GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 5. marca 1954 Leto VI. - Štev. 9 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačane v gotovini Nikar ne zanemarjajmo dela v sindikatih Nekaj kritičnih pripomb z občnih zborov sindikalnih podružnic v ljutomerskem okraju Ne bo odveč, če v teh dneh, ko v ljutomerskem okraju zaključujejo občne zbore sindikalnih podružnic, s teh zborov potegnemo nekaj kritičnih pripomb in zaključkov. Od 29 sindikalnih podružnic, kolikor jih obstaja v okraju, je velika večina zaključila zbore z dokaj zadovoljivimi uspehi. Poleg tekočih problemov, kot so delavsko samoupravljanje, tarifni pravilniki, zaščitna dela, kulturna izobrazba članov itd., so na zborih dokaj kritično ocenjevali uspehe in slabosti upravnih odborov. Tam kjer je imelo vodstvo podružnice tesne stike z upravo in delavskim svetom in kjer so se komunisti resno zavzemali za delo v sindikatih, uspehi niso izostati. Glavna slabost, kar je bilo opaziti skoraj povsod, je v tem, da se člani sindikatov na splošno premalo poglabljajo v družbeno samoupravljanje, pri- čakujejo nekakšnih direktiv od zgoraj, skratka premalo samo stojni so. Ljutomerski okraj nima težke industrije. Lokalna industrijska in obrtna podjetja zaposlujejo v pretežni večini ljudi, ki imajo poleg svojega zaslužka v podjetju v neposredni okolici manjša posestva. Po osemurnem delavniku v podjetju hitijo do- mov, tako da poleg rednega dela v obratu vzporedno opravljajo tekoča dela na posestvu. Ta navezanost na zemljo jim jemlje fizične sposobnosti, ovira pri kulturnem razvoju, skratka odtrgani so od svojega kolektiva. Zato bi bilo umestno, v bodoče najemati — kolikor bo to potrebno — predvsem tiste delavce, ki nimajo zemlje. 8. marec -mednarodni dan žena Žene vsega sveta slave 8. marec kol simbol revolucionarnih teženj za enakopravnost žena, za resnično enakopravnost, ki jo je že leta 1910 postavila Klara Zetkin: osvoboditi ženo iz njenega stoletnega suženjstva in izbojevati enakopravnost v okviru skupnega boja proletariata. V naši domovini, v socialistični Jugoslaviji, so žene enakopraven borec na vseh toriščih; enakopravnost žena je pri nas neločljivo povezana z bojem za resnično, socialistično domovino. Zato naj letošnji 8. marec ne bo le skrb ženskih organizacij in pripravljalnih odborov Zveze ženskih društev. Odbori SZDL naj nosijo skupno z ženami vso skrb, da bomo tudi letos dan borbenih žena dostojno počastili, hkrati pa opozorili na marsikaj, kar radi pozabljamo. Mnogo je še tega, na kar čestokrat pozabljamo. Mar smo v naših krajih lahko zadovoljni z vsem kar zadeva skrb za zaposleno ženo, delavko, mater? Zdravstveno stanje, zaščita mater-delavk in njihovih družin, kvalifikacija žene, vprašanje delovnih mest za žensko mladino — in še mnoga podobna vprašanja nas morajo zanimali. In vprašanje prosvetljevanja kmečkih žena, ki je marsikje še vedno grobo zapostavljeno. Vprašajmo se, kaj smo storili, da bi jih odtegnili vplivom mračnjaštva in vseh onih, ki si lastijo neko »vzvišeno« pravico za zaščito družine, žene, morale In materinstva? Kaj smo storili za pomoč materam, kako je znašimi otroškimi vrtci, šolskimi kuhinjami in podobnimi ustanovami? O vsem razmislimo in o vsem dajmo besedo tudi našim ženam. Ko se pripravljamo na 8. marec — praznik borbenih žena, je treba osvetliti in poskrbeti, da čimprej odpravimo malomarnost, ki se je zajedla v nekatere naše organizacije in ljudske odbore, da na skrbi žene gledamo postrani. O težavah je treba spregovoriti, opozoriti nanje javnost, na žgoče zadeve, s katerimi se deloma žena srečuje vsak dan, doma, v družini in v javnem življenju. Dolžnost nas vseh je, da ženam pri tem pomagamo. Lep primer, kaj zmore vaška skupnost V ljutomerski občini deluje več vaških odborov, ki so lani že upravičili svoj obstoj. Pomagali so ljudskemu odboru pri uresničevanju njegovega poslanstva, zlasti še na področju komunalne dejavnosti. Skoraj povsod so organizirali dela na občinskih cestah, dali pobudo za popravilo mostov in podobnih naprav. Najbolj se je lani uveljavil vaški odbor na Cvenu. Skupaj s Socialistično zvezo je znal pritegniti vaščane štirih vasi, da so se posvetili popravilu občinskih cest, na katere so navozili nad 1500 kub. m gramoza. Vsa dela so opravili brezplačno. Tudi vaški odbor v Radomerju ni zaostajal; zavzel se je zlasti za ureditev vodnjakov na Radomerščaku s cementnimi cevmi in tako pripomogel, da je tamkajšnje prebivalstvo preskrbljeno z dobro pitno vodo. Lep primer, kaj zmore vaška skupnost, če so njeni člani enotni in pripravljeni pomagati! Delo teh vaških odborov pa je tudi posnemanja vredno. K. S. V Borecih so se tudi letos dobro izkazali Sindikalna podružnica opekarjev v Borecih je že znana po svojem delu. Vodstvo sindikata tesno sodeluje z upravo in delavskim svetom, vse probleme rešujejo na skupnih sestankih. Podjetje je znano po svojih kvalitetnih izdelkih in po svojem dobrem gospodarjenju daleč naokrog. Tudi letošnji zbor sindikalne podružnice se ni razlikoval od zborov prejšnjih let Delavci so aktivno sodelovali pri vseh letnih nalogah in to z vidnimi uspehi. Najbolj priljubljeno torišče dela je kulturno prosvetno udejstvovanje delavstva. Podružnica ima dokaj lepo urejeno knjižnico z bogatim izborom knjig. Za boreškimi opekarji mnogo ne zaostajajo opekarji v Radgoni in v Ljutomeru, usnjarski delavci v Ljutomeru, delovni kolektiv »Mestno mizarstvo Ljutomer« itd. Če so ovire, jih je treba odstraniti So primeri ko prevelika centralizacija ustanov in podjetij ovira uspešno delovanje sindikalnih podružnic. Primer daje sindikalna podružnica podjetja »Zadružnik« v Ljutomeru. Sindikalna podružnica je do nedavnega združevala članstvo podjetja »Zadružnik« OZZ, Vinarsko zadrugo Ljutomer. Vinarsko zadrugo Radgona, uslužbence kmetijskih zadrug itd. Ta podružnica ni imela pogojev za uspešno delo. V lanskem letu so samo enkrat sklicali sestanek kolektiva in sicer tedaj, ko sc sprejeli tarifni pravilnik. Najteže je bilo z nameščenci kmetijskih zadrug, ki vsled prevelike oddaljenosti (tudi do 30 km) niso imeli stikov z upravo podružnice. O teh pomanjkljivostih so se na občnem zboru temeljito pogovorili. Zaključek je bil ta. da se podružnica razcepi v več samostojnih sindikalnih podružnic kar bo neprimerno olajšalo sindikalno delo. Podjetje »Žica« v Ljutomeru je dokaj mlado po svojem ob- stoju. Maloštevilni kolektiv dosega iz leta v leto vidnejše uspehe kar je vsekakor razveseljivo. Podjetje izdeluje kvalitetne žične proizvode, ki so si uspešno utrli pot na razna tržišča. Eno pa je treba ljutomerskim »žicarjem« vendarle zameriti; v svojem delovnem elanu so pozabili na sindikalno delo. Ljudje se premalo zanimajo za delavsko samouprav- ljanje in to je precejšnja pomanjkljivost Letos pravijo, da ne bodo ponavljali starih napak. Podobno stanje je tudi v premogovniku Presika. Delavsko samoupravljanje je bolj na papirju kot pa v vsakdanjem življenju kolektiva, sindikalnega dela ni opaziti. To je sicer maloštevilen kolektiv, kar pa ga nikakor ne opravičuje, da zanemarja sindikalno delo in delavsko samoupravljanje. Obrat se je v zadnjem času precej moderniziral kar je rudarjem, ki so vse do nedavnega delali pod silno težavnimi pogoji, vidno olajšalo delo. Občni zbor sindikalne podružnice Lesno - industrij skega obrata v Ljutomeru je bil kakor vsako leto, dobro obiskan s plodno diskusijo. Tudi tu postaja osamosvojitev kolektiva nujen problem. Centralni delavski svet je v Mariboru, vsled česar delavsko samoupravljanje v podjetju ne pride do popolnega izraza. Delavci so izrazili Željo po osamosvojitvi, za kar ima podjetje končno vse objektivne pogoje Viničar postaja sam svoj gospodar Razveseljiva novost, ki je posebno prijetno presenetila viničarje, so letošnji ustanovni občni zbori sindikalnih podružnic kmetijskih delavcev novoustanovljenih ali reorganiziranih socialističnih obratov. Znano je, da so ti socialistični obrati ali posestva, prevzeli večje površine zemljišč, ki so bila odkupljena na podlagi zakona o zemljiškem maksimumu in odpravi viničarskih odnosov. Vzporedno s temi zemljišči so se vključili tudi bivši viničarji in dninarji. Kot enakopravni člani kolektiva z delavskim samoupravljanjem bodo ti v preteklosti skoraj brezpravni ljudje, končno postali gospodarji na svojem. To je velika pridobitev, ki pa se ne odraža v dovoljni meri med viničarji. Občne zbore so že imeli v Železnih dverih, v Jeruzalemu in ponekod drugod. Steljarjenje uničuje naše gozdove V obmurskih okrajih se letos resno zavzemajo za obnovo gozdov Menda ni treba posebej po udarjati, da predstavljajo gozdovi našem gospodarstvu važno mesto. Če bi gozdove iztrebili v goličave, bi to vidno izpremenilo sicer blage podnebne razmere v Sloveniji. To pa bi imelo pogubonosne posledice za naše kmetijstvo. Skratka, brez gozdov ni intenzivnega kmetijstva. Da v tem pogledu nismo najboljše gospodarili pred vojno, med okupacijo, pa tudi prva leta po osvoboditvi, to vemo vsi. Lesa smo izsekali več kot je znašal letni prirastek. Tudi v obmurskih gozdovih je bilo tako. Prekomerno trebljenje lesa. nezadostno pogozdovanje, steljarjenje — vse to so vzroki za pešanje gozdov. Ponekod v Prekmurju so nastale tudi do 20 ha velike goličave. Najbolj so iztrebljeni kmečki gozdovi, in to predvsem v Prekmurju. Vzroki so v prenaseljenosti, saj odpade na 1 kmečko gospodarstvo komaj 0,71 ha gozda. Strokovnjaki so izračunali, da je danes v kmečkih gozdovih komaj 17 odst. zrelega lesa, v državnih pa nekaj nad 25 odst. Na podobno stanje naletimo tudi v ljutomerskem okraju, kjer imajo skupno nekaj nad 9000 hektarov gozdov zasebnega sektorja in 2000 ha državnih gozdov. Obnova, obnova • • • V lanskem letu je znašal v ljutomerskem okraju letni plan poseka lesa 30 tisoč prostorninkih metrov, od tega največ za kurjavo. Če upoštevamo, da znaša letni prirastek nekaj nad 24 tisoč prostorninkih metrov, vidimo, da smo tudi v lanskem letu posekali več kot pa je priraslo. Med letom je bilo izdano v tem okraju 2752 sečnih dovoljenj, poleg tega pa so kmetje posekali na negozdnih parcelah, to je ob travniških in njivskih parobkih, okrog 5000 ha lesa. V tem obdobju so kmetje pokazali živahno skrb za obnovo gozdnih površin. Tako je bilo zasejano v okraju nad 150 tisoč gozdnih sadik, od tega največ listavcev in le manjša količina iglavcev. Podobne uspehe so dosegli tudi v Prekmurju. Letos še v obeh okrajih resno zavzemajo za obnovo. V ta namen je bila ustanovljena v Radomerju večja gozdna drevesnica, ki bo že letos krila v glavnem domače potrebe. V Prekmurju obstajata 2 okrajni in večje število krajevnih gozdnih drevesnic z letno proizvodnjo nad milijon sadik. Po desetletnem gospodarskem načrta bodo v Prekmurju pogozdili nadaljnjih 180 hektarov, oplojevalno pogozdovanje pa bo izvedeno na 300 hektarih. Računajo, da je bilo po zadnji vojni zasajeno v Prekmurju nad 2 in pol milijona gozdnih sadik. Zanimivo je, da listavci postopoma izpodrivajo iglavce. Strnjene nasade iglavcev najdemo le še v poedinih krajih na Goričkem in v višjih legah ljutomerskega okraja. Največje povpraševanje je po bukvi, hrastu, kostanju, topoli; v ravninskih predelih pa je udomačena tudi jelša. Steljarjenje je boleča rana našega gospodarstva. Naši kmetje iz leta v leto grabijo steljo, ne da bi pomislili, kakšno škodo s tem povzročajo sami sebi. S tem da gozdna tla oropamo naravnega humusa, gozdno drevje vidno peša. V tem je tudi vzrok za postopno odmiranje plemenitega drevja. Kako preprečiti škodljivo steljarjenje iz naših gozdov? S tem vprašanjem se letos resno ukvarjajo. Posebno pereč problem nastaja v Prekmurju, kjer so številne drobne kmetije vsled pomanjkanja njivske površino nujno navezane na steljo in gozdno pašo. V ljutomerskem okraju se resno ukvarjajo z vprašanjem, kako nabaviti za steljo potrebne količine se-me, s čimer bi preprečili steljarjenje. Praktično ja namreč ugotovljeno, da kmetje s steljarjenjem povzroče vsako leto neprimerno večjo škodo gospodarstvu, kakor če bi nabavili slamo za steljo. Mnogo M lahko pridobiti z intenzivnim obdelovanjem travnikov, ki so v Obmurju na splošno zelo zanemarjeni. S tem bi dvignili letno proizvodnjo krme, s čimer bi živinorejci opustili gozdno pašo. (Nadaljevanje na 2. strani) 55 kulturno-prosvetnih društev — 212 naštudi ranih del V Prekmurju je bilo lansko leto 55 kulturno-prosvetnih društev, izmed teh 47 IZUD. Delalo jih je le 44, ostalih 11 pa je le životarilo ali popolnoma zaspalo. Najlepše uspehe so dosegla društva v občinskih centrih, ki so povsod delala dokaj dobro. Poleg raznih oblik izobraževalnega dela sp naštudirala precej kulturnih prireditev — povprečno na vsako vas v Prekmurju po eno. IZUD so naštudirala 137, 4 mladinska društva skupno z dramskimi skupinami organizacij Ljudske mladine kar 50, dramske skupine gasilskih društev 23, organizacije Rdečega križa 2 kulturno-umetniški deli. Najbolj priljubljena igra v preteklem letu je bila »Navaden človek«, ki jo je naštudiralo kar 12 skupin. Večina naštudiranih del je bilo dobrih, nekaj pa tudi idejno slabših. Slabe stvari so se pojavile na odru predvsem tam, kjer ni bilo dobrih svetovalcev pri izbiri programa. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko ljudi si je ogledalo kulturne prireditve, a žal, društva nimajo točnega pregleda. Davki - pomoč kmetijstvu Nadaljevanje članka: „Beseda volivcem na vprašanje o davčnih predpisihʻ Kako je z očitki, da se pri odmeri davka premalo in včasih neenako upošteva nesreče, ki so doletele posameznega davčnega zavezanca, oz. s kako delovno silo dela in za koliko Ijudi mora skrbeti? Odgovor je v Uredbi o dohodnini, ki pozna posebne davčne olajšave za davčne zavezance, katerih dohodek ne presega 18.000 din letno na družinskega člana, če ti preživljajo poleg dela nezmožnih članov družine še več kot tri mladoletne otroke. Tu velja 10% davčne olajšave za vsakega četrtega in nadaljnjega mladoletnega otroka, oz. odraslega, za delo nezmožnega družinskega člana. Taka davčna olajšava pa ne more presegati polovico odmerjenega davka. Davčnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 30.000 dinarjev letno na druž. člana in nimajo za delo sposobnih članov, pa se priznava po 20% davčne olajšave za vsakega za delo nesposobnega člana s tem, da celotno znižanje ne more preseči 60%. Za člane, nezmožne dela, se smatrajo ženske nad 55 let in moški nad 60 let starosti. Davčnim zavezancem, ki so imeli tekom leta večje izdatke zaradi zdravljenja zbolelih članov družine ali neizogibne stroške s pogrebom umrlih članov, se priznava davčna olajšava do zneska davka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Tudi v teh določbah se zrcali velika skrb socialistične družbe za delovnega človeka. Tudi na vprašanja o nepravilno odmerjeni dohodnini daje jasen odgovor davkoplačevalcem sama uredba. Zoper vsako prvostopno odločbo o odmeri dohodnine je namreč dopustna pritožba v roku 15 dni po naznanitvi odločbe. Pritožbe rešuje posebna komisija za davčne pritožbe, ki jo je moral že lansko leto imenovati okrajni ljudski odbor. Ne le, da ima vsak davčni zavezanec pravico pritožbe zoper svojo odločbo, temveč vsak državljan ali skupine državljanov celo imajo pravice v roku 30 dni, ko je seznam ugotovljenih davčnih osnov razgrnjen na vpogled, staviti ugovor zoper ugotovljene davčne osnove in to brez taks. Komisija za davčne pritožbe ima posebnega referenta, ki ima sicer tudi pravico do pritožbe. Še nekaj je točno določeno v uredbi, česar doslej ni bilo. Namreč, da mora finančni organ, ki sprejme pritožbo davčnega zavezanca, to pritožbo v roku 15 dni odstopiti komisiji za davčne pritožbe. Komisija določa o pritožbi davčnega zavezanca brez njegove prisotnosti. Lahko pa na osnovi obrazložene zahteve davčnega zavezanca odloči, da isti pride na sejo komisije in pred njo obrazloži svojo pritožbo. Komisija mora preveriti vse navedbe davčnega zavezanca v pritožbi, kakor tudi druge pismene ali ustmene izjave. Ko izda komisija odločbo na pritožbo zavezanca, jo mora obrazložiti. Davčni zavezanec, ki ni zadovoljen z odločbo komisije, lahko po določilih zakona o upravnih sporih vloži v roku 30 dni po prejemu odločbe komisije za davčne pritožbe, tožbo na Vr- hovno sodišče LRS in to tako, da gre ob uradnem dnevu na pristojno okrajno sodišče, kjer mu sestavijo ustrezno tožba Tak postopek odpravlja sleherno poseganje odbornikov, poslancev ali znancev in s tem uvaja strogo zakonitost pri odmeri davkov. Omeniti je treba še to, da ima poleg davčnega zavezanca pravico pritožbe tudi referent in sicer tako, da v določenih primerih opozarja pristojnega javnega pravobranilca, ki vloži tožbo zoper odločbo komisije za davčne pritožbe. Uredba o dohodnini torej zelo zgovorno dokazuje, kako celotna naša družba v okviru danih možnosti pomaga napredku kmetijstva z raznimi olajšavami in tako bo vedno bolj začelo veljati načelo, da je lepša bodočnost slehernega odvisna od njegovega dela in to le od dela, ki pomaga hitrejšemu razvoju socializma Vanek Šiftar KUD »Ivan Cankar« pri Gradu predstavlja najmočnejši ljudsko-prosvetni aktiv na Goričkem. Dramatska skupina društva se je uveljavila tudi lansko leto v prireditvah Prekmurskega festivala z Budakovo dramo »Metež«. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 5. marca 1954 Knjižnice imamo, manjka pa mecenov! V ljutomerskem okraju so lani našteli 33 ljudskih knjižnic, ki imajo na zalogi nad 18.000 knjig. Izbor knjig se je povečal za 1800 komadov. Knjižnice redno obiskuje 3400 bralcev, ki so si izposodili nad 20.000 knjig Lani se je zlasti uveljavila okrajna knjižnica v Ljutomeru. Svojim bralcem že lahko posreduje nad 4000 knjig; lani je v njo redno zahajalo 1100 ljudi, ki so jo 5340 krat obiskali in prebrali nad 12.000 knjig. Najbolj brana so dela domačih avtorjev Jurčiča. Kersnika, Tavčarja, Bevka, Kranjca, Ingoliča itd., od tujih pisateljev pa imajo največ bralcev Jack London, Sienkiewicz, Jules Verne, Balzac in drugi. Ljudje radi posegajo tudi po književnih delih s sodobno tematiko; dokaj brana so dela iz narodnega osvobodilnega boja. Uspešno so lani delovale tudi ljudske knjižnice v Križevcih, Veržeju, Logarevcih in na Runču. Knjižnice pa so se srečavale tudi z mnogimi težavami, ki so jim onemogočale prodornejše uspehe na podeželju. V nekaterih krajih, posebno še na obmejnem področju okrog Radgone so bile prepuščene zgolj životarjenju, največ po zaslugi ljudskih odborov in gospodarskih organizacij, ki ponekod niso našle zanje niti beliča. Spričo tega niso mogle obogatiti gatiti svojih zalog in kupiti vsaj najbolj priljubljenih knjig, s katerimi bi si povečale krog svojih zalog in si kupiti vsaj knjižnice so ostale celo brez najbolj brane knjige »Življenjepis tov. Tita«. Njihovemu slabemu poslovanju so delno kriva tudi vodstva nekaterih prosvetnih društev, ki knjižnice podcenjujejo in vidijo v njih zgolj nepotrebno breme za društveno blagajno. Pa tudi od vneme knjižničarjev je marsikaj odvisno! Ponekod še vedno ne dobijo zasluženega priznanja, čeprav žrtvujejo mnogo prostega časa in dobre volje. Najdejo pa se tudi knjižničarji, ki svojega poslanstva ne opravljajo v zadovoljstvo ljubiteljev pisane besede, bodisi, da niso vešči svojemu poslu ali pa premalo iznajdljivi, redkeje pa je vmes malomarnost. Zato bo v prihodnosti treba posvečati še večjo pozornost njihovi vzgoji; sicer pa je že lani bilo v tem pogledu mnogo storjenega, saj je obiskovalo tečaje več knjižničarjev. Razmere v knjižnicah Prlekije terjajo čimprejšnjo izdajo zakona o ljudskih knjižnicah, predpisov, za katere se zadnja leta ogrevajo dobri knjižničarji in ljubitelji knjig. Vendar ne kaže zgolj čakati na zakon, hkrati pa pozabljati na možnosti, ki bi lahko zagotovile knjižnicam uspešnejše poslanstvo. Potrebni so jim stalni meceni, ki naj bi jih našle v ljudskih odborih in gospodarskih organizacijah, skratka v činiteljih, ki so jih doslej nekam mačehovsko zapostavljali, ko so delili sredstva za kulturne ustanove na svojem področju. Mar knjižnice ne zaslužijo tega imena? ks KMETIJSKE ZADRUGE! POSESTVA! ZADRUŽNIKI! KMETOVALCI! Razen superfosfata nitrofoskala in_ nitramonkala imamo na zalogi tudi novo umetno gnojilo FOSFATNO ŽLINDRO Vsebuje 16 % surovih fosfatov (4 % topljivih v 2 % citronski kislini), 8 %, dušika v obliki apnenega dušika. 3% kalija in 6% apna. Po sestavi je fosfatna žlindra zelo primerno mešano umetno gnojilo za travnike, deteljišča in posevke lucern. Gnojiti pa moramo z njo še preden ozelene travniki in deteljišča. Naročajte fosfatno žlindro čimprej, da jo boste lahko pravočasno nudili kmetovalcem! „AGROMERKUR“ zadružno trg. podjetje MURSKA SOBOTA Kako ustvariti denarna sredstva, ki jih rabi organizacita SZDL? Naloge organizacij Socialistične zveze sp velike in mnogih ni mogoče reševati brez denarnih sredstev. Sicer niso potrebna ogromna sredstva, toda nekatere osnovne organizacije nimajo niti nekaj tisočakov, s katerimi bi si lahko mnogo pomagale. Zato je že sedaj v začetku leta treba razmišljati, kako se bodo dali ustvariti dohodki za najnujnejše i potrebe. Prvi in stalen dohodek daje članarina — seveda le takrat, če jo redno pobirajo. Določeni odstotek članarine, ki ostane osnov- | nim organizacijam, narase v enem letu na nekaj tisočakov. Članarino pa je najbolje pobirati vsak mesec, ne za pol leta ali celo leto skupaj. Mesečno pobiranje članarine ima več prednosti: člani bodo rajši plačevali, ker bo majhen znesek, obenem pa bodo odborniki ali zaupniki prihajali pogosto v stik s člani. Že to bo vplivalo na izboljšanje dela organizacije. Izredne dohodke pa si osnovne organizacije lahko ustvarjajo z raznimi prireditvami. Pri prireditvah je treba ločiti kulturne od zabavnih veselic. Sicer ni priporočljivo, da bi organizacije Socialistične zveze prirejale kulturne prireditve, če v vasi obstaja kulturno-prosvetno ali izobraževalno-umetniško društvo. Vsi, ki čutijo veselje za odrske nastope, naj rajši delajo v društvih, ki so za to ustanovljena. Če pa v vasi takega društva ni, pa lahko SZ pripravi kulturno prireditev. Tudi kulturne prireditve lahko prinesejo nekaj dohodkov, če igralci igrajo iz veselja do tega in ne zato, da bi nekaj »zaslužili« ali dohodek celo zapili. Organizacije SZ lahko pripravijo tudi veselice. Vendar se ne sme dogajati tako, kot je bilo ponekod doslej, da je veselica bila, dohodkov pa nobenih ali celo izguba. Na račun veselic raznih organizacij ali društev se ne smejo okoriščati posamezniki. Če se že pripravi veselica, je treba imeti evidenco o dohodkih in izdatkih. Veselica ne sme biti zato, da bi se pijančevalo, temveč zato, da si organizacija pridobi nekaj sredstev. Še slabše je tamkaj, kjer se organizacija — SZ ali katera koli druga — pogodi s privatnim gostilničarjem, da ji da tisočak ali dva in mu zato da svojo »firmo«, ves zaslužek pa pobaše gostilničar. Take stvari se ne smejo dogajati, ker krnijo ugled organizacije (enako velja tudi za druge organizacije in društva), koristi pa ne prinašajo skoraj nobene. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, naj ne bo nikoli v vasi istega dne kulturna prireditev in zabavna veselica. V letu je dovolj priložnosti, da pridejo na vrsto vse prireditve vseh organizacij, če si porazdele čas. Naloga SZ kot matične organizacije je, da sporazumno z vsemi orga- zacijami in društvi v vasi naredi tak načrt, ki bo približno predvidel dneve prireditev. Poleg navedenih se najdejo še druge možnosti dohodkov. Treba jih je le poiskati. Če si bo Socialistična zveza znala ustvarjati dohodke, bo s temi lahko naredila marsikaj. Kjer je možno, naj bi imela sobo za zbiranje članov, v njej pa razne liste, ki jih bodo ljudje (člani in nečlani) radi čitali. Kjer bodo imeli več denarja, si bodo lahko omislili tudi radio. In razne proslave bodo lahko lepše pripravili. Iz kronike kaznivih dejani Okrajnega sodišča v Ljutomeru V letu 1949 je kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Ljutomeru obravnaval 123 primerov, leta 1950 že 161, naslednjo leto 1951 je doseglo najvišje število — 247, leta 1952 se je znižalo le za tri primere, lansko leto pa spet za malenkost na 238. Te številke kažejo neprijetno stanje v ljutomerskem okraju, saj je v zadnjih letih število kaznivih dejanj v državnem merilu padlo. Nekaj nade pa vzbuja dejstvo, da se je število pretepov zmanjšalo. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo v preteklem letu le 48. leta 1952 pa 61. Ali bomo Prleki še dolgo prednjačili v kaznivih dejanjih? Nekaj misli ob združevanju kmetijskih zadrug Največe težave so povzročili trgovinski odseki -Nizki deleži elanov m pomanjkane kreditov V zadnjih mesecih se je v Prekmurju združilo precej kmetijskih zadrug. Slabe zadruge, ki so zašle v denarne težave zaradi majhnega prometa v trgovini ali zaradi malomarnega poslovanja in poneverb, so se želele priključiti gospodarsko močnejšim. Le-te so jih sprejele, če ni bilo večjega primanjkljaja, ki bi ga morale prevzeti. Združevanje zadrug, predvsem če se slaba zadruga priključi k dobri, ima dobre strani. Dobro vodstvo, ki ga v dobri zadrugi že imajo, bo poskrbelo za boljše poslovanje trgovine in delavsnost odsekov. Slabosti pa se lahko pojavijo takrat, če bo odbor bolj cenil zadružnike iz ene vasi kakor iz druge. Ta nevarnost je tem večja tamkaj, kjer so se združile vse bivše kmetijske zadruge v občini v eno ali so se jim pridružile še iz sosednje občine, kot se je zgodilo v Lendavi. Ali bo en upravni odbor lahko skrbel za delavnost vseh odsekov v osmih ali v desetih vaseh? Kjer doslej niso delali, ne morejo pričakovati, da bodo prišli ljudje od drugod in jim vse uredili. Upravni odbor take velike zadruge jim lahko le svetuje in pomaga. Pri združevanju zadrug člani ne bi smeli upoštevati le poslovanja trgovine. Trgovina je le en odsek kmetijske zadruge in to ne najvažnejši. Poslovanje trgovine se lahko hitro uredi z dobro kontrolo in dobrim knjigovodstvom. Teže pa bo poživiti delo sadjarskega, živinorejskega in poljedelskega odseka, če ne bo večina članov aktivno sodelovala. Tudi o tem bi morali razmišljati ob združitvi. OBRATNI KAPITAL TRGOVSKEGA ODSEKA Nekatera vodstva kmetijskih zadrug so menila, da jim obratni kapital za trgovino mora dati država preko Narodne banke. Zato niso hotela prepričevati zadružnike, da je potrebno zvišati deleže. Nekatere zadruge so lansko leto še vedno imele deleže izpod 500 din na člana, poleg tega pa so še kreditirale nakupe svojih članov, ki so dolgovali po več mesecev. Zato so zašle v denarno stisko. Ko je banka ugotovila takšno poslovanje, je zadrugi primerno znižala kredit. Večina upravnih odborov ih članov zadruge se je ob znižanju kredita razburjala, češ, zakaj pa so vplačali deleže, če jim zadruga ne bo dajala blaga na up. Pri tem pa niso hoteli upoštevati, da so dolgovi nekaterih zadružnikov desetkratno presegali delež, ki so ga vplačali. Tudi na to niso pomislili, da za kredit, ki ga dobe pri Narodni banki, morajo plačevati obresti, zadružniki pa jih za svoj dolg zadrugi ne plačujejo. Izdatki za obresti bodo zmanjšali dohodke zadrugi; zato je treba vzeti le toliko kredita, kolikor je nujno potrebno. Višino potrebnega kredita bodo lahko zmanjšali, če bodo zadružne trgovine dajale blago na up le za krajšo dobo, največ do enega meseca. Za zmanjšanje kredita pa je važno tudi to, da trgovski odsek nabavlja le blago, za katerim potrošniki povprašujejo in ne prevelike količine naenkrat. Trgovine s takim poslovanjem hitro obračajo denar, nekatere tudi osemkrat na leto. Trgovski odseki, ki slabo gospodarijo, pa obrnejo obratni kapital • največ dvakrat na leto. Jasno da bodo zadnji plačali sorazmerno z dohodki mnogo več obresti kot prvi. Če bodo zadružniki te stvari razumeli in upoštevali, ne bodo želeli le velikih kreditov, temveč bodo zahtevali, naj trgovinski odsek bolje posluje. Izboljšali pa bodo tudi delo v drugih odsekih, ki so mnogo važnejši od trgovskega. Beseda naših bralcev Mar zadružnikom iz Grada resni potreben kmetijski strokovnjak ? V soboto, 27. februarja, je upravni odbor Kmetijske zadruge v Gradu podal pred člani obračun o svojem lanskoletnem poslovanju. Udeležba je bila zadovoljiva. Lahko je reči, da graški zadružniki še niso imeli tako uspešnega občnega zbora. Zadružniki so si imeli marsikaj povedati ;najprej so slišali razveseljivo novico, da se lahko njihova zadruga po finančnem uspehu uvršča med močnejše zadruge v Prekmurju (lani okrog 1 milijon 600 tisoč din). Največ sta k temu prispevala lesni in trgovski odsek, pa tudi ostali odseki niso zaostajali. Brez pripomb je bil sprejet zaključni račun. Posebno dobro je upravni odbor sestavil predlog za razdelitev dohodka, saj so ga zadružniki soglasno odobrili. Vmes so sicer padle pripombe posameznikov, ki so menili, da bi bilo bolj prav, če zadruga ne bi prispevala posameznim članom za skočnino. Za njihove ugovore pa se zadružniki niso mnogo zmenili in so tudi ta predlog navdušeno osvojili. Po občnem zboru so si ogledali film »Nočni taksi«, ki so ga za njih brezplačno predvajali. Ko že govorimo o uspehih graške zadruge, pa ne moremo mamo neke slabosti, ki je bila zabeležena na občnem zboru. Že zgoraj smo povedali, da so zadružniki potrdili vse predloge svojega vodstva. Vendar pa je eden ostal domala nedotaknjen in nerešen; gre namreč za namestitev kmetijskega strokovnjaka. Človek je dobil' vtis, da so se na hitro roko temu vprašanju namenoma izognili. Tokrat sta prišla na dan tudi napačni stališči posameznikov iz upravnega vodstva; obsojanja vredna je izjava odbornika, ki je pred zadružniki dejal; »Takšnega kmetijskega strokovnjaka pa res ne potrebujemo. Kdo je to videl, da bi on mene učil, kako globoko naj orjem. Upravnika strokovnjaka, tega pa že ne!« In s temi besedami je bil zavrnjen predlog o njegovi namestitvi. Znano je, da je naša skupnost v zadnjih letih žrtvovala mnogo sredstev za napredek v kmetijstvu. Čeprav je tako, pa v marsikateri zadrugi, kadar govore o odsekih, ki imajo opravka v posameznih panogah kmetijske proizvodnje, naštevajo zgolj izdatke. Tako je bilo tudi v Gradu, čeprav vemo, da bi se dalo marsikaj storiti; če namreč graška zadruga v prihodnosti ne bo posvečala več pozornosti sadjarstvu in živinoreji, predvsem pa strokovnemu izobraževanju svojih članov, potem ne bo mogla odigrati svoje napredne vloge kljub lepim dohodkom. Zlasti še to velja za Goričko, kjer kmet lahko pričakuje dohodke v glavnem le iz živinoreje in sadjarstva. Zato je tudi njemu potrebna zadruga, vendar le taka zadruga, ki bo zares služila kmetu in napredku kmetijske proizvodnje. Pri uresničevanju tega smotra pa nam lahko mnogo pomaga kmetijski strokovnjak. Našemu kmetu bo treba še mnogo svetovati in pomagati, da se bo znebil napačnega predsodka; tako bom gospodaril kot so moji predniki! Te vrstice pa sem napisal zato, da bi opozoril graške zadružnike in njihovo vodstvo, da je predlog o namestitvi kmetijskega strokovnjaka bil docela na mestu in vreden večje pozornosti, posameznim članom pa priporočal, naj spremenijo svoje mnenje o kmetijskem strokovnjaku, da naj ga sprejmejo kot svetovalca in pomočnika in ne kot nasprotnika! i- Kdaj bomo uredili izposojevalnico gledaliških rekvizitov? Dramske skupine po vsem Prekmurju mnogo nastopajo na odrih. Če njihove prireditve ocenjujemo z umetniškega stališča, so mnoge zelo pomanjkljive. Krivda pa ni le v slabi pripravi igralcev, temveč mnogokrat v pomanjkanju rekvizitov, primernih oblek in drugih potrebščin, ki naj bi naredile oder in igralce takšne, kakor zahteva igra. V Murski Soboti so še poizkušali urediti izposojevalnico, ki pa nima dovolj sredstev. Da bi se izposojevalnica lahko založila s potrebnimi predmeti, bi morali pomagati vsi, ki jim je pri srcu kulturni razvoj. Marsikje se najdejo razne obleke, ki bi bile pri nastopih nujno potrebne. Rabijo jih morda v nekaj letih le enkrat. Če bi te obleke izročili izposojevalnici v Murski Soboti, pa bi se jih lahko posluževale dramske skupine vsega Prekmurja. Zato pa bi izročiteljem pri izposojevanju priznali določene prednosti. Poleg tega bi bilo potrebno prispevati tudi določeni delež, s katerim bi izposojevalnica lahko začela nabavljati potrebne stvari. Odpravimo verižno trgovanje Zadnje čase je opaziti, da se poedina podjetja in kmetijske zadruge poslužujejo v težnji za čim večjim dobičkom nedovoljene verižne trgovine. To bi lahko rekli tudi za Trgovsko podjetje kmetijskih zadrug v Lendavi. Podjetje je n. pr. od kmetovalcev odkupovalo živino po dokaj visokih cenah (do 130 din za kg). Isto živino pa je potem prodalo naprej podjetju »Meso« j v Trbovlje po 90 din za 1 kg in sicer s pogojem, da je podjetju cementarna v Trbovljah dobavila cement po 15 din kg. Tako je podjetje dobilo 3 vagone cementa, katerega je prodajalo na drobno po 28 din po kg. Podobnega načina verižne trgovine se je poslužila tudi kmetijska zadruga v Lendavi. Zanimivo pri tem je to, da merodajni gospodarski forumi na občinskem odboru v Lendavi ne ukrepajo proti tem primerom, kar je vredno graje. Končno še nekaj o lesnih odsekih (Nadaljevanje s 1 strani) V Obmurju deluje v sklopu kmetijskih zadrug lepo število lesnih odsekov. Letošnji občni zbori kažejo, da so ravno ti odseki med letom prinesli največje dobičke. Les gre dobro v denar, če je odsek v dobrih rokah Se ni treba bati izgube pri lesni trgovini. Vprašanje pa je, koliko ta dejavnost koristi splošni obnovi naših gozdov. Žal moramo priznati, da v veliki večini gre le za dobiček, ki se potem nameni za vse druge namene, le za pospeševanje gozdov ne. Nedavno sprejet zakon o zaščiti gozdov daje zadrugam široke perspektive. Smatram, da bo letos naloga lesnih odsekov predvsem v pospeševanju obnove in vzdrževanja gozdov. Gozdni sklad, ki je v glavnem namenjen za obnovo, jim daje vse možnosti za uspešno delovanje. L. V spomin učiteljici Emiliji Turko V 66. letu starosti je po dolgi bolezni 5. februarja 1954 umrla v Ricmanju Emilija Turko, ki je štirinajst let poučevala v šoli v Gederovcih. Težko je pisati nekrolog. Še posebej težko je pisati nekrolog njej, teti Milki, slovenski učiteljici, ki je dobršen del svoje življenjske poti prehodila v svetu ob Kučnici in ki je po tolikih letih dela in borb zatisnila svoje trudne oči na rodni primorski zemlji. Ko s tugo v srcu mislim nanjo, mislim pravzaprav na brez-imena slovensko učiteljico-prosvetiteljico v naj plemenitejšem pomenu besede. Vidim jo visoko in mlado in ponosno in borbeno v svojem rodnem Ricmanju, kako kljubuje laškim inkvizitorjem; vidim jo pregna- no z rodne grude, na drugem koncu slovenske meje, na stopnicah gederovske šole, malce postarano in vendar krepko, kako vsa srečna spremlja s svojimi bistrimi očmi bosonoge otroke na gederovski cesti in vleče na uho njih razposajeno ščebetanje. Celo desetletje in še več polaga na jezik gederovskim, sodišinskim, petrovskim in krajnskim otrokom slovensko besedo, poje z njimi, šali se in smeje... Celo desetletje in še več je z ljudmi, leta in leta kljubuje mogočnemu Kranzu in njegovemu jezuitizmu in v tihih urah, v samoti toži za sončnimi Brdi, Ricmanjem, lepo Primorsko. Vidim jo, kako 41. l. s pekočo bolečino v srcu zapušča učilnice gederovske šole. vidim kako rešuje slovensko knjigo in kako jo potem zalezujejo razni madžarski biroji, jegyzöji, žan- darji in ji strežejo po življenju, mečejo na često, stavljajo v vaško konfinacijo. Ona pa ostaja naprej ponosna slovenska učiteljica. Ljudska učiteljica, ki je v najtežjih časih z ljudmi, ki jo ljudje imajo radi in ki ji ljudje dajejo od svojega, samo da bi še naprej ostala njihova. Vidim jo osivelo, bolno in vendar strastno verujočo v svobodo slovenskega ljudstva. Njena skromna sobica je sobica upanja, vere in načrtov, majhno žarišče odpora ob nemški meji, žarišče, ki se je povezovalo z Roganovo hišo in dalje z odporniškim gibanjem Prekmurja. Vidim jo presrečno, kako sprejema prvi letak iz partizanskih tehnik, kako si ga z obema rokama pritiska na srce... Vidim jo. s kakim žarom zbira skrite slovenske knjige, ki potem romajo v šolo, k otrokom, in vidim jo, s kakim veseljem pripravlja kapice za palčke, ki s slovensko besedo nastopajo in ki jim sama javno ne more natikati teh kapic na skuštrane glavice. In potem jo vidim v prvih dneh svobode, v solzah, sreče pijano učiteljico ob gederovski šoli z razdrapanimi zidovi. Jaz sem redko videl v življenju kaj bolj presunljivega ... Mislil sem, dočakala je svobodno jesen svojega življenja. Njo pa kljub vsemu kliče in mami nova borba v rodnem Ricmanju, na prelepi in nesvobodni primorski zemlji, od koder vsako leto prihajala obiskovat Gederovec, Todišince. In ona pade končno na svoji primorski zemlji, boreča se do konca.. Za vse to, za vso to prehojeno pot, mislim: v Ricmanju so položili k počitku izmučeno truplo učiteljice Emilije Turko, delo te slovenske učiteljice pa se pridružuje delu premnogih slovenskih učiteljev in učiteljic, ki so tako ali drugače padli in ki naprej živijo — v srcih in delu mladih slovenskih generacij. Tu, v svetu ob Kučnici, pravtako kot na prelepi primorski zemlji! F. S. Zimsko veselje je pri kraju, bližajoča se pomlad nas bo kmalu obsula z novimi lepotami. Naši smučarji pa bodo ohranili letošnjo zimo v prijetnem spomin u, saj jim je nudila obilo razvedrila in užitka na smuških terenih okrog Mačkovec. Na sliki: dijaki soboške gimnazije v Mačkovcih. Podoben, uspel zimski športni dan so izvedli tudi dijaki Ekonomske srednje šole. Murska Sobota, 5 marca 1954 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Po Prekmurju in Prlekiji Kako saj stari delavci polagajo strokovne izpite? Pri podjetju Nafta v Lendavi je precej delavcev, ki so pri svojem delu zaposleni že 10 do 20 let, niso pa še položili strokovnih izpitov za tisto delo, ki ga opravljajo. Mnogi med njimi so stari tudi po letih in se ne morejo več učiti kot v mladosti. Zato so se bali iti na izpit oziroma so ga odlašali. Ker pa je skrajni čas, da položi izpit, kdor to želi, sta o tem razpravljala sindikat in delavski svet podjetja. Ugotovili so, da se od starega človeka res ne more zahtevati tako temeljitega splošnega znanja kot od mladega. Saj tudi mladi ljudje do svoje starosti marsikaj pozabijo, kar so se naučili, a pri delu ne rabijo vsak dan. Delavec, ki se je pri dolgoletnem delu usposobil za svoje delo, si je tudi potrebno teoretično znanje pridobival vzporedno s praktičnim. Pri tem znanju pa je treba odpraviti razne vrzeli, ki so se pri učenju le tistega, kar je človek rabil, nujno pojavile. To lahko opravi priprava na strokovni izpit. Take stvari pa se bo lahko naučil tudi vsak starejši delavec. Načrti soboških tabornikov Pred kratkim so se zbrali taborniki s soboške gimnazije. Na svojem sestanku so ugotovili, da ima vsak vod svojo hranilno knjižico s skromnimi zneski. Pogovorila so se tud: o sprejemanju novih članov in izključitvi posameznikov. V aprilu bodo priredili razstavo. Nabavili si bodo tudi kroje. Ker je v. zadnjem času naraslo število članov, bodo letos taborili v dveh izmenah. Odločili so se za taborjenje v Savinjski dolini, nekaj članov pa se bo udeležilo tudi zleta v Beogradu. -al- Delavci pri Nafti si žele strokovnih knjig Bivša rudarska šola in tečaji pri podjetju Nafta v Lendavi so imeli precej strokovnih knjig. Z ukinitvijo šole in tečajev so knjige obležale v omarah. Takih knjig si namreč ni mogoče izposoditi za krajši čas, da bi jo prečital, temveč jo je treba študirati Delavci pri podjetju pa žele študirati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje, predvsem sedaj, ko se pripravljajo na strokovne izpite. Izrazili so željo, naj bi se strokovne knjige prodajale, da bi jih lahko kupili 13.000 ljudi je poslušalo lani predavanja Ljudske univerze v Prekmurju V preteklem letu so bila številna predavanja Ljudske univerze v vseh občinskih središčih, pa tudi v nekaterih drugih vaseh, kjer so imeli primerne prostore in so znali poiskati predavatelje. Precej predavateljev pa je prihajalo iz okrajnega centra. Vseh predavanj v soboškem okraju je bilo 209, poslušalo pa jih je 13 000 ljudi. Najbolj obiskana so bila politična predavanja s povprečno udeležbo 84 poslušalcev. Za dobro udeležbo so skrbele množične organizacije. Predavanja iz kmetijstva je obiskovalo povprečno 59 poslušalcev. Manj ljudi pa je prihajalo na predavanja iz zdravstva, čeprav so podeželskim ljudem le-ta močno potrebna. Mladina okoliša Stare ceste se pridno izobražuje Kot po drugih krajih Slovenije imajo tudi na Stari cesti kmečko nadaljevalno šolo. Obiskuje jo 38 mladincev in mladink. Že v začetku so pokazali veliko zanimanje za kmetijska predavanja, ki jih imata strokovnjaka Franc Vraz iz Ljutomera in Stanko Markovič iz Cezanjevec. Splošne predmete pa poučujejo učitelji iz osn. šole Stara cesta in Cezanjevci. Mladinke, ki obiskujejo kmetijsko šolo, so imele enotedenski kuharski tečaj, vodila ga je tov. Marija Pušenjak. Na zaključek tečaja so povabile svoje starše ter jim pokazale, kaj so se naučile v tako kratkem času. Podpredsednik okraja pa je v svojem govoru prikazal potrebo kmetijsko-nadaljevalnih šol, ki jih obiskuje naša mladina. Za zaključek šole bodo priredili kulturni program, čigar dohodek bodo uporabili za izlet v razne kraje, kjer si bodo ogledali naprednejša kmetijska gospodarstva v Sloveniji. O. A. V LENDAVI SO IZPOPOLNILI OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE V samem mestu Lendavi ima SZDL mnogo članov, čeprav je še precej volivcev, predvsem žensk, izven organizacije. Ob volitvah vaških odborov SZDL so izpopolnili tudi občinski odbor. V preteklem letu organizacija namreč ni storila toliko, kolikor je pri takem številu članstva bilo pričakovati. Občinski odbor SZDL bo moral več pomagati, da se bo poživelo delo organizacije tudi v vaseh, ki je ponekod zelo slabo, kot na primer v Čentibi. Tudi v Beltince gasilski dom! Na občnem zboru gasilskega društva v Beltincih so ugotovili, da je gasilska organizacija zajela Še premalo prebivalcev: 60 aktivnih članov med 1800 ljudmi ne more zadovoljivo opraviti svojega poslanstva. Temu je tudi pripisati, da na zboru ni bila najboljša udeležba. Nekateri Beltinčani še vedno podcenjujejo svojo gasilsko društvo, ki pa je kljub temu doseglo lani nekaj uspehov; njegove člane je bilo lani videti na mnogih večjih prireditvah, saj sc sodelovali v programu Prekmurskega tedna, se udeležili proslave na Okroglici. manifestirali za Trst itd. Mnogo je bilo na zboru povedanega o gradnji gasilskega do- ma, ki je takemu gospodarskemu središču, kot so Beltinci, nujno potreben. Dosedaj je ostalo zgolj pri neizgotovljenem načrtu. Zato bodo letos krepkeje prijeli za delo Razširili pa bodo tudi društvene vrste in začeli zbirati sredstva za društveni avtomobil. V Bodoncih se še vedno zbadajo z lanskim občinskim dnevom V Bodoncih so lansko leto imeli občinski dan, ki je pomenil precejšen napredek kraja, čeprav ni zadovoljil v vseh ozirih. Poznejše težave pa izhajajo iz blagajniškega poslovanja. Če prireditelji vložijo mnogo truda in prispevkov ter zbirajo vstopnino od obiskovalcev, žele imeti tudi neke dohodke, ki bi jih porabili za kulturnoprosvetni napredek svojega kraja. V Bodoncih pa v nekaj mesecih niso mogli obračunati dohodkov in izdatkov občinskega dneva ter ugotoviti čistega dohodka. Blagajnik je naprej trdil, da je čistega dohodka 14.000 din, pozneje je to zvišal na 19.000 din. Ljudje pa še s tem niso zadovoljni. Pravijo, da so samo pri vstopnini zbrali 12.000 din. Izkupiček za živila pa bi moral biti tudi velik, saj so vaščani prispevali mnogo živil brezplačno To je draga šola, ki uči, da je na vsako mesto treba postaviti poštenega človeka. V Vuči Gomili bo v nedeljo zasvetila elektrika V nedeljo, 7. marca, bodo prebivalci Vučje Gomile slavili pomemben praznik; tega dne jim bo namreč prvič zasvetila elektrika. Po končanem slavju bo ljudsko rajanje. Elektrifikacijski odbor je poskrbel za dobro pijačo in jedila. Vljudno vabljeni! Iz Vidma ob Ščavnici Dramatska skupina domačega IZUD je prejšnjo nedeljo uprizorila veseloigro »Vasovalci«. Na sporedu je bila še burka »Dva jezičneža«, narodni plesi in pesmi. Izobraževalno-umetniško društvo je zadnji čas precej delavno, pa tudi ljudje, ki z veseljem obiskujejo kino, si želijo in radi obiskujejo odrske prireditve. Tudi tečaj Rdečega križa so videmska dekleta uspešno zaključila. Po opravljenih izpitih so priredila zabavno prireditev. Že dalj časa deluje v videmski nižji gimnaziji Šolska kuhinja. Dijaki iz bolj oddaljenih krajev prejemajo v kuhinji malico in kosilo, podobno tudi revnejši dijaki. Sredstva za to so prispevali v veliki meri prebivalci okoliša, nekaj pa tudi OLO Ljutomer. Zimski športni dnevi so prinesli obilo veselja in razvedrila dijakom videmske gimnazije. Tekmovali so mladi smučarji in sankači. B. E. Množične organizacije v Križevcih na Goričkem polagajo obračun enoletnega dela Občne zbore Socialistične zveze so v februarju izvedli po vsej križevski občini. Marsikje so bili pomenki zanimivi. Ponekod so pri urejevanju katastra odkrili špekulante z neprijavljeno zemljo. Člani SZDL so v takih primerih povsod odločno zahtevali, da se take izkoriščevalce skupnosti obdavči za nazaj ali kaznuje. SZDL je posvečala premajhno skrb vzgoji mladine, na kar kažejo v križevski občini žalostni primeri, med njimi fantovski pretep v Domanjševcih, ki je zahteval težko žrtev. Tudi organizacije Rdečega križa so izvedle letne zbore. Ljudje še vse premalo poznajo namene in naloge te človekoljubne organizacije, katero bo treba v Prekmurju bolj razvijati. TVD »Partizan« se ni moglo pohvaliti z občnim zborom, saj delo v lanskem letu ni bilo ravno uspešno. Če se bodo člani društva držali sklepov, sprejetih na zadnjem zboru, bodo uspehi društva v bodoče gotovo vidnejši. Precej razgibano pa je bilo življenje križevskih šahistov. Predzadnjo nedeljo so zaključile s kuharskim tečajem žene in dekleta. Podoben tečaj je bil tudi v bližnjih Košarovcih. Zadnja uprizoritev Dickensovega »Cvrčka za pečjo« kaže napredek dramatske skupine domačega IZUD. Letos je bila v okviru društva ustanovljena tudi folklorna skupina, nastopila je že trikrat. Uspevajo tudi predavanja Ljudske univerze, M. J. Iz Beltinec nam pišejo Predzadnjo sredo so se v Beltincih sestali prosvetni delavci s področja občine. Na sestanku je bilo tudi predavanje o delu napredne mladine predvojnega Prekmurja. Govoril je tov. Miro Štubel iz Murske Sobote. V prvi polovici februarja je gostovala Beltincih dramatska skupina PGD iz Veržeja z veseloigro »Maksel«. Igra je še kar uspela, v zadovoljstvo številnih gledalcev. V spomin 150-letnice prve srbske vstaje so priredili proslavo s krajšim kulturnim sporedom pionirji osnovne šole. -cc. Tudi v Gerlince čimprej elektriko S tem geslom so se razšli z zadnjega množičnega sestanka Gerlinčani. Posebno zadnji zimski meseci, ko je bilo bolj tesno s petrolejem, so le še bolj razvneli njihovo željo po elektriki. Res je tudi nekaj takih, ki stoje ob strani, vendar ti ne bodo zavrli prizadevanj 80 % vaščanov, ki so podpisali pristopne izjave za elektrifikacijo. Elektrifikacija tega predela bo precej težavna. Vas je namreč raztresena po razvlečenih hribih, tako da bo treba potegniti kakih 10 km omrežja. Brez pomoči ljudske oblasti seveda ne bo šlo, pripravljeni so pa vaščani sami opravili vsa pomožna dela in postaviti drogove. Pripravljeni smo delati in prispevati vsak po svojih močeh, le da bo čimprej tudi pri nas zasvetila električna luč — tako menijo Gerlinčani, v upanju, da se bo odbor, ki so ga na zadnjem sestanku že izvolili, pravilno lotil posla. Gerlinčani pa imajo tudi druge načrte, tako vodovod, ki bi ga radi zgradili v prihodnjih letih. Voda povzroča vaščanom precej težav, posebno pozimi, saj jo morajo nekateri nositi celo po pol ure hoda daleč. Tropovci Zadnji dan v februarju je prinesel našim dekletom to ženam lep uspeh; kljub raznim težavam so zaključile kuharski tečaj, ki jim je prinesel marsikaj zanimivega to koristnega. Svoje izdelke so pokazale na razstavi, ki jo je obiskalo več vaščanov. G TVD ,,Partizan“ v Beltincih si utira pot Odkar so premostili težave glede vaditeljskega kadra, je vse bolj viden uspeh dela telovadnega društva »Partizan« v Beltincih. To povedo tudi številne prireditve društva, posebno pa uspela telovadna akademija lani novembra, na kateri je sodelovalo nad 70 telovadcev. Zadnji občni zbor društva je bil zelo živahen, bilo je kakih sto udeležencev, največ pionirjev in šolske mladine. Člani društva redno vadijo po stalnem razporedu, tako da zaenkrat ne občutijo pomanjkanja telovadnega orodja. Telovadnica sama, ki je v prostorih nižje gimnazije, pa nikakor ne odgovarja potrebam. Mislijo na ureditev nove, primerne telovadnice, kar pa jo povezano s precejšnjimi finančnimi težavami. V bodoče bo treba tudi tesneje sodelovati z ostalimi društvi. Na občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika delavnega člana, tovariša Sabo Aleksandra. -jo. Pa še o tem par besed Letošnji predpustni dnevi so bili v Prekmurju izredno živahni »Borova gostüvanja« maškarade in pa pestre skupine maškar, ki smo jih dan za dnem srečavali tudi v Soboti, vse to je poudarjalo vesele predpustne dni... Sobočanci so od sobote na nedeljo množično obiskali maškarado, ki jo je v svojih telovadnih prostorih organiziralo TVD Partizan. Priznana godba, izborna kapljica in izredno okusno opremljena dvorana — vse to je dvignilo razpoloženje. Nekaj pred deseto uro zvečer so se prikazale prve maske, bilo jih je okrog 20 Nekaj jih je bilo iz mesta, več pa iz okolice, celo iz ljutomerskega okraja so prišle. Po večurnem ogledu je komisija pregledala cenilne listke. Prvo nagrado si je priborila maska iz podeželja, kar najbrž nekaterim meščankam ni bilo najbolj po godu. No, potem pa godba ples in tako dalje... V nedeljo popoldan pa je bila v prostorih hotela »Zvezda« prirejena maškarada za najmlajše. Da ste jih videli kako so se postavili. Bilo je dimnikarjev. rogačev, kozličkov na pretek. Pestro druščino mladih maškar sta zabavala šaljivec Šrimf in harmonikar. Parado najmlajših si je ogledalo lepo število očkov in mamic. Poskrbimo, da bodo letošnji občinski prazniki boljši, kot so bili lansko leto Lansko leto smo imel: v Prekmurju 17 občinskih dni. Pripravile so jih vse občine razen prosenjakovske, šalovske, mačkovske in lendavske. Občinski dnevi so poleg gospodarskih razstav utrjevali ljud-skoprosvetna društva, rodili pa so tudi nova. Sicer so med posameznimi občinskimi dnevi bile velike razlike, ponekod so bolje pripravili gospodarske razstave, drugod pa so se posebno zavzeli za kulturne prireditve. Kjer so imeli pobudnike za kulturno- umetniško delo, so povsod želi uspehe, saj kmečki ljudje radi nastopajo na odru. Dobro vodstvo z dobrim blagajnikom pa je zbralo tudi precej materialnih sredstev, ki so jih uporabili za koristne namene. Občinski dan naj bo ob kakem zgodovinskem dogodku Dosedanje izkušnje kažejo, da so občinski dnevi bili takrat, ko so ljudje smatrali najprimernejši čas za gospodarsko razstavo ali pa so naštudirali kulturni program. Le občina Bogojina si je za občinski dan izbrala določen čas, ki jih spominja na zgodovinski dogodek. To je občinski in zgodovinski praznik. Gotovo se je v vsaki občini zgodilo nekaj pomembnega, česar bi se bilo vredno spominjati vsako leto ob obletnici. To bi bil lahko kak dogodek iz narodnoosvobodilne borbe, morda iz poznejših let al ali pa tudi iz preteklosti. Lahko bi se spominjali tudi kakega rojaka, ki je žrtvoval svoje življenje za skupno stvar, za boljšo bodočnost delovnih ljudi. Gotovo ne bo težko poiskati primernega dogodka, posebno če bodo na občinskem dnevu dajali prednost kulturnim prireditvam Za gospodarsko razstavo namreč ni primeren vsak čas — sicer pa ne bodo imeli vsako leto razstaviti nekaj novega. Ne pozabimo napredne organizacije ,,Kmečkih fantov in deklet“ Društva Kmečkih fantov in deklet so v predvojni Jugoslaviji tudi v Prekmurju odigrala napredno vlogo. Razna tekmovanja koscev, grabljic, oračev in drugih so pritegnila mnogo gledalcev. Ko so na takih tekmovanjih spregovorili napredni ljudje, je tekmovanje dobilo tudi politični pomen. Napredni ljudje so morali delati tako, ker reakcionarni režimi niso dovoljevali revolucionarnih organizacij. Društva Kmečkih fantov in deklet so v dobi zatiranja naprednih idej odigrala pomembno vlogo. Zato bi bilo treba ohraniti spomin na njih in na občinskih dnevih organizirati podobna tek- movanja. Tudi danes jih bodo kmečki ljudje radi prihajali pogledat, mnogi mlajši pa bodo tekmovali. Zbirajmo slike nastopov in razstav Na mnogih občinskih dnevih so pripravili lepe stvari, le redkokje pa so se spomnili, da bi take stvari dalj slikati. Če so jih kje slikali, pa navadno le na željo posameznikov, ki so sliko shranili le zato, ker so sami bili na njej. Take slike pa se kaj kmalu porazgube. Gotovo bodo naši potomci radovedni, kako smo mi praznovali občinske dneve in kako smo živeli. To bi se dalo ohraniti v slikah, ki bi jih zbirali vsako leto. Taka zbirka slik pa ne bi bila pomembna je za naše potomce. Včasih bi se tudi sami spomnili raznih dogodkov in primerjali napredek od leta do leta. Velike zbirke slik pa si ne more omisliti vsakdo, ker to precej stane. Zato bi jih naj zbirali prireditelji in jih hranili na primer, nem mestu v primernem albumu, da se ne bi porazgubile. Morda bi jih hranili na občinskem ljudskem odboru. Kjer je dober odbor Socialistične zveze, pa bi jih lahko hranil tudi le-ta. Prirediteljem tud; izdatki za slikanje in zbiranje slik ne bi delali težav, ker vsaka dobra prireditev prinese tudi precej dohodkov. Športne drobnarije iz soboških mladinskih vrst Mladina soboške gimnazije je začeta z rednimi treningi v košarki. Tako se že v zimskih mesecih pripravljajo na spomladansko športno tekmovanje, ki bo poleg košarke zajelo še nogomet, odbojko in lahkoatletiko. Sklenili so, da bodo izdajali svoj športni časopis, ki bo seznanjal dijake s podrobnimi uspehi številnih športnih tekmovanj gimnazijske mladine. 19. februarja so se v kegljaškem dvoboju srečali mladinci aktivov »Štefan Kovač« in »Dane Šumenjak«. Zmagali so slednji z rezultatom 113:92. Pripravljajo tudi tekmovanje v streljanju. Šahisti soboške gimnazije so hoteli dobiti kategorije v šahu že vsa zadnja leta. Vendar se ta zamisel uresničuje šele letos. Še pred koncem prvega šol. polletja je na turnirju za pridobitev IV. kategorije sodelovalo 21 dijakov šahistov. Deset od teh si že skuša pridobiti ITI. kategorijo. V ponedeljek prejšnjega tedna so se v šahu pomerili mladinci aktivov »Dane Šumenjak« (IV. rajon) in »Stefan Kovač« (V. in VI. rajon). Dvoboj se je končal neodločeno 2,5 : 2,5 Šahisti IV. rajona pa so ob zaključku tekmovanja skušali dokazati nepravilnosti dvoboja, verjetno zato, ker so doslej veljali za najmočnejšo mladinsko Šahovsko ekipo v mestu. Kaže pa, da se drugi prav tako dobri. Sprijazniti se bo treba s tem. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 7. marca — Tomaž. Ponedeljek, 8. marca — Bojanka. Torek, 9. marca — Frančiška. Sreda, 10. marca — 40 mučenikov Četrtek, 11. marca — Krištof. Petek, 12. marca — Gregor. Sobota, 13. marca — Kristina SONCE VZIDE 7. marca ob 6,32, zaide ob 17,55: dolžina dneva 11,23. GIBANJE LUNE: prvi krajec 11. ob 18,51. SPOMINSKI DNEVI 7. marca 1891 — Na Dunaju je umrl Franc Miklošič, eden največjih slovenskih filologov. Obvladal je vse slovan ske in mnogo drugih jezikov. Temeljito se je ukvarjal z albanščino. O ciganih in njihovi govorici je napisal študijo, ki obsega 12 zvezkov 8. marec — mednarodni dan žena. — 1910. leta na mednarodni konferenci socialistov je bil na predlog Klare Zetkin 8. marec kot praznik naprednih žena. 9. marca 1945 — Ljubljana je bila bombardirana. Poškodovana je bila Tobačna tovarna in visoka četrt na Mirju. 10. marca 1601 — Pregoni proti protestantom na Slovenskem. Reformacijska komisija ljubljanskega Škofa Tomaža je požigala slovenske protestantske knjige na Gorenjskem, porušili in požgali so protestantsko cerkev v Radovljici ter razstrelili lutrovsko ,,sinagogo“ v Begunjah, razvaline pa zažgali. 12. marca 1944 — Predsedstvo SNOS je ustanovilo na osvobojenem ozemlju. Denarni zavod Slovenije. 13. marca 1848 — Na Dunaju izbruhnila revolucija, tako imenovana marčna revolucija, ki je pometla z absolutizmom. Nasilnik minister Metternich je moral zbežati. KINO SOBOTA 5.—8. marca: ameriški barvni film »ONSTRAN MISSOURIJA« — 9.—11.: italijanski film »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«. RADGONA 6. in 7. marca: mehiški film »EN DAN ŽIVLJENJA« — 16. marca: ameriški film »AFERA NA TRINIDADU«. GRAD 7. marca: angleški film »RUMENI METULJ« — 14. marca: francoski film »DIVJI DEČEK«. ČEPINCI 7. marca: jugosl. film »DOKUMENTI ČASA« — 14. marca: angleški film »NAJSREČNEJŠI DAN«. MALI OGLASI Avto-moto društvo Štefan Kovač v M. Soboti obvešča vse interesente, kateri želijo polagati izpit za avtomobile in motorna kolesa, da se bo začel tečaj 15 marca 1954, t. j. v ponedeljek pop. ob 15. uri. Prijave sprejemamo vsak dan od 8.-9. ure v prostorih Avto-moto društva na Lendavski cesti. Prodam dobro ohranjen čevljarski stroj Singer. Poizvedbe pri Ivanu Dolamiču v Noršincih pri Ljutomeru Motor prodam, na bencinski pogon jakost 5—6 Ks, dobro ohranjen ali pa zamenjam za motor 3—4 Ks. Sukič Jožef, Dolnji Slaveči 77. pošta Grad v Prekmurju. JAVNA LICITACIJA Občinski ljudski odbor Šalovci razproda na javni licitaciji sledeči inventar: gostinske mize, klopi, razno kuhinjsko posodo in gostilniški biljard v uporabnem stanju. Licitacija bo v nedeljo, dne 14. marca 1954 z začetkom ob 14. uri na sedežu občine v Šalovcih. Obvestilo o likvidaciji V likvidacijo je prešla KDZ Iljaševci v okraju Ljutomer. Pozivamo vse upnike da vložijo svoje terjatve m vse delžnike. da poravnajo svoje obveznosti najkasneje 15 dni po tej objavi. Premoženjska komisija. POZIV Ker je KDZ Logarovci v okraju Ljutomer prešla v likvidacijo, pozivamo vse upnike, da vložijo svoje terjatve in vse dolžnike, da poravnajo vse svoje obveznosti najkasneje v roku 15 dni po tej objavi Premoženjska komisija. Vremenska napeved za čas od 5. do 12. marca Nestalno s pogostimi padavinami in po večin: toplo. Kratkotrajna ohladitev s snegom do nižin je verjetna med 8. in 10. marcem. Tudi petanjska dekleta so se pri družila mnogim drugim v obmurskih vaseh, s svojim uspelim gospodinjskim tečajem. Zimski meseci zanje niso minili brez koristi, na tečaju pridobljeno znanje bodo žene in dekleta s pridom uporabljale v vsakdanjem živ- ljenju. OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 5. marca 1954 Nagib spet v Kairu Voditelj sudanske stranke Al Uma aretiran — Sudanski študentje: nerede so povzročili Angleži Kairo, 2. marca (AFP).— Predsednik egiptovske republike general Nagib je prišel danes z letalom iz Kartuma v Kairo. Z njim je prispel tu di minister za narodno usmeritev major Salah Salem. Zamišljeno je bilo, da bosta Nagib in major Salem navzoča na slovesnem prvem zasedanju sudanskega parlamenta, kar pa je bilo odgodeno zaradi včerajšnjih demonstracij. General Mohamed Nagib je ob prihodu na kairsko letališče izjavil novinarjem, da je možno, da bo ponovno odpotoval v Kar- tum dne 10. marca na slovesno otvoritev parlamenta. General Nagib je pripomnil, da bo odpotoval v Sudan, če bodo okoliščine to dovolile ITALIJA IN TRST Svečanosti za fašističnimi „heroji“ Trst, 2. marca (Tanjug). — Tržaška organizacija italijanske monarhistične stranke je organizirala danes javni verski obred ob 12-letnici smrti savojskega vojvode D’Aoste, ki je padel v Afriki v boju proti zaveznikom. Pretekli mesec pa so po italijanskih mestih in tudi v Trstu prikazovali italijanski film »Patrulja iz Amba Alagi«. ki poveličuje junaštvo čet pokojnega savojskega vojvode v Afriki. O USPELI RAZSTAVI JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE New Delhi, 2. marca (Tanjug). Ob jugoslovanski razstavi umetniške fotografija piše kritik časopisa »Times of India«, da je Delhi te dni priča najboljše razstave te vrste. Čeprav je razstavljenih samo okrog 100 posnetkov, piše časopis, vzbuja razstava v obiskovalcu občutek intimne bližine z dogodki in ljudmi te daljne dežele, k čemer prispeva ne le izbira, pač pa tudi umetniška kakovost slik. Pozdravne brzojavke GRŠKEGA IN TURSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Beograd, 2. marca (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prejel od turškega ministra za zunanje zadeve Fuada Köprülja brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za sporočilo, poslano ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma. Podobno brzojavko je sprejel tudi od grškega zunanjega ministra Stefanopulosa. Šolstvo v soboškem okraju v luči številk V soboškem okraju je 80 osnovnih šol, 10 nižjih gimnazij, 1 popolna gimnazija, 1 ekonomska srednja šola, 3 vajeniške šole in kmetijsko-gospodinjska šola v Rakičanu. Med vzgojne ustanove prištevamo še otroške vrtce, ki jih je 9. Osnovne šole obiskuje 9523 učencev, nižje gimnazije, ki so v raznih krajih okraja, obiskuje 1446 dijakov, popolno gimnazijo v Murski Soboti obiskuje 710 dijakov, ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti pa 100. Poleg navedenih je v okraju še 12 kmetijsko gospodinjskih šol, ki imajo pouk za pošolsko mladino v zimskem času dvakrat tedensko. Velika ovira za šolstvo pa je pomanjkanje primernih učilnic. Dve iz Tišine Izobraževalno umetniško društvo na Tišini bo v nedeljo uprizorilo komedijo v 3 dejanjih »Pričarani ženin«. Prireditev bo vsekakor zanimiva, saj velja tišinska igralska družina za najboljšo v občini. Pred nekaj dnevi so tišinske žene in dekleta zapustile kuharski tečaj, ki jim je prinesel mnogo potrebnega znanja. Da so se precej naučile, Je bilo moč spoznati na izdelkih, ki so jih dale na razstavo ob zaključku tečaja. Ploden razgovor staršev m vzgojiteljev v Beltincih Zadnji roditeljski sestanek v nižji gimnaziji v Beltincih spada gotovo na prvo mesto med vsemi v tem šolskem letu. Udeležilo se ga je 230 staršev. Skupno z vzgojitelji so se pomenili o delu šole, uspehih dijakov, o slabih učnih uspehih in vzrokih, ki vplivajo nanje. Roditeljski sestanki postajajo v beltinski nižji gimnaziji vse bolj uveljavljena oblika sodelovanja staršev z vzgojitelji, kar nedvomno koristi skupnim prizadevanjem šole in doma. -jo. SNEŽNI PLAZOVI OGROŽAJO VORARLBERG Dunaj, 2. marca (Tanjug). — Snežni plazovi zopet ogrožajo avstrijsko pokrajino Vorarlberg, kjer je nedavno vremenska katastrofa terjala nad sto smrtnih žrtev. Letos so se tudi v Ljutomeru odrezali Prejšnja leta je kmetijska nadaljevalna šola v Ljutomeru komaj životarila, letos pa je precej drugače; pouk v njej obiskuje 37 fantov in deklet iz mesta im okoliških vasi. Tudi v disciplini prednjačijo, saj so zabeležili 87 odst. obisk pri pouku. Znanje slušateljev je mnogo solidnejše kot preteklo leto. Dekleta so zlasti vneta za gospodinjstvo. Na šoli poučuje 6 kmetijskih strokovnjakov in 5 učiteljev, ki se trudijo, da bi mladincem vcepili čim več potrebnega znanja. Za seboj imajo že 153 ur predavanja. Prav nič ne zapostavljajo praktičnega dela. V programu imajo namreč več poučnih ekskurzij na vzorna zadružna in kmetijska gospodarstva. Prav dobra poročila prihajajo tudi iz kmetijske nadaljevalne šole na Cvenu. Ta ustanova se je uveljavila že v preteklih letih. Mladina rada obiskuje pouk in dosega lepe uspehe. Kaj takega Pa ni moči trditi za šolo v Stročji vasi, kjer je število slušateljev izredno pičlo; še vedno ugotavljajo, da se mladina z izrazito vinogradniškega predela premalo zanima za to zvrst vzgojnega dela. In to po večini zaradi zaostalosti svojih staršev. Ljutomerski slušatelji se tudi zanimajo za prosvetno udejstvovanje; žal pa je delo na tem področju prepuščeno zgolj predavateljem, ki vsega sami ne zmorejo. Ali ne bi društvo lahko v tej šoli poiskalo svojega naraščaja? S. K. Za proslavo »Ljudske pravice" se zanimajo tudi že izven Slovenije Prebivalstvo Medjimurja je vključeno že od vsega začetka v veliko proslavo, ki bo ob dvajsetletnici »Ljudske pravice« v Lendavi, zato o tem ni treba na veliko pisati Tudi naša prestolnica Beograd, ki spremlja vsa dogajanja širom države, je že dokaj obveščena o tem, kaj pripravljam v Sloveniji za dvajsetletnico »Ljudske pravice«. Prijetno presenečenje je za nas, da tudi že v Bosni in Hercegovini marsikdo ve za priprave za to proslavo. Zanimanje za to proslavo je v Bosni toliko večje zaradi tega, ker je po vzoru »Ljudske pravice« v Banja luki 1935 izhajala »Narodna pravda« — Ljudska pravica srbskih kmetov, po osvoboditvi pa so se ti stiki razširiti še na kulturno in prosvetno področje. Glavna propagatorja političnega, kulturnega in prosvetnega sodelovanja med Slovenijo in BIH sta dva sodelavca založbe »Narodne prosvjete« (Ljudske prosvete) in sicer ing. Bogdan Jerkovič, bivši študent ljubljanske univerze (v zimskem semestru 1934-35), najbljižnji prijatelj in sodelavec pokojnega ing Janeza Marentiča, člana CK KPS in drugih izdajateljev in sodelavcev »Ljudske pravice«, ter Hamid Dizdar, ki je po osvoboditvi navezal zelo ozke stike z vsemi slovenskimi založbami, predvsem z »Mladinsko založbo«. Plod njegovih obiskov v Sloveniji so številni prevodi iz slovenske književnosti, ki jih je v glavnem vse oskrbel Hamid Dizdar, a založili sta jih založbi »Seljačka knjiga« (kmečka knjiga), (ki se je pred kratkim preimenovala v Narodno prosvjeto) in državna založba Svjetlost, obe v Sarajevu. Hamid Dizdar, direktor Mestnega arhiva v Sarajevu, sicer pa pesnik in pripovednik, je pokazal po osvoboditvi v Bosni in Hercegovini od vseh javnih delavcev največje zanimanje za Slovence in slovensko književnost. Že 1947 je objavil pri »Svjetlosti« prvi prevod Kajuhovih pesmi pod naslovom »Pesmi padlega partizana«. Zatem je prevedel vrsto pripovedk, pesmi in esejev raznih avtorjev, kakor Karla Grabeljška-Gabra. Iga Grudna, Josipa Vidmarja. Lansko leto je »Svjetlost« izdala v njegovem prevodu »Zgodbe o živalih« Milana Šege, pri isti založbi pa bodo v kratkem izšle tudi »Slovenske narodne pripovedke«, v redakciji prof. Alojza Bolharja. Za »Narodno prosvjeto« pa bo pre- vedel »Jaro gospodo«, za »Svjetlost« pa »Sivega« od Angela Cerkvenika. Doslej je založba »Seljačka knjiga« svojim naročnikom posredovala več Cankarjevih del in dela našega ameriškega rojaka, tragično umrlega Louisa Adamiča; v teku letošnjega leta »Ljudske pravice«, kakor so ga začeli nekateri imenovati, pa ima založba v programu celo vrsto slovenskih del, med njimi: izpod peresa Miška Kranjca, prvega urednika »Ljudske pravice« »Faro sv. Ivana«, izbor Vorančevih novel, izbor Zupančičevih pesmi, Seliškarje-ve »Tovariše« ali »Sinjega galeba«, Bevkove »Pastirce«, od najstarejših in starejših pa iz bor lirike Valentina Vodnika, Prešernov »Sonetni venec«, Kersnikovo »Jaro gospodo«, Tavčarjevo »Med gorami« ali »Cvetje v jeseni« in izbor Aškerčevih pesmi. »Svjetlost« si je zadala nalogo, da bo v letošnjem oziroma prihodnjem letu tiskala »Novele« Miška Kranjca, »Poglede na književnost« Borisa Ziherla, »Izbrane pesmi« Otona Župančiča, Bevkove »Črne brate« in »Sivega« Angela Cerkvenika. Glede Seliškarjevih del pa se bodo zmenili tako. da bo ena založba izdala »Tovariše«, druga pa »Sinjega galeba«. Ce so doslej prihajali v glav- nem tovariši iz Sarajeva na obisk v Slovenijo, se je v zadnjih treh mesecih pokazala pobuda tudi s slovenske strani, saj je bil v decembru v Sarajevu na obisku književnik dr. Vladimir Bartol, za njim v januarju v zvezi z dvajsetletnico »Ljudske pravice« Ivan Kreft, v februarju pa Milan Brezovar, sodelavec Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, ki je na željo Muzeja ljudske revolucije v Sarajevu pomagal organizirati razstavo o Trstu in Slovenskem Primorju 1941 — 1945 Osebni stiki na proslavi ob J dvajsetletnici »Ljudske pravice« bodo te vezi še utrdili Ivan Kreft ODŽAGANA VEJA MU JE ZDROBILA PRSNI KOS Minulo sredo proti večeru je 35-letni Alojz Avguštin, pismonoša v Gornji Radgoni, čistil drevesa divjih kostanjev na obmurskem drevoredu z namenom, da bi si pripravil nekaj potrebne kurjave. Odžagana veja ga je med padcem tako močno stisnila ob deblo, da mu je zdrobilo prsni koš in je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenega Avguština so takoj prepeljali v bolnišnico. 56 hektolitrov vina na hektar so pridelali v vinogradu na žično vzgojo v Lendavskih goricah, v navadnem pa le 30 Kmetijsko gospodarstvo v Lendavi, ki je bilo ustanovljeno pred leti, je v preteklem letu prigospodarilo 2 milijona več, kot je imelo izdatkov za obdelavo in vzdrževanje. Uspeh posestva je v povečanju pridelkov in zmanjšanju stroškov. Precej dohodkov jim je dal vinograd, v katerem so izredno dobro obrodili novi nasadi buvirjeve ranine, ki jo nekateri vinogradniki imenujejo tudi radgonska ranina. Buvirjevo ranino gojijo na žičnem sistemu v razdalji trt v vrstah po 1,20 m, vrsto od vrste pa 1,50 m. Tak vinograd bo možno obdelovati s stroji — kopati in škropiti z motornimi škropilnicami — kar bo pocenilo proizvodnjo. Druga prednost takega vinograda je v povečanem pridelku. Lanska letina je dala na 1 ha 56 hl vina, v tem ko so v navadnem vinogradu pod enakimi vremenskimi okoliščinami pridelali le 30 hektolitrov vina na 1 ha. Po prvih uspehih, ki so nad vse zadovoljivi, bodo ves star vinograd obnovili in uvedli žično vzgojo. Letos bodo obnovili pol hektara, kar imajo že zrigolano. Imajo tudi lastno trsnico in matičnjak. katerih zmogljivost je mnogo večja, kot so potrebe gospodarstva. Zmogljivost bodo morali pa še povečati, ker je predvideno, da bo ta trsnica dajala sadike za obnovo vseh vinogradov v Prekmurju. Večina prekmurskih vinogradov je namreč precej izčrpanih. Še večja slabost pa je v mešanici najrazličnejših sort, ki niso prikladne za zemljo in podnebje. Buvirjeva ranina pa je zelo primerna. Za tak način obnove vinogradov, kot ga je uvedlo Kmetijsko gospodarstvo v Lendavi, se zanimajo že mnogi vinogradniki. Lansko jesen, ko je zorelo grozdje, so prihajali mnogi vinogradniki jz oddaljenih krajev, celo z Goričkega, občudovat lepo j grozdje in močno obložene trte. Lepe dohodke je dalo tudi pridobivanje vrbe za industrijske potrebe. Vrbo pridelujejo na zamočvirjeni zemlji od Ledavi, kjer so druge kmetijske rastline slabo uspevale. Na boljših poljih pa pridelujejo vse kmetijske rastline. Lani je dala najboljši pridelek koruza, ki so je pridelali 30 stotov na ha. Večino poljedelskih del so že mehanizirali. Poleg traktorjev in drugih strojev so kupili tudi žetalico. Stroji so jim omogočili, da so lani opravljali vsa poljska dela s polovico delovne sile kot pred leti ter tako mnogo prištedili pri obdelovalnih stroških. Tudi lanski dobiček bodo uporabili za nadaljno mehanizacijo in izboljšanje gospodarstva. Težave pa imajo z živinorejo. Krmil pridelujejo za 100 glav živine, nimajo po potrebnih hlevov, v katere bi spravili toliko živine. Zato so živinsko krmo celo prodajati. To pa z vidika gospodarjenja ni bilo pravilno, kajti živina jim je potrebna za pridobivanje hlevskega gnoja. Zaprosili so za dologor. posojilo in upajo, da bodo letos zgradili goveji hlev, gnojišče in gnojnično jamo. Kako živijo in delajo v Lipovcih Pot, ki vodi od železniške postaje v Beltincih, prečka kmalu glavno cesto, nato pa zanese potnika naravnost v Lipovce, v srednje veliko prekmursko vas. Prijazni ljudje kaj radi povedo to in ono o življenju vasi. Elektrifikacijo so izvedli že leta 1949, tako da danes sveti elektrika že veliki večini vaščanov. Kmalu za tem so začeti misliti na gradnjo gasilskega doma, kar je že davna želja Lipovčanov. Svojčas jim tedanja občina pri tem nikakor ni hotela pomagati, šele ljudska oblast se je zavzela za težnje in potrebe Lipovčanov. Tako so lansko leto to svojo zamisel izvedti. Občinski ljudski odbor je prispeval precejšnji znesek blizu 200 tisočakov, in nekaj več je dala tudi kmetijska zadruga. Dela pri gradnji so opravili člani SZDL in gasilci prostovoljno. Lani, na Dan republike, pa so izročiti novi ga- silski dom svojemu namenu. Gasilci in vaščani so nanj ponosni, v njem pa je dobila svoje prostore tudi domača kmetijska zadruga za trgovino in skladišče. Urediti pa nameravajo še orodjarno, manjšo dvo- rano in še nekaj prostorov. Tudi drugače so Lipovčani kar delavni. Pri volitvah so bili vedno med prvimi v beltinski občini. Tudi zbori volivcev so v Lipovcih običajno dobro obiskani. Med mladino so najbolj delavna dekleta, letos so z uspehom končala tečaj za vzgojo ženske kmečke mladine. Lipovčani imajo precej načrtov tudi za bodoče delo, vendar o tem kaj več kdaj drugič. -cc- Novo sredstvo proti revmatizmu Iz Švice proročajo, da so se poizkusi z najnovejšim sredstvom proti revmatizmu, tako imenovanim »Stodinalom«. sijajno obnesli. Pravijo, da otekline in bolečine hitro izginejo in da ga bolniki lahko prenašajo. PISMA VŰJECA BALŽA VUJDRIMLAKE Mašin treba mazati, sen van reka f svojen zadjen pismi. Toto istino so spóznali zaj tüdi v lotmerški zadrüge ge so morti celo preveč mazali, ven se jin je pre nekši miljun tak nekan spela, ka ga nemrejo najti pa so za en cajt celi mašin fstavili, ka ga natenko preglednejo. Dosta meje mažejo pr sobošken Dozi, kerega fsi gvišno poznate. Dokič živiš, moreš jemi fse v redi plačüvati, či pa enok srečno vmerješ, čakaš na peneze par mescof, ven maš za to zadosta cajta Pofsodik ti pač pravijo: Čakaj! — Tak čakajo na priliko na potüvajoči kino tan f Kržofcih. Nekši prosneti delafci tan no pr Vidmi se pre jezijo, ka hodijo lidje rajši hempastih filmof glejat kak pametnih iger. met sobon pa si pre gučijo, ka jin takšo kolturno spaje nič ne škodi. Ot Male Nedle se pre f kino celo fajn vozijo, čiglih majo v Drakofcih fčista pret noson posebno kinodvorano, dobro prelüftano (ven so ji sosedi f svoji sili potrli par oken), z dumajoj pijačoj no jedačoj z lückih kür pa tüdi s toplin počivališčon za trüdne popotnike. Na postrežbo tan ne trebaš dugo čakati, fsikak pa meje, kak tisti tan v Bučkofcih na drva, kere so jin skürili postrežlivi sosedi zavolo toga, ka se jin poleti neje račilo, ka bi si jih prpelali tijantan z Lotmerka, ge majo najlepše nasade ceplenega jašja. Tüdi bučkofski televaci čakajo, ka bi gratalo bole toplo, no zaj rajši pr topli peči mehko perje češejo. Puce, kere se hodijo kühat vičit, pa čakajo, ka bi jin nešče f cekri malo mele, krampira no drügih dobrot prcüsra, pot pazduhoj pa par prakolof — te do si pre že same nekaj skühale. V Bučkofcih, pr Tomaši no pr Vidmi so se fčaka-li celo svaje na vesi, kero so jin pokazali pridni Nedlčani, zaj pa še čakajo, ka bi jih obiskala sirota Alenčica. Naznalka se je že etan na jesen pa je morti ge Zmrznola, čiglih je pre še decembra nastopila v nekših dobro formiranih cajtingah. Dosta sčakavaja je tüdi bilo, dere so se Bučkofčani spravlali na nekšo hüdo no žmetno pot pa so opravili za jo premalo námeta. Starši met jimi so se fčista v redi hodili no pametno gučali, drügin pa se je jako zaviralo, čiglih so si gute s prcetinskin nasadon fajn namazali. Dobro namazane gute majo zaj f pefsken zbori, ven ga je vzeja nekši stari as v roke, samo nekših dobrih ftičic s pürge nega na spreglet. Morti lovijo duma zimske mühice ali pa pasejo po celeci svojo mulo, kero de jin nedlski pes enok pošteno vje ja, či je nedo skorok fpregle v bučkofska kola. Tijantan v Vučji vesi pa je precik maje sčakavaja. Puce so si napravile naürok kühjo no so se že dosta dobrih reči nafčile. Za ležešo mešaje no lepšo mesitvo skrbijo korajžno mladi tamburaši, kere so prišli celo tijantan z Lüblane poslüšat Kolendre so si pre tudi dobro zrihtali, fse godovjáke no godovjače majo notri, najbole pa so zaigrali Micikan, debelin no slokin. Tan f svetih Vržejih je tüdi lüštno, ven majo v letošjen fašenki takša gostüvaja, od kerih se liden pret enin leten najč ne sajalo. No pa je le dobro, ka pride s cajton fse f pravi ret kak na priliko tüdi vrženska pekarija. Samo gasilci so skopati negi nekšega starega Maksina, kak či nebi bilo nigi kakšega pesa bole čiste plohe.. V Lotmerki so še bole vmaji pr iskaji. Dva meseca so najnč ene pametne igre fküper spravili, čiglih majo nekših režiserof zadosta. Morti pa se mo fčakali, ka do na sprotoletje kak trütrice »planili na plan«. Tak so nan v zadjen cajti zrasle po telikatesnih štacünih tüdi kisle limone. samo ka jih platiš negi za 70 din dražiše, negi pa fale. Telikatese — sir, salame no tak dale dobiš lehko tüdi v Ivajnkofcih. Najbrže so zmiron dobre no friške ven jih prešacavle najprle dumaji pes. morti pa tüdi tiste tri mačke, kere majo f kühji svoj kvantir. Najbogša telikatesa je tan pre stara žemla s pesjoj dlakoj, kero ti prinese oštarjaš rekši: Izvoli. mladi gospon! — Pa izvolite tüdi vü Vüjec Balaš Iz usmiljenja sem ga vzel... »Pja... iz usmiljenja sem ga vzel, iz krščanskega usmiljenja siroče slaboumno. Njegova mati me je prosila: ,Oče za božjo voljo vzemite našega Janezka za pastirja. Devet nas je pri hiši, nimamo kruha za vse.. . Veste, tovariš inšpektor, človeku, ki ima srce, se zasmili taka revščina in sem ga vzel. Dajal sem mu obleko, ležišče, kruh in še mesečno po stotaka na roko. Sicer pa kar povprašajte po vasi. Lenuh, živino pretepa, za divjačino lazi, skratka ničvrednež. Potem pa tiste predvoja- ške vaje. Ko je bilo največ dela pri hiši je »potegnil« od doma, še kruha si ni zaslužil. Kaj bi z njim, odpovedal sem mu. In je šel! Kaj torej hočete s tem zasliševanjem? Bilo je pravično in pošteno. Gospodar lahko hlapcu odpove in hlapec naj poveže culo in gre. Taka je od nekdaj navada pri naši hiši. Kaj je še tu nejasnega«? To je povedal pred okrajnim inšpektorjem za delo gruntar Bohnec o bivšem hlapčku Janezu. .. Pol ure kasneje. Pred inšpektorjem stoji droban osemnajstletnik, nekoliko upognjen, kuštravih las in nekam plašnega pogleda. Molči in v zadregi stiska klobuk v žuljavih rokah. Inšpektor ga hrabri: »Nič bojaz- ni, Janez, povej po resnici, kako je bilo.« Navsezadnje se fantu razveže jezik. »Trinajst ur dnevno sem mu garal, spal v hlevu na slami, pozimi obut in oblečen, da me ni zeblo, čistil živino, dopoldne pasel, popoldne oral, vlačil, kidal... Zato mi je gospodar kupil obleko in odrinil mesečno stotaka. Če pravi, da sem bil zanič in boumen, potem laže. Če sem šibak, sem šibak zato, ker že od otroških let služim in spim hlevih. Ko sem moral na predvojaške vaje, je rohnel, potem me je odslovil. Socialno me ni zavaroval«. Tako nekako je izjavil hlapček Janezek inšpektorju, z okorno roko podpisan izjavo in šel... Inšpektor Vili sedi za mizo in premišljuje. Pred očmi mu plešeta dve izjavi. Iz prve se mu vsiljuje oblastni nastop gruntar ja Bohneca, pohlep in zagovor preživelega družbenega reda, vse to pa farizejsko ovito v krščansko usmiljenje. Iz druge veje plaha izpoved hlapčka Janeza, grobo izkoriščanje človeka iz prvih otroških spominov, kričeča obtožba tistega družbenega reda, ki ga njegov gospodar zagovarja. Vsak je prepričan, da ima prav. Gruntar Bohnec, ki vidi v svojem hlapčku samo orodje povečanje svojega bogastva, in hlapec Janez, ki po vseh človeških zakonih terja pravico... Sicer pa to ni edinstven primer. Vili večkrat piše take in podobne izjave. To je žilav boj med starim in novim, boj za socialistično družbo, ki bo enkrat za vselej odpravila izkoriščanje. Eno je gotovo. V tem boju gruntar Bohnec ne bo zmagal. Take in podobne misli so obdajale inšpektorja Vilija, ko je z energično kretnjo zapisal na izjave. V nadaljnji, postopek! -ze