83. številka. Ljubljana, v srede 11. aprila 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Kaizl o položaju. (Brzojavno poročilo.) Praga 11. aprila. Poslanec dr. Kaizl je včeraj zvečer na shodu volilcev govoril o notranjem položaju. Pojasnil je, kakšen je bil položaj po rodu Badenijevega kabineta in po odstopu Gautschevega ministrstva ter razložil nagibe, ki so ga vodili, da je vstopil v Thunovo ministrstvo. Zakaj naj bi se bil branil, ko je vendar Thunova vlada se hotela ozirati na desnico in pripoznala jednakopravnost in jednakovrednost za svoje vodilo, tega ni uvideti. Os, okolu katere se je sukala eksistenca Thunove vlade — je dejal govornik — je bilo jezikovno vprašanje in njega rešitev. Čehi nismo nikdar tajili, da je o raz-veljavljenju Gautschevih naredeb možno z nami govoriti, to pa toliko bolj, ker so Nemci seveda popolnoma krivično v Gautschevih jezikovnih naredbah našli vse tiste grozovitosti, glede katerih so že dve leti prej seveda povsem splošno tožili. Ministrski predsednik grof Thun je radi tega že 28. aprila 1898 v parlamentu izjavil, da, držeč se načela o popolni jednakopravnosti, smatra razveljavljenje Gautschevih naredeb za mogoče, čim se ustvari boljši zakon, da, morda že takoj, ko se v odseku doseže sporazum-Ijenje glede glavnih načel. Ministrstvo se je takoj lotilo dela in sestavilo načrt, kateremu se je s češke strani sicer deloma ugovarjalo, ki pa je bil vendar sprejet kot podlaga pogajanj. Načrt je razdelil Češko v petero okrožij, samočeške in samonemške, pretežno češke in pretežno nemške ter mešane, ter potem tudi določil notranji uradni jezik. Več kakor pol leta kasneje se je pojavila ideja, naj bi se uredile jezikovne razmere temeljem § 14. Toda temu so ugovarjali i Nemci i Čehi. Treba je bilo torej počakati ter si radi obstrukcije pomagati brez parlamenta. Na brezpogojno odpravo jezikovnih naredeb ni bilo misliti in govornik je bil proti temu. Ne dvomi pa, da bi bilo možno z vstrajno potrpežljivostjo doseči nova pogajanja in morda tudi nov preobrat. LISTEK. Prepozno. Spisal Anton Čehov. V vsem galičinskem okraju je bilo znano, da je strugar Gregor Petrov izvrsten mojster v svojem poklicu, pa tudi velik zanikarnež. Sedaj se je peljai s svojo ženo v javno bolniščnico. Prevoziti je imel še trideset vrst. Pot pa je bila tako slaba, da bi se imel celo izurjen voznik boriti z marsikaterimi zaprekami, tembolj pa se je moral potiti lenuh, kakoršen je bil Petrov. Vsaki tre-notek je bušila vanj mrzla ostra sapa, po zraku je plesala velika množina snega, snežinke so se vrtile v krogu; človek bi lahko menil, da prihajajo od zemlje. Svet je zakrivala gosta snežna megla, tako da ni bilo polja in gozdov nič videti, kadar pa je močan sunek vetra pripodil val snega Gregorju v obraz, tedaj tudi iga na svojem konju ni mogel videti. Mala, mršava kobila se je le s težka pomikala naprej; uporabiti je morala vso svojo moč, da je vsakokrat potegnila vsaj noge iz visokega snega. Strugar, kateri je želel kolikor mogoče hitro priti naprej, je nemirno mencal Zanimivo je, da so bili prav češki radikalci, ki so v kritičnem času pogajanj z Ogrsko navduševali vlado, naj vs traja, ter naglašali, da se nikakor ne gre za to, ali se pridobi več ali ali manj pri avstroogrski nagodbi, nego da treba kabinet Thun ohraniti na svojem mestu. Konec septembra 1899. pa so se razmere, kakor znano, spremenile in jezikovne naredbe so bile odpravljene. Vzrokov hoče navesti govornik samo nekaj. Dvomiti ni, da sta dolgotrajna obstrukcija in popolna onemoglost parlamenta uničila potrpljenje, ki v Avstriji nikdar ni bilo veliko. K temu pa se je pridružila še neutemeljena bojazen, da ne bo možno voliti delegacij, kar je skupno ministrstvo skrbelo prav posebno. Tudi vojaštvu neprijazno demonstriranje na češkem in Moravskem, zlasti pa vprašanje glede „zde" je pripomoglo, da so se preklicale jezikovne naredbe. Vprašanja, ali se je oglasiti s „hieru ali nzde', nikakor ne morejo rešiti na kontrolnih shodih posamezni reservisti, in nepremišljena agitacija je zakrivila, da se je mnogo ljudi brez koristi žrtvovalo. Nadaljni vzrok spremembe razmer je bila nezanesljivost večine, ki je zakrivila, da je dobila pri obtožbi ministrstva Badeni in pri glasovanju o zakonu državnih slug obstrukcija premoč. Vsled nastale nenade- j jane spremembe je bila državna avtoriteta na dotlej nenavaden način omajana, saj je bila kapitulacija pred obstrnkcijo očividna, pred obstrnkcijo, ki je bila stvarno prav tako neutemeljena, kakor jezikovne naredbe za Nemce niso bile krivične ali škodljive. Tako je bil parlamentarizem trajno kompromitiran ter vsaki manjšini že v naprej zagotovljen uspeh, ako ima dovelj glasov. In res je izginila iz parlamenta vsaka disciplina, izginilo je vsako spoštovanje predsednika in tujega mnenja. Zato pa so nađe, da bi bilo možno parlament sanirati, jako majhne. Govornik je že v parlamentu obžaloval, da se je zgodila ta katastrofa parlamenta v času, ko so vstopili poslanci pete kurije, in da so prav ti poslanci mnogo pripomogli na svojem sedežu sem in tja, in vsak tre-notek je zažvižgal bič živali po hrbtu. „Matrjoška, nikar ne plakaj", je mrmral. „ Potrpi vendar nekoliko! Z božjo pomočjo sva kmalu v bolniščnici, potem ti bo takoj lažje. Pavel Ivanič ti bode dal kapljic ali pa ti bo puščal kri, ali pa se mu bo v svoji dobroti izljubilo odrgniti te s špiritom, potem pa poneha takoj vsa tvoja bolečina. Pavel Ivanič se ne bo zbal nobenega truda. Sicer me bode prav zelo ozmerjal, udaril bo celo z nogo ob tla, toda svoje bode vendarle storil. Poznam ga, izvrsten gospod je. Tako prijazen mož, Bog mu daj zdravje! Kakor hitro se pripeljeva tja, bo priskakal iz svojega stanovanja ter začel pred vsem vpiti: „Kaj? Zakaj?8 bode klical: „Zakaj je nisi pripeljal o pravem času? Ali se moram z vami, vražji ljudje, mučiti ves dan? Zjutraj bi bil moral priti! Zjutraj! Sedaj pa kar stran! Poberi se mi izpred oči!" Jaz pa bodem odgovoril: .Gospod doktor", bom dejal, „Pavel Ivanič, milost-Ijivi gospod!" . .. »Naprej, vrag te vzami, ti kljusa, ti! naprej!" Petrov je udaril po svoji kobilici ter mrmral v svojo brado, ne da bi pogledal žene: k žalostnim dogodkom ter tako iznenadili one, ki so se zavzemali za razširjenje volilne pravice. In vzlic vsem žrtvam, in dasi je odstopilo Thunovo ministrstvo ter so se preklicale jezikovne naredbe, se ni v jezikovnem vprašanju dosegel niti najmanjši uspeh. Doseglo se ni niti toliko, da bi se priznala češčina kot notranji uradni jezik, dasi so jo priznali Nemci že v svojem binkoštnem programu. Ako se slika ta program kot zmeren in toleranten, je to absolutno neresnično. Pač pa je bojevit manifest, ki žali pravico Čehov jako občutno. Treba se le spomniti, da se določa nemščina kot posredovalni jezik, in kako se deli jezikovna pravica za Moravsko ali celo za Šlezijo. Ako vstrajajo Nemci še danes na svojem binkoštnem programu, potem je stališče zastopnikov češkega naroda samo po sebi razumljivo, in vsaj naivno je, ako se še s češke strani postavljajo programi, ki Nemce v svoji drznosti utrjujejo. Brezpogojna odprava jezikovnih naredeb je bila nedvomno hud udarec za Čehe, za stranko in za politiko, katero zastopa govornik. Prav resno smo torej premišljali, ali bo stranka mogla prenesti ta udaiec in pa, ali ga bo sploh prenesti smela. Kar se tiče prvega vprašanja, naj ga rešijo volilci ter izjavijo, ali zadeva poslance kaka krivda. Kar pa se tiče drugega vprašanja, se je razpravljalo na predlog drja. Engla, ali naj se skupno odlože mandati. Ta predlog se ni zavrnil, nego odložil zato, ker bi se bil parlament ob času Clarvja izročil docela nasprotnikom ter bi se ustanovila šiloma nova večina. Toliko je gotovo, da stranka, ki se ni trudila brez uspeha za konsolidiranje političnih razmer na Češkem in Moravskem ter je bistven del danes možne večine, ki je storila državi že toliko uslug, takega brezobzirnega postopanja ni zaslužila. Na drugi strani pa ni tajiti, da bi stranka s tem, ako bi odložila mandate, narodni stvari za precej časa jako škodila, „Milostljivi gospod!" bom dejal, „v resnici, pri Bogu, pri svetem križu, da sem se spravil takoj na pot, ko se je začelo daniti. Pa kako je mogoče o pravem času priti sem, ako nam pošlje Gospod v svoji jezi — o, sveta mati božja! — tak metež ? Recite sami! Celo boljši konj bi ne bil prej prišel, jaz pa nimam konja, glejte sami, marveč samo suho kljuso!" Pavel Ivanič pa bo napravil srdit obraz ter dejal: „Poznam vas, posebno pa tebe, Gri-ška! Vedno se izgovarjate. Da, kdo vas ne pozna? Kaj ne, najmanj petkrat si se ustavil pred gostilnami!" Jaz mu pa odgovorim: „Milostljivi gospod", bom dejal, „ali sem ničvrednež ali pogan? Mojo staro ostavlja duša, bori se s smrtjo, in ja.z naj bi letal po gostilnah? Za božjo voljo, kaj pravite? Vrag vzemi, če hoče, vse gostilne!" Potem te bo dal Pavel Ivanič prenesti v bolnico, jaz pa se zgrudim na koleni. „Pavel Ivanič, milostljivi gospod! Najudanejše se vama zahvaljujeva! Odpustite nama neumnežema in grešnikoma! Toda ne za vrzite naju! Trikratno zaslnživa, da naju spodite, vi pa se v svoji dobroti trudite za naju ter si mažete svoje noge v snegu". Pavel Ivanič me bode potem pogledal, kakor da me hoče tepsti, in dejal: .Mesto kajti trdna stranka 62 poslancev, ki tvori s konservativnimi veleposestniki 80 glasov, je nemala moč. V resnici se splošno priznava, da gre Čehom velik delež pri vodstvu državnih opravil in celo notranji češki uradni jezik, ki se je sicer trmoglavo odklanjal, se ne glede na odpravo jezikovnih naredeb tudi od Nemcev priznava ter je bil nedavno aprobiran od vlade. Ta moč Čehov pa bi izginila, ako bi prišli v državni zbor razcepljeni v celo vrsto frakcij, katere bi nasprotniki prezirali tem lažje, ker bi se pobijale mejsebojno. Claryjev kabinet, ki je odpravil jezikovne naredbe, je moral vsled energičnega nastopanja čeških poslancev v kratkem postati žrtva svojega čina. Vladi, ki je ravnala s Čehi na tak način, se ni moglo dovoliti ničesar. Večina je takrat Čehe podpirala pasivno, saj ni mogla trpeti vlade, katero je proglasila manjšina za svojo, in katera je večino odrinila v stran. Prav po-nepotrebnem je efemerni Clarvjev kabinet s famozno Kindingerjevo ordonanco razjar-jenje Čehov še povečal ter tudi naslednjim vladam otežil izhod. Koerberjev kabinet je nastopil zategadelj drugo pot. Izjavil je, da je objektiven in odklonil vsako zvezo z levico. Svoje poslovanje pa je začel s spravnimi konferencami. Žal, da seje nas takoj spočetka odrinilo v opozicijo, ter da vlada ni imela poguma storiti glede notranjega češkega jezika to, kar bi nas zadovoljilo, in kar bi Nemcem niti najmanj ne škodilo. Glede vprašanja, kdo je kompetenten urediti jezikovne razmere, moram izjaviti, da se ne morem pridružiti od Badenijevih časov močno zastopanem nazoru, da govorita zakon in oportuniteta za legislativno ureditev. Kar se tiče notranjega uradnega jezika, je težko razumeti, zakaj naj bi bila tu naredbena pot izključena; kar se pa tiče zunanjega uradnega jezika, ima vlada na razpolago zakone različnih datumov. Treba je te zakone le vršiti in preostane vladi še dovolj svobode. Ako se posreči, da se doseže na konferencah in merito kako jedinstvo, potem se šele da klečiš tu pred menoj, bi se rajše ne bil napil ter varoval svojo staro! Pretepsti bi te moral, človek!" „Da, zaslužil sem, da bi me kdo pretepel, Pavel Ivanič, pri Bogu, da sem to zaslužil!" mu bom odgovoril. „Pa kako naj bi ne pokleknil pred vami, ko ste najin dobrotnik, najin ljubeznivi oče! Milostljivi gospod, resnična je moja beseda, kakor da bi stal pred Bogom. V obraz mi pljunite, ako lažem; kakor hitro ozdravi Matrjoška, hočem vse storiti, kar zapovedujete, vse storim, milostljivi gospod! To-bačnico od fine brezovine, ako želite . .. kroglje za igro croquet . .. strugati znam namreč tudi inostranske stožce . . . vam na ljubo hočem vse storiti. In niti kopejke vas ne bo veljalo. Za tako tobačnico bi plačali v Moskvi pet rabljev, jaz pa ne vzamem niti kopejke!" Doktor se bo smejal ter dejal: „Na, že dobro. Razumem te. Škoda samo, da si tak pijanec..." Jaz vem, draga moja stara, hvala Bogu, kako je govoriti z gospodo. Ni ga gospoda, s katerim bi jaz ne znal govoriti, človek mora biti uljuđen, premišljen . . . da, premišljeno treba postopati .. . Bog daj, da se ne izgubiva. Glej vendar, kako se snežinke vrte! Moje oči so kar pokrite s snegom." (Dalje prih.) pokaže, koliko težave dela vprašanje legis-lativne kompetence. Toda o konferencah je govoril dovolj že dr. Engel, zato ne govorim dalje o tem. Obrniti se moram le Se proti krivični ob-dolžitvi, katero je izustil posl. dr. Grćgr v Melniku. Gregr je namreč izrazil dvom, ali sem bil na konferenci 21. marca opra vičen podati dotično izjavo imenom stranke. Temu nasprotno naglašam, da sem bil pooblaščen in naprošen od vseh udeležencev naše stranke in konservativnega velepose-stva izjaviti sledeče: »Iz obrazložitve ministrskega predsednika smo izprevideli, da se vlada prin-cipialno ne ustavlja vpeljavi notranjega češkega uradnega jezika, ter da je pripravljena, uvesti ga, ako se s tem povrne jezikovni mir v deželi. V vladni izjavi pa pogrešamo detajliranih določb, kako in v koliko naj se uvede notranji češki uradni jezik. Zato moremo danes le izjaviti, da brez vpeljave notranjega češkega uradnega jezika na spravo ni misliti, ter pričaku jemo, da ga uvede zategadelj vlada zopet nemudoma. Posl. Prade je podal glede urejenja jezikovnih razmer izjavo, ki zavzema nam precej nasprotno stališče. Mi proglašamo, da vztrajamo pri svojih starih zakonitih zahtevah, ki so označene s sledečimi zakoni : 1. Notranji uradni jezik naj bo češki, nikdar le nemški, v mešanih okrajih pa češki in nemški. 2. V zunanjem uradnem občevanju naj se dopuščata oba deželna jezika v vsej deželi enako. 3. Deželna oblastva naj bodo nede-ljena in jednotna za vso deželo in naj poslujejo v obeh jezikih. 4. Ideja narodnih uradnih statutov se nam zdi za državo in za upravo neprimerna, da, nevarna ter jo zato zamotamo Da so spravne konference važne, je govornik že naglašal, toda prav malo nade je, da bi se dosegel kak večji uspeh. Da govore poslanci, kakoršen je dr. Gross, ošabno in nestrpno, je razumljivo, toda ako celo možje, kakor dr. Grabmaver na-glašajo, da je nemščina kot posredovalni jezik isto kar državni jezik, delajo to pač pod terorizmom radikalcev, toda stvari škodijo silno ter polnijo itak nevarno napolnjeno atmosfero z novim eksplozivnim prepornim objektom, ki se je že v devetdesetih letih vrgel med staro šaro. Ravnanje s češčino na Moravskem, ki je Še bolj češko kakor Češka, tudi ne pomnožuje spravljivosti. Da stranka glede vojaške predloge ni začela obstrukcije, tiči vzrok v dejstvu, da imajo Čehi že dosti hud boj na polju civilne uprave. Ali naj bi zanesli tak boj še na polje vojaške uprave? Sovražnikov imajo Čehi povsod, ali si naj jih delajo še tu in naj padajo v past, ki so jo nastavili Nemci? Pa ne le tehnični, nego tudi stvarni razlogi so prisilili stranko, da je zavzela napram vojaški predlogi znano svoje stališče. Vsaka država potrebuje močno armado. V Avstriji ne more biti armada narodna institucija, niti nemška niti češka, toda zahtevati moramo, da se v njej postopa pravično in tolerantno napram vsem narodom. Žal, da imamo tu še mnogo opravičenih pritožeb. Vzlic temu pa se poganjamo prav mi zato, da ohrani država svoje stališče velesile, kajti sicer se nam more zgoditi, da nas priklopijo s Poljaki k pruski državi. Oni, ki nam očitajo, da nismo obstruirali vojaške predloge, pozabljajo, da smo znali obstruirati proti drugim predlogam tako, da ni bolela obstrukcija nas, nego druge. Neresnično je, da bi bili dosegli spremembo ustave, ako bi bili obstruirali vojaško predlogo. Motivi, ki so odpravili jezikovne naredbe, ki so vrgli Thuna, so imeli dovelj moči, da bi preprečili spremembo ustave. Končno je naglašal govornik, da se vestni politiki ravnajo po načelu: Ne narodu ugajati, nego narodu koristiti ter se pri tem tolažiti z Dantejevimi besedami: „Seguiiltuo corsoe lascia dir la gente!" _ V LJubljani, 11. aprila. Potovanje cesarja v Berolin. Dne 5. maja pride naS cesar v Berolin. Z oficialne strani se zatrjuje, da ima poset le značaj vljudnosti in prijateljstva, da pa nima nobenega posebnega političnega po- mena. Zatrjuje se, da se hote naš cesar vdeležiti samo svečanosti, ko bo nemški prestolonaslednik Viljem proglašen polnoletnim. Te slavnosti se vdeleži več nemških zaveznih knezov, angleška vojvodi Tork in Connaught pa prineseta princu red hlačne podveze. „ Pester Lloyd" zatrjuje, da bo imela vsa svečanost samo familiaren značaj. NaS cesar je 181etnemu princu boter. „Ber-liner Tagblatt" pa piSe temu nasprotno, da je poset našega cesarja jako nenadejan in zelo presenetljiv. Gotovo je nekaj nenavad nega, da se odloči sedemdesetletni vladar za tako potovanje. Bržčas so dogodki na balkanskem polotoku povod, da je potreben osebni razgovor avstroogrskega in nemškega vladarja. .Nemčija", piSe „B. T.", .zaide s tem menda iznova v malo prijetni položaj, da bo morala prevzeti vlogo poštenega mešetarja. Na Avstro Ogrsko smo navezani z dolgoletnimi aliančnimi pogodbami, ki se morajo izpolniti vselej, kadar nastopi „casus foederis". Napram Rusiji nas sicer ne veže nobena pogodba, pač pa naši interesi. Po našem mnenju bo treba izredne previdnosti, da najdemo med zahtevami, ki se nam stavijo z desne in leve strani, pravo srednjo pot." Berolinski „Local Anzeiger" pa piše: V sedanjih razmerah je ta poset več kakor izraz osebnega prijateljstva ; dokaže naj svetu, da obstaja tudi politična zveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko z nepomanjšano močjo in prisrčnostjo ter da so vse vesti, ki so to dejstvo tekom zadnjih mescev prerekale, neutemeljene. .Borsen Courier" poroča, da je naš cesar sam naznanil svoj poset, ter da mu je nemški cesar osebno odpisal, da vlada radi tega v Berolinu izredno veselje. S cesarjem pojde tudi zunanji minister grof Goluchowski. Vojna v Južni Afriki. Vojaški krogi Londona mislijo splošno, da bo moral Roberts v kratkem napasti Bure ter jih poraziti, sicer ga čakajo hude katastrofe. Roberts ie zbral zategadelj skoraj vse čete iz republike Oranje ter ima sedaj: štiri divizije pešcev, ki so sestavljene iz 32 bataljonov in 12 baterij, 12 konjeniških polkov, dve brigadi regularnih in kolonialnih pešcev na konjih ter 9 baterij artilerije na konjih. Buri stoje severno od Blcem-fonteina blizu Karree Sidinga. Tudi južno od Bloemtonteina stoje Buri pri Smithfieldu in Springfieldu. Buri imajo svoje čete od Sennasposta proti Jagersfonteinu. Lord Kitchener mora ščititi bloemfonteinsko železnico. General Gatacre se je umaknil od Reddersburga v Bethanv, kjer stoji južno burski general De Wet. General Brabant je v Wepenerju. Tu so se vršili te dni hudi boji. Buri so se morali umakniti, a so prišli iz nova ter mesto oblegajo in besno bombardirajo. Tudi v Natalu so se začeli Buri opasno gibati. Zgrabiti nameravajo baje Bulierja od strani. Zato že zapuščajo svoje pozicije v Biggarskih gorah ter prodirajo v nižavo. Buri se gibljejo povsod, Angleži pa se umikajo iz ofenzive v defenzivo. Robertsov položaj je baje sila težaven- Dopisi. Iz Starega trga pri Ložu, 8. aprila. Dasi so v naši dolini izgubili klerikalci skoro ves vpliv, vendar jih to ne moti, da povsod nagajajo in se repenčijo, zlasti tam, koder je kako podjetje v narodnih rokah. Zelo hudo jih pečejo volitve pri kmetijski družbi, in ker so proti družbi onemogli, so se zaleteli naSi klerikalci proti domači kmetijski podružnici. Izstopili so skoro vsi klerikalci, katerih pa itak veliko ni bilo, njim na čelu seveda nas župnik in pa kaplan Peter. A Se to jim ne zadostuje, hočejo Se drugače škoditi podružnici, zlasti pa župnik in njega oproda učiteljskega stanu, ki Se ud ni. Ko si je podružnica napravila svojo drevesnico, odstopil je bil župnik Ponikvar nekaj farov-Skega sveta proti najemu,* trdeč takrat, da je prijatelj kmeta, ter da ne računa nič najemSčine, in da ne bode nikdar odpovedal prostora, ker bi to podružnici prizadjalo obilo stroškov. Zavezal se je pismeno tudi le proti jednoletni odpovedi odpovedati prostor za drevesnico. Ali glej: GaSper obrača, Anton pa obrne, pa le zakaj? To naj pojasnim s sledečim: Omenjeni oproda župnikov ae je ponudil in o priliki naprave drevesnice pismeno izjavil, isto zastonj oskrbovati in dela na njej zastonj voditi. Vsaki človek v dolini ve, da mož zastonj ničesar ne stori. Naravno je torej, da je prišel skoro vsako leto s prošnjo za re muneracijo, katera ae je od občnega zbora večkrat dovolila, kadar se je razvidno, da ae je res kaj trudil za vrt On pa je od prejšnjega načelnika podružnice, kakor sedaj od novega načelnika, kar kategorično zahteval plačilo remuneracije v znesku 10 gl. za leto. Prejinji kakor sedanji načelnik pa mu je ne moreta in ne smeta izplačati, ker je občni zbor, ki se je vršil 25. m. meseca, soglasno sklenil, oskrbo vrta oprodi odvzeti in zahtevano remuneracijo ne izplačati, z ozirom na to, da je obljubil zastonj oskrbovati in z ozirom na to, da ni storjeno delo za podružnico v nikakem razmerju z zahtevano remuneracijo, oziroma ker nič storil ni, kar bi hasnilo podružnici ali njenemu vrtu. To se mu je tudi pismeno javilo, in glej, kakor hitro je dobil odpoved, hajd v farovž k župniku, da odpove prostor. In res, precej drugi dan je podružnični načelnik prejel po pošti odpoved drevesnice. Ali to Se ni zadostovalo oprodi. Hotel si je sam pravico napraviti; zaklenil je drevesnico, orodje pospravil in v zelo nevljudnem tonu proti došlemu novemu in prejšnjemu načelniku izjavil, da ne izroči ključev, da naj se ga preje plača. Načelnik podružnice si ni vedel drugače pomagati, ter je moža tožil pri c. kr. sodišču na izročitev ključev in plačilo podružničnega orodja. No to je radikalno pomagalo, ker je mož takoj izročil ključe drevesnice, obljubil izročiti orodje ter povrnil tožbene stroške. Tako sta sedaj točno po katoliških načelih na delu župnik Ponikvar in njegov oproda. Umevno nam je popolnoma to njiju postopanje, saj klerikalci itak niso prijatelji kmeta oziroma ljudstva, vse njih delo in besedičenje je le delo za svojo malho in popolno nadvlado klerusa. Opravičuje pa oprodo njegovo postopanje proti podružnici zlasti to, ker je zelo vnet konsumec postal in redni obiskovalec katoliške pet ijotarije. Če treba se bomo še oglasili. Morda povemo tedaj, kako je bilo z dijetami za nabiranje prispevkov v svrho naprave nečega spomenika. Istinič. — Iz Vranskega okraja, 9. aprila. Kaj je .Slov. Narod"? Pretečeni četrtek sprehajal sem se po cesti proti Vojniku. Sreča me neki znan kmet, dobro oblečen in dobro rejen. Ker se poznava, me prijazno pozdravi in reče: .Prosim, ne zamerite, da Vas na cesti nadlegujem, ali bi Vas smel nekaj popra-šati?" — Jaz: ,Kaj pa? Povejte I" — Kmet: .Zelo, zelo me mika izvedeti, kaj je »Slov. Narod", da ga vsi duhovniki strašno črtijo in brati prepovedujejo. Do sedaj mi še neben človek ni popolnoma odgovora dal ; mislim in pričakujem od Vas pravega, odločnega in resničnega odgovora. .Jaz na to vprašanje nekaj časa molčim, potem mu pa dam sledeči odgovor: .Evo odgovora! .Slovenski Narod", .Rodoljub", .Ljubljanski Zvon" so edini slovenski listi, kateri preganjajo vse tihotapce, vse skrivne grešnike, vse hinavce in kleče plaze in razkrinkujejo njih hinavstvo in hudobijo, in sicer s tem dobrim, bogoljubnim namenom, da bi se v sedanjem novem stoletju vendarle enkrat poboljšali, se svojih pregreh skesali in v resnici se spokorili in pobožno življenje začeli. Vsak resnicoljuben človek, bodisi star ali mlad, bodisi bogat ali reven, moral bi vsaj enega teh navedenih listov imeti, kajti hinavskih, lažnjivih listov, v slovenskem jeziku izdanih, je itak preveč. Ako bi slovenski kmetje te liste brali, imeli bi vsako leto najmanj 50 do 100 kron več v svojih mošnjah. Zapomnite si moj pregovor: Kmet, ki po resnici hrepeni, Naj se na -Narod" naroČi! J. K. Dnevne vesti V Ljubljani, 11. aprila. — Kranjski deželni zbor. V današnji seji je posl. Lenarčič pri razpravi o občilih sprožil važno stvar, namreč položaj mlinske industrije, kateri sedaj preti pogin. Njegov veliki govor priobčimo po stenogra-fičnem zapisniku. O tej stvari so govorili tudi poslanci dr. Maj ar on, KuSar, Luck-mann in vitez Langer. — .Dramatičnemu druStva" in .Theatervereinu" se je dovolila podpora po 12.000 kron. Pri razpravi o proračuna gledališkega zaklada je post dr. Tavčar izpregovoril o naSi gle* dališki cenzuri. Odgovarjal mu je vidno z veliko jezo baron Hein, katerega sta zavr- nila dr. Tavčar in poročevalec Hribar. Poročilo o danaSnji seji smo morali radi pomankanja prostora odložiti. — Slovensko politično društvo v Mariboru. Dne 5. aprila je „Slovensko politično druSvo v Mariboru" sklenilo naslednje resolucije: 1. Slovensko dru štvo v Mariboru, kot politično društvo za celi Spodnji Štajer, popolnoma odobrava abstinenco slovenskih deželnih poslancev, ki v Gradcu niso druzega doživeli nego preziranja in žaljenja, ter izjavlja, da bi bila nadaljna navzočnost naših poslancev v Gradcu ne samo brezuspešna, ampak tudi zoper čast slovenskega naroda. 2. Slovensko društvo v Mariboru poživlja slovenske deželne poslance, da naj nastopijo sedaj kot voditelji slovenskega ljudstva v borbi za upravno samostalnost Spodnjega Štajerja, za razdelitev deželnega šolskega sveta, izločitev Spodnjega Štajerja izpod graškega nadsodišča ter ustanovitev nadsodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine, za razdelitev kmetijske družbe in ustanovitev narodnih kurij v deželnem zboru. 3. Slovensko društvo v Mariboru odločno obsoja gonjo štajerskih Nemcev proti imenovanju slovenskega deželnega šolskega nadzornika za spodnještajerske ljudske šole ter zahteva, da se vlada ne da ustrašiti vsled te gonje, ampak da nemudoma imenuje za slovenske ljudske šole posebnega deželnega nadzornika. 4. Slovensko društvo v Mariboru se izreka za splošno in neposredno volilno pravico, ker le na ta način pridejo slovanski narodi v Avstriji do moči, primerne njihovemu številu. — Vse te resolucije so se sprejele jednoglasno in z navdušenjem. — Cestna zveza med Kranjsko in Primorsko čez Škofjo Loko in Železnike. V zadnji seji deželnega zbora je poslanec Ivan Šubic poročal o jako važni novi cestni zvezi, ki se ima izvršiti med našo deželo in sosednjo Goriško. Po dolini Bača gradijo cesto proti naši meji, in sedaj je naša naloga, da tudi mi potegnemo svojo cesto do meje in otvorimo novo prometno vez obeh kronovin. Poročevalec je povdarjal, kolikega pomena bode nova cesta za Železnike in za Škofjo Loko. Železnike so bile svoje dni cvetoč trg, a danes se nahajajo v tako žalostnem položaju, da človeka srce boli, ko si ogleda to staro središče nekdanje naše železne industrije ; Škofja Loka je tudi v zelo neugodnem položaju. Vkljub svoji prijazni in zdravi legi se ne more prav povzdigniti; kupčija in obrt se ne razvija v zaželjeni meri in sedaj, ko je izginil up po železnici, se meščani ozirajo v bodočnost z ako mešanimi čutili. Nova pot na Goriško bode vsekako blagodejno vplivala na razvoj ravnokar navedenih krajev in upati je, da se v njih poživi promet, ž njim pa obrt in kupčija. — Nameravana cestna zveza bode, ako store vsi faktorji svojo dolžnost, lahko dovršena v dveh letih, kajti nova dela bodo obsegala prav za prav Ie 4—5 km ceste. Deželni zbor je sprejel nasvet poročevalcev, da se stvar takoj vzame v pretres, doženo" tehnične in financialne poizvedbe ter sta vijo že v prihodnjem zasedanju meritorni predlogi o građenju nove proge. — Nova farovška postava. Iz Kan-dije pri Novem mestu se nam piše: Te dni je duhovnik iz obližja Novega mesta kmetom pravil, da je izšla nova postava, po kateri ne veljajo nič več posojila posameznikov, ampak le posojila duhovenskih posojilnic. Rekel jim je farovški postavo-dajalec, da naj kmetje od zdaj naprej denar, ki bi ga komu izposodili, nosijo v posojilnico v Kandiji. Nekateri kmetje so skoraj to bedastočo verjeli, a pravega zaupanja le niso imeli in šli vprašat v odvetniške pisarne, kako in kaj. — Luči, več luči, za božjo voljo! Ti farovški so brez vsakega usmiljenja. Z največjo neumnostjo se upajo ljudi varati, tako gotove se čutijo v kreditu ljudstva. Mesto da bi, če kaj pametnega vedo, ljudstvo resnično poučevali, pa delajo tako! In vsako najgrše sredstvo jim je dobro, da svojim posojilnicam pomagajo na noge, s katerimi hočejo to ubogo ljudstvo še dalje z gmotnimi vezmi na-se priklenjeno držati. Pa če se kaj takega v obližji mesta dogaja, kako neki Sele delajo zunaj v zaduhlih dolinah ter v naših hribih! — Planinski organist Kosem se je zopet odzval naSemu dopisniku o cecilijan skem petju v 3. številki .Cerkvenega Glasbenika". Očita mu, da se je robato drgnil ob njem, kar je lastno samo liberalcem. A gaf Dalja v prilogi. ~££H Narodu" št. 83, dn6 11. aprila 1900. Priloga »Slovenskemu karakteristično je, kar je zadnji „Slovenec" prinesel o tem apostolu cecilijanstva. Piše namreč: „Izgubil se jeorganist Iv. Kosem v Planini, pustivši službo in dolgove. — Kdor ga najde, naj mu blagovoli povedati na uho, da ni nikomur žal po njem, razun tistim, katerim je odnesel". Brez komentara! — Kržičeva duhovitost je maloznana, in možu se godi zategadelj velika krivica. Dokazal jo je že opetovano s svojimi spisi, svojimi „dramami" in govori, tako da je pač čudno, da mu škofova milost še ni naklonila rudečega ovratnika, kakoršnega nosi sem ter tja tudi kak puhloglavec. Te dni je Kržič iznova dokumentiral svojo učenost. V II. letniku ženske učiteljske pripravnice je govoril o Judežu Iškarijotu. In Kržič je slikal tega nesrečneža po pravici v najbolj črnih barvah A Kržiču se je zdelo, da gospice kandidatinje vzlic vsemu njegovemu naporu vendar le še nimajo prave slike o brezmerni propalosti, ničvred-nosti, hudobiji in sramoti Judeža Iškarijota, ki je prodal in izdal Jezusa Krista. Zato pa si je Kržič že ves utrujen obrisal pot s čela in dejal: „Judež Iškarijot je bil ostudnejši in zaničevanja vrednejši od največjega — liberalca!" Tako torej gdč. pripravnikarice sedaj prav dobro vedo, kdo in kaj je bil Judež. Potenciran liberalec in nič manj! To se pa razume, da je mislil g. Kržič na slovenske liberalce. Da, da, velika luč je ta katehet Kržič! — „Glasbena Matica". K včerajšnem našemu poročilu o Matičnem koncertu in izvajanji Dvorakovega oratorija „Sveta Ljudmila" smo prejeli od vodstva koncerta obvestilo, da v koncertu ni sodeloval ves šolski zbor, kakor je sodil poročevalec, tem več le mal del, ker bi za celotno skupno sodelovanje koncertnega pevskega zbora „Glasbene Matice" in vseh šolskih zborov Matičinih absolutno ne dostajalo prostora na odru naših ljubljanskih koncertnih dvoran. Od šolskega zbora, kateri sam šteje 131 sopranov in altov ter 32 tenorjev in basov (skupaj 16 3 učencev petja), je sodelovalo po odredbi koncertnega vodstva samo 27 sopranov in altov, ter 32 tenorjev in basov. Nastopil je tedaj celotni koncertni pevski zbor „Glasbene Matice s 136 členi, od šolskih zborov pa je izmed 163 učencev po odredbi vodstva na stopilo samo 59 učencev. Izvajalo je tedaj oratorij 195 pevcev in pevk ter 48 členov vojaške godbe, skupaj veličastno število 243 sodelujočih brez vštetih solistov. Če bi pa Matičino vodstvo hotelo pustiti, da sodelujejo vsi šolski zbori, tedaj bi na odrih ljubljanskih koncertnih dvoran za 347 izva jajočih ne našli prostora. Iz tega je tudi razvidno, kako uspešno in v veličastnem številu se petje v .Glasbeni Matici" goji! — Slovenska drama na Sušaku. Včerajšnja številka sušaškega „Novega lista" poroča obširno o prelepih uspehih g. režiserja Inemanna, gospe Danilove, gdč. Ogrinčeve, g. Danila in g. Vebleta pri predstavi minole sobote. Temu poročilu posnemamo sledeče vrste: „U našoj sredini borave brada Slovenci! Ovoj glas prohajao je nekom munjevitom hitrinom Riekom i Sušakom. Pa kad je ponosita družina ljubljanskog zem. kazališta 7. o. mj priredila svoju prvu predstavu, tad se opet jednom jasno i upravo dolično pokazalo, kolikom ljubavlju Hrvati prijanjuju uz svoju slovensku braća. I ako onoga dana vrieme bijaše vrlo hrdjavo i nezgodno, to se ipak — protivu vsakoga očekivanja — bilo skupilo toliko svieta, da je malo ne do poslednjega mjesta bila izpunjena ciela velika dvorana u „Hotel Sušaku". Srce nam je upravo veselo igralo, kad vidi smo, kojim oduševljenjem je pohrlila jezgra naše inteligencije, da pozdravi slovensku bradu. I ona ih je odista pozdravila vrućim izlievom čiste i neprevejane simpatije. Ako u svojoj ocjeni vještačkog uspieha pojedinih ovih komada ne govorimo o svakom posebice, to je samo znak, da su predstavljači i predstavljačice u sva tri komada polučili jednako sijajen uspjeh. Ako je gospodjica Mimica Ogrinčeva u „Igri Pike", a u ulozi Roze kćerke trgovca Merciera (g. Veble) upravo bila dražestna, a ono je g. I nema nn perfektno odigranom ulogom „Roche-feriera" pokazao svoju osobitu vještinu, kao kapacitet prvoga reda. G. Danilo u ulozi Žana, Rocheferierova sina, kao i g. Marko Veble u ulozi trgovca Merciera, dokazaše, da su dostojni predstavnici slo-^^^^^^TJ^d^^^^^^^^^^i^^^^^^^^^D^v^t^i put pojavila gospodja Danilova u ulozi „gospe pl. Podgorske". Ona lahkoća i okretnost, ona prirodnost i neusiljenost, kojom je gđja. Danilova odigrala svoju ulogu, ob-čarala je isto onako naše občinstvo, kao i zanosno, te čisto naravsko glumljenje g. Ante Danila u ulozi Karola pl. Trnovskog. U komadu „Popolna žena" g Inemann u ulozi Vrabelja umirovlj. činovnika pokazao se pravim glumačkim talentom, te je svo jim osobito vještim i prirodnim predstavljanjem zanio občinstvo do najvećega oduševljenja. Gospodjica Ogrinčeva, gdja. Dani lova, kao i g Danilo takodjer se i u ovom komadu odlikovahu kao vrlo daroviti glumci. Predstava je, dakle, u svemu izpala vrlo sjajno. Posle onomadašnje predstave sku-pismo se u prostranoj i vrlo dobro uredje-noj restauraciji „Hotel Sušaka" na prijateljski i bratinski sastanak, te su i ovdje Slovenci bili predmetom iskrenih ovacija i obće simpatije. G Ante Bačić, koji u veliko ima zasluga za onako povoljni odziv publike, pozdravio je našu braću Slovence liepim govorom, na kom se tada zanosom besjedom zahvalio g. Inemann. Ovoj potonji doživio je iznenadjenje, da ga je razdragano občinstvo na rukama pronielo kroz dvoranu, kličući „živio" njemu i ostalim članovima ove Iiepe i vješte družine." — Nas ti uspehi naših igralcev prav posebno vesele ter želimo, da bi se našlo še več prilik, kjer pokažejo svoje znanje ter svoje po steno stremljenje za umetnostjo ! — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklicalo je shod društvenikov jutri, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu „pri Maliču". Dnevni red: 1. Predavanje dr. Gregoriča o gospodar skem položaju hišnega posestva v Ljubljani sosebno z ozirom na državno potresno posojilo. 2.) Posamezni nasveti. — Praznovanje 1. majnika prepovedano. Ministrstvo je izdalo naredbo na de želne predsednike, s katero se prepoveduje praznovanje 1 majnika. — „Slovanski vek". Vseslovanski polmesečnik. Dunaj. Urednik dr. D. N. V e r d u n. Z mesecem aprilom začne izhajati na Dunaju polmesečnik „Slov. vek". Vsaka številke na l1/« — 2 tiskanih polah. Naročnina za vse leto 10 kron se pošilja: Wien, VIII. Bennogasse 22. Iz poslanega prospekta posnemamo, da ima list namen: podajati ruskemu in slovanskemu učiteljstvu popolno, jasno in pravično sliko o kulturnem življenju vsega slovanstva ter delati na to, da postane ruščina občeslovanski jezik. List se bode bavil s političnimi, socialnimi in vsemi kulturnimi vprašanji Slovanov, v listku bode prinašal prevode z naglasi. Pisan bo kolikor možno priprosto in razumljivo ter bo tako dobrodošel vsakemu ki se uči ruščine. — Iz Novega mesta se nam piše 10. t. m. Neprenehoma lije. Nedeljo popoldan je dež malo prenehal, na večer pa zopet začel. Krka je velika, kakor je stari ljudje redko pomnijo. Vse n i zave ob njej so preplavljene. V Zaloškem okraju se vidi veliko jezero. In od Št. Jerneja naprej preplavlja veliko sveta. Prva detelja in ves oves v teh krajih sta uničena, zimske setve bodo pod dolgo stoječo vodo zaduhnele. Koliko rodovitne zemlje nosi Krka seboj ! Hoste v naših hribih se sekajo, mah zgineva, nalivi derejo z zemljo nizdol, če je količkaj uspešnega dežja. Še več Krasa bo nastalo na • Dolenjskem. — Kako le mora tudi Mirna, Sava v tem času delati! In kmetijsko delo miruje, spomladne setve pridejo prepozno v zemljo Ljudje so poaadili precej krompirja, ki postane steklen. Pa jih pojde zopet več sto iz naših krajev v Ameriko ! — Jetniki ušli. V noči, 9. t. m. so ušli iz ječe novomeškega sodišča jetniki: Fr. Frančič iz Rateža, ki je umoril svojo ženo, Fr. P en cel j iz Količeva, ki je bil v zaporu radi goljufije, Jurij Pre-skar, ki je bil v zaporu radi posilstva in Janez Mi tro v ič in Restova, ki je bil zaprt radi tatvine. Vsi štirje so. bili v skupni ječi Ušli so okoli 1. ure ponoči skozi peč na hodnik, od ondi skozi okno, čegar mrežo so odtrgali, na dvorišče, tam so splezali s pomočjo neke mize in klopi na 6 metrov visok zid, se spustili po rjuhi, katero so privezali k oknu stranišča, na dvorišče okrajnega glavarstva, preple zali ondotni nizki zid in prišli preko vrta sodnega sluge na cesto Sumi se, da so imeli pobegli jetniki pomočnike, kajti ob zidu dvorišča jetnišnice je slonel drog. Jetniki so bili okoli 3 ure že na Ratežu v hiši Frančiča, kjer so jedli in pili, vzeli seboj denarja in mesa ter zbežali proti hrvaški meji. V jetnišnici se je izvedel beg šele okoli 5. ure. Orožništvo je odšlo za begunci okoli 7. Frančič je pustil v ječi pismo, v katerem za sramuje sodnike in stražnike, orožnike in ječarja. Kakor znano, je bil v jeseni minolega leta zaprt, ker je bil sumen umora žene, a v febru varju zopet izpuščen. Pozneje pa je bil iznova zaprt, ker je cigan Held povedal, da se mu je Frančič izdal kot morilec. — Učiteljske premembe na Štajerskem. Nameščeni so kot učitelji oziroma učiteljice: v Dolu pri Hrastniku gosp Ivan Polak na podružnici v Ostrvici pri Št. Jurju pri Taborju, g. Ivan Jezovšek pri Sv. Jurju na Ščavnici, g. Fran Kocmut in gospa Marija Kocmut na Gorici pri Gornjem gradu, g. Ivan Časi pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, g. Josip Klemenčič in gdč. Vikto rija Trost na dekliški šoli Trbovlje Vode, gdč. Hildegarda Rieger na Gomilskem, gdč. Marija Miklič v Čežanjevcih pri Ljutomeru, gospa Nemetz iz Št. Jurja na Ščavnici Učiteljicam za ženska ročna dela je imenovana za Kebelj gospa Josipina Pukmeister. — V jurklošterski občini iskali so rudo v Mrzlem polju, Marijini vasi in Pa-nečah. Dovoljenje v to si je izprosil prejšnji graščak Ferđ. Sladović, ki pa je pravico ru-dosledbe prodal Židu Neubergerju. Ta se je kmalu prepričal, da je zaman brskanje ter je kopanje opustil — Zaprli so v Celju dne 6. t. m. Evgena ŠuŠteršiča. Hotel je biti trgovca Fer jena nepoklican kompanjon in ni razločil, kaj je moje in kaj tvoje, zato so ga poslali na okrožno sodišče, da bode tam to pre mišljeval. Isti dan pa so tudi poslali v zapor knjigovodjo Štorovske tovarne L Skaleta, ker si tudi ni znal ohraniti čistih rok. — Štiri žive orle je vjel v „Mali pišenci" spretni gozdar g. K. v skobca, katerega je nastavil lisicam ; vjel jih je na poginjene srne. Dve roparici poslali ste se v Mojstrano, drugi dve čakate v oskrb-ništvu gozdarja na daljni ukaz lovanajem-nika g. Seligsteina. Zadnji dve roparici vjeli ste se eden in isti dan in ste zaradi onemoglosti in hudih poškodeb na nogi zelo krotki. Perutni premer je 2 m 15 in 2 m 30. — Okrajna posojilnica v Krškem ima v torek, 15. maja t 1., v svoji pisarni ob 3. uri popoludne, oziroma ob 1/34. uri (ako ne bi bil ob 3 sklepčen) izvenredni občni zbor. Dnevni red: 1. Popolnitev pravil, 2. nasveti. — Hipnotizer in sugestor Krause je priredil sinoči v Sokolovi dvorani svojo drugo predstavo. Došlo je toliko najboljšega občinstva, da je bila dvorana malone docela polna. Predstave g. Krauseja pa tudi zaslužijo toli izredno zanimanje, saj je v svoji stroki istinito mojster in so njegovi uspehi senzacionalni. Tudi to pot si je vzel medije iz srede občinstva ter napravil z njimi več presenetljivih, pa tudi zabavnih poskusov. Otrpnenje posameznih telesnih udov, kateri ostanejo trdi in nepremični v vsaki legi; skrivljenje života v polkrog; izguba proste volje, zavesti in spomina, domišljevanje medija, da je druga osebi in da živi v gotovih, od sugestoija mu nare-kovanih okolščinah . . . vse take uspehe hipnoze in sugestije je kazal g Krause v najrazličnejših stopinjah in na raznih osebah. Občinstvo je izražalo opetovano svoje priznanje. Gosp. Krause priredi po Velikonočnih praznikih še eno predstavo za širše kroge. — Kap zadela je trgovskega potnika Leonarda Neumana iz Linca, ki je stanoval v hotelu »Stadt Wien". Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Nepreviden voznik. Grof Walder steinov hlapec Franc Voglar je privozil včeraj popoludne v prav naglem diru po Emonski cesti tako, da se mu branjevka Marija Jakolin s samokolnico ni mogla pravočasno izogniti. Zvrnil ji je samokolnico, na kateri sta bili dve posodi zelja, v cestni jarek. Marija Jakolin je padla vznak in se je pri padcu na roki poškodovala. — Pes vgriznil je včeraj popoludne v Wolfovih ulicah črevljarskega vajenca Jakoba Bonača v desno roko Pes je bil posestnika Antona Krejčija. — Stepla sta se včeraj delavca Franc Kopač in Jakob Porovne v svojem stano vanju na Zaloški cesti št. 13. Kopač je bil nekoliko telesno poškodovan. — Na Golovcu je v Bedenčičevem gozdu neki delavec posekal več brez in borovcev in jih ukradel. — V deželnem gledališču najdene stvari. Tekom minole gledališke sezone 1899—900. so bile najdene v gledalskih prostorih deželnega gledališča nastopne stvari: Operna kukala, prazni futerali opernih kukal, očala, povekševalno steklo v 3 delih, dežniki, sprehajalne palice, kožuha^ta boa, galoše, žepni robe', naglavne rute, glavniki, portemeneji z majhno vsebino, molitvene in notične knjižice, nožički, rokavice, molki, ključi in razne drobnine. Lastniki teh izgubljenih stvari jih morejo dobiti pri gleda liškem mojstru g Emerihu Kegbl-u v gledališču v mali hišici nasproti muzeja. * Na smrt obsojen morilec. Črevljar Gonczi, rodom Madjar, je lani zvabil v svojo prodajalnico v Berolinu hišno gospodinjo in njeno hčer ter ju ubil s sekiro. Trupli je vrgel v zaboj ter ga zakopal v kleti. Da bi zaboj še bolje pokril, je dal navoziti voz peska. Ljudem je rekel, da sta ženski odpotovali ter izročili njemu oskrbovanje hiše. Ko pa se je začelo sumiti, da sta umorjeni, je Gonczi s svojo ženo pobegnil. Kmalu nato so našli ženski. Več mesecev sta Gonczi in žena popolnoma izginila. Končno pa so ju zasledili v Parizu. Izdal ju je njiju — pes, bel koder. Pred sodiščem se je izkazalo, da je žena nedolžna, a da je Gonczi kriv roparskega umora, dasi se je rotil pri vseh svetnikih, da je nedolž-n. Obsojen je bil na smrt. * Ženski list „La Fronde". V Parizu zastopa ženske interese list „La Fronde", katerega pišejo, stavijo in tiskajo ženske. Moški pri tem Časopisu nima mesta. Donedavna je bil list malone neznan. Ko pa je prinesel vest, da se je pokazala v nekem modnem salonu Pariza kuga, ga je začelo čitati vse. No, tista vest je bila laž. V zadnjem času se je poganjal list za to, da se prepove zakonitim potom, da ženske ponoči ne smejo delati. Zakon se je res ustanovil in list „La Fronde" trimfira. Tisti večer, ko je bil zakon potrjen, je hotel list „La Fronde4 svojo zmago raztrobiti svetu. Zato so delale urednice in stavke vso noč, a končno je državni pravdnik list konfisciral, češ: žensko delo ponoči je prepovedano in list, ki so ga sestavile ženske ponoči, ne sme iziti ! Književnost. — Etbin Kristan; Žarki in snežinke. IV. zvezek. Lastna založba. Tiskala „Nar Tiskarna" v Ljubljani. Ta zvezek prinaša pod zaglavjem „Čudni časi tele pesmi: V kavarni. — Zvezda. — Rože so odpadle. — Prodal bi raj. . . — Velikan. — Morje. — Gledal sem zvezde. — Kres. — Molk. —■ Bakljada. — Tvoja ladja. — Cena 20 vinarjev, po pošti 25 vinarjev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. aprila. Cesar jo podelil red zlatega runa: princu Rupertu Bavarskemu, princu Juriju Bavarskemu, knezu Karolu Auerspergu, knezu Osv. Thunu, knezu Fiirstenbergu, grofu Nik. Palffvju, knezu Montennovu, grofu Sze-cheniju, adjutantu grofu Paaru, grofu Czirakvju in Karolvju ter Fuggerju. Praga 11. aprila. K poročilu o volilnem shodu dr. Kaizla je dostaviti, da so volilci, katerih je došlo okoli 1200, priredili Kaizlu, ko je stopil na oder, burne ovacije. Udeleženci so prišli praznično oblečeni. Po govoru Kaizla je bila sprejeta resolucija, s katero se izraža govorniku popolno in največje zaupanje, takisto tudi mladočeškemu klubu ter se izreka želja, naj delujejo poslanci še nadalje za uresničenje čeških političnih idealov. Pariz 11. aprila. Tukajšnjim oti-cialnim krogom došla privatna poročila javljajo, da so Buri mesto Mafe-king zavzeli. Pariz 11. aprila. „Ne\vyork Herald" poroča, da so Buri južno Brand-fortu premagali angleško armado, ki je štela 15 000 mož Okoli 600 Angležev je padlo, vse druge so skoraj Buri ujeli. London 11. aprila. Z bojišča došla poročila javljajo, da so bili Angleži strašno tepeni. Južno od Brand-forda so ubili in ranili Buri An- gležem 600 mož, 800 pa so jih ujeli London 11. aprila. „Daily Mail" javlja, da je general De Wet pri Merkatsfonteinu Angleže docela premagal in potolkel. Izgube Burov so neznatne. London 11. aprila. Položaj generala Gatacreja pri Springfonteinu je opasen. 8 divizija, ki bi morala odriniti v Kimberlev, je dobila povelje, naj hiti Gatacreju na pomoč. Burom se je pridružilo še 2000 mož. London 11. aprila. General Buller je nameraval marširati proti prelazom, ki vodijo v republiko Oranje. Buri pa so začeli z ofenzivo. 9. t. m. je bila pri Elandslaagte bitka, v kateri so hoteli Buri angleške pozicije obiti. Narodno gospodarstvo. — Splošni preskrbovalni zavod. Administracija splošnega preskrbovalnega zavoda je sklicala redni občni zbor v sredo dne 2. maja t. 1. ob 4 uri popoludne v veliko dvorano godbenega društva. Dotični sklicevalni razglas je prijavljen v uradni „Wiener-Zeitung" ter v „Budapesti-KuzlOnyu od sobote dne 31. marca 1900. Na dnevnem redu tega občnega zbora so mej na vadnimi razpravnimi predmeti tudi predlogi administracije glede premembe statutov, in sicer, da se izvrši razdelitev 1. in 2. oddelka, kakor tudi predlogi liberškega ter požunskega društva interesentov glede premembe statutov. Legitimacijske karte dobe le tisti, ki se izkažejo oziroma vpošljejo rentne ali interimne listke; tudi se pripušča udeležnikom, da si pridobe legitima-cijske karte potom komandita, vendar se morajo dotičniki oglasiti pravočasno, to je do gotovega roka, da pridejo oglasi najkasneje do nedelje, dne 29 aprila v roke zavoda na Dunaj i. Posebno se opozarja na to, da se po § 5 opravilnega reda loči navadne legitimacij ske karte od skupnih legi-timacijskih kart, to je od onih legitima-cijskih kart, katere se narede v slučaju pooblastila udeleženca po udeleženki na mesto obeh posameznih legitimacijskih kart. Kar se tiče prvih (navadnih legitimacijskih kart), se smejo te izročiti po § 5 opravilnega reda le do tretjega dne pred ;občni m zborom to je do nedelje dne 29. aprila 1900. Kar se tiče skupnih legitimacijskih kart, se morajo na Dunaju stanujoči ude-ležniki po § 5. odst. 5 opravilnega reda istotako najkasneje tri dni pred občnem zborom za iste oglasiti! Vnanjim udeležnikom se medtem zamenjajo te skupne legitimacijske karte, ampak le te in nenavadne legitimacijske karte, tudi na dan občnega zbora. Na razpravo došli s tatu t ni načrti se lahko dobe pri zavodu. (730) Darila. Uredništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Slavna narodna čitalnica v Kamniku 80 K, Cisti ostanek dram. predstave .Revček Andrejček" dne 1. t. m. v znesku 75 K, katerim je dodal blagi rodoljub g. Troha še 5 K. — G. Iv. Žgur, obč. tajnik v Hrenovicah 15 K, nabral ob volitvi župana g. Iv. Debevca. — G. Ivan Gori u p v Ljubljani 5 K (srebrnjak). — G. Ivan Žnideršič v Matenji vasi 3 K iz nabiralnika v gostilni „Bog i narod" Iv. ŽniderSiča. — Skupaj 103 K. — Živeli vsi darovalci, posebno vrla čitalnica Kamniška, ki je dala tako lep vzgled! Za Prešernov spomenik: G. Vilma Gangl v Metliki 2 K, dobljeno stavo. — Živela! Dijaški kuhinji v Kranju so od dne 16. septembra 1. 1899 do 31. marca t. 1. izročili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame in uradi naslednje darove: Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič 10J K, okrajna posojilnica v Kamniku 50 K., neimenovan iz Kranja 20 K, „kazenska obravnava S. c. W." 10 K, nadučitelj Josip Žirovnik v Gorjah je nabral 32 K, katere so darovali gg.: Ivan Avsenik gostilničar v Begunjah, dr. Janez Benedikt, trgovec Jan. Pretnar, zidarski mojster Viktor Tolazzi, posestnik Josip Verderber in neimenovan, vsi iz Bleda, odvetnik dr. Janko Vilfan iz Radovljice, posestnik M. Zalokar, nadučitelj Jos. Žirovnik in župan Jak. Žumer iz Gorij po 2 K, Vinko Černe, gostilničar v Gorjah, župan Ant. Kržišnik iz Bre-znice, učitelj Alojzij Novak, gostilničar Jak. Pe-ternel, posestnik Ant. Pretnar in nadučitelj Franc Rus vsi z Bleda, Janez Poklukar, posestnik na Grabnu, Franc Stojan posestnik in Jos. Šlibar, črevljar na Bledu in gpdč. Franja Vovk, učiteljica v Zasipu po 1 K, mestna občina Škofja Loka 20 K, Jos. Krenner v Kranju 2 K, profesorski kolegij za mesec december 12 K, kanonik Matija Leben v Ljubljani 6 K, župniki Jos. Zelnik v Čem-Beniku 8 K, Mat. Erzar v Selcih 10 K, Jan Mikš T Trsteniku 4 K, Jurij DernovBek v Žabnici 6 K, Prane Porenta v Križih 10 K, Jan Molj v Stran- jah 10 K in Blaž Muhovec v Kamniku 20 K, trgo vec J. C. Demšar v Železnikih 4 K, nadučitelj Ant. Požar na Trati 6 K, mestni župnik Ivan To raažič v Škofji Loki 10 K, pater Vovk v Bre žicah 8 K, župnika Ant. Zorman v Kamniku 8 K in Jos. Kerčon v Predosljih 6 K, županstvo Preddvor 30 K, županstvo Špitalič 10 K, župan Jan. Deme, Depalja vas 4 K, namesto venca na krsto ranjcega g. Pet. Mayr-ja st. so darovali gg. Kari Florian 10 K, Kari Šavnik 6 K, Franc Crobath, Jos. Hubad, Alojzij Lavrenčič, Franc Peterlin, Ciril Pire, Ferd. Sajovic, Alojzij Seliškar, dr. Edv. Šavnik in Andr. Žumer po 2 K, Franc Majcen, Ferd. Polak, Jan. Rezek, Eim. Rooss, Janko Verbič, dr Jakob Žmavc in Neimenovan po 1 K in naduči telj Kari Češnik 80 vin., Rza sardine v Mavrlingu' 6 K, Neimenovan iz Kranja 2 K, župan Mat Barle iz Luž 8 K, Neimenovan iz Kranja 2 K, prof. A. Peterim iz Kranja 4 K, J. Perissini, trgovec v Kranju 10 K, M. K. v V. 6 K in župan Jan Molj v Vogljah 4 K, Franc Dolenz, trgovec v Kranju „kot odkupnino od novoletnih voščil" 20 K, Štefan Rojnik, c. kr. računski oficijal v Gradcu 6 K, Golarjevo omizje v Kranju namesto venca na krsto ranjcega predragega družabnika svojega, Viljema Robide, c. kr. finančne straže komisarja 29 K 20 vin., župnik Anton Kukelj v Šenčurju 10 K, profesorski kolegij za m. januarij 11 K, prof. Ant. Zupan iz Kranja nabranih vinarskih darov 1 K, II. a razred „za izposojena držala" 30 vin., namesto venca na krsto Viljema Robide g. Louis iz Kranja 2 K, župniki Mih. Koželj iz Podbrezij 4 K, Alojzij Stare iz Ljubljane 10 K in Anton Nemec iz Kokre 4 K, posestnik Franc Zaplotnik v Letencah 20 K, dr. Martin Travnar, c. kr. dež. sodni svetnik v Ljubljani 4 K, profesorski kolegij za m. februvarij 9 K, na plesu samcev v Kranju so namesto šopkov darovali gg. nadučitelj Luznar, notar Šlkmberger in profesor Štritof vsak po 2 K in neki nesamec „ker se mu niso oči odprle" 5 K, durakisti pri Pet. Mavrju 2 K, J. R. iz dobre volje 24 vin., županstvo Smlednik 30 K, durakisti pri P. Mavrju 1 K 70 vin., Ant. Zorman, posestnik na Praprotni Polici 2 K 50 vin., mestna občina Kranj letni prispevek 400 K, rodbina Pav-šlerjeva darovala v zahvalo dijaškemu pevskemu zboru za nagrobnico pokojni ljubljeni materi 20 K, Albina Košir, učenka na Krškem „skupilo za prodane šopke" 8 K, gpa Ljudmila Dolenc 10 K, nadaljni dar g. notarja A. Šlambergerja 20 K, Katarina Pravst „za poravnano pravdo" 20 K, namesto šopkov na sokolskem plesu 10 K 40 vin., profesorski kolegij za mesec marcij 11 K, II. a razred „za izposojena držala" 40 vin., namesto venca na krsto pokojnega sedmošolca Iv. Potočnika III. a razred 1 K 54 vin., II a razr. 2 K 58 vin., H. b razr. 2 K 50 vin., I. a razr. 3 K 60 vin., I b razr. 2 K 90 vin., Potočnikova rodbina iz Rovt v zahvalo gimnazijskemu pevskemu zboru za lepo petje pri pogrebu sedmošolca Iv. Potočnika 20 K, dr. Edv. Šavnik „odklonjen honorar za obvezi v sodno zdravniški praksi" 3 K, Ivan Kovačič nadmlinar v Kranju 2 K; namesto venca na krsto pokojnega c. kr. okr. komisarja Avg. pl. Fladunga so darovali: po 4 K: Kari Šavnik in dr. Edvard Šavnik. po 2 K: Kari Florian, Jak. Killer, Rud. Kokal j, Ad. Kreuzberger, Al. Lavrenčič, Vinko Majdič, prof. Iv. Maselj, Pet. Mayr, prof. Fr. Novak, prof. Ant. Peterlin, sod. adjunkt Fr. Peterlin, Ciril Pire, Ivan Rakove in dr. Val. Štempihar, po 1 K: dr. Edv. Globočnik, prof. dr. Val. Korun, Janko Majdič, J. Perissini, Ferd. Polak, Fran Ro-jina, Ferd. Sajovic, Janko Sajovic, prof. Ant. Štritof, prof. A. Zupan in prof. dr. J. Žmavc. skupaj 47 K, Pet. Mayr dogovorno z dr. Globoč-nikom 4 K. VIT. gimnazijski razred 68 vin., dekan Anton Mežnarec v Kranju 20 K, „kot vstopnino h koncertu na korist Dijaški kuhinji" gg. Adolf pl. Kappus in Silvester Pesjak iz Kamne gorice po 2 K in mag. fari o. Hugo Roblek iz Radovljice 2 K, iz istega namena gpa Ferdinanda pl. Negro v Kranju 10 K, „od taroka z novincem" 3 K 30 vin., in župan Mat. Jobnar v Lahovičah 1 K. — Na živilih je darovala J. Verlic iz Smlednika 50 kil krompirja. — Odbor Dijaške kuhinje izreka na tem mestu vsem p. n. podpornikom in podpornicam svojo najiskrenejšo zahvalo za naklonjene velikodušne darove in prosi slavno dobrotljivo občinstvo z ozirom na visoko potrebščino v drugem polletju še nadaljnih in izdatnih darov. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (11—5) Umrli so v Ljubljani: Dne 6. aprila: Marija Zhuber plem. Okrog, uradnikova vdova, 74 let, Rimska cesta št. 24, 08tarelost. — Jakob Sever, umirovljeni pismonoša^ 51 let, Tržaška cesta št. 28, vsled raka. Dne 7. aprila: Franja Berčič, delavčeva žena, 47 let, Dolenjska cesta št. 21. jetika. — Josip Bonadci, mestni ubogi, 80 let, Karlovska cesta št. 7, naduha. — Jera Poreber, sprevodnikova žena, 60 let. Dunajska cesta št. 31, ostarelost. Dne 8. aprila: Jakob Oblak, podobar, 45 let, Križevniške ulice št. 7, jetika. Dne 9. aprila: Pavlina Mavsar, hišna po-sestnica, 66 let, Študentovske ulice št. 7, mrtvoud. Dne 10. aprila: Viktor Čarman, sprevodnikov sin, 16 dni, Bohoričeve ulice št. 11, akutni črevesni katar. — Amalija Strauss, ječarjeva žena, 43 let, Sredina št. 14, jetika. V deželni bolnici: Dne 6. aprila: Fran Potočnik, klobučarjev sin, 2Vt leta, davica. Dne 7. aprila: Marija Penko, delavčeva žena, 26 let, izkrvavljenje. — Anton Hebat, gostač, 24 let, jetika. V vojaški bolnici: Dne B. aprila: Fran Moik, c. in kr pešec, 22 let, vnetje možganske mrene. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 3 m. Xio.li.ji zračni tlak 736-0 mm. Marcij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v »C. Vetrovi 10 9. zvečer 7301 54 bL jug li 7. zjutraj 734 8 59 si. sever a 2. popol. 736 1 | 1 123 si jvzhod Nebo - "S > =J 1*5 > dež oblačno Srednja včerajšnja temperatura 61° nor male: 8 7°. H)\n.n.a.3sls:a. "borza* dne 11. arpila 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 15 h Skkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 95 Avstrijska zlata renta......98 „ 45 Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 98 „ 95 Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 97 „ 20 Ogrska kronska renta 4"/0 .... 93 „ 70 Avstro-ogreke bančne delnice . . . 126 „ 75 Kreditne delnice ....... 228 „ 25 London vista......... 242 " 75 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 ^ 35 20 mark........... 23 69 20 frankov..........19 " 26 Italijanski bankovci....... 90 „ 30 G. kr. cekini..........11 " 38 Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gu. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, »/, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavra t-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in fiuim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiži koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (701—2) Ces. kr- avstrijske jfe državne železnice. Izvod iz voznega reda Teljaven od das 1. okiobra 1809. leta. Odhod iz Im]ubijane jaž. kol Prosa čez Trbiž. Ob 12. uri B m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljnbno; če* Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein - Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vb.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljnbno. Dunaj •, čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljtk, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob t>. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v ubijan o juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni viak z Danaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. Jop«>-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste;ua, Ljnbna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fr&nzeasfe.sta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osnimi vlak z Dntiaja, Solnograda, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 38 m. popoludne in ob b. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. 01) 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11 uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) brošuri ce Mm Firm. 92. Ges. I. 12 3. Bekanntmachung. Beim k. k. Landes- als Handelsgericbte in Laibach\vurde bei der im Register far Gesellschalts-firmen eingetragenen Firma : K. k. priv. Baumwoll-Spinnerei und We-berei zu Laibach die Eintragung des von der Direction ^rnannten Procuristen Otto Kessel, Agenten in Triest mit dem Rechte der collectiven Firmazeichnung in der \Veise, dass er gemeinschaftlich mit einem der Directoren dureb Beifugung seines mit dem Vorsatze „pp" versehenen Namens unter die italieniseh oder deutsch mit Stampiglievorgedruckte oder frei gesehrebene Firma der Gesellschaft — zeichnen wird — vollzogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III., am 5. April 1900. (Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trg. sodišču v Ljubljani se je pri firmi „C. kr. priv. predilnica in tkalnica za pavolo v Ljubljani", vpisani v register za zadružne firme, vpisal od ravnateljstva imenovani prokurist Oton Kessel, agent v Trstu, s pravico kolektivnega podpisovanja firme in sicer tako, da bode skupno z jednim ravnateljev s pridejanim svojim imenom in s predstavkom „pp" pod italijansko ali nemško s štampiljo predtiskano ali prosto pisano firmo družbe podpisoval. — C kr. dež. sodiSče v Ljubljani, oddelek lil, dne 5. aprila 1900.) (731) ct%gubljeniŽ8og i in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po 90 linurjcv, po pošti 3 vinarje več. za dame, še jako lepo in dobro ohranjeno, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje? pove upravništvo „Sloven- skega Naroda". (713—2.) Išče se samostojna poštna upraviteljica za neki mali kraj na Gorenjskem. Službo bode nastopiti v majniku. Dotične oglase sprejema ali pove naslov upravništvo „Slov. Naroda". (712—2) J*ič»o Jase cL©]S:l3 ■■■Igu (srednje starosti) za prodajalnico špecerijskega in manufakturnega blaga. D-dje se pjizve v VVolfovih ulicah št. 3, II. nadstropje. (729) Za i. avgust t. 1. išče oženjen uradnik VII. razreda brez otrok stanovanje v I. nadstropju s tremi sobami, oziroma z dvema sobama in kabinetom in pritiklinami. Ponudbe naj se oddajo upra-rništvu „SIov. Naroda" do 25. aprila t. I. (725-1) Spretna prodajalka katera zna svirati na glasovirju ali harmoniju, sprejme se takoj v zalogi harmonijev v Ljubljani. Oglasi naj se pošiljajo pod naslovom: Jos. Lenarčič, Vrhnika. (723—1) Damsko kolo model 1899 «724—d se po ceni proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". Iiajft a Dularja sprejmem v svoji restavraciji v „Narodnem domu". Nastop po dogovoru. (726) L. Masaryk, Išče se (704-3) stavbeni risar popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, za stalno službo, katera se lahko takoj nastopi. — Več se poizve pri Ferd. Gologranc-u v Celju. na 5 tečajev, v lepi prijazni legi, blizu državne ceste na Dolenjskem, se koncem meseca maja da v najem, ali se pod ugodnimi kupnimi pogoji proda. Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda". (649—3) Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in | yc& les vzdržujoče sredstvo je in ostane (632—2) že nad 20 let preizkušeni CARBOLINEUM patent Avenarius. Pred ponaredbami se tvari! ,Carbolineum'-tovarna R. Avenarius Pisarna: Dunaj, III./1, Hauptstrasse 84. V IJublJanl ga prodaja J. Spolarlč. CMYV V Kranju je na prodaj okolu 75 oral njiv, pripravnih za stavbišča, ležečih ob državni cesti, in jedna pristava v mestu okolu 500 kvadratnih metrov, vse po zmerni ceni. (565—10) Jožef Fuso. Žive ribe. Živi karpi, ščuke in linjaki (šlaji) (733—1) iz bajerjev barona Minutillo na Gorenjskem so sedaj na prodaj pri Josipu Leucu Resljeva cesta št. 1. Anton Schusler y Ljubljani, Špitalste ulice založnik uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča po čudovito nizkih cenah na večjo izber najnovejšega blaga za damske obleke prekrasnega črnega, gladkega in desiniranega blaga za obleke angleškega, francoskega in domačega modnega blaga za gospode ceneje kakor so sleparsko napravljeni ostanki, blaga za pohištvo, zagrinjal, posteljnih oprav (garnitur), preprog, barvastih Mousseline-zagrinjal a Secession ■as .-i «^b- 1»» 30 kr. Zaloga ljnolejskih preprog. Originalne tovarniške cene itd, Spoštovanjem (501—9) V najem ali pa na račun se vzame s 1. majem t. f. dobra gostilna v Ljubljani ati pa v neposredni bližini Ljubljane. Kdo vsprejme gostilno, pove upravništvo „Slov. Naroda". (698—2) mehanikar za popravljanje vsake vrste Šivalnih strojev, kakor tndi pošten (7u2—2) potovalec dobita takoj po dogovoru službi. Ponudbe pod šifro: S. D. 17 poste restante Gorica. Razpis službe. Podpisano mestno županstvo razpisuje s tem službo (714—2) občinskega tajnika z letno plačo K 1000-— in prostim stanovanjem. Prošnje z dosedanjimi spričevali vlože naj se najdalje tlo 18. aprila t. 1. Mestno županstvo v Rudolfovem dne" 7. aprila 1900. 11 pri Tončku". Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Dr. Friderika Lenglel-a BrezoT balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-SO. (37—7) Dr. rriderika Lenglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Prešernove ulice št. 10-14 Ljubljana Prešernove ulice št. 10-14 priporoča svojo zalogo raznih ti robni ti na debelo In na drobno. Posebno pa priporoča gg. gostilničarjem, ki žele" izvrstno jedilno »k^oclj«" kupiti, 99Alp aka66-! I i «* e za juho in kavo, potem nože in vlllee ter zajemalke za juho in kavo po sledečih cenah: „Alpaka"-žlice za juho.....dvanajstorica K 920 do 11*— . n kavo..... . ■ *» » 540 „ nože ali vilice ..... „ „ 12'— „ zajemalke za juho......... „ 4-— „ „ kavo.........„ 2— in Jamčim za obstanek beloie te kovine. Priporoča tudi nože in vilice z lesenim ali roženim držalom dvanajstorica od K 3 — do K 7 —, fineje vrste od K 7*60 do K 14-—. Nadalje priporoča |ioleten*ke igrače, žoge, obroče, vozičke itd. po najnižji ceni, kakor tudi kuhinjsko Kmail-poaodo vseh vrst in velikosti; plehaste tase itd. (627—5) >)f| Založena 1847. |§3%- ^| Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 15 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. ♦ 111 L leto. Ta zapoved zdravstvenega JT pri umivanju najboljše, najnežneje sovo. Vsakdo naj se umiva z Doe Doeringovo milo s sovo naj rabi matere umivajo svoje otroke ter Dobiva se Doeringovo milo s so V LJubljani prodajata: Ai Najcenejše in najsolidnejše nakup?- ! za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—11) Jakob Theumann Brno, Rotovžka ulica 12. Bogato abortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = Vzorci Kruti* In franko. = (prej e^-uui^r Marijaceljske kap jice za želodec) prirejene v lekarni „pri ogerikem kralju" Karla Brady-ja na Dunaj i, I., Flelsch-markt 1. v obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja la okrepčuje želodeo, de Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah. Cena. steklenici..... JO nov«*-. Dvo|na steklenica . . . T* O Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom C. Bradv, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Brady. Kapljice za želodec o.i£Zg?-i« (prej Marijaoeljske kapljice sa želodeo) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis gjgggSb^ Deli so navedeni. (1829—19) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = -vr vseh. lelca.m a.*h = Vsakoletnir ponudbe naj se posijv_ __ anončni pisarni (insertni kancem v Pragi, Prlkop? *. 5 angleških 3 mesece starih cLog* je na prodaj v Vegovih ulicah št. 10. (717—2) J* Lioliar. Za Veliko noč priporoča Rud. Kirbisch slaščičar v Ljubljani, Kongresni trg svojo veliko izber velikonočnih daril: najfinejše bonboniere, piruhe iz sladkorja, traganta, žameta, svile, lesa, slame itd. Dalje razne figure in atrape. Vsak «l«w Nveža pinca, tituli, potice "5* razno poIrcHcnc. Fina vi«« , like J i čajno pecivo, čokolade in bonboni. jflP Naročila za zunaj Ljubljane se izvršujejo najtočneje. (703—3) Št. 10.041. Volitveni razpis. (681-3) V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo letošn e dopolnilne volitve vršile v veliki dvorani Mestnega doma na cesarja Josipa trgu, in da bode volil: dne *S. aprila 111. volilni razred: dne *£*». aprila II. volilni razred; dne \¥9. aprila I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopolnilne. Tretji volilni razred bode volil jr dveh oddelkih9 in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestni ledenici. Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne" 24., oziroma 26. in 28. aprila t. 1. ravnotam kot prvotna volitev, in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne. Iz občinskega sve"ta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer: a) iz III. volilnega r izreda: Ivan Škerjanc in Jernej Žitnik.; b) iz II. volilnega razreda: Fran Pavlin in Ivan Plantan; c) iz I. volilnega razreda: Ivan Gogola. dr. Josip Stare, Ivan Vel ko vrli in Fran Žužek; Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gospoda občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil leta 1897 v III. razredu voljen za dobo treh let, in dr. Valentin Krlsper, ki je bil leta 1898 v I. razredu voljen za dobo treh let. Voliti bo torej III. volilnemu razredu troje. II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta. Volilci III. volilnega razreda prejmo rudeče, volilci II. razreda višnjeve, volilci L razreda bele glasovnice Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. marca 1900. oderce najnovejše facone, najboljši izdelek priporeča 15. Alojzi} Porsche Pred škofijo it 22, poleg mestne hiše. Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 16 1M» najnlžjilt c«i Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedOT. Ha* š 0263389005 V Kranju je na prodaj okolu 75 oral njiv, pripravnih za stavbišča, ležečih ob državni cesti, in jedna pristava v mestu okolu 500 kvadratnih metrov, vse po zmerni ceni. (565—10) Jožef Fuso. Žive ribe. Živi karpi, ščuke in linjaki (šlaji) (733—1) iz bajerjev barona Minutillo na Gorenjskem so sedaj na prodaj pri Josipu Leucu Resljeva cesta št. 1. Anton Schusler t Ljubljani, Sjitalste ulice založnik uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča po čudovito nizkih cenah na večjo izber najnovejšega blaga za damske obleke prekrasnega črnega, gladkega in desiniranega blaga za obleke angleškega, francoskega in domačega modnega blaga za gospode ceneje kakor so sleparsko napravljeni ostanki, blaga za pohištvo, zagrinjal, posteljnih oprav (garnitur), preprog, barvastih Mousseline-zagrinjal a Secession aam«;-*;«:*" po 30 kr. Zaloga ljnolejskih preprog. Originalne tovarniške cene itd. Spoštovanjem (501—9) V najem ali pa na račun se vzame s 1. majem t. f. dobra gostilna v Ljubljani ali pa v neposredni bližini Ljubljane. Kdo vsprejme gostilno, pove upravništvo „Slov. Naroda". (698—2) Dober, Bane«ljiw mehanikar za popravljanje vsake vrste Šivalnih strojev, kakor tudi pošten (7u2—2) potovalec dobita takoj po dogovoru službi. Ponudbe pod šifro: S. D. 17 poste restante Gorica. Razpis službe. Podpisano mestno županstvo razpisuje s tem službo (714—2) občinskega tajnika z letno plačo K 1000-— in prostim stanovanjem. Prošnje z dosedanjimi spričevali vlože naj se najdalje do 18. aprila t. 1. Mestno županstvo v Rudolfovem dne 7. aprila 1900. 7f pri Tončku". Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snaSnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—7) Dr. Friderika Lenglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Prešernove ulice št. 10-14 Li j ubijana. Prešernove ulice št. 10-14 priporoča svojo zalogo raznih drobnim na debelo In na drobno. Posebno pa priporoča gg. gostilničarjem, ki žele" izvrstno jedilno orodje kupiti, 99Alp ;iha66-i 11 <•«* za juho in kavo, potem nože in vlllee ter zajemalke za juho in kavo po sledečih cenah: „Alpaka"-žlice za juho.....dvanajstorica K 920 do It*— n » kavo..... „ , 480 „ 540 „ nože ali vilice ..... „ „ 12'— „ zajemalke za juho......... „ 4*— „ v „ kavo.........„ 2 — in jamčim za obstanek belote te kovine. Priporoča tudi nože in vilice z lesenim ali roženim držalom dvanajstorica od K 3 — do K T—, tineje vrste od K 760 do K 14-—. Nadalje priporoča »oletenske iarraee, žoge, obroče, vozičke itd. po najnižji ceni, kakor tudi kuhinjsko Emall-potiodo vseh vrst in velikosti; plehaste tase itd. (627—5) ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -f| Založena 1847. |fl§« Založena 1847. \Sr Tovarna pohištva J. J. NAGLAS 15 v Ljubljani in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. r Goji polisi Ta zapoved zdravstvenega £0uka se izvrSuje racionelno ter s čudovitim uspehom, ako se rabi pri umivanju najboljfie, najnežneja ter tolsče najbogateje milo, in sicer slovito Doeringovo milo s sovo. Vsakdo naj se umiva z Do*ringovim milom, če hoče, da mu ostane koža lepa ter voljna. Doeringovo milo s sovo naj rabiju vsi tisti, ki imajo suho in občutljivo polt. Brez izjeme naj vse matere umivajo svoje otroke ter rejence z Doeringovim milom. Polt ostane lepa, nežna in sveža. Dobiva se Doeringovo milo s sewo povsod, komad po 30 kr. c (503—1) V LJubljani prodajata t Aston Krleper in V amo Petrlele. — CSeneralna zaloga t A« Tlotsrli <*■ to., II u nuj. Najcenejše in najsolidnejše nakupcvalisče za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—11) Jakob Theumann H m o. Rotovžka ulica 12. Bogato a8ortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = Vzorel Krutim In franko. = za i (prej /^o^. Marijaceljske kap jice za želodec) prirejene v lekarni „prl ogerakem kralja" Karla Brady-Ja na Dunaji, I., Flelach-markt 1. v obče lzkuieno ln poznato zdravilo, ki oživlja la okrepćuje želodeo, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah. Cena steklenici..... 40 novo. Dvo|nu steklenica . . . 70 U80jam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Brady. Kapljice za želodec c.Bk3ya.ia (prej Marij aoeljske kapljice za želodeo) so shranjene v rudečih nagubanih skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis tfVOGfU&r Deli so navedeni. (1829—19) Kapljice aa želodeo se pristne dobivajo == -sr vseh. lafcažaasjJbi = Kdo dobavlja žimnata dna za sita? Vsakoletna -potreba je jako velika. Prijazne ponudbe naj se poš'o«}o pod šifro „14. ■a." anončni pisarni (insertni kanceilr) J. Aubreeht v PraKl, Prikopa «. (728-1) 5 angleških 3 mesece starih dog je na prodaj v Vegovih ulicah št. 10. (717—2) J» JLiOkar* Za Veliko noč priporoča Rud. Kirbisch slaščičar v Ljubljani, Kongresni trg svojo veliko izber velikonočnih daril: najfinejše bonboniere, piruhe iz sladkorja, traganta, žameta, svile, lesa, slame itd. Dalje razne figure in atrape. Vsak d— Nveža pinca, tituli, potice "5* razno potrewene. vina* lil^er-jji čajno pecivo, čokolade in bonboni. §0T~ Naročila za zunaj Ljubljane se izvršujejo najtočneje. (703—3) Št. 10,041. Volitveni razpis. (681—3) V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo letošn e dopolnilne volitve vršile v veliki dvorani Mestnega doma na cesarja Josipa trgu, in da bode volil : dne SS. aprila III. volilni razred; dne «5. aprila II. volilni razred; dne S7. aprila I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne. Tretji volilni razred bode volil v dveli oddelhJh9 in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestni ledenici. Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne" 24., oziroma 26. in 28. aprila t. L ravnotam kot prvotna volitev, in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne. Iz občinskega sve"ta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer: a) iz III. volilnega r izreda: Ivan Škerjanc in Jernej Žitnik; b) iz II. volilnega razreda: Fran Pavlin in Ivan Plantan: c) iz I. volilnega razreda: Ivan Oogola. dr. Josip Stare, Ivan Velkovrli in Fran Žužek; Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gospoda občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil leta 1897 v III. razredu voljen za dobo treh let, in dr. Valentin Hrisper. ki je bil leta 1898 v L razredu voljen za dobo treh let. Voliti bo torej III. volilnemu razredu troje. II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta Volilci III. volilnega razreda prejmo rudeče, volilci II. razreda višnjeve, volilci L razreda bele glasovnice Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. marca 1900. oderce;': najnovejše facone, najboljši izdelek pripore č a 16. Alojzij Porsche Pred škofijo it 22, polsg mastna hiša Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 16 1»«» najnižjih cenah. Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in 90 N ta o eo N STROK" r Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa <<+~ s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-26) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. 03P Cenilci poštnine prosti, -saj Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem Franc Čuden, urar na Velikem trgu nasproti rotovža. Oddelek za sukno firme Kastner & Ohler v Gradcu ima največji sortlment (426—12) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Št. 60. Pr. Razpis službe. (727—1) Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa redne tajne seje občinskega sveta z dne 3. aprila t. 1. popolnimi službo magistralnega tajnika s prejemki III. činovnega razreda, to je z letno plačo 2800 kron z dejalnostno doklado letnih 500 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron. Od prosilcev za razpisano službo se zahteva v zmislu določb § a 5. službene pragmatike: 1.) Občinski konceptni uradniki, ki kot taki ne smejo biti v nobenem drugem službenem razmerji, morajo biti za poslovanje tako usposobljeni, kakor je razpisano za upravno državno službo; vendar sme občinski svet določiti, da se od tega načela odjenja glede takih služeb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti, in za katero se tudi v državni službi ne terja sposobnost za politično poslovanje. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 20. aprila 1900. leta« Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale. H^Eestni Z23.a,g:lstra.t lj"U-"bl3a,ri.sfci dne 6. aprila 1900. 5=1 XI Najnovejše in najboljše v za gospode in dečke izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah C J. Hamann Mestni trg 8. LJUBLJANA Mestni trg 8. Zaloga klobukov c. kr. privilegovanih dvornih klob. tovarn W. Ch. Pless, Dunaj. J. Pichler, Gradec. K.loBiiik.1 se po lastni iirjavi glavo ln po lastni napovedi izdelujejo in se vzprejentajo stari klobuki za barvanje in modemi o vanje. (711—3) Vesele Velikonočne praznike priredi izborno vležano eksportno &>W in granatno pivo iz »it Mole jimme t BidajtiiciiL V steklenicah po ya litra in v sodih dobiva se pri založniku Antonu Ditrich-u v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 2. S«4 (589—6) Lepa, moderna, novozgrajena vila v Spodnji Šiški štev. 107 z 8 sobami, 5 obokanimi kletmi, pralno kuhinjo, vodovodom, velikim vrtom i. t. d. se zaradi odpotovanja proda za 10.500 gld. (neto). Pojasnila daje lastnik M. Lukanitsch (Amerikanec) mej 2. in 5. uro popoludne. (732-1) tvrdka Putrich Ofertni razpis. S tem se razpisujejo stavbena dela z dobavo materiala za z^ratlhn novega lesenega mostu z zidanimi oporami in bctoiiastinii stebri z nastavljenimi kobilami cez ^Ljubljanico pri fužinah v skupnem znesku 21.600 K. Zaradi prevzetja zgradbe tega mostu se določi ofertni dogovor na dan 17. aprila 1900 ob pol 5. uri popoludne« Do tega roka je pravilno narejene, s kolekom 1 K opremljene ponudbe, glaseče se na zgradbeni znesek 21.600 K in pripadajoči petodstotni vadij okroglih 1080 K, vposlati okrajnemu cestnemu odboru za okolico ljubljansko in to v roke načelniku okrajnega cestnega odbora, gospodu Lovrencu Kavčiču v Medvodah. Vadij, ki se poviša po izvršenem dovoljenju ponudbe na 10 odstotkov zgradbenega zneska, se lahko vloži v gotovem denarju ali v državnih papirjih po navadnem borznem kurzu ali pa tudi s hranilnično knjižico. Zadevni načrti, proračun stroškov z jednotnimi cenami, navadni ter specialni stavbeni pogoji se lahko ogledajo od 5. aprila 1900 vsaki dan od 9. do 12 ure dopoludne ter od 3. do 6. ure popoludne pri okrajnega cestnega odbora načelniku v Medvodah. V ofertu ponuđeni znesek je v odstotkih zaznamovati ter zapisati s številkami in besedami. V ofertu je točno označiti, da si je ponudbenik pregledal vse zgradbene pripomočke, da pozna način zgradbe popolnoma ter da se zgradbenim pogojem podvrže brez pridržka. Pravico odločbe ter izvolitve došlih ponudeb si pridrži nepogojno okr. cestni odbor. Ofert veže vsekako podjetnika do časa izročitve. Od okrajnega cestnega odbora za okolico ljubljansko. (688—3) Okrajni cestni načelnik: Lovrenc Kavčič. Največja izber najtrpežnejšega in najmodernejšega e cene! za suknenega blaga vseh vrst kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndorfskega itd. obleke za gospode in dečke površnike, haveloke ter salonske obleke v oddelku za sukno tvrdke J. Grobelnik, Ljubljana. Najboljši nakupni vir sa suknene ostanke. (564-9) Knjige s vzorci se po naročilu pošiljajo poštnine prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnin« in tisk .Narodne Tiskarne".