fVi&tnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA tahaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo. Kefrankirana pisma se vobče ne sprejemalo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14335. Štev. 31 Sobota, 20. aprila 1935 Leto X Delovnemu ljudstvu mest in vasi! Pri volitvah v narodno skupščino nastopamo s samostojno listo, katere nosilec je dr. Živko Topaiovič novinar v Beogradu Želimo, da delovno ljudstvo mast in vasi po teh volitvah pride do svojega zastopstva v narodni skupščini ter poveča svoj vpliv in pomen v državi, Samo na ta način more priti do tega, da zaščiti svoje potrebe in interese. Pomen volitev V očigled monopola ene edine politične stranke so bolj in bolj prevladovali interesi velikega kapital a v škodo življenskih interesov množic delovnega ljudstva. Bočim se siromašna množica ni mogla organizirati in boriti, so se bogati kapitalisti zelo pobrigali, da so obdržali svojemu blagu visoke cene. Obenem so znižavali mezde in plače delavcev in nameščencev, podaljševali delovni čas, neprestano zamenjavali moško delovno silo z otroško in žensko, Padec kupne moči mestnega prebivalstva je glavni vzrok, da so padle cene življenskih potrebščin in bedi kmetiškega prebivalstva, V bedo so se pogreznili tudi srednji stanovi po mestih. Padli so samoupravni in državni prejemki in temu je sledilo omejevanje šolstva, zdravniške in higijenske službe ter kulturnega delovanja države sploh. Zaposlitev mladine, ki prihaja iz šol in delavnic, je vedno težja, ker je ogromno število iste že leta nezaposleno. In poleg velikih neposrednih davkov se bolj in bolj obremenjuje potrošnja z novimi taksami, carinami, trošarinami, monopoli itd., tako da so danes ti davki dvainpolkrat večji kakor davki na bogastvo. Podražitev industrijskega blaga z davčno politiko je jako važen faktor splošnega gospodarskega propadanja. Kako je bilo mogoče to sistematično rušenje kupne in porabne moči širokih množic delovnega ljudstva? Mogoče je to bilo pod zaščito političnega monopola ene stranke in ob pritrjevanju vseh kapitalističnih plasti. Zato je povratek k državljanski svobodi in enakosti, vrnitev pravic široki množici ljudstva, da se brani in bori, edina pot, po kateri se more zaščititi množica delovnega ljudstva. Varnost miru Splošno gospodarsko propadanje se pa povečava tudi z mednarodno tekmo v oboroževanju. Pogažene so mednarodne pogodbe, pogažsn ugled in moč Društva narodov. Med državami je nastala splošna tekma v novem oboroževanju. S tem se uničuje še malenkost gospodarskega bogastva. To nas tira v novo strahovito vojno. Da se ognemo temu težkemu položaju, zahtevamo: da se ustavi tekma v oboroževanju in prepreči vojna. Nujno je skleniti splošno mednarodno pogodbo o organizaciji in stalnem znižava-nju oborožitve. Miroljubne države se morajo združiti v zveze v varstvo miru in vzajemno garancijo varnosti. Popolno priznanje Sovjetske Rusije in nje enakopravno udeležbo v mednarodni organizaciji miru, je bistven pogoj za uresničitev tega namena. Skupnost svobodnih in enakih V notranji politiki je treba zagotoviti ljudski množici merodajen vpliv na delovanje državne oblasti. Zato zahtevamo splošno politično amnestijo, svobodo tiska« zborovanja In dogovore; svobodo političnega in gospodarskega organiziranja; da meSki In ženski polnoletni državljani s spSošno, tajno In enako glasovalno pravico izvolijo svoje zastopnike v občine, v srezke in banovinske skupščine kakor tudi v narodno skupščino. Vlada bodi parlamentarna in vse delo državnih organov se opravlja pod kontrolo ljudskih poslancev. Tako organizirana ljudska vladavina je edina pot, da se zagotovi sodelovanje ljudskih množic v boju proti gospodarski krizi. Tako se omogoči, da se bodo reševali vsi notranji spori mirnim potom. Briga za najbetfnejše m Boj proti gospodarski krizi je treba voditi z ojačanjem kupne polrošne moči ljudskih množic ter sistematsko zaposlitvijo z delom po načrtu. Nujno je takoj uvesti obvezno zavarovanje in organizirati podpiranje vseh nezaposlenih, to tudi za one obrtnike in kmete, ki jih uničuje strojno delo v gospodarstvu. Z zakonom je določiti minimalno mezdo, izpod katere se ne sme iti. Zagotoviti je popolno svobodo gospodarskega organiziranja, sistematično skrajševati delovnik v odpravo nezaposlenosti ter s kolektivnimi pogodbami urediti delovne razmere v delavnicah. Zelo nujna je zakonita naredba o delovnih pogojih kmetiškega delavstva, ki so najbed-nejši del delavskega razreda. Kuluk je treba odpraviti. Dohodek do 12.000 dinarjev na leto kot življenjski minimum mora biti prost vsakršnih davkov in ukiniti je vse davščine, ki podražujejo življenjske potrebščine. Siromašnim ljudem je treba stare davke odpisati ter dolgove spraviti v sklad z ljih zmanjšanimi prejemki. S posebnimi socialnimi davki na bogastvo je podpreti socialne u-stanove delavcev in preko zadrug siromašne kmete, katerih pridelki neopravičeno padajo v ceni. Za kmetiške proizvode je znižati prevozne cene. Podeljeno agrarno zemljo je osvoboditi vsakršnih plačil. Organizacija zaposlitve Gospodarstvo je organizirati tako, da bo ves narod ena edina svobodna delovna skupnost. Proti neurejenemu gospodarstvu, ki ga vodi majhno število kapitalistov in bankirjev, zahtevamo načrtno gospodarstvo, Velika monopolistična podjetja je pretvoriti v javne zadruge, ves kredit postaviti pod javno kontrolo, zakonito zagotoviti varno zbiranje ljudskih denarnih prihrankov. Denar se ne sme zapirati v blagajne, marveč se mora porabiti za Izvedbo gospodarskega načrta in zaposlitev vsega prebivalstva Podpirati je čimbolj organiziranje privatnega gospodarstva v zadruge. Celokupno šolstvo je preosnovati v izobraževališča za gospodarstvo koristnih in potrebnih delavcev. Agrarno reformo je dosledno izvesti. Trajno je skrbeti za pripravo novih zemljišč za obdelovanje. Trajno je skrbeti za nova naselišča. Na občinskih pašnikih je omogočiti brezplačno pašo živine in preskrbovati siromašne z drvmi iz njih gozdov. Pravico do najema zemljišč javne lastnine v večletno porabo naj imajo samo majhni kmeti in njih zadruge. Socialna In kulturna država Država kot najvišja socialna skupnost se mora brigati za slabotne in opore potrebne. Ustanavljati je porodišnice in zavetišča za vso deco in omogočiti njih rojstvo in nego ob enakih pogojih. Brezplačno je šolati vso deco, obenem siromašno za časa šolanja prehranjevati, oblačiti in preskrbovati s šolskimi potrebščinami. Pokojnino za vse stare brez razlike Splošno ljudsko zavarovanje za bolezen, nezgodo pri delu, izgubo imovine zaradi elementarnih nezgod, Preskrba zdravega stanovanja in zdravih delavnic za vse. Država kot najvišja kulturna skupnost je dolžna omogočiti delež na duhovnih kulturnih dobrinah vsem državljanom brez razlike ter odpraviti kulturno razliko med mestom in vasjo. V boju za te cilje Vas pozivamo, da pri volitvah daste svoj glas za kandidatsko listo, katere nosilec je dr. Živko Topaiovič. Akcijski odbor socialistične liste delovnega ljudstva Naša kandidatna lista vložena Prezgodnje veselje nasprotnikov — lažnjiva poročila dnevnega časopisja V četrtek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne so beograjski sodrugi vložili kandidatno listo Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec je s. dr. Živko Topaiovič. (Zanimivo za informacijsko službo nekaterih naših dnevnikov je, da v petkovih izdajah ti listi še vedno poročajo, da ni gotovo ali bo s. Topaiovič vložil listo ali ne.) Podpisi so bili zbrani za našo listo v 205 srezih, torej v 34 srezih več, kakor pa to določa zakon. Vsa poročila, ki so jih širili laši nasprotniki po dnevnem časopisju, pri čemur se je zlasti odlikovala nam »prijazna« »Mariborer Zeitung«, da socijalisti ne bodo zmogli zbrati potrebnih podpisov in s tem zadostiti predpisom volilnega zakona, so gladko izmišljena in lažnjiva. sno Ta poročila pa na drugi strani ja-) dokazujejo kako neprijetna jje naša lista kapitalistom in njihovim podrepnikom, zlasti pa onim, ki jim je fašizem zmešal pamet. Mi vstajamo, Vas pa je strah! Vstajenje O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s sletvimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!-Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je i-J dila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti... Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.« — tako je Ivan Cankar opeval lepoto naše zemlje. Da, lepa je naša zemlja, da bi jo človek objemal in poljubljal, ali kapitalizem je s svojim anarhičnim, dobičkarskim gospodarstvom spremenil te lepe doline v dolme solz. Vesel, zdrav in zadovoljen rod bi moral in bi mogel živeti v teh krajih, če ne bi pilo njegove krvi kapitalistično izkoriščanje. Dolgo let je delovno ljudstvo topo prenašalo vse bridko trpljenje v pričakovanju nekega Odrešenika. Ko pa je videlo, da odrešenje ne pride samo po sebi, je spoznalo, da si mora samo utreti pot odrešenja, ker sam Kristus je dejal: Božje kraljestvo je v vas! In zgodilo se je, kakor piše Ivan Cankar: »Vsi, ki so ležali na polju in na cesti, v veži in na dvorišču, so vztrepetali in so se dramili; klical jih je glas iz noči: »Le vkup, ti uboga gmajna! Bakljo prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljnov, do biričev. Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji, vstanite! Le vkup, uboga gmajna! — Bratje vzdramite se! Da kopljemo zase, da zidamo zase, da zase trpimo!« Zveza delovnega ljudstva zbira danes ves delovni narod, da se ustvari na tej lepi zemlji srečno in zadovoljno življenje. Sredi velikonočnega potrkavanja zvonov motamo misliti na boj ,moramo misliti na 5. maj, moramo misliti na prvo stopinjo, ki nas bo pripeljala do cilja, da bomo nekoč res slavili svoj veliki praznik, ko bomo veselo oznanili: »Vsi vi ponižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je vaš dan, pojte hozana in aleluja! Od bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel vaš dan — pojte mu hozana in aleluja!« Za brezplačno Šolanje otrok! Mi smo edino pravo ljudsko socialno gibanje Komaj so bile razpisane volitve v novo narodno skupščino, sicer javne volitve, vendarle take, da morejo v volilnem boju nastopiti različne skupine, so razredno-zavedni delavci takoj sklenili, da gredo v boj, da stopijo v areno političnega življenja. Iz tega se jasno vidi, da politična zavest nikakor ni zamrla med delavskim razredom v času, ko si je ena stranka prisvajala monopol nad vsem političnim, gospodarskim in kulturnim življenjem v Jugoslaviji. Nasprotno — baš vsa ta doba je navdala delavski razred s prepričanjem, da njegovih interesov ne morejo zadostno zavarovati samo strokovne, kulturne in zadružne organizacije, temveč da je glavno in najpotrebnejše politično udejstvovanje. Le s političnim udejstvovanjem more proletariat doseči, da bo priznan faktor v državi, da ne bo živel samo kot mezdni delavec v tovarni, da ne bo samo predmet socialnega usmiljenja in licemerstva, temveč da se konstituira kot samostojna sila, ki edina more rešiti človeško družbo pred poginom v kapitaličnem gospodarstvu. Proletariat mora izrabiti vsako priliko, ki se mu za to nudi, ne more in ne sme čakati, da mu drugi prinesejo vso politično svobodo, ker politične in državljanske svoboščine si more priboriti le s svojim bojem v zavezništvu z vsemi demokratičnimi elementi. Kakor ima proletariat silne težave v tem volilnem boju: gospodarska odvisnost premnogih, ki se v strahu za kruh ne upajo izpovedati javno svojega mnenja itd., ima pa po drugi strani tudi velike u-godnosti: listi delovnega ljudstva ni treba iskati nobenih volilnih parol, ker resnica je tako strašna, da jo vidijo tudi slepci. Tudi kmeti, obrtniki in inteligenca uvidevajo, da se morajo nujno združiti z delavskim razredom in z združenimi močmi nastopiti proti kapitalističnemu izrabljanju, ki upropašča vse naše delovno ljudstvo. Tako ne gre v ta volilni boj industrijski proletariat osamljen, temveč potreba po gospodarski in socialni preobrazbi družbe čutijo vedno bolj tudi takozvani srednji sloji. Ta volilni boj bo sam po sebi nakazal smernice našemu bodočemu političnemu delu: ne smemo se omejevati samo na strokovničarski boj industrijskega proletariata, ne smemo o-stajati v frazeologii, postati moramo politični pokret, ki bo zbral okrog proletariata tudi kmete in obrtnike, skratka vse delovno ljudstvo, ki ga j sili kapitalizem v en tabor. Pri va- j rovanju svojega razrednega značaja i mora gibanje priti iz svojih ozkih ! mej in postati ljudski pokret, ki bo zbral vse demokratične, protifašistične sile v eno celoto, Dočim postavlja Zveza delovnega ljudstva jasne gospodarske, politične in kulturne zahteve, dočim ta lista jasno kaže vsemu delovnemu ljudstvu edino pot, ki vodi iz kapitalističnega propada, vidimo v taboru nasprotnikov brezprogramnost, brez-načelnost, zbeganost. »Kar je bila nekdaj živa beseda, je zdaj dolgočasna fraza, kar je bil ideal, je zdaj pretveza, kar je bila žrtev, je sine-kura.« Popolen razkroj v taboru bivših demokratov, notranji razdor med raznimi nacionalističnimi skupinami, razpadanje nekdaj tako mogočne klerikalne stranke, ki še v svoji onemoglosti naperja ves svoj boj samo proti socializmu, kakor je zapisal o njej že Ivan Cankar: »Ti premeteni klerikalni patroni vedo natanko, odkod jim preti nevarnost, vedo natanko, da je njih edini resni sovražnik socialna demokracija. In proti socialni demokraciji se obrača vse sovraštvo, vse obrekovanje, se obračajo vse laži klerikalne stranke.« — Razdor se vedno bolj poglablja tudi v takozvanem bivšem bojevniškem pokretu, v katerem so še nedavno sanjali nekateri, kako bodo v znamenju fašizma vladali nad Jugoslavijo. Njihove organizacije razbija spor med raznimi »štreberji«, ki si očitajo med seboj, da je ena skupina prezgodaj pokazala fašistovske tendence. Proti vsem tem protiljudskim m protidemokratičnim strujam poziva zveza delovnega ljudstva na enoten nastop vse tiste, ki hočejo, »da se osvobodi naše javno življenje od metod kruhoborstva in nasilja in se podredi velikim idealom politične svobode, pravičnosti in službe ljudstvu.« Te volitve imajo še poseben pomen za bodočo politično strukturo Slovenije. Slovenija ni več izrazita agrarna dežela, v njej si mora že večina ljudi služiti kruh v industriji, obrti in pisarnah. Interesi kmetov, obrtnikov in delavcev so vedno bolj povezani med seboj, j življenje narekuje potrebo skupne gospodarske politike v interesu vseh teh ljudskih množic. Političen predstavnik teh množic mora postati delavsko-kmečka zveza, kakor je to v malih skandinavskih državah. Napram temu se bo morala opredeliti tudi slovenska inteligenca, ki se mora nehati vrteti v kolobarju negotovosti in srednjeveške filozofije, če noče biti izločena iz slovenskega ljudstva. Delavstvo je pokazalo ves pogum, da javno manifestira za kruh, enakost in svobodo. Naj njegovemu vzgledu sledi tudi ta-kozvano razumništvo. Pri naši inteligenci so še vedno najhujše hibe tiste, ki jih je bičal že Ivan Cankar: »Človek že komaj ve, če naj ne pozdravi s »hvaljen bodi Jezus Kristus« prijatelja, ki je še včeraj klica! »stran s papisti!« ljudje, ki bi bil prisegel nanje, romajo zdaj kar s procesijo v breznačelnost. Oni pravijo, da se »prilagodevajo danim razmeram«, ter psujejo to prila-gedevanje z različnimi, večji del ia-tinskimi nazivanji. Jaz pa, ki razumem latinščino v zelo majhni meri, sem takih misli, da breznačelnost le enostavno imenujemo breznačelnost.« Po teh grenkih besedah je Ivan Cankar pokazal tudi pot slovenski inteligenci, ko je rekel: »Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji, komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto!« Delavski razred bojuje ta voliv-ni boj brez organizirane stranke. Pomanjkanje organizacije je treba zato v boju nadomestiti z največjo voljo, s pogumom, z zaletom, s slogo, da bo zmaga zveze delovnega ljudstva čim učinkovitejša. Za delovno ljudstvo je danes samo ena lista, lista z nosilcem s, Topalovicem, ki se udejstvuje v socialističnem gibanju -od svojih dijaških let in ki je po svoji doslednosti, sposobnosti, razumnosti in pogumnosti vreden, da načeluje tej listi. Frakcijske razlike in osebne antipatije ne smejo igrati pri tem nobene vloge. Danes gre za to, da se v naši državi uveljavi delavski razred kot politična sila, ki bo povedla naš narod v novo, lepšo bodočnost. Danes gre za to, da prodremo, da si osvojimo teren, da dosežemo najosnovnejše pravice in da potem zgradimo mogočen ljudski protikapitalistični, protifašistovski, protivojni pokret pod vodstvom delavskega razreda. Naše nadaljnje zahteve, nadalnji boj in taktiko, bodoči položaj delovnega ljudstva bo določalo razmerje la-sprotujočih si sil. Čim močnejši bomo mi, do tem večjih in lepših nad je upravičen naš delovni narod. Mark Tvain: Kandidatsko veselje Mark Tvvain je psevdonim slavnega ameriškega pisatelja Samuela Clemensa, ki je živel v 1. 1835—1910. Bo poklicu je bil črkostavec, mornar in potujoči novinar. Najbolj se je odlikoval po svojih humorističnih in satiričnih spisih. »Kandidatsko veselje« je ušlo prvič iv slovenskem prevodu v »Rdečem praporju« 30. aprila 1907. V njem se kaže stara metoda meščanskih strank, ki v svoji breznačelhosti skušajo zbegati ljudi a. obrekovanjem načelnega nasprotnika, kakor sc to godi tudi pri teh volitvah nosilcu' delavske liste s. Topaloviču. Kaj se zgoidi, če bi se pošten človek oziral na vso gnojnico, naj pove sam Mark Tvvain — Op. ur. Prej nekaj meseci so m postavali neod-visneži v veliki državi njujorški za guvernerskega kandidata. Moja nasprotnika sta bila gg. John T. Smith in J. Blank. V nečem sem prekašal oba ta gospoda — tega sem se zavedal, — in sicer po dobrem značaju. Iz časopisja je bilo razvidno, da so za n ju, te sta sploh kdaj imelia dobro ime, ti časi že davno minuli; očividno je bilo, da sta se v poslednjih letih seznanila z vsakovrstnim zločinskim rokodelstvom. V fotem hipu, ko sem slavil svoje prednosti in se natih.oma veselil, je razmedla globočine moje sreče misel, da bodo moje ime vlačili iv najbližji dotiki n imeni teh ljudi. To me je vznemirjalo bolj in bolj. Konečno »em pisali1 o tej stvari svoji stari materi, ki imi je k oj in ostro odgovorila: »Vse moje življenje nisi ničesar zagrešil, da ibi se moral sramovati — prav ničesar nc. Oglej si časopisje, — le oglej si, kakšne sorte človeka sta gg. Smith in Blank, in potom mi povej, če te je veselje, ponižati se na njiju nivo in poganjati se ž njima1 za mandat.« Kakor sem tudi sam mislil! Vso noč nisem zatisnil očesa. Toda, odstopiti se ni več dalo. Izbrailii so me za bojevnika; torej v boj! Ko je med zajutrkom zdrsnil popolnoma nepozorno moj pogled ipreko listov, se,m zadel ob sledteči članek in ostrmel sem kakor še nikoli. »Kriva prisega. — Morda si vzame gospod Mark Tvvain sedaj, ko stopi kot guvernerski kandidat pred narod, toliko časa, da pojasni, kako je bilo leta 1863. v Vatovaku v Cochiinchina, :ko je štiriintrideset prič dokazalo krivo prisego, s katero je oropal siromašni vdovi in nje zapuščeni rodbini suho njivico z bananami, ediimo oporo v njih zapuščenosti in obupu. Gospod Tvvain je sam sebi kakor tudi velikemu narodu, katerega glasove išče, dolžan, 'da vso zadevo temeljito razjasni. Ali pa 'bo ta storil?« Od začudenja sem odrevenel! Taka kruta, brezsrčna oibdolžitev! Nikdar v svojem življenju nisem miti videl Cocihinchine! O Vakavakiu nikdar ničesar tul. Banane nisem točil od kenguruja! Vedel nisem, kaj naj storim — pobit in zapuščen. In dan je minul, ne .da bi kaj ukrenil. Drugo jutro je objavil isti list naslednje — nič drugega—: »Značilno. — Konstatiramo, da g. Tvvain o kirivi prisegi v Cochinchini pomenljivo molči.« (NB.: Ves čas volilnega iboja me ta list ni drugače imenoval kot »podlega krivopri-sežniika Tvvaina«). Temu je sledila »Gazelt« z nastopnim: »Odgovori! — Ali bo novi guvernerski kandidat svojim državljanom postregel s pojasnilom, kako je bilo v Montani? Njegovi sostanovalci so od' časa 'do časa pogrešili drobne vrednostne stvari, ki so se redno našle pri g. Tvvainu ali pa med časniškim papirjem, kamor je zavijal svoje dragocenosti, dokler mu niso v njegovem lastnem interesu dali dobrega pouka, ga namazali in obrili in mu končno svetovali, ida naj v kotičku, kjer je navadno počival, pusti prazen prostor. Ali ibo odgovoril?« Ali se da izmisliti večja zlobnost? Nikoli vse svoje žive 'dni niisem bil v Montani. (Potem je ta list vedno govoril o Toninu, tatu iz Montane.«) Strahoma sem odslej jemat časopise v roke — kakor odgrne bojazljivo človek o-dejo, pod katero sluti klopotačo. Nekoč )e moje o,ko obviselo na sledečem: »Pribita laž. — Po izpovedbi zapriseženih prič dz Michael O' Flanagana, Esquire, iz Five-Points kako>r tudi po izjavi gg. Smtib Rafferty in Catty Muligan iz Watter-Streeta ie dognano, da je nizkotna trditev g. Marka Twaina, češ, da je stari oče našega plemenitega voditelja Blanka zaradi cestnega ropa bil obešen, brutalna, iz zraka strgana laž, brez sledu kake podlage. Za poštene ljudi je žalosten prizor, po kakšnih sramotnih sredstvih se posega v dosego političnih uspehov, da celo mrtveci v grobovih niso več varni in da se neom ad ež e v ana njiih imena vlačijo po blatu. Če pomislimo' na tugo, ki jo ,jie ta brezprimerna podlost povzročila nedolžnim sorodnikom in prijateljem rajnika, nas sili pero, da bi pozvali razljiučeno in užaljeno občinstvo, da obrekovalca suraa-rično 'in nepostavno kaznuje. Toda me! Toda »e! Izciočimo ga mukam pekoče vesti. (Seveda če bi prevladala strast- in bi množica v slepi jezi obračunala z obrekovalcem, je jasno, da nobena porota ne more spoznati storilcev krivim in nobeno sodišče jih kazovati.) Pomenljivi sklepni stavek je imel za posledico, da sem moral nastopno noč urno iz postelje in skozi male duri. medtem ko se je »razljiučeno in užaljeno občinstvo« pred pročeljem penilo in ob svojem prihodu v pravičnem ogorčenju razbilo okna in opravo, ob svojiem odhodu pa vzelo s seboj toliko stvari, kolikor jih je moglo vleči. In vendar ,'ahko položim roko na sveto pismo in rečem ,da nisem nikoli starega očeta g. Blanka obrekoval, da še celo slišal nisem do onega dne nič o njem, ne govoril. (Mimogrede omenjam, da me je citirani dnevnik tituliral odslej za »Twainia«, skrunilca mrličev.) Nato fe 7jbudil mojo pozornost naslednji članek: »Čeden kandidat. G. Mark Tvvain, ki bi naj bil na velikem včerajšnjem ljudskem shodu neodvisne stranke govoril velik uni- Za samostojno obrtno zbornico! Kandidati Zveze delovnega ljudstva za ljubljansko voflvno okrožje Črnomelj: Josip Kopač, referent Del. zbornice v Ljubljani; nam. Blaž Korošec, vlakovodja v p. Kamnik: Alojz Bešter, ključavničar; nam. Franc Virjent, posestnik. Kočevje: Andrej Kraker, posestnik; nam. Štefan Beguš, delavec. Kranj: Franc Kerč, tovarniški delavec; nam. Stanko Sova, delavec. Krško: Ivan Bizjak, čevljarski mojster; nam. Jurij Stanko, privatni uradnik. Litija; Alojz Sedej, mag. uradnik in predsednik DZ; nam. Ivan Špunt, posestnik in gostilničar. Logatec: Niko Bricelj, mizar in tajnik lesnih delavcev; nam. Franc Kebe, posestnik. Ljubljana-mesto: Stane Likar, vaj-nik OUZD in Jernej Perdan, čevljar- ski mojster in predsednik čevljarske zadruge; namestnika Pavle Škerl, strojnik in Ivan Čamernik, tobačni delavec. Ljubljanska okolica: Jurij Stanko, priv. uradnik in Andrej Zorman, posestnik; namestnika Avgust Kregar, posestnik in Alojz Erjavec, posestnik in mizar. Metlika: Blaž Korošec, vlakovodja v p.; nam, Alojz Vergelj, žel. zva-ničnik v p. Novo mesto: Jurij Stanko, priv. uradnik; nam. Anton Jakše, posestnik. Radovljica: Ivan Čelesnik, tov. delavec; nam. Franc Rozman, posestnik. Kandidati v mariborskem okrožju Celjski srez: kandidat Svetek Franjo, novinar v Celju; nam. Lešnik Karel, posestnik v Vojniku-okolici. Dolnje lendavski srez: kandidat Jelen Adolf, novinar v Mariboru; nam. Kovač Pavel, kovač v Kapcu. Gornjegradski srez: kandidat Ko-radej Anton, sedlar v Šoštanju; nam. Breznik Alojz, splavar v 21abru. Konjiški srez: kandidat Rabič Anton, kovač v Zrečah; nam. Ravnjak Filip, posestnik na Okoški gori. Ljutomerski srez: kandidat Do-brinič Ivan, trgovski nastavljenec v Ljutomeru; nam. Ferlan Janez, usnjarski pomočnik v Ljutomeru. Srez Maribor levi breg: 1. kandidat Eržen Viktor, novinar v Mariboru; nam. Smasek Franc, železniški uradnik v pok. 2. kandidat Petejan Josip, uradnik v Mariboru; nam. Ulbl Ivan, predsednik strokovne organizacije viničarjev v Košakih. Srez Maribor desni breg: kandidat Petejan Josip, uradnik v Mariboru; nam. Dorn Josip, trgovec v Slovenski Bistrici. Mursko sobotski srez: kandidat Po poklicih je od kandidatov in namestnikov 18 delavcev, 12 kmetov, 7 obrtnikov, 4 samoupravni uradniki, 3 železničarji in 8 priv. nameščencev. Lista predstavlja tako ne le po svojem programu, temveč tudi po svojih živih predstavnikih resnično zvezo delovnega ljudstva mest in vasi. Vsi kandidati so poznani delovnemu ljudstvu kot neustrašni, sposobni, pošteni, preizkušeni in vztrajni borci za Škerlak Štefan, zavar, zastopnik v Moravcih; nam. Mitkovič Anton, mlinarski pomočnik v Murski Soboti. Dravogradski srez: kandidat Eržen Viktor, novinar v Mariboru; nam. Lampreht Robert, ključavničar in župan v Mežici. Ptujski srez: kandidat Šegula Ivan, žel. del. v pok. in posestnik; nam. Karner Edo, blagajnik v Mariboru. Slovenjgradski srez: kandidat Jelen Adolf, novinar v Mariboru; nam. Kranjc Franc, mali posestnik v Št. liju pri Mislinju. Šmarski srez: kandidat Weinber-ger Engelbert, steklar v Tržišču pri Rog. Slatini; nam. Jugovar Franc, steklar v Tržišču pri Rog. Slatini. Brežiški srez: kandidat Arh Jurij, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju; nam. Zidarič Josip, kurjač v Rajhenburgu. Laški srez: kandidat Sedej Lojze, mag. uradnik in predsednik Delavske zbornice; nam. Malovrh Karel, vodja Kons. društva rudarjev in župan v Hrastniku. pravice delovnega ljudstva; vsi so stalno na bojnem terenu v obrambi ljudskih pravic proti izkoriščanju s strani kapitala in njegovih velikih industrijskih in bančnih družb. Vsi so že dokazali, da imajo ne samo zeljo biti na braniku ljudskih pravic, temveč tudi sposobnost, da jih branijo. Zato se bo delovno ljudstvo brez oklevanja, enodušno odločilo za Zvezo delovnega ljudstva. čuijoč govor, ni prišel ob napo v e dlanem času. Brzojavka njegovega zdravnika je sporočila, da s.o ga splašeni konji povozili in mu zlomili nogo na dveh mestih. Bolnik trpi hude muike itd. itd. in cela grmada podobnih plavž. In n ©odvisniki so se triu-dili na vse načine, d.a bi 'Sprejeli ta revni izgovor kot gotovino in so se delali, kakor da bi niti od daleč ne slutili pravega vzroka, pikaj je izostalo tisto nemarno bitje, ki ga imenujejo svojega voditelja. Snoei so videli ljudje nekega človeka, ki se je v živinski Pijanosti opotekal v hišo g, Twaina. Prekleta dtalžmoist neodvisnikov je, da dokažejo, ‘la ta patron ni bil Mark Twain saim. Končno smo jiih ujeli: Iz tega slučaja se ne mo-rejo izviti. Grmeče vprašuje ljuldskii glas: *ICdto je bil ta mož?« V prvem hipu se mi je zdielo never.je.t-npi čisto neverjetno. Tri leta so minula, kar ni sem okusil piva, vina ali kakršnekoli o-Pojne pijače. (Značilna je moč navade, če omenim, “a me ni prav nič razburilo, ko me je prihodnja številka tega lista krstila za »Deli-n u m - T r eme ns - T,w a in a «, četudi sem vedel, me bo list v potrpežljivi enoličnosti tako imenoval dlo konca volitev.) 1 isti čas so me začela obsipavati ano-111 'n n a pisma. Sledeča oblika je 'bila najbolj °‘>ičajna: I »'Kako je bilo s staro ženico, ki ste jo, vas je vtbogajme prosila, pretepli?« Pol Pry. Ali pa tutdii tako-le: “Napiavili ste stvari, ki jih nihče ne L' raze mene. Svetujem vam prijateljsko, Kakor sveti trije kralji... Pet let je kapitalistična gospoda izkoriščala krizo zato, da je zniževala delavcem plače, da je kmetu razvrednotila cene vsem njegovim pridelkom, da je obrtnika gnala na boben. Tako je ta doba deloma podobna času v svetovni vojni, ko je ljudstvo stradalo in obupavalo, drugi so si pa nakopičili milijonska premoženja. Sedaj pa, ko so tu volitve, pošilja ta gospoda razne svoje slamnate kandidate med ljudstvo, da bi ga prevarali in da bi dobili zopet parlament, ki bi dal proste roke domačim in tujim izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Gospodarji delajo doma lepe načrte za nadaljnje izmozgavanje ljudi .njihovi mešetarji pa hodijo po deželi in prinašajo na jeziku ljudem tako dragocene darove in se vsedejo tako ponižno in vdano kakor sveti trije kralji pred Kristusom. Ali vsi ti darovi, ki jih prinašajo na jeziku, so samo kadilo. Kar po vrsti in neumorno kade zdaj ljudstvu in objemajo delavca in kmeta. Toliko je tega ka,-dila, da diši po njem že vsa dežela1. Zlato r— hat zlato, to pride potem .. . Miro, to grenko zelišče bo prinesel Boltažar šele pozneje, po volitvah. Če bo delovno ljudstvo verjelo tem mešetarjem, bo po 5. maju v polnih požirkih požiralo grenko miro, ki mu jo pripravljajo in zdaj še skrivajo Boltažarji. Tako ti čudežni trije kralji zdaj kade ljudstvu, ga slepe, lažejo in uganjajo hinavščino in če se jim bo zdelo, da vse to ni nič pomagalo, bodo pa zadnje dni poskusili s pritiskom na delavce, na uslužbence. Zato ponovno povemo vsemu delovnemu ljudstvu: Zaupajte le sami vase! Lista delovnega ljudstva je samo ena, ker je tudi delovno ljudstvo samo eno. Ne zmenite se za sladke obljube, ker delovno ljudstvo si bo le samo rezalo svoj kruh! Ne zmenite se pa tudi ne za nobene grožnje, ker če jih boste resno vzeli, se bodo 6. maja samo smejali tisti, češ, kako so ljudje neumni, da se dajo zbegati po vsaki stvari. Mi nismo splašena čreda ovc, mi smo mogočna ljudska armada, ki bo 5. maja povedala, da se mora v naši državi voditi ljudska politika. «C j Shodi Zveze delovnega ljudstva 22* t Na velikonočni pondeljek, 22. t. m. bodlo voJil-ai shodi naše liste .v: — litijskem srezu: v Šmartnem pri Litiji ob 7, uri v gostilni Robavs; v Litiji ob 10. uri v gostilni Cerar; v Kresnicah olb 15. uri v gostilni Tpunt. i Na vseh shodih .bo govoril srezki kandidlat s. Sedej Lojze, v logaškem srezu: Pri Sv. Vidu ob 11. .uiri v gostilni Zalar; v Begunjah oib 15. uri v .gostilni Smel; na Rakeku v gostilni Domicelj ob 7, uri zvečeo. Na vseh shodih bo poročal srezkii kandidat s, Bricelj. V kranjskem srezu: V Smledniku ob 15, uiri v gasilskem domiu. V novomeškem srezu: V Šmarjeti ob 7. uri v gostilni Cinkale; v Beli Cerkvi o-b 11. uri v gostilni Maj- zelj; v Št. Petru ob 15. uri v gostilni Šegula. V kriškem srezu: Na Raki ob 15. uri v gostilni Bon Jože!. Isti dlan ibo t udi shod v Št. Jerneju., Srez Maribor desni breg: V Slivnici ob 8. uri dop. v gost. Lesjak; v Zg. Poljskavi ob 9. uri dop. v gostilni Cizel, govornik s. Petejan; v Sv. Lovrencu ob 9. uri dop. v gostilni Gerhartič; |ia Fali ob 15. uri (3.) popoldne v go-stilni Moneti, govornik s. dir. Rei&man; V srezu Maribor levi breg: Kamnica dne 22. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v gostilni Vogrinc, govor. s. dr. Reisman, V dravograjskem srezu: Vuzenica dne 22. t. m. s pričetkom ob 8. uri dopoldne v gostilni Jezeršek. da imi pošljete nekaj dolarjev, sicer bodlo Isti zagnali krik, dia vas bodo .ušesa bolela.« Handy Ar,.dy, In tako naprej. Nadaljeval bi lahko-Jka-željo, da bi imeli čitatelji več kot diosti. Kmalu .mii je »dokazalo« najodličnejše republikansko glasilo podkupljivost en gras in vodilni organ demokratov ie »pribil« težak slučaj, da sem hotel z denarjem odkupiti kazen. (Pri tej .priložnosti sem pnejel dve nadaljnji« imeni: »Twain, skopi mož korupcije« in »Twain, zoprni podipupovalec uradnikov«.) V tem času je krik po »odgovoru« na vse te stra&me obtožbe postal talko, mogočen, da so izjavili .uredniki in vodlitelji moje stranke, da pomienja še nadaljnji molk zame politično smrt. V poudarek njih apela je ibilo citati prihodnji dan v nekem listu slediače: »Oglejte si moža! Kandidat neodvisni-ko. v še vedno trdovratno molči, ker se ne upa govoriti, Vse proti njemu, dvignjene obtožbe so bogato podprte in t)Oitrjuij.e jih in znova potrju.,e njegov zgovorni molk, tako da je obsojen za vse večne čase. Oglejte si svojega kandidata, neodvisniki! Oglejte si .podlega krivoprisežnika! Tatu iz Montane! Skrunilca mrličev! Opazuijte včitovečeni de-liriuim-tremens! Lakomnega moža korupcije! Zoprnega podkuipovalca uradnikov! Občudujte ga — merite ga prav — in potem govorite, če morete oddati svojce glasove stvoru, ki je za ostudnimi zločini zasluzil vso to žalostno vrsto naslovov in ki se ne upa odlpreti ust, da bi le eno. teh de.'anj utajil!« Nise.m se mo£el izogniti in začel sem iodgovorjati«, ves- ponižen, na to grmado neutemeljenih obtožb in padlih hudobnih laži. 1 oda končal nisem, ikajti že prihodnjega dne je objavil neki list novo nesranv rost, svežo .podlost in me z resnim, obličjem dolžil, da sem zažgal blaznico s stanovalci vred!, ker je zapirala razgled mojemu stanovanju. To mi je zbudilo nepopi&e.n strah. Termi je sledila obtožba, da sem zavdal svojemu, stricu v svr.hu prilastitve njegovega imetja, z nujnim pozivom, da se odpre nljieigov grob in preišče, To .me je gnalo naravnost v blaznost. Potem so me obdolžili, .da sem. kot načelnik najdiišnice poveril brezzobim, nesposobnim .starim znankam pripravljanje jedtil. Omahovali sem — omahoval. In končno, kot dostojen in primeren v.rihii#nieic vse nesramne gonje, ki jo je proti snemi vodilo strankarsko sovraštvo^ so naučili sprotniki devet malih otročajev v vseih možnih barvah, raztrganh, da so na ljudskem shodiu .pritekli na govorniški odler, objemali' .me za kolena in klicali »atek«! Zahtevam guvernerske volitve v Ne.w Yorku nisem bil k.os; umaknil sem svojo kandidlatuiro in svojo izjavo grenkega srca podpisal: udarni, nekdaj spodoben mož, se-dlaj Mark Tvvain, .p. k., t, i. M,, S, M, d, t,, 1, m. k. In p. u. . m. Muta dne 22. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne v gostilni Dobnik. V gornjegrajskem srezu: Mozirje dne 22. t. m. ob 8. ,uri dopoldne. Nazarje, dne 22. t. m. ob 10. uri dop. Rečica ob Paki dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne. Naši shodi v radovljiškem srezu 1. Dne 20. t. m. ob 16. uri v Lescah pri Katrinelku, 2. Dne 20. t. m. ob 18, uri v Beigunjab pri Avseneku (p. d. Jožovcu). 3. Dne 21. t. m. ob 15. uri n* Bledu v Flegariji. 4. Dne 21. t. m. .ob 11. uri iv Žirovnici pri Svetini. 5. Dne 22. t. m. ob 11. uri v Radovljici ,p:.i Kunstlu. 6. Dne 22. t. m. ob 15. uni na Brezjah pri Gašiparinu. 7. Dne 22. t. m, ob 15, uri na Koprivniku v hiši št, 13 ali .pa v gostilni Korošec. 8. D.ne 23. t. m. ob 19. uri na Blejski, Dobravi pri Staretu. 9. Dne 25. t. m. ob 19. url v Sp. Gorjah pri Mačku. ■* 10. De 26. t, m. ob .pol 19. uri na Jesenicah v glavni dvorani Del. doma (.rarferent s. Topalovič). ill. Dne 27. t. m. ob 19. uri na. Bohinjski Beli-Rib,nem v gostilni Ferjan aili v gasilskem domu v Ribnem. 12- Dne 28. t. m. ob 10. uri na Zg, Dobravi pri Debeljaku, 13. Dne 29. t. m. ob 19. uri na Javorniku pri Konjiču. Poroiila z naSIh volilnih shodov Veliki naši shodi ▼ litijskem srečo. 14. t. m, so bili med drugimi še veliki vo-livni shodi naše liste v Mediji—Izlakah, v Zagorju an v Mnišah. Shod1 v Izjalkah v mali dvorani zdravališča je otvoril s. Bavaseljr* program liste dlelovmetga ljudstva je pa razložil s. Čobal. V Zagorju je otvoril shod s. Čobal, govoril pa je .potem srezki kandidat s, Sed-eij. V Mnišah je otvoril is. Kamnik shod, na katerega so prihiteli vsi kmetje iiz bližnjih vas.i in hribov. S. Sediej je nato razložil, da .jle le v zvezi vsega delovnega ljudstva rešitev iz obupnega položaja. Tudi nasprotniki priznavajo, dia bo delovno ljudstvo v litijskem srezu v.olilo To-palovičevio listo. Naš shod v Godešiču (kranjski srez). Palma je bila hiša gostilničarja J, Hafnerja, po domače Lovrička. Smielo trdim, dia je bilo 50 samo vaških miož in fantov navzočih, to je kar cela vas, da ne bo potem kak »Gorenjec« priopčil pomočilo, da so bili samo tujci, ker razen sodirtuga Čebularja in Žetlka so bili sami diomačini. Ob Hišni, kakršne smo vajeni samo v hnaimu ibo.ži;.em, je s Čebular v krasnem enouirnem govoru objasnil in orisal stvarnost današnjih dinj in po-vnc črnega diamanta. Upajmo, da bo prihodnjič bolje. Zahukovskrm sodrugom pa izrekamo na tam mestu zahvalo in kličemo: Nasvidenje in dru>žnost! Maribor Po 74 urah strašnih muk je ubogi Avgust Kelnerič izdihnil. Kranj »Za revne in bogate.« Kakor nam je že znano, za kranjski srez kandidirajo trije kandidati. Kandidati so: gg. Končar (ki je do sedai zastopal v Narodni skupščini kranjski srez), Dolenc iz Železnikov in dr. Šemrov iz Kranja. Zdaj so začeli tudi že z volilnimi shodi. Dne 13. t. m. zvečer se je vršil volilni shod dr. Šemrova v Kranju v hotelu »Stara Pošta«. Toda težko je refe-rirati z referatom, ki naj zadovolji bogate iu revne. Povdarjal ie govornik potrebo starostnega zavarovanja, da se mora čimprej izvesti, dokler še ni tako - razvit prole-tarijat. Dalje je treba postaviti minimalne mezde, toda hoji se, da hi te mezde ne bile postavljene previsoko, da bi tega »bremena« nc zmogle indusrije. Mnenja .ie, da bi radi tega potem nastala še večja kriza ... (Po našem mnenju je boljše, da taki industrij-ci takoj falirajo, kateri se drže pokonci s škandaloznim izkoriščanjem delavstva. Druga izvajanja govornika so nam pa že več ali manj znana. Glavna os njegovih izvajanj pa je bila naperjena proti terorju pri zadnjih občinskih volitvah in proti politiki razpadle JNS sploh, katera jim je očitala, da so puuktaši iu anacionalni elementi. Naj se gospodje še tako pečajo po shodih z vprašanjem brezposelnosti, starostnim zavarovanjem. z minimalnimi mezdami itd,, nas to ne bo nič zmotilo. Dne 5. maja bomo oddali glas za kandidate, ki so za delavske interese že nekaj pokazali. Mi ne pozivamo bogatine, ker verno, da je taka kombinacija za uspeh delavstva nemogoča. Naša parola je: Vse delovno ljudstvo za listo Zveze delovnega ljudstva, za sreskega kandidata s. Kerča! zasipan v 10 .metrov globokem vodnjaku, predrto so ga »mogli »rešiti. Zasipalo ga je v nedeljo zjutraj »ob 7. uri, izdihnil »je po nečloveških m»u»kah v sredto dopoldne »olb pol desetih. Ves ta čas so »s.^ „■ največjim naporom vršila reševalna »dela pod' vodstvom mestnega stavbenega urada. Od strani so skopa® rov proti vodnjakovi »globini; prvi je bil »prenizek, začeli so kopati dinugega, širjega, v katerem so morali vsako ped zemlje zavarovati s podboji in deskami, da ni še kopačev zasipalo, ker sestoji tu zemeljska plast globoko v notranjost iz drobne peščene sipine, ki neprestano teče in s»e »uši. D»o»k»0'pali so še pod ponesrečenca, a ga niso mogli pote»gmiiti ne na,vz»dol, ne navzgor, ker so »ga oklepale gmote zlomljenega betonskega okvirja, s katerim je bil vodnjak sveže obzidan, »ki »pa je radi slalbe kakovosti in radi pritiska zemeljskih plasti popustil, se zrušil na Kelneniža in m»u objel spodnji život, da se ni mogel nikamor ganiti. Od zgoraj, z obnožjega dela vodnjaka, se je pa nanj vedJno znova sipam p.»st, čeprav so ga že parkrat osvobodili do pasu. Dali so mu pod pazduho jermen in so ga hoteli »potegniti ven, a je začel strašno j kričati, ker ga je cement držal za eno nogo. Morali bi mu jo odtrgati, če bi ga »bili hoteli potegniti »ven. Potem ga je zopet zasipalo čez glavo. Osvobodili so »mu jo vsaj toliko, da so mu mogli dovajati »kisik in mu vlivati v usta okrepčila. Zadtaji dan je bil že čisto izčrpan, »miračil se mu »je um. Dajali so mu morfijne injekcije, da bi mu olajšali strašen položaj in še za nekaj u»r »podaljšali življenje. Za to so skrbeli zdravniki gg. dr, Wank,muller, »dir. Kac, dr. Turin in dr. Bed-janlč, od katerih je bil poleg rešilne postaje stalno* eden na mestu. Reševalna dleila so vodili g»g. inž. Beran, Jelenc, Šlajmar, tehnik Bezlaj in »mestni »polirjL Žal zaman. Če bi bil vzdržal do »večera, bi »ga »tekom srede mogoče rešili, tako pa »bodo s»pravili na do n samo še njegovo' izmučen o truplo. V kolikor je bila podana možnost rešiti Kelneriča »živega ali ne, »ne moremo presojati. Ljudje, ki so se z »reševalnim delom bavili, so gotovo napravili vse kar je ibilo možno, z vso požnto»valnost;»o. Mogoče je »pa tudi, da se je marsikaj opu-stilo, kar bi moglo rodiiti uspeh. Goivori se, »da se je svetovalo pritegniti k reševalni akciji rudarske strokovnjake in pionirje, »da pa se to ni zgodilo. Naj »bo kakorkoli, nadzorna oblast bo» morala v »bodoče »posvečati več po»z»oirnosti graditeljstvu vodnjakov in ne prepuščati takih del lajikom, ki se morajo še »poleg tega pehati za akordi, če hočejo ž»:»veti. Pozor! Pozor! 27. aprila 1935 ob »pol 20. u»ri v dvorani pivovarne »Union« Velika delavska akademija N»asto»pij»o vsa »delavska pevska in kulturna društva v Mariboru. Spored je bogat in pester! Vstopnina je nizka! Predprodajne vstopnice se dobijo v tajništvu Strokovne komisije, v upravi »Delavske Politike« in »Volksstimme«, »kakor tu»di »pri vseh obratnih in organizacijskih za-upnikih. Kupite »vstopnice pravočasno, ker je število ome»jeno! Pevce zadružnega delavskega pevskega zbora opozarjamo, da se morajo točno in zanesljivo udeležiti pevske vaje, ki se bo vršila v sredo po Veliki noči, to je dne 24. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. 1. delavsko kolesarsko društvo, podružnica Studenci, priredi na velikonočni ponde-1 jek izlet na Sv. Križ. Odhod točno ob 5. uri zjutraj izpred društvenega lokala Majhenič v Studencih. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Udeležite se izleta polnoštevilno. Gostje dobrodošli. — Odbor. Obratni in organizacijski zaupniki — pozor! Letake za delavsko akademijo dne 27. aprila boste dobivali od četrtka, dne 18. t. m. naprej v tajništvu Strokovne komisije. Pridite po nje točno iu zanesljivo! Na seji mestnega občinskega sveta so se v torek zvečer »obravnavala različna važna vprašanja. Predsednik »je »poročal, da je vlada odobrila mestni proračun za leta 1935-36. Mastmi svetnik Grčar in tovariši interipelirajo predsednika radi razmer pri mariborski požarni hrambi. Predscdhik »odgovarja, da če se razmere pri požarni hrambi ne bodo rešile »interno, bo zadevo vzela »mestna uprava v svoje roke. Razpravljalo se je nadalje o »gradbenem načrtu za veliki Maribor. Odobri se enoten sistem obcestnih hodnikov za »pešce. Hodniki »morajo »biti ob »obeh straneh ceste široki eno petino celotnega cestišča. Polagala »jih »bo mestna občina v lastni režiji proti naknadni povrnitvi stroškov po lastnikih obcestnih .parcel in hiš. V kolikor bi bili hodniki širši o»d 5 metrov, jih izvrši občina v presežku na lastne stroške. Pred javnimi lokali znaša ta maksimum 6 »metrov. Ceste, ki vodijo iz mesta v okolico, se v sporazumu z »banisko upravo proglase za banovinske ceste prvega reda. Določijo se mestni okraji, v katerih se morajo »graditi hiše 'samo v zaprtem sistemu. Proti »severu je odprti sistem vil dovoljen šele od Aškerčeve ulice naprej. Industrijska '.podjetja se v mestu »ne bodo dovoljevala. Industrija naj se osredotoči v Melju. »Pritožbe proti regulaciji Zrinjskega trga se zavrnejo. Kako bo ta regulacija izglodala, »pa javnost še ne ve. Odobre se »razne »parcelacije. Z izsekavanjem kostanjev »po mestnih ulicah sc bo nadaljevalo; nadomestili se bodo z drugimi mladimi drevesi. Sestavila se bo komisija, ki naj »priouči »možnost za ureditev »prometa na Glavnem trgu. Vogalno hišo m cel Pat -tenbachovo u»nd Vetrinjsko ulico se sklene odkupiti in podreti. Ženska realna gimnazija se vseli v poslopje trgovske akademije. Občni zbor podružnice »Svobode« v Mariboru, ki se je vršil minulo sredo v dvorani »Delavske zbornice«, je prav lepo uspel. i Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, da se je tukajšnja podružnica v minulem letu lepo razvijala in izvršila zlasti ogromno izobraževalnega dela med proletariatom. V novi odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki z agilnim predsednikom s. Preslom na čelu. Mestni* traktor po strmini. Ko »je hotel šofer zapeljati težki traktor v garažo v Strmi ulici, mu je vozilo ušlio v strmini proti Dravi. V zadnjeim trenutku se mu »je posrečilo zaviti »vstran na bližnji vrt, »kjer je »obstal pre»d velikim drevesom. Polomil je o-graj»o>. Težje nesreče ni bilo. »Prijatelj Prirode«, Maribor. — Za velikonočne praznike izlet k Sv. Duhu. Odhod ob pol 6. uri zjutraj z vlakom od koroškega kolodvora do Ruš. »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru, je imela v nedeljo, dne 14. aprila svoj redni občni zbor potom delegatov pod predsedstvom načelnika g. dr. Ivo Šorlija ter v navzočnosti vladnega komisarja, banovinskega tajnika g. dr. Josipa Lavriča in lokalnega policijskega nadzornika g. Cajnkota. Po poročilu blagajničnih funkcijonarjev se »Ljudska samopomoč« ugodno razvija. Koncem poslovnega leta 1934 je štela 10.727 članov in je pri 40 milijonskem prometu izkazala prebitka Din 2 milijona 481.382.81, tako, da znaša rezervni fond danes Din 3,546.761.76. Po umrlih je izplačala v letu 1934 Din 5,338.556.— na pogrebninah. Radi velikih dajatev je bila potrebna »sprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali irt dajatve v slučaju smrti percentuelno znižale. S to spremembo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlagi). Na novo se je ustanovil oddelek za doto za mladoletne od 1. do 16. leta. Končno se je sklenilo proti vsem obrekovalcem »Ljudske samopomoči« nastopati sodnijskim potom. TrTtf Naš volilni sestanek v Lomu V nedeljo, dne 14. t. m. se je vrši! v Lomu pri Tržiču dobro obiskan volilni sestanek. Sodr. Padar je v poldrugournem govoru jasno in razločno razvil naš volilni program ter pokazal tamošnjemu delavstvu in kmetom, kako nujna potreba je, da se mali kmet, obrtnik in delavec združijo v eno nerazdružijivo skupnost ter s tem izboljšajo svoj bedni položaj. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem sodr. Padarja ter pritrjevali, da je vse to resnica iu da bodo dne 5. maja volili delavsko listo. Isti dan se je tudi vršil volilni sestanek pri Sv. Ani ob zelo dobri udeležbi. Tudi na tem volilnem sestanku je poročal s. Padar in so se vsi navzoči strinjali z našim volilnim programom. Obljubili so, da bodo šli vsi dne 5. maja volit našo listo. Zadobrova »Rdeče rože« na odru v Zadobrovi. To znano socialno dramo, ki je bila igrana že skoraj na vseli delavskih odrih v Sloveniji, so uprizorili tukajšnji gasilci v svojem domu. Žal, pa igra ni napravila onega efekta kot navadno. Vzrok za to tiči v tem, da se je režiser z igralci vred premalo poglobil v snov. J udi igra sama po sebi je bila slaba. Dilentantov se ne sme preveč kritično presojati, s tem pa še ni rečeno, da je vseeno, kako nastopijo. Priznati moramo, da zaslu- j žijo med igralci ženske pohvalo, da so bile j mnogo boljše od moških in da so se tudi mnogo bolj potrudile. Da, tovariši gasilci! Socialno dramo je treba doživljati. Le če bomo razumeli življenje in njega vlogo v družbi, bomo kos vsaki socialni drami. Zato vsi tja, kjer se širi delavska kultura. Kaj bo z leSkimi rudarji? Jesenic® Radovljiški okraj. Prošlo nedeljo je imel v našem okraju shode Ljotičevec inž. Čop iz Žirovnice. Naša kurirska služba se je zelo obnesla, tako da je že na shodu v Begunjah doživel kandidat »jugoslovanske akcije« precejšnjo razočaranje. S. Triplat mu je po hvalisanju stanovske države namreč pokazal knjižico o stanovski državi in na podlagi te knjižice govornika prisilil k priznanju, da si niti kandidat sam ni na jasnem. kakšna naj bi bila stanovska država. Rešil se je končno s čudovito modrostjo, da bodo to vprašanje rešili menda šele naši vnuki. Nato se je podal na Dobravo pri Kropi, kjer ga je pričakal sam naš kandidat s. Čelesnik in mu ročno pomagal spremeniti Čopov shod v Čelesnikovega. Z mirno in trezno besedo si je s. Čelesnik osvojil pošteno ljudstvo, kandidat »akcije« pa mu je prepustil zborovalce, odpeljavški se proti Mojstrani. A tudi tam so že pričakovali naši ljudje preroka naših potomcev in to pot so zborovalci z razočaranjem prisluškovali praznemu in brezvsebinskeinu govoru inž. Čopa. S. dr. Štempihar je nato ob splošnem pritrjevanju, ki ga inž. Čop nikakor ni bil deležen, razbistril nekaj zmešanih trditev kandidata, ki se je odlikoval z absolutnim neznanjem danes važnih socialnih vprašanj. Posebej ga je odlikovalo njegovo kratkovidno stanovsko gledanje delavca. Z izgovorom na odhod vlaka je inž. Čop zaključil shod po kratki in enako nepomembni repliki, zborovalci pa so enodušno sklenili, da se udeležijo shoda delovnega ljudstva vseh stanov, ki bo v soboto v hotelu Triglav v Mojstrani. Inž. Čop je imel še isti večer pot k Sv. Križu nad Jesenicami, kamor pa naši ljudje niso več šli na »sestanek«, ker so opazili hudo utrujenost kandidata »akcije«, pa se jim je že smilil. Driš. Kino Radio predvaja na Velikonočno nedetjo in pondieljek ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer velefilm »Eskfrno«. (Epopeja Severa.) Snemano v Arkticii. Režiser Van Dyke, ki je inežiral tudi Tarzana in Tirade Horn. Dodatki običajni. Sledi: »Ljubimkanje.. Rečica Tudi v gornjegrajskem srezu gre večina delavcev, obrtnikov in kmetov na listo delovnega ljudstva, katere nosilec je s. dr. Topalovič. Zakaj so vsi shodi liste delovnega ljudstva ogromno obiskani? Zato, ker se nobena stranka ne bori toliko za pravice delovnega ljudstva kakor naša lista. Razvidno je to tudi iz govorov kandidatov na shodih naših nasprotnikov, da nekaj mlatijo in sami ne vedo, kaj hočejo. Nekateri pa še gredo na limanice in delajo ter volijo proti svojemu lastnemu prepričanju. Delavec, kmet. obrtnik so tesno zvezani eden z drugim, in če ti trije nič nimajo, pa obstoji vse naokrog. In ravno ti ljudje so najbolj tepeni, ker niso za svoje delo plačani, pač pa morajo plačevati. Kapitalistični špekulanti pa se hlinijo okrog ljudi in jih farbajo in te uboge reve pa se pustijo voditi za nos, kakor si ti gospodje želijo. — Sedaj pa mora biti tega enkrat konec. Združili se bomo, nič vam ne pomaga, gospoda, sami se hočemo boriti za svoje interese in dne 5. maja vam bomo pokazali, da nismo strahopetci, da -smo bojevniki v pravem pomenu besede, kateri se ne damo več strašiti. Delavci, kmetje, obrtniki, zadnji čas je, da obrnete hrbet tistim, ki nas poznajo samo do volitev, potem pa smo prepuščeni spet samim sebi in nas niti ne pogledajo več. Bodite močni na dan volitev in se ne dajte omajati. Mi hočemo delo — in za delo tudi pošteno plačilo! ŠoStanj Da se zna! Ko sem še veroval v program JNS, sem se nekoč na obrtniškem zborovanju laskavo izrazil o JNS in pozival vse navzoče, da se dajo v njo vpisati in da obrtniki nismo proti JNS. Radi tega sem bil pozneje od oblasti klican na odgovornost. Odmerjena mi je bila tudi kazen, proti kateri pa sem se pritožil in pričakujem sedaj rešitve. Torej naj moj dopis služi vsakemu. Šoštanjčanu v opozorilo in v izogib takim neprijetnostim. Za resničnost mojih navedb jamčim in se sklicujem na številne tedaj navzoče zborovalce. Kdor bi se za to stvar podrobneje zanimal, me vedno lahko zasliši, kakor tudi vse navzoče zborovalce, razen dveh šo-štanjskih ovaduhov. Upamo, da bo med delavstvom, kmeti in obrtniki, ki gredo sedaj na skupni listi v volitve, boljše razmerje in za državo koristnejše. Marko Verdnik, Predsednik podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov v Šoštanju. Popravite most pri Agrariji, smo napisali v 1. štev. »Delavske politike«. Tudi na prožništvo smo to stvar naznanili. — Z nad 5 metrov visoke zasilne brvi je Padla tedaj v vodo M. K. Dne 27. februarja Pa je padel na istem mestu v vodo učenec L*. A. K Sreči ga je voda zanesla h kraju, da ie lahko zlezel iz vode. — Nevarnost je Konkurz Ilirske premo,gokopne družbe Na predlog poslovodje Ilirske premogo-kopne družbe, g. Flaschbergerja, je bil začetkom aprila t. 1. nad družbinim imetjem otvorjen konkurz. S tem so bili namah vsi rudarji, kolikor jih je še bilo pri rudniku zaposlenih z iskanjem premoga, ob delo in zaslužek. Ugasnilo pa je obenem tudi tisto tiho upanje, ki so ga gojili oni in njihove družine, da bodo iskalci premoga lepega dne prišli do črnega demanta in da bo začelo delo znova. V tem upanju so rudarji iskali premog takorekoč brez izplačila zaslužka. V februarju n. pr. so prejeli jamski delavci po Din 50, ostali po Din 20 v gotovini na roko izplačano; skupno v mesecih december, januar in februar po Din 70 do Din 100. Ostalo so prejeli v bonih, za katere je dajalo Konzumno društvo za Mežiško dolino in pa še nekateri trgovci življenjske potrebščine rudarskim družinam. Pravzaprav so torej rudarji, konzum in pa nekateri trgovci financirali iskanje premoga v leškem rudniku. Lastniki sami niso nosili kakšnega posebnega rizika in še to, kar so dali denarja za rudnik, okroglo tri milijone dinarjev, so prijavili kot svojo terjatev, tako da so sedaj lastniki obenem svoji lastni upniki. Družbina pasiva so precejšnja. Ako pride v resnici do dražbe, bodo najbrž še mnogo večja, kajti zdi se, da so posamezne postavke v bilanci, zlasti pa vse jamske naprave visoko precenjene. Kajti jamske naprave ne predstavljajo prav nobene vrednosti, ako se ne obratuje. Postoja pa poleg tega tudi nevarnost, da bo v rovih uničeno še to, kar je, ako strojev nihče ne bo negoval oz. ako jih ne bodo spravili iz rovov. Za izvedbo kon-kurza pa ni prav nobenega denarja. Dolžnikov je v celoti za okroglo Din 47.000, od katerih bi se dalo v najboljšem slučaju po nekaj mesecih izterjati Din 7000.—. Na delavskih zaslužkih dolguje družba Din 377.000 in na neodračunanih prispevkih za Bratovsko skladnico Din 302.000. Da se zavaruje delavske terjatve, je nujno potrebno urediti celo zadevo do avgusta meseca t. L. sicer bodo te terjatve polagamo ena za drugo zastarale in prešle s prvega na tretje mesto. Postojata pa dve možnosti: ali da se družba v konkurzu poravna s svojimi upniki, ali pa, da rudarji, ako bi taka poravnava ne bila zanje sprejemljiva, vztrajajo na konkurzu in pojem ženejo takozvano rudarsko posest (hiše) na dražbo ter jo v najslabšem slučaju kupijo zase. Za realizacijo tega načrta pa je potrebno, da se ustanovi zadruga, ki bi rudarsko posest zdražbala in prevzela, ako bi se med tem ne našel kakšen drug boljši kupec. V četrtek, dne 18. t. m. se je vršil na okrožnem sodišču v Mariboru prvi zbor upnikov v navzočnosti konkurznega sodnika s. s. dr. Kovče in konkurznega zastopnika dr. Milerja. Po daljšem razpravljanju se je izvolil ta-le odbor: Dr. Senčar, notar v Prevaljah (zastopa konzum), dr. Reisman (zastopa delavce), Kokolj Joško (zastopa uradnike in družbo), Lahovnik Franc, župan (zastopnik občine), dr. Orožen (zastopnik Prve hrvatske štedionice); namestniki pa so: Uratnik Filip, tajnik Delavske zbornice, Topolovec Anton, vodja Konzumnega društva v Prevaljah in Sedej Karel, rudniški obra-tovodja. Na seji upniškega odbora je bilo sklenjeno, da se rudarjem dovoli izkopavanje ostankov premoga v svrho preživljanja, vršiti se pa mora pod nadzorstvom rudniškega obratovodstva in s pristankom rudarskega oblastva. Poslovodja g. Flaschberger je mnenja, da se bo kljub temu še našel izhod in da bo rudnik še polno obratoval. (Če bodo iskali premog in ne antracita, ki ga ni nikjer v naših krajih, radi verjamemo.) Spraviti rudnik zopet v obrat bi bilo gotovo največjega pomena za leške rudarje. zlasti ob povodnji. Prosimo merodajne faktorje, da si že enkrat ta zasilni most ogledajo in kaj ukrenejo. Poročali smo že zadnjič, da se lahko človek pobije, če gre ponoči po cesti proti Agrariji, ali pa, da pade v Pako, ker ni nobene električne luči, čeravno stanuje v Agrariji okrog 100 oseb. Torej! Prevalje Za volilni fond so darovali na shodu v Prevaljah, dne 31. marca s. V. Din 10, s. Š. Din 20.—. — Na shodu v Mežici, dne 14. aprila je nabral s. Š. Din 46.—. Najlepša hvala! Posnemajte! Mežica Tudi mi, Mežičani, se pripravljamo. Dragi sodrug urednik! O našem kraju se malo čuje. V nam nasprotnih listih nas ignorirajo, ker smo marksisti in ker je občina v rokah delovnega ljudstva. Za volitve smo se tudi mi zganili, kakor se je zganil že tisočkrat pokopani marksistični duh po vsej državi. To nam naši nasprotniki silno zamerijo in zato bruhajo ogenj in žveplo na združeno delovno ljudstvo in še posebej na nosilca naše liste, s. dr. Topaloviča. Gospodje že vedo, zakaj nas napadajo in blatijo. Hočejo, da bi nas razdvojili, da bi njihovi agenti zopet lahko prišli in nam lačnim napihnili upadle trebuhe s sapo obljub. Stari »osrečevalci« delovnega ljudstva nam zopet pripovedujejo, kako zelo so za delavca, malega kmeta in obrtnika. Samo mi nismo, samo nam tega nočejo priznati. Mi pa vemo, da je samo lista Zveze delovnega ljudstva res naša lista in edini s. Topalovič resničen naš zastopnik. In če bi tega drugače ne vedeli, potem vemo radi tega, ker nasprotni časopisi bljujejo ogenj in žveplo baš na njegovo osebo in se kot besni zaganjajo vanj vsi agitatorji in agitatorčki, tudi nekateri trgovci, ki jim delavski in kmečki denar ne smrdi. Skrbeli bomo, da bo 5. maja padlo blato, s katerim obmetavajo naši nasprotniki nas in naše predstavnike, na nje nazaj. Solidarni bomo stopili na volišče proti kapitalizmu in njegovim hlapcem. Enodušno bomo volili nosilca naše liste s. Topaloviča in sreskega kandidata s. Eržena ter namestnika Lamprehta, katera smo postavili, da bosta v parlamentu zastopala našo zahtevo: Za kruh, enakost in svobodo! Ruše Vesela epizoda z volilnega shoda. Slučajno sem se mudil v nedeljo, dne 14. t. m. v Rušah. Ko sem šel skozi vas, sem slišal glasno vpitje iz Magdičeve gostilne. Razločno so se čuli klici: »Živel nosilec naše liste dr. Topalovič!« Kaj pa naj to pomeni? Saj je bilo delavsko zborovanje predpoldan ob 9. uri in zdaj je večer, pa še sedaj doni iz gostilne navdušenje? Šele nato sem se spomnil, da je danes zvečer zborovanje v Rušah za sreskega kandidata, hotelirja g. Gorjaka iz Slov. Bistrice. »In na tem shodu vpijejo živijo Topalovič? No, to si pa moram res ogledati!« Šel sem na shod. — Kaj vidim, ali sem prišel na shod? — Ne, to je bil pravi cirkus. Govorila sta kar dva govornika hkratu, eden za Topaloviča in dru-gi za g. Gorjaka. Zanimalo me je, da si po-bliže ogledam predstavnike tega izrednega zborovanja. Spoznal sem jih nekaj, ki so bili pa že hudo v rožcah. Gospodu, ki je govoril, je_ najbrž postajala stvar neprijetna. Da se reši iz zagate, je pozval zborovalce ta-ko-Ie: »Fantje, kaj se bomo tukaj kregali, zapojmo si rajši! Hej, kak je luštno, ju-hjihu, le veseli bodimo!« Ker pa delavci le niso odnehali in je 1 opalovičevo ime še nadalje prodiralo tja ven na cesto, so gospodje uvideli, da nima smisla še nadalje govoriti, so se rajši po francoski poslovili in predstave je bilo konec. Muta Naši diletanti nastopajo. Tukajšnja podružnica »Svobode« je dne 7. t. m. uprizorila igro »Babilon«, katero je iposebilo precejšnje število udeležencev. Žal pa je, da nimamo primernih nemških komadov, ker smo prepričani, da bi bila takrat 'dvorana do zadnjega kotička nabito polna. Kar se igre tiče, polagamo pažnjo na vloigo Jelka in nočnega čuvaja, ida se še bolj potrudita. Vsa zasluga pa gre režiserju Martinu ,Ur-nautu, kat epi ves svoj prosti čas žrtvuje za napredlek »Svobode«. Torej le naprej, da pridlemo ik zmagi in vstajenju delavskega razreda. — Družnost! Ptui Spet odpusti. Pred nedavnim je bilo v pletarni odpuščenih 5 delavcev »vsled pomanjkanja dela«. Kakor izgleda, je to doletelo le člane Splošne del. strok, zveze in one, ki so se pri volitvah obratnih zaupnikov pokazali bolj aktivne. — Tako se bo spet povečalo število trpinov. — Mestna občina, ki je zadnji dve leti bila vzor vsem j občinam v pogledu podpiranja brezposelnih, je letos brez sredstev in zaposluje točasno vsega le 18 brezposelnih, do-čim lih je skupaj nad 60, večina družinskih očetov. Pa tudi samcev je precej brezposelnih, ki prebivajo že od 3 do 10 let v mestu in zdaj kljub vsemu moledovanju ne dobe nikjer zaposlitve. »Ali mora biti tako?« se sprašujejo bedni proletarci. Toda kljub vsemu naj bodo prepričani, da pride tudi zanje dan vstajenja! Vsi interesenti, ki želijo kupiti »Delavsko politiko«, se obveščajo, da je na razpolago vsako sredo zvečer in ob nedeljah dopoldne v lokalu »Svobode«, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Hrastnik Svoboda 1. bo priredila na velikonočno nedeljo zabavni večer s pestrim sporedom: dve komični igri. petje in godba. Začetek ob 5. uri pop. Vsi vljudno vabljeni! Trbovlje Šport za praznike. V nedeljo, dne 21. t. im. je povabil S. K. Amater odlično zagrebško nogometno moštvo za od igran j e prijateljske nogometne tekme s S. K. Spainto. S. K. Siparta je prvak Z. N. P. Za Trbovlje bo nedeljski nogomet senzacija in gre vse priznanje S. K. Amaterju, ki je kljub velikim finančnim stroškom povabil tako1 odlično moštvo, da bo imela športna publika priliko videti lepo nogometno igro zagrebških nogometašev. Moštvo Amaterja, ki se nahaja momentano v dobri iormi, bo moralo nastopiti v popolni postavi, ako ibo hotelo, da doseže vsaj časten rezultat. Za tekmo vlada mnogo zanimanja posebno med publiko, ki je Amaterju naklonjena. V predtekmi nastopita rezervi S. K. Retja in S. K. Amaterja. Tekma se bo odigrala ob 4. uri popoldne na igrišču Amaterja. Tclkme bo sodil ss. g. Arhar. Ormož Dajte revežem, kar je njihovega! Ustave vseh kulturnih ,diržav so si enake v tem, da maj bodo vsi državljani pred zakonom enaki. Kdo je večji zločinec, ali siiromialk, ki je bogatemu gospodarju izmaknili nazipotrebnejše stvari: dirva, češnje z drevesa ali grozdje iz vinograda, aili bogati gospodar, ki živi v izobilju, si privošči ves luksus, sestradanemu siromaku ipa leta in leta1 dolguje njegov zaslužek. Odgovor ni težak. Naj navedemo kričeč primer, ki opravičuje zgoraj navedemo domnevo, Svoječasni gospodar veliike grajščine v Ormožu je pred sto in toliko leti za večne čase do- ločil, da naj dobi dVanaijst uboižcev vsaki dan en kos mesa in hleb kruha. Šest teh revežev imenuje občina, ostalih šest pa graj-ščinia. Ta ustanova se je po vojni, ker je bila za to konjunktura uigodlna, na1 prošnjo grajščine spremenila tako, da dobe ubožci namesto dajatve v naravi, relutum v gotovini nekaj nad 100 Din mesečno. Občina v Ormožu imenuje redno šest revežev in politična oblast v Ptuju skrbi, dia se ta denarni relutum izvršilnim potom iztirja od grajščine. Do tu je stvar v redu. Ni pa zadeva v redu glede ostalih šestih revežev, ki jih ima obdarovati igrajščina. Ta je pač kratek čas izplačevala dotične relutume in je imenovala' reveže in sicer izmed ljudi, ki so bili pri grajščini viničarji, hlapci, logarji, sluge ali njihove vdove, a so na stara leta onemogli in ostali brez vseh sredstev. Tem maj bi služila ta ustanova kot pomoč na stara leta. Ker je grai-ščina videla, da se za te reveže nikdo ne briga, je enostavno leta 1930. pirenehala z izplačevanjem relutuma iz te ustanove. Nekateri opravičenci so že pomrli, a grajščina ni imenovala mesto njih drugih, plačala pa ni relutuma niti mrtvim, niti plačuje tega živim. Ti reveži si ne upajo- tirjati sami svojih pravic, ker so posredno odvisni od grajščine. Njih sorodniki namreč -delajo na posestvu grajščine in se boje, dh bi potem še ta bori zaslužek zgubili. Tarnal je tak stari onemogel revež: »Za vsa leta ji pustim denar, samo eno obleko naj mA kupi za zimo!« Pa revež ni dobil obleke, raje je zmrzoval, kakor da ibi tirjial svojo pravico. Ako ibi si v stiski sam kaj vzel, bi imel opravka s sodiščem. Skrajni čas je, da se oblast pobriga za te reveže in tudii zanje iztirja njihove pravice. Na žalost ti relutumi v treh letih zastarajo v korist bogate graščine. Je v javnem interesu, ,da se ta zadeva spravi v red, ker reveži dobro vedo, da se jim godi ikrivica, ne rezumejo pa tudi ne, zakaj se zanje ne pobrigajo, kar povzroča nezadovoljstvo in to po nepotreb- SPORTNA RUBRIKA V državnem prvenstvu je doživel preteklo nedeljo slovenski ligaš »Primorje« najtežji poraz proti BASK-u v Beogradu s 7:0. Poraz gre v glavnem na rovaš težkih blesur najboljših igralcev: branilec Bertoncelj si je v prvem polčasu zlomil roko, golman Starc pa je bil blesiran na glavi. Slavija (Sarajevo) je tepla Jugoslavijo v Sarajevu z 1 ; 0, Hajduk pa osiješko Slavijo v Osijeku s 3 : 0. V državnem prvenstvu še vedno krepko vodi Hašk z 8 točkami pred Hajdukom, ki ima 7 točk. Na velikonočno nedeljo se ligaške tekme' nadaljujejo, in sicer igrajo: v Beogradu: BSK : Jugoslavija, v Sarajevu: Slavija : BASK, v Zagrebu: Hašk : Hajduk, v Ljubljani: Primorje : Concordia, v Osijeku: Slavija : Gradjanski. Podsavezno prvenstvo. V podsavezni ligi je pretekla nedelja prinesla sledeče rezultate: Rapid : Hermes v Mariboru 1 : 0, CSK : Celje v Celju 2 : 0. V vodstvo tabele je prišel CSK. Tabela izgleda: CSK 9 5 4 0 26:11 14 Železničar 10 6 2 2 27:20 14 Ilirija 8 5 2 1 31:10 12 Rapid 9 5 0 4 23:14 10 Maribor 10 3 1 6 13:29 7 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 9 2 2 5 13:18 6 ŽSK 9 2 0 7 19:23 4 Izgleda, da bo oster boj za prvo mesto med Ilirijo in Železničarjem, vendar ima več izgledov Ilirija, ki ima igrati še 6 tekem, Železničar pa samo 4. Enako je še odprto vprašanje, kdo bo zadnji v tabeli, ki izpade iz lige. Ta opasnost preti zlasti Celju, vendar tudi ZSK (Hermes), Svoboda in Maribor še niso popolnoma na varnem. V podsaveznein drugem razredu so bili v nedeljo sledeči rezultati: Sloga : Mladika 5 : 1, Mars : Jadran 4 : 0, Grafika : Slovan 4 : 1, Svoboda : Slavija 4 : 0, Reka : Korotan 7 : 1. V Ljubljani krepko vodi Sloga na čelu tabele. Lepe uspehe dosega zadnje čase tudi Svoboda, ki je kakor prerojena in se vedno bolj utrjuje na svojem mestu v sredini tabele. V I rbovljah je Fr bo vije zmagalo nad Retjetn z 2 : 0, v Murski Soboti pa Mura nad Ptujem s 4 : 0. Medmestna tekma Beograd : Zagreb je prinesla rehabilitacijo BSK-u. BSK je nastopal kot reprezentanca Beograda ter je zmagal nad Zagrebom s 6 : 0 ter je bil to doslej najtežji poraz zagrebške reprezentance. Evropski cup se bliža h koncu ter izgleda, da bo siguren zmagovalec Italija, ki ima igrati še dve tekmi in vodi v tabeli z 10 točkami pred Avstrijo, ki ima igrati samo eno tekmo ter ima 8 točk. Rezultati pretekle nedelje so bili: Avstrija : Češka 0 : 0, Švica : Ogrska 6 : 2. Tone Maček: 157 Stucaf ltu*nUcqeo »Aufbiks! Na korajžo!« In že so se lomile late v vrtnem plotu, po zraku so završali okleski, je zafrčalo kamenje. Ce v nasprotnem taboru tudi niso »na kislem mleku priplavali«, se je hipcma razvil besen pretep, ki se jc dostikrat končal šele, ko jih je nekoliko obležalo na bojnem polju v mlaki krvi. Če je kdo izmed svatov skušal miriti, jih je navadno še on skupil. Zato so v takih slučajih raje zapahnili vežna vrata, ugasnili luči in se umaknili v najvarnejše kote. Kajti tudi v hišo je ob takih prilikah prifrčal marsikak kamen in dostikrat so razbili vse šipe v oknih. Nekoč so pri taki priliki celo ženina, ki jih je prišel pogovarjati in miriti, pred hišnim pragom ubili s kolom. Storilca niso mogli izslediti, čeprav so splošno menili, da ga je ubil najbrže njegov tekmec, ki je prej lazil za nevesto. Noč je bila temna in udeleženci so molčali kakor grob. Take bitke so bile marsikdaj že več dni poprej najavljene in so se fantje dobro pripravili nanje. Stari Zavšek je še pomnil tak slučaj iz svoje mladosti, ki mu je sam bil priča. Ko se je pred mnogimi leti možila hči bogatega kmeta Viranta v Za-brežju, so se fantje iz vse okolice, čim je bila prvič oklicana, začeli pripravljati na kobilčvanje, ker so vedeli, da bo pri Virantu velika gostija in dosti pijače, Zabreški fantje so se pa grdo gledali s fanti iz Za-dobja. To sovraštvo je trajalo že več let. Nekoč je namreč troje Zabrešča-nov šlo ponoči »klicati« neko dekle v Zadobje. Pri tem so jih zalotili Za-dobčani, ki jih je bila večja skupina, in so Zabrešce nečastno našeškale ter ; jih kot »mrkavce« nagnali. Prihodnjo j nedeljo so se Zabrešci zbrali na fari v j večjem številu in so po deseti maši j pred vaško gostilno pričakali svoje nasprotnike ter so jim začeli zbijati klobuke raz glav. Sledil je seve pretep, pri katerem so pa Zadobci topot »ta kratko potegnili« in bili prisiljeni, »vzeti noge pod pazduho«, to je, bežati. Odtlej ni minil teden, da bi se kje ne spopadli. Ko so torej pri Virantovih pripravljali gostijo, so fantje iz Zabrežja sporočili onim v Zadobju: »Če pridete k Virantu, prinesite seboj tudi škaf za kri in koš za kosti!« Je pa o tem zavohal tudi stari Virant in je naročil na gostijo štiri žandarje, ki jih je skril v zadnjo kamro in jim pridno nosil na mizo iz kuhinje in iz kleti. Zvečer so se res začeli zbirati v velikem številu fant- je iz domače vasi. Bilo jih je kakih štirideset, ki se niso s skrivnostnim zatajevanjem natihem plazili k hiši, da bi z nenadno pesmijo presenetili svate, ampak so bili precej glasni, da jih je bilo že od daleč slišati. Najbrž so se že poprej kje pri kakem krčmarju ali radodarni zidanici napili korajže. Večina je bila oborožena s palicami in se je kvastala, kako bo razbijala zadobske butice, če se prikažejo. Pod hišo so se zgrnili v gručo da »vzdignejo« eno domačo, ki pa jim spočetka ni »šiimala« in so morali dvakrat začeti. Lorenz -rodloapcirati so najboljši na kontinentu! Zastopstvo: Beiemiek Josip radiotehnik, Maribor, Vetrinjska 17-1 Delavski pravni svetovalec Ako prekočasno delo ni bilo uradno dovoljeno, je bilo delo prepovedano in vsaka pogodba za takšno delo je nična po § 879 občega drž, zakona; neveljaven je tudi dogovor, s katerim je bila plača za takšno delo pavša Hrana (Odločba najvišjega sodišča v Pragi) § 879 o. d. z. Kljub vedno večji brezposelnosti, ki jo povzroča gospodarska kriza, se po tovarnah množi nadurno delo, za katero podjetja nimajo predpisanega dovoljenja, a delavstvu ne plačujejo zakonitega poviška, t. j. 50%. Podjetniki se skušajo večkrat izogniti plačilu zakonitega 50 odst. poviška za nadure z izgovorom, da so se pogodili z delavcem za tedensko ali 14 dnevno mezdo, v kateri je všteta že tudi nagrada za nadurno delo. Takšnemu dogovoru se pravi, da je bila nagrada za zakonito in prekočasno delo i>av-šalirana. Sodišča so že tudi včasih zavrnila tožbe za nadure z utemeljitvijo, da je bila mezda za redno in nadurno delo pavšalira-na in da je tako pavšaliranje dopustno. Drugačna sodba vrhovnega sodišča v Pragi (Delovno pravo) Mesečna revija »Pracovni Pravo« (Delovno pravo), ki izhaja v Pragi kot priloga mesečnika Zveze strokovnih organizacij, pa je objavila v pravkar izišli marčevi številki čisto drugačno in pravilno, važno principi-jelno razsodbo, kot je razvidna iz naslova tega članka. Razsodba pravi v razlogih: »Ce prekočasno delo ni bilo uradno dovoljeno, je bilo to nadurno delo prepovedano in je vsaka pogodba o takšnem delu po § 879 občega drž. zakona nična in neveljavna radi tega tudi dogovor o pavšaliranju mezde za takšno delo.« Ta določba je veljavna tudi za nas § 879 občega državljanskega zakona velja tudi pri nas in se glasi: »Pogodba, ki greši zoper zakonito prepoved, ali zoper dobre šege, je nična.« Naš Zakon o zaščiti delavcev namreč tudi določa v § 6. da se sme prekočasno delo le izjemoma dovoliti ob točno predpisanem glasovanju delavcev in odobritvi pristojnega nadzornega oblastva. § 122 istega zakopa pa določa denarne kazni od 50 do 3000 Din za kršitev predpisov delovnega časa. Vsako prekočasno delo, ki ni izrecno dovoljeno s predpisanim glasovanjem delavcev in odobritvijo inšpekcije dela, je torej prepovedano, kaznivo, zato po § 87*9 o. d. z. nično in je nična tudi pogodba, ki pav-šalira plačo za takšno prekočasno delo. Delodajalec mora kljub pogojenemu pavšaliranju plačati po § 10 zak. o zaščiti delavcev takšno delo s temeljno mezdo in 50 odst, poviškom. Dr. A. R. Panait Istrati je umrl. Iz Bukarešta prihaja vest, da je taim umrl sloviti ipisateij, ipo rodu Romun, >ki .pa je pisal svoja dela v francoščini. Veliki Romain Rolland. ki je Istratija prvi predstavil! svetu, imenuje »balkanskega Gorkija«. In res ima z njim mnoigo sličnega. Bil je delavec-samoulk, ki je preiskusil mnogo poklicev; ibil je dninar, ribič, pristaniški nosač, pleskar, progovni delavec, svinj ere jec, potem strokovni tajnik, dopisnik -v socialistične liste in novinar. Vagabunidiral je po vsem Balkanu in po Le-vanti in končno ga je zaneslo tudi v Švico. Tu je težko 'bolan ležal v bolnici, kjer je Sita’! Romain Rollamdov roman »Jean Chri-stof«, ki ga ije tako prevzel, idla je pisatelju napisal oboudovalno pismo in mu poslal tudi nekaj svojih črtic v presojo. Romainu Rol-lanidu so se Istratijeve stvari izredno dopacl-le in izposloval mu je založnika. To je bil začetek njegove slave. Drug za drugim so potem sledili njegovi romani, ki jim je jemal snov iz lastnih doživetij, ali iz romantične rumu ns k e prošlosti. Znana je zlasti njegova trilogija »Pripovedovanja strica Angela« in pa »Baraganske bodice«. Nekaj let se je navduševal tudi za komunizem, in je kot talk potoval po Rusiij eno leto. Ko se je vrnil, je napisal obširno delo »Proti ognju«, v katerem ostro obsoja boljševi.ke metode. S tem je zaigral simpatije komunistov, ki mu očitajo neiskrenost. Bolehal je za tuberkulozo, ki ga je tudi pobrala. ZAHVALA. Za premnoge izraze sočutja ob prezgodnji izgubi našega dobrega papana dr. H. TUME odvetnika za poklonjeno krasno cvetje in mnogo-brojno častno spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g.dr.Lončarju in g. dr. J. Pretnarju za globoko občutne besede in pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljivi žalostinki. Ljubljana, 15. aprila 1935. Rodbina Tumova. Delamo da Vas dobre in pošteno oblečemo Naše cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače ■ Din 129-160 170-390 110-290 75-160 Otroške obleke . . 60-130 Športske kape . . 10- 18 Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 TIVAR- OBLEKE Vsakovrstna priznano dobro oioo tet sorto In mrzlo jedilo po najnižjih cenah dobite le v „P etrov® m hramu" v Ljubljani, MikloiiCeva cesta (poleg sodnije). — Se priporoča Pavla Uranič. Kovčke, torbice, listnice, gamaše, nahrbtnike priporoča po nizkih cenah IVAH KRAVOS Maribor, Aleksandrova c. 13 Trojno ftodronle milini! V brivskem salonu FRANJO MAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvišja cena je Din 60’—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva c. 20, kjer se izvršujejo vsa frizerska in brivska dela po najnižji ceni KUPUJTE V SVOJI ZADRUGI »DELAVSKI DOM1 MARIBOR, FRANKOPANOVA 1 Nabirajte nove naročnike! Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen t Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstavitell Josip Ošlak v Mariboru.