PofUns ptnftum t fotorU Leto XVHm št. 4 Ljubljana, nedelja 5. januarja 193* Cena t Din upravmStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica m relefon St. 8122, 8123, LDseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ali - TeL 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it i. — Telefon St. 19a Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-3124. 3125, 81266. Ijana St 11.842, Praga «Mo 78.180, Wlen St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3128, 3124, 3125. 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. 1914 al! 1936? Kot uvod v nameravane obsežne učiteljske premestitve, ki jih napovedujejo iz Beograda, je objavil »Domoljub« člar nek o slovenskem učiteljstvu, ki spominja na najlepše hlapčevske čase, na orno dobo, ko je objestni klerikalizem dušil in teptal vse, kar mu ni slepo ubogalo in ponižno sledilo. Današnja generacija se že ne spominja več one dobe, zato je dobro, da je »Domoljub« v svojih izva-jjiaijih osvežil sliko časov dr. šušteršiča ter pokazal, da so se pač neka imena spremenila, ali da je duh ostal. Ko smo prečitali članek, smo še enkrat pogledafli na naslovno stran lista. »V Ljubljani, 2. januarja 1914 ?« Ne. 1936 . .. Uvodoma opisuje »Domoljub« življenje učitelja pred vojno na Kranjskem kot zavidanja vredno idilo. Plače res niso bile previsoke, zato pa je nekaj dragocenega bila učiteljska stalnost. Nihče ni bil premeščen radi svojega političnega mišljenja! Tako pravi radikail-ski tednik. Toda na žalost so bile dejansko učiteljske plače pred vojno na ELranjskem najmizernejše in režim kranjskega klerikalnega deželnega odbora je prirejal prave histerične gonje proti narodno naprednim učiteljem, ki so pokazali politično možatost. Znani so primeri, da je bil učitelj s številno rodbino v teku šolskega leta trikrat premeščen — iz hriba v hrib. In kaj pravi »Domoljub« o učiteljstvu, ki ima nevenljivo zasilugo, da se je naš narod dvignil ne le iz teme alfabetstva, temveč ga usposobil, da je postal dovzeten za višjo nacionalno kulturo, zrel za svojo svobodo? Kako sodi list o možeh ra ženah, ki so bili vzgojitelji tudi vse tiste dece, ki tvori danes dozorelo generacijo onega ljudstva, čegair plemenitosti in volji se tako hinavsko klanja? »Večina slovenskega učiteljstva — pravi ljubljanski tednik JRZ — ni nikdar prisluhnila resničnemu glasu naroda, ampak se je postavila vedno v opreko ž njim. Pri raznih volitvah je večina učiteljstva podpirala vaške mogočnjake in oderuhe proti volji staršev ... ustanavljala društva in družbe, ki so bile v nasprotju z miselnostjo večine slovenskega naroda (mišljen je predvsem Sokol), ... dopisovala v liberalne liste in v njih sramotila poštene može in slovensko duhovščino na način, ki ga zaznamuje samo jezik nabolj zavrženih »paj-zelnov«. Kdo se je norčeval po gostilnah in drugod iz naroda? Skratka: slovensko liberalno učiteljstvo je dosledno grdilo vse, kar je bilo najmanj 99 odstotkom Slovencev sveto in nedotakljivo.« Taki so bili torej možje in žene, ki so pred vojno vzgajali slovensko ljudstvo. In kakšni so danes? »Povojni liberalni učitelj svojega protiljudskega stališča ni izpremenil. Na njegovo prizadevanje je postala šola in vzgoja otrok monopol brezverskega svobodomiselstva. Šolske svete so razbili, da so se iznebili zastopnikov cerkve in staršev___, z največjim nasiljem so uvajali med odrasle in šolsko mladino društva (zopet js v prvi -Trsti mišljen »Sokol«), ki jih je slovenski narod odločno odklanjal in jih odklanja. Iz šolskih knjig so pometali vse, kar bi cikalo na versko vzgojo, če pa ie tu in tam ostala verska drobtinica, pa jo celo smešijo, prirodoslovje tolmačijo v duhu, ki je verskim načelom nasproten, pri pouku zgodovine razlagajo učencem liberalne in socialistične protiverske agitacijske brošure, z nedeljskimi prireditvami in izleti odvračajo mladino od cerkvenih dolžnosti, minirajo versko vzgojo slovenskega naraščaja in ogrožajo s tem obstoj naroda in t"-%uve. Iz vrst »liberalnega« (»Domoljub« hoče seveda s tem reči nacionalnega) učiteljstva je izšlo največ podlih denuncijacij proti najodličnejšim slovenskim možem, napredni učitelji so zlorablja® stanovsko učiteljsko organizacijo in očitali svojim stanovskim tovarišem protidržavnost, če so hodili v cerkev! S temi denuncijacijami in klevetami pa še ni vse opravljeno. Treba posebej še dokazati, da je skrajni čas pričeti sistematično preganjanje in ugonabljanje nacionalnega učiteljstva. Zato veliki svobodnjak in demokrat dviga obtožbo proti nacionalnemu učiteljstvu, da »drži s tistimi, ki so sedanji vladi najbolj nasprotni« in da »plava še vedno v »Ju-trovih« vodah.« Skrajni čas je, da se udari po učiteljstvu ter »onemogoči delovanje vsem, ki mečejo polena visokim ciljem sedanjih dTŽavnih gospodarjev« in škandal je, da »slovensko ljudstvo še ni prejelo tega, kar hoče in želi... pravih ljudskih vzgojiteljev po božji in narodovi volji.« Pisati komentarje k temu izlivu pokvarjenosti in razlage temu klasičnemu spričevalu miselnosti naslednikov nekdanjih gospodarjev iz kranjskega deželnega odbora, bi bilo odveč. Koliko per-fidne lažnivosti se skriva v »Domolju-bovem« članku, je razvidno iz ugotovitve, da je na primer višji šolski svet obstojal vse do leta 1929. in da je današnja šola in vzgoja zasnovana na osnovnošolskem zakonu od 5. decembra 1929. — torej iz dobe, za katero nosijo gospodarji »Domoljuba« direktno odgovornost«*« J Velik Rooseveltov govor ob otvoritvi kongresa Resne besede z onkraj morja Demokratični narodi morajo preprečiti obstoj in novo uvajanje avtokratičnih režimov, ki ogrožajo eksistenco malih narodov in mir na svetu Washington, 4. januarja, o. Po štirime-sečnem odmoru se je včeraj sestal ameriški kongres, čegar zasedanju se pripisuje v vsej mednarodni javnosti še prav posebna važnost, ker ima kongres določiti stališče Zedinjenih držav glede na italijan-sko-abesinski spor ter sprejeti nov zakon o nevtralnosti Amerike v tej in vseh bodočih vojnah. V ameriški javnosti sta dve struji, katerih stališči si močno nasprotujeta. Ena je za najstrožjo nevtralnost Amerike, ki naj ščiti zgolj svoje lastne interese in skrbi za lastno obrambo, ne da bi se karkoli vmešavala v spore drugih držav, druga struja pa je bolj liberalna in je mnenja, da se Ameriki na treba ozirati na ostali svet, marveč naj išče povsod le svoje koristi in naj zato ne omejuje trgovinskih odnosa j ev z vojskujočimi se državami. Ker pričakujejo letos v Ameriki parlamentarne in predsedniške volitve, je bila propaganda v obeh smereh precej pod vtisom notranje politike; toda že snočnji Rooseveltov govor kaže. kakšna bo bodoča politika Zedinjenih držav. Roosevelt govori Po ločenih sejah senata im poslanske zbornice sta se obe zbornici, ki tvorita ameriški kongres, sestali ob 19. k skupni seji. na kateri je predsednik Roosevelt otvoril razpravo s črtanjem obširne poslanice, v kateri pravi med drugim: Ko sem prišel z voljo ameriškega naroda na mesto predsednika Zedinjenih držav, je ves svet živel v miru in je bilo upravičeno upanje, da se bodo v bodoče urejevali mednarodni spori na miren način z arbitražo posredovanjem in mednarodno razsodijo, o čemer govore mnoge številne mednarodne pogodbe, ki so bile sklenjene po krvavi svetovni voj-. ni. V Ameriki je na vsej črti prodrla politika dobrega sosedstva in ta beseda je meso postala. Položaj v Evropi Docela drugačen pa je položaj v Evropi. Od 1. 1930 dalje opažamo, da jo tam prenehala dobra volja za mir, zlasti pri nekaterih velikih evropskih državah in narodih. Ameriški narod si mora biti na jasnem, da se v Evropi vedno bolj širi slaba volja in vedno bolj očitna je tendenca, da hočejo nekateri narodi povečati svoje oboroževanje v očitni nameri, da napadejo druge. So narodi, ki se ne strašijo prevzeti odgovornosti za novo vojno. Položaj je tak, da vsebuje vse sestavine, ki vodijo do žaloigre splošne vojne. Mali narodi žive v strahu pred velikimi in močnimi Toda v Evropi je mnogo narodov, zlasti malih, ki so zadovoljni s tem, kar imajo, in ki so vselej pripravljeni, da v mirnem in prijateljskem sodelovanju uredijo s svojimi sosedi vse svoje gospodarske in socialne probleme. Tudi vladarji teh narodov zasledujejo odkritosrčno miroljubne težnje svojih državljanov, vendar pa morajo neprestano živeti v bojazni, da lahko vdre danes ali jutri neprijatelj na njihovo ozemlje ali pa, da jih napadejo drugi narodi, ki se nikakor nočejo oprijeti načela miroljubnih sredstev za zboljšanje razmer. Glavna nevarnost — avtokratski režimi Danes Imamo mnogo razlogov za pesimizem. Bilo bi napačno trditi, da narodi držav, kjer vladajo avtokratski režimi, prežeti napadalnega duha, nimajo smisla in simpatij za stvar miru; toda ti narodi nimajo prilike, da bi izrazili svojo voljo, nimajo možnosti, da bi si izbrli demokratičen režim, marveč so prisiljeni, da slepo sledijo vsemu, kar jim diktirajo oni, ki imajo nad njimi avtokratsko oblast So narodi, ki zahtevaj« tujo zemljo, ki hočejo morda upravičeno svojo ekspanzijo, a ne morejo potrpeti, da bi svoje zahteve uresničili na miren način. Nasprotno, zahtevajo neupravičeno zboljšanje svojega položaja, Id so si ga pridobili v prejšnjih vojnah. Iščejo novih Izhodov za svojo trgovino in nova ozemlja »Izvajanja »Domoljuba« so simptoma-tična za današnje razmere. Ali gospoda, k! nosi odgovornost za te grdobije, bi se imela vendarle vprašati, kam naj pelje taka podivjanost in kaj naj se doseže s takimi apeli na najnižje instinkte. Ali hočejo gospodje v današnjih težkib časih, polnih gospodarske in socialne stiske, polnih dolžnosti in nalog za očuvanje eksistence naroda, z uprizoritviio političnih pokolov zamotiti javnost, da bi se manj zanimala za vprašanja kruha in eksistence in dolžnosti, ki jih imamo v tem pogledu vsi brez razlike. Zemlja se je vdrla Milan, 4. januarja. A A. Pri Valnervijn se je vsedja zemlja. Okoli 10.000 dreves je uničenjih, 10 hiš pa se je podrlo Človeških žrtev ni bij o, ker so stanovalci o pravem času zapustili hiše za naseljevanje viška svojega prebivalstva pri čemer rajši apelirajo na instinkte nahujsltanih in zaslepljenih množic, kakor pa na najvišje instinkte mednarodne pravičnosti. Režimi meda in pesti Vlade teh narodov so v svoji slepi nestrpnosti prišle tako daleč, da verujejo v neki zakon meča in pesti ter da širijo fantastične pojme o nekem svojesn namišljenem poslanstvu nad drugimi narodi. Take nazore širijo zlasti med vsemi onimi, ki so od njih odvisni. Priznam, da te moje besede, ki jih tukaj dobro premišljeno izgovarjam, ne bodo popularne med narodi, ki se zavedajo, da govorim o njih in katerih se bo tikalo to. kar bom še pozneje povedal; toda te moje besede in ta moja čustva bodo naletela na simpatije in razumevanje pri vseh narodih, ki resnično in iskreno žele miru. Večina narodov hoče mir L. 1933 sem izjavil, da je do 90 odstotkov narodov zadovoljnih z mejami svojih držav in da so vsikdar pripravljeni še bolj zmanjšati svoje oborožene sile, ako b{ na to pristali tudi drugI narodi. To je tudi še danes sveta resnica. Mir sveta in dobro voljo med narodi oviraj samo 10 do 15 odstotkov vsega prebivalstva sveta, kar je tudi glavni razlog, zaradi katerega so doslej propadle vse akcije za razorožitev. Nastopilo je baš nasprotno, v veliki meri se danes oborožujejo vsi narodi na vodi, na kopnem in v zraku. To je tudi vzrok, da napori za omejitev oboroževanja na morju vsa ta leta niso dovedli do nikakega večjega uspeha. Amerika mora ostati nevtralna Upam, da sem podčrtal vso težino sedanjega mednarodnega položaja. Te hude in morda ostre besede so upravičene, ker je ta zadeva tako važna za splošno civilizacijo in je v zvezi s tem ogrožen tudi mir Zedinjenih držav. Toda naglašam, le od nekaterih, ne od večine narodov. Mir ogrožajo predvsem oni narodi, ki zgolj iz egoizma skušajo doseči nadmoč nad drugimi. Svet je že doživel tudi takšne čase. Upam, da ne živimo v taki doti, toda če primerjamo Zedinjene države z ostalimi državami, potem vidimo, da lahko ameriške Zedinjene države igrajo vlogo na svetu le tedaj, če se odločijo za strogo nevtralnost in ne store prav ničesar, kar bi moglo ohrabriti države, ki iščejo sporov in izzivajo vojue. Nasprotno moramo s primerno obrambo za varovati sebe pred vsakim poizkusom morebitnega napada s katerekoli strani in storiti vse. da ohrabrimo in podpremo one, ki gredo za legitimnimi cilji, ter da s svojim zgledom in s svojo podporo prepričamo druge narode o neobhodni potrebi, da se spet vrnejo k miru in delu ter k mednarodnemu sodelovanju v dobri volji. Glavna skrb vseh demokratičnih narodov mora biti. da preprečijo nadaljnji obstoj in novo uvajanje avtokratskih režimov, ki pomenijo nevarnost suženjstva v notranjosti in nevarnost napada in novih bojnih konflikta®. Politika Zedinjenih držav mora biti politika nevtralnosti napram vsaki državi, ki želi isto kakor mi. namreč mir. Amerika mora zaradi tega storiti vse, da s svojimi produkti ne bo podpirala nobene države, ki izziva in napada ter povzroča vojne zapletljaje. V države, ki se vojskujejo, se mora zabraniti vsak izvoz, zlasti blaga, ki jim omogoča vojno. Ob koncu je Roosevelt izrazil upanje, da bo kongres v celoti odobril njegovo stališče. Vedno je še upanje, je dejal, da ne stojimo na pragu žalostne dobe novega svetovnega klanja; če bi pa kljub temu prišlo do nove vojne, potem je možno za Zedinjene države samo eno stališče: z nepristransko nevtralnostjo izogniti se vsakemu konflikta, a istočasno skrbeti za dobro obrambo, da ne bomo ne napadeni, ne kako drugače zapleteni v novo vojno. Zbornica je sprejela poslanico Roosevelta z viharnim odobravanjem. Seja je bila nato prekinjena in se je razprava o načrtu zakona o nevtralnosti nadaljevala danes. Novi zakon za očuvanje ameriške nevtralnosti Pariz, 4. januarja, o. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da vsebuje novi zakon o nevtralnosti Amerike, o katerem se je včeraj z govorom predsednika Roosevelta pričela razprava v ameriškem kongresu, naslednje podrobnosti: 1. Predsednik Zedinjenih držav se pooblašča. da lahko omeji izvoz blaga sirorin v vojskujoče se države, ako smatra, da je ta ukrep neobhodno potreben za očuvanje nevtralnosti Amerike. Seznam tega blaga bo določil predsednik sam. Izvzeta morejo biti samo živila in zdravila. 2. Pooblašča se predsednik Zedinjenih držav, da prepove vsak izvoz orožja in vsega blaga, ki je potrebno vojskujočim se državam, in sicer takoj, čim pride do sovražnosti in tudi v vse države, o katerih je možno domnevati, da se bodo pozneje zapletle v vojni konflikt. 3. Prepovedane so vse finančne transakcije z državljani vojskujočih se držav, predsednik Zedinjenih držav pa lahko izjemoma dovoli finančne transakcije izključno trgovskega značaja. 4 Vsi ti ukrepi se morajo ▼ enaki meri obvezno in brez izjeme izvajati proti vsem vojskujočim se državam. 5. Za podkrepitev nevtralnosti Amerike lahke izda predsednik Zedinjenih držav od- lok, po katerem bo nosil vsak ameriški državljan, ki bi vzdrževal kakoršnekoli poslovne stike z državami in državljani vojskujočih se držav, sam ves riziko. 6. Ameriški državljani ne smejo potovati na parnikih, ki so last vojskujočih se držav. 7. Ladjam vojskujočih se dr«av je zabra-njeno pristajati v ameriških I tikali bodisi v svrho izkrcavanja ali natovarjanja blaga, bodisi v svrho preskrbe s vodo, živili ali kurivom. Podmornicam je stroge zabranjena vsaka plovba v ameriških vodah. Dodatne določbe Washington, 4. januarja, o. Predsednik zunanje političnega odbora doma reprezen-tantov je novinarjem izjavil da bo treba novi zakonski načrt o nevtralnosti izpopolniti. V tekst bo treba vnesti še neke odredbe, ki bodo omogočale, da bodo Zedinjene države ostale zveste Monroejevi doktrini. Novi nevtralnostni zakon, po katerem bo prepovedan izvoz orožja in streljiva, bo moral določati izjemo za države Severne in Južne Amerike, če bi se katera izmed njih zapletla v vojno proti kaki državi na drugih kontinentih. Zakon pa bi moral veljati tudi za ameriške države v primeru, da bi se sprle med seboj. da je 'Angliji uspeol izvršitiv Wiehingtouu spreten manever; dosegla je namreč, da bodo Zedinjene države v najkrajšem času prepovedale izvoz petroleja in vseh drugih sirovin, potrebnih italijanski vojni indu. 6 tri ji. Dejstvo, da se bo prepoved v enaki meri nanašala tudi na 'Abesinijo, ne izpre-manja mnogo stvari ker prepoved tega blaga za Abesinijo sploh ne pride v po-štev. Takoj, ko se bo Roosevelt poslužšl pooblastil, ki jih bo dobil od ameriškega kongresa. bo usoda Italije odločena Anglija bo mogla tedaj izvršiti neomejen pritisk na Italijo in sicer od vseh strani. V Parizu se boje, da bo Anglija to svojo dominantno pozicijo v danem primeru izkoristila tudi proti Franciji. Lavail se je doslej trudil, da bi se nadalje igral Vlogo posredovalca in dosegel tako likvidacijo italiijansko-abesin-skega spora, ki bi bila kolikor toliko častna za Italijo zlasti za Mussolmija. V Pa. rizu ne dvomijo, da bo sedaj Eden odločno nastopil ne samo v Ženevi, marveč tudi v Parizu. Francija se bo morala tedaj defi-nitivno odločiti, ali hofe v bodoče podpirati Anglijo ali pa Italijo. Če bi 6e Laivail odločil za nadaljevanje svoje dosedanje politike podpiranja Italije, potem ni dvoma, da bo doživel poraz v parlamentu. V Italiji se zanašajo na svoje rezerve London, 4. januarja, o. »Times« poroča, da 90 v Rimu zaradi poslanice predsednika Roosevelta in predloga zakona o" nevtralnosti Zedinjenilh držav sicer zelo vznemirjeni, vendar pa zatrjujejo, da tudi poostritev sankcij, zlasti pa prepoved izvoza petroleja, Itailije ne bo prisilila na kolena. Italija ima še dovoljne zaloge petroleja in premoga, tako da lahko kljub sankcijam nadaljuje vojno proti Abesinijd. Kar se tiče premoga, ga imajo še najmanj za pol leta. Konzoim premoga »e je z izdanimi ukrepi do skrajnosti zmižad. Mnogo je k temu pripomogla tudi v prejšnjih letih izvršena elektrifikacija mnogih železniških prog. Državne železnice imajo za svoje potrebe zadostne zaloge premoga, m prav tako razpolaiga tudi industrija z zadostnimi zaflogami. Najvažnejše je po mnenju lista, da v Ramu ne mislijo več na to, da bi poostritev sankcij proglasili ra casus belli. Italija bo poostritev sankcij smatrala za neprijazen, nikakor pa ne za sovražen ukrep. List vidi v tem mdk popuščanja, h kateremu bo TtaKja vsekakor prisiljena, če se bo Amerika posredno ali neposredno pridružila izvajanju sankcij proti Italiji kot napadalcu. Pred izpremembo nemške zunanje politike ? London, 4. januarja, o. Po vesteh iz Berlina sklepajo, da bo Hitler v kratkem podal zelo važno izjavo o nemški zunanji politiki. Poučeni politični krogi zatrjujejo, da se pripravlja nova izprememba nemških zunanjih političnih smernic. Za enkrat še rti znano, v kakšni obliki in ob kateri priliki bo Hitler podal svojo zjatvo, pravijo pa. da bodo obenem izvršene i-zpremembe v nemški diplomaciji. Širijo se verzije, da bosta sedanja nemška poslanika v Londonu in Washingtonu odpoklicana. Ribbentropp bo bržkone imenovan za podanika v Londonu ati Parizu, govori pa se tudi o njesjovem imenovan ju za zunanjega ministra. V tem primeru bi se Neurath vrnil na svoje poslaniško mesto v London. Ugoden vtis v Londonu London, 4. januarja, o. Poslanica predsednika Roosevelta je napravila v angleški javnosti in v političnih krogih zelo dober vtis. Posebno podčrtavajo listi odstavek, v katerem naglasa Roosevelt, da bodo Zedinjene države storile vse za omejitev oboroževanja in da hočejo doprinesti svoj delež k mirnemu reševanju sporov med narodi. Amerika želi ostati strogo nevtralna v vseh vojnah, kjer ne bi šlo neposredno za njene interese. Zaradi tega je Roosevelt izrecno naglasM, da nikakor ne želi olajšati nadaljevanja vojtoe s tem, da bi omogočil vojskujočim se državam. da se iz Amerike preskrbe z orožjem. municijo in drugim blagom, ki je potrebno za vojskovanje Če tega ne bi mogel neposredno preprečiti, bo vsaj otež-kočil izkoriščanje ameