za matematiko in fiziko eno, za naravoslovne vede eno, za angleščino eno in za risanje eno mesto — vsega skupaj torej osem stalnih mest. Nimamo ničesar proti razpisovanju prostih mest na slovenskih šolah, ravno nasprotno, veseli smo vsakikrat, ko ugotovimo, da se je nekaj premaknilo iz — rekli bi — že skoraj začaranega dremanja po uradih, ki naj bi na podlagi osnovnega zakona za slovensko šolstvo reševali njegovo problematiko. Vendar moramo pripomniti, da smo si v pričakovanju, da se uveljavijo posamezni členi zakona za slovensko šolstvo, še najmanj mogli misliti, da bomo prej zagledali prosta mesta kakor pa odloke o uzakonitvi posameznih slovenskih šol. Običajna pravna pot je taka, da se šola najprej ustanovi z odlokom, nato ali pa istočasno se ji določi predmetnik in na podlagi tega predmetnika m števila kurzov na šoli se določijo stalna in ostala mesta. Ko je šola tako urejena, se razpiše natečaj za stalna mesta. Zato je razpis za prosta mesta na imenovanih slovenskih srednjih šolah nenavaden, da ne rečemo naravnost sumljiv, ker nehote zbuja v nas sum, Protest žrtev nacizma v Bonnu BONN, 7. — Predstavniki organizacije, ki združuje žrtve nacizma iz dvanajstih držav, so predložili bonski vladi oster protest v zvezi z načrtom zakona, ki predvideva odžkodnino tistim nemškim državljanom, katerim so bile °d' vzete nepremičnine, ki «so jih kupili« od Židov, in od drugih žrtev nacističnega terorja med tretjim rajhom. Načrt zakona je vlada nedavno predložila parlamentu v odobritev. V protestu se poudarja, da bi o-menjeni zakon pripeljal do absurda, ker bi priznaval odškodnino tistim, ki so zavestno izkoriščali nacistično preganjanje, da odvzamejo Židom njihove nepremičnine. Se bolj, odškodnina, ki je. predvidena, bi v mnogih primerih presegla zneske, ki so se ponudili ali priznali žrtvam nacističnega preganjanja. da nima sedanja vlada nič boljših namenov s slovenskim šolstvom in njegovo ureditvijo kot prejšnje, če je razpis za prosta mesta na slovenskih šo-lah prišel skupaj z razpisom za vse srednje šole v Italiji, sklepamo, da ni namenjen posebej za slovenske srednje šole in za njihove profesorje, temveč da se lahko poteguje za eno ali za drugo prosto mesto na imenovanih šolah katerikoli profesor, ki ni tudi deslej učil na njih ln ima za to pogoje. Slovenska manjšina zahteva, da se morajo vsi natečali za prosta mesta na slovenskih šolah izvršiti pred komisijami, ki popolnoma obvladalo slovenski jezik. Sodimo, da je taka zahteva popolnoma upravičena, če pomislimo, da bo moral vsakdo, ki se bo usposabljal na natečaiih, učiti nato slovensko mladino v čistem in lepem knjižnem in slovnično pravilnem slovenskem jeziku že danes nismo in ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi, ki učiio na slovenskih šolah pa slabo obvladajo slovenski knjižni jezik in se n’č ne trudijo, da bi se v njem spcpolnili, kako bomo šele nezadovoljni, če se bodo naenkrat pojavili na slovenskih šolah ljudje, ki so bili doslej popolnoma odmaknjeni ne samo od nje, temveč tudi od slovenske sredine, pa če se tudi še priznavajo za člane slovenske etnične skupnosti. Je pa še druga stvar, zaradi katere in na katero mora slovenska manjšina paziti. Skr- J. U. (Nadaljevanje na 2. strani) Predstavniki CGIL so včeraj pojasnili predsedniku vlade svoje stališče v zvezi s sedanjimi težko-čarni v gospodarskem življenju dežele in zahtevali takojšnje ukrepe na področju nadzorstva nad cenami, davčne politike, kredita, kmetijstva, trgovinske mreže, investicij, državne industrije, prevoza, gradbeništva in izvoza kapltalov. Predstavniki CGIL so hkrati poudarili, da inflacija ni posledica povišanja mezd, ampak politike profita, in da je v tem trenutku važnejše pridobiti zaupanje delovnega ljudstva, kot pa zaupanje monopolističnega velekapitala. V Moskvi so šeie včeraj objavili govor Hruščova, ki ga je imel na sestanku prezidija članov CK KPSZ že več kot pred enim tednom. Verjetno bo vsebina govora marsikoga nekoliko presenetila, saj bo iz njega izvedel: da v Stalinovih časih kolhozniki praktično niso prejemali plač; da v SZ ni delavskih knjižic, ker je Stalin Leninovo željo po njihovi uvedbi onemogočil; da se nove organizacijske oblike dela, ki so jih uvedli že pred dvema letoma, še niso uveljavile; da je treba uvesti načelo materialnega spodbujanja kot nagrado za količino in kakovost proizvodov; da je treba jemati u zgled ameriške kmetije zlasti po uvesti inšpektorje proizvodnje za njihove nasvete za najboljše izkoriščanje delovne sile in končno: uresničiti je treba načelo «kdor ne dela, naj ne je». Tudi ameriški predsednik je podal včeraj nekaj izjav. Za SZ je rekel, da bi bil zadovoljen razprav, ljati o nakupu nadaljnjih količin pšenice, čeprav ni proizvodov, ki bi jih ZDA mogle kupiti v SZ, da upravičijo dolgoročni trgovinski sporazum, ter je dodal, da v sedanjem trenutku ne vidi nobenega razloga za sestanek s Hruščo-vom ter da je zadovoljen s pogoji, v katerih vzdržuje sedaj odnose z njim. Pač pa je dejal, da bi se rad sestal z de GauUom in da ni globokih nesoglasij med ZDA in Francijo, ter da mu ni nič znanega o kakih posebnih de Gaullovih načrtih za jugovzhodno Azijo. Končno je rekel, da bodo ZDA počasi umikale svoje čete iz Južnega Vietnama. Na Cipru pa kljub odobritvi resolucije petih v VS OZN ne kaže, da se bo kriza tako gladko rešila. Včeraj je prišlo zopet do dveh spopadov, v katerih so Turki uporabljali celo oborožene buldožerje in strojnice ter odpeljali 40 Grkov kot talce, medtem ko so Grki o-svobodili 49 turških talcev. Očitno je, da ti neredi služijo turškim diplomatom kot pretveza za vztrajanje pri zahtevi za dejansko razdelitev otoka pa čeprav turški zu-nanjl minister trdi, da noče razdelitve temveč federacijo, t. j. da •mora že obstoječa federacija imeti geografsko podlago s pregrupiranjem Turkov in Grkov na ločena avtonomna področja.« — Tudi posredovalec, ki ga določa resolucija OZN, še ni imenovan, ker ni bilo doseženo soglasje prlzadetill držav. ljavljanja te politike. «Voditelji CGIL so hkrati izjavili, da današnje resnično vprašanje ni toliko v tem, da se ponovno ustvari zaupanje monopolističnega velekapitala, kolikor v tem, da se sprejmejo pomembni ukrepi, ki naj jih vodi palitična volja z namenom, da bi dosegli zaupanje velikih delovnih množic. V tem okviru je CGIL ponovila svoje zahteve v zvezi s priznanjem delavskih pravic, ki jih vlada že proučuje. «CGIL je vedno na razpolago vladi za nadaljnje stike v zvezi z razvojem položaja in z namenom, da bi odprta vprašanja rešili v korist dežele in velikih delovnih množica. Na vprašanje novinarjev, kakšen vtis so odnesli z razgovora, je Novella dejal, da je bilo srečanje pozitivno, kar zadeva metodo; kar pa zadeva rezultate, ga ni moč oceniti, ker je šlo le za obojestransko informacijo. Na vprašanje, kakšne perspektive se odpirajo po današnjem razgovoru, je Lama dejaš, da je perspektiva nadaljevanje dvostranskih razgovorov. Ko pa so novinarji vpraša. H Santija, kaj meni o rezulta-tih današn ega razgovora, je dejal: «To je težko reči; smo še-le na začetku, in je rato nemogoče že sedaj oceniti morebiten razvoj te pobude.« V Firencah se je danes začelo vsedržavno zborovanje PSI o agrarni politiki; zborovanje bo zaključil jutri tajnik stranke De Martino s svojim' govorom. Zborovanje je o tvoril namestnik tajnika PSI Brodolini, ki je pozdravil zborovalce in poudaril med drugim, da je PSI močno strnjena in da je nedavni razcep ni prizadel niti kar zadeva njeno organizacijo niti kar zadeva njeno borbenost. Brodolini je hkrati poudaril odločenost stranke, da izpelje do kraja agrarne zakone, ki bodo ((omogočili kmetom, da bodo dosegli svoje smotre«, Zborovalcem je poslal svoje pozdrave tudi podpredsednik vlade Nenni, ki je poudaril med drugim, da so vladni ukrepi glede kmetijstva šele prvi korak na poti izboljšanja življenjskih pogojev kmečkega prebi. valstva; v Istem duhu bo treba rešiti tildi vsa druga gospodarska in socialna vprašanja dežele v okviru načrtnega gospodar, stva, ob popolnem uveljavljenju ustave in nenehnem uveljavljanju načel svobode i,n demokracije, Za to borbo socialisti potrebujejo solidarnost in podporo vseh delavcev in vsega prebivalstva — je zaključil Nenni. Dežela Furlanija-Julijska krajina: meter ima, da bo 1 mislih imamo bližnje deželne volitve — zahtevali tudi našo soudeležbo in naš glas pri izvolitvi prvega sveta, ki bo vodil novo deželo. Naj bo torej današnji praznik posvečen tudi temu problemu, ki je za slovensko manjšino v Italiji velike važnosti, kot tudi vsem ostalim problemom, ki terjajo rešitve in od katerih je odvisen bodoči gospodarski, politični in socialni razvoj v deželi. Naša borba je borba vseh naprednih in delovnih množic in zato je dolžnost nas vseh, da smo v tej borbi vedno v prvih vrstah. Zato zaključimo današnjo besedo, posvečeno 8. marcu, c iskrenimi čestitkami vsem naprednim ženam v želji, da hi nam nove borbe in napori prinesli uspehov, ki bi zagotovili svetu mir, vsem ženam pa tisto mesto v družbi, ki jim pripada- Naj živi 8- marec, praznik vseh naprednih in demokratičnih žena! NEVA LUKEŠ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PREDSEDNIK VLADE SE POSVETUJE Z DELAVSKIMI SINDIKATI Predstavniki sindikalne organizacije CGIL pojasnili svoje stališče glede konjunkture Izredno oster napad agencije Tass na politiko Zahodne Nemčije Spričo revanšizma in šovinizma v Zahodni Nemčiji ni nobenega jamštva, da ne vstane nov Hitler - Dobro bi bilo izvesti preiskavo o zahodnonemški industriji - Podpis mirovne pogodbe je vedno nujna naloga MOSKVA, 7. — Agencija Tass je objavila (»pooblaščeno iz-Javo», v kateri komentira poročilo, ki ga je nedavno predložil Bundeetagu kancler Erhard. Izjava pravi tred drugim: «Spo. pad med Zahodno Nemčijo in Nemško demokratično republiko bi pomenil spopad med NATO in varšavskim paktom, in to bi pomenilo svetovno vojno.« Izjava obtožuje zahodnonem-ško vlado, da pot-''’-'-' sovjetsko zunanjo politiko, in nada ljuje: (»Poročilo zvezne vlade dokazuje, da je politična usmeritev Zahodne Neir-čiie ostala vedno ista: reviziia položaja, ki je nastal po drugi svetovni vojni. nasprotovanje mednarodnemu pomirienju in vzpostavitvi tre* n ega miru v Evropi. Revan-Slstični in militaristični program, ki ga vsebuje poročilo, o-čitno ne more prispevati k normalizaciji odnosov med Zvezno re-ubbko in 8oviet=ko zvezo tn z drugimi miroljubnimi država-mi» Izjava se takole nadaljuje: • Zvezna nemška reoublika je sedaj najbolj napadalna država in naibolj navdihnjena z avanturističnim duhom. Pri poživlianju revanšizma in šovinizma, ki vlada v Zahodni Nemčiii, ni nobenega jamstva, da n» bi vstal nov Hitler, ki hi razlagal ista nečloveška gesla, kakor njegov prednik. Nekateri odgovorni v Bonnu izsiljujejo- če nam ne bodo dali dostopa do atomskega orožja, ca bomo pripravili z lastnimi sredstvi. T.etno poročdo zahodnonem-ške vlade kaže. da se Bonn na vse moeoč« načine trudi, da bi j spremenil Bund(*sv’ebr v naimoč-netftn vojsko Zahodne Evrope. | Medtem ko je Hitler potrošit 90 milijonov mark. da ie snrnžil drugo svetovno vnmo. iih -e Zahodna Nemčija že potrošila 150 za vojne prinrave*. Agenetla Tass oravj dalje: »Zelo umestno hi bi’o za rrrr in varnost v Evroni. izvpsti oreisknvo o zahodnonemški industriji, ki kakor sp ie nedavno zvedelo — izdeluje raketne izstrelke v vojaške namene. Da se zajamči evropska varnost, bo treba zmanjšati vojno moč Zahodne Nemčije, ki se je ogromno razvila s kršitvijo štiri-stranskih sporazumov. Ne more biti prave sprave med Vzhodom in Zahodom, ne da bi rešili z mirovno pogodbo nemško vprašanje. Tudi položaj v zahodnem Berlinu je skrajno nevaren za mir v Evropi. Voditelji v Bonnu delajo vse, da bi onemogočili pogajanja za sporazum o propustnicah v Berlinu, medtem ko je božični sporazum pokazal, da je načelo razgovorov med Nemci, za katero se zavzema Nemška demokratična republika, realistično in koristno*. • Podpis nemške mirovne pogodbe na podiagi normaliziranja položaja v zahodnem Berlinu je še vedno nujna naloga. Trditve Bonna, da predstavlja vso Nemčijo, so absurdne. Obstoj nemške demokratične republike se ne more ignorirati. Številne države so jo priznale in druge se pripravljajo na njeno priznanje. Priznati Vzh. Nemčijo pomeni okrepiti mir v Evropi in hudo udariti po bonskem militarizmu in revanšizmu. Ne priznati Vzhodne Nemčije pa pomeni, zavestno ali ne. krepiti iluzije revanšistov z njihovimi nevarnimi načrti proti Nemški demokratični republiki. Toda spopad med obema nemškima državama bi pomenil spopad med NATO in varšavskim paktom, in to bi pomenilo svetovno vojno*. Izjava zaključuje z besedami: • Vlada nemške zvezne republike mora Dovzeti pravilen nauk iz preteklosti in prilagoditi svoio politiko temeljnim spremembam na svetu v korist miru, razorožitve in miroljubnega sožitja*. MINISTER ZA ZDRAVSTVO OB 8. MARCU Poziv ženskam in materam ZZBJ obsoja nacistično obrekovalno kampanjo BEOGRAD. 7. — Predsedstvo zveznega odbora Zveze zdrireni borcev Jugoslavije ;e na damaš-nji seji odločno obsodilo, protijugoslovansko obrezovalno gonjo v Zahodni Nemčiji. Ogorčenje jugoslovanske javnosti je izraženo v protestnem pismu, ki ga je predsedstvo poslalo zahodnonemški vladi. Seja je bila sklicana v zvezi z nedavno prijavo zahodnonem. škega advo ata Schoettlerja proti podpredsedniku republike Aleksandru Rantsoviču, ki je samo Člen v verigi sistemafčine obreko-valne gonje, ki se že dlje časa vo. di v. Zahoctoi Nemčiji »roti. Ju* gos.laviji in njeni narodnoosvobodilni borbi. Na šeji so bili prikazani dokumenti, ki dokazujejo-, kako je - hitlerjevska soidatesSca med okupacijo na ukaz v.rljovpe komande ravnala z Jugoslovan-sk l m nrmm. t**™«***g RIM, 7. — Minister za zdravstvo Mancini je objavil ob prazniku osmega marca proglas italijanskim ženskam, v katerem med drugim poziva vse italijanske ženske in vse matere, naj se v celoti zavedajo kampanje za cepljenje proti otroški paralizi, ki se prvikrat v Italiji izvaja v takem obsegu. «2 vašim sodelovanjem, italijanske ženske, menimo, da bomo mogli doseči od našega naroda, kar se je že zgodilo v drugih državah sveta. V ZDA, kakor tudi v Sovjetski zvezi, na Švedskem kakor v CSSR, povsod, kjer se je v veliki meri izvajala metoda cepljenja s Sabinovim preparatom, se lahko reče, da je vprašanje polio-mielitisa sedaj skoraj rešeno. V Italiji pa je še vedno vir žalosti za številne družine. Usoda italijanskih otrok je še vedno izpostavljena nevarnosti te bolezni, ki vsako leto terja še vedno preveč žrtev med njimi*. • Zaradi tega ne more ženskam in materam uiti važnost te kampanje, ki jo je začelo ministrstvo za zdravstvo prvega marca in pri kateri sodelujejo vse organizacije, ki skrbijo za javno zdravje, od vsedržavne ustanove za materinstvo in o-troke do sindikalnih organizacij. Med temi so v prvi vrsti vse ženske organizacije, katerim gre na današnji dan moje osebno priznanje za njihovo vsakodnevno obširno delo za srečen izid naše kampanje. Mislim, da lahko na ta način tolmačim tudi zahvalo staršev, ki so pri tem delu dobili dragoceno pomoč za cepljenje njihovih otrok. En teden po začetku kampanje in ob priložnosti ženskega praznika, lahko napravimo prvo pozitivno bilanco te kampanje proti polio-mielitisu: odstotek cepljenih o-trok potrjuje naše upanje v u-speh operacije Sabin*. ■BcaaiiijjSlenske, predvsem BREZ BISTVENIH SPREMEMB Izidi občinskih volitev na Koroškem Socialistična stranka 1119, ljudska 640. liberalna 279, komunistična pa 15 mandatov - Slovenci so nmtdpali s krajevnimi listami samo v 21 občinah in prejeli 37 mandatov, v ostalih občinah pa so glasovali za slovenske kandidate socialistične ali pa ljudske stranke CELOVEC, 7. — Kot poroča v svoji včerajšnji številki •Slovenski vestnik*, so bili izidi občinskih volitev 1. marca t.l. na Koroškem sledeči: Socialistična stranka Avstrije —■ 101.884 glasov in 1.119 mandatov Avstrijska ljudska stranka — 53.531 glasov in 640 mandatov Avstrijska liberalna stranka — 25.877 glasov in 279 mandatov Komunistična partija Avstrije — 3.809 glasov in 15 mandatov Razne krajevne in imenike liste skupaj — 24.887 glasov in 331 mandatov Kot poroča tednik 800 do 5.600 glasov), o »novo pridobljenih« mandatih pa je sploh talko govoriti, če pomislimo, da se skupno število mandatov zaradi 59, kolikor Jih Je (»izgubila« socialistična stranka, marveč za 165». List pravi dalje, da ima ljudska stranka absolutno večino sedaj v 26, liberalna pa v šestih občinah, medtem ko ima socialistična stranka ža sedaj zagotovljenih 88 županov v primerjavi s 87 župani leta 1948, kajti socialisti so v nekaterih občinah zgubili absolutno večino, zato pa so jo dobili v drugih. Glede slovanskih občinskih svetovalcev, ki sa bili v nedeljo izvoljeni, pa opokarja »Slovenski vestnik«, da so v vseh ostalih 24 občinah dvojezičnega področja koroški Slovenci glasovali za eno ali drugo večinsko stranko, t. j. za socialiste ali klerikalce ter da so bili v nekaterih občinah na listah socialistična stranke izvoljeni tudi številni zavedni Slovenci. List poudarja, da je »socialistična stranka pri teh volitvah jasno izpričala, da tudi v narodnostnem oziru odklanja nestrpnost in stremi za pomiritvijo ter enakopravnim sožitjem vsega prebivalstva Koroške«. Glede slovenskih kandidatov na listah avstrijske ljudske stranke pa navaja »Naš tednik — Kronika« občine Železna kapla, Bilčovs ln Ra-diše. Tudi ta list poudarja, da je slovenskih občinskih svetovalcev v občinah dvojezičnega ozemlja mno. go več, kot znaša število tistih, ki so bili izvoljeni na 21 krajevnih slovenskih listah. Glede Avstrijske vladne krize poroča »Slovenski vestnik«, da sta se socialistična to ljudska stranka že sporazumeli o programu nove vlade pod predsedstvom novega kane* lerja dr. Klausa, vendar pa dokončnega sporazuma še nista dosegli, tako da bo nova vlada imenovana šele prihodnji teden. Pri pogajanjih Je nsjvečja ovira vprašanje Habsburžanov, glede katerih socialisti zahtevajo jasno odločitev, da bi se zagotovil »notranji mir y državi.« Zato so zahtevali plebiscit, na katerem naj bi se Avstrijci glede tega izrekli; toda klerikalna stranka o tem noče nič slišati. Kongres FIOM RIMINI, 7. — Davi se je' začel v Riminiju štirinajsti vsedržavni kongres FIOM ob navzočnosti 594 delegatov ter predstavnikov ko* vinarskih sindikatov Francije, Sovjetske zveze, CSSR, Anglije, Madžarske, Belgije, Jugoslavije in Japonske. Navzoči so tudi predsednik Svetovne sindikalne zveze senator Bitossi in številne druge sindikalne osebnosti. Tajnik Pastorino je tvenem govoru omenil 60 let dela FIOM ter je še posebej pozdravil delegacijo kovinarjev, včlanjenih v CISL in poudaril, da je njih navzočnost značilna za novo ozračje v odnosih med sindikalnimi organizacijami. Po številnih pozdravnih govorih je glavni tajnik Trentini podal poročilo o delovanju FIOM za enotnost in za večjo oblast sindikata v tovar-nah in v deželi. Kongres se bo zaključil v sredo. matere, naj nadaljujejo pri tem delu. Starši, ki še niso poskrbeli za cepljenje svojih otrok, naj to takoj storijo, naj storijo, preden zapade koristen rok za prvo dozo, ker bi drugače še za eno leto izpostavili svoje otroke nevarnosti bolezni, ki jo hočemo vsi pobijati. Z željo, da bi ženska našla v družbi enako dostojanstvo z moškim, ki ji pritiče, zaključujem ta svoj poziv z upanjem, da bo sodelovanje, na katero pozivam, moglo imeti uspeh, ki ga skupno pričakujemo: konec nevarnosti poliomielitisa pri u- Nenavaden razpis (Nadaljevanje s 1. strani) beti mora, da ne bo prišlo do krivičnega ravnania z oseb-jfm, ki je že od vseh počet-kov po letu 1945 na slovenskih srednjih šolah in ki povsem upravičeno pričakuje, da bo prvo imelo pravico potegovat' se za stalnost v službi na šotoh, k1er poučuje, in si izbolišati svo1 položaj, ki je še vedno na začetni stopnji in v npvjtfh prim«>rih celo z okr-n^mmi mečnimi oreiemM. Ped kratkim, in sloer z datumom 3 marca 1964. Je izšel reden Uradni Ust v katerem so zakonske določbe za usoo-soblj’no»tn° rm'te (ab‘l't°ri-jel "rineva osribto nem sv e men^v-e na J"žnem Tirol-sk-mi. Ne vemo sicer, po ka>o do'gem času se je nemški mmišml oosrerilo priti do lastnega p^sehnofra natečaja za te iznite. čut'mo pa. da za šoi»tvo odpovome oblasti ne r°vnelo enako z vsemi mani-Svn-iut v TtalVVl, pa čeprav je ena sama ustava ve'lavna za oa’n+no sfa'no prebivalstvo. P'ariji° morda nemška manjšina višie odmerjene davke ln drug« dajatve kakor slovenska da uriva zato posebne pravice, aH Je to morda posebna navada, ki *o prejema za svojo lo'ainost? Ciper Po dolgih pogajanjih je Varnostni svet OZN sprejel v sredo resolucijo, ki so jo skupno predlo-žili nestalni člani sveta (Brazilija. Maroko, Slonokoščena obala Norveška in BtSlivlja). Resolucija Ima osem točk in predstavlja kompromisno formulacijo neposrednega posega Združenih narodov v ciprske dogodke, da se doseže pomir-jenje in povratek k normalizaciji. Resolucija poziva obe skupnosti na otoku, naj ravnata z največjo umerjenostjo, članice OZ 7 pa poziua, naj se vzdržijo slehernega dejanja ali grožnje, ki bi mogli poslabšati stanje na otoku. Dalje poudarja resoluera, da bo ciprska vlada sprejela vse potrebne nove korake, da prenehajo krvavi incidenti na otoku. Poleg tega se priporoča ustanovitev miroljubnih sil OZN na Cipru, ki bi delovale na otoku tri mesece. Za sestavo teh sil in za imenovanje njih poveljnika bo skrbel platini tajnik OZN. kateremu bodo sile odgovorne. Poprej pa se bo posvetoval z vladami Cipra, Grčt-e, Turčije in Velike Britanije. Poveljnik. teh sil bo daial poročila o delovanju glavnemu tajniku OZN, in ta bo neposredno obveščal v i:m Varnostni svet. Priporoča se tudi, naj tajnik OZN imenuje posredovalca, ki bo posredoval pri predstavnikih obeh etničnih skupin na Cipru za miroljubno rešitev spora. Strelke za varnostne sile bodo poravnale ciprska vlada in vlade sodi naših otrok*. Hruščov poudarja načelo plačevanja po učinku dela Težili je treba tudi po uresničenju načela «Kdor ne dela, naj ne je» Stalin je hotel likvidirati sovhoze - Uvedba delavskih knjižic MOSKVA, 7. — Včeraj so objavili govor, ki ga je imel Hruščov 28. februarja na sestanku prezidija centralnega komiteja KP SZ v Moskvi v zvezi s kmetijstvom. Hruščov je med drugim izjavil, da so se zaradi odkupnih cen kmetijskih pri. delkov gospodarski pogoji- za razvoj kolhozov temeljito menjali Dodal je, da sedanje cene omogočajo, da se kolhozi in sovhozi upravljajo na ekonomski podlagi in omogočajo boljšo plačo delavcem. Hruščov je govoril o politiki cen, ki jo je vodil Stalin in ki je nasprotovala sovhozom in kolhozom. Izjavil je, da v tistem času večina delavcev v kolhozih praktično ni dobila plač. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so bile tako nizke, da kolhozi niso mogli iz izkupička določiti zneskov za lastno vzdrževanje. , Sporočil je, da je Stalin leta 1953 ustanovil komisijo za razvoj živinoreje. V tej komisiji sta bila poleg Hruščova še Mikojan in Igna-tov. Pripravili so precej skromne predloge (zvišale naj bi se cene za odkup mesa, mleka in drugih pridelkov), da se poveča materialno zanimanje kolhoznikov. Stalin je zavrnil ta načrt in trdil, da je pravzaprav potrebno zvišati davke kolhozom in kolhoznikom na 40 milijard rubljev. Skupni dohodki kolhozov pa so tedaj znašali le 42 milijard rubljev. Tudi za sovhoze ni bilo nič bolje. Cene so bile tako nizke, da ni bilo mogoče nobeno donosno upravljanje. «Stalin, je nadaljeval Hruščov, je malo pred svojo smrtjo predlagal celo likvidacijo sovhozov, in naj se vsa zemlja izroči kolhozom, trdeč, da sovhozi niso donosni, ker so preveč bremenili finančno ministrstvo. Vprašanje pa dejansko ni v gospodarski strukturi sovhozov, temveč v njihovih proizvodnih cenah. Z velikimi napori je bilo moč Stalina prepričati, da je ohranil sovhoze. Danes je vsekakor položaj drugačen in cene o-mogočajo donosno gospodarstvo. Ce so še kmetijska področja, ki imajo primanjkljaj, ni to odvisno od nizkih cen, temveč je to krivda organizatorjev. Ta vprašanja je treba organizacijsko in tehnološko rešiti.« Hruščov je poudaril, da je pri, gradttvi nove družbe potrebno skupno z moralnim spodbujanjem skrbeti tudi za materialno spodbudo. ki naj omogoči pospešitev ustvaritve materialnih in tehničnih temeljev komunizma. Dodal je, da je treba zagotoviti višje mezde tistim, katerih delo je bolj učinkovito in ki ustvarjajo večjo ,, „*„nr; '■količino proizvodov z manjšimi stroški in sredstvi in ki več prispevajo h graditvi nove družbe. Pripomnil je, da je treba pogumno uvesti načelo materialnega spodbujanja kot nagrado za količino in kakovost proizvodov. ((Boriti se moramo, je dodal Hruščov, proti egalitarizmu in spoštovati načelo mezde po delu.« Poudaril je dalje, da je borba za višjo produktivnost dela skrajno važna .zadeva. Omenil je, da so si pri reorganiziranju kmetij- MllllllllllllllllllllltlflllllMIMIIIIIIIIIMIIIIIIIttimtllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIimiHIlllMllltllllllllllllMIIIIIHIIIIItlMIHinitimUllMIIIIMmllllimilltlltHIItllHniMIIIHMm Ben Bela v Srbiji V Titovem spremstvu si je ogledal tovarno kablov v Svetozarevu in elektronsko industrijo v Nišu - Dunes bo alžirski predsednik gost Sarajeva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Na poti Srbiji je predsednik republike Alžirije Ben Bela v spremstvu predsednika republike maršala Tita obiskal danes Niš in Svetozarevo, kjer si je ogledal elektronsko industrijo in muzej Cele Kula v Nišu in tovarno kablov v Svetozarevu. Kljub hladnemu vetrovnemu vremenu s snegom je predsednika na vsej poti pozdravljalo številno prebivalstvo in mu izkazovalo svoje simpatije. V govoru na zborovanju, ki so ga organizirali delavci elektronske industrije v Nišu, je Ben Bela izjavil, da se alžirska delegacija v Jugoslaviji počuti kakor doma in da sta Jugoslavija m Tito napisala najlepše strani zgodovine, časti, hrabrosti in dostojansjva Ko je govoril o prijateljstvu narodov Alžirije in Jugoslavije, je sdružltve občin ni zmanjšalo le za Ben Bela obljubil, da Alžirija ne bo nikdar pozabila, da je tila Jugoslavija prva evropska država, ki je odločno podprla pravično se-derr-le’no osvobodilno borbo alžirskega ljudstva. Alžirski predsednik je visoko ocenil delovanje Jugoslavije na mednarodnem področju v korist miru in za razvoj ter sodelovanja med narodi in dejal, da se Alžirija v povojni izgradnji poslužuje izkušenj Jugoslavije, podobno kot so se alžirski borci med vojno posluževali izkušenj borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije proti okupatorju. Predsednik Tito se je zahvali za tople in prijateljske besede Ben Bele in prisotnim delavcem na kratko orikazal osvobodilno borbo Alžirije in njene napore, da si zgradi resnično ljudsko demokracijo. Tito je dejal, da se h,i Jugoslavija ne le veselila uspehov prijateljske Alžirije, temveč da ji bo po možnosti tudi pomagala. Obisk alžirske delegacije bo, po besedah Tita, velikega pomena za nadaljnji razvoj odnosov med o-bema državama, katerih prijateljstvo je bilo skovano v borbah in zapečateno s krvjo na raznih bojiščih. jutri bo predsednik republike Ben Bela s svojim spremstvom ob.skal Sarajevo. Stud'jska delegacija Fronte narodne osvoboditve Alžirije, ki je gost Zveze komunistov Jugoslavije, je danes s člani CK ZKJ nadaljevala razgovore o vlogi in osnovnih aspektih delovanja Zveze sindikatov Jugoslavije, o sistemu delavske samouprave, o načelih gospodarskega razvoja in krepitve socialističnih družbenih odnosov. Člani alžirske de’egaeijc so se seznanili tudi z aktualnimi vprašanji mednarodnega delavskega gibanja. vodnih stroško-v ter glede najboljšega izkoriščanja delovne sile. Dodal je, da se mota nekaj takega zgoditi tudi v Sovjetski zvezi. Na koncu je Hruščov podprl predlog za ponovno uvedbo delavskih knjižic in je omenil, da jc že leta 1919 Lenin podprl to pobudo. Toda, na žalost se je to njegovo načelo prekršilo. Stalin je ostal vedno Stalin. Ko je prevzel vodstvo partije, se je povr-nil k stari karti o delu, ki je bila policijski inštrument. »Potrebujemo dokument, je dodal Hruščov, ki naj kakor zrcalo odraža delovno življenje vsakogar in iz katerega bo moč videti, kaj vsak. do s svojim delom prispeva h gra. ditvi komunizma. Sedanja legitimacija nam ne dopušča, da bi videli, kakšno je zadržanje njenega lastnika do dela. Ko se bo uvedel ta novi sistem, bo naša borba za uresničenje načela «Kdor na dela, naj ne je«, postala bolj realistična. Pravica vseh je, vedeti, kaj kdo dela in s kakšnim denarjem živi.# Novi spopadi na Cipru stva «izposodili nekatera načela,« ki se uporabljajo na ameriških kmetijah. Pripomnil je, da je pri tem mislil prispevek znanosti kmetijstvu. Pohvalil je ameriško vodstvo kmetijstva in poudaril, da to dokazuje, da je to kmetijstvo konkretno in učinkovito. Dodal je, da 'je treba uporabljati vse naj-b jše dosežke sovjetske znanosti, P .tem pa ne zavračati dosežkov je znanosti. Omenil je tudi ve-4* možnosti za mehanizacijo na razhih sektorjih. Zatem je Hruščov poudaril, da je treba tistemu, ki več proizvaja tudi več nuditi. Poudaril je, da je partija v zadnjih dveh le. tih menjala organizacijske oblike dela. Kljub temu pa pogostoma ostaja vsebina dela stara in se ne prilagojuje novim načelom. S tem v zvezi je kritiziral številne osebnosti in jih pozval, naj popravijo pomanjkljivosti. Omenil je ameriške kmetije, kjer so inšpektorji nad proizvodnjo, ki jih plačujejo lastniki za njihove na-svete glede proizvodnje in proiz- NIKOZIJA, 7. — V Paphosu, 75 kilometrov jugozahodno od Nikozije, so Turki izvrtlll napad na trg, Predsednik je izjavil, da v loti podpira program gospodarske pomoči Latinski Ameriki, ki je kjer je bilo zbranih približno 2.000 i zn»n pod imenom »Zavezništvo za Grkov. Predstavnik vlade Je sporo-1 napredek«. Sporočil je, de bo 16. čil, da sta bila pri tem ubita dva marca govoril v Washingtonu na Grka, drugih pet pa jih Je bilo ra- ...... njenih. Razen tega so Turki odpeljali 40 oseb kot talce. Predstavnik je sporočil, da so Turki uporabljali med napadom oborožene buldožerje in strojnice, ki so jih bili postavili na minarete in na utrjene hiše. Nemudoma so tjakaj poslali angleške vojake, ki so dobili ukaz, naj uporabijo tudi orožje proti Tur. kom Baje je bil en britanski vojak ranjen. .----- Ciprski Grki so danes izročili mednarodnemu Rdečemu križu 49 Turkov, ki so jih držali kot talce. To izročitev je že včeraj napovedal predsednik Makarios in poudaril, da želi s tem prispevati k po-mirjenju na otoku. Kakor kažejo današnji dogodki v Paphosu, pa turški voditelji še vedno hujskajo na nerede, da bi onemogočili začetek pogajanj za normalizacijo. Davi so nastali neredi tudi v Kireniji in Ktimi. Med današnjimi neredi so bili ubiti trije Grki ln en Turk, okoli trideset oseb pa je bilo ranjenih. Turški zunanji minister Erkin Je izjavil, da Turčija ne zahteva razdelitve otoka in tudi ne odhoda Turkov z otoka, temveč «hoče federacijo, in ne misli sprejeti drugačnih rešitev«. Dodal je, da (»mora že obstoječa federacija imeti sedaj geografsko podlago s pregrupi-ranjem skupnosti na ločena avtonomna področja«. V New Yorku je tajnik OZN sporočil, da bo v najkrajšem času dobil odgovor od vlad, ki jih je zaprosil naj prispevajo pri sestavi mednarodne sile za Ciper. Dodal je, da bo vztrajal pri nevtralnih državah in državah Commonvveal-tha. U Tant je poslal danes vsem državam članicam skupno pismo s pozivom, naj kolikor mogoče hitro in velikodušno finančno prispevajo za operacije OZN na Cipru. Po prvih ocenitvah bo ta operacija stala približno šest milijonov dolarjev za predvidene tri mesece bivanja varnostne sile na Cipru. U Tant omenja resolucijo Varnostnega sveta in dodaja, da se je izkazalo, da nekatere države ne bi zmogle vseh stroškov za pošiljatev in vzdrževanje svojih vojakov na Copru. Johnson o trgovini s SZ VVASHINGTON, 7. - Ameriški predsednik' Johnson je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da bosta njegova žena in bivši predsednik Truman odšla v Atene kot njegova osebna predstav-nika na pogreb kralja Pavla. držav, ki bodo dale na razpolago svoje vojake. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Edinole glede pošiliatve varnostnih sil na otok so se sovjetski, francoski in češkoslovaški delegati vzdržali. Sovjetski delegat je izjavil, da SZ načelno nasprotuje pošiljatvi tujih čet na Ciper, če va se že pošljejo, naj bodo pod neposrednim nadzorstvom Varnostnega sveta in ne glavnega tajnika. Dodal je. da ne bo glasoval proti celotni resoluciji, sna izrecno željo ciprske vladen. Spreleta resolucija se sicer zavzema samo za odstranitev posodic nastalega stanja, ne r>a vzrokov, vendar pa predstavlja osnovo vsaj za začetne korake za reševanje te izredne ostre krize, ki je polna nevarnosti za m-r. Zahteva ciprske vlade, dn mora vsak sklep Varnostnega Sveta vsebovati tudi 'zrecno obvezo Gr*'je Turčije in Velike Britanije, da ne bodo uporabljale sile ali izvršile kakršnih koli napadalnih delani proti ciprski republiki, ter iam-stva za ciprs7'o neodvisnost in celovitost, ni bila sprejeta zaradi nasprotovanja Turčije in Velike Britanije. Vendar na so tako v Nikoziji kauor v Atenah pozitivno spreieli resolucijo. Ciprski predsednik Makarios je ocenil resolucijo kot uspeh v prvi etapi boja Cipra na mednarodnem področju. Mnenja je. da soreietn resolucija ne zagotavl-a in tudi ne more zagotoviti tudi rešitve ciprskega spora. Ko se je obrnil na Varnostni svet, je bil njegov glavni namen preprečiti vojaško intervencijo od zunaj. Ta namen ie sedaj dosežen, in Turčija ne more več groziti z intervencijo sklicujoč se na londonski in zuer-š'-i sporazum o Cipru, ro mnenju Ma-kariosa ie glede teh sporazumov, ki so bili vsiUeni Cipru pred petimi leti OZN zdaj sprejela stališče, da jih je treba nujno razveljaviti. Ne glede na drugačno tolmačenje resolucije v Ankari in Londonu, že samo dejstvo, da se_ je našla kompromisna čeprav začasna rešitev, pomeni velik usneh za Združene narode in ponovno uveljavitev načela, da sc mednarodni spori ne smejo reševati s silo. Ženeva seji Organizacije ameriških držav Glede trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo je Johnson v zvezi s predlogom sovjetskega podpredsednika Kosigina izjavil, da bi ZDA zelo rade proučile možnost dolgoročnega trgovinskega sporazuma s Sovjetsko zvezo. Dodal je( da Sovjetska zveza že kupuje a-meriško žito, in če bi želele nadaljnje količine pšenice, ali kaj drugega, bi bil zadovoljen diskutirati o zadevi s sovjetskimi predstavniki. Po njegovem mnenju pa skoraj ni proizvodov, ki bi jih ZDA mogle kupiti v Sovjetski zvezi, da opravičijo dolgoročni trgovinski sporazum. Zatem je predsednik izjavil, da bi bil zelo zadovoljen sestati se i de Gaullem, če bi mogli doseči sporazume, ki bi biji zadovoljivi za obe strani. Dodal je, da je mne-i nja. da ni globokih nesoglasij med Francijo in ZDA, ih da mu ni nič znanega o kakih posebnih de Gaul-i lovth načrtih Za Jugovzhodno A-zijo, čeprav so o nekaterih platel} položaja na tem delu sveta raz» pravljali s predstavniki francoske • vlade. .fy,.., ,.*r _ i - ri •iiMiHiiiiiiiiiiimHiHmiiniiiiiiiMiiiiiiimimMnmMiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiMtiniiiiitiiiiuitiiiiitii PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH 18-letni Andrej Soklič prvak SFRJ v slalomu Pre$M«č«ije: vsi štirje favoriti diskvalificirani Medtem ko se razgovori v Ženevi nadaljujejo, je sovjetski zunanji minister Gromiko izjavil v intervjuju elzvestijam», da je potek razgovorov popolnoma negativen in da ni dovolj trdih besed, da bi mogli označiti delo konference, če se upoštevajo dosedanji rezultati. Gromiko je izjavil, da zaradi nepopustljivosti zahodnih držav ni bil do danes dosežen sporazum o nobenem vprašanju. Vendar pa se te Gromikove besede niso čutile pri nadaljevanju razgovorov v Ženevi, kjer poteka delo po starem tiru. Voditelj a-meriške delegacije Foster je medtem odpotoval v Washington, kjer je izjaoil, da Gromikove besede niso utemeljene, ker da se je v Ženevi vendarle nekoliko napredovalo. Na predlog nevezanih držav, ki sodelujejo na .' ženevski konferenci, pa sta se novi voditelj ameriške delegacije in roditelj sovjetske delegacije sporazumela, da bo r ponedeljek neuradna seja, kjer se bodo skušali sporazumeti o delov nem sporedu konference. Prednost neuradne seje je v tem, da se o njej ne pišejo zapisniki, tako da imajo delegati večjo možnost, do kraja povedati svoje mnenje. V glavnem prevladuje mnenje, da so vsaj delni sporazumi mogoči in da sta se stališči obeh strani v marsičem približali. V okvir prizadevanj za sklenitev delnih sporazumov spada tudi nori načrt poljske vlade, ki ga je zunanji minister Rapacki obrazložil r četrtek na tiskorni konferenci. Načrt so r obliki spomenice že poslali prizadetim vladam, vendar pa ga ne bodo še predložili ženevski konferenci, dokler se ne zaključijo posvetovanja z omenjenimi vladami. Načrt predvideva »zamrznjenje* jedrskega orožja na ozemlju Poljske, CSSR in obeh Nemčij. Dalje predlaga načrt nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta. Načrt določa, da se »zamrznjenje* nanaša na vse vrste jedrskega orožja ne glede na način njegove uporabe in pre-važanja. Države, ki imajo oborožen e sile na ozemlju, ki bo podvrženo ‘zamrznjenju*, se bodo morale obvezati, da ne bodo nu tem ozemlju proizvajale jedrskega o-rolja, da ga ne bodo uvažale ter na tem ozemlju izročale drupim državam in tudi ga ne bodo sprejemale od drugih držav. V vede naj se primeren sistem nadzorstva in jamstev, da se zagotovi izvajanje prevzetih obveznosti. Nadzorstvo se bo izvajalo « to-varpah, ki se uporabljajo za proizvajanje jedrskega orožja. Da se zagotovi izvajanje ostalih obveznosti, bo deloval sistem skupnega nadzorstva na železniških., cest- BEOGRAD, 7. — Na Popovi Sap, ki se je danes nadaljevalo prvenstvo Jugoslavije v alpskih disci. pUnah. V slalomu za ženske je zmagala Majda Ankete s skupnim časom 74"8. Drugo mesto je zasedla lanskoletna zmagovalka Krista Fanedl, s časom 81p"5. Tekmovanje moških v slalomu Je dalo nepričakovane rezultate. Prvi štirje etkmoValci z najboljšim časom, med katerimi je tudi lanskoletni zmagovalec Peter Lakota. $o bili diskvalificirani, ker so ob&li vratca, tako da je nepričakovano postal prvak Jugoslavl. je v slalomu 18-letni Andrej Soklič iz Tržiča s sVupnim časom 104”6. • • • STEIBIS IN ALLEGAU, 7. — Ludwig Lettner Je zmagal v smuku za prvenstvo Nemčije. Za njim sta se uvrstila Wolfgang Bartels in Fritz Wagnerberger. ST. JOHAN, 7. — Gerhard Nen-ning Je zmagal v veleslalomu avstrijskega Smučarskega prvenstva v alpskih panogah. Na drugo mesto se Je uvrstil Hugo Nindl, na tretje pa Karl Schranz. • • • MERIBEL LES ALLUIS, 7. — Jean Claude Killy Je pred Blanchar-dom in Melqu!ondom zmagal v slalomu in sl osvojil naslov franoo-skega prvaka. Snežne razmere ČRNI VRH NAD IDRIJO: 20 cm novega snega na 10 cm podlage; VOJSKO: 40 cm novega snega na 20 cm podlage; LOKVE: 20 cm snega, žičnica obratuje. ni h in rečnih križiščih, na mejah, v pristaniščih in na letališčih. Nadzorstvo bodo izvajale mešane paritetne komisije predstavnikov držav varšavskega in atlantskega pakta. Pridružili se jim bodo lahko tudi predstavniki drupih dr-žav. Države, katerih oborožene sil« so na ozemlju, ki bo podvrženo • zamrznjenju», si bodo lahko na periodičnih sestankih izmenjale vse informacije in poročila, ki bodo potrebna za izvajanje obveznosti. Poljska vlada je pripravlja na začeti razgovore s prizadetimi državami v ta namen in bo po* zorno proučila o*e konstruktivna predloge, ki bodo V skladu * obrazloženimi smotri. Mnenje polj ske olade je, da bi izoedba teh predlogov bila velike važnosti za varnost Poljske in vse Evrope sploh, ker bi brez najmanjše spremembe sedanjega odnosa sil prispevala k odpravi jedrske oboroževalne tekme. Italija V zvezi s protikonjunkturntini ukrepi vlade je predsednik vlade Moro začel posvetovanja s predstavniki delavskih sindikatov, da bi skušali doseči nujno potrebno sodelovanje med vlado in sindikati, in da bi ukrepi proti konjunkturi mogli postati učinkoviti. Moro je imel prvi sestanek s predstavniki sindikalne organizacije CISL v petek, v ponede* Ijek pa bodo na vrsti predstavniki Ul L, nato pa še CGIL in C1S-NA L. Zatem se bo Moro sestal še s predstavniki industrijcev, trgovcev in kmetovalcev. Po teh posvetovanjih pa bodo sledili no» daljnji ukrepi za premostitev ko- n ut n1 toi to Predstavi^zi CISL so v razgovoru s predsednikom vlade poudarili, da so sicer pripravljeni podpreti vlado v njenih naporih za premagovanje težkoč sedanje konjunkture, vendar pa so pripomnili, da je to njihovo sodelovanje možno le, če vlada uskladt te u‘ krepe s politiko gospodarskega načrtovanja, če odkloni vsakršen poskus blokiranja mezd in če se izogne posledicamki bi jih ti njeni ukrepi utegnili imeti na sedanjo raven zaposlitve (t. j., če ne bodo povzročili odpustov delavstva). Na pobudo PSIUP, liberalcev m misovcev je bila v sredo in četrtek v poslanski zbornici ponovno debata o zunanji politiki vlade, ki pa ni prinesla nobene b:* stvene spremembe v že znanih stališčih. Zunanji minister Saragat je ponovil glavne smernice zunanje politike vlade levega centra, desnica pa je zatrjevala, da se vlada odmika od tradicionalne italijanske zunanje politike zvestobe atlantskemu zavezništvu in da bo postopno zlezla na nevtra-listične pozicije, medtem ko ]* skrajna levica zatrjevala nasprotno, da tudi sedanja vlada ne V0, di drugačne politike od politike prejšnjih vlad in da se povsem podreja strateškim in taktičnim smotrom ameriške politike. Po sklepu mešane parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAl-TV bobo v kratkem spet izvedli televizijsko oddajo ePolitič-na tribuna«, na kateri bodo tajniki političnih strank imeli tiskovne konference in odgovarjali na vprašanja novinarjev; predstavniki raznih strank bodo razpravljali o perečih vprašanjih, hkrati P® bodo politiki, tehniki tn sindikati-iti razpravljali o določenih konkretnih vprašanjih. Mnogo pozornosti je prejšnji te' den posvečal ves italijanski t'5* tako imenovani aferi Ippolito. P°' vod temu je bila aretacija tega bivšega tajnika državnega odbora za atomsko energijo. Kakor J® znano, se /e afera začela lanskega avgusta, ko je tajnik PSD1 Saragat napadel italijansko jedrsko politiko, zgraditev treh »nerentabilnih atomskih električnih centralt tn še posebej delo državnega odbora za atomsko energijo in 0® obtožil razsipanja državnega denarja. Tedanji minister za industrijo Togm je odredil p reisku-vo, ki je trajala štirideset dni. Zadeta se je končala s tem da ie bil Ippolito proglašen za krivega-Policija mu je iz previdnosti odvzela potni list, in začela se J® sodna preiskava, ki je, trajala pet mesecev. Sodna oblast je preiskala celotno delo omenjenega odbora med triletnim «vladanjem Ippolitas Obtožnica, ki jo je proti lppolitu pripravil državni pravdnik, našteva številne poneverbe, potvorb* javnih aktov in zlorabljanje službenega položaja. Za vse te p** stopke predvideva kazenski zakonik kazen, ki gre od šestih do 25 let zapora Trdi se, da se peOI-Ippolito ni oziral na sklepe upravnega vodstva omenjene ustanove, da je privatno potoval na strošk* ustanove m da je samemu sebi o-dobril 30 milijonov na račun odpravnine, ko je bil razrešen doli-, nosti, da ni registriral subvenol kreditnih ustanov in da je t> imenu ustanove sklepal dogovore 1 družbami, s katerimi je imel P0" sredne tn neposredne osebne st i. Pri tem gre predvsem za dražbo «Archimedess, ki jo je tod" njegov oče. , Ippolito ie sedaj v zaporu in sodni postope.c se nadaljuje. Pričakuje se eden najdaljših in najbo*/ zapletenih sodnih procesov v zadnjem času. Baje bo na zatožj*0 klop prišlo še dr upih sedem obtožencev, katerih imena niso ®* znana. Prevladuje mnenje, da bo prišlo še do novih presenečenj »razkritij#« ZDA-Francija V odnosih med ZDA in PraJ‘I cijo je prišlo prejšnji teden dj> nadaljnje zaostritve. Na občner zboru Svetovne zdravstvene °r0f-nizacije v 2enevt je fzancoskl delegat zagovarjal sprejem t-n Kitajske v to organizacijo. />m* riški delegat se je temu odia® no uprl m dejal, da ta zahte!!. pomeni »izsivati oblast fll® skupščine Združenih nar0“ Predstavnik francoske vlade P je v Parizu izjavil, da bo Fr"j£ cij a skušala doseči sprejem Kitajske v Združene narode • v vse druge organizacije, ki * podrejena OZN. Pripomnil J®> mv VJV *-» MII ■ a r --- » j je akcija francoske delegacij* Ženevi logična posledica /ra"“ sfcepa priznanja pekinške V‘a“*,jj Ameriško vlado razburja •* , obisk sovjetske delegacije P? vodstvom podpredsednika sovj* ske vlade Podgornega v Pat>*' Kot prva posledica tega obiska * nedvomno sledila obširnejša govinska izmenjava med Franc / ' in Sovjetsko zvezo. Vsako Jeto sredi zime, kmalu po novem letu, je na Pohorju, na planoti blizu Treh žebljev spominska svečanost. Tu stoji na kamnitem podstavku bronast spomenik. Tu ni nihče pokopan, toda ta zemlja je prepojena s partizansko krvjo. Tu se je namreč odigrala velika borba na življenje in smrt, v kateri so junaško podlegli borci Pohorskega bataljona, potem ko so jih stokrat močnejše sovražne sile obdale od vseh strani. O Pohorskem bataljonu, ki je po junaški borbi padel do zadnjega borca 8. januarja 1943 na tem mestu Pohorja, je bilo že veliko napisanega. Lahko pa samo ponovimo, da je bil Pohorski bataljon ves čas svojega obstoja ogromnega pomena za razvoj o-svobodilnega boja na skrajnem severovzhodnem predelu slovenskega ozemlja. In zato tudi zaradi svojega položaja na robu slovenskega ozemlja in v neposredni bližini okupatorjevega ponemčenega Maribora Nemcem pravi trn v peti. Bil je zato izpostavljen silovitemu nemškemu pritisku in govorice, da je njega NAPAČNA Lii LESLIE diagtioka, »Ravno njegovo blagost najbolj »ovražim,« je dejala Becerly. Ne da bi jo pogledal, je doktor Giori odgovoril; ((Prerokovano je, ■ da bodo blagi zavladali svetu.« »Zavladali bodo šest čevljev pod zemljo«, je odvrnila Beverly. •Verjemi mi, Paul, to je edina Jot.« Doktor Giori, visok in suhljat mož, se je osvobodil njenega objema. Vstal je s kavča in stopil proti kaminu na drugem koncu , *obe. Zagledal se je v ogenj v njem. Po glavi so mu rojile zmedene misli. Cez čas je pogledal lepo Beverly Whitman, ki se je vmešala v njegovo mirno in zadovoljno življenje samca; v nje-govem srcu je povzročila požar, ki ga ni bilo moč obvladati. «To je nemogoče,« je naposled »pregovoril. »Znebiti se ga morava kako drugače.« «Toda kako, Paul? Pripravljena sem sprejeti vsakršen predlog. Arnold je sicer strahopetec, toda če gre zame, bo raje umrl kot da bi me izgubil... No, bo pač nmrl.« »Morda bi se pogovorila z njim?« »Zaman.« »Potem ga zapusti. Dober zdravnik sem, Beverly. Ne bova stradala.« «Verjamem ti, Paul, toda vseeno imaš premalo denarja. Jaz ga potrebujem mnogo več. Ljubim '■ denar dn vse užitke, ki jih nudi človeku. Ko sem podedovala Arnoldovo bagastvo ...» »Ostudno govoriš,« ji je segel v besedo doktor Giori. ((Dobro veš, da bi zate naredil prav vse. Tega pa vendar ne moreš zahtevati od mene.« Po teh besedah se je Beverly dvignila, pobrala svoje čevlje iz-Pod kavča in stopila pred ogledalo. Zdravnik je opazoval njeno Početje kot ohromljen. Ko si je oblačila plašč iz belega krzna, je skočil k njej in jo tesno objel. •Ne, Beverly. Ne smeš oditi. Brez tebe ne morem živeti. Toda razumeti me moraš. Zdravnik sem in že sama misel, da bi mo-. ral nekomu nasilno odvzeti živ-r Ijenje ...» «Ali se ti ni še nikdar pripetilo, da bi kak tvoj pacient umrl?« »To ni isto.« ■ - «,Ppvsem jsto je. Celo noč sem te prepričevala, ti pa me nočeš razumeti. Arnolda ti ne bo treba Ubiti. Ali si res mislil, da bom zahtevala od tebe, da vzameš re-volver in ga ustreliš? In da oba končava na električnem stolu?« Doktor Giori jo je gledal z odprtimi usti, vznemirjen, vendar * trohico upanja v srcu. »Ce se boš ravnal po mojih besedah, si bo Arnold sam vzel življenje.« * * • Doktor Giori je imel sila slab teden, na vso srečo pa ni imel mnogo dela. Pacientov je bilo vedno manj, ker jih je začel zanemarjati, odkar je poznal Be-verly Whitman. i V četrtek zjutraj ga je bolničarka seznanila z obiski za tisti dan. »Gospa Meckon pride ob desetih ... gospod Fine je odložil °bisk na naslednji torek. Gospod Arnold pa želi govoriti z vami čimprej. Rekla sem mu, naj pride med dvanajsto in eno uro.« Tistih nekaj ur je prebil v nestrpnem pričakovanju. Slednjič je bolničarka najavila: «Gospod Whitman, doktor.« Arnold NVhitman je vstopil. Imel je kakih petdeset let. Bil je močan, toda ne samozavesten. Boječe se je oziral naokrog in si ves čas odpenjal in zapenjal gumbe pri suknjiču. «2e dolgo vas ni bilo pri mehi,« ga je ljubeznivo pozdravil zdravnik. »Kako zdravje?« «Prav zaradi tega sem prišel k Vam. Zadnje čase čutim hude bolečine v želodcu.« Doktor Giori je ostal hladnokrven. Vedel je, da povzročajo Arnoldove bolečine povsem neškodljive tablete, ki mu jih je zadnje dni Beverly metala v hrano. Preiskal ga je, mu izmeril krvni pritisk ter mu postavil nekaj običajnih vprašanj. »Morda ni nič hudega,« je de-j*l, «toda tvegati ne smeva. Predpisal vam bom barij...» »Za rentgenski pregled?« ga je vprašal Whitman s široko razprtimi očmi. »Da, začeli bomo jutri ob desetih. Ali vam čas ustreza?« «Ce ste prepričani, da je potrebno ...» »Seveda je potrebno.« Popoldne ga je poklicala Be-Verly. »Ves zelen je od strahu,« je de-Jela posmehljivo. «Vedno je bil hipohonder, toda tokrat je tako Preplašen, da komaj govori. Kdaj mu boš povedal?« »Ne vem..; morda jutri, ko bodo slike narejene.« »Kdaj bom lahko zvedel za re-zultat?« je vprašal Whitman, ko Je bilo rentgenskega pregleda konec. uničenje zapovedal sam Hitler, so se v najnovejšem času izkazale vsaj deloma kot resnične. Borci Pohorskega bataljona niso pozabljeni in njihova največja žrtev za svobodo je ostala vedno živa. Toda čas se vendar odmika in zgodovina marsikaterih partizanskih edinic prehaja polagoma v pozabo in bo kmalu ohranjena samo še v pričevanju borcev in v dokumentarnem gradivu, ki pa je marsikje žal preveč skopo. Morda bi to veljalo tudi za Pohorski bataljon, če se ne bi gradivo o tem legendarnem partizanskem bataljonu lotil mariborski književnik France Filipič. Ta se je že eta 1946, kmalu po svoji vrnitvi iz internacije, lotil zbiranja gradiva in raziskovanja zgodovine tega bataljo* na. Mimo vseh literarnih anibi-cij se je povsem posvetil temeljitemu, discipliniranemu znanstvenemu delu je tak že leta 1953 izdal knjigo o Pohorskem bataljonu. Ta knjiga je izšla ob deseti obletnici poslednje borbe Pohorskega bataljona. Toda ta knjiga, kot pravi avtor sam., je bila le etapa v dozorevanju obširnega dela. Iz mnogih dokumentov, ki so bili na razpolago šele v zadnjem času, iz pričevanj borcev in raziskav na terenu se je pokazala šele popolna in prava zgodovina ene najznamenitejših partizanskih edinic. In to, do danes kar najbolj popolno zgodovino legendarnega Pohorskega bataljona, nam daje nova izdaja knjige »Pohorski bataljon«, ki je pravkar izšla pri založniškem zavodu Borec v Ljubljani. Avtor knjige France Filipič si je z njo pridobil ne-precenljivih zaslug. Ne samo za prikaz zgodovine te izredno pomembne partizanske enote temveč tudi za osvetlitev vsega o-svobodilnega boja na tem delu slovenske zemlje. Knjiga o Pohorskem bataljonu je sad osemnajstletnega raziskovalnega dela. Zgodovina tega bataljona je danes že tako raziskana, da lahko sledimo njega akcijam iz dneva v dan, od ustanovitve pa do poslednje borbe. Iz dokumentov in pričevanj se nam razodeva preplet notranjega življenja z vojaškimi vajami, političnimi urami in osebnimi odnosi med ljudmi, ki se pojavljajo v luči položaja, katerega so zavzemali, in odgovornosti, katero so nosili. Zato nam Filipičeva knjiga da odgovor na vsa vprašanja v zvezi s tem bataljonom. Seveda pa je ta knjiga več kot samo zgodovina in kronika ene same partizanske enote. Avtorjeva namera, orisati ob Pohorskem bataljonu razmere v prvih dveh letih okupacije v severovzhodnem delu Slovenije, je v celoti uspela. Tako spoznavamo razmere, ki so tedaj vladale na Štajerskem. In ob poznavanju pogojev, v katerih se je takrat razvijalo osvobodilno gibanje v tem predelu Slovenije, pravilno vrednotimo pomen in vlogo Pohorskega bataljona. Sicer pa nam že naslovi nekaterih poglavij kažejo kako temeljito se je avtor lotil snovi in kako popolno je obdelal ne samo zgodovino Pohorskega bataljona temveč celotno osvobodilno gibanje v severovzhodnem delu Slovenije. Tako nosi drugo poglavje naslov Prvi Partizani na Pohorju. Posebno poglavje je posvečeno I. štajerskemu bataljonu, spet posebno začetkom šaleške in Savinjske čete. Ptujski vod, Ruška četa, Rojstvo Pohorskega oataljona, Združitev s Šaleško četo in akcije v oktobru, Ruška četa se pridruži bataljonu — to so naslovi nekate- ■ rih naslednjih poglavij. Tem slede poglavja, v katerih opisuje avtor življenje v bataljonu, dogodke pred poslednjo borbo, sovražnikove priprave, partizanske priprave in poslednjo borbo samo. Dodan je epilog, seznam vseh borcev Pohorskega bataljona, pregled važnejših dogodkov bataljona, imensko kazalo, krajevno kazalo. Med tekstom je vrsta najrazličnejših slik, po- • dob ljudi, krajev, dokumentov. Poleg partizanskih pričevanj so v celoti citirani in prevedeni okupatorjevi dokumenti, na koncu je dodan zemljevid. Skratka, gradivo je tako obširno, tako vestno zbrano in tako temeljito obdelano, da nam da na skoraj 500 straneh res pravo in vsestransko podobo o tistem usodnem času in ljudeh v njem. Da, o ljudeh! Spomnimo se samo pohorskega kmeta Šarha z brado in njegovih dveh sinov, ki sta padla v boju, in sedmih narodnih herojev te enote, ki so v zgodovini slovenskega o-svobodilnega gibanja zapisani kot največji junaki. Ce se ob tem spomnimo nekaterih sicer dobromišljenih, toda vsebinsko, oblikovno in dokumentarno skromnih publikacij, posvečenih nekaterim partizanskim edini-cam, potem moramo biti knjige o Pohorskem bataljonu več Kot veseli. Filipičevo prizadevanje in njega rezultat, knjiga, ki je zdaj pred nami, sta lahko za vzor tovrstnih izdaj. Zato gre za to > delo res vse priznanje avtorju Francetu Filipiču. Kajti ta knjiga je res to, kar si od takih publikacij želimo. Sl. Ru. ((Prepozno je, da bi lahko še kar koli naredili. Potrudili, se bomo, da vam bomo naredili življenje znosno ... dokler ...» «Torej bom umrl?« je zavpil Beverlyjin mož. Karlo Košuta iz Sv. Križa «Ali ste vi doktor Giori?« ga je vprašal mož v uniformi, narednik Claus. «Zaikaj ste me poklicali? Kaj se je vendar zgodilo?« Zdravnik se Zdravnik je sočutno prikimal. »Cez mesec dni... morda prej, morda pozneje.« • «Ne, to ni res,« je kričal Whit-man. «Danes se počutim že mnogo bolje.« Doktor Giori mu ni odgovoril. Whitman je nekaj časa strmel vanj, nato se je zrušil v naslanjač in se bridko zjokal. Tisto noč se je Giori spraševal, če ne bi bil umor preprostejši od tistega, kar je storil. Medtem ko se je zaman trudil, da bi zaspal, je sklenil, da bo telefoniral Beverly. «Halo!» Odgovoril mu je njen glas. »Kako gre soprogu?« - ((Trenutno dobro, hvala. Dala sem mu uspavalni prašek, ki si mu ga predpisal.« ((Ali je verjel?« «Tako je bilo, kot sem pričakovala.« »Pa ... si prepričana, da se bo končalo tako, kot misliš?« «Ni razloga, da se ne bi. Vzel bo večjo količino uspavalnih praškov ali pa bo uporabil revolver, ki ga ima v spalnici.« Ob štirih zjutraj ga je prebudil telefon. Neznan moški glas ga je vprašal, ali je Arnold Whit-man njegov pacient. «Zelo mi je žal, da vas moram vznemirjati ob tej neprimerni uri,« je nadaljeval policijski narednik Claus. »Toda ali bi mogli priti k njemu? Vse vam bomo pojasnili ko pridete.« Stanovanje Whitmanovih ni bilo daleč od njegovega. Pred vežnimi vrati Je zagledal rešilni avtomobil. »Slike moram temeljito preštudirati. Morda bi šlo danes ob štirih ...» Whitman je prišel natanko ob domenjeni uri. Vsega preplašenega je Giori odvedel v ordinacijo. Nekaj časa je molčal, da bi tisto, kar je imelo slediti, naredilo na možakarja globlji vtis. Ogledoval si je slike; niso najbolj uspele. Namerno jih je naredil take, vendar se je dalo iz njih točno ugotoviti, da je pacient povsem zdrav. «Kako je z menoj, doktor?« je vprašal Whitman. ((Gospod VVhitman,« je dejal zdravnik. »Obstajata, dve vrsti zdravnikov. Takšni, ki pacientom zamolčijo resnico, in drugi, ki imajo za svojo dolžnost, da jim jo povedo v obraz. Jaz sodim k drugi skupini.« Whitman je postal bled kakor kreda. «Zelo mi je žal,« je nadaljeval zdravnik, «toda vaša bolezen je hudo resna.« Whitman je začel premikati ustnice, toda iz njegovih ust so prišli le čudni, neartikulirani glasovi. ((Posvetoval sem se s svojimi poklicnimi tovariši. Vsi soglašajo z mojo diagnozo.« «Ali... ali je res tako hudo, je jecljal Whitman. «Kaj naj naredim, doktor?« poje že v velikih gledališčih Kot mizarski vajenec je 1. 1948 odšel v Južno Ameriko ■ Delal je, obenem pa se je začel učiti petja - Sedaj ima že za seboj nastope v mnogih gledališčih Amerike in Evrope VČASIH NE VEMO ZA SVOJE LJUDI smo pograbili z obema rokama. Pred dnevi smo se res dobili v našem uredništvu. Košuta je srednjevelik toda krepak mož,-njegovo obnašanje in govor pa razodeva ves čas našega, domačega človeka. Seveda je bilo prvo vprašanje postavljeno o tem, kako se je pri njem začelo s petjem. Začelo se je v Argentini. Delal je pri stricu in ni imel časa misliti na petje. Seveda pa je od časa do časa kaj zapel, kar tako, npr. ob radiu, ko je poslušal kakega pevca. Stricu se je pa le zdelo, da bi. se mogoče ta glas še razvil. »Zakaj se ne greš učit», mu je dejal ob priliki. Nazadnje so začeli o zadevi res nekoliko bolj resno razmišljati in dve leti po prihodu v Argentino se je osemnajstletni Košuta res poprijel študija petja. To je bilo leta 1950. Učitelj petja mu je bil Italijan Miselli, ki je prišel z rimske akademije sv. Cecilije, pa je že dolgo živel v Buenos Airesu. Kdaj je prišlo do prvega javnega nastopa, nas je potem zanimalo. Prvi javni nastop, ko je šlo • zares«, je bil leta 1956. Tedaj je Košuta pel tenorsko partijo v Mozartovem «Requiemu». Koncert je bil v «wagnerjanskem društvu« v Buenos Airesu, dirigiral pa je Lamberto Baldi. Po dveh letih pa je prišel prvi nastop v velikem opernem gledališču tega mesta, v Colonu. Košuta je imel vlogo Cassia v Verdijevem «Otellu». Vlogi Otel-la in Jaga sta tedaj pela Vinay In Taddei, dirigiral pa je že pokojni angleški dirigent Sir Thomas Beetchan. Sledile so potem še druge vloge in nastopi po argentinskih gledališčih, ki jih je mladi pevec do sedaj že veliko obredel. V katerih operah nastopa, smo hoteli podrobneje vedeti. Košuta našteva imena oper, ne da bi mu bilo do tega, da pove prav vsako, v kateri je že nastopil. Tako so v njegovem repertoarju Verdi (poleg • Otella«, »Traviata«, »Rigoletto, • Simon Boccanegra«, »Macbeth«, • Nabucco«), Donizetti («Lucia di Lammermoor«), Puccini (»Bo-hčme«, »Madame Butterfley», • Tosca«), Mascagni (»Cavalle-ria rusticana«), Wagner («Tann-hauser«, »Rensko zlato«), Prokofjev (»Zaljubljen v tri oranže«), Musorgski (»Hovanščina«), Stereotipno vprašanje tukaj je: katera opera mu je najljubša. Tosca, je Košutov že pripravljen odgovor. Ali je sedanji obisk v Evropi prvi, odkar je šel v Ameriko, nas nadalje zanima. Ne, sedaj je že drugič spet v Evropi. Prvič je bil pred dvema letoma. Poleg argentinskih gledališč — ali je nastopal tudi kje v Evropi? Za odgovbr nam Košuta na- IIIIIIIIIllllllllllllll|||||lllI|||||||||ll||||||l|||IIUIIII(VIinilllIlllllllllltllllllllUlllllllllllllllllllllllllIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIllll|||lf|l|||||||l|||I||||||||||||||||||||||i|||||||ii|||miUlJIi)||||i||Ii,il||||||||||||||,||,,||||||||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||| ZLATO ČRNIH DLANI (Izbor umetniške proze črnske Afrike) V času vse večjega sodelovanja z narodi Afrike bo še posebno dragocena knjiga, ki nam bo v sicer sorazmeroma skromnem izboru posredovala sodobno književnost črnske Afrike. S to knjigo, ki jo je pod naslovom »Zlato črnih dlani« izdala Pomurska založba v Murski Soboti; smo tudi v slovenščini dobili knjigo, kakršno večji narodi že imajo. Z njo smo torej za prvo silo nadomestili zamujeno, da vsaj površno spoznamo sodobno literarno utripanje afriških ljudstev. Čeprav gre torej za prvo tovrstno delo in ne preveč obsežno antologijo, je vendar izdaja za nas pomembna. Zato gre za njeno izdajo priznanje uredniku Dragu Grahu, pa tudi Pomurski založbi, ki je med svojimi edicijami našla možnost za tako knjigo. To tembolj, ker ta publikacija ne bo toliko pomembna kot knjiga leposlovnega značaja, ki bi bila namenjena širšemu krogu ljudi za branje, temveč kot knjiga, ki bo opravljala predvsem kulturno poslanstvo in nam približala literarno ustvarjalnost črncev. Razumljivo je, da taka antologija potrebuje uvod, ki naj povprečnega bralca seznani z avtorji in njihovim delom ter splošnim stanjem literarnega razvoja dotičnega naroda, kateremu pripada avtor. Tudi knjiga «Zlato črnih dlani« vsebuje krajši uvod, ki ga je napisal urednik, v njem je na kratko orisal razvoj političnih silnic na afriškem kontinentu in prikazal razvoj književnosti, ki je sicer z izjemo Južne Afrike mlada, saj se je začela šele z generacijo, ki ustvarja še danes. Obenem predstavlja tudi v antologiji zastopane avtorje s kratkim prikazom njihovih del. Razen tega pa ima knjiga tudi predgovor, ki ga je prispeval Anton Vratuša in ki poudarja poleg kulturnega tudi politični pomen novega izbora, prvega v slovenščini, kateremu pa naj bi sledile še nove knjige črnskih avtorjev v slovenskem prevodu. V izboru je zastopano večje število pisateljev, skupno dvanajst, ki so doma iz raznih predelov Afrike. Z izjemo enega ali dveh gre za same mlajše ljudi, rojene v prvem desetletju po prvi svetovni vojni. Predstavljeni so s krajšimi deli ali odlomki daljših proznih tekstov. V vsebinskem pogledu bi skoraj težko govorili o literaturi v smislu naših, evropskih pojmov. Pač pa bo marsikateri bralec, ki zasleduje politične premike na afriškem kontinentu, zasledil v teh tekstih nekaj ilustracije in komentarja k vrenju na afriških tleh in h gibanjem, ki mobilizirajo napredne sile črnskih ljudstev. Predvsem pa skušajo vsi ti teksti podati podobo današnjega afriškega človeka, ki stoji v dilemi dveh civilizacij in ki začenja stopati na svojo samostojno pot ne. samo v politiki, temveč tudi v kulturnem življenju. Vsi sestavki izbora so po svoje zanimivi. Morda še največ pa bo našemu bralcu povedal zadnji tekst, ki sicer že ne sodi v pripovedništvo. Gre pa za neke • vrste esej o afriški kulturi na splošno, ki ga je prispeval znani senegalski profesor in član Unesca Senghor Leopold Sedar. Kot medsebojni obiski, gospodarsko sodelovanje, pomoč v najrazličnejših oblikah bo tudi ta knjiga z izborom črnske literature pomenila predvsem most k boljšemu medsebojnemu spoznanju in razumevanju. Našim ljudem bb predvsem odkrila košček kulture afriškega kontinenta, v čemer je njen primarni in ne ravno majhen pomen. Naj omenimo še, da so posamezni sestavki prevedeni iz angleščine in francoščine in da sta prevajalsko delo lepo opravila urednik Drago Grah in Andrej Inkret. je trudil, da ne bi izdal svojega razburjenja. «Vaš pacient vas želi. Rekel je, da bo govoril samo v vaši prisotnosti. Tukaj je.» Stopil je za narednikom v njegovo spalnico. Arnold Whitman je sedaj v postelji. Bil je videti nenavadno miren. «Ali nam boste zdaj povedali, gospod Whitman, zakaj ste to storili?« Giorijev pogled je obtičal na truplu na tleh, ki je bilo prekrito z rjuho. Začel je drhteti. Whitmanov glas mu je udaril v ušesa. ((Vedel sem, da me žena sovraži. Ravnala je z menoj kakor s psom. Nikdar se ji nisem mogel upreti. Toda... zdaj sem zbral zadosti poguma . . .» ((Nadaljujte!« ga je spodbudil narednik. «Zbral sem pogum, da sem jo ubil, narednik. Sicer pa to zdaj ni več pomembno. Ničesar mi ne. morete narediti. Nihče na svetu mi ne more nič. Zdravnik dobro ve, zakaj. Povedal vam bo.» Narednik Claus je pogledal Gio-rija in dejal; ((Torej, doktor. Poslušamo.« S K ar Ion Košuto je pel Rigc.letta v Londonu slavni angleški baritonist Evans šteje vrsto mest. Nastopil je že v Rimu kot Cassio, v gledališču S. Carlo v Lisboni (»Simon Boccanegra«), v Beogradu («Bo-hčme«), v Sarajevu (»Tosca«), v Italiji še v Medeni in Reggii Emilii, na poti iz Južne Amerike v Evropo je nastopil še v Chicagu s »Tannhauserjem« in »Nabuccom«, prav pred kratkim pa je pel v londonskem Covent Gardenu vojvodo v »Ri-golettu«. Njegova partnerica je bila Anna Moffo, ki jo je pa prav v Londonu prijela slabost, da je morala pustiti nadaljnje nastopanje. Trenutno ima Košuta nekaj časa, tako da se mu toliko ne mudi v Buenos Aires. To pot potuje z ladjo, drugače mora u-porabljati letalo. Kakšni so njegovi načrti za naprej? Vse je že določeno za daljši čas. Sedaj se mora najprej vrniti v Colon v Buenos Airesu. Pel bo tenorsko vlogo v Beethovnovi IX. simfoniji, nakar bo sledil »Simon Boccanegra«, »Tu-randot« (toda ne Puccinijeva temveč Busonijeva), Stravinskega «Oedypus rex», nova opera • Don Rodrigo« (imena argentinskega avtorja se Košuta v trenutku ne more spomniti), nato »Traviata«, »Boheme«, »Madame Butterfly». Oktobra bo pa Ko- Precej splošno veljavo in že kar svetopisemsko starost (Nemo propheta in patria) ima resnica, da je doma težko uveljaviti se. Kolikokrat je bilo že o tem in onem povedano, da ga je morala najprej priznati tujina, potem šele ga je sprejela tudi domovina. o* tve Pri primeru, ki ga imamo v mislih, sicer tako žalostno razmišljanje ni potrebno: mlad fant, o katerem bomo govorili, je zapustil svoj kraj še v letih, ko se še ni moglo govoriti o kakem uveljavljenju. Vsekakor pa je res, da se je daleč od svojega doma izoblikoval pevec velikih kvalitet, za katerega nismo vedeli. Najbrž je o tem malokdo kaj vedel celo v njegovem rojstnem kraju, v Sv. Križu. Bilo je pred šestnajstimi leti, ko se je mladi Karlo Košuta odpravil daleč v svet: v Buenos Aires, prestolnico Argentine. Pri stricu je nameraval nadaljevati svoje delo; učil se je mizarstva. Potem se je pa zgodilo ... in tu se začne kakor v pripovedki. Sedaj je Karlo Košuta že dhigič v Evropi, vendar ta njegova potovanja nimajo nič skupnega z njegovim mizarskim poklicem. Zvedeli smo, da je v Trstu, bolje rečeno: zvedeli smo, da eksistira tenorist Karlo Košuta, in možnost, da bi se z njim seznanili in se kaj pomenili, Tenorist Karlo Košuta z Anno Moffo v «Rigolettu» v londonskem gledališču Covent Garden FRANCI FILIPIČ POHORSKI BATALJON Z obširnim, vestno zbranim in temeljito obdelanim gradivom je knjiga lahko vzor takih publikacij OLGA DETERDING SE BO KONČNO POROČILA Vse je mogoče kupiti, le ljubezni ne Njeno premoženje znaša več milijard, a kljub temu ne najde sreče - O Olgi je dr. Schweitzer dejal: «Ta ženska je nesrečna in jo moramo zaradi tega samo pomilovati...» O Olgi Deterding pogosto pišejo svetovni časopisi. Kaj pa tudi ne bi, saj je njeno življenje tako nenavadno in njeno obnašanje tako čudno, da nehote vzbuja zanimanje svetovne javnosti. Na splosno se paC misli, da je za srečo v življenju potreben v prvi vrsti denar, če je tega dosti, je tudi sreče na kupe. A vedno pa le ni tako. In prav primer Olge Deterding tako mnenje dovolj zgovorno. pobija. Pri 37 letih in milijardnem premoženju še vedno ni našla moža, ki bi Jo osrečil. Seveda ima vse polno snubcev. Toda, kako naj se za nekoga med nlimi odloči, če o njem ni prepričana, da se želi z njo poročiti zaradi ljubezni in ne zaradi njenega bogastva! In morda je prav v tem jedro vsega njenega gorja. No, sedaj pa prihaja glas iz Londona, da si je Olga končno le izbrala tistega, o katerem sodi, da goji do nje resnično in pravo ljubezen. A to je Alfredo Pieroni, london- ski dopisnik nekega italijanskega časopisa. Star je 40 let. Olga Deterding je hči ustanovitelja in lastnika velikega petrolejskega koncerna Shell. To je bil sir Henry Deterding, ki je nekoč bil vplivna in mogočna osebnost, saj je imel veliko besedo, ko so krojili usodo narodov in vsega sveta. Njena mati Lidija Pavlovna pa je bila hči nekdanjega ruskega kneza in carskega generala Pavla Koudojarova. Kneginja Lidija je doraščala na carskem dvoru in je bila zato navajena samo na razkošno življenje, zabave, sprejeme ... Ko se ji je rodila hčerka, je bilo to zanjo zanimivo le v toliko, da se je včasih dala «z ljubko punčko* fotografirati. Leta 1937 je sir Henry Deterding umrl in je zapustil ogromno premoženje. Delež, ki ga je dobila takrat 13-letna Olga je znašal okoli pet milijard v našem denarju. Obiskovala je šolo deloma v Angliji deloma v Ameriki, nazadnje pa je dokončala uni- Olga Deterding in Alfredo Pieroni v londonskem stanovanju milijarderke. Spoznala sta se po povratku dedinje iz Gabona, kjer je bila dolgo časa bolničarka v bolnišnici za gobavce dr. A. Schweltzerja verzo v Edinburgu in ima doktorat iz filozofije. Seveda si s tem ne bo nikoli služila kruha. Olga je bila pred leti dobro znana v londonski družbi. O njej so vedeli marsikaj povedati, in časopisi so večkrat pisali o kaki bolj ali manj duhoviti in izvirni muhi, ki si jo je izmislila. Kaj je bilo njej najeti zvečer letalo in odleteti v New York «na zajtrk*. A naslednjega dne se z istim letalom vrniti ter nadaljevati pot v Pariz, da bi šla v kak nočni lokal krokat! Ali pa obdarovati svo!e goste z zlatimi prstani! Ali pa... Koliko je bilo tega, svoj čas! Le nečesa ni mogla, kljub tolikemu denarju, kupiti: ljubezni ! Je-li Olga lepa? Ona sama trdi o sebi, da ni ne lepa ne ljubka. Pravi, da Je vsa njena postava preveč groba, preveč mišičasta. «Moji predniki po materi so bili kozaki, hrusti, močni kot medvedje ...» In tudi ona je krepke postave. Prav nič ni pcdobha pomehkuženim in degeneriranim milijonarskim slabičem. Zdrava je in njena velika življenjska moč je očitna pri njej. In res v marsičem soo-minia na svoje davne ruske prednike, ki so pooili po cele litre vodke in použili na kile kaviarja. Olga Deterding je bila povsod tam, kjer so se zbirali Iz tehničnih razlogov smo morali za danes prekiniti slikanico «Storžkove pustolovščine», ki jo bomo zopet redno objavljali od prihodnje nedelje dalje. Upamo, da nam mladi čitatelji tega ne bodo zamerili. bogataši in lahkožive! iz vseh krajev sveta, Koktajl partije in križarjenja z jahto po morju. V Cannesu in v Monte Carlu, v Biarritzu in v Miamiju,. v Nipi in v Parizu. Toda vse te zabave in norenja ji niso mogle nuditi praveen zadoščenja. Kaj bi še počeli, da bi ubili dolgčas? Leta 1956 je Olga organizirala in tudi finansirala nekakšno znanstveno odpravo v Afriko, in sicer v tedanjo francosko kolonijo Gabon. In tam v afriškem pragozdu je Olga Deterding prvič v svojem življenju resno zbolela. Prej tako krepka deklica, je sedaj nemočna ležala v svojem šotoru. Z velikim trudom so jo nosači prenesli v najbližnjo bolnišnico. Dolgo časa je minilo, da je ozdravela. Medtem pa ji je bolničarka prinašala knjige, ki so nanjo tako vplivale, da se je popolnoma spremenila. V tem čtivu je poskušala najti nekaj, kar naj bi izpolnilo življenje bogatega človeka, kar naj bi dalo njegovemu početju neki smisel. In takrat ji je prišla v roke tudi knjiga, ki opisuje življenje in delo Nobelovega nagrajenca za mir in velikega človekoljuba, dr. Alberta Schwei-tzerja, ki je živel komaj nekaj sto kilometrov daleč od bolnišnice, v kateri se je zdra-vila. Dr. Schweitzer je ustanovil in še danes vodi bolnišnico za gobavce v Lamba-renu, ki je sredi džungle v ekvatorialni Afriki. Opis življenja in delovanja tega sivolasega zdravnika, glasbenika, pisatelja, filozofa in profesorja ter dobrotnika med bednimi najbednejših — gobavcev, je Olgo tako prevzel, da se je odločila odpotovati v Lambarene. Dr, Schweitzer Je tej razvajeni, a žilavi deklici dovolil, da je ostala v njegovi bolnišnici in pomagala pri oskrbovanju bolnikov. Tam je ostala dolgo časa. Toda svet ni mogel o njej in njenem delu ničesar izvedeti. Spretno se je znala izmakniti slehernemu radovednemu časnikarju, ki je stikal okrog Lambarena, da bi mogel kaj sporočiti v svet o tej bogati in spokorni razbrz-danki. Toda vse je bilo zaman. KRIŽANKA 1 2 rr i 3 6 \ I i r~[ n iT F1 L TT~ Vt u 15 liT~ ir 18 H K f' ¥~ 21 a K K % 25 % 27 26 29 h 50~ T~ 32 33 5( r "2 T~ 36 3T C i J 36 r 39 * M M a=Bi « ■ str ti ■ r 57 r~ 1 50 s w~ H 5T~ % • li 57 Av"*1 5T n 60 61 &r r M n fc mm M J V Dogodivščine profesorja Stularja ^ A® ( * • - -C® ■is yl mm »aA Nekoč pa je prispela v Pariz senzacionalna novica: «01ga je odšla iz Lambarena!* In potem so nestrpno čakali vsi njeni prejšnji prijatelji in Priskledniki v Parizu in Londonu, da se bo ta «izgubljena hči* pojavila. Pa se ni. šele dolgo zatem jo je neki trdovraten časnikar iztaknil. V baru «Les Tropiques*, majhnem, zakotnem lokalu glavnega mesta Tahitija, Papeete. Tam je delala kot navadna strežajka. Ko je časnikar naslednjega dne zopet prišel v tisti bar, Olge ni bilo več tam, Povedali so mu, da je odpotovala. Dobra tri leta je že tega, ko se je prvič srečala s Pieroni-jem. Med njima se je spletla vez, ki je globlja od navadnega prijateljstva. Vendar pa se nista mogla odločiti za poroko. Olga je tudi v tem primeru oklevala, kajti še vedno se boji, da ne bi doživela razočaranja. Ta tri leta sta se Olga in Alfredo kaj poredko videla. Bila naj bi to doba nekake preizkušnje. Ta čas je tft čudna deklica potovala po svetu. Ko se je po dolgi odsotnosti vrnila v London, je glede svoje poroke povedala to-le: j «Zame je to najbolj nejasen trenutek mojega življenja. Vsekakor pa se zdaj dobro zavedam napak, ki sem jih do sedaj napravila. A preden se bom dokončno odločila za poroko, želim, da bi v meni dodobra dozorelo spo-. znanje, da se. mora poročena žena posvetiti samo svojemu možu, svojim o-trokom in svolemu domu. In o tem sedaj razglabljam: bom zmogla vse to jaz, ki sem do sedaj vedno počela le tisto, kar se mi je zazdelo in zahotelo?* In morda prav te besede povedo, zakaj da sta tako dolgo odlašala s poroko Olga Deterding in Alfredo Pieroni. VODORAVNO: 1. slovenski skladatelj («Krst pri Savici«), 7. zdravilna rastlina ,13. umetniška' tatvina, 15. latinski gomediograf, 16. ostanek kart po razdelitvi igralcem, 17. preostanek, 19. sol-mizacijski ziag, 20 ime pisatelja Javčarja, ,21. velika država v Severni Ameriki, 22. izrastek na glavi, 23. staroperzijski kralj, 24, ščetka, 25. gospodinjska potreb ščina, 26. kem. znak za aktinij 27. avtomobilska oznaka Karlov ca, 28. ploskovne mere, 29. klanje, 30. ječa, zapor, 33. ime ameriške filmske igralke Parker, 35 angleški kemik, Nobelov nagra jenec leta 1922, 37. število, s ka. terim se označuje kakovost bencina, 38. vrivek, 40. sodni zbor, 42. bolgarski revolucionar in pesnik vitz), Bunzlau, Chelmek, Chalmno, Chorzow, Chrzanov, Kulm, Czechowice, Danzig, Debl-ca, Deblin, Dobrzyn, Dorochucza, vhernfurth, Elbi Dreudenthal, Funfteichen, Gabersdorf, I, II, III, IV, Gogelin, Goleszow, Gollnow, Gorczyn II, Grajevvo, Gribovv, Gross Rosen I, II, Gross-Sterlitz, Gruenberg, Kruschwitz, Harmeze, Heils-berg, Hindenburg, Hirschberg Hoh«nsalza, Japlonovvo, Jawischo- Beneschau, Brno, Bruex, Eger, Georgenthal, Graslitz, Groeditz, Hertine, Holleischein, Hradisko, Jungferbrezan, Karwinna, Komna, Kuhberg, Leitmeritz, Lobositz, Nurau, Neuroblau, Pilsen, Po-schetzau, Rochlitz,- Schatzlar, Schi-mitz, Schlackenwerth, Sered, Steinhof, Steinschoenau, Svatobori-ce, Teplitz-Schoenau, Theresien-stadt, Trautenau, Zwodau. PROSEK PRAPROT Svoj čas smo pisali, kako se mlade družine, ki nimajo lastnega krova, prizadevajo, da si ga po možnosti čimprej zgrade. ta namen gospodarijo čimbolj smotrno in ne trošijo denarja po nepotrebnem, ter varčujejo. To je v vsakem pogledu razveseljivo. Tako se bo, kot kaže, naša vas spet razširila za novo stanovanjsko hišo delavske družine, kar ji bo vtisnilo lepši videz. Tudi zasluži vse priznanje močno nagnjenje naših ljudi do svojega rojstnega kra-a, saj je vanj tako vraščen,! da se le s težavo od njega loči. Lansko leto je pokrajinah« uprava končno odpravila ozko grlo na pokrajinski oesti skozi našo vas pri bivši Luxevi gostilni. Sedaj pa že dolgo časa čakamo. da bo občinska uprava raz-širila prostor pri drogeriji. Kier s» sedaj ustavljajo avtobu«!. Občina ie baje ze kupil« del Ffmljišča «Luxeve mandrile** in sicer v začetku Napoleonove ce-s'e, z namenom, da uredi dostni prostor za ustavljanj« in obračanje avtobusov, ki prihajam na Prosek. Ureditev tega prostora je zelo nujna, ker se včas;h na cpsfi nri Križadt nabere po več avtobusov hkrati, da enostavno zaprejo vsa* p-omet. Tudi obračani« nroae-šlreg« avtobusa na k-^šču le neverno. Zato bi bil f t da bi s° občinska UDrava končno 1* zsanha in da nam ne bi podobna dela samo obljubljala. NABREŽINA Najbolj prostorno je bilo in je še vedno prastaro poslopja v sredini vasi na trgu pred cerkvijo, šaljivci so ga imeno-vali Vatikan. Tukaj Je bila naj. starejša gostilna, znana po do-bri postrežbi, ki je nosila na. ziv «Pri Silvestru«, ker je bij njen predzadnji lastnik Silvester Caharija. Nedavno pa st je preselila v prostore ob po-krajinski cesti, nasproti avtobusne postaje. Tukaj je bil« svoj čas kino dvorana. Zunanje lice stavbe je zaradi svojih »go. dovinskih značilnosti ostalo, notranjost pa je preurejena; dve gostinska prostora sta moderno urejena in opremljena. Gosti st v njih dobro počutijo. Naše korenine Miha Peric 81-letnik witz, Javvorzno, Kalisch, Katto-witz, Kittlitstreben, Kobior, Koe-nigshuette, Kondratstein, Kraco-vie, Kuštrin, Lagisza, Landesgut, Langluhr, Laaenburg, Leurahuet-te, Ledziny, Lesc)iwitz, Leslau, Li-biaz Maly, Liegnitz, Lisga, Litz-mannstadt I, IV, Lublin, Lagiew-niki Slaskie, Lawki, Lyaki, Mai-danek, Mirnbaum, Mialco, Mono-witz (Auschvvitz III), Muenster-berg, Myslowice, Nakel, Nemslau, Nasielsk, Neustadt, Obergruppe, Oderberg, Peiskretschan, Peter-waldau, Plaszow, Plawy, Pleaa, Ploemen, Posen I, II, Prauanltz, Prutzkow, Pusykow, Putzig, Ra-dogoszcz, Tanowitz, Thorn I, II, Tomaszovv Mazowiecki, Treblinka, Trzebinia, Trzebionka, Tschensto-chau, Wadowitz, Waldenburg, Wal-tersdorf, Varsovie, Wolanaw, Wronken, Wieliczka, Wustegiers- Tak je bil Miha Peric pred skoro 40 leti, ko je županoval v Doberdobu Miha Pirčev, ki se je preše-lil po prvi svetovni vojni iz Doberdoba v Tržič, je že 30. maja 1956 praznoval zlato poroko s svojo zvesto diuiico Pepco Ferfolja u družbi sedmih živečih otrok in kopico vnukov. Dne 15. februarja letos pa so zopet imeli v njegovi hiši domač praznik, ko je na$ jubilant slavil 81 let svojega življenja. Kljub tako visoki starosti pa je naš Miha še vedno čil in krepak, kakor se spo- Joh, joh jeno joh prejoh. kaku s’n jest jallu Bulše be zame blo. de nikd’r se ne rodiu. Zapiso s’n se u sodaške stan, jeno tu s’n sturo revež sam„ Kaku tu greva mene gruaeno, prepuazno. Tambur bije marš naprej, oi fantje muaje, kej bo zdej? Zdej grjemo na Francuoza, oj gruoza. R. P. KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo »e obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. Ul. Milano 18 TE LB F. 35-169 katera vam nudi po najnlijlh ce-. nah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje tn stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za IriaSko, UimAk in Beneško Slovenijo: »ve-o-vno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «A(;iUA» Za Goriško in Cedadsko se obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Ulica Trieste 349 — Gorica. dobi za kraško kgrenino, ki je kot kraški hrast vedno kljubo* vala vsem življenjskim viharjem in številnim neprilikam, katere je moral premagati v dveh svetovnih vojnah in med Kot zaveden Slovenec je skupaj z ženo vzgajal svoje otro ke v narodnem duhu, pa tudi v spoštovanju do sosedov druge narodnosti. Prav zaradi take vzgoje, ki jim je vcepila pošte, nost, so deležni spoštovanja vseh, ki jih poznajo. Kakor družine Jelen, Ferfo-Ija, Oergolet, Lakovič tn druge, se je tudi Peričeva družina izkopala pred 70 leti iz bolonjskega robstva devinskih plemi. čev. Vas Doberdob se je začela takrat kulturno dramiti in razvijati. Vaščani so ustanovili prosvetno društvo «Slavec», godbeno društvo «Jezero», telovad. no društvo «Sokol». Za razvoj gospodarstva ie bila' važna kmečka posojilnica. Miha Pirčev je bil med ustanovitelji in sodelavci vseh teh pobud t« organizacij. Ob izbruhu vojne z Italijo so mu oblasti naprti, le odgovorno oblast župana do-berdabske občine in v tem svoj-stvu se ie zelo trudil ter mnogo žrtvoval za pomoč občanom beguncem, pozneje p a za pomot internirancem v Gonarsu. Znanci in priiatelH ter vei starejši občani iz Doberdoba, ki so bili nriča nienovemv delu In vrizadevanin, se aa ob tej priliki s hvaležnostjo spominjajo in želiio jubilantu llfOrf Pirčevemu, da bi slavil še mno. ao obletnic v krogu svoje dry-ž tudi naše uredništva, saj ie jubilant stari čitatelj in naročnik našega lista. VAZNO ZA REJCE KRAV - MLEKARIC Pokrajinsko kmetijsko nadzorn'-štvo sporoča, da bodo rejci krav mlekaric lahko prejeli - v smislu izvajanj pobud, k, jih predvideva (zeleni načrt# (zakon štev, 454, s dne 2 junija 1961) za vsako rejeno kravo 50 kg močnega krmila. Cena krmila le 3.500 lir *« vsak stot. V ta namen j« treba predložiti zadevno prošnjo. Prošnje se sprejemajo od 'J4. februarja 1964, in to dokler n* bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ki jo ima na razpolago ti* vinorejski urad pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu — Ulica Ghega, 6, ki bo izdajal zadevna nakazila za prejem krmila pri tukajšnjem kmetilskem konzorciju — Ulica Milano it. 13. PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-1 V KNEZ VALTER nabhežina Tal. 20-123 Za izvoz poseben popust -Vreme včeraj; najvišja temperatura 5.7, najinižja 1.1, ob 19. uri 4; vlage 51 odet., zračna tlak 1015,1 s s raste, veter 18 km vzhodnik-seve--rovahodnik, sunki burje 32 km na Uro, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano. Tržaški dne v Danes, NEDELJA, 8. marca Janez Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.Oh Dolžina dneva 11.30. Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 12.00 Jutri, PONEDELJEK, 9. marca Frančiška BORBA PROTI OTROŠKI PARALIZI V prvem tednu cepljenih 2982 otrok na Tržaškem Največji odziv staršev je bil v četrtek Cepljenje otrok tudi po otroških vrtcih Na včerajšnjem srečanju s časnikarji se je pokrajinski zdravnik zahvalil časnikom za pomoč v kampanji za cepljenje otrok proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. Zaprosil pa je časnikarje, naj po svojih močeh še naprej pomagajo zdravstvenim oblastem, da bodo v najkrajšem času cepljeni vsi otroci v tržaški pokrajini proti tej zavratni bolezni. Dr. Scerrino je izrazil tudi svoje obžalovanje, da se starši v prvem tednu cepljenja niso tako polnoštevilno odzvali kot je bilo upravičeno pričakovati. Sicer pa je ugotovil, da se je število cepljenih otrok iz dneva v dan postopoma večalo, razen v petek, ko je bilo zelo slabo vreme. Zato je pokrajinski zdravnik ponovno zaprosil časnikarje, naj v svojih časnikih stalno opozarjajo starše, naj čimprej cepijo svoje otroke, ker Seznam krajev in umikov za cepljenje otrok proti otroški paralizi v tržaški občini: Občinski oddelek za zdravstvo in higieno — urad za cepljenje — Ul. Duca d’Aosta 1 — vsak dan od 9. ure do 10.30, v torkih in petkih tudi od 16. do 17. ure; VI. občinska ambulanta, Ul. Puccini 48, v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 10. ure; VIII. občinska ambulanta, Ul. Gelsomini 1 (Rojan), v torkih in petkih od 9. do 10. ure; IX. občinska ambulanta, Opčine, Proseška ul. 28, vsak dan od 9. do 10. ure; X. občinska ambulanta, Prosek 270 ■ Križ 274, na Proseku v torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 10. ure, v Križu pa v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 9. ure; otroška bolnišnica «Burlo Garofolo», Istrska ulica 65/1, vsak delovni dan od 9.30 do 10.30; ONMI — posvetovalnica v Ul. Veronese 14, v ponedeljkih In petkih ob 10.30; posvetovalnica v Ul. Caboro 2, v četrtkih ob 9.30, posvetovalnica v Ul. Puccini 46 v ponedeljkih in petkih, ob 11. uri, posvetovalnica v Ul. Geppa 21, v sredah ob 10. uri; Jadranska pomorska bolniška blagajna, Ul. Coroneo 21, v torkih, sredah, četrtkih iji petkih ob 12. uri (samo za svoje zavarovance); ENPAS, Ul. Roma 28, vsak delovni dan ob 11.30 (samo za svoje zavarovance. jim je sedaj dana priložnost, da imajo brezplačno na razpolago najbolj učinkovito cepivo proti po-liomielitisu. Po podatkih pokrajinskega zdravnika je bilo v preteklem tednu, od nedelje do vključno petka, cepljenih v vsej pokrajini skupno 2.982 otrok, in sicer v nedeljo 153, ponedeljek 420, torek 566, sredo 695, četrtek 727 in petek (ko je bilo slabo vreme) 421. Občinski zdravnik dr. Fabiani, ki je prisostvoval razgovoru, je dejal, da so sedaj uvedli tudi cepljenje otrok v otroških vrtcih, tako da staršem, ki pošiljajo svoje otroke v vrtce, ni treba še posebej zgubljati časa. Zato je pozval vse starše, ki imajo otroke v vrtcih, naj jih čimprej prijavijo za cepljenje. Dr. Fabiani je ponovno poudaril da starši lahko pripeljejo cepiti tudi otroke, ki so stari več kot 6 let, in sicer do 20. leta starosti, čeprav imajo pri cepljenju absolutno prednost otroci od 4. meseca do 6. leta starosti. Dr. Caidassi odpotuje na sestanek v Rotterdam V Rotterdamu bo 13. in 14. tega meseca zasedal poseben odbor za prevozne usluge pri Evropski gospodarski skupnosti. Zasedanja se bo v imenu, italijanske vlade udeležil tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. Iz Italije bo te dni odpotovala v Rotterdam skupina izvedencev s področja cestnih, železniških, ladijskih in zračnih prevozov. Jutri seja občinskega sveta Vidalijevo vprašanje o vladnih ukrepih za tržaško pristanišče Komunistični poslanec Vittorio Vidali je naslovil na ministrskega predsednika, na ministra za trgovinsko mornarico, na ministra za državne udeležbe in na ministra za javna dela posebno interpelacijo o tem, kakšne ukrepe misli vlada sprejeti v zvezi z obiskom parlamentarne komisije, ki je lani novembra obiskala tržaško pristanišče in odnesla •mučen vtis» o njegovem položaju. Poslanec v interpelaciji zahteva, naj vlada sprejme vrsto ukrepov, ki naj pospešijo trgovinsko izmenjavo med Trstom in njegovim srednjeevropskim zaledjem; naj se zavzame za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustanovitve pristaniške ustanove »a demokratični podlagi; naj pospeši gradnjo pristaniških naprav, zlasti pomola VII; naj ponovno vzpostavi vrsto tradicionalnih pomorskih zvez med Trstom in čezmorjem ter naj poskrbi za primerno cestno in železniško povezavo med Trstom in zaledjem, zlasti v smeri proti Jugoslaviji in proti Avstriji. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Uspela stavka uslužbencev tržaških kinematografov Velik napredek struje CCIL pri volitvah notranje komisije Javnih skladišč - Stavka v tovarni Lucky Shoe Včeraj je bil pirvi da« stavbe uslužbencev kinematografov, ki bo trajala po vsej državi dva dni. V našem mestu so bili zato skoraj vsi kinematografi zaprti. V kinematografih, ki so bili odprti, je delal samo po en operater, kar je tudi v nasprotju z zakonskimi predpisi. Na splošno je bilo le malo stavkokazov. Stavka se nadaljuje tudi danes. Tržaški lastniki kinematografov so storili e, da bi uslužbence prepričali, naj se ne udeležijo vsedržavne stavke, češ da je združenje lastnikov že pristalo na precejšnje normativne izboljšave v delavni pogodbi. Toda lastniki niso hoteli pristati na mezdna izboljšanja z izgovorom, da še ni vlada sprejela ukrepov za izboljšanje njihovega položaja zaradi .krize, ki jo preživljajo dvorane zavoljo znižanega obiska gjedalcev. Kot je pokazal prvi dan stavke, so bili napori delodajalcev v glavnem V torek in sredo bo po vsej državi stavka delavcev in delavk v čevljarski industriji. Y Trstu bo stavkalo okrog 1000 delavk in delavcev ameriške -tovarne čevljev Luoky Shoe. * # • Jutri se bodo pričela pogajanja o odpustih šestih delavcev v podjetju Macbne. Tudi podjetje Si.1-ma je odpustilo tri delavce in zaradi tega bo jutri v tem podjetju celodnevna stavka, * * * V Javnih skladiščih so bile vo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA PROF. VENDRAMINA v Se vedno nobene odločitve o načinu uničevanja smeti Po ugotovitvah prve analize smeti, obstaja možnost predelave smeti v organska gnojila ali pa njih sežiganje Jutri ob 18.30 bo seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je še nekaj točk upravnega značaja, ki jih bodo jutri gotovo izčrpali. Po drugi strani pa je na dnevnem redu še 17 resolucij in interpelacij, ki jih morajo še o-bravnavati in o njih sklepati. * Zveza italijanskih žena bo priredila jutri 9. t.m. ob 18.30 v dvoranici hotela Joly srečanje s pisateljem Giovannijem Cesarejem, ki bo obrazložil svojo knjigo »Položaj žena v Italiji«. Sledila bo prosta diskusija, prisotni pa si bodo lahko tudi nabavili knjigo. Danes ob 16. uri pa bo v Ljudskem domu v Ul. Madonntna (vhod iz Ul. Capltollna) družabni popoldan ob prazniku žena. O pomenu tega dne bosta spregovorila Antonino Cuf-faro iin Jelka Gerbec. Sledila bo zabava. Vprašanje uničevanja smeti, ki jih vsak dan pobirajo v mestu in vozijo v zgornjo okolico, kjer trohnijo pod milim nebom in povzročajo nevzdržen smrad, je prišlo v zadnjih dneh ponovno na dan po nekaterih izjavah in ostrih kritikah v občinskem svetu na račun birokracije, ki naj bi zavlačevala njeno rešitev. Zato je pokrajinski zdravnik dr. Scerrino sklical tiskovno konferenco, na kateri je govoril prof. Vendramin s padovske univerze, kateremu je pokrajinski zdravstveni svet poveril analizo vzorcev smeti, da bi izrekel svoje mnenje, kakšne naprave naj se v Trstu zgradijo za uničevanje smeti. Kot smo že včeraj poročali, se je tržaška občinska uprava odločila, da zgradi naprave za predelavo smeti v organsko gnojilo. Pokrajinski zdrav-stveni svet pa je kot nadzorni organ sestavil svojo posebno komisijo, katere član je tudi prof. Vendramin, da prouči to vprašanje in da svetuje občinski upravi ustrezno rešitev. Ker pa se celotna zadeva vleče že od leta 1962, so v teh dneh padle hude obtožbe proti nadzornim organom, češ da neupravičeno zavlačujejo rešitev gradnje naprav za uničevanje smeti. ..........................................................miiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiimiiiHiiiniminii 15 LET PO USTANOVITVI V ŽAVLJAH iV industrijskem pristanišču deluje 84 podjetij s 5350 delavci in uslužbenci Zemljišče za gradnjo novih naprav si je zagotovilo 10 v podjetij - Ze cela vrsta stečajev - Pomanjkanje delovne sile Dne. 14 marca bodo v Trstu prodali na dražbi opremo tovarne Transolea, ki je pred nekaj meseci prenehala obratovati in ki ima svoje naprave v žaveljskem industrijskem pristanišču. V petnajstih letih, odkar obstaja industrijsko pristanišče, ki je bilo, kakor znano, ustanovljeno v maju 1949. leta, je bilo že več takih primerov. Tako je na primer zašlo v finančne težave podjetje Flent, ki je proizvajalo električne žarnice. Naprave in opremo je odkupil znani tovarnar Dukčevič, ki proizvaja mesne izdel ke in ki je menda celotno opremo stare tovarne odstopil nekemu jugoslovanskemu podjetju v zameno za ustrezno količino prašičev in svlnine. Drugo podjetje, ki je prav tako zašlo v stečaj, je bila tovarna Ma-Co za proizvodnjo konfekcij. V nekdanji konfekcijski tovarni posluje zdaj podjetje za proizvodnjo brezalkoholnih pijač Tergeste. Ko je steklarna Vetreria Triestina zašla v finančne težave, je njene naprave prevzelo podjetje Vetritalia, ki pripada danes novemu industrijskemu koncernu Vetrobel. Tovarno Kraftmetal, ki Je zašla pred nekaj leti v stečaj in o kateri se je mnogo govorilo v našem mestu, ker je povzročila zaradi številnih poslovnih zvez na področju gradbeništva precej hrupa, je prevzelo podjetje SAIFAL. Sličen primer je bil tudi s podjetjem Farmalabor, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, in ki ga je skupaj z vsemi napravami odkupilo podjetje Crane Orion. Nekdanjo lesno Industrijo Sbocchelli je prevzela tovarna Santrisa, medtem ko so opre. mo nekdanje barvarne Colorificio Sardl odkupile Mehanične delavnice Avon. Tudi tovarna mila Hauser Je zašla pred časom v stečaj, v njenih prostorih pa je pred kratkim začela obratovati družba Publital -Allestimenti Pubblicitari, Danes obratuje na zemljišču ža-veljslMga industrijskega pristanišča 84 industrijskih in obrtniških podjetij, medtem ko v dveh tovarnah delo stoji. To sta obrata Vetritalia, ki ga družba Vetrobel preureja za proizvodnjo ravnega stekla in pa Sandtex Italiana, to je nekdanja ILVER, ki je prenehala z delom in kdaj bo zopet mogla stenji Je zdaj dvajset novih v katerih naj bi s časom iposlitev nekaj čez 2500 de-usluibeneev. Zemljišče za novih naprav pa si je za-nadaljnjih 10 podjetij, ki 'skupno zaposliti okoli 1500 ______Jelavcev. Glede tega velja o- meniti, da se počasi pojavlja po- varnarji v žaveljskem industrijskem pristanišču namreč opažajo, da se vrste brezposelnih, ki želijo najti zaposlitev v okviru industrijskega pristanišča, čedalje bolj redčijo. Tako na primer se je izvedelo, da se je za neko delovno mesto v pristanišču potegovalo le nekaj delavcev. Nekatere tovarne so začele pripravljati delovno silo z italijanskega juga, ker je tudi v Furlaniji začelo primanjkovati delavcev, pa naj sl bo kvalificiranih, kakor tudi nekvalificiranih. Nekoliko drugače je pri uradniškem osebju. V Trstu je namreč še vedno mnogo ljudi s srednjo in tudi z višjo stopnjo izobrazbe, ki še vedno iščejo delo, ali pa ki bi radi prestopili na novo delovno mesto V 84 podjetjih, ki že obratujejo je danes zaposlenih 5.350 delavcev in uslužbencev. Največ podjetij se ukvarja z mehanično predelavo kovin (25), sledijo tovarne prehranjevalnih izdelkov (9), obrati kemijske industrije (8), železarski obrati (7), itd. Najvažnejši obrati so naslednji: Adria-Chemie d.d., jeklarna AFA, železarski obrat ATLAS (Azlenda Triestina di Laminazione Siderur-gica), tovarna konfekcij BELFEr EXPORT d.d., tovarna likerjev BU-TON d.d., CANTRISA - Cantierl Triestini Arredamenti Allestimenti e Affini d.d., prevozniško podjetje Ca-stelli, lesna Industrija CILLE (Cen-tro Industriale Lavorazione legna-ml esoticf) d.d., bombažna tovarna Cotonlficio S. Giusto d.d., železarsko podjetje Crane-Orion, mehanična industrija Dilfi, čistilnica Esso Standard Italiana, tekstilna tovarna Fil - Snia, cementarna Italcementi d.d., tovarna stekla Italglass, tekstil, na tovarna Pettinatura dl Trieste d.d., tovarna plastičnih mas Plasti-lux, tekstilna tOvama Pettinatura Radiči, čistilnica Total d.d. (bivša čistilnica Aquila), kemijska industrija Zonca d.d., Industrie Chimi-che d.d., tovarna mesnih izdelkov Cesare Masb & Co., podjetje Bor-med - Mediterranea per la Chimica del Boro (Montecatini), tobačna tovarna Manifattura Tabacchi, tovarna Stabilimenti Meccanici Triestini, steklarna Vetrobel, tovarna mesnih izdelkov Dukcevic itd. Z vespo v avto V Drevoredu D Annunzio na vo. galu z Ul. Raffineria se je včeraj zvečer dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala 34-letna I-da Scucchi por. Bevilacqua iz Ul. Fo-rtunio 6. Scucchijeva je sedela na zadnjem sedežu vespe TS 25429, ki jo je proti Trgu Garibal. _______ . di vozil njen 38-letni mož tdcio. treba po novih delovnih močeh. To- j Ko sta zakonca privozila do voga- la Ul. Raffineria, sta trčila v avto TS 45456, ki ga je nenadoma z desne privozila 24-letna Laura Tulliani iz Ul. P arini 9. Zaradi trčenja sta mož in žena padla z motorja in Scucchijeva se je ranila po desni nogi. Z zasebnim avtom so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s progno-zo okrevanja v 15 dneh sprejeli na drugi kirurSki oddelek. V Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 20-letm delavec Mario Geri iz Ul. della Te-sa 29, ki je uslužben pri pristaniški družbi «Scaramelli». Ko je pred skladiščem št. 63 porival voziček, je nerodno trčil v drugi voziček, ki ga je porival neki delovni tovariš. Pri tem se je Geri hudo pobil po kazalcu, sredincu in prstancu desne roke. Zaprt del Pokrajinska uprava sporoča, da bo od 9. marca zaprta za promet »komenska« cesta med odcepkom v Samotorco in odcepkom v Trnov-eo (pri gostilni Suban). Cesta bo zaprta dokler ne končajo del za njeno razširitev in asfaltiranje. V tem času bo usmerjen promet na tem odseku skozi Samotorco in Trnovce Prof. Vendramin je odločno zanikal, da se je rešitev tega vprašanja zataknila pri njem, ker da ni pravočasno izvršil potrebne analize. Pojasnil je, da Ima že pripravljeno poročilo o prvi analizi vzorcev smeti, ki ga bo izročil županu. Poudaril pa je, da vprašanje uničevanja smeti ni tako enostavno, kot se zdi nepoučenemu človeku na prvi pogled. O tem se že leta razpravlja na mednarodnih kongresih strokovnjakov, ki so prišli do zaključka, da ni mogoče določiti neki točen postopek, ki naj bi veljal za vsako mesto. Zadevo je treba proučiti za vsako mesto posebej, analizirati sestavino smeti, ugotoviti povprečno letno količino itd. in se šele nato odločiti, ali je bolj koristno smeti sežigati ali pa jih predelovati v organsko gnojilo. Pri tem pa je dejal, da je treba vedno imeti pred očmi, da je uničevanje smeti javna korist in da ne more noben postopek spremeniti to v kako pridobitno dejavnost, tudi če se smeti predelujejo v gnojilo ali pa da se kalorična moč sežiganja smeti opre-meni v energijo. Zato je treba celotno vprašanje proučiti tudi iz gospodarskega in finančnega stališča, ker je gradnja enih ali drugih naprav zelo draga. Zaradi tega se je treba odločiti za takšen postopek, ki bo v največji meri ustrezal potrebam in upravičil velike izdatke. Pri tem je omenil primer v nekem mestu, kjer so pred nekaj leti zgradili naprave za sežiganje smeti, ne da bi celotno vprašanje podrobno proučili. Potem ko so porabili težke milijone, so po dobrih dveh letih ugotovili, da so naprave nezadostne in da bodo morali sedaj graditi nove. Prof. Vendramin še ni hotel povedati, kakšen postopek uničevanja smeti je po njegovem mnenju najbolj primeren za Trst, češ da je njegova naloga, da da svoje ugotovitve m nasvete organom, ki so ga za to pooblastili. Po prvi analizi smeti, pa se je izkazalo, je dejal prof. Vendramin, da se lahko v Trstu odločijo tako za predelavo smeti v gnojilo kot tudi za sežiganje. Nato je še dodal, da bo moral napraviti najmanj, še eno analizo smeti pobranih v poletnih mesecih, ker Je sedaj analiziral smeti, ki so jih pobrali pozimi. Razgovori delegacije PSI z vodstvom stranke v Rimu Tiskovni urad PSI sporoča, da so se na odseku za krajevne ustanove osrednjega vodstva PSI v Rimu sestali predstavniki tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije ter proučili vprašanje javnih del v deželi. Tržaško federacijo Je predstavljal podtajnik Giordano Mi-slei. Kar se tiče našega mesta. So predočili osrednjim voditeljem predvsem zavlačevanje glede pomola VII ter nujnost, da poskrbi država za svoj del prispevka za zadnji odsek avto ceste, v dolžini 11 km, ki gre skozi Mestre ln mora povezati avto cesto Trst - Benetke z omrežjem avto Cejst v državi. Govorili so tudi o potrebi, da se preusmeri krožni železniški predor na področju Ul. Conti, da ne bi tudi tam povzročili škode komaj zgrajenim hišam. Nadalje bi morali o-srednji organi takoj odobriti občinski načrt za gradnjo ljudskih hiš na podlagi zakona št. 167. Država bi morala tudi dati finančno pomoč občinam, ki so utrpele škodo ob povodnji 3. in 4. septembra lani. Končno bi morali upoštevati nekatera vprašanja, ki se tičejo stanovalcev hiš IACP na Elizejskih poljanah in v naselju San Sergio. Popoldne je sprejel delegacijo minister javnih del Pieraccini, kateremu so ponovno ' predočili omenjene zahteve. liitve notranje komisije, pri čemer je struja CGIL, to je Italijanske zveze pristaniških delavcev, znatno napredovala. Ce se u-poštevajo delavci in uradniki, je število glasov naraslo za 8 95 odstotka. CGIL je namreč dobila 66.96 odstotka vseh glasov, Delavska zbornica pa 43.04 odstotka. Pri tem je značilna primerjava z volitvami leta 1962. Takrat je pre. jela struja CGIL 371 glasov med delavci in 102 med uradniki, sedaj pa 444 glasov med delavci in 84 med uradniki. Med delavci se je torej zvišal odstotek od 66.01 na 77.89, medtem ko se je med uradniki nekoliko znižal. Delavska zbornica pa je prejela leta 1952 med delavci 191 glasov, letos pa samo 126, med uradniki pa 270 in letos 273. Italijanska zveza pristaniških delavcev je s temi rezultati seveda zelo zadovoljna in njeni izvoljeni zastopniki v notranji komisiji čutijo sedaj še večjo odgovornost sipričo zaupanja, ki so jim ga izkazali delavci in uradniki s povečanjem števila glasov. Za časa prejšnje notranje komisije so delavci dosegli izenačenje normativnih določb z uradniki, za časa sedanje komisije pa se bodo borili, da dosežejo za oboje še bolj-še gmotne in socialne pogoje. Sindikat ugotavlja ob tej zmagi, da so mu delavci izkazali veliko zaupanje zato, ker pač bolje ščiti njihove interese kot druge sindikalne organizacije. Njegova zmaga pa mora priti do izraza zlasti ob ustanovitvi nove pristaniške ustanove. Zelo zabaven «Seviljski brivec» V teh kratkih vrsticah, ki so nam na razpolago, bi mogoče že kar takoj omenili režiserja Gio-vannija Polija, da s tem povemo, da je v znatni meri njegova zasluga, če je bil včerajšnji «Seviljski brivec v gledališču «Verdi» prav prijeten, čeprav zasedba ni bila na vseh mestih na izredni višini. Vendar pa se je poleg imenitnih Šesta Bruscanti-nija (Figaro), Paola Montarsola (Basilio) in Michela Casata (Bar-tolo) lepo vskladila v začetku nekoliko toga Anna Maccianti (Rosina) in prav tako tudi Umberto Grilli (Almaviva). Zaslužen aplavz je dosegla tudi Bruna Ronchini (Berta). Lucio Rolli je bil Fio-rello, Raimondo Botteghelli pa častnik. Predstavo je zanesljivo vodil Nino Verchi, zbore pa je naštudiral Giorgio Kirschner. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Sestanki v počastitev praznika žena Zveza italijanskih žena je včeraj priredila vrsto sestankov po mestnih krožkih in vaseh v počastitev 8. marca, mednarodnega praznika žena. Na Opčinah so predstavnice žena položile cvetje k drevesu v Narodni ulici, na katero so let% 1944 Nemci obesili mater dveh partizanov Rozalijo Gulič. ......... SEJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 33 milijonov lir za dela v zgoniškem gosp. načrtu 10 milijonov lir za ureditev občinskih Cešt, 20 pa za ntfvo šolo pri Briščkih Sinoči je bila na županstvu v Zgoniku seja. občinskega sveta, na kateri so svetovalci obravnavali vrsto aktualnih vprašanj zgomške občine. Na dnevnem redu je bila tudi diskusija o občinskem proračunu za leto 1964, toda ta je bila odložena na prihodnjo soboto. ..Poleg poročila, ki ga je podal župan Pirc, je treba omeniti še ■psebej poročilo odbornika Cibica d'-gospodarski dejavnosti občine v preteklosti in v bližnji prihodnosti/ Občinski gospodarski načrt za letošnje leto predvideva skupni izdatek 33 milijonov lir. Od te vsote nameravajo dodeliti 10 milijonov lir za izravnavo, razširitev in asfaltiranje občinskih cest, 20 milijonov za zidavo nove šolske stavbe z dvema učilnicama pri Eriščkih, 2 mil. lir za drugi rok izgradnje centralnega termosifon-skega ogrevanja v osnovni šoli v Saležu ter 1 milijon lir za razširitev občinskega vodovodnega omrežja. Zgoniška občina seveda ne razpolaga s tako visokimi dohodki, da bi lahko sama krila vse te i lahko sama krila vse stroške. Zato predvidevajo, da bodo zaprosili za izdatnejšo prefekturne oblasti. pomoč Naj omenimo še, da se je na seji razvila zelo živahna diskusija glede nakupa nekega zemljišča, ki leži v bližini proseške postaje. Zgoniška občina, ki namerava postaviti na tem zemljišču javno tehtnico, klavnico in hleve, upa. da bo imela od nakupa precejšnjo gmotno korist. Omenimo naj še da je občina povišaia svoje dohodke na račun davkov, ki jih plačujejo podjetja, ki imajo svoj sedež v občin: (v glavnem gre za podjetja na območju proseške postaje). Upajo tudi, da se bo vedno bolj razvila industrijska dejavnost na tem področju. Med drugim je treba omeniti, da gradi podjetje Sibet Coci Cola tam neki svoj nov obrat. NiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 7. marca 1964 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 40-letoa A ima Ribarlch, 61-letni Arcavar Hacatoryan, 76-letna Maria Cernlgoi por Gordlni, 73-1 etn i Carlo Andreuzz), 93-1-etna Maddalena Kabler vd. MHazzi, 76-1 etn) Giuseppe Carini, 83-letn« Giseila Benussi vd. Casali, 81-letna Rosi na Gvordi-an-ck vd. Deles, 52-letna Lidla Marianom, 83-letna Maria Zobec vd. Pet-tirosso, 81-letrva Maria Simonič vd. Gruden, Giuseppe Svarco, star 7 mesecev. OKLICI: gradbenik Glacomo Ga-stone Slabile in uradnica Fulvta Pe-rissin. prodajalec Franco Presaello in šivilja Morisa BIsiacchi, klepar Da-ri0 Crtzman in uradnica Diana Mernik, delavec Eimlo Bagatti« ln prodajalka Francesca Alfieri, uradnik Giorgio Agrestini ln uradnica Mi-relia Curzolo, obrtnik Fulvio Tandoi in uradnica Fabiola Fradel. knjigovodja Adriano Mariini ln gospodinja Rita Bosingo, mehanik Ermlnlo Cor-tello i.n delavka Franca Mancuso, u-radnik Aldo Maral in uradnica Anna Maria Visintin, železničar Romano Vidali in delavka Mtrella Mereu, delavec Giuseppe Accardo In šivilja Anna Vidah, kapitan Glacomo Reda- Včeraj-danes Proučevanja za sedež centra teoretske fizike Ravnatelj inštituta za fiziko na tržaški univerzi prof. Budini in arhitekt Montesi sta odpotovala včeraj v Ženevo, kjer bosta proučila sedež evropskega odbora za jedrske raziskave. Prof. Budini pojde nato v Nemčijo, kjer bo stopil v stik z znanstveniki in do. centi teoretske fizike, ki bi uteg. n i 1 i sodelovati v bodočem mednarodnem centru v Trstu. Arhitekt Montesi, ravnatelj inštituta za arhitekturo na tržaški univerzi, ki so mu poverili načrte za dokončni sedež centra za teoretsko fizi-ko v Trstu, bo upošteval funkcionalnost ženevskih naprav. aučarskl Izlet SPDT. — 19. t.m. priredi SPDT na Krvavec za smu-in nesmučarje. Pot tja in nazaj Ljubljano. Vpisovanje v Ulici i 9-II, v dnevnih urah. NfKitš liiiltiiiiliiiiiilliiliiiitiiiiiiiliiiiim SLUŽBA LEKARN <9.-—IS.) , Ul. Bonom e a 93; dr. Ros-Oombi 19; dr. Slgnori, Trg vid in uradnica Enrl-ca Bernabo, u-radnik Tito Peressomi In frizerka A-driana Panizzut. strugar Bruno Las-sig in frizerka Silvana Azzano, kemik Pierluigi Droghetti in univ. študentka Fulvla Agostini, posrednik Luigii Nov a resi in gospodinja Enrlca Colarloh, fin. stražnik Leli© Giotto In gospodinja Mart« Pia Marin, mizar Benito Rasman in krznari«a A-nita Minca, klepar Aldo Stabile in gospodinja Silvia Moro, šofer Antonio Bozzato in baristka Maria Gra-zia Palese, strugar Silvio Bonettl in delavka Maria Ughetti, zlatar Ezio Crevatln in gospodinja Maria Fron-da, mizar Giorgio Fragiacomo in gospodinja Rite Rusalem. šofer Gion-n| Carini in šivilja Franca De Pretiš, sprevodnik Darlo Lukovec ln frizerka Maria Grazia Doz, elektrome-hanik Umberto Colja in gospodinja Licia Zumin, radiotehnik Fulvio Mueller in uradnica Serena Benzan, uradnik Livio Benedettl in uradnica Marina de Mioelll, upokojenec Romeo Pagan in gospodinja Ida Perl- ničarka Francesca Nani, električar Vinioio Degrassl In delavka Francesca Radossl, karabinjer Antonio Dal Blanco in prodajalka Michelina Spa-no, fin. podčastnik Luciane Donadel Irt' delavka Leonilda Cornacchia, fin. podčastnik Blagio Democrlto in učiteljica Laura Vuerlch, uradnik Giorgio Benzan In uradnica Evelina Berti, šofer Mario Škerlj ln prodajalka Anna Maria Smilovich. električar Claudio Scrjgner in uradnica Lucta Calvl. ni, geometer Edoardo Iiirman ln bol- «£int 43. DNEVNA SLUŽBA LEKARN , (3. — *.) Alta Solute, Ul. Giulla 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Picciola. Ul. Orlanl *2; Vernarl. Trg Valmaura 10; D Am-brosi. Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Seltrfomane 39; Ravaslni, Trg Liberti 6, Testa d'oro, Ul. Maz- 8; Tamaro comp Neri, Ul. e 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alia Minerva, Trg sv, Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg Unlti 4; G. Pa-pa, Ul. Felliugia 4«. NOČNA SLUŽBA LEKARN (9,—IS.) Godina, Trg sv. Jakoba 1; AUa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori. Trg Unitš 4; G. Papa, Ul. Fel- tuga 46. LOTERIJA BARI 20 48 13 43 52 CAOLIARI 31 10 21 33 22 FIRENZE 17 79 68 69 21 GENOVA MILAN 66 89 23 39 67 37 77 48 Sl 55 NEAPELJ 66 35 88 81 23 PALERMO 56 55 50 20 3 RIM 49 4 70 72 19 TURIN 20 82 19 67 29 BENETKE 40 59 23 72 51 ENALOTTO 1X1 2 2 2 XXI XXI KVOTE. 12 točk — 4.163.000 lir 11 točk — 208.100 lir, 10 točk -18.800 lir. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 8. t m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu ARSEN DIKLIC NA ZELENI REKI ČOLN Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever __A__ V soboto, 14. marca ob 21. uri premiera, v nedeljo, 15. marca ob 17. uri repriza V AVDITORIJU V TRSTU DARIO FO Dve pištoli v rokah pa i belim in črnim gleda Prevod: I. š. Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Scena: inž. arh. NIKO MATUL Kostumi: ALENKA BARTLOVA Režija: JOŽE BABIC SLOVENSKI KLUB vabi na predavanje ki bo v torek, 10. t. m. ob 21. url v Gregorčičevi dvorani Predaval bo ravnatelj študijske knjižnice v Kopru SREČKO VILHAR o temi «PR0BLEM SLOVENSKEGA P0M0RSTVA» Vljudno vabljeni! Razna obvestila Pogrebno društvo v Rojanu vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes 8. marca t. 1. ob 9. uri v prostorih gostilne Skerlavaj, v Ul. Moreri 34. — Odbor. * * * Planinsko predavanje SPDT V četrtek dne 15 t.m. ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje z lepimi barvnimi diapozitivi. Predaval bo znani planinec in plezalec Sandi Bla-žina o domačih planinah in o Mont-blancu. KINO SKEDENJ predvaja danes 8. t. m. ob 14. uri dramatičen film: II coltello sulla piaga (Nož v rani) Igrajo: SOPHIA LOREN in ANTHONY PERKINS Gledališča VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prosi'o rili tretja predstava Puccinijeve opere «Tura>ndot» z istimi naistopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Nino Verchi. V torek ob 20.30 za rej B v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah druga predstava Rossinijeve opere »Seviljski brivec«. Nadaljuje se prodaja vstopnic za obe predstavi. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri ter jutri ln v torek ob 21. uri v Avditbriju zadnje predstave «Sofoklejeve Antigone« v Brechtovi predelavi. Režiser Fulvio Toiusso. Scene Mascherini. Cene: parter A 12C0 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazionale 14.30 «11 cardinale« Tech-nicolor. Tom Tryon. Romy Schnei-der. Arcobaleno 15.30 »Vita coniugale« — Maria Jose Nat. Prepovedano mladini. Excelsior 14.30 «Sotto i’albero yum yum» Technicolor. Jack Lemmon. Prepovedano mladini Fenice 14.30 »Dove val sono guai« Technicolor. Jerry Lewis. Grattacielo 16.00 «Un buon prezzo per morire« Technicolor. Lavrence Harvey, Lee Remick. Supercinema 16.C0 «Mia mogiie er prova« Bob Hope. Technicolor. Alabarda 16.00 «La dea del peccato« Technicolor. Šarita Montiel. Zadnji dan. Filodrammatico 15.45 «Sammy va al sud« Technicolor. Edvard G Robinson. Aurora 16.30 «L’ido!0 di Acapulco«. Cristallo 15.00 »Alta infedelti« UgO Tognazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «U colore della peiie» Jean Sorel, A.ntonella Lualdi. Garibaldi 16.00 «Ti-Koyo e tl suo pe-scecane« Technicolor. Massimo 16.00 «Brenno M nemico di Roma« Technicolor. Gordon Mi-tchell. Impero 16.30 «La noia« Prepovedano mladimi. Moderno 14.00 «Una fidanzata per papa« Technicolor. Glenn Ford, Shirley Jones. Zadnji dan. Astoria 14.00 »La storia di Topi De-stry» Techmiioolor. Astra 16.30 «Una ragazza chiamata Tamiko«. Vittorio Veneto 15.45 «Sciarada» Ga-ry Grant. Technicolor Abbazia 14.00 «La veglia delte aqui-le» Technicolor. Rock Hudson, Rod. Taylor. Ideale 16.00 «Liana ia figlia della fo-resta« Technicolor. Prepovedano mladini, Marconi 16.00 «11 mio corpo ti ap-partiene« Marlon Brando. Skedenj 14.00 #11 coltello nella piaga« Sophia Loren. Zaradi stavke bo večina kinematografov danes zaprta. Darovi in prispevki V počastitev 23. obletnice smrti Josipa Baruta darujeta sestri 2000 lit ia Dijaško Matico. V počastitev spontana pok F ra pa« Udoviča daruje Ančka Barovina 1000 lir za Športno združenje Bor. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« daruje 10.000 lir zg Športno združenje Bor. POTOVALNI URAD «AI)R0RA» TRST - UL. CICERONE, 4 - TEL. 29243 , ..... A ' ima na programu naslednje izlete; 29. in 30. marca (velika noč): Avtobusni izlet na MAU LOŠINJ Cena 9.000 lir. Od 22. do 26. aprila: Potovanje v PARIZ (z vlakom). Cena vožnje, hotelskih uslug, ekskurzij v Parizu itd. je 35.500 lir. Od 19. do 24. maja: Potovanje v LONDON B0LJUNEC predvaja danes 8. t. m. ob 17. uri film: «ANGEU CON LA PiST0LA> (Angeli s pištolo) Igrajo: GLENN FORD, BETTE DAVIS, HOPE LANGE ln ARTHUR 0’CONNELI hišic trn mmm- Včeraj dopoldne so se v pokrajinski palači v Gorici sestali zastopniki oblasti iz Gorice in Nove Goric* ter koprskega okraja. Z Italijanske strani so bili prisotni gori-ški župan dr. Gallarotti, podžupan Lupieri in predsednik pokrajinske uprave dr. Bruno Chientarolli. V jugoslovanski delegaciji so bili zvez-' ni poslanec koprskega okraja Milan Vižintin, predsednik okrajne skupščine Jože Eržen in predsednik občine Nova Gorica dr. Jožko Štrukelj. Sestanek predstavlja uresničitev želja goriških občinskih zastopnikov, izraženih med drugim na zadnjem tiskovnem sporočilu o seji občinskega odbora, kakor tudi prizadevanje predstavnikov organov krajevnih oblasti v jugoslovanskem obmejnem področju, da bi se prijateljski odnosi kar najbolj okrepili ter tako čimbolj utrdili mir v tem delu sveta. Tiskovno sporočilo gonške občine poudarja prisrčnost pogovorov ter skupno voljo po nadaljevanju in krepitvi sodelovanja, započetega v zadnjih letih. Obravnavali so najrazličnejša skupna vprašanja, ki zadevajo sosedni mesti kakor tudi širše pokrajinsko področje. Med temi naj omenimo cestno in železniško zvezo, ureditev vprašanja zemlje italijanskih dvolastnikov na jugoslovanskem državnem ozemlju, usklajevanje urbanističnih načrtov Gorice in Nove Gorice, obmejni promet, izdelavo načrtov za zbiralnike odpadnih voda, otvoritev mejnega prehoda druge kategorije med Gabrijelovo ulico v Italiji in Erjavčevim drevoredom v Jugoslaviji ter Izgradnjo cestne povezave pri šentmavru med jugoslovanskimi Brdi in upravnim središčem Novo Gorico, da bi se dolžina sedanje krožne ceste skozi Anhovo, dolge 27 km, skrajšala na samih 7 km. Člani obeh delegacij so se dogovorili, da se bodo znova sestali v Novi Gorici. Na prihodnjih pogovorih bodo sodelovali tudi strokovnjaki za posamezna vprašanja. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ske dejavnosti, ki je značilna za to področje. Te prve zaključke bodo predložili v obravnavo še drugim zainteresiranim organizmom, ki jih bodo temeljiteje proučili na ponovnem sestanku, ki bo prihodnji teden. Novi odbor SPD in izlet na Tržaško Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni odbor Slovenskega planinskega društva na prvo sejo po občnem zboru. Najprej so si porazdelili delovna mesta, ki so naslednja predsednik je zopet Karlo Kumar, podpredsednik Ivan Del-pin iz Podgore, tajnica Jožica Sme-tova, namestnik tajnika Artur Košuta, blagajnik Stanko Medvešček, namestnica blagajnika Nataša Pavlinova, gospodar Peter Čermelj, namestnik Karel Nanut iz Standreža, ter odborniki: Ivo Marinčič, Ivan Bregant iz Podgore in Zdenko Vogrič, preglednik računov Emil Doktoric, namestnik Borut Leban. Pri nadaljevanju seje so se pogovorili o bodočih izletih in sklenili, da bodo na velikonočni ponedeljek dne 30. t. m. popolne organizirali tradicionalni popoldanski družinski izlet. Za cilj so izbrali Repentabor in Repen na Tržaškem. Vpisovanje pri Arturju Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8. Vožnja stane za člane po 500 in za nečlane po 600 lir. Odhod š Travnika v Gorici ob 13.30 in iz Podgore ob 13.45. Na izletu je na sporedu tudi prosta zabava ob igranju tria E-lio iz Podgore in srečolov z bogatimi dobitki. Razgovor o industrijski coni s predstavniki iz Sovodenj Prihodnji teden bo ponoven sestanek na širši osnovi ............................................... IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Pošteno je premikastil moškega ki ga je imel za kurjega tatu Za tako nepremišljeno dejanje so ga dobro zašili Ujel la obsojen mladi divji lovec iz Šiandreža bil na sestanku prisoten tudi odbornik za javna dela Lupieri. je bilo govora tudi o ureditvi pokrajinske ceste proti Sovodajam. Zupanu so dali zagotovilo, da bodo pospešili začetek teh del. Prav-tako so se strinjali glede gradnje ljudskih stanovanjskih fuš v okviru industrijske cone. Te naj bi se gradile na ozemlju goriške občine, v sovodenjski občini pa 1* v toliko, v kolikor bi bilo potrebno za tamkajšnje prebivalstvo in v okviru sedanjih strnjenih naselij. Prevoz otrok z avtobusom na cepljenje v Sovodnjah Občinski zdravnik iz Sovodenj dr. Dainese je poslal vsem staršem, ki imajo otroke v starosti do 6 let, okrožnico, v kateri jim prikazuje koristnost cepljenja proti otročki paralizi s Sabinovim cepivom Ob-treba odstraniti vse ovire. Ker "je 1 enem je določil tudi. da bodo opra- vili to cepljenje za vse vasi sovo-aenjske občine v sredo, 11. marca od 9. ure dalje. Občinska uprava Je za prevoz otrok najela poseben avtobus, ki bo vozil iz posameznih vasi otroke In njihove spremljevalce po naslednjem voznem redu: Odhod avtobusa z Vrha dne 11. marca ob 8.15 izpred cerkve; odhod iz Spodnjih GabriJ ob 8.40 s Trga; iz Zgornjih Gabrij ob 8.45 Izpred šole, s Peči ob 9.15 izpred pokopališča ter iz Rupe ob 9.25 pri vodnjaku. Vsem se priporoča točnost in pa da so otroci tešč vsaj dve uri pred cepljenjem. Pretekli petek je bil na uradnem obisku pri goriškem županu dr. Gallarottiju župan iz Sovodenj Jožef Oeščut v spremstvu občinskega tajnika Prima Creste. Ob tej priliki so nadaljevali razgovore, ki so jih imeli že s prejšnjim županom dr. Poterziom o najvažnejših problemih, ki se tičejo obeh sosednjih občin, s posebnim ozirom na nameravano u-reditev goriške industrijske cone, v katere območje spada tudi so-vodenjska občina. Ko so si izmenjali svoja mnenja so sklenili, da se bodo prihodnji teden ponovno sestali skupaj S predstavniki trgovinske zbornice in pokrajinske u-prave. Ob tej priliki bo prišel na sestanek celoten upravni odbor sovodenjske občine. Goriški župan dr. Gallarotti je ob tej priliki poudaril potrebo prijateljskih odnosov in tesnejšega sodelovanja med obema občinskima upravama, pri katerih je Industrijska cona za krminsko področje Na pobudo krminske občine je bil pred dnevi na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek zastopnikov ustanov, ki se zanimajo za gospodarski razvoj področja okrog Krmina, da bi proučili najbolj aktualne probleme tega področja. Sestanka so se udeležili predsednik mestne hranilnice iz Gorice prof. Musi in glavni ravnatelj Montena, krmlnski župan dr. Godeas, pokrajinski odbornik Ve-zil in podtajnik dr. Baum ter predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat in dr. Ferlan. Proučili so razne točke morebitnega programa, ki naj bi ga izvedli za razvoj industrijske cone in okrepitev obrtniške ter kmetij- Zaradi odpora javnemu funkcionarju ter prekrškov enotnega besedila o lovu se je moral včeraj zagovarjati pred kazenskim okrožnim sodiščem Emil Jarc, star 22 let, doma iz Ul. sv. Mihaela 210 v Standrežu. Jarca sta 8. oktobra lani zaloti- ga je obsodilo na 4 mesece zapora in 66.000 lir globe. Obsodba je pogojna. Na koncu mu je sodnik napravil kratko Očetovsko pridigo. Septembra 1862. leta je kolon 35-letni Giovanni Stabile iz Fossa-lona opazil v bližini svojega bivališča moškega, o katerem je su- la pri Sovodnjah poljska čuvaja! mii> (ja krade njegove kokoši. Sta-Alojz Frandolič in Mario Marušič, bjiov kurntk je bil namreč poprej ko je nesel ulovljeno fazanko. Med ve£krat izpraznjen in kurjih tatov njimi je prišlo do pretepa, V ka- | nilcoli ni dobji prj deju. Sedaj se terena je Jarc nekajkrat brcnil ene- mu je naenkrat zazdelo, da jih ga izmed obeh paznikov. Po krajšem prerivanju sta ga moža postave prisilila k mirovanju in ga prijavila sodišču, ker je lovil v nedovoljenem času, v rezervatu in v obmejnem kraju ter da je lovil na zanko. Mladenič se je izgovarjal, da je nedolžen. Dodal je, da se je kot običajno sprehajal ob Soči in našel fazanko na tleh. Poljska stražnika sta že poprej opazila zanke in šele kasneje sta izsledila Jarca, ki je dobro vedel zanje in jih je tudi premaknil. Prepričana sta bila, da je ulovil fazana, zato sta ga ustavila, da bi mu prisodila globo. Državni pravdnik je zahteval zanj 7 mesecev zapora, ker je uporabil silo, za ostale prekrške pa denarno globo v višini 96.000 lir. Uradni zagovornik dr. Majo je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa minimalno kazen ob upoštevanju splošnih olajševalnih okolnosti. Sodišče ima v pesti, in sklenil se je maščevati za vsa poprejšnja dejanja. Pograbil je ribiča 63-letnega Giu- seppa Tolloia iz Sfcaranoana-in g* pošteno pretepel. Roke je precej trdo položil nanj tudi zaradi poskusa pobega. Potem ga je izročil karabinjerjem. Tolloi je navedel popolnoma drugačno verzijo. Vračal se je z lova jegulj in ubral krajšo pot po njivah. Prišel je do Stabilove hiše, kjer ga je na vsem lepem popadel pijan moški in ga tako pretepel, da je zadobil možganski pretres in da ni Bil sposoben za delo celih osem mesecev. Peljal ga je tudi v hišo pokazat ženi, ki ji je rekel: «Poglej, kako sem ga kar se mi je zgodilo, ne poskušal zbežati,« je pristavil nesrečni ribič. Z zdravniškim potrdilom je Tolloi vložil tožbo in se včeraj predstavil kot civilna stranka. Njegov odvetnik je bil Blessi, medtem ko je Stabila branil dr. Majo. Štabi-lov branilec je zahteval upoštevanje člena 242 kazenskega zakona, po katerem imajo zasebniki pravico do aretacije, Predloga pa sodišče ni upoštevalo. Obsodilo je Stabila na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na izplačilo odškodnine civilni stranki, kateri je že kazensko sodišče priznalo pravico do 250:060■ llfc KLUB »SIMON GREGORČIČ. VEČERI OB SREDAH V sredo, 11. marca ob 20. url bo v klubu «Simon Gregorčič, na Verdijevem Korzu 13 v Gorici predaval o slovenskem pomorstvu ravnatelj študijske knjižnice v Kopru Srečko Vilhar. Vabljeni! Prepovedana prodaja konservirane špinače Ker so v konserviranl špinači podjetja La Rocca iz Barija, ki jo prodajajo pod značko «Lola» našli škodljivega bacila (botuli-no), Je pokrajinski zdravnik dr. Montagna v skladu • predpiii ministrstva za zdravstvo, prepove-prodajo tega blaga na Gori- predvaja danes 8. t. m. ob 15. u rl avanturistični Paramount film: <1 TRE DELLA CROCE DEL SUD» Igrajo: (Trojica Južnega križa) JOHN WAYNE, LEE MARVIN in JACK WARDEN V ponedeljek, 9. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: ■I TRE DELLA CROCE DEL SUD (Trojica Južnega križa) NEDELJA, 8. MARCA 1964 ff Izberite popevko; 21.00 Sopranist- u. program ka zinlta Kunc in pianistka Du- 7 45 Jutranja glasba; 9.00 Od- bravka Tomšič; 22.10 Plesna glas-daja za ženske; 9.35 Nedeljski ba; 23.05 Sodobna slovenska glas-motivi; 10.00 Glasbeni leteči kroi- l>a. nik; 10.35 za prazničill dan; 11.45 . imlauhUtt Pevci- 12.00 Športna prognoza; IIUl. COIOVIII/B 12.3Q 'plošče tedna; 13.40 Nadelj- 10.15 Kmetijska oddaja; 16.00 skl ekspres; 14.30 Teden aktual- Kol. d;rka po Sardiniji; 17.30 nosti; 15.00 Lahka glasba; IMS Program ra najmlajSe; 18.30 «11 Neapeljske pesmi; 16.15 Oddaja zagazzo di San Francisco«; 19.00 za avtomobiliste; 17.00 Glasba in Dnevnik: 19.20 Registriran šport-šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.33 ni d0«0dek- 20.13 Športne vesti; Sama glasba; 21.00 Športna ne- 20.30 Dnevnik; 21.00 Cronin: «Cit-delja. tadella«; 22.15 «L’eroe del West»; lil _____22.45 Športna nedelja in dnevnik. III. program drugi kanal ?8°OB ‘ B ach o v e°^kan- 18.00 Lope de Vega: »Vrtnar- faHtt 19 00 Mihfaudova glasba- iev P55": M.30 Rotocalchi in pol-9 ^0 V^wečernT aoncert 20 3d 21.00 Dnevnik; 21.15 R. RevijsM omg "m]. 20.V Bocche- M.uroin A. Fo& v «La comarea; Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Polka je ukazana; 10.00 Maša, nato Orkester Monia Liter; 11.13 Oddaja za najmlajše; nato Harmonikarja Pattacini in Romano; 12.00 Slov. nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdos kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Orkester «Mira-mar«; 15.30 Radijska novela; nato Orkestra Pourcel in Silvester; 17.45 Plesna čajanka; 18.30 Po društvih' in krožkih; 16.45 Beethovnove sonate;' 19,15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 -Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 F. „ .... ______________ Schubert: Simfonija št. 7; 23.00 rinijeve skiadbe; 21.20 Kurt Weil: Moderni ritmi. »Ascesa e rovina di Mahagonny». Ponedeljek, 8. marca 1964 Trst flnvmniia 8 30 Sola; 16.45 Nova srednja n„n v u Jivvvni/ šola; 17 40 Program ia najmi*j. 9.30 Kmetijska oddaja, 12.Lj g,30 Napotki za turiste; 7.55 ge; 18.30 Nikoli ni prepozno; Danes na športnih igriščih, 14.00 Mladinska igra; 9.05 Naši poslu- j9.oo Dnevnik;, 19,15 Glasbeni car- šalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, net; 20.00 Šport; 20.30 DneVnik; tovariši...; 10.30 Operna jmatine- 21.00 TV tednik; 22.00 C. Alvaro: - - - -•• «Perche non mi hai fatto piu dal zmrcvaril.# «Kdo bi po vsem -tem, I škem in odredil zaplembo zalog. iiiiiiiiiiiiiiimuiiiiitmiiuiiiniiiiiiiiMititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiHiiiiiiiiiiiitMnitiiiiiiiiiiMiiHiiiiiMtiiiiti PRI KMETIJSKEM NADZ0RNIŠTVU Razpis nagradnega natečaja za razvoj perutninarstva Določenih je 18 nagrad v skupnem znesku pol milijona lir «E1 campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zenski zbori; 10.00 Prenos RL; 10 30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po ja; 11.30 Nedeljska repotaža; 11.50 Z orkestrom Pourcel 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.5U Koncert; 14.10 Zabavna glasba; 15.06 Rapsodij« in plesi; 16.00 Humoreska tedna; 1620 Domače melodije; 16.65 Plesi,1 orkester Barelli; 17.06 Hammond orgje; 17.16 Radijska željah; 16 15 Orkester LeUtwiller; igra: 2?°°. 12 znamenitih oper, 15.30 domače pesmi; 16.00 Prenos 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 "".......................n Nacionalni program Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev od sko ■ ^ktrogospodinjskih krožek; I predmetov 14.00 Komorna glasba; 14.30 V | nedeljo skupaj; 15.45 Nogomet fflSVK AM . od minute do minute; 17.15 Ital. ■ JVCUllO I I pesmi in plesi; 17.30 Simf. kon- I I . cert; 18.35 Plesna glasba; 19.15 | Trst, Via 8 NlColO 21. tel 24 01* | 19.00 TV Obzornik; 19.30 Teden-Športni dnevnik; 20.25 E. de Popravila: VI* delle Mtllzle * ski športni pregled; 20.00 TV Marchi: «Col fuoco non si scher- g telefon štev 78-278 I dnev; 20.30 »Evgenija Grandet« za«; 21.00 Radijska križanka; 22.15 | __ _____ *“ sovjetski film; 22.00 Politični 8.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Harmonikar Beltrami; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.23 Roditeljski sb alto«; 22.20 Simf. koncert; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.0Q Dnevnik; 21.15 Eisensteinov film: »Aleksander Nevski«; 28.00 Športne vesti. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 DLnejrjev svet — zgodba; 18.20 * »Na razpotju« — prva zgodba; I 18.50 Športna poročila; 19.00 Zabavna oddaja; 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika; 20.45 Gogolj; »Norčev dnevnik« — TV igra; 21.46 Jazz na ekranu: Duke Elington; 22.15 Poročila. Ponedeljek, 8. marca 1964 10.40 Šolska ura; 15.20 Ponovi tev šolske ure; 17.30 Angleščina; 18.00 TV v šoli; 18.30 Poročila; 18.35 »Kljukec ln Smukec raz- Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo je razpisalo nagradni natečaj za izboljšanje perutninarstva družinskega značaja na Goriškem. Natečaj namerava pospeševati in izboljšati perutninske pasme, izgradnjo primernih kokošnjakov, nabavo potrebnih pripomočkov, uvedbo modernih tehničnih pripomočkov itd. Natečaj bo finansiralo ministrstvo za kmetijstvo. Prošnjo je treba napisati na posebnem obrazcu, ki ga dobijo prizadeti na kmetijskem nadzorništvu v Gorici. V njem j* treba točno izpolniti zahtevane podatke« Natečaj predvideva po eno nagrado za 120 tisoč lir, po eno za 80 in za 50 tisoč lir, pet nagrad po 10 tisoč in 10 po 15 tisoč v skupnem znesku pol milijona lir. Posamezni prosilci bodo lahko do- iskujeta jamo — lutkovna igra; ~ d« Instrumentalna glasba. razgovori; 22.30 Poročila. Nagrade ne bodo izplačevali v denarju, ampak v blagu. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu kmetijskega nadzorništva v Gorici, Ul. Du-ca d’Aosta. Umrl je Jožef Vižin V noči od petka na soboto je v Gorici umrl v starosti 69 let Jožef Vižin, višji sodni pisar v pokoju. Delj časa je bolehal na srcu. Umrl je na svojem domu. Zapustil je ženo in hčerko Miro, profesorico n* slovenski nižji srednji Šoli. Pokojnik je bil zaveden Slovenec. Vseskozi j* bil navezan n* svojo zemljo in »e je jpo upokojitvi v Padovi, kjer je služboval delj časa, preselil v Gorico VERDI. 15.00: «A 007 — Dalla Rus-sia con amore«, S. Connery ln D. Bianchi. Angleški film v barvah. CORSO. 14.00: «Quel certo non so che!...», Doris Day m J. Gamer. Ameriški cinemascope v barvah. V1TTORIA. 15.00: «11 mio amore con Chamante«, P. Newman ln J. Woodward. Ameriški technicolor. CENTRALE. 15.00: «Capitan Sin-bad«, G 'Sinbad ln H. Bruhl. A-meriški barvni Ulm. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču PRINCIPE. «Joselito in America«, Joselito, Cesareo Quesadas in En-rique Rambal. Barvni film. NAZIONALE. «La grande attrazio-ne», Nancy Kwan in Pat Boone. Barvni film. EXCELSIOR. «11 piede piu lungo«, Danny Kaye in Marthi Hayer. AZZURRO. «La guerra dei bottoni« in «Pierino la peste«, Blanchette Brunoir. r Ronkah RIO. «1 figli del capitano Grant«, Film VValta Disneya. Sledi barvna slikanica »Pippo e 1’insonnia«. EXCELSIOR. «Sodoma e Gomori ra«. Superskopski barvni film, Stewart Granger in Anna Maria Plerangeli. r Novi Gorici NOVA GORICA — 8. marca ameriški film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTIJA VVALANCEA; 10. In 11. marca ameriški film FRA DIA-VOLO; 12. marca madžarski barvni film ZLATI ČLOVEK; 13. mar-ca francoski film JULES IN JIM. ŠEMPETER — 8. marca italijanski film MORGANOVI GUSARJI; 10. in 11. marca madžarski barvni film ZLATI ČLOVEK; 12. in 13. marca ameriški film FRA DIA-VOLO. SOLKAN — 8. marca nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA; 13. marca ameriški film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTIJA VVALANCEA. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od- vai ucij tasa, , V ....... _ _ , . . . žalni sprevod bo jutri, v pone- bili največ do polovice zneska, ki deljek_ 8.30 krenii izpred hiše g. nameravajo potrošiti za nav«- žalosti v Ul Mattioli 9 na glav-. u v Gorici iekarna sORANZO, dene izboljšave. Prošnje je treba n0 pokopališče. Prizadetim svoj- ^erdlJev korzo st S7 tel. 28-79. predložiti najkasneje do 31. t. m. Icem izrekamo iskreno sožalje. J -___________________________ Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 1. do 7. marca 1964. leta rodilo 37 otrok, umrlo je 11 oseb, poroka je bila ena, Oklicev pa 11. ROJSTVA: Mara Zonch, Agnese Zentilih, Rossela Bonin, Paola Pia-nalto, Roberto Sulin, Paolo Rigot-ti, Mauro Di Gregorio, Claudia Di Gregorio, Sabina Di Bert, Cristi-na Brumat, Lorella Adamo, Miriam Peric, Lucia Vinzl, Stefano Prode-rutti, Giuliana Fior, Aiessandro Grubišsa, Franca Peteant, Fabio Cravos, Elisabetta Sofie, Giulia Or-sinl, Laura Barietta, Gianpaolo Maso, . Marisa Lamanda,' Antonella Oblaseia, Antonietta Edalueci, Ma-riano Grillo, Luca Villini, Stefano Portelli, Giancarlo Mania, Eltana Furlan, Elena Gandin, Tiziano Bo-gar, Patrizia Perco, Mario Lavrenčič, Sandro Miceh, Patrizia Devet-ti, Elena Andretti. UMRLI SO: upokojenka 88-letna Angelica Landutti, vdova Dalmas-zon, delavec 20-letni Giuseppe Vi-' uradnica "Maria Siroch sintin, 80-letna Giovanna Tomasi, 79-letna Francesca Rožic, vd. Bres. san, 73-letni Vito Siega, 69-letna Anna Baskar, upokojenec 68-letm Alberto Flamio, upokojenec 63-let* ni Uiuzeppe Marega, policijski podčastnik 58-ietni Cesare Rizzotti, 73-letna Lodovica Paviotti, 85-letna Appolloma Orsola Comauli. POROKE: podčastnik Pietro Or-landini in tekstilka Gelma Dollani. OKLICI: šofer Giovanni Gatto in Omerina Lucea, frizer Potlto Ve* nuto in delavka Darinka Peric, tekstilni delavec Idegardo Contino in tekstilka Ada Cabas, mestni stražnik Domenico Ceselli in Giu-lian« Del Medico, risar Luigi Di-zoroz in trgovka Ada Erzetig, delavec Enzo Hvala in delavka Eda Polito, električar Aldo Terceli in tekstilka Maria Leban, trgovec Giuseppe Pozzar in učiteljic« Mari« Grazia Lassig, steklar Albino Gius-sani in prodajalka Gorina Zei, u-radnik Ugo Fedon in Rosana Cras-sovaz, trgivec Renato La Plača in DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 8. marca bo v Gorici obratovala cvetličarna REICHMANN, Korzo Italia št. 34, tel. 53-71. Ostal* cvetličarne pa bodo zaprte. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 7 stopinj nad ničlo ob 14.10 uri ln najnižjo 0,9 stopinj pod ničlo ob 6.45. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 50 odstotkov. Darovi in prispevki ZA KRVNO BANKO v Gorici so darovali v počastitev spomina Inž. Baldocchija: sotrudniki ln gojenci industrijskega zavoda in tehniške šole v Gorici 25.000 lir. Podpornemu društvu so darovali: A A. 1.000 Ur, Ivan Ferfolja 500 Ur, N. N. 500 lir, Emil Klavčič 500 lir, Maks Terpin 300 Ur, Amalija Konstantin 300 Ur, Pavletič 300 Ur, Ro-ža Doljak 200 Ur, Andrej Leban 200, Leopold Cevdek 200, Franc Trank&r 200, Josip Košič 200 Ur, ZA DANAŠNJI DERBY PROTI UDINESE Mantovani zopet na krilu Triestine? Trener upa na preklic kazni Vitaliju V zadnjih tednih domače tekme niso prinesle Triestini celotni Izkupiček. Domačini, ki so imeli za nasprotnike najbolj nevarne enajstorice B lige, so se morali zadovoljiti samo s točko, kar seveda ni zadovoljilo navijačev. Ti si želijo lepe igre, a tudi uspešne zaključke. Bo danes drugače? Vedeti moramo, da bomo imeli na občinskem stadionu der- - fey med Triestino in Udinese. Obe enajstorici sta v varni sredini in prav zato lahko igrata brez posebnih skrbi. Seveda gre za čast kluba in tudi za rivaliteto v deželi, ki je vedno prišla prav v podobnih tekmah do viška. Vi-demčani bodo prišli v Trst v spremstvu številnih, verjetno najbolj vročih navijačev, a tudi Trie-stina bo imela ob strani svoje stalne «fanse». Trener Udinese je delno že odkril karte, ki jih bo zaigral v Trstu. V napadu bosta dva najhitrejša, zvezi pa se bosta najraje zadrževali na sredi igrišča in od tam zalagala z žogami »videmske puščice*. S tem trener gostov hoče, ali vsaj namerava prelisičiti obrambo Triestine z upanjem, da se bo komu posrečilo prebiti budne obrambe v rdečih dresih. In največ upanja polagajo v Anderssona, ki bo oblekel majico srednjega napadalca. Trener Triestine pa bo moral rešiti že nekaj problemov. Predvsem upa, da bo disciplinski sodnik preklical diskvalifikacijo Vi-talija. Montanari je v to skoraj prepričan, saj je Vitalija vseeno vključil v seznam tistih, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. In še en dvom. Komu poveriti majico št. 7: Mantovaniju ali Rancatiju. Ni izključeno torej, da bomo imeli tokrat priložnost videti Mantovanija, medtem ko bi Vitalija, če bo razsodišče potrdilo kazen, zamenjal Ferrara. Triestina bi morala zato nastopiti v naslednji postavi: Di Vin-cenzo, Frigeri, Ferrara (Vitali), Pez, Varglien, Sadar, Mantovani (Rancati), Daiio, Orlando, Porro, Novelli. vstopnic bodo od 500 do 5000 lir. * * * RIM, 7. — V sredo 8. aprila letos bo v Veroni mednarodna nogometna tekma med B reprezentancama Italije in Belgije. ZARADI PRIPRAV ZA TOKIO Brez kolesarjev SZ letošnji amaterski Tour 12 držav že napovedalo udeležbo PARIZ, 7. — Sovjetska zveza letos ne bo poslala na Tour de 1’avenir svojo kolesarsko reprezentanco. To je izjavil predsednik sovjetske kolesarske zveze Kuprianof, ki je izjavil, da se bodo kolesarji raje pripravljali za nastop na olimpijskih igrah v To- kiu. Francoska etapna dirka za tako važna, da Sovjetska zveza ne more poslati v borbo drugorazredne kolesarje. Kuprianof je pripomnil, da bo Sovjetska zveza ponovno prisotna na Touru de 1’avenir 1965. leta. amaterje pa je z druge strani MEDNARODNI NOGOMET — DUNAJ, 7. — Avstrija se je ponovno znašla v zimi. Povsod sneži in tudi Dunaj je pokrila debela bela odeja. Zaradi tega je vodstvo nogometne zveze sklenilo odpovedati vse prvenstvene tekme tega tedna. • * * RIM, 7. — Italijanska nogometna zveza je potrdila, da bo mednarodna tekma Italija-CSSR 11. aprila letos v Firencah. Cene SKLEP KONGRESA MEDNARODNE ZVEZE v Španiji organizacija svetovnega kolesarskega prvenstva Ljudska republika Kitajska zopet včlanjena RIM, 7. Na kongresu mednarodne kolesarske zveze so sklenili poveriti organizacijo svetovnega prvenstva 1965. leta Španiji. Sklep so sprejeli z glasovanjem, 85 delegatov je bilo za predlog, 18 je bilo proti, 3 glasovnice pa so bile bele. Svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu pa bo v Italiji in sicer v Vareseju, 1966. leta pa v Alžiriji. _____________ Španija bo tako prvič v zgo- dovini kolesarskega športa organizirala svetovno prvenstvo. Funkcionarji španske kolesarske zveze so izjavili, da bo prvenstvo v dirkališčnih panogah v San Sebastjanu, kjer bodo julija otvo-ri}i novo veliko kolesarsko dirkališče, medtem ko bo v cestni vožnji v okolici Madrida. Kongres je nadalje sklenil sprejeti za nove člane mednarodne zveze Saudsko Arabijo, Libijo, Madagaskar, Formozo in Ljudsko republiko Kitajsko. V zvezi s Kitajsko je treba omeniti, da gre za ponovno včlanjenje, ker je kolesarska zveza te države pred štirimi leti izstopila iz UCI. Za sprejem Formoze pa je bilo potrebno poimensko glasovanje. Medtem ko W je delegat LlflMembul,-ga vzdržal, so delegati Bolgarije, Madžarske, Poljske, CSSR, Sovjetske zveze in Jugoslavije glasovali proti. Kongres je nadalje sprejel predlog Švice, katerega je podprla tudi Sovjetska zveza, o ustanovitvi zdravniške komisije, ki naj uvede preiskavo o uporabi bodrilnih sredstev v kolesarskem športu. NOGOMET DANES AL1GA BL1GA BOLOGNA-SAMPDORIA Rigato CATANIA-MILAN Jonni FIORENTINA-LR VICENZA Di Tonno GENOA-TORINO De Marchi INTERNAZIONALE-BARI Francescon JUVENTUS-ATALANTA Sbardella LAZIO-MODENA Gambardtta MANTOVA-SPAL Righi MESSINA-ROMA Marchese ALESSANDRIA-VERONA Roversi CAGLIARI-PADOVA Sebastio CATANZARO-BRESCIA Angonese COSENZA-VENEZIA Orlando LECCO-PALERMO Zanchi NAPOLI-POTENZA Monti PRATO-FOGGIA Righetti SIMMONZA-PRO PATRIA Carminati TRIESTINA-UDINESE Barolo VARESE-PARMA De Rebbio ITALIJANSKO PRVENSTVO F. de Nicolo prvak v smuku ABETONE, 7. — Felice de Nicolo si je danes osvojil naslov italijanskega prvaka v smuku. Tekma je bila na 2.500 m dolgi progi s 630 m višinske razlike. Vrstni red na cilju je naslednji: L FELICE DE NICOLO’ (GS E-' sercito) 1’36”43 2. Giorgio Mahlknecht (GS Fiam-me Oro) 1’38”47 3. Gildo Siorpaes (SC Pirovano) 1’38”51 4. Ivo. Mahlknecht 1’38”67 5. Martjnp Fill 1’38’70 CHICAGO, 7. — Ameriški atlet Tom 0’Hara je sinoči na mitingu «indoor» ponovno pokazal, da je v izredni formi in je še enkrat izboljšal lastni svetovju rekord «indoor» v teku na 1 miljo. Tom 0’Hara je progo pritekel v 3’56”4, kar je za 2 desetinki se-kuiifle boljše od časa, ki ga je -februarja, dosegel v Madisc# Saua-■re Gardaou. Med tekom je 0,’Hara izboljšal lastni najboljši svetovni čas «indoo/» na 1500 'rfiefrov in sicer s časom 3’41”6. Atlet, ki ob koncu tekme ni bil niti prevep utrujen, je izjavil, da bi lahko dosegel še boljši čas, če bi bil drugoplasirani Jimm Grelle bolj napadalen. BOKS LONDON, 7. — EBU je izbrala Angleža Micka Leahyja za izzi-vača evropskega prvaka srednje kategorije Madžara Laszla Pap-pa. Pogodbo o dvoboju bodo .morali podpisniki poslati tajništvu evropske boksarske zveze najkasneje do 22. aprila letos. • * * Danes sta prispela v Rim svetovni prvak srednjelahke kategorije Emile Griffith in Sisto Ro-driguez, ki bosta nastopila v sredo zvečer proti Carlosu Duranu oziroma Pieru Tomasoniju. • • • CIUDAD MEXICO, 7. — Ce bo Ultiminio Ramos ohranil v dvoboju, ki bo 24. t.m. v Wembleyu, z Nigerijcem Rafiu Kingom svetovni naslov peresne kategorije, bo tega ponovno stavil na razpolago. Zelo verjetne ga bo branil v Londonu pred napadi Angleža Briana Winstona. • * • NEW YORK, 7. — Svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay-ki pripada rasistični sekti črnih muslimanov, si je nadel ime Cassius X., ker je prepričan, da je bil Clay priimek kakega lastnika sužnjev. Vodja sekte pa je javil, da je poveril Clayu ime Moham-mad Ali. Clay se je čutil počaščenega, vendar je izjavil, da ne razume pomena novega imena. Do danes je 12 držav potrdilo udeležbo na letošnji- izvedbi a-materske dirke po Franciji in sicer Italija, Maroko, Bolgarija, Belgija, Luksemburg, Švica, Zahodna Nemčija, Holandska, Španija, Avstrija, Poljska in Francija. Prireditelji se pogajajo tudi s Švedsko, ki naj bi poslala na dirko celotno reprezentanco ali vsaj nekaj kolesarjev, ki bi jih vključili v mednarodno ekipo. Tudi nastop južnoameriških kolesarjev je še v dvomu. Francozi se še pogajajo z Brazilijo. ATLETIKA Košuta (Nadaljevanje s 3. strani) luta spet v Evropi. Na Holandskem bo nastopal z radijskim orkestrom, za januar so ga pa ^pet angažirali v Covent Gar-denu. Nekatera vprašanja so včasih neprevidna, pravzaprav odgovori so lahko neprevidni. Na vprašanje, kateri dirigenti so mu najljubši, bi bilo lahko nekoliko tvegano delati kako lestvico. Toda prav pod taktirko mladega Bartolettija, ki je sedaj dirigiral v Trstu dve operi, je Košuta pel v Buenos Airesu in Chicagu. In prav lahko reče, da mu je bilo delo z njim prijetno. Rad se spominja tudi beograjskega dirigenta Dancna. Sicer pa je gledališče Colon eno tistih velikih gledališč, kamor pridejo vsi «mednarodni» dirigentje. Tako Košuta navede marsikatero zelo znano ime poleg tistih manj znanih. In pevke, s katerimi je nastopal? Imena pevk iz Južne Amerike so manj znana, dokler ne gre za pevke, ki so prišle tudi v Evropo. Ce pa slišimo imena kot An-toinietta Stella, Anna Moffo, Virginia Zeani, potem nam je že vife bolj jasno. Košuta pa našteva še druga imena... Razgovor gre še naprej o stvareh, ki mogoče niso tako važne. Pri tem se Košuta od časa do I časa krepfeo žasmej&T GSvnrf, k6t m sam pravi, po domače, po kržan-sko. (Tako bo mogoče danes spregovoril tudi po koprskem radiu.) Prepričani smo, da bomo lahko o Košuti še večkrat pisali. Predvsem pa želimo, da bi ga kmalu tudi ppi nas slišal^ peti. R. R. ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARETTA ULTRA THIN V vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika - via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli - Genova • Marseille - Casablanca - Dakar • Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro ■ Santos - Montevideo • Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba*, Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. To-lezi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. PALAČE HOTELA Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo SVETOVNO ZNANE MODERNO REKONSTRUIRANE MORSKE TERMALNE KOPELI V PORTOROŽU Indikacije: REVMATIČNA OBOLENJA. ŽENSKE BOLEZNI, OBOLENJA DIHALNIH ORGANOV Na razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli. Vse informacije v upravi PALAČE HOTELA, Portorož, tel. 73145 C. HOTEL »TURIST" Vf LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel »TURIST* se priporoča čen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima “ priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG*, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat »DALMACIJA*, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. HOTEL „810^ LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44 TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEm TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo VOZNI RED VLAKOV BENETKE - MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI Portogruaro Benetke • Bologna • Milan (1) Benetke . Milan • Turin - Rim Benetke - Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke • Milan • Genova (II) . Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke' - Milan - Pariz Benetke • Pariz (2) Tržič - Portogruaro 17.48 DD Benetke ■ Bari 18.45 A Tržič . Portogruaro 19.25 A Tržič -, Cervignano 21.45 DD Benetke - Milan - Tu- . . rin • Genova . Ventimi- glia • Marseille (spalni vagon in ležišča Trst • Genova) - Mestre • Bologna - Rim (spalni vagoni in ležišča Trst-Rim) 5.40 A 6.10 R 6.35 D 8.46 R 10.08 A 13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.05 D 16.50 A (1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija. (2) 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. PRIHODI 6.22 A Cervignano . Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 8.15 DD Turin - Milan - Benet ke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim . Trst) 9.30 D Marseille • Ventimiglla • Genova • Milan • Benet ke (spalni vagon in ležišča Genova • Trst) 11.35 R Benetke 11.45 DD Pariz - Miian (2) 12.50 D Pariz - Benetke (3) 13.55 A Cervignano - Tržič 15.30 D Pariz • Milan . Benetke 17.20 D Benetke ■ Portogruaro -Cervignano 18.07 A Tržič (•») 18.52 R Bologna - Benetke (*) 19.15 A Portogruaro • Tržič 20.00 DD Pariz . Milan - Benetke Obiščite kmetijsko trgovino AGRARIA na OPČINAH, Narodna ulica it 53 • fel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udino št. 23 • Tei. 36-258 Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila 21.30 R Milan • Rim • Benet ke (*)/ 22.32 A Benetke • Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genova (II) . Rim - Bologna • Benetke (* ) Samo prvi razred (**) Ne vozi ob nedeljah ( 3) SE od 17. marca 1964 dalje VIDEM-DUNAJ -SALZBURG-MUENCHEN ODHODI 3.43 A Videm - Trbiž 5.20 A Videm 6.16 D Videm - Trbiž 6.21 A Videm 7.16 D Videm - Trbiž • Dunaj • Muenchen 9.42 A Videm . Trbiž 12.20 D Videm 12.30 A Videm 14.30 A Videm 17.32 A Videm 19.10 D Videm 19.55 A Videm 20.52 D Videm - Trbiž • Dunaj • Muenchen 21.51 A Videm PRIHODI 1.08 D Videm 7.05 A Videm 7.50 A Videm 8.21 D Videm 9.12 A Videm 9.20 D Dunaj - Muenchen 12.00 A Trbiž - Videm 15.09 A Videm 17.37 A Videm 18.58 DD Trbiž - Videm 19.50 A Videm fM 21.15 A 22.40 A 22.50 D Videm Videm Muenchen • biž Videm Dunaj - T£ 0.20 D 7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D 5 .30 D 7.12 A 8.28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A OPČINE-LJUBLJANA-BEOGRAD ODHODI Opčine - Ljubljana Zagreb • Beograd Opčine Opčine • Reka • Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine . Ljubljana • grad • Atene PRIHODI Beograd - Zagreb • Ljubljana . Opčine Opčine ■SJSJS Beograd ■ Opčine Opčine Opčine Ljubljana čine Opčine Ljubljana ■ Reka — - Gostilna «Maček) ff V tj UDBI I AN A Cankarjevo nabrežje 15-] Vas vabi na razne primorske 1 druge specialitete ter se priporo/ za cenjeni obiski JOŽA HOR VA T: |v^wwww <’ <: «: 7. — Pa kosilo? — narejeno začudeno vpraša DJak. Kapara ga prebode z očmi in sikne: — Kdor odpre usta, ga ustrelim!... če nas zagrabi sovražnik in razbrska, bo zborno mesto... ? Stevica, kje bo zborno mesto? Stevioa, deček — partizan, stisne roke ob hlače in odgovori v pozoru: — Tovariš desetar, zborno mesto bo ali v nebesih ali pa v vasi Strmcu, pač po tem, kam kdo prej pride! — Prav dobro, Stevica! Kapara je bil zadovoljen. Vsega mogočega je naučil svoje fante, znajo marsikaj... Ozre se še enkrat, da vidi, če j« desetnija v vrsti, pritegne pas, kakor je delal zmeraj, kadar se je znašel v zagati, potem vzdigne roko v znak, da odkorakajo Ponovno so morali prodreti do proge. Na robu gozdiča, kjer Je morala desetnija na nezavarovan prostor, ustavi Kapara svojo malo kolono in ukaže partizanom, naj se kamu-flirajo. Nalomi nekaj vejic, pokrije se z zelenjem in se pazljivo razgleduje po kraju. Ko pride do postaje, mora obrniti na levo, v polkrogu lesti na greben, ki se mu je obris lomil z izpresekanimi valovitimi hribčki. Včeraj so bile po teh hribčkih krvave bitke, sovražnik Je napadal s pomočjo tankov dn položaji so prehajali iz rok v roke kakor radodarne device, dokler ni nastala noč in pretrgala to božanje. Ob svitu se Je klanje takoj nadaljevalo, da obe strani ne bi izgubili kakšne dragocene minute. Prihod partizanske divizije v Zagorje je bil zmeraj podoben svatovščini in če je svatba, naj bo tudi meso! Kapara pokliče mitraljezca. — Kaj misliš, Martin, da nas bodo pričakali? — Bodo. — Kdo? Partizani ali banda? — Ne vem. Nekdo nas bo pričakal. — V trapastem položaju smo! — otožno vzdihne Kapara. — V trapastem... soglaša mitraljezec. Ne, ta dan Kapari ni prinesel nič dobrega. Kot da je od zgodnjega Jutra dolg tovorni vlak razkladal predenj same nadloge in neprijetnosti. Tam, kjer je prejšnjo noč, pravzaprav pred svitom, obstal med oddihom na neskončno dolgem maršu, mu je v neki vasi — kdo bo kdaj vedel v kateri — ko Je zadremal ob cesti, nekdo snel s pasu čutarlco z žganjem, ki jo je dneve in dneve skrbno hranil in nosil kot najveljavnejšo zalogo za težke trenutke, ki ga še čakajo. Potem je šlo za las, da ga ni ubil konj, partizanski konj! Ko je v mitraljezkem oddelku iskal čutarioo, je nepričakovano in brez vzroka ritnil neki konj pri ojesu in Kaparino življenje je bilo odvisno izključno samo od dolžine noge tega konja. Na srečo se je kopito ustavilo milimeter od njegovega nosu. Da... pa ta prekl^ nos! Grd je, kriv in dolg, to Kapara prizna, a da bi mogel "njegov nos prinašati nesrečo Martinu? Le kako da tista bomba ni eksplodirala! Nikomur več ne moreš verjeti. Nikomur! Spomni se tega, kar se je davi zgodilo v vinogradu in še enkrat postrani pogleda mitraljezca. — Slišiš, Martin, tisto davi, tiste tvoje sanje... — Kaj, ali jih še nisi pozabil? — se začudi Martin — se še zmeraj bojiš? — Zmeraj se Ijojim, kadar moram na odprt prostor In he vem, s katere strani se bo zaprašilo. Ne bi rad crknil, preden sem na vrsti. — Saj ne boš, Ilija, saj ne boš... Meni se je pač res tako UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECOHI 6-II. TELEFON 93-808 to 94-63« - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellli letna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, tool! Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini eneg| st naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana*. — Odgovorni sanjalo, a mi smo komunisti in menda ne bomo verovali v sanje in v čarovnice! Kapara utripne z očmi in si poravna zelenje, s katerim Je pokril šlem. — Da... prav imaš, komunisti smo, a če pride do borbe, vendar ni treba, da bi hodil ležat k meni kakor davi. — Prav, Kapara. kakor ti ukažeš... Odrinili so. Stopili so iz gozdiča in že ob prvih korakih jih obkoli nezavarovan prostor in napade sonce. Kapara sname karabinko, da bi Jo imel pri roki, in se počasi spušča v dolino. Pazljivo je stopal navzdol, preiskoval z očmi, kakor zmeraj delajo divji lovci in preizkušeni izvidniki. Dolga leta, ki jih je preživel v gozdu kot drvar in divji lovec, ko Je lovil zajce, merjasce, srnjake in jelene, so mu nabrusila čutila. V brigadi j bilo malo vojakov, kd bi se v tem lahko merili z njim. Na postaji jih je čakalo nemo opustošenje in zlovešča tišina. Vse naokoli mir. Celo tam na desnem krilu divizije, kjer je še malo prej grmelo, celo tam se Je umirilo. — Ljudje jedo, zaslužili so kosilo. Počivajo. Banda leži v hladu, prežvekuje in premišlja, koga bi popoldne lahko zaklala. Mene gotovo. Glejte me, tu sem, na pladnju... — Hodil je počasi, begal z očmi in dalje ko je šel, bolj ga Je navdajala Jeza. Da bi se bil vsaj odpočil, da je vsaj tam v gozdiču pokadil cigareto! Kje še! Brez kosila Je bil in zdaj je zopet na pekočem soncu, hodi, hodi, pa sam neve, kam. Trdovratno razmišlja, kje M utegnil najti ta prekleti bataljon, kje. — Kaj pa dela četa za zvezo, kje Je? Ob misli na četo za zvezo mu v grenkobi in gnevu zalije obraz rdečica. — Kje imajo zdaj navoje s kablom, telefone in radijske postaje, sprejemnike in oddajnike? Dre-kači! Ko Je treba na osvobojenem področju vzpostaviti zvezo med intendanco in štabi, so brž tu in v hipu to napravijo, ko pa Je treba med bitko na položaju vzpostaviti zvezo z Izgubljenim bataljonom, tedaj pošljejo mene. Pojdi ti, Kapara, sta# maček, tebi se je koža tako že ogolila, pojdi, ne bo škode, te ti jo snamejo! Ja, naj grem jaz, a kdo je poslal bataljon oo- 1 II tja, sonce mu njegovo, kdo ga je tja poslal? Zakaj zdaj od štaba divizije — saj to je vse njihovo maslo — zakaj zdaj oa toa... , hribfttf in ia nemiha ] oni ne gredo vzpostavljat zvezo s tem bataljonom? Modrijani! Vržejo bataljon v vodo, kakor da je ščene in pravijo — naj se uči plavati, menda ne bo utonil! Pojdi, Joviča, s svojim bataljonom za sedem hribov in dolin, obkoli sovražnika, pra* bij se za njega, udari ga za hrbtom, mj bomo pa od tod Ja, figo! Ko se ta ubogi bataljon prebija za sedem ^ I dolin, m več obkoljevanja, ne napadajo spredaj ali ni več sovražnika, ni ga več tam, kjer Je bil, ne duha ni po njem in zdaj stoji bataljon in gleda kot tele v nova vrata, sprašuje se kje je, ti pa se oziraj in išči svoje mdže, a teh ni tam, kjer so bili, odšli so kdove kam in zdaj več ne ve ne za tega ne za onega in vse se je zmešalo suče po teh zagorskih Jarkih — in potem, Kapara, ali tiste tri zidanice, stari maček sl. pojdi in osmodi si brke, v ogenj po kostanj, vzpostavi zvezo — in nikar mi ne kvi večerje! Kapara pelje desetnijo kakšnih sto metrov po nasipu proge, potem se požene na levo in se začne po stezi proti zidanicam, ki mu jih Je pokazal Zidanice so stale na vrhu hriba in z začudenimi vale, kaj neki se dogaja okoli njih. Tri stare zagorske niče... Kako lepo bi bilo zdaj, ko bj bila katera odprta, v kleti sodček rizlinga, na pragu pa stoji kmet in maha Kapari — obrni se, pripelji desetnijo! Ne bi Kapara čakal, da kmet znova povabi. Daja ga žela. Po čelu mu lijejo znojne kaplje, pečejo ga in zbadajo, ne dajo Kapari, da bi hodil s široke odprtimi očmi. Da, kako lepo bi bilo popiti zdal kozarec vina j v tisti prijetni senci pod hruško ali Jablano ali pa stopiti ^ J klet, naslajati se ob duhovih iz stare zagorske stiskalnici, gle- , dati sode, opajati se z vsem, kar spominja na trgati, popili kozarec vina in se odpočiti. (Nadaljevanje sledi) Telefon 83-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 600 lir - Vnaprej: četrtletno 960 din, četrtletno 480 dto — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, stolpca: trgovski 150, rinančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mal) oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške to gorlške pokrajine s6 urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst