226. številka. Trst, v sredo 2. oktobra 1901 Tečaj XXVI .Edinost ., Iz * * •■krat aa 4». r«un iđdel] \m pr rniko*. ob 4. uri rtećei. Saro^alH : ta celo leto........ Si kron za po! leta ......... 12 7-H ^etrt let*........ 6 „ cm >• meneč ........ 2 kroni "tročruno e piaće vati naprej. Na oa-k>) 3r-»t pr.1nia.ir mr -fnin« oprav« ne sira. _ o »akarnah ▼ Trstu »e prodajajo po- aa rue Številke po A atotink u»č.»; i /ć;ne, ki ječe pod neznosnimi bremeni >»olnišk;h troškov, in to večinoma za osebe, ki čez 10, 20, 30 in še več let žive zunaj doma, radovale so se, da l>odo s tem letom za in ogle rešiti se krivičnih stroškov, ki našim posestnikom nalagajo neznosnih doklad. Upale so, da bodo zamogle znižati doklade ter pri vsem tem da ImmIo zamogle porabljati vsako leto več stotakov za domače nujne potrebe. Zalibog, zastonj je bilo vse upanje. V7 letu 1901 ni novi domovinski zakon zmanjšal naši oljčini niti vinarja ne. Tisočaki bodo tudi v tem letu romali večinoma v tržaško lw»lnišnieo. tako, kakor v prejšnjih letih, ali pa v še večem številu. Tržaški magistrat ni v sprejel nobenega naši nee v v tržaško občinsko zvezo kljuhu Y~em prošnjam posamičnikov iu uradnim od županstva. Tržaški magistrat pozna določbe novega dom. zakona le v toliko, da si je dal natisniti odgovore, s katerimi jedno-stavno zavrača vse prošnje z izgovorom, da prosilec ni zadostil 2. d. z., t. j., da ni doprinesel dokazil o 10 letnem bivanju in kar je s tem v zvezi. Občinski tajnik sem. V rokah imam vse določl>e o domovinski pravici. Naročil sem knjižico »Novi dom. z.« od R. Starovasnika, v Ljubljani li*0O. ter se ravnal po njenih jM.uk h. Preštudiral sem spis dež. uradnika E. Klavžarja v Gorici o tem vprašanju; naročil si t'skovin, uporabljal jih po navodilih, a vse zastonj. Tržaškemu magistratu ni do-v« Jj, ampak on jednostavno zavrača prošnje — tudi uradne. Ko dobil p red-se »Edinost« s člankom »domovinska pravica«, sem ga hlastno vzel v roko, misle: ha, zdaj pa je vendar kdo iztuiital način, kako pridemo v okom gospodi na trž. magistratu ! Zelja se mi ni -p tlniia. Cianek je sicer lep, a za-me ni j>o-vedal nič novega in tudi nasvetovani koraki ne izdajajo nič. ( iankar je nasvetoval, naj se uradni spisi, zadevajoči vprašanje o domovinatvu, vračajo ter naj se ne priznava pristojnost osebam, ki bivajo že čez 10 let v Trstu itd. Naznanjati moram slovenskim županstvom, da sem na to misel bil prišel že sam pred nekaj meseci. A kaj sem dosegel? Čujte I Tržaška bolnišnica je vsprejela v oekrl»ovanje oeebo, polnoletno, ki je bivala tam nepretr- , goma že, nele 10, ampak tudi čez 40 let itd. Potom c. kr. okr. glavarstva se je zahtevalo spričevalo pristojnosti in uboštva. Županstvo naše je vrnilo spis s pristavkom, da bolnik bi moral biti sprejet v trž. obč. zvezo, ako je bil vložil prošnjo za vsprejem. Vprašalo je |hj zadnjem, a mesto tega je dobilo v odgovor potom ces. kr. okr. glavarstva, da na; nemudoma predloži zalite-v anos pričevalo in naj ne nadleguje več zjednakimi neumest-n i m i p r i s t a v k i. Na, to imaš ! sem si mislil. — Prigovori dj c. kr. namestništvo leže v Trstu, nerešeni. Človek, pomegaj si, če mo- reš ! Občine, plačujte in molčite, kajti ne smemo biti tako najivni, da bi mislili, da je novi dom. zakon s toliko težavo skovan za to, da se bo izvrševal, ampak dokrb smo ga menda v jedini ta namen, da uganjajo ž njim slepe miši. Sicer pa je novi dom. zakon — sirota. Par ima. kakor da bi bil državni zbor ž njim menil samo zamašiti usta tolikim zahtevam po spremembi krivičnega starega zakona. Ko je bil drž. zbor vsprejel zakon o osebni dohodarini, izdalo je ministrstvo dolge ukaze, kako se ima zakon izvrševati z vso natančnostjo. Zastonj smo pa pričakovali ukazov o izvrševanju novega dom. zakona. In vendar brez minist. ukaza naj pojde tam, kjer nočejo, da bi šlo, kakern. p r. v f a m o z n e m Trstu! Vee drugače postopajo tam, kjer je kaj dobre volje. Mestni magistrat v Ljubljani n. pr. ne zavrača prošenj, marveč jih rešuje tako, da je bilo doslej sprejetih že čez tisoč. Tudi v Gradcu ravnajo drugače, pravičneje nego v Trstu. Ako prosilec ni donesel vseh dokazil, poišče si jih mestno »vetovalstvo samo uradoma, brez stroškov za prosilca. — Fradoma se pogaja desetletno bivanje v občini; uradoma se poizveduje, ali ni bil prosilec v zadnjem desetletju oskrbovan v kakem javnem dobrodelnem zavodu kakor revež itd. Tako delajo tam, kjer imajo dobro voljo; ne tako v Trstu. Kako priti v okom tržaškega magistrata h udomušnosti ? Moje menenje je, da zakon potrebuje minist. ukaza, kateri bi natančno uredil vspre-jemanje in postopanje s prošnjami. Občinskim starešinstvom in političnim društvom pri poroča m toplo, da store potrebne korake v to, da bi ministerstvo izdalo potrebni ukaz. Obrniti se treba s prošnjo do državnih poslancev, do državnega zbora in do mini-sterstva za notranje stvari, da se izda ukaz, ki bo določal, da se prošnje za vsprejem v obe. zvezo ne smejo zavračati, ampak da se mora uradoma pogoditi, da-li je prosilec opravičen biti vsprejet v obč. zvezo?! Glavno o tem poslovanju je to, da županstvo ali mestni magistrati morajo sami poizvedeti, da-li je stranka res bivala 10 let. v občini?! V Trstu bi moralo c. kr. redarstveno ravnateljstvo izdajati taka potrdila potom poizvedeb od strank. Druga določba, katero bi moral imeti že zakon sam, ako bi ne bil tako pomanjkljiv, kakor v resnici je, bi bila, da domovin-stvo ni odvisno od časa v s prejetja v obČ. zvezo po starešinstvu, ampak z dnevom, k o j e s tranka res dosegla 10 le to o bivanje. S tako določbo, ki bi bila povsem pravična in v duhu novega zakona, bi bile zabranjene vse hudomušne manipulacije z zavračanjem prošenj. Kadi pomanjkljivosti zakona in radi pomanjkanja posebnega min. ukaza pa imajo zavrnjene prošnje v posledico, da stranka, kateri se prošnja ni uslišala, ni zadobila domovi astva v novi