Ameriška Domovi na
/* ft/t E RI C/% N—HO MtE
AM€MCAN IN SPIRIT fOR€l©N IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 21, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAJP€®
ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II
Dr. Adenauer je začel bKIzirali De Gaulla!
mu všeč generalova politika v nemškem vprašanju v odnosih Pariza do Moskve.
Novi grobovi
CLEVELAND, O. — Nobeno Mitično prijateljstvo v Evropi 1:16 traja tako dolgo kot tisto M d dr. Adenauerjem in De Caullom Dr. Adenauer je bra-vse politične podvige svoje-§a francoskega prijatelja tudi j^krat, kadar generalove politi-e ni nihče odobraval. De Gaul-e se radi tega ni dosti oziral na ^r- Adenauerja in po svoje kva-račune evropski politiki. Zadnje tedne je na primer že Jlaprej onemogočil vsako delo “a dveh sestankih: na sestanku banjih ministrov Evropske ■jDspodarske skupnosti v Benet-. ak, ki bi se moral vršiti v ma-|U’ Pa se radi generalove politi-,e bo, kakor tudi na sestan-u v°jnih ministrov NATO, ki ^bo vršil, če se bo, v juniju. V slučajih je že naprej po-'Scial, ha bo francoska delega-^ nastopila proti vsakemu sP°razumu, ki ne bo odgovarjal
Michael Kocjan
V Euclid Glenville bolnišnici je umrl dve uri potem, ko je bil pripeljan tja, 55 let stari Michael (Mike) Kocjan s 13609 Othello Avenue, rojen v Austinu, W. Va., prvič poročen s pok. Heleno, roj. Sulaski, nato z Mary, roj. Grainer, oče Michaela Thomasa Kocjana, očim Richarda Gričarja, Franka Gričarja in Kennetha Grainer, 3-krat stari oče, brat Mary Plesko, Johna Kocjan, Fran Barbič in pok. Ann Timko. Z ženo sta vodila M. & M. Delicatessen Store na E. 140 St. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
-------o-------
'Fgovim političnim ambicijam. 0eGaull(
le se je naravno ponov-
zarneril s to svojo taktiko i'M francoskim zaveznikom, čaAi zmeraj bolj odkrito in ^rezobzirno poudarja stališče, 2anj more obstojati samo ena . ružena Evropa, to je tista, ki
čl- k° v°bila Francija in nihče
rugi.
Er
r- Adenauerju je sedaj ^»jkalo potrpežljivosti. Napi-v	generalu dolgo pismo, ki
p odkrito kritizira genera-' ^ odločno nastopa proti te-:.j ’ ds bi general kar sam ure-o odnose med Zahodno Nem-m Sovjetsko zvezo brez akega
sodelovanja bonnske
Ruski zunanji minister
. Orniko bo namreč prišel te jjg! v Pariz in De Gaulle se ob-a> kot da je samo on pokli-!an- da
govori v imenu in na
^3 v
Cun vse Evrope. jj0^enauerjev° pismo obenem darr ^ Pravffnosf stališča se-nemškega kanclerja Er-ySe a> ki že dolgo kaže javno Co , Ztlake nezaupanja do franco -e evr°Pske politike. Pismo §ralo svojo vlogo tudi v vo-
‘j v \_/j	V	l/	J. V V KJ
ke 1 ^arniPanji za parlamentar-čejaVOl^fve, ki se bo kmalu za-
Oasfro napovedal zmago
rdeššh gverilcev v treh državah Južne Imerfke
MIAMI, Ela. — Fidel Castro je govoril za obletnico poraza svojih nasprotnikov v Bay of Pigs leta 1961 z govorom preko radia in televizije. Zatrjeval je, da je zasegel v zadnjih letih toliko ameriškega orožja, vtihotapljenega na Kubo, da lahko z njim vprizori “100 revolucij v Latinski Ameriki”.
Napovedal je, da bodo rdeči gverilci zmagali v Gvatemali, Kolumbiji in Venezueli, ker da tamkajšnje oborožene sile
neučinkoviti najemniki” kapitalizma. Castro in drugi komunisti se dejansko prizadevajo, da bi zopet oživili gverilsko borbo v omenjenih deželah, pa v zadnjem času nimajo pokazati kakih posebnih uspehov.
Kubanski rdeči diktator se je seveda jezil tudi na politiko Združenih držav v Vietnamu in oonudil znova prostovoljce, ker se je “treba boriti proti ameriškemu imperijalizmu, kjer koli la nastopi”.
------o------
r*ici v Selmi odpuščeni
V avtomobilih za 1. 1966 ne bo dosti sprememb
DETROIT, Mich. — Lani so tri avtomobilske družbe vtaknile v modele za 1. 1965 nad $1.5 bilijona, letos pa mislijo investirati v ta namen samo $600,000,000. Zato ne bomo dobili veliko sprememb v novih avtomobilih.
Tovarne bodo skušale izboljšati tiste tipe, ki niso predrage,
Goldwater šel za nekaj tednov v Evropo
NEW YORK, N.Y. — Bivši senator Goldwater se je na prigovarjanje svoje žene odločil že pred 2 letoma za daljši izlet v Evropo. Šele sedaj je izpolnil obljubo, ki jo ji je dal. V Evropi bo obiskal celo vrsto dežel, potoval bo kot navaden avtomobilist. Še pred svojim odhodom je pokazal republikancem, da še ni čisto mrtev za politiko.
Na njegovi večerji v Phoenixu v Arizoni se je zbralo kakih 1,700 pristašev, ki so žrtvovali po $100 za to slavnost. Nabrani denar
gre v strankino blagajno. Na večerjo je pa prišlo tudi več uglednih republikancev, celo Nixon je priletel iz New Yorka in seveda tudi govoril. Manjkalo ni tudi bivšega republikan. kandidata za podpredsednika kongresnika Millerja in sedanjega glavnega ravnatelja Blissa. Vsi so naravno našli dosti lepih besed za bivšega republikan. predsedniškega kandidata.
V Evropi se pa Goldwater ne bc pečal s politiko, vsaj tako je rekel.
Kitajski komunisti se pridno širijo na račun Moskve tudi v Ameriki
NEW YORK, N.Y. — Tista peščica ameriških komunistov, kar jih je, se je te dni razcepila tudi formalno v dve organizaciji, rusko in kitajsko. Kitajska struja je namreč ustanovila svojo skupino in seveda napovedala boj moskovskim pristašem. Razkol pa ni od včeraj. Čutil se je že davno, saj je naši policiji znano, da so na primer pri znanih nemirih med črnci v Harlemu imeli komunisti kitajske struje veliko besedo.
Oglas kitaj sike struje je strogo na liniji, se ne razlikuje v ničemur od stališča drugih pri-, stašev kitajskega komunizma.
Egipt in Izrael se borita za ameriške turiste
KAIRO, Egipt. — Lani je 71,000 ameriških turistov obiskalo Izrael, v Egipt jih je pa šlo samo 66,000. To .se Naserju ne zdi prav, zato je pritisnil na 12 letalskih družb, ki njihova letala pristajajo v Egiptu, da morajo tarifo New York - Kairo znižati na $535 za vožnjo tja in nazaj. Sedaj je za skoraj $400 večja.
Letalske družbe, posebno Pan American se Naserjevi zahtevi
Kongresnik Powell bi rad rezerviral zakon proti revščini za črnce
WASHINGTON, D.C. — Znani črni kongresnik Powell iz Harlema v New Yorku je hitro izdal svoj načrt, ki ga ima z zakonom o boju proti revščini. Ker je v naši deželi primeroma največ revežev ravno med črnci, misli Powell, da se mora izvajanje zakona ravnati po željah črnskih voditeljev, najpre-je seveda njega samega. Zato se je postavil na čelo črnskega gibanja, da morajo pri izvajanju boja proti revščini imeti glavno besedo zastopniki črnskih organizacij.
To stališče ga je spravilo v oster spor z njujorškim županom Wagnerjem, ki pravi, da New York žrtvuje vsako leto o-koli bilijona dolarjev za reveže, da gre ta denar največ v prid črncem in Portorikancem in da mestna uprava ne more dovoliti, da bi s federalnim denarjem šarili samo Powellovi zaupniki.
Powellovi cilji gredo še dalje. Hoče podpreti vse črnske organizacije po vsej deželi in jim pomagati do odločilne besede v bojih proti revščini. Svojo pomoč je na primer že obljubil clevelandskim črnskim organizacijam, v Chicagu jih pa že podpira.
Ako bi se Powellu uresničili ti načrti, potem bomo kmalu dobili stalno postavko v federalnem proračunu, ki bi financirala boj proti revščini v korist črncev, kot imamo stalno postavko za podpiranje farmarjev, veteranov itd. Tako bi dežela imela tri politično močne organizacije, farmarje, veterane in črnce, ki bi vsak na svoj način viseli na federalnem proračunu. Le kje se bo potem vse to nehalo?
WASHINGTON SE NE MENI ZA GROŽNJE IZ PEIPINGA
Važen sestavni tlel
PITTSBURGH, Pa. — Ricinovo olje je važen sestavni del prenekaterih industrijskih proizvodov. Uporabljajo ga med drugim pri izdelavi barv, ustnega barvila, lasnih barv, nylo-na in trakov za pisalne stroje.
Državni tajnik Dean Rusk je včeraj dejal časnikarjem, da kitajske grožnje ne bodo prav nič spremenile obveznosti Združenih držav do Južnega Vietnama.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj po seji vlade je državni tajnik Dean Rusk dal časnikarjem kratko izjavo o položaju v Vietnamu in zatrdil, da grožnje rdeče Kitajske, ki je včeraj začela s pripravo javnega mnenja za morebitni vstop v vojno v Vietnamu, ne bodo imele nobenega vpliva na obveznosti Združenih držav do Južnega Vietnama. Stalni odbor kitajske ljudske skupščine, ki ima pravico napovedati vojno, je včeraj pozval skupine državljanov in organizacije, naj se pripravijo “na pošiljatev lastnih ljudi v Vietnam, da se bodo vam skupno borili z vietnamskim ljudstvom proti ameriškim napadalcem”. Poziv je pogojen, pravi, da se bo to zgodilo le, če bodo Združene države dalje razširile vojno in če bo vietnamsko ljudstvo pomoč potrebovalo.
Rusk je dejal: “Take grožnje smo slišali že preje!” Kljub tem besedam je državni tajnik pokazal, da vlada kitajskih groženj ne jemlje lahko, četudi ni zaradi!
Demokratje plačali predsednikove prevozne stroške
WASHINGTON, D.C.
Prednjih prehudo zaskrbljena. Skuša J Sednik Johnson se je nahajal jih tehtati stvarno. “Elementi ne- ianj v neprijetnem položaju. Mo-
ral je na eni strani agitirati pri volitvah, na drugi strani pa obi-Rusk k novemu po- skovati deželo po uradnih po-
Uprava za civilno letalstvo. Za-erikrat nima veselja, da bi ugo-l nadaljevati, dila Naserjevi zahtevi, kajti sedaj veljavna tarifa je v pravem razmerju s tarifami na ostalih
varnosti so na obeh straneh in nr jih ne spregledujemo,” je pripomnil D ložaju.
Vlada je pod predsedstvom L. B. Johnsona razpravljala o položaju v Vietnamu, pa tudi doma v navzočnosti italijanskega predsednika vlade in njegovega zunanjega ministra, ki ju je Johnson povabil na sejo.
Italijanski predsednik vlade A. Moro in zunanji minister A. Fan-fani sta tu na tridnevnem uradnem obisku. Predsednik Johnson jima je sinoči priredil v Beli hiši slavnostno večerjo.
Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o stališčih zaveznikov do ameriškega nastopa v Vietnamu, je Rusk dejal, da svet kar ne more dojeti komunističnega posega v Južni Vietnam, da pa bodo stopili zavezniki trdno na a-meriško stran, če pride do resnega položaja. Poudaril je dalje, da trenutno Severni Vietnam še ne kaže prav nobene volje k u-stavitvi svoje podpore rdečim gverilcem v Južnem Vietnamu, zato Ameriki tudi ne preostane nič drugega, kot s pritiskom nanj
Kot sto lokomotiv
WASHINGTON, D.C. — Po-
udeležbe v boju civilne pravice?
progah. Ako bi Naser dosegel,1 gonski motorji moderne letalo-kar želi, bodo letalske družbe nosilke dajejo nekako toliko in posvetiti več pozornosti šport- protivijo. Vse bo odvisno od te- morale revidirati tarife v vseh moči kot 100 modernih železni-nim vozovom.	'ga, kaj bo rekla naša federalna mogočih smereh.	ških lokomotiv.
_	-	g**	a
trdj^^A Ala. — M. L. King je vUsčenih
D. da je bilo v Selmi od-z dela najmanj 150
ct-ftp z tlela najmanj ioU za r>eV’ ^er 80 se udeležili boja
.	;	ou o c uucicz.111 uu j a
1 Pravice. Skupini črn-T browns Chapel je oblju-tega ne bodo mirno spre-
kli)
’ atripak bodo udarili nazaj. Po pQ0Ve^a^ je, da se bo obrnil Vjirie °č na vse podpornike ci-
izjav^a k°ja p0 vsej deželi in
Wo j o ’ c*a bodo črnci “odtegnili S\?ru , f>0spodarsko pomoč in
■-'puucirbKO pomoč m iih u enar trošili tam, kjer se
,	—trosili
° sPoštovalo”.
^bčin
troti °1?3 sončno in toplo, ^ajvp'Ve<’'eru možnost neviht.
sJa temperatura 68.

Sto dni kongresnega zasedanja
WASHINGTON, D.C. — Po- kon o podpiranju šol. Znesek za gotovo veliko zgodovinsko dej-
kojni predsednik Roosevelt je | podpiranje ni važen, je morda'stvo.
1. 1933 spravil skozi Kongres vse celo skromen v primeri z zneski, j Nič manj pomemben je
svoje glavne reforme v prvih “100 dnevih” takratnega kongresnega zasedanja. Tako o-gromnega zakonodajnega dela ni Kongres opravil že cele rodove pred Rooseveltom. Zato je naravno vsak novi predsednik želel doseči enak uspeh, pa se je do sedaj posrečilo samo Johnsonu, da je Roosevelta dosegel in morda celo presegel.
Zakonodajno delo letošnjega zasedanja se seveda ne sme meriti po številu zakonov. Vsak Kongres odobri navadno največ zakonov ravno proti koncu zasedanja, ko pridejo na vrsto razni “osebni” zakonski predlogi, ki
tudi
ki jih bodo uzakonili bodoči prvi zakon o delnem bolniškem
kongresi. Neprimerno važnejša zavarovanju. Njegovo besedilo
je zmaga načela, da je šolanje (še ni uzakonjeno, toda ideja zaradi šolarjev in njihovih staršev varovanja je zmagala in se bo s in da ni samo sebi namen. Šo^ časom razvila v popolno bolni-larji odnosno njihovi starši od- ško zavarovanje, kot ga imajo ločajo, kakšna naj bo njihova'na primer v Evropi, vzgoja, izobrazba, javna uprava; Kongres je tudi izglasoval za-more v tem pogledu predpisati konski predlog o dostavku k u-samo minimalne pogoje. Pravi-'stavi, ki naj ureja vprašanja na-ca soodločanja staršev pri vzgo-'mestnika za predsednika, kadar ji in izobrazbi pa postavi na e- ta ni sposoben začasno ali traj-nako stopnjo javne in zasebne j no za svoje poklicne posle. 175 šole, kajti starši imajo pravico]let smo morali čakati za ta za-do svobodne izbire šol. S tem so konski predlog odnosno dodatek predvsem zasebne katoliške šole'k ustavi. Da je sedaj izglasovan, dobile pravico ravnopravnosti'pomeni to zgodovinski dogo-in s tem tudi javnosti. Skličeva-1 dek. -
nih upravah, preko njih pa tu-
di v državnih in federalni. Da bo slika o stodnevni zakonodaji popolna, naj omenimo še zakon o boju proti revščini, zakon o podpiranju apalaških pokrajin, o zlatem kritju itd.
Kongres je imel torej vso pravico, da se je pred prazniki kar sam pohvalil. Javnost je ta-
slih. Pri tem je navadno rabil letala narodne obrambe, kajti aktivni predsednik ne sme uporabljati vsakega letala, ki bi mu bilo na razpolago. To zahteva potreba po njegovi osebni varnosti.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
John Zakrajšek iz Painesville, Ohio, je prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Hoplanovi vasi pri Velikih Laščah umrl zadnji brat Štefan Zakrajšek, v starosti 75 let. Zapustil je ženo Angelo, dva sinova in sestro France's Perovsek. Ponesrečil se je—
Rojak Jakob Zupančič s 7724 Isler Ct. se je v tovarni ponesrečil in si sedaj zlomljeno nogo zdravi v St. Alexis bolnišnici. Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Roso Hrovat ob 2. obletnici smrti.
Smrt rojaka v Floridi—
Na Veliko nedeljo je umrl v Veteran Hospital v Bay Pines, Fla., 75 let stari veteran 1. svetovne vojne Joseph Hribar, rojen v Velikem Blatu v fari Krka na Dolenjskem. Tu je zapustil brata Dominika in nečaka Stanleyja. Pokopali so ga včeraj v Floridi.
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v SND.
V Pentagonu so knjigovodje skrbno pazili, kdaj potuje Johnson kot predsednik in kdaj kot kandidat. Sedaj so sestavili zanj stroškovnik za vožnje z vojaškimi letali, ki znaša $149,000. Demokratje so ta znesek gladko plačali, toda z neprijetnimi občutki. Vožnje s predsednikovimi letali so namreč veliko dražje kot vožnje z navadnimi potniškimi letali. Razlika lahko nanese do 200' v. Včasih je enourna vožnja z vojaškim letalom stala tudi do $2,500.
— Združene države so v pogledu povprečne porabe mesa -pri prehrani šele na 7. mestu.
Zadnie vesti
talislki šasopssov
zborufejc v Waehmgfomi
WASHINGTON, D.C. — Zveza lastnikov ameriških časopisov ima ta teden svoj letni občni zbor v Washingtonu. Časopisje je res “sedma sila” v Ameriki. Samo dnevniki prodajo vsak dan nad 60 milijonov izvodov, za kar porabijo letno nad 8 milijonov ton papirja. Dohodki od oglasov presegajo $4 bilijone na leto. Zato je vsakoleten občni zbor te organizacije političen dogodek prve vrste, dasiravno javnost ne kaže zanj toliko zanimanja kot na primer za Hčere ameriške revolucije.
jih člani Kongresa izglasujejo nje na ločitev cerkve od države] Zakon o volivni pravici še ni
samo iz uslužnosti. Zato se doba prvih 100 dni v letošnjem zasedanju odlikuje po velikem številu zakonov, ki bodo zgodovino”, kot pravimo.
Na prvem mestu je gotovo za-
je ostalo in tudi velja, toda ni sicer izglasovan, toda besedilo več nad pravico staršev o odlo- je v osnovi že dogovorjeno. Bo čevanju glede izobrazbe in vzgo-]to zakon, ki bo važnejši o zako-delalid6- Bodočnost bo našla pravo nih o integracijah vseh vrst, mejo med obema načeloma. Le-'posebno v šolah. Dal1 bo črnim tos je prebit samo led in to je j volivcem besedo v lokalnih jav-
krat preveč hlastala za senzaci-
Lastniki časopisov obravnavajo naravno tudi politična vprašanja in izmenjavajo svoje poglede na politične dogodke. Večina med njimi trdi, da dežela odobrava Johnsonovo politiko v jugovzhodni Aziji, da pa ni na-ivdušena za vojno v Vietnamu.
jami v zunanji politiki in tako prezrla političen dogodek, ki je bil važnejši od vseh drugih. To ni ravno dokaz za njeno politično zrelost.
Smatra jo za nujno zlo in le že-
li, da bi bilo te vojne čim preje konec. Javno razpoloženje je po mnenju 1,200 udeležencev občnega zbora podobno razpoloženju v vsaki vojni, katere se je
V Kongresu so se začele ogla- Amerika morala udeležiti iz tega ali drugega razloga. Kar skrbi ljudi, je zamotanost načina vojskovanja. Nihče si ne more predstavljati, kakšne oblike
šati kritične pripombe, da je Kapitel vse preveč pod vplivom Bele hiše in da je prišel čas, da zapet pokaže svojo samostojnost. Pripombe slišimo iz republikanskih in demokratskih ust. Morda napovedujejo zadrego za Johnsona. Zato je odpovedal vsa potovanja v tujino, obiske od tam pa omejil do skrajnosti.
in kakšen obseg vojskovanja lahko doseže.
Na občnem zboru bo po tradiciji govorilo tudi par povabljenih govornikov, med njimi tudi ZN generalni tajnik Tant.
NEW YORK, N Y. — Danes se bo sestal razerožitveni odbor Združenih narodov na sejo, ki jo je pretekli mesec zahtevala Sovjetska zveza. Napovedujejo, da bedo Sovjeti izrabili sejo za napad na Združene države zaradi uporabe plina od strani južnovietnamskih čet proti rdečim. Od seje ne pričakuje nihče nobenega stvarnega uspeha v vprašanju razorožitve.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je pred svojim odhodom iz Hono-luluja na Havajih, kjer se je udeležil vojaške konference o položaju v Vietnamu, izjavil, da bode Združene države povečale sVoj napor v boju proti rdečim v Vietnamu. Napovedujejo okrepitev ameriških o-boroženih sil na Pacifiku in pošiljatev novih borbenih enot v sam Vietnam. Tja pojde predvidoma še preostanek 3. marinske dvizije, ki ima v J. Vietnamu že dve svoji samostojni brigadi, nemara pa tudi še ena ali dve armadni diviziji, ki bosta podobno kot marini Danang čuvali druga ameriška oporišča in v sili posegli tudi neposredno v boj proti rdečini.
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Šastri je na sprejemu Indijsko-sovjelske kulturne zveze dejal, da bo imela Johnsonova ponudba “brezpogojnih razgovorov” komaj še kak pomen, če bodo Združene države nadaljevale z letalskimi napadi na Sev. Vietnam.
AKRON, Ohio. — Firestone in Goodrich Co. sta se pobotala danes zjutraj s predstavniki unije in se dogovorila za novo kolektivno pogodbo. Sedanja je potekla z včerajšnjim dnem in grozila je nevarnost štrajka. Goodyear Co. sicer še ni dosegla sporazuma, toda napovedujejo ga v nekaj urah.
Ml! iImesism mmmim


mmm




6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
| upravnih odborov, delavskih svetov, pa tudi na ulici, v gostilnah, kavarnah itd. Zmeraj pa obtiči umazan prekršek “v ozkem krogu”. Tožilci vedo zanj, ne morejo se pa dokopati do dokazqv. Tito jim je na to odgovoril samo; “Preganjajte vse, kar je proti zakonom, pa naj gre za karkoli!” Naj-brže temu naročilu ni verjel niti sam, saj mora vedeti, da je tudi on jetnik sistema, ki ga je sam ustvaril.
Pogovori z javnimi tožilci se naravno morajo nanašati na lumparije. Zato tudi od Titovega pogovora ne moremo pričakovati kaj drugega. Vendar razgovor odkriva nekaj značilnosti iz sedanje jugoslovanske stvarnosti. Jugoslavija tone v lumparijah. Največ jih napravijo komunisti sami, ker imajo povsod in zmeraj vse v svojih rokah. Kdor pa dela z njimi, se od njih nauči lumparij. In druga značilnost: vse lumparije imajo skupen izvor, t. j. moralno pokvarjenost. Proti temu izvoru se Tito ne more več boriti z moralnimi nauki, za obrambo so mu ostali samo še javni tožilci s sodnijami, jetniškimi pazniki, policijo in vojaštvom.
To ni nič novega, vsaka diktatura s časom utone v moralni pokvarjenosti njenih nosilcev, politična smrt ji pa sledi. Tudi tega se m^nda Tito zaveda. Saj mu je, kot pravi: “Položaj v naši državi dokaj zapleten, celoten naš družbeni sistem pa precej kompliciran.”

No. 78 Wed., April 21, 1965
Titovci v Titovih očeh
Da je Tito poklical 11. februarja k sebi vse glavne javne tožilce iz vse dežele in je nato njegov režim poskrbel, da je bil razgovor z njimi raztrobentan v vsem časopisju, je moralo imeti svoj pomen in namen. Ni navada, da bi cesarji, kralji in predsedniki republik objavljali razgovore z javnimi tožilci. Javni tožilci so namreč tisti organi javne uprave, ki pred sodnijami branijo veljavnost zakonov, odnosno preganjajo tiste, ki jih kršijo. V diktaturah imajo njihove pristojnosti veliko večji obseg kot v svobodni demokraciji, kajti tožilci morajo preganjati tudi politične prekrške, ne samo gospodarskih, socijalnih, kulturnih itd.
Še tem več dela imajo javni tožilci tam, kjer je vse življenje podržavljeno in kjer je zakonov na pretek. Že veliko število zakonov dovoljuje sum, ali so vsi potrebni, pravični in moralno utemeljeni. Ako niso, se jih ljudje ne držijo. To jim preide v meso in kri; ne držijo se samo upravičenih in moralno utemeljenih zakonov, začno kršiti iz navade vse povprek. Zato je v diktaturah toliko prekrškov zakonov, ki jih svobodna demokracija ne pozna iz enostavnega razloga, ker takih zakonov svoboda ne prenese.
Tito se je torej spustil v pogovor s tožilci in hotel od njih zvedeti, kako se počutijo pri svojem opravilu. Vsi po vrsti so mu odgovorili, da slabo in zato navajali razloge, ki jih je Tito moral odobravati in jih tupatam celo podpreti.
V Sloveniji se na primer dogaja, da je nekdo kaznovan, potem pa mu njegovo podjetje plača kazen. Zločinec je torej za svoj prestopek še nagrajen! Podjetja pa tudi prikrivajo zločine, kar dela tožilstvu le težave. Tito je tej pritožbi še dodal mnenje, da se velikokrat zgodi, da so v mnogih podjetjih “kolektivi v kolektivih”. Za “kolektive” vedo vsi, toda nihče se jih ne upa dotakniti. So to le izbrani komunisti, ki vodijo podjetja in se ne menijo ne za samoupravljanje ne za zakone. Krijejo drug drugega in postanejo tako nedotakljivi. Taki kolektivi ne krijejo samo zločinov kot so kraje, poneverbe, korupcija itd. Krijejo tudi škode, ki jih posamezniki napravijo z napačnim gospodarjenjem in te gredo tudi “v sto in sto milijonov in celo v bilijone”, kot je rekel Tito. Teh zločinov nad skupnim premoženjem nihče noče videti, še manj pa preganjati, ker je gospodarjenje izviralo ‘iz dobrih namenov”. Take stvari ležijo Titu še prav posebno v želodcu.
Med pogovorom je padla tudi beseda o tem, kako se “politični organi” (t. j. komunisti) mešajo v posle javnih Tožilcev in pritiskajo nanje naravnost ali okoli ogla, da “ne bi začeli ali ustavili pregon proti posameznikom ali delovnim organizacijam”. Tito je pri tem krepko udaril po teh političnih faktorjih in zahteval od tožilcev, da morajo biti zmeraj samostojni, torej ne biti odvisni od partijskih mogotcev. Ni jim treba čakati na to, kaj bo stranka rekla. Lahko jo sicer vprašajo za nasvet, toda postopajo naj zmeraj po zakonu. “Zmeraj morate poseči takoj in odločno vmes. Nerodno je, da bi se mi, politični faktorji, vedno vmešavali v vašo pristojnost in vam sugerirali, kaj naj storite. Biti morate zmeraj bolj samostojni!” Z drugimi besedami se to pravi: Tito ne zaupa več strankinim funkcijo-narjem, postavlja jih pod kontrolo javnih tožilcev. Tako . hude obsodbe niso titovci slišali do sedaj iz ust svojega gospodarja.
Tito se pa ni spravil samo na komuniste v podjetjih in v javnih upravah, v želodcu mu ležijo tudi tisti “tovariši, ki vedrijo in oblačijo v časopisju. Posebno ne more pozabiti ljubljanskih perspektivcev in tovariša Mihajlova, pa se tudi zaveda, da je podobnih slučajev na pretek v vsem časopisju. Rekel je, da “vsi (namreč srboriti časnikarji, literat-je itd.) delajo nekam enako in v tisku na razne načine zelo spretno “spravljajo skozi popačene nazore”. “Zdi se mi,” pravi, “da so to pojavi, ki smo jim včasih rekli, da so djila-sovščina, ki se ponavlja v novi obliki. Kot sem že omenil, se take stvari pretihotapljajo skozi časopisje in to je zelo nevarno. Žal pa to pogosto dopuščajo komunisti.”
Tožilci so tej tožbi dodali še skušnjo, da časopisi velikokrat dajejo primere “necravilnega obveščanja in pisanja, ki seže tako daleč, da se posamezni sodni procesi prikažejo v docela drugačni luči, tako da izgledajo kot samovolja tožilstev, kot nasilje nad ljudmi.” Zato si je Tito zastavil vprašanje: “Ali gre tu za neko organizacijo?” Kot se vidi, ima tudi pri Titu strah velike oči.
