Številk« 6?' Trst, v ponedeljek 24. septembra i906. Tečaj XXXI. Ishsja vea^i dan **£->., m EtieDil it i rt sn, cf K-itcsilliJi «•* 9. tri lisunj. ff^HT-J'ne Steii-fce »e prod»i:ijo po 3 avč (« stotinki •• t: nori'. Tohsfcarn*.fe v Tr?tu r. okoli«*, 1J ubijani. C'orici. ' -lis«, t. Fetrc, .wežr.r.i. N&brt-žini. F?. Luciji, Tolminu. AjdovSčini. Postojni, Poix^r*u, Solkanu it :. , i «ht>usot se računajo po vrstah (široke 7 3 mm. visoke 1' , mm); zc trgovinske is obrtue oglase po stot.: ;c ..-n tuke. zs H-!<. poaiarice. oglase denarnih rt vod. v DC SO s;<:t. 7.h oglape v tekfitu lista do l vrst K 20, vsaka na-ialjna v rita K 2. Man oglsr.: po 3 st. heacda, najmanj pa po 40 Mot. — Oglate sprejema frtseratni oddelek uprave -rdinosi — i r*-.ĆuJe 3e izključna le upravi „EdinoRti". Edinost G&sfio političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročnina znafla »a vse leto 24 K. pol ieta 12 K. 3 ueaece 6 K. ™ Na naročbe brez dopoalane naročnine .se uprava ne ozira Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrar.kovan* pisma r«o no sprejemajo in rokopisi ec ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljali na tipraio listi UREDNIŠTVO: nt (llorglo Oalatti IS. (Narodni do i-% Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEr AN GODINA. I potnik sonsorci? lista „Edinoar4. — Natisnila tiskarn« konzorcija lista Edinost4* v Trstu, ulica Oiorgio Galaiti 5t. 18, ^ PoStno-fcranilnični nžon št. 8II.«52. • F ediaoati je mo.-*.' TELETOM itsv. U67. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK 66 Brzojavne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand pri cesarju. DUNAJ 2,5. Cesar je danes popoludne vsprejel v posebni avdijenci nadvojvodo Fran Ferdinanda, ki mu je poročal o vo- . jaških vajah v Dalmaciji. Nagodbe ni komisiji. BUDIMPEŠTA 23. Nagodbeni komi- j siji sta danes predpoludne od 8. do ii.; ure nadaljevali svoje posvetovanje. Danes »večer bo na čast avstrijski strokovni komisiji večerja pri ministerskem predsedniku dru Wekerle Jutri se pogajanja nadaljujejo. Kralj Peter ozdravel. BELIGRA.D 23. Kralj Peter se je od lahkega prehlajenja zopet opora vil. Pastirski list francoskih škofov. PARIZ 23. Danes zjutraj je bil v vseh cerkvah na francoskem prečitan pastirski list francoskih škofov o zakonu glede ločitve cerkve od države. Sporazum med špansko vlado in Vatikanom. MADRID 23. Med vlado in Vatikanom je prišlo glede vprašanja zakonskega načrta o bogočastnih združitvah do sporazuma na podlagi lanskega konkordata. Carigradski poslanec Calice upokojen in po-vzdignjen v grofovski stan. CARIGRAD 23. Cesar je carigraj-skemu poslaniku baronu Calice dovolil, da odstopi in se poda v trajni pokoj. O tej priliki mu je cesar podelil dedno gro-fo vstvo. Krečansko vprašanje. ATENE 23. Zastopniki štirih kre-čanskih velevlasti zaščitnic so ministerske-mu predsedniku olicijelno prijavile, da so velevlasti vsprejele predlog vlade, da imenuje grški kralj Zaimisa generalnim komisarjem za Kreto. Zaimis se poda na Kreto prihodnji teden in sicer na oklopni križarki „ Psava". Angležki parnik zadel na suho. LONDON 23. Angležki parnik »Ca-lcdonia« je v sueškem kanalu zadel na suho in ga niso še mogli vzdigniti s proda. Blago izkrcujejo. ------- --- Rusija. RIGA 23. Sinoči o 6. uri zvečer, ko je generalni guverner Sologub šel z uradnikoma knezom Krapotkinom in Čaplin-skim po Jalovi ulici blizo mestne hiše v središča mesta, je bila s tretjega nadstropja noke hiše vržena bomba, ki je eksplodirala /. groznim pokom. Generalni guverner in oba uradniku so kakor po nekem čudežu ostali nepoškodovani. Storilec je zbežal. P O T) L I S T E K. Na poti k ciljem SI. Vilinski. A gospodinja je nadaljevala mirno in flegmatično: »In vi, gospod Poljanšek, ste tako ^nmi že kar ste pri meni ... In tak lep večer je . . . Čakajte, prinesem kitaro in van zaigram in zapojem pesmi, ki jih je tako lepo znal peti moj ranjki mož...