občini, ampak je še vedno pristojna v prejšnjo občino toliko časa, dokler ne bo vsprejetav obč. -zvezo one občine, kjerje bivala zadnjih 10 let. To je očitna krivica, to je škandal! Sveta dolžnost naših državnih poslancev je, da store vse potrebne korake, da dosežejo zakonito izvrševanje dom. pravice, da zabra-nijo javno krivico, javni škandal z življen-skimi interesi naših občin. Se nekaj mi je na srcu. Naši odvetniki imajo lepo priliko, da vzamejo posamične zavrnjene prošnje v svoje roke ter pravič-neiijft zakonu pi ipwjorejo do zmage. Da ne bo trud zastonj, skrbele bodo dotiene občine. Ta stvar ni malenkostna, ampak je tako važna, da malokatera tako, kajti tu gre za stotisočake narodnega imetja na leto, ki se po krivici izgublja v brezdno. Vprašanja naj se razpravlja v naših glasilih pod stalno rubriko, da bodo županstva in posamičniki vedeli, kako se razvija to pereče vprašanje. 3 £ Naše juriste prosimo, da s potrebno vnemo študirajo to vprašanje ter objavljajo vspehe svojih študij. Le s skupnimi močmi, z vstrajnim zanimanjem pridemo v okom krivici, ki se nam godi. Obč. tajnik. Nekaj spominov. (Slika f£ življenja slovenskega profesorja in pisatelja.) (K. Glaser.) (Dalje.) Mislil sem si: »Kaj se zatekaš k narodnim prostakom ? Stopi k narodnim veljakom, voditeljem, ki imajo odločilno besedo«. Obrnil sem se na voditelja štajerskih Slovencev, svojega bivšega šolskega tovariša na mariborski gimnaziji. Razložil sem mu vzrok, zakaj sem šel iz Ptuja, naštel vse tiskane svoje spis«*, priložil zdravniško spričevalo od dr. Strasserja in ga zaprosil, kakor odbornika »Slovenskega društva« — takrat politično društvo za Spodnji Stajer — naj ob prihodnjih državnozborskih volitvah, blagohotno opozori na me, če bi odstopil kateri dosedanjih poslancev. Odgovoril [mi je, da ni upanja za mojo kandidaturo; naj bora zadovoljen z mirno vestjo, da sem delal za narod, in po smrti z dobrim imenom. Tega načela se je neki držal dr. Štefan Kočevar. Seveda jaz s tako romantiko ilirskega rodoljuba Kočevarja nisem bil zadovoljen. Na Kranjskem se je odločen političen voditelj izrazil nasproti Levstiku, da »pes naj crkne«. Izraz »dobro ime po smrti« pomenja isto, samo malo bolj uljudno je izraženo — plemenita misel. Na to mi je »oče celjskih Slovencev« dal svet, naj bi se koraki storili pri državnem poslancu Robiču, da bi se on potegoval pri ministersvu, da me iz Trsta premestijo v Celje. Kakor znano, je bil Robič najpoprej ljudski učitelj in je izprašan za nesamostalne nižje realke, jaz za klasično, slovensko in indsko jezikoslovje, sem torej tudi vsposobljen za vseučiiiščnega profesorja ; tako se še doklej slovenski znanstvenik ni ponižal. Jedno leto pozneje so bil-s volitve, GoBpod Miha Vošnjak, poslanec za celjsko okolico je odstopil iu na njegovo mesto je bil kandidatom postavljen in poslancem izvoljen nemški Reichsritter Berks: slovenskemu pisatelju in profesorju, pa se je reklo : »Dobro ime po smrti«. »Soča« je omenila letos, da Slovenci drže Berksa samo iz usmiljenja. Oe že pri tej vo-litvi nekoliko odločuje humaniteta, ali bi ne bilo bolj pravično in tudi — človeško, da bi Slovenci volili domačina, Slovenca, ki je dve leti služil na celjski gimnaziji in ko je ves čas svojega definitivnega službovanja na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem delal za narodno reč, dokler so mu dopuščale telesne moči, in ki je vsled mnogih službenih let in vsled telesne slabotnosti omagoval v krutem tržaškem obnebji zlasti v jesenskih mesecih, nego da vold Slovenci Nemca, in se s tem zametujejo sami ? ! Robič je bil voljen državnim poslancem v mariborski okolici in je postal tudi deželni odbornik. Dveh tako odličnih mest v narodni organizaciji ne treba izročati jedni osebi, tudi tukaj je bilo mesto zame. Jednemu nalagajo vse, drugega pa odganjajo. Rekel je nekdo v privatnem pogovoru, da v mariborskem okraju zmaga samo g. Robič. Po tem takem bo mariborski okraj zgubljen za Slovence, ko Robiča smrt pobere. Meseca avgusta 1897. 1. se je v Celji otvoril »Narodni dom«; na banketu je novi »slovenski« poslanec in »rodoljub« Berks napijal svojemu predniku Mihi Vošnjaku in jaz sem bil ves mesec avgust v bolnišnici v Gradcu in sem bil isti teden, ko se je otvar-jal »Narodni dom« zarad črevesne dezorga-nizacije dvakrat operiran. Torej prvaki, slovenski in nemško-slovenski »b anketiraj o« slovenskega profesorja— pa »operirajo«. S tem sera praznoval petindvajsetletnioo narodnega delovanja, katero se je začelo 1872. 1., ko sem bil postal definitiven učitelj na ptujski gimnaziji. (Pride še.) Politični preg-led. V TRSTU, dne 2. oktobra 11*01 Osrednja vlada — kje si?! Predsinoč-njem je bil v mestni dvorani tržaški izvršen grd čin. To, kar se je dogodilo predsinoč-njem v naši mestni dvorani, involvira — poleg druzega — krvav napad na človeško kulturo in na pojm o človeškem dostojanstvu. Pojm civilizacije so v naši mestni dvorani pogazili v blato. Človeški civilizaciji in kulturi so odrekli mesto v mestni dvorani v pro-svetljenem glavnem trgovskem emporiju monarhije : slovesno So ju izbacnili skozi vrata ...! Vse mestno prebivalstvo, brez razlike narodnosti, bi se moralo sramovati tega dogodka in klicati na obračun one junake, ki so na vse mesto vrgli tako sramoto. Oblasti ne morejo nič proti temu, ker nedostatek v v omiki in nepoznavanje oblik, v katerih občujejo med seboj civilizirani ljudje : to sti sicer grdi stvari, ali prepovedani nisti po kazenskem zakonu . . . ! Odpravljanje takih defektov je le stvar postopne vzgoje. Torej na to stran bi naše c. k. državne oblasti predvčerajšnji dogodek moral vzdramiti le v toliko, da bi začele misliti o potrebi, da v namestniško palačo pride enkrat takim divjaškim razmeram dorasel — narodno-političen pedagog, da bi zdivjane ljudi s primernimi sredstvi navedel polagoma na dostojno vedenje v javnih zbornicah .. . ! Torej še enkrat: na klop ali v ječo naše državne oblasti ne morejo posaditi nikogar zato, ker njegove občevalne forme niso porabne za omikano družbo, kamo-li za kakovo javno korporacijo! Ali predsinočnjem se je zgodilo še nekaj druzega poleg pogaženja pojmov kulture in civilizacije : izvršilo se je nasilje da raprezentacijski zisteiu, ki je posledica konstitucije, torej institucija, zahtevana od obstoječih i u veljavnih ustavnih zakonov ! To je zločin. Z brahijalno silo so izti-rali iz dvorane zakonito izvoljenega zastopnika, ergo: vrgli so iz dvorane tudi vse one državljane in davkoplačevalce, ki so izročili temu zastopniku mandat, da jih ra^rezentira tamkaj. Kar se je dogodilo predsinočnjim v mestni dvorani tržaški, to torej nikakor ni osebna afera gosp. dr.a Rybs£fa, ampak je eminentno politična afera, ki mora brigati državne oblasti. Tu treba radikalne in hitre remedure, ker zahteva zadoščenja poteptani reprezentacijski zistem, oziroma pogaženo pravo državljanov konstitucijonelne države. — Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da dr. Rybrfr je člen mestnega zastopa, ki je ob enem dež. zbor, torej zakonodajen zastop!!! On ni s-toril druzega, nego da je izvrševal svoj zakonit" pridobljeni mandat, ki mu daje isto pravo, kakor vsakemu drugemu členu zbornice, iz česar sledi, da nikdo nima pravice tirati g-a iz dvorane. In če kdo skuša to, ne zagreša nasilja le na osebi, ampak tudi na javni ustanovi, v z rasi i iz zakonov in sloneči na zakonih. In tudi če bi bil dr. Rv-bar — česar pa ni — zagrešil pravi govorniški eksces, vendar bi radi tega nikdo ne imel pravice, tirati ga iz zbornice....! Tu mamo torej javno nasilje proti osebi in proti javni instituciji, a jedilo in drugo mora čuvati državna avtoriteta. Opravičeno vprašamo torej : kaj mislijo ukrenti gospoda na Dunaju?! Vprašati moramo to tembolj, ker vidimo, da za gospodo v Trstu tudi pomen tega zločina ne sega preko p< mena običajnih ekscesov iz abnormalnih in raz »lanih političnih razmer v Primorju ! Vidimo, da gospoda v Trstu hočejo, da naj tudi nad tem dogodkom trava raste, kakor je že nad tolikimi....! Poročilo v /jutranjem izdanju nemškega glasila tržaške gospode o tem nečuvenem škandalu o'»seza pol kolonee in je apretirano tako, da čitatelj, ki ne živi v Trstu, uiti ne more m;^!iti na demenzije tega dogodka in dobiva u tisi, kakor da je dr. RyWr dobil le malo — zasluženo lekcijo!! Večerno izdanje istega oficijnznega podjetja pa se je sinoči i/molčalo prav temeljito. Pričakovali smo vsaj besedico rahle obsodbe, aii v-ai graje, ali vsaj obžalovanja na tem, kar se je dogodilo. Nič.... cHcijozno glasilo molči ! S tem pa se je k škandalu v zbornic: pridružil še drug škandal....! Vprašamo torej še enkrat gospodo na Dunaju : kaj mislijo ukreniti v obrambo re-prezentafi skega zsstema v Trstu, kaj mislijo ukriniti v obram!>o najemineumeje ustavne in politične pravice tržaških okoličanov in podanikov te države? Ali hočejo tudi gosj>oda na Dunaju molčati in deliti ktivdo z gospodo v Trstu ?! Ali hočejo tudi gospoda na Dunaju se -vojim molkom in nehanjem posredno odobriti to, kar se je predvčerajšnjim dogodilo v mestni dvorani tržašici ?! Hočejo-li na ta način javno manifestirati, da je Tržaško ozemlje država v državi in da so prebivalci slovenske narodnosti na tem ozemlju izven zakona "in izven ustave: da torej n. majo pravice do obrambe in do uživanja dobrot, ki jih da jata ustava in zakon ?! Ce pa tisti glasoviti »viši interesi« — to je: zveza z Italijo — zahtevajo tudi tako manifestacijo, |>otein pa moramo že zahtevati od gospode na Dunaju, naj nam enkrat odkrito in lojalno jKivedo to, da bomo vsaj enkrat definitivno vedeli, pri čem smo, in da si bomo mogli napraviti jase:; koncept o svoji bodočnosti, iz česar tudi za gospodo na Dunaju nastane ta ugodna posledica, da bomo nehali nadejati se kakega — v s p e h a o d t a c i h klicev: osrednja vlada — kje si?! Deželnozborske volitve na Češkem. Obe glavni stranki sti že izdali svoja volilna okliea. Sličn.t kakor so na obeh shodih zaupnih mož vsi govorniki, tako opozarjati oba volilna okliea na potrebo skupne obrambe pred nemško nevarnostjo. Volilni oklic sta-ročeške stranke — podpisan na prvem mestu od barona Riegra — pravi, da bojni krik v nemškem taboru svari pred cepljenjem naroda na stranke in ojnj^ninja na potrebo, da vsi v z! j^i oklenejo svoje vrste v zagotovlje-nje, da narod postane trajen in mogočen političen t':ikt< r. Volilni proglas mladočeške stranke pa vsklika, da volitve naj dokažejo, kako da narod ne dopušča, da bi se dežele češke krone kakor si bodi prikovale k Nemčiji : bodi politično, bodi gos|K>darsko. Vse politične uv»či naroda naj se koncentrirajo v tem boju. Nemške čete na Dunaju. O bivanju nemških čet na Dunaju piše poljski »Czasc sledeče: Dr. Lueger spada med one, ki se lahko prav dobro spominjajo 1. 1866. Radi tega je težko imel preveliko veselje na tem, da mu je bilo nemške bojevnike pozdraviti v itnenu mesta. Pokorivši se sklepu mestnega sveta pa je vsejedno šel na kolodvor ter v soglasju s takoimenovauimi organi javnega menenja slavil prihod nemških čet, kakor dokaz prisrčnega razmerja, ki vlada med Dunajem in Berolinom. Nam pa se vsejedno dozdeva, da razkazovanje nemških čet po dunajskih ulicah, ravno z ozirom na oni zgodovinski dogodek, ni ravno kaj dobro sredstvo za utrditev nemško-avstrijske zveze. Vsakak->r pa je bila Nemčija v zgodovini zadnji nas sovražnik, (Iq prvi!! Op. ured. »Edinosti«), s katerim je naša vojska vojevala veliko, resno vojno. Zastave te voj ne nas spominjajo na zadnjo veliko kalamiteto habsburške monarhije. V sedanjih političnih razmerah bilo bi mnogo bolje, da se ne ruške kitajske čete niso pokazale na Dunaju! Vojna V južni Afriki. Iz vseh novih poročil se da sklepati, da se Angležem v južni Afriki ne more ravno goditi preveč dobro. Tolažijo se sedaj s tem, da so Buri imeli o napadih na angležke trdnjave mnogo izgub in da so dva dni (!) pokopavali mrliče. (Da pa niso morda bili to angleški mrliči !) Sploh so vse vesti, ki prihajajo od angležke strani, tako čudne, da se jim kar na prvi pogled vidi neresničnost. V neki brzojavki pravijo, da so Buri dva dni pokopavali mrliče, v drugi brzojavki pa zopet trdijo, da oni angležki general, katerega so Buri potolkli, preganja Bure. Kako naj si človek predstavlja tako preganjanje, ako Buri dva dni pokopavajo mrliče?! Sploh je pa znano, da na bojnem polju navadno zmagovalec po-kopuje mrliče, ker premaganec nima v to časa, ker mora — bežati. Zmagovalec pa pokopuje svoje in svojega nasprotnika padle vojake. Ako so torej Buri tisti, ki pokopujejo mrliče, je to znamenje, da so Angleži poka-zali pete. Na Agležkem »o jako v skrbeh, kako I da se izteče vojna ?! Listi menijo, da se je vojna preveč zavlekla, kar je silno ugodno za Bure ter da bo treba : ali ponuditi istim mnogo ugodnejše mirovne pogoje, ali pa bo morala Anglija napeti vse svoje moči, da v kratkem uduši Bure. (Ako bi ne bila že do sedaj napela vseh svojih moči ! Op. Ured.) Buri so napadli deželo Culo v in pobrali mnogo živine. Istotako so napadli neki angležki transport, odvzeli živino in zažgali vozove in vse, kar je bilo na njih. »Sanct James Gazette« poroča, da se na Angležkem pripravljajo mnogoštevilne čete, ki se odpošljejo k vojski v južni Afriki. Tudi mnogo indijskih čet se odpošlje v južao Afriko. — Ne toliko iz vesti z bojišča, kolikor iz vedenja angležke vlade in Angležev sploh je sklepati, da se mora angležki vojski v južni Afriki jako huda goditi. Tržaške vesti. Telegram. Slovensko ženstvo v Trstu in okolici kliče dičnemu poslancu gosp. dru. Rvbaru o priliki njegovega neustrašenega nastopa v seji mestnega sveta dne 30. septembra : slava! lAIea iacta est«. Tu podajamo včeraj obljubljeni izvod »Avanti-jevega« članka, ki govori o dogodkih v predsinočni burni seji mestnega sveta : »Kocka je padla in prekoračena je reka Kubikon; lesnica je zabrušena v obraz izdajalcem dežele, materi so, ne po naši krivdi, Židje! To je morala sinočnjih dogodkov. Laški Tržačani eo imeli pravico zahtevati od svojih arijskih (nežidovskih) poslancev, so-sebno od onih, ki zastopajo četrti razred in ki si prisvajajo lastnost, da so najdirektnejši in naresničnejši tolmači ljudstva, od teh svojih poslancev so smeli pričakovati pošten nastop proti prostaškemu postopaiju gospodujoče židovske camorre. Mi bi bili iskreno pozdravili najmanjšo in najpriproslejšo besedo iz ust te gospode. Ali ne, tudi v tem slučaju moral je glas ljudstva priti iz ust zastopnikov slovenskega dela prebivalstva in se je moral glasiti kakor dvakratna obsodba Italijanov, ki se toliko ponašajo s svojo kulturo in poštenostjo.« »Koliko bi bila pridobila ideja italijan-stva. ako bi bil vrgel kocko jeden Banelli ali kak drugi tržaški svetovalec—c »Ali nasprotno! Prizor, ki se je sinoči vršil v mestnem svetu, je najbolj neolikano, najbolj barbarično, najbolj nezaslišano od onega, kar si more predstavljati človeški razum. Tisti prizor ne samo da spominja, temveč celo prekaša sramote dunajske in rimske zbornice...« »Ali držimo se stvari. Svet. Rvbstr je stavil vprašanje, ki je bilo sestavljeno iz naj-; svetejših resnic in je je stavil na način, ki ni ' bil za nikogar žaljiv, ne za skupnost in ne za osebe.« »Govorč v imenu svojih slovenskih kolegov in v imenu slovenskega prebivalstva, ki | stoji za njimi, tolmačil je čutstva poštenega glasnika svojih volilcev, služč se na pošten način pravice, ki se je vedno smatrala sveto od vseh^onih — v prvi vrsti od Zidov — ki priznavajo ustavno življenje. Svet- dr Rvb£r je govoril v italijanskem jeziku, govoril kakor izobražena, poštena in olikana oseba gospodi, ki si tudi prisvajajo izobražbo, poštenost iu oliko. Svet. dr. Rvbđr je govoril o dejstvih, o dejstvih, o dejstvih, o resnici, o resnici in resnici, tisoč milj oddaljen od namena, da bi hotel koga žaliti. Proti temu možu torej, ki sedi zakonito na svojem mestu in ki na zakonit način brani svoje ideje, izbruhnila je nevihta psovk in nasilstev na uprav divjaški način. Nasilstvo, inzulti in barbarično pro^taštvo so že a priori organizirani po gnjili camorri, s stajajoči iz izdajalcev, požeruhov, parasitov, renegaiov in analfabetov. Jednemu ljudskemu zastopniku hoče se zabraniti, da bi smel odpreti usta, da pove resnico, da pove gotovi gospodi, zaveznici tukajšnje vlade, da nima poguma nastopati proti gotovim sferam, pač pa si upa demonstrirati proti truplu mrliča«. »Je-li to res, da, ali ne ? Ves zdrav Trst odgovori na to vprašanje slovesnim : Res je! Ali evo tu liberalce večine, kako so zopet dokazali svoj nazadnjaški, barbarski in hotentotski značaj i u hoteli se svojo številno premočjo zatreti glas resnice, [sta resnica — in naj bi bila prišla iz ust kakega Romanca ali divjaka, ostala bi bila resnica — obsegala je med drugim tudi to, da v tržaški mestni dvorani ne veje duh Boga miru in sprave, temveč ukazuje bog Bovražtva, bog Izraelcev. Na to posveča »Avanti« svojo pažnjo postopanju posamičnih laških kampijonov, ki so se posebno odlikovali na tem barbarskem činu. Tu naj omenimo le kar pravi o konšili-jerju prvega okoličanskegi okraja, slavnem Banelliju : »Blaznemu Zanettiju pridružil se je pošteni Carlo Banelli, kateri, potem ko mu ni mogoče opravljati več službe pajacarskega zastavonoše nekega od Zidov uničenega društva, hoče igrati ulogo junaka s pomočjo prepotence ignorantne večine proti inteligenci posamičnika, kar dela radi tega, da ne izgubi dobrih kupčij, katere mu bo še možno skleniti s camorro potom prodaje hiš in stavbenih prostorov«. Potem spodaj : »In medtem, ko se je v dvorani vršilo tako sramotno početje, na katerem se zgraža ne-le sleherni Lah, temveč vsako človeško bitje, ako se le ni pozverinilo, je neki visoki dostojanstvenik (Vladni zastopnik. Op. ured. »Edin.«) mirno spal na svojem sedežu in se slednjič prebudil le v to, da je pozval k miru onega, ki je bil žrtev nasilstva*. Odprto pismo gospodu M. Urbandieu, predsedniku e. kr. deželnega sodišča v Trstu. Dne 30. septembra t. 1. sem podpisani prejel sledeči poziv : »Gosp. Fran Kra-vos, ulica Molin piccolo št. 1, I. nad. Podpisani vabi Vas, da pridete dne 1/10 T. leta ob 9 uri predpoludne na c. k. deželno sodišče, 4 pod, v sodnico odd XI, kder bodete zaslišani za pričo. C. k. kazensko deželno sodišče v Trstu, dne 30/9 T. leta. Za C. k. preiskovalnega sodnika Dr. Cumar.« Poslušen ukazom c. kr. oblasti, sem šel včeraj ob določeni uri pred sodno sobo, označeno v povabilu. Na vratih iste sem opazil tablico z napisom: »II Giudice Istruttore 6 assente per affaii d' Ufficio«. (Slovenski bi se reklo : Preiskovalni sodnik je odsoten radi službenih poslov.) To se gotovo ne strinja s slovenskim povabilom, doposlanim mi, kakor rečeno zgoraj ! Po precejšnjem čakanju je prišel v sodno sobo gosp. dr. Cumar, kateremu sem se predstavil. Gosp. di. Cumar me je nagovoril v laškem jeziku, na kar sem podpisani zahteval, naj me zasliši v slovenskem jeziku. Isti gosp. doktor pa, ki je lastnoročno podpisal meni dost vljeno slovensko povabilo, je izjavil, da ne zna slovenski! Tu me je gospod dr. Cumar ironično vprašal, kak<5 da morem izjaviti, da ne znam laški, ko sem vendar rojen v — Rihem-bergu ? !! Na mojo opazko, da v Rihembergu živa duša ne govori nijedne laške besede, ako se je ni slučajno naučila kje na tujem, mi je pripomnil rečeni gospod : »O da, jaz poznam prav rtobro Rihemberg !« Tu si dovoljujem — in sicer brez vsa-cega ozira na vprašanje, ali znam italijanski ali ne znam — staviti do gospoda dra. Cu-marja povsem opravičeno vprašanje : kako se je sploh mogel povspeti do apostrofe, kakor da jaz moram znati italijanski, ko bi vendar le jaz mogel zahtevati od njega, — kakor c. kr. državnega uradnika, poslujočega v deželi, kjer je slovenski jezik od kompetentnih strani pripoznan kakor deželni jezik — da mora z manoj govoriti slovenski. In da ne zna, to moram obžalovati tem bolj, ko sam pravi, da dobro pozna notorično slovenski Rihemberg. Jaz smatram to za žaljenje slovenskega jezika ; zato tržaški Slovenci smejo zahtevati, da se slične nepristojnosti, ki gotovo ne poveličujejo ugbda c. kr. oblaste v, odpravijo ! Kakor sem doznal pozneje, sem bil pozvan — pomotoma, kajti sodnija išče mladeniča mojega imena in priimka, ki pa stanuje nekje gori pri sv. Jakobu ! Naslov in to po polen naslov dotičnika se nahaja v dotičnih sodnih aktih ! Ker sem za čas svoje odsotnosti moral najeti in plačati drugo osebo in ker sem bil pozvan pomotoma, sem vprašal dotič-; nega sodnika, naj mi nakaže svoto, kakor jo 1 predpisuje zakon. Gosp. dr. Cumar mi je odgovoril, da mi ne gre nikaka odškodnina, ker sem plačan mesečno in da naj se, ako mi ni prav, obrnem do predsedništva sodišča. Prišedši v predsedniško pisarno, sem povprašal po gosp. predsedniku, h o tč istemu potožiti vse tu napisano. Zalibog pa me tu od treh navzočih uradnikov ni nikdo u m e 1 ! V tem je razlog, da sem nastopil to pot, da opozorim više obiasti na razmere, ki niso v soglasju ni s temeljnimi zakoni o pravicah posamičnih jezikov, ni z interesi slovenskega dela prebivalstva. Slednjič bodi mi dovoljena opazka, da ni smeti zahtevati od nikogar, da bo na razpolago za kake »pomote« in menim, da je oni, ki me je pozval (ako že ne urad sam), dolžan odskodovati me za provzročeno mi izgubo časa. Trst, dne 1. oktobra 1901. Fran K r a v o s. Kako Židje spoštujejo naš jezik I V našem mestu obstoji lekarna Seravallo, katera ponuja svoje izdelke vsem mogočim narodom. Na listu, privitem okolo nekih steklenic, iz mej katerih je češki na devetem mestu, hrvatski na enajstem, poljski na petnajstem ruski na šestnajstem in bolgarski na sedemnajstem mestu! Slovenski pa, ki je deželni jezik v Trstu, jezik Serravallovih sodeželanov — je do cela izpuščen ! Kakor v navodilih, tako postopa ta židovska tvrdka tudi o naročanju inseratov ! Ko se je nekdo — a iz lastne inicijative in ne da bi bil poslan od koga — svoječasno obrnil tja in vprašal inserate za tržaške slovenske liste, se mu je odgovorilo, d a je Trst laško mesto, da torej ni treba oglašati tu v tujih jezikih! — Ne priobčujem tega morda zato, ker bi si slovenski listi v Trstu želeli inseratov tega Zida, ampak pribil sem le z namenom, da bodo tržaški Slovenci vedeli ravnati se. M e t l a. »Zavod sv. Nikolaja v Trstu« priredi v nedeljo dne 13. t. in. prvo svojo letošnjo veselico. Ta veselica se je imela, vršiti že v aprilu o priliki oočnega sabora, a se je morala vsled raznih uvTr preložiti na kasueji čas. Pa tudi kasneje se je ta veselica zopet odkladala — na korist drugih društvenih veselic. Konečno pa je odbor nepreklicljivo določil, da se ima veselica vršiti drugo nedeljo v oktobru, ker bi se inače sploh ne mogla več vršiti to leto. S to prireditvijo stopi zavod sv. Nikolaja zopet v dotiko š širšo slovensko javnostjo v Trstu. Ta dotika se ima vršiti v umljivo svrho : nabavo gmotne pomoči. Zavod sv. Nikolaja je sicer zasnovan tako, da ni popolnoma odvisen od dobrovoljnih darov rodoljubnega občinstva, ker ima svoj redni dohodek v udnini onih služkinj, ki v njem iščejo varstva iu p >moči ter v posredovalnim. A ta redni dohodek vendar ne zadostuje vsem potrebam zavoda in to soselmo tedaj, ako hoče zavod v polni meri vršiti svojo misijo. In to ravno hoče ! Zato išče izrednih dohodkov potom prošenj do občin — ki imajo, kakor je jasno, največo dolžnost do zavoda — ter raznih znanih dobrotnikov in potom prirejanja veselic. Ustanove s sličnim namenom, kakor ga ima naš zavod, vedo ceniti vsi omikani narodi. Ravno v novejši čas se snujejo taki zavodi po vseh večih mestih Evrope in pov-sodi je njih upliv na služeče ženstvo nad vse blagodejen. Seveda, bogatejši in mnogošte-vilnejši narodi podpirajo izdatnejše te ustanove, nego moremo to mi razkropljeni iu v vsakem oziru tlačeni Slovenci. Ali nekaj moremo in moramo vendar storiti tudi mi v prospeh tega našega zavoda, ki je ludi glasua priča našega intenzivnega Btremljeuja za kul- :urnim napredkom. Čim več sredstev bo im el zavod na razpolago v svoje spopolnjevaDje, tem širši bo njegov delokrog in tem več koristi bo imel narod od njega. Zato, Slovenci in Slovenke v Trstu, ne zamudimo iti drugo nedeljo v lepe Barkov-Ije, kjer priredi zavod sv. Nikolaja svojo veselico. Za majbno svoto, ki jo kakor vstopnino naklonite zavodu v j>odporo, preskrbite si tudi prijetno nedeljsko zabavo. Vodstvo zavoda je ^»oskrbelo za izbran program, ki Ik> nudil dovolj prijetnega užitka. Na veselici Ik) igrala vojaška godba, pelo bo vrlo ]>evsko društvo »Kolo«, vršile se bodo deklamacije in tudi nalašč za to priliko spisana igra se Ik> predstavljala. Pa še nekaj primernega je odbor sklenil gledč te prireditve. Lvažujč namreč okolnost, da se na naših veselicah večkrat res zlorablja darežljivost našega rodoljubnega občinstva s jK)biraojem darov po različnih zistemih, s prodajanjem razglednic, s »|>ošto«, »ribarenjem« itd. — je odbor zavoda odločil, da se na veselici v liarkovljali ne priredi ni >pošta«, ni »ribarenje« ter se tudi ne l>o pobiralo darov. Prodajale se l>odo samo srečke. Seveda pa se !>odo dobrovoljna preplačila ob vstopu hvaležno sprejemala. Zavrni "v. Nikolaja se bo moral prihodnje leto seliti. Odbor silno želi, da bi mogel zavodu najeti lepih, obširnih prostorov, kjer bi se lahko prirejala predavanja, na katera bi lahko prihajale tudi >ne služkinje, ki niso v zavodu, ter bi tako koristno in prijetno preživljale nedeljske popoludneve, mesto tla bi se jMitikale po še tališčih in v slabih družbah. Tudi kuhinjsita šola za likanje in šivanje itd. bi se lahko potem zasnovala v zavodu. Koliko dobrega bi se tu storilo za naraščaj izvrstnih mater širših slojev, ki tvorijo nas narod?! Vsega tega lepega in dobrega pa zavod ne lx> mogel izvršiti, ako se slovenska javnost in slovensko rodoljubje ne zavzame zanj. Tržaški Slovenci, |wtkažimo torej, da vemo ceniti svoje kulturne ustanove ter se v največjem številu vdeležimo veseliee zavoda sv. Nikolaja v Barkovijah. Pridejo pa naj tudi drugi bratje Slovani, živeči v Trstu, ki se zanimajo za naš kulturni razvitek ! Bog iu narod ! Zaroka. Gospod Hrabroslav O t-mar V o g r i č, bivši pevovodja »Kola« in sedaj učitelj glasbe v M i tro vici, se je zaročil i. gospico M a' r i c o S c h 1 a ff. Čestitamo ! Orobile vesti. Tatvine. Gospića Marija Karin, stanujoča v ulici deli' Olio, ovadila je včeraj na j»oliciji, da sta jej mornarja 21-letni Domenik M. in 20 letni Franc V. ukradla dva zlata napoleona, o priliki, ko sta jo došla — obiskat. (Hvala lepa na takih obiskih, i Uzmoviča so pozueje aretirali in ju odveli v ulico Tigor, kjer pa bržkone ne bosta segala po naj>oleonih. Gosp. Alojzij Magri, nameščen pri tvrdki Popper ju C., je ovadil na inspektorat, da so tej tvrdki neznani uzmoviči odnesli vrečo suhega grozdja, težine 55 kg. Delavec Tomaž P»>čkar, stanujoči v zagati tlel Moro št. 3, dal je aretirati minoii večer znanetra uzmoviča, .'»7-letnega Ernesta Sala, ker mu je ukradel mošnjiček, v katerem so bile .'» krone. Včeraj -> v svobodni Inki aretirali 16-letnega I>emetrija I>., ker je hotel nesti nekaj kave, ne da bi imel voljo plačati carino. Fant bo moral odgovarjati tiuančni oblasti zaradi prestopka gori naznačeuega. Nezgode. 4*» letni Ivan Štor iz Sv. Križa je padel z voza in dobil več nevarnih ran. Pomoč je dobil na zdravniški postaji. ."»s-letna Marija Terčič, stanujoča v ulici "v Francesco, primorana je bila včeraj iskati si zdravniške p »moči, ker jena ulici nesrečno zdrsnila in se prtcej |>oškodovala. 4»>-letni voznik Ivan Sian, stanujoči v ulici Belvedere št. 59, je padel s svojega! voza in se ranil. Na zdravniški postaji je dobil potrebno [H>muč. Najti eno. Tobakarnar K. Bruni je našel včeraj na trgu Sv. Lucije zlat prstan. Pošteni mož je pistan izročil |»oIiciji. Iz bolnišnice ušel. Včeraj je ušel iz ln>lnišnice tir-ti Viktor Duramaui, ki je kaznovan na 4 leta težke ječe. ker je pred časom g. Josipa Malliju poneveril 17.663 kron. — Begunca so aretirali orožniki v Kopru. Znano junaštvo. Sinoči ob 6. uri se je v italijanski kavarni Volti di Chiozza zgodilo nekaj zabavnega. I. vitez U. se je namreč približal nekemu gospodu N. S. ter ga |H>šteuo oklofutal. N. S., seveda, ni ostal dolžan vitezu odgovora in pričela sta se tepsti s pestjo, tla je bila groza, dokler niso drugi gostje kavarne ločili vročekrvna in razgreta pretepalca. Pretep. 19 letna delavka Karmela R., stanujoča v zagati della Pegola št. 1, imela je boj z neko svojo bivšo prijateljico. Ali revica je s krvavo glavo izišla iz tega boja. Dobila je pomoč v zdravniškem društvu »Igea«. Dražb« premičnin. V četrtek, dne 3. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Ponzianino, hišna oprava ; Verdela in 393, prešič, konji in voz; ulica Zonta 2, tiskarniški stroji; ulica Geppa 14, oblačila; ulica Cieeo 4, voz ; ulica S. Apolinare, hišna oprava. Vremenski vratnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17 6, ob 2. uri popoludne 24.U C°. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 769.5. — Danes plima ob 11.1 predp. in ob —.--jv»p.; oseka ob 5.13 predpoludne in ob 6.9 popol urine. pod točko 13, a to le na račun onih davčnih občin, katere zastopajo omenjeni svetovalci. Iz tega se vidi, da gorjč vsacemu županu in vsa kej občini, katera ima takšne svetovalce, kakoršne imam ja^. Najprej bi hoteli lokat in žret, potem naj pa odgovarja župan ! Kako tla sem jaz gospodaril z občinskim premoženjem bode razvidno iz poročila odposlanca deželnega odbora g. Bradičida, kateri je vestno pregledal vse tukajšnje uradne knjige račune in pobotnice za časa mojega župano-vanja ia iz katerega bode razvidno, da sem za občinske potrebščine izdal iz lastnega žepa 2280 (dvatiBočdvestoosemdeset) kron več, kot sera prejel. — Štiriinpol leta, dokler sem namreč držal v službi občinskega tajnika Bubniča in delal vse po mislih svojih obža-lovanjavretlnih svetovalcev, bo me isti le hvalisali in se mi prilizovali, ter me pred le- nes bi bržkone stali tu na narodnih podrti -nali, ob izkopanem grobu svoje ekzistence. Naš narod ni slab, brez pouka, brez Šole ne zahtevaj pa od njega nikdo, da bo politično zrel in narodno zaveden. Vse je potrebno, ali vse ostaje kakor hiša brez strehe, ako voditelji ne delajo tudi med narodom za na roti ! — Društvo odvetniških in nota r s k i h u r a d n i k o v v Celju je na svojem občnem zboru vsprejelo resolucijo s katero poživlja vlado, naj za prihodnje zasedanje državnega zbora vsprejme v svoj program od društva izdelani zakon za nedeljski počitek, na pa naj ona sama izdela takov za-kou. — Službo redarja je opravljal neki drž. uradnik v Šoštanju, ko je imel glasoviti nemško-srditi poslan* c Pommer svoj shod. tom dni opetovano soglasno izvolili svo- Oh, kako so si podobni mnogi teh organov jim nadžupanom, a sedaj, ko sera jasli od- c. k. vlade, maknil, tla zabranim večje gorjč, sedaj blujejo iiume ogenj in žveplo. Slednjič jako obžalujem g. poslanca Kora-pareta, da se je dal od takih sumnjivih, Razne vesti. Urad polit, društva »Edinost« in Pareta» se je ;iai on takih sumnjivih, Nevspel atentat. V Petrogradu so te »Narodnesa doma«. Da bi se naši delavci meo' dobroznanih elementov, kateri hlepč le , dni pred ministerstvom notranjih strani ujeli lažje posluževali imenovanega urada, spretne- P° ž»l>«*nskem stolu in ž njim združenej časti, nekega zel6 sumljivega človeka. Pri sebi je nil se je urnik ter je urad sedaj odprt od zapeljati, tla je v seji deželnega zbora sprožil imel velik nož. Po dolgem presliševanju je G._H. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa, emei,je»o interpelacijo, pred priobčenjem ka- mož priznal, da je naineroval ubiti ministra kakor dosedaj, od 8.—10. ure predpoludne. tere l)i 9e Prav la,»ko v tukajšnjem uradu notranjih stvari. Opozarjamo, da je ta urad ustanovljen prepričal na lastne oči, kako stoje stvari, o j ___ za vsakovrstne politične informacije, zlasti za kadrih se brez vsake tehtne podlage raz-vse, kar se tiče domovinske pravice ; pa tudi Povija po časopisih že nad 2 meseca, v vseh ostalih javnih stvareh naj se naši de- NaJ Pritie karkoli, vest moja je čista. V Dekanih, 22. septembra 1901. Ivan M a h n < č nadžupan. X Spomenik Danteju v P u l j u so odtcrili v nedeljo s posebno svečanostjo. lavci obračajo do imenovanega urada, kjer najdejo vedno svčta in, če le mogoče, pomoči. Naš urad je pravi narodni sekretarijat, kakor so ga Italijani ustanovili — za nami, po našem vzgledu. Urad se nahaja v »Delavskem podpornem društvu«, v ulici Molino piecolo 1, I. nadstropje. Nadaljne deleže »Narodnega doma« v Trstu so vzeli p. n. gospodje : 81. Fran Žagar, trgovec, 82. — 86. I. I., trgovec, •s7.—91. Gregor Zidar, trgovec, vsi v Trstu. Slava slovenskim trgovcem ! Živeli po-snemalci ! Nadaljni darovi za »Narodni dom« v Trstu. D ne 24. septembra izkazanih . K 4376"or so pričele danes. Med doeedaj izvoljenimi so tudi minifterski predsednik Szell, finančni minister Lukaoz iu poslanec Gabrijel Cgron (Cgrno je iz tiste Rimlerjeve afere. On je naspiotnik zveze z Nemčijo in so pristaši te zveze na Dunaji in v Budim-(>ešti naj»eli vse sile. da bi, izkoriščuje znano afero, tega moža politično ubili. Ni se jim |w>«rečilo in I gronova izvolitev kaže tudi na mal |x>raz voditeljev naše vnanje |>oli-tike.^Op. ured.) kuira KAPSTADT 1. (B.) V Cap Hali u se je zopet pojavila kuga. V Maitlandu sta dva ; urojenca obolela na kugi. Razmere v Turčiji. LONDON 2. (B.) »Times« je dobil iz Carigrada nastopno poročilo : Tukajšnji poslaniki so dobili o«l sv« jih konzulov v provincijali poročila, iz katerih izhaja, tla je položaj tako žalosten, da se narnerja konferenca poslanikov za skupno postopanje' vlasti. V kitaj u zopet vre. LONDON 2. >Daily MaiU je dobil včeraj poročilo iz IIoneKonga : Predstojnik postaje Lokon, »0 milj severno od Pjang-tunga, je na konju pri bežal v Chunglot. Več tisoč ustašev so najprej zažgali misijon in so potem napali mesto Hsingning, a so bili odbiti, pustivši na mestu 1."» mrtvih in 4 ujetnike. Na to so ustaši napadli Sakmo. a so bili zopet odbiti. j M. U. Dr. Ant. Zahorsky THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1S42. Čisto vzajemna. priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nered nost i v perij« nli, krvavenje, beli tok, neredua lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih l>olezni. Ordiniije ulica Carintia štv. 8. od 9-11 i n od 2-4. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela iiokritna svota za vse v Avstriji zaključene zavarovanja je vložena pri e. kr. niiiiisterfjalnemu plačilnemu uratlii na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo ® na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. ^ © XXXX=Z=ZXXX=XX^\ X * 4r T J, * T 4- T 4r T J, T vi, * J, T 4 T 4r "T T 4, * vb * vb T vi, vb * vb * vb * Mala oznanila. Pod to rubriko priD^amo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Porhoiio hl/nh ulica delle Acque 12* rol 11 d U t» J d IV u u Zaloga vaakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pe kama in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejem® tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Vitez D. Nepregorljive mrežice. v Trstu, Piazza Negozianti St 1 priporoča slavnemu obČinstu Bvoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč ..Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Važno oznanilo ! Podpisani smatra ai v dolžnost javili, da s« VINA iz VISA. K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE to BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi uJogi. analizovana in -»tavljena pod stalno kontrol« zaveJa za kemično anal zovanje, ovlaičenega od c. kr, avstrijskega mimsterstva. Zato se stavlja na vse soda in boteijke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določijo je izdalo visoko c. kr. notranje min* «U*r«tvo radi pregosteea kvarjacja vina. ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo. Kfdor si tor^j vkupi vino ▼ moji zalogi, j« Joto*, d« se v njem ne nahaja drugih snovij, neg« a ,e vino čisto in naravno, da se eme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvalescentom. ker analizacijakl »»vod vjivlja pod svoje varstvo samo ona vina, U •o čista in imajo vso potrebno vaebino, ki jo mort^l Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lit#r po 32 novć, Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa ... „ 34 „ Vino Opollo .... w 38 „ Belo vino iz Viaa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami oliea Le^ua št. 6 (I>voriftč«^ V najem se odda hiša in krema z velikim hlevom, ležeča v L »kvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več ae poizve pri upravi » E <1 i n osti«. Odlikovan z rivcmi zlatimi in bro-uastimi kolajnami 7m\ Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od *>0 kron naprei. iC S cfrc ;ss£to. Velik izbor vseh pripadkov epadajo-Čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica /a popravljanje strojev vseh vrst. RUDOLF BOTL 0}?lje in drva. M11F12) In^in v uliei del ^orro 5tev-12 "■UHO JvOI|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih iz prvih tu — 111 inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bo^at izbor pripadkov in pnen-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognjn in niklovanja. Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. izdelovalnica in za loga zaznovrstnega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne uaročbe se toplo priporočs svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ...svoji z svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 kadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec ooc xxxx: :xxx: XXV Redka prilika! 300 komadov za samih Mk. 3. Ena krasna dobro idoČa ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in man^ete iz double zlata : 1 fina škatljica za cigare; 1 eleg- bru^uro žepno ogledalo s finim glavnikom ; 1 beležnica v angležkem platnu : 1 eleg. bro^ua igla za dume iz prima double zlata ; :l gumba od simili briljantov : 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame. ali gospode ; 1 najboljša novčarka z usnja : 1 krasna špila za kravato se simili btiljanti : 1 dobrodišeče milo ; 20 angl. preetov za dopisovanja in se komadov ramlli predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjcBiu 2 zavitkov dmiaiu '«*!> »»ž z 2 rtfili l-rezplačno. Kar ne ugaja, denar nazaj FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Sprejme se < i • poštna in brzojavna opra vitel jica vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na Al. Sehreva, f. kr. poštarja v Jesenicah, Gorenj.sk« >. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti ..I sol a Chiozza.*4) Kirurgični instrumenti, ortope«>lnike Zaloga predmetov zi kirurgiena zdravljenja, angležki prelago tudi na deželo na dehelo in drobno. — Cenike razpošilja f r a n ko. Priporoča se [»vi najsolidnejšem delu in r> zmernimi cenami. priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovainico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gOHta. Za obilne obiske se priporoča (van Cink, ulica S. l)aniele St. 2. Pekarne in sladčičarne. HQ1JLJ I Piazzetta S. Giacomo it. 3 (Corso. ■ OHUItJI ima veliko pekarno in sladčičarno-Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetovr raznovrstnih sladčić v kosih in v Akatljieah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem % razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti vsake vrste iz najboljših tovarn ^e vdobivajo po tovarniški ceni v zalogi tvrdke Schivitz &Corop., inženirja Živica v Trstu ulica Ghega 10 nasproti kavarne Fahris. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek T Trstn. via della Pleta št. 85. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kailinja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobištva Rudolf Ezner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje-istrski teran po 32 nvČ., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo-po zelo ugodnih cenah. Pozor stariši! Sna7.no zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hišer št. 3, na trgu S. Giovanni. tik lekarna Leitenburg Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak l^t^t^: Vetturini ima v zalogi v veliki -zberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od naj bo Šega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: ul. Istituto 1~> Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I.. II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i trgovec z jedilnim« blagom v Trstu,. Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako-nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno- Ceniki franko. X u Podplati so zastonj, ako vsakdo dlUl ■ rabi r Dura toru ter žnjim 3 — tedne maže svoje podplate, kateri trajajo 5 krat vec in jih voda ne obrabi. Cena jedni škat'jici z navodilom vred 1 in 2 kroni. .,I)urator" se prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z nsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro iu Dalmacijo: J. Mi— chalup v Trstu, ulica Rossetti st. 12- Nova čevljarnica ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor : podplati, usnje in pripadki so- iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu i ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno • delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za. mnogobrojno podporo se udano priporoča.