Posebno poglavje je morala biti pri razgovoru tudi debata o korupciji. Podjetja prikrivajo pri sanacijah razne nezakonitosti. Celo inšpektorji, ki preiskujejo, dobijo prepovedi, da bi pošiljali tožilcem prijave. Tito je to potrdil in rekel, da “je tega precej ’. Tožilci tudi zvedo o podkupninah pri iskanju služb, pri šolskih izpitih, na Hrvaškem prodajajo celo operacije po bolnicah. Ako plačaš, pa prideš na vrsto in veš, kdo te bo operiral. Trgovanje z uslugami; in zvezami ni ne tajnost ne redkost.
Ljudje pa za vse to vedo, saj se o tem govori na sejah
—— 7. —_-F . T.T^ r

r _7_- 7.	- 7_7^7.7..- _7_ 7^.7_
-.7^.7 ^.7^.7 _7
Pueblo, Colo. — O “Divjem j jem in vrtnarjem sijajne dohod-Zapadu”, .ki se je razprostiral ke. To je napredek, ki ga je tre-
pred 80 leti še vse zapadno od reke Mississippi, pozneje par desetletij pa vse do meja držav Arkansas, Missouri in Iowa,
ba občudovati.
Ni pa to še vse. Ko je zapad dobil boljše prometne zveze, so ti kraji začeli privabljati tudi
preko držav Oklahoma, Kansas, vse razne industrije. Rudarstvo, Nebraska itd., potem tja v hri- jeklarstvo, lesna industrija, itd., be in gore države Colorado, vse je prišlo tu do bogatih vi-Wyoming in Montane, smo že rov. Odpiralo se je bolj in bolj čitali in culi mnogo. Razmere, delo in zaposlitev, ki je dajala
niso delali po raznih krajih, po nekaterih pa.
Prav tako napovedujejo tudi, da bodo po gotovih krajih našega zapada razširili oljna polja, ki vsebujejo bogate zaloge olja. Po nekaterih že grade čistilnice. Za te se posebno zanimajo vladni krogi, ki pa proizvodnjo prepuščajo privatnim Ikorporaci-jam. Vlada je največji odjemalec oljne proizvodnje. Potrebuje ga velikanske množine za letalstvo, armado in mornarico. In v kakih vojnih krizah so potrebne take domače zaloge.
Dalje uspešnejše obratovanje farm, poljedelstva, živinorej-stva, vse to obeta živahnejšo bodočnost našemu zapadu.
Če bo1 le del vsega tega res, kar napovedujejo, potem je naš zapad pred pragom svetlejše in še boljše bodočnosti. Potem bo postal za vse še bolj pomemben in še bolj privlačen, kakor je bil doslej, ko so rekli nekateri mladim ljudem: “Če želiš ujeti in prijeti srečo1 za rep, potem moraš iti na zapad!” — In tisoči in tisoči so res hiteli na zapad, vsi niso ujeli sreče in jo prijeli za rep, a mnogi so jo pa.
Vsem iskren pozdrav! O lovljenju sreče po zapadu pa še drugič kaj.	R.
ki so vladale v razvojnih časih po pokrajinah te naše dežele po Divjem Zapadu”, so nam vsaj nekoliko znane. Slike življenja
in še daje milijonom in milijonom ljudi 'delo, kruh in obstanek.
Nekdanja, pred dobrimi sto
takega ali takega nam podajajo .leti še skoro sama pustinja vse poročila in spisi o tem. Dalje tja naprej od reke Mississippi, televizijske predstave. Vse to je zdaj posejana z modernimi nam več ali manj pove in prika-'mesti, ki mnoga daleč nadkri-zuje, da življenje po teh krajih ljujejo premnoga mesta po ni bilo vsaj v tistih razvojnih vzhodu v marsičem.
časih nikomur postlano z rožicami. Vsak drobec napredka, ki si ga je pridobil bel človek, ki je prišel tiste čase v te kraje, je bil trdo zaslužen. Vse se je razvijalo po trenutnih dnevih in času. V tistih časih, ko so beli ljudje začeli prihajati dalj in dalj na zapad, ni bilo po teh krajih nikakih določenih in predpisanih postav in zakonov. Vsak se je gibal v svojih prizadevanjih za obstanek, kakor je vedel in znal. Med temi prizadevanji je bilo dosti dobrega, a tudi veliko' slabega. Pač tako, kakor še dandanes. Mnogi delajo in se trudijo za pravi pošteni napredek zase in za druge. Zopet in zopet pa je tudi vedno dosti takih, ki ob vsakem koraku napeljujejo in obračajo vodo le na svoje mline. Zato življenje posameznikov, skupin in narodov poteka, kakor poteka. Včeraj še so se poljubljali in objemali, danes se koljejo. Tako izgloda, da bo še precej časa.
Vendar pa, čez vse mnoge meglene in oblačne čase le prodirajo in sijejo svetli žarki vsestranskega napredka, !ki ga prinaša in ustvarja trdo delo človeka.
To dokazuje in priča svetu tudi naš nekdanji takoimenovani ameriški “Divji Zapad”. V primerjanju, kako so se razvijali razni kraji po svetu pred našo dolbe in še sedaj v Aziji, Afriki, Južni Ameriki itd., je naš “Divji Zapad” pod demokratičnim sistemom ZD naredil velikanski korak napredka zadnjih sto let. Pred sto leti še skoraj ena sama nepregledna divjina, je danes vsa preprežena z železnicami, asfaltiranimi cestami. Suhi deli zapada so opremljeni
Vse to je prinesel in dal zapadu napredek zadnjih sto let.
Zdaj pa obrnimo pogled na prihodnjost, kaj imamo pričakovati po teh krajih zapada odslej naprej? Kakšni izgledi so v tem oziru? Pri napovedovanjih za prihodnjost je treba seveda stopiti med “preroke” in govoriti je treba v njihovih jezikih z gotovimi pridržki. Vsa prerokovanja se malo kdaj stoprocentno uresničijo. Dobro je pa že, če se jih le gotovi del uresniči, če se že ne morejo vsa. Torej kakšne iz-glede ima zapad od zadaj za-naprej ?
Poglejmo, kakšne napovedi krožijo o tem?
Ena glavnih napovedi o tem je: Boljša in bolj donosna bodočnost obeta rudarski industriji vseh vrst na našem zapadu. Kaj obeta zapadu to?
Naš zapad, zlasti po drugi ali zadnji svetovni vojni, objema vedno širši in večji industrijski promet vseh vrst. To potrjuje porast raznih industrij. Vse so koristne in gospodarsko važne za javnost in državo. Ta napredek prihaja v gotovi meri od tega, ker naš zapad leži v bolj varnih zaledjih od Altantika in Pacifika, kar je za gotove namene iz strategičnih ozirov velikanskega pomena. Dalje pa v dolinah, gorovjih in po obs,ež-nih delih tega ameriškega kontinenta, ki delijo vodne tokove med Atlantskim in Pacifiškim morjem, ležijo še neskončni zakladi vseh raznih rud. Tu so še velikanska ležišča neodkritih rud, ki dajejo baker, srebro, železo in zlato. Nekatere so že pred deset in desetletji izčrpavali. Pa so jih opustili, ker ni
in preskrbljeni z velikanskimi j bilo na razpolago dovolj ugod-vodnimi rezervarji, ki zbirajo ,nih premetnih zvez in pa toliko
in zadržujejo vodo, ki prihaja z gora, iz ledenikov, z velikanskimi jezovi, iz katerih potem razdeljujejo vodo raznim pokrajinam za umetno nakamanje polj'
izboljšanih tehničnih in avtomatičnih pripomočkov in sredstev, kakor jih nudi tehnika sedanjih novih časov. Prav to zadnje daje gospodarsko navdah-
in vrtov, da rode skozi suhe po-jnjenim industrijaleem in njiho-letne sezone, v katerih navadno|vim korporacijam nova upanja po mnogih zapadnih krajih ni j za uspešen dobičkainosen uspeh deževja in moče. Brez teh bi bi- na teh poljih. Zato napovedu-le pokrajine po pobočjih in ni- jejo, da mnogo korporacij, je-žavah na obeh straneh kameni- klarskih in drugih, ima natega gorovja (Rocky Mountains) črte v bližnji bodočnosti po teh
ena sama Sahara v suhih in vročih poletnih mesecih. Zdaj pa njih peščena polja, limetno na-
zapadnih delih naše dežele organizirati in ustanoviti tu svoje podružnice, katere bodo obra-
makana, so rodovitna za vse po- ■ l ovale rudnike, topilnice, čistil-letne čase in prinašajo farmar-[nice rud kar tu, kar doslej tega
Simm kariggrf
Cleveland, O. —.“Prišla je pomlad, užival bi jo rad, da bi zdrav, vesel, sladko vince pil!” Tako nekako bo zapel pevski zbor Slovan v nedeljo, 25. aprila 1965, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Po koncertu se bo razvila prijetna domača zabava ob veselih zvokih Grabnarjevih fantov.
Na letošnji pomladanski koncert se fantje in možje Slovana pridno pripravljajo. Navdušeno hodijo k'pevskim vajam, rekdo-kdaj katerega manjka. Spored bo zelo lep, zapeli bomo tudi nekaj novih pesmi. Nastopil bo celotni zbor, oktet in duet, pa tudi solistov ne bo manjkalo'.
Kot sem omenil, je na letošnjem koncertnem sporedu nekaj lepih novih pesmi, prinešenih iz stare domovine. Zato mislim, da bo naša dvorana na Recher Ave. lepo zasedena, posebno še, ker ne more nihče oporekati, zakaj prireja Slovan koncerte na isti dan, kot kdo drugi. Dobro se še spominjam, ko smo dolgo časa prirejali naše koncerte pred. Veliko nočjo. Pa smo videli, da je zaradi postnega časa slaba udeležba, posebno zaradi plesa po koncertu. Zato smo na prvi seji sklenili, da bo spomladanski koncert na prvo nedeljo po Veliki noči. Dolgo let je šlo vse gladko, sedaj je pa nekdo naredil napako in trdno sem prepričan, da je pevski zbor Slovan popolnoma nedolžen pri tem. Vsi tisti, ki ga delate krivega. si morate sami sebi pripisati. Ker sem ustanovitelj tega zbora, se vsega tega prav dobro spominjam. Toda ne vem, zakaj naši lokalni časopisi objavljajo vsak teden Koledar društvenih prireditev. Vendar ne kar za špas. Za drugič bi priporočal večjo previdnost. Potem bo za vse prav, sedaj pa moramo potrpeti, kar je, je!
Odločeno pa je, da bo pevski zbor Slovan imel spomladanski koncert vsako prvo nedeljo po Veliki noči ali Belo nedeljo, jesenski koncert pa prvo nedeljo v decembru. Druge pevske zbore in društva prosimo, da to naznanilo vpoštevajo.
Naše stalne, dolgoletne poset-nike koncertov prosimo, da nas pridejo zopet poslušat na Belo nedeljo. Dobil sem sporočilo od upokojencev iz Barbertona, da se pridno pripravljajo na poset našega koncerta. Zato jim že sedaj kličemo: “Dobrodošli!” in jih težko pričakujemo. Pa tudi naše clevelandske zbore težko pričakujemo. Zato na veselo svidenje na Slovanovem koncertu v SDD v Euclidu!
Frank Rupert
živinoreja v Sloveniji nazaduje
Po pisanju ljubljanskega lista “Delo” od 17. febr. letos so v Sloveniji zredili zasebniki lani le okoli 70,000 do 80,000 prašičev, med tem ko so jih včasih blizu četrt milijona. Sprašujejo
rnmlm m mm vabi
m sprniiatasko prlre-
dilev
Cleveland, O. — Društvo slovenskih protikomunističnih borcev TABOR v Clevelandu priredi v soboto, 24. aprila 1965, s pričetkom ob 8. uri zvečer v SND na Holmes Avenue v Col-linwoodu svojo spomladansko prireditev. Servirali bodo večerjo na razpolago bo vse vrste pijača, za ples in dobro razpoloženje bodo pa igrali “Veseli Slovenci”.
Letos — ko poteka dvajset let vetrinjske tragedije — se še topleje spominjamo vseh svojih dragih bratov, ki so dali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda. Letos ob dvajsetletnici naše tragedije — ne samo vetrinjske, ampak tudi narodne —, ko je naš narod padel v nezasluženo tiranijo in sužnost satanskega komunizma — slovenski protikomunistični borci — vse odkar smo se odločili za obrambo svobode našega naroda, nismo bili tako prežeti z borbenim duhom, kot smo prav danes. Mi nismo samo borci proti komunizmu, da bi čakali, kdaj in kje bomo napadeni — mi smo predvsem borci za svobodo, za pravičnost, za demokracijo in za vpoštevanje človečanskih pravic našemu narodu.
Danes, ko vabimo na svojo prireditev, naj omenimo — med mnogimi nameni našega dru štva — dvoje namenov, ki jih bomo poskusili na tej prireditvi uresničiti: pomoč invalidom, vdovam in sirotam in pa gojitev medsebojne družabnosti.
Ko smo lani za božič razposlali božične podpore, smo prejeli kar cel seženj zahval od onih, ki so naše darove prejeli. Naj navedem vsebino samo enega pisma: “Zelo smo Vam hvaležni za Vaš dar, ki nam je tako zelo prav prišel. Omogočili ste v tej draginji in pri naših pičlih dohodkih dostojno praznovanje božiča. Pa Vas niti ne poznamo! Kdo ste, naš dragi dobrotnik, da niste pozabili na nas, ki smo v vseh teh povojnih letih toliko pretrpeli zaradi svojega katoliškega prepričanja. Naj Vam vsem, dragim dobrotnikom Bog povrne! ... itd.” Ob priliki bomo vsa ta pisma objavili. Izplača se jih brati.
Drugi namen društva je gojiti medsebojno prijateljstvo. V našem društvu smo organizirani borci, tisti borci, ki smo štiri leta z ramo ob rami šli skozi borbe, prenašali vso težo boja proti narodnemu sovražniku, pa nismo vedeli, ako bomo po končanem boju še vsi živi in zdravi mogli seči drug drugemu v roke. V našem društvu so pa tudi tisti, ki so znali ceniti našo borbo in naše žrtve. Mi smo sedaj eno. Ni med nami zdrah, ne prepirov, ne intrig. Pred nami so naloge in program društva: vsak naredi tisto, kar najlažje in najbolje, in delo gre naprej po začrtani poti. Drug drugemu smo bratje, na naših prireditvah pa se skupaj poveselimo in razgovorimo.
Vabimo vse borce in njihove družine iz Clevelanda in okolice, kakor tudi vse dobromisleče Slovence, ki so vpoštevali naše žrtve in jih spoštujejo- tudi danes, da pridejo na našo prireditev.
Na svidenje v soboto, 24. aprila, v SND na Holmes Avenue!
Zdravko Novak
se, kako je mogoče tako nazadovanje v času, ko je pomanjkanje mesa očitno in je to tako poraslo v ceni. Pisec priznava, da so takozvana družbena posestva zredila okoli 100,00 prašičev, toda s tem izguba onih s privatnih kmetij še ni nadomeščena. Razlika je tudi v tem, da so kmetje zredili prašiče z doma pridelano krmo, med tem ko jo družbena posestva večji del kupujejo.
Pisec sestavka ne more razumeti, zakaj je reja prašičev pri privatnikih tako padla, ko je vendar le 10 odstotkov vse kmečke zemlje prešlo v javne roke in bi bilo torej mogoče pridelek krme za prašiče z uporabo umetnih gnojil in boljšo obdelavo nadomestiti. Po njegovem je eden glavnih vzrokov pomanjkanje sodelovanja zadružnih posestev s privatnimi kmeti, v še veliko večji meri pa umetno določanje cen, ki rejcem prašičev ne prinaša dovolj koristi in odškodnine za njihove napore.
Prof. dr. Franc S. Ambrožič umrl
Sredi marca 1.1. je zadela kap sicer zdravega in močnega žup' nijskega upravitelja v Št. Jakobu ob Savi dr. Franca Sal. Ambrožiča, svoječasnega gimnazijskega kateheta. Teden dni je le' žal ohromel v tukajšnji bolnišnici, ko ga je vdrugič zad^ mrtvoud in je umrl. Njegova nepričakovana smrt je vse, ki s° ga poznali, močno zadela, naj' bolj pa njegove farane. — Poko; pan je bil v Kranju v družinski grobnici. Pogreb je imel zel° lep. Dva dni je ležal v šentj3' kobskem župnišču, da so se mo;
gli posloviti od njega njego
,vi
najdražji, t. j. župljani, ki jh11 je s skrbnim gospodarjenje11^ rešil vse tri cerkve, najbolj Pa župnijsko in župnišče. Po nje'
govi smrti so sprejeli župnijo
Št. Jakobu v oskrbo lazaristi' misijonarji, ki žive v sosednje^1 Šmartnem ob Savi.
Rajnki dr. Fr. S. Ambrožič ie bil rojen 3. marca 1898 v Dob1' Žalah, v mašnika je bil posveč®11 18. julija 1920, postal 1. 1^3 doktor bogoslovja (“Milost cerkvenem kazenskem pravu ); konec komunistične revolucij2 veliko let prebil v zaporu, ^et”. 1956 postal župnijski upravitej v št. Jakobu ob Savi.
Cene nekaterih jedi
Po pisanju ljubljanskega "^e.
la” so bile 10. marca v Celju
raznih gostiščih sledeče cene ; jedi (najvišje v hotelu Cele^’ najnižje v restavraciji “Ojst1^ ca”): gojeva juha 170 do 100 nar jev, ocvrti piščanec 800 500 dinarjev, naravni zrez6^ 560 do 470 dinarjev, oblože11;
govedina 500 do 400 dinar]

1$
rižota 350 do 280 dinarjev, g01. 300 do 290 dinarjev, gnjat z cem 500 do 400 dinarjev, test2
W
nine 100 do 70 dinarjev, sai ^ 220 do 80 dinarjev. K temu k
120 do 80 dinarjev, kompot 0^
treba prišteti še v hotelu l^'!’ v restavraciji pa 10% postrežb1^ ne. Skromne kosilo z govejo j ^! ho, zrezkom, testeninami ib v>
lato stane torej s po strežnih0 ^ hotelu 1,050 dinarjev, v rest--1’ raciji pa nekako 800 dinarj%
preračunano v dolarje (po nem tečaju, kot jih mebj^
tam) v hotelu $1.40, v restavl‘ ciji pa $1.07.	^
Po uradnih podatkih je ^g, Sloveniji
vprečni zaslužek
koli 52,000 dinarjev na m05'
;g£;
preračunano po uradnem tečbl
iii
nekaj manj kot 70 dolarjev, ^ rej manj kot zasluži pri
Ameriki navaden
vprežno na teden! Cene so
delavec -
toK'
kar zadeva hrane, nekako
kot pri nas, zaslužek pa uek3^ pičlo petino našega tu! KaMj, ob takih razmerah
da “lep0 ^
veti”, si lahko vsakdo misli«
da bi imel ravno bujno faI1 zijo!
i

POVEST Spisal Ivan Lah
Odbor clevelandskib davkoplačevalcev proti mestni dohodnini
strija začeli zahtevati tako ob- di ves cvet ameriške konserva-
CLEVELAND, O. — “Odbor davkoplačevalcev”, v katerem so vodilni uradniki John Pilch, E. Katalina, L, Adamany, H. SKlffiJHHKS tSinkiewicz, J. Bell, H. Harmo-
Takoj po božiču so se zopet Pokazale polhovke s peresi, fantje so zbirali mlade moči in nastala je nova uporniška vojska, polna mladostnega navdušenja. Pripravljali so dan, ko oddidejo proti čuš-Perku, ponosni, oboroženi, in Zahtevajo svoje ljudi. Vse se •l'e pripravljalo tiho, le Jurko Faja je zopet moral zapustiti gorko peč in mnogo hoditi °koli po vaseh; Guza pa je hodil ponosno in samozavestno; saj je zdaj stopil on kot vojskovodja na dan, on je pr-Va glava in pokazati hoče, ali Zna stari. Napolenonov vojak kaj ali nič. Lahko bo delal po svoje in slava bo njegova; Pned njegovimi očmi so že stale trume mladih fantov, jakih, čilih, drznih in veselih, ki jim ni nič za smrt, ki jih vodi kot vojaka v vojski čast in slava na najnevarnejša mesta. Že si je naredil načrt, kako bo oblegel čušperk, kako bo napadel, da gotovo ne izpodleti. ■In ko bo čušperk zmagan, Pojde na Turjak, in tam naj Se zgodi kar hoče; že sama slava Turjak oblegati je velika. Bojni duh je napolnil ljudstvo in skoraj so se začeli stari časi. Predpust je bil tu, svatba se je vršila za svatbo, drugega dela ni bilo, vse je govorilo o mladi vojski, in Pričakovali so nekaj posebne-8a. pri kovaču Leščincu so Vasovali noč in dan zopet ljudje in si popravljali orožje. Povsod so prepevali uporniške Pesmi, ki sta jih zlagala Guza
m Jurko Baja.
* * *
Kakor je bilo vse tiho, ven-dar ni moglo to skrito ostati, Zakaj ljudje so postali zopet Predrznejši in glasnejši. Tisti, ki so si upali najmanj storiti, s° bili najglasnejši, zakaj 2deli so se varni za hrbtom Pmgočne mlade vojske. Saj je Celo Suhoklel hotel pristopiti Pmd strelce, pa ga je Guza Zapodil, češ da ni več mlad. Korin je bolj in bolj posedal P° gostilnah, popival s kova-čem Leščincem, in kaj čuda, d.a se je dal celo on pregovo-^ti in se dal za upornika. Vsi s° vedeli, da je ženin; pred-Pust je tekel in Gorin je imel vse pripravljeno, da se do-govore pri Straharju. Svest si sVoje zmage je postal skopuh yesel, plačal je za prijatelje, ki so
ga hvalili in mu voščili Srečo. Samo pravi čas si ni iz-krah mislili so vsi: kdor je Upornik, ne sme misliti na ženitev.
“Najprej na grad, potem se
bomo
- pa ženili,” odgovarjal Gorin in vsi so mu pritrdili. Temen predpustni večer je ežal p0 vasi. Marinka je se-dela pri peči in predla, poleg
Pje pa je teta Polona navijala
kiobčiče.
Kunaj je zaškripal sneg, Vrata go se odprla in v sobo Je stopil — Vitko. Marinka je rdela in vstala izza kolovra-La’ teta pa je kar obsedela od Samega strahu . . .
Dober večer,” rekel je pujski in sedel na prvi stol, ^ ga je videl.
T'eta je odšla ven in resno k°gledala Marinko. Ostala
sta
sama.
vprašalo
e in zakrivalo okna.
v
L
Te je kdo videl?
Je deki
.'Ne; ali pa, čeprav. Kaj ^Kliš, da se koga bojim? člo-Postane oprezen. Poglej!” Nus, okoli pasu so bili sami SaUiokresi.
Kdaj se zopet upirajo, kaj rekel je.
Da; in zdaj so
mladi na
nogah, hudi so in močni, saj( veš.”
On jo je pogledal.
“To so si privoščili samo enkrat —■ in jaz nisem pozabil,” rekel je grajski in oči so se mu strastno zabliščale, ko je s poudarkom govoril: nisem pozabil.
“Zakaj te pa tako dolgo ni bilo?” vprašala je ona.
“Hm, čudne reči so bile, saj si videla.”
Dekle je molčalo.
“Da, ubili ste mi očeta,” rekla je s tresočim glasom in uprla je vanj svoje oči.
‘‘Vidiš, tu nisem jaz kriv, vsi so bili priča,” rekel je mirno; “jaz sem ga hotel rešiti, a bilo je prepozno; letel je proti meni in se ni menil za nevarnost. Nihče bi mu ne bil storil hudega — tako pa . . . Sedi sem — ne jezi se name, jaz nisem bil kriv; nesrečen slučaj . . .”
Dekle je sedlo bliže.
“Kaj pa je z drugimi?” vprašala je.
Zaprti so. Ne da se pomagati.”
“Ti bi lahko pomagal.”
“Ne morem,” rekel je in g-ledal zamišljeno predse.
“Reši jih, ti jih lahko.”
“Ni mogoče. Tudi ne koristi nič, bilo bi še slabše zame, zate, za naju.”
‘‘Hm, za naju,” ponovilo je dekle.
“Kaj imaš pa to?” vprašala je in mu vzela velik turški nož, ki je bil izlezel izza pasa.
“S tem se moram braniti zoper tvoje upornike,” odgovoril je s smehom.
Dekle je ogledovalo nož.
“Ti si sedaj grajščak, morala bi ti reči: vi.”
“Tako?” začudil se je on, “od kod pa to veš?”
“Ljudje vse vedo.”
“Aaa? In kdo je to vedel?” ‘‘Povedali so. Saj meni lahko poveš,” rekla je in mu gledala z zmeraj bolj živimi očmi v obraz. “Kaj ne, da si čušperčanov . . .”
Njegove oči so zagorele od jeze, a pomiril se je, ko je gledal njen smehljajoči se obraz.
Hm, mogoče res. Tudi jaz sem slišal,” rekel je mirno.
Poglej, zdaj se boš pa bogato ženil na gradovih. Ali se boš kdaj spomnil? ...”
“Tudi ti se možiš .. .”
“Hm, tudi. . . Hočeš prstan nazaj, morda ga boš dal drugi; vidi se, da je bil nekdaj na gosposkih rokah.” In snela je prstan in mu ga ponujala... On jo je gledal nemirno . . .
“Vidiš,, s tern je vse končano, kar je bilo . . . Samo eno ne...” — “Kaj?” vprašal je on mirno.
‘‘Jaz nimam več očeta in...” Uprla je vanj oči goreče in nekaj čudnega je sijalo iz njih.
“In,” ponovil je on in pogledal, toda pogleda ni prenesel. Hotel je vstati. “Vsak svoje,” je rekel, “torej, kakor hočeš.”
Ona ga je pritisnila k stolu. V njenih očeh so se zasvetile solze. Oba sta molčala nekaj časa . . . On si je natikal prstan in ona ga je gledala mirno in stiskala nož v rokah.
“Očeta nisem mogla nikdar pozabiti,” začela je počasi. “Kriva sem bila njegove smrti in — Bog je pravičen.”
“Kaj pa naj storimo,” tolažil jo je on; “pozabi, ker pozabiti je sreča na svetu.”
‘ Pozabi, pozabi ... če moreš . . .”
(Dalje prihodnjič)
dy in A. Pecyk, je odprl nedavno svoj urad na 1258 Euclid Avenue in začel obširno kampanjo proti uvedbi ’mestnega dohodninskega davka, ki ga predlaga mestni župan R. Locher. Odbor ima svoje pristaše in podpornike v vseh delih mesta, v vseh vardah.
Glavni odbor ho pomagal posameznim mestnim predelom s posebnimi “skupinami resnice”, ki bodo volivcem razlagali in razkrivali polresnice o predlogu iz mestne hiše.
“Nihče pri zdravi pameti ne more dolžiti javne vodnike, poslovne ljudi in skupine državljanov, ki so proti uvedbi mestne dohodnine, da so proti koristim mesta Clevelanda,” trdi o-menjeni odbor. Zatrjuje, da so mestni finančni dohodki dejansko letos višji kot lani, da torej ni tako nujne potrebe po novih finančnih sredstvih za upravljanje mesta.
Župan predlaga uvedbo dohodninskega davka v višini 0.75 odstotka. V predlogu niso predvidene nobene izjeme od tega davka.
■Prebivalci predmestij ne bodo plačali Clevelandčanom 15 milijonov v tem davku, Cleveland-čani morajo za svoje davke skrbeti sami.
Davek bo prinesel 21 milijonov dohodkov, za katere prav za prav trenutno ni niti nujne potrebe.
To je naj večji davek, ki je bil kdaj naložen na hišne lastnike v Clevelandu in predstavlja eno tretjino poviška od celotnega sedanjega davka na nepremičnine.
Novi davek bo posebno prizadel male ljudi, ki ga najtežje plačajo. Vzel jim bo toliko, kot povprečno porabijo v dveh tednih za grocerijo,	F.	L.
------o------
širno znižanje trošarin in prometnega davka, da bi federalna blagajna izgubila do $4.5 bilijonov na dohodkih, ako bi se znižanje uresničilo1. Posebnoi avtomobilska industrija se zelo žene, da bi bil znižan prometni davek na motorna vozila, ki daje federalni blagajni letno okoli $1.8 bilijona.
Trgovina in industrija sta že pognali v boj vse svoje lobiste v Washingtonu in naročili, naj pravočasno “obdelajo” vse kongresnike in senatorje, kajti administracija misli objaviti svoj predlog že v nekaj tednih. Da se ne bi člani Kongresa preveč podali pod vpliv lobistov, je sedaj nastopil novi finančni tajnik Fowler odločno proti pretiranemu znižanju. Opozoril je zastopnike gospodarstva, da ne smejo pozabiti, da federalni proračun še ni uravnovešen, da bo v njem letos vkljub konjunkturi še zmeraj $6.3 bilijona primanjkljaja, prihodnje leto pa predvidoma $5.3 bilijona. Fowler nima navade, da bi se komu dobrikal, zato je bil njegov prvi govor zelo odločen in pokazal voljo, da novi režim v finančnem tajništvu ne bo več popustljiv, kot je bila preje Skoraj zmeraj.
Išere ameriške revefeii
tivne ženske aristokracije. Na konferenco bo prišlo kakih 4,000 delegatinj, ki bodo pa hudo zaposlene znotraj in zunaj zborovanja. Na prvi seji bo prebrana Johnsonova poslanica, predsednikova žena pa je povabljena na vse seje kot častna udeleženka. Zato bo vseh 4,000 udeleženk povabila na ogled Bele hiše.
Zborovanje se bo naravno vršilo v duhu ženske ravnoprav-nosti. Zato bo poskrbel 66-član-ski odbor za resolucije. Predlogov za resolucije je nešteto, toda odbor bo po tradiciji predložil plenumu samo 12 osnutkov. Pa bo tudi v teh dvanajstih dosti naukov za nevidne udeležence (moške), posebno tiste na Ka-pitolu. Nauki bodo seveda podprti s krepko kritiko vsega, kar ne odgovarja tradiciji te organizacije, ki bo obenem proslavila 75-letnico obstoja z lepim opisom zgodovine društva na 120 straneh. Moški govorniki bodo imeli torej kar nabrano dokumentacijo za poklone, ki jih bodo dajali Hčeram.
Hčere imajo tudi letos svojo srečo. Njihova konferenca se vrši ravno tisti teden, ko bo na Kapitelu mir. Zato bo glas konference tem močneje odmeval po vsej deželi.
■o----—
pri zadnjih volitvah zgubila večino, vlado je pa prevzel Jaga-nov nasprotnik dr. Burnham.
Jaganova stranka je morala iti v opozicijo, Jagan je pa svojim poslancem celo prepovedal, da se udeležujejo parlamentarnih sej, kar seveda pomeni tudi zgubo poslanikih dnevnic. To pa nekaterim poslancem ne gre v glavo; so rajše šli v parlament igrat vlogo opozicije.
Narodno-napredna stranka je sklicala svoj kongres, da spor zakrpa. Jagan je mislil, da bo to gladko šlo, zato je odletel na Kubo na obisk k svojemu prijatelju Castru. Sedaj mu je telefonirala njegova žena, ki vodi kongresno zborovanje, da spor postaja resna zadeva. Jagan jo je radi tega hitro odkuril domov, da prepreči razcep stranke.
le im zfiormše
WASHINGTON, D. C. — Kot vsako leto, se bodo Hčere ameriške revolucije zbrale tudi letos prihodnji teden v naši pre-stolici na običajno letno zborovanje, ki bo trajalo “od ponedeljka do petka.” Organizacija ima 185,000 članic, med njimi tu-
Jaganova napredna ljudska stranka se cepi
GEORGETOWN, Brit, Gv. — V gvinejski narodno-napredni stranki, ki jo vodi znani komunistični sopotnik ali morda celo komunist Jagan in ki je imel dolgo; časa gvajansko avtonom no upravo v svojih rokah, so nastali spori. Jaganova stranka je
Belgijski parlament
razpuščen
BRUXELLES, Belg. — Belgijska vlada je razpustila parlament in razpisala nove volitve za 23. maj. Novi parlament se sestane 10. junija. Rok za voliv-no agitacijo je torej izredno kratek. V belgijski domači politiki je namreč še zmeraj dosti kočljivih spornih vprašanj, ki hitro razburkajo javnost in rodijo nova trenja med Valonci in Flamci, ki se praviloma nikoli lepo ne gledajo. Dolga volivna doba bi torej samo škodovala belgijskemu državnemu edin-stvu.
Pri. moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, j 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero ISVz, 36 je 14, 37 je UVz, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inča r= 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m.
Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 181.741.
Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g.
Toplotne mere: 9 Fahrenhei-r.ovih stopinj je enako 5 Celzijevim, 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker = 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 kv. km.
2enske dobijo delo
Družabnico iščemo
za starejšo žensko. Lažje hišno delo, kuha. Od 10. dopoldne do 6. zvečer, 5 dni tedensko. $10 na dan. Mora razumeti angleško. Kličite MLi 1-7675 po 6. uri.	(79)
F«lsr aočs wčj®p
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
J

0?
IP
Novi finančni tajnik se je odločno izjavil proti zahtevam po pretiranem znižanju trošarin.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je že lani obetal, da bo zbrisal nekaj trošarin, ki delajo največ preglavic mali trgovini in jeze gospodinje, ker se nanašajo samo na cenene predmete dnevne potrošnje. Federaciji dajejo te trošarine le majhen dohodek: okoli pol bilijona dolarjev, zato jih je treba brisati iz proračuna. Pozneje je Johnson povišal ta znesek na gornjo mejo $1,750,000,000.
Ta njegova izjava je bila naj-brže neprevidna, kajti dala je povod, da sta trgovina in indu-
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119
Francija se ne udeleži posvetov SEATO
PARIZ, Fr. — Vlada je včeraj objavila, da se zunanji minister ne bo udeležil posveta SEATO v Londonu od 3. do 6. maja, ker “ni skupnega stališča” za razpravo O' položaju v jugovzhodni Aziji, posebno ne v Vietnamu.
Francijo bo na posvetih zastopal samo kot “opazovalec” njen poslanik v Bangkoku, ki je istočasno tudi stalni njen zastopnik pri SEATO.
BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd, Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av, Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd, Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103.
Ameriška in evropska
označba mer
Pri čevljih je razlika v označ bi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše. da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 ir. 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno zs 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40. je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20.
Župnišče išče gospodinjo
Župnišče v predmestju Clevelanda išče gospodinjo — kuharico. Dva duhovnika. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovina ali kličite HE 1-0628.	(79)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO
2148 W. 53 St,
861-6000
(82)
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem
štiri sobe se oddajo zgoraj; vse na novo dekorirano, dva zaprta porča in garaža. Samo odrasli. Na 15626 Holmes Ave
(80)
Blizu E. 185 St.
Na Marcella Rd, je naprodaj zelo lep bungalow, 3 spalnice, klet in garaža.
RAY NAUSNER REALTOR PO 1-5070	WH 4-4411
(79)
V najem
Soba se odda poštenemu moškemu pri majhni družini. Pripravno za upokojenca. Kličite od 8. do 10. zj. in od 6. ure pop. naprej KE 1-6129.
(79)
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, na novo dekorirane, na 1053 E. 71 St. spodaj. Kličite 361-0989.	(81)
V najem
Oddam 3 čiste neopremljene sebe s kopalnico, porč, vroča voda, zakonskemu paru ali ženski. Najemnina nizka. Na 1159 E. 76 St. Kličite EX 1-9777.	—(21,23,27 apr)
PRI PREGLEDU — Slika kaže vrsto “policistk”, ki so se udeležile velikega karnevalskega sprevoda v Viareggio v Italiji. Moški, ki jih pregleduje, je verjetno od oi-ganizacijskega odbora, ker vsako posebej tako natančno ogleduje.
Naprodaj
Zidana 4-družinska hiša, se lahko preuredi za 6 družin. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd, v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. Kličite HE 1-3662 ali EN 1-6020 za sestanek.
(7,12,14,19,21 apr.)
r'
i
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
Kdo je bil na svatbi? Vsakdo. In vsakdo ni bil le izborne volje, temveč je tudi čutil del prekipevajoče sreče ženina in neveste. Na Irskem imamo navado, da kaj radi spo-dmakne-mo lestvico rojaku, ki se hoče dvigniti do najvišjega vrhunca, četudi se pri tem pobije ali pokveči za vse svoje žive dni. Toda ko pride srečno do vrha, zavihtimo vsi klobuke in kličemo: Hura! Tako so ta dan vsi le čestitali srečnemu paru; spominu na preteklost so bili pozabljeni in pregnani in upi v bodočnost so bili solnčni in zlati. Zakaj bi kazali ubogo človeško naravo vedno v najslabših, najtemnejših potezah, ko je tako lehko obrniti tudi nje lepo, dobro, ljubečo plat?	j
ki ženi se vesel, ki ga je tekma vsaka ovenčala s častjo.
Spominjam se pa medlo, ker me je motilo žvenketanje kozarcev, rožljanje nožev in vilic, bučne šale in smeh veselih gostov, da so proglasili Tessijo za naj bogatejšo nevesto na Zelenem otoku, kar zadeva osebne vrline — in to je velika beseda. Tako je razposajena radost naglo rastla, govorili so napitnice, prepevali pesmi, dokler ni neizbežna in neizprosna roka pokazala na uro, ko sta morala mlada, srečna poročenca oditi, da ujameta v Mallowu vlak proti — Parizu, če ne zamerite. Da, Terence ni hotel nikamor drugam. Tessie je želela v irski Killarnev, toda on
krajine, stare sladke vezi in prijateljstva, ki so nanovo oživela, čuvstvo, da je doma, dobra srca in bratske roko — vse to je na Terenca Kaseya vplivalo. Lotilo se ga je domotožje in zdi se mi, da hrepeni po strastni tekmi na starih poljih, kjer bi vihtel svoj s srebrom okovani lopar, ki ga mu je podaril na£ klub ob njegovi poroki. Pride morda dan, ko bo prodal svoje posestvo in hišo in si kupil malo, toplo gnezdo ob kaki opevani, žuboreči reki stare dežele. To želimo vsi. Stari red se izpre-minja! Irska zemlja se vrača zopet v irske roke. Mnogi zapuščeni dvori po irskih tleh in mnogi podrti gradovi strme iz svojih zevajočih oken proti morju, kakor bi klicali izgnanim Keltom:
“Vrnite se! Vrnite se! Vrnite se v deželo svojih očetov! Naj slišimo še enkrat v svojih sobanah mehke kelske glasove, pod svojo streho smeh va-
ših otrok, na svojih dvoriščih ječanje dud in brenkanje harf, krik svojih mladih mož na travnikih tam ob reki, stare, smrtnotožne pesmi s polj, j vessele igre tam na tratah, s plevelom prerastlih, kamor zro naša ubita okna. Vrnite se! Vrnite se! Dnevi so mračni in kratki, odkar ste odšli; na Irskem ni solnca in noči so dolge in strašne! Na pokopališču, od meseca obsijanem, počivajo kosti vaših dedov! Njihove nemirne duše hodijo po vseh dvorih in kočah in ječanje njihovih zloslutih duhov se razlega preko polj'in preko hribov! Nikoli se ne bodo umirili, dokler ne padejo vaše sence na njihove grobove in dokler ne zganejo vaše molitve kakor močen veter bršljana na razsutem zidovju!” KONEC
Žarki skritih zakladov
Predmete, zakopane v zemlji, išče ameriški znanstvenik Osborne z ustrezno spremenjenim aparatom, iki je občutljiv za infra rdeče žarke. Četudi je predmet že dovolj dolgo v zemlji, da se glede temperature povsem izenači z okolico, instrument loči njegove infra rdeče žarke od tistih, ki jih oddajajo zemeljske plasti iz kovine, tkanine ali iz umetnih snovi.
Za zdaj seže Osbornova znan-
stveno tehnična novost do glo-	Med upokojenci
bine 45 cm.	— Zdi se mi, kakor da sem stara devica.
	
— P r e b i v alstvo Združenih	— Zakaj pa?
držav naraste vsak dan za okoli	— Ker neprestano čakam
7,000 oseb.	prvega.
	n r	
SEDAJ - V APRILU IN MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRIST AVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965
V&wy?-	M-.-.. :-K,
— Trenutno je redno zaposlenih v Združenih državah okoli 68 milijonov ljudi.
Kiona vsega je oil slaven -e £a pre(ji0g zaničljivo zavr-pevec balad —^ kakor kak. njj y vesei0 prestolnico mo-starodav en irski oard ravno ra|.a jn njkamor drugam! pred oknom hotela, ki ni le
ponavljal velikih spevov preteklosti, temveč jih je znal tudi prikrojiti sedanjosti. Tako sem vsaj sklepal iz prvih verzov, katere edine sem odlikoval s tem, da sem si jih zapomnil:
Gospe in gospodične in vri! vi možje, poslušajte, kak mične zdaj pesmi mi privro.
Opeval bom junaka,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE IFOR SALE
DOWNERS GROVE 3 Bdim. Ranch on high 65’xl60’ lot. Ideal neighborhd. Crptg. liv. rm. with din. area. Nice size kit. New alum. sid. Full bsmi., gas ht., 1% car gar. with scrnd. jpatio, black top dr. Nr. transp., shorpg. and schls. $24,500. Owner. WO 2-5576.	(78)
~ GLEN ELLYN — By Owner New 3 bdrm. Raised Ranch. 1% baths, cab. kit., “L” shaped dining rm. & liv. rm. Lge. fin. rec. rm. Hdwd. firs. Fully insulated. Util. Patio. 2 car gar. 100x200 lot. Call 665-2061.	(79)
’ fox Driver frontage
2 Homes yr. round on 100 ft. frontage on Fox River. Auto, gas heat. Property can be dividled. Full price $28,500.
SCHROEDER REAL ESTATE 222 E. Main St. Barrington, 111.
PH. 391-0500.	(78)
CABLE, WISCONSIN ISLAND VIEW RESORT.
10 Acres plus 1 acre Island on Lake Owen. 3 Mi. from Mt. Telemark. 7 Cabins, 3 bedrm. home, boat house. Fully equipped. $44,000. Call 381-1799.	(78)
HOFFMAN ESTATES Spacious ranch, 14 acre, Beautiful lawn, 10 ft. evergreens, 2 marlite bathrooms, 3 panelled bedrooms, panelled hall, foyer, living and dining room, large kitchen with breakfast nook. Attached garage. Call LA 9-7340.	(80)
BUSENESS OPPORTUNITY
TAVERN — By Owner Good est. Bus. in Hotel. Excell, neighbarhood. — Call anytime DI 8-9288.
(78)
GROCERY AND MEAT MARKET Good est. business. NW. — Private owner. — Reason. -— ME 7-9451.
(79)
TAVERN ON THE LAKE
Est. Over 50 yrs. in small resort town. 40 min. N. W. Chicago. Top location with terrific restaurant potential. Parking space for 100 cars. Enjoy country living plus income from 6 separate rental units.
Priced to sell $85,000. SCHROEDER REAL ESTATE 222 E. Main St., Barrington, 111. Phone 381-0500
Samo nekoga ni bilo sredi tega veselja — male, uvele postave, ki je jasno 'sijala Terencu oni poletni večer pod glogom v Ballinsleji. Ostala je doma in je molila za svojega otroka rožni venec. In ko so jo ljudje dražili, koliko dobrega je zamudila, je odgovarjala, da ji je njen mali, rjavi samovar ljubši kot vse razkošje. Ko se je Tessie vrnila, da se preobleče, se je mati hitro, nakratko, ljubeče poslovila od nje. Bojim se, da se je Kathleen spričo tolike dobrohotnosti in ljubeznivosti svojega svaka odpovedala vsem svojim načelom. Vsaj strašna beseda “sin ovadnika” ji ni nikoli več.prišla na jezik in je ni nikoli več spekla v srcu.
Nekaj tednov pozneje sta se Terence in njegova mlada gospa udomila v svoji lepi hiši ob Shoshonskem jezeru. On si je na vso moč prizadeval preprositi Noro in Kathleeno, naj prideta k njima. Toda Norah se je držala starih navad in je bolj ljubila malo prodajalno, malo sobo, mirni prostorček v cerkvi in svoj mali, rjavi samovar, kot kamenito palačo ob slikovitem jezeru. Razen tega je verjetno, da bo Tessijino pregnanstvo kratko. Lepota Irske, njene bajne po-
VE0KQ SflMa 2 CENI n TRfU!f9 K9DKANJE!
SVETOVNO NAJBOLJŠE $20.00 TRAJNO KODRANJE
SAMO *4*
vključno umivanje, friziranje in striženje.
V
Samo dve ceni. Nobenih doplačil.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20.00 trajno kodranje iz nase velike, sveže zaloge.. . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo ... Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih boste uredili (tudi, če so fini, suhi, sivi beljeri ali barvani). To je zajamčeno.
P. S. Zakaj bi si delali sami? GOVORIMO SLOVENSKO!
*tE
»JEIITE
mmm,
ks previs “IJširije k predmesifa feode plašall ¥Jtš davek.
To paš m fak§E Wi isi ¥aša drisžiisa isesfa pl&šsvall - vsake lilo do taca svojega življenja
Hočete dati Mestni hiši
skupano polno korito Vašega denarja, ki ga tam ne potrebujejo??
lete NO!
mm J--may &
\%rJ
S Nec
/
\iP_
,?rnME I
,wrkJ

Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE reg. cena do $30, naj dražje kar jih je, sedaj
?g-45
(kompletno)
STILIRANJE, UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Izberete si lahko najmodernejšo sezonsko pričesko. Nič haplačila C i za oljnati ali kremasti šampon. »"
® DOWNTOWN ® SOUTHGATE ® PAR1AT0WN
Stilistično striženje Sl.50
jbuvai
damski frizerski salon
403 EUCLID AVE. AT 4th ST.
2nd FLOOR — Largest in Ohio — SU 1-3161 5304 WARRENSWILLE ROAD AT LIBBY OPPOSITE MAY CO. — 663-6346 RIDGE AT RIDGEWOOD DRIVE IN MEDICAL BLDG. ARCADE TU 4-6300
Li ye*'
Korda J» So Vaša zadaja jsrilška za POKOP OONODKiNSKEGA DAVKA! PMKUŽITE SE ŠE DINES TSSSaffl Z VAŠIM DOLARJEM M
CLEVELAND TAXPAYERS COMMITTEE
1258 EUCLID AVENUE
EDWARD F. KATALINAS, Exec. Sec.


[X-
SLOVENE VILLAGE
(5802 St. Clair Ave. —• Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE
Age 30 to 40, Some Typing and aptitude for figures, air conditioned modern office. — Finge Benefits. — Salary Commensurate with ability.
HARRIS HOSPITAL SUPPLY INC.
7655 Roosevelt Rd., Forest Park, III. FO 6-0921 Ext. 4
(79)
i&PLE HEIGHTS POULTRY S CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve.. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolagi vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm mmm in sinovi
Tel.; v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.

HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HSWK. And child care. Live in. Own room. References req. — PR 9-6431. (79)
CEMETERY LOTS FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS CEMETERY (Memory Gardens)
Private party will sell for less than Cemetery price 4 grave Lot, in (Garden of Eternal Light) section, which includes crypts etc. — CO 1-7241.	(79)
PI
lii
mi

1889

\m
jS’aznanilo in ^ah-dala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče, tast in brat,
FRANK TELICH
Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu 20. marca 1965.
Rojen je bil 10. marca 1889 v Iga vasi pri Starem trgu na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 60. leti.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Pogreb se je vršil dne 24. marca 1965 iz' pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je Father Rebol daroval za pokoj duše pokojnika sv. mašo zaduš-nico. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče AH Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnik je bil član društva Ložka dolina in društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Rebolu za molitve v pogreb, zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče.
Srena hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so dali svoj prispevek za dobrodelne namene.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, ki so se
udeležili sv. maše zadušniee in ki so ga spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo otl svojega umrlega sobrata.
Hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dneh naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogreb, zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo osebne zahvalne kartice vsem, ki smo imeli njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, tast in bra t, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Lahko bi živel še kaj let in v miru in zado voljstvu užival večer svojega življenja. Pa je Bog odločil, da Te že sedaj pokliče k Sebi in poplača za vse dobro, ki si ga na tem svetu obilo storil. Mi globoko žalujemo za Teboj in se Te bomo ved no spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se vsi ne združimo na kraju večnega veselja.
Žalujoči:
JOSEPHINE — soproga
HAROLD — sin VIRGINIA por. ANELLI — hči BEVERLY — snaha ARMAND — zet ROBERT, DEBORAH, ANDREA ANELLI, MARK,
LYNNE, MARTY TELICH — vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, 20. aprila 1965.
MICHAEL (Clev.), JERNEJ (Argentina), JOSEPH (Mexico) — bratje V starem kraju zapušča brata MARTINA in RAFAELA.
OSTALO SORODSTVO