« »Ni treba... ni treba!...« je jecljal Poljanšek prestrašeno, a tačas se je gospodinja že vrnila s kitaro in je začela. Bum ... ta . . . ta . . . Iiuiu ... ta ... ta___ S hreščečim glasom je začela peti, v oči so jej prišle solze. Bila je strašna melodija in še strašnejše spremljevanje. In one oči v solzah in prsi, ki so se burno dvigale ! . . . Poljanšek je iskal klobuk; ko ga je našel, je brez slovela naglo odšel . . . Sel je v kavarno in dobil Gabra tam. Pripovedoval mu je vse in Gaber mu Javni shod političnega društva „Edinost" v dvorani „Kar doma" dne 23. septembra 1906. Včerajšnji shod je bil sijajna manife- 1H n i reformi, ampak smo za vo-stacija tržaških Slovencev za koroške brate, lilno reformo, kakor smo bili s početka; Dvorana »Narodnega doma« je bila na- mi ne zborujemo dane«, da bi to reformo tlačeno polna. Posebno viharne ovacije otežkočili, toda zahtevamo le, da se u r c-so zborovalci priredili zastopniku koroških šniči, kar se nam je obetalo, da nam Slovencev deželnemu poslancu Fr. Grafe- namreč volilna reforma res prinese fenauerju. Shoda se je ndelezilo tudi več splošno in enako volilno pravico, slovenskih socijalnih demokratov. Med kajti mi smo za napredek in za svobodo!« temi in zborovalci je tekom zborovanja Na to je predsednik dal besedo d r. prišlo večkrat do bmnih prizorov, sicer R yb ar u, ki je viharno pozdravljen go-se je shod izvršil v popolnem redu. voril o prvi točki dnevnega reda: Vo- Predsednik shoda dr. Slavik je v lilna r e f o r m a in K or o š k a. Govornik imenu političnega društva »Edinost« otvoril je v svojem lepem govoru narisal poli-kmalo po 10. uri zborovanjel Pozdravil je tični položaj Slovenccv. »Velik moment«, številno zbrane zborovalce, posebno Frana je dejal govornik, »je našel male ljudi, Gra fe nauerj a, edinega slovenskega za- Naši državni poslanci niso tega velikega stopnika Koroške, ki je prišel v našo trenotka volilne reforme razumeli. Posto-sredo, da razloži želje in težnje bratov panje teh poslancev je neodpustljivo, ne-Korošcev. Viharni živio klici so pri teh zaslišano«. Govornik je potem na zcmlje-besedah zaorili po veliki dvorani. Na to vidu pokazal, kako krivično da je vlada je predsednik pozdravil navzočega dežel- razdelila volilna okrožja na Koroškem. Na koncu svojega govora je vskliknil : Mi koroških bratov Slovencev ne zapustimo, mi jih bomo branili. (Viharni aplavzi). Nato je dr. Ryba.f prečital nastopni resoluciji : i. Tržaški Slovenci zbrani na shodu dne 23. septembra 1906, izrekajo svoje žive simpatije koroškim Slovencem in nji-vili v to volilno reformo, a dosti upov novim nevstrašenim voditeljem ter obsoja je že izginilo po vodi. Veliki prijatelji smo krivične napade na njihovo rodoljubno bili volilni reformi, kajti nadejali smo se, delovanje. da nam res prinese splošno in en ako j 2. Obžaluje dosedanjo popustljivost volilno pravico, toda varali smo se, in slovanske zveze glede vitalnih interesov danes moramo povzdigniti svoj glas proti koroških Slovencev, poziva shod vse ju- dežel nega poslanca istrskega prof. M a t k a M a n d i ć a in zastopnike časnikarstva. Dr. Slavik je £DOtem nadaljeval: »Zbrali smo se danes, da govorimo o vprašanju, ki zanima ves političen svet v Avstriji. Volilna reforma se je prikazala začetkom kakor rešilna ladija, a čim bliže nam prihaja, tem bolj se nam kaže kakor kaka razbita karkasa. Velike nade smo sta- krivicam, ni nam jih obeta prinesti ta volilna reforma, izlasli moramo povzdigniti svoj glas proti atentatu, ki ga ista volilna pravica namerja na koroške Slovence. Mi razumemo položaj, v katerem se nahajajo naši bratje Slovenci v tužnem Korotanu, kajti tudi mi ob Adriji se nahajamo v blizo enakih razmerah. Upali smo, da jim volilna reforma prinese olajšanje, toda prevarili smo se. zapuščeni niso le od vlade, ampak tudi od strani tistih, ki bi jim najbolj morali iti na roko, namreč od naših državnih poslancev. Mi moramo danes povzdigniti svoj glas proti krivicam, ki se gode slovenskim Korošcem, pridružiti se moramo klicem štajerskih in goriških Slovencev, mi ne smemo doputiti, da se koroške Slovence izda na milost in nemilost nemškemu Molohu. Mi nismo proti v o- goslovanske poslance, naj z vsemi dopustnimi sredstvi izposlujejo tem našim, zanemarjenim rojakom tako razdelitev volilnih okrajev, ki tudi njim, tretjini vsega koroškega prebivalstva, omogoči primeren zastop v državnem zboru. Nato je dal predsednik shoda dr. Slavik besedo koroškemu poslancu Grafe-nauerju, ki ga je občinstvo s frenetičnimi, več minut trajajočimi klici nadušeno pozdravljalo. Najprej se je govornik zahvalil političnemu društvu »Edinost«, da je sklicalo shod v prid koroških Slovencev, potem pa številnim zborovalcem, ki so prišli na ta shod. Govornik je očrtal postopanje slovenskih poslancev v stvari volilne reforme ter pojasnjeval politične razmere na Koroškem. Viharni > živio« klici so zopet zagrmeli po dvorani, ko je govornik dovršil svoj govor. Gosp. Josip Mandič, živahno pozdravljen, je govoril o drugi točki dnevnega reda : »Sprememba volilnih o k r a-jev in d v e t r c t j i 11 s k a večina« ter na koncu stavil nastopno resolucijo: Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu dne 23 septembra 1 qo6.; zahtevamo najodločneje od vseh slovenskih poslancev, naj vsemi možnimi sredstvi parlamentarnega boja, — in naj bi bilo tudi z obstrukcijo, preprečijo vspre-jem po koaliranih Nemcih zahtevane d v e-tretjin s^k e večine pri spremembi volilnih okrajev. (Radi pomanjkanja prostora v današnjem listu, priobčimo govore gg. dra Ry-bara, Grafenauerja in Jos. Mandića v prihodnjih številkah). Na to je dobil besedo g. Milost (socij) Govornik je rekel, da so tudi slovenski socijalni demokratje dobri narodnjaki, da ljubijo narod, da uče delavce kulture. Socijalno demokratični delavci vedo, da je današnja volilna reforma krivična, toda vsega ni možno doseči naenkrat. Govornik ne veruje, da pomenja za koroške Slovence politično smrt, ako ne dobe svojega državnega poslanca. Tudi v Trstu smo ostali od leta 1906. naprej brez slovenskega zastopnika. Ako bi sedanja volilna reforma propadla, bi oni. ki bi to pro/zro:ili, bili izdajalci. Mi imamo razun narodnega še drugo stališče, namreč socijalno stališče. Avstrijska vlada ni sklona ni Slovencem ni delavcem. Vso krivico, ki se nam po novi volilni reformi godi, moramo pretrpeti, a obstrukcijesenesme pričeti v parlamentu. Do tega ne sme priti. Zato ne bodo členi socijalne demokracije glasovali za odstavek glede o b-strukcije. (Živahni prigovori in mej-klici!) Sodrugu Milostu je odgovoril g. dr. R y b a r nastopno: Drago ini je, da se je oglasil zastopnik socijalne demokracije in povedal svoje mnenje, da smo sli ali tudi njegove misli. Da bi imeli mi pa kar vse mirno vsprejeti, kar nam vlada diktira, to je proti vsakemu parlamentarnemu principu, mi imamo pravico, da vladne predloge preiskušujemo in pretresujemo; tako delajo vse stranke. Dr. Adler (socij. drž. poslanec) stavlja tudi predloge. Če stavlja torej dr. Adler spreminjevalne predloge, tedaj se nam ne sme zamerjati, ako jih stavljamo tudi mi. Z o b s t r u k c i j o bi torej ne smeli pričeti? S kakimi sredstvi so socijalni dem. žugali, ako bi parlament n. pr. sprejel zakon o dvetretjinski večini? Žugali so splošnim štrajkom! Predgovornik je rekel, da če se slovenskim Korošcem ne ugodi, ne pomenja to še narodne smrti. je povedal smeje se, da se je tudi njemu nekoč dogodilo nekaj podobnega. Drugi dan je Poljanšek odpovedal pri gospodinji stanovanje . . . Gledala ga ji z nerazumljivim, bedastim izrazom, ko jo je s kratkimi besedami povedal svoje razloge za preselitev. * * Tisti večer je čakal Poljanšek Manico točno ob devetih na Karmelitskem trgu. Dolge so bile minute in hodil je nestrpno sem in tje. Na nebu so bili beli oblaki in tuintam je pogledal mesec skozi nje. Ljudi je bilo na trgu in po ulicah le malo, ker je pihal rahel veter . . . Gori v stolpu na hribu je bilo. In Poljanšek je naštel devet jasnih, krepkih udarcev, ki so se razlegali nad mestom. Še bolj pazljivo je gledal na vse strani. In prišla je [črnooblečena gospica mimo, Poljanšek se je že za veselil, da je ona — a ni bila. In prišla je druga, oddaleč se je zdelo, da je Manica — ali sablja je zabren-ketala po tlaku, prišel je izza vogla dolg, sub oficir, kmalu je došel do nje in roko v roki sta se izgubila v stranske ulice. In ni hotelo biti Manice tisti večer, dasi jo je Poljanšek tako željno pričakoval in bil prepričan, da pride. Bilo je že krog poludeset.h in še vedno je zastonj čakal. Konečno mu je bilo že dovolj čakanja. Nebo so bili že zagrnili oblaki popolnoma in veter je postal hladnejši. — Morda ni dobila pisma ! — je pomislil Poljanšek in počasi odš 1 proti ka varni, kjer je bila Manica kasirka. Jezilo ga je, da ni šel že prej pogledat in povprašat jo, ali je dobila, njegovo karto. Vstopil je v kavarno, a za pultom je bila zopet ona stara gospica. — Kaka smola ! — je pomislil in naročil kavo. In zopet je bil dolg in pust večer, kakor jih človek ima na tisoče v svojem življenju. F"in, komaj opazen duh po kavi in vseh mogočih stvareh leži po kavarni, elektrika brli zaspano in s tem se ti reže od vseh strani pisani plakati v obraz . . . . In ob mizah sede stari fantje, ki žive u-dobno v pokoju čitajo časnike in zevajo dolgega časa . . . Ti pa sediš sam in otožen v tem modernem brlogu, misli ti hite daleč proč, tja v tiho noč na deželi, ko se sklanjajo težke trave v rosi pod drevesi, ko vabijo samotne stezice k ljubici pod okno, ko pojo fantje na vasi otožno ljubezensko pesem in se pelje mesec kakor srebrna barčica preko modernega neba . . . * * * Drugi dan zgodaj popolu ine je bil Poljanšek zopet v kavarni. Ljudi je b lo malo in on je slonel ob pultu in gledal njej v obraz. „Zakaj niste prišli, gospica ?" jej je vprašal poluglasno. „Zato.... zato.... sama ne vem, rt ' zakaj . . je dejala konečno in se nasmejala. „Kako me mučite!" je dejal Poljanšek. „Saj ni res . . . Vara je tako malo mari za-mc . . „Brez vas mi ni živeti! ... In vi ne verujete mojim besedam? . . .u „Ne vem, ali naj bi jim verjela . . .u je dejala ona in zopet uprla vanj svoje oči. Poljanšek je vstrepetal pod tem pogledom in Jdejal s prisiljenim mirom : „Na^aj morate priti !" Redka vsestrapost Na ti Boce-zdravnikov je že oddale mnenje m nogo« Iranski koristnosti Kufokejeve moke za otrok«, in zanimivo je, napraviti si pregled o vseh onih flucajib, v katerih se to že več let preizkušeno živilo za otroke, najnežneje starosti kakor tudi za večje otroke ra*.t uspešno. - Kufekejevo moko z« otroke rabimo: 1. kot izredno dragoceno živilo za one otroke, ki jim ne dostaje materinega mleka. 2. za dietetako zdravilo za čreves e in želodčne katarje in zi drisko; 3. kot ubranjevalno sredstvo proti nastanku teh za dojence tako nevarnih bolezni, fctr je to izključno slaba podlaga za kali teh bolezni; 4. kot važno živilo, posebna Se za razvitje otrokovih mišic in kosti; :». ko' iinrela n«rciinmMtle mara kaj bi se dalo tu navesti o nadaljnih uspeSnih načinih porabe Kufekejeve moke, če bi ne bil prostor pretesen. Kutekejeva m o k a je zaradi vedno enakomerne izdelav., lahke prebavnosti, trpe/.nosti, slastnega okusa, zaradi izdatnosti, nizke cene, tankega pripravljanja za hrano itd. resnično eno izmed najzanesljivejših in najboljših živil za otroke. Zakaj se pa socijalni demokratje poganjajo za to, da se da vsem državljanom volilno pravico ? Za se zahtevajo to pravico, ako jo pa mi zahtevamo za 120.000 koroških Slovencev, tedaj smo izdajalci. A kar je za njih prav, mora biti tudi za nas. Socijalni demokratje so žugali s ploš-nim štrajkom, ako se jim ne ugodi. Ako je njim dovoljeno žugati, bo to dovoljeno tudi nam. Ce ste res demokratje, tedaj ne smete zahtevati zase privilegijev. (Viharno odobravanje). Soc. Regent je nato izjavil, da bodo na shodu navzoči socijalisti kompaktno glasovali proti resolucijam. (Burni prigovori in žvižganje). Predsednik dr. Slavik je na to dal resolucije na glasovanje, ki so bile vsprejete v vsemi proti glasom socijalnih demokratov. Ker se več nobeden ni oglasil za besedo je predsednik zborovanje zaključil. Pevaje : »Hej Slovani !c so zborovalci zapustili dvorano. Shodu je došla nastopna brzojavka : P o d r a v 1 j e 23. Koroški Slovenci zbrani danes v Podravljali z beljaškim omizjem iz Trsta pozdravljajo tržaške zbo-rovalce in se zahvaljujejo za bratsko pomoč. V imenu zbranih : Hochmuller, Vospernik, Servicelj, Falle, Schiller, Kose, Gabron, Zobcc, Schlucker, Kozak. --" EZ-- Jfa jugoslovanskem pijemontu. Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Kr&fteveo. m. Prvi bel:grajski utisi. — Na kolodvoru. Nič pašuša. — „Pri ruskem carju." „Kod grada Soluna". — V čitalnici , Slovenskog Juga." — Topčider. Letovi šče kraljev Obrenovičev. Velikodušnost "kralja Petia Košutnjak. — Beogradska elektr'ćna ž eleznica. — Na Teraziji. Pred kraljevo palačo. — Na Kalimeg-danu. Spomeniki znamenitih Srbov. Beogradska trdnjava. — Mali Kalimegdan — beogradski Prater. — „Kod Arnauta." — Beogradska ..boheme. — Dragutin Inkiostri in jugoslovanska narodna umetnost. — Nov jugoslovanski umetniški pojav v Srbiji. — V narodnem pozorištu. Spomenik knjaza Mihajla. V narodni skupščini. — Izlet v Zemun. — Beogradska žurnalistika in kolportaža. — Carinska vojna. Topčider je park jako velikega razmerja. Po legi more tekmovati z najle pšimi parki glavnih evropskih mest. Ali velika hiba je, da so nekateri deli parka popolnoma zanemarjeni in neurejeni. Kaj vse bi se dalo s teh perivojeh narediti, da nad njimi zavlada roka veščaka ter da se neškrti ravno z denarjem ! V senci mo gočnih platan se nahaja letni dvorec kraljev Obrenovičev. Nad vrati je napis : Letni dvorec knjaza Miloša 1831. Pod temi stoletnimi platanami je rad posedaval knjaz Miloš in se posvetoval se svojimi vojvodi. Platane, ki obsenčujejo dvorec, so prva zanimivost Topčidera. Nekako prirastle so k letnemu dvorcu in Beogradčan si težko predstavlja dvorec brez njih. Sedanji kralj Peter ne stanuje več v letnem dvorcu, ki se sedaj smatra več ali manje kakor historična ostalina. Kralj Peter Karogjorgje, ki trpi na pro-tinu, je v letnih mesecih navadno v kopališču rRibarska banja" blizu Kruševca. Ribarska banja je na vrlo dobrem gla^u, ter je izmed srbskih toplic najbolj obiskovana. Kralj Peter je torej dober domoljub ter dava prednost domačim to plicam pred tujimi. Toplic, kopališč in mineralnih vrel ima Srbija jako mnogo. O kralj u Petru se pripoveduje vrlo znažilen dogodek, ko je pred 3 leti prišel v Beligrad. Prišel je tudi v Topčider ter si ogledal letni dvorec Obrenovičev. Tablja nad vratmi, ki je govorila o knjazu Milošu, pa je bila sneta; ali slučajno so jo pozabili odnesti in ležala je tam nekje za platano. Videči to je kralj Peter ukazal, da se ima na mestu postaviti nazaj stara tabla. V bližini vrta Topčider se razprostirajo velike goste šume imenom K o-šutnjak, ki so državna last ali pride-Ijene kralju v uporabo za lov, ker tu rede množico srn in zajcev. Iz Topčidera smo po električni železnici za 20 minut zopet v mestu. Izstopimo na Teraziji, ki je od juga na sever izvedena preko vsega mesta ter je najdaljša in najkrasnejša ulica srbske prestolnice. Za kratko smo pred kraljevo palačo, impozantno 2-nadstropno zgradbo s 3 kupolami. Je vsekakor v najlepšem delu glavnega mesta. Obdaja jo precej pro storen vrt in moj prijatelj iz »Slovenskega ju£>a'» Milan N., mi pokazuje mesto kjer je stal poprej stari konak. O starem konaku ni več sledi in z njim je izbrisan spomin na Obrenoviče. Danes je nedelja večer in na vrtu pred konakom igra vojaška godba. Kralja, žal ne dobivamo na videz, ker je v Ribarski banji ; sicer pravijo meščani, da se ga lahko vsak dan vidi, ker po leti izjaše točno ob 5. ur zjutraj ven v okolico. Na koncu Terazije, visoko na savskem bregu je Kalimegdan, belegrajski mestni vrt. Danes je tu polno občinstva, nad njem se svetlikajo leskeče uniforme srbskih častnikov. Srbske častniške uniforme so popolnoma podobne ruskim, ako se ne varam so kopirane natančno po ruskih. Ne morda vsled navdušenja nasproti slovanski srbski državi, ampak popolnoma objektivno sodeč, so srbske uniforme mnogo lepše od avstrijskih. Kalimegdan ima krasne nasad«.* in danes je poln beligrajske elite. Mlad ženski svet se sprehaja v ohlapnih letnih toaletah in sc pri tem s ponosom poslužuje materinskega jezika. Res, v slovanskem narečju, kakor n. pr. ruščini se izražata sila in veličanstvenost ; poljski jezik glasi dražestno in milobno; to je jezik ljubezni : češčina je naš slovanski klasičen jezik, naša grščina: ima krasno metriko in ritmus; jezik junakov ognja in žaru pa je srbo-hrvaščina! V Kalimegdanu je obilica doprsnih spomenikov zaslužnih Srbov. V bližini visoko nad onim mestom, kjer se izljubijajo valovi Save in Dunava, je na brdu beli-grajska trdnjava, o nje historiji bi se dala pisati cela knjiga. Naj omenim, da je na nje zidinah bil tudi naš slovenski junak J u r a j V e g a, ki je kakor nam priča zgodovina že tu snoval na svojem veličastnem sestavu logaritmov. »S te trdnjave bomo še morda nekoč svojo sosedo s to povi pozdravljali«, mi je trdil moj spremljevalec. Sem sicer vseskozi lajik v stra-tegičnih vedah, ali ipak mislim, da,Jako bi bilo Srbiji kedaj potreba, da brani beligrajsko trdnjavo, bi poslednja pač komaj odgovarjala svojemu namenu. Bodisi, da manjka denarja, bodi da so srbski vojaški krogi že preračunali druge obrambene točke: dejstvo je, da je beligrajska trdnjava zidana še v starem stilu kakor so bile trdnjave pred 60—80 leti. Beligrajska trdnjava je namreč zgradjena iz opeke in kamenja : današnje trdnjave so vse cementirane in betonirane. Sicer pa: kaj to briga mene ? Vsak iskren prijatelj napredka, humanitete in kulture si gotovo želi, da bi že enkrat prestalo to neprestano vojevanje med narodi. Ne govorim morda tega na adreso bratske Srbije — dokler se bodo oboroževali sosedje, se mora tudi Srbija in ravno njej mora biti do tega, da je izvestne eventualnosti ne najdejo nepripravljene, kur vse okolnosti kažejo da te eventualitete nastopijo v nedaljni bodočnosti. Zato se mora uprav Srbija z vsemi silami potruditi, da ima mo^no in silno armado, ker za sedaj (kakor stoje stvari) je samo močna in silna armada jamstvo bodočnosti srbske države! — — — --- — — — (Pride še). Domače vesti. Himen. Poroči se dne 2. oktobra t. 1 na Dunaju g. dr. Ivan Ž o 1 g e r, c. kr. ministerijalni tajnik v prezidiju minister-skega sveta in docent na vseučilišču dunajskem /. gospico Elzo Friedma n-o v o. Novo podjetje. — Delniško opekarno osnujejo v Ilir. Bistrici. Glavnice bo treba pol milij. kron. Tovarna bo zidana v velikem obsegu in najnovejem štilu. Na ženskem učiteljišču v Gorici se je: priglasilo lesto k vsprejemnemu izpitu nad ; 90 učenk. Vsprejeli so jih 40. Nižeavstrijski mesarji so imeli shod, na katerem so zahtevali, naj vlada takoj odpre mejo proti Romuniji in Srbiji. Pivka je narasla vsled zadnjega deževja pri izvirku v Zagorju. Opazuje se, da naraste voda sedaj že pri dosti manjšem deževju kakor pred časom. Tujci v Opatiji. Od 1. do 19. sept. I 1906. je prišlo v Opatijo 2648 oseb. Od 13. do 19. sept. 1906. je naraslo 969 oseb. j Dne 19. sept. 1906. je bilo navzočih 1976 ; oseb. Kuharica, ki krade. Težak Karol Borsel, stanujoči v ulici Chiozza št. 31, je prijavil j predvčerajšnjim popoludne na policiji, da j je 27 letna kuharica Marija S. ukradla v njegovem stanovanju popolno žensko j obleko, vredno 40 kron, krilo, vredno 4 I krone, ženski jopič, vreden 10 kron, in pa j I 22 kron denarja. Marija S. je bila namreč j , pri njem na stanovanju V soboto zjutraj 'je bil šel on na delo, a njegova žena je bila šla kmalu za njim, da nakupi, kar je potrebovala. Doma je bila ostala sama Marija S. Ko se je žena pol ure pozneje vrnila nazaj, je začudenjem zapazila, da je Marija S. odšla mej njeno odsotnostjo, e še večim začudenjem je malo pozneje zapazila, da je Marija S. odnesla s seboj gori naštete predmete in povedano svoto denarja. 16 kilogramov mesa, in sicer skopče-vine, si je dal neki'Ivan Z., ki stanuje v ulici sv. Vida, izročiti predvčerajšnjem predpoludne od mesarja Cezara Mora, rekši, da ga je po to meso poslal k njemu mesar Gustav Benedettich, ki ima mesnico v ulici del Belvedere. Pozneje je pa Mora zvedel, da Benedettich ni bil poslal Jni-kogar k njemu po meso. Vsled tega je ovadil Ivana Z. policiji. Meso je bilo vredno 20 kron 48 stotink. Nevarno prenočišče si je izbral 22 letni dninar Andrej Abram, ki je doma iz Sežane. Le^el je bil namreč na neki trati ob ulici deli' Eremo in tam zaspal. Prej se je pa še izzul in čevlje položil poleg sebe. Ko se je pa zbudil, ni imel kaj obuti, ker mu je bil mej njegovim spanjem odnesel čevlje neznan tat. A ne čevlje, marveč tudi novčarko, v kateri je imel 36 kron denarja, mu je bil tat vzel iz žepa. Abram je moral bos na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci, kjer je prijavil, kaj se mu je pripetilo. — Istotako se je pripetilo podajaču Ivanu Flego, ki stanuje v ulici di Crosada št. 10. Zaspal je bil na neki trati ob ulici Michelangelo. Pri sebi je pa imel samo-kolnico, ki je bila vredna 5 kron, a neznan I tat mu jo je odpeljal mej njegovim spanjem. Moral je i on na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci, kjer je prijavil dogodek. fftOt urar *7>, TRST - 11I. Po»te unorc At. g ^; priporoča velik" izbor ur: Ornega, Schafthause, Longines, Tavaues itd. v. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ^ ; ure za gospe. Izbo? ur sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cena.h Carlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod u!, de! Arsenale A 17 TOKI Z O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. felika zalop jrijraf za žarne lm i;a plin. j--^' ■■Ž&&5iet3k___ -IOHO-'">i:0!lO(!CIIO!lOIIO!lOllOI O---------v Tovarna pohištva "Ml Aleksander £evi jftina uli<* Tssa Stv. 52. R (lastni feia). ZALOGA: 4 P\mzn ROSHRIO (šolsko poslopje), j? Cene, to nI bat! rtebcne konkurono«. Sprejemajo se vsakovrstne. dela tudi po »xnebniii nnčrtili. occoacaooo SaststraVAH ia rzovglf-fl.ic *m firtaki I0tl0i!0!l0ll0ll0ll0il0ll0ll0>l»l J 'ji ijILi t?\i 111 hm> 1 ni 11 ■■ i' r 1v m'^Pruimiiir ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Tzst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pnch" MT Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljući in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. mi Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Stev. 1734. Razne vesti. * Plinove cevi iz papirja. Nedavno so počeli proizvajati plinove cevi iz papirja. Papir, namočen v asfalt, omotajo okolu modela potem gfa komprimirajo, konečno inpregnirajo da ne prepušča mokrote. Strokovnjaki so se zelo pohvalno izrazili o tej vrsti cevi. * Deset zapovedi za Čehe. Češki list ..Budivoj" je objavil „Deset zapovedi", ki se jih morajo Cehi držati, in te so : i. Pamti, da te je Bog ustvaril kakor Ceha ; ne bodi izdajalec. 2. Ne udaj se ! 3. Češko dete v češko šolo ! 4. Obrazuj se! 5. Delaj! 6. Bodi plemenit človek ! 7. Pokoravaj se narodni disciplini ! 8. Bodi dober gospodari g. Svoj k svojemu ! 10. Čuvaj svoje zdravje! ___ ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Tratu leta 1882. Velita zaloga kožuhom in Kap za vojake in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škodo provzročeno po moljin in po požaru. Proda se na dražbo v Vogreljskem Dolu pri postaji Re-pentabor ob deželni cesti a v Hiša ima 4 sobe kuhinjo, dve kleti, hlev, vrt in dva vodnjaka. — Dražba se bo vršila 9ne 30. septembra ob 2. V, popol. Natančneje Informa cije daje >INSERA1NI ODDELEK EDIXOSTI- v Trstu. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 1)1 RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Kdor se želi elegantno obleči naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek ALL' UNIVERSO Erg Carlo Goldoni št. 1 kjer najde najveeo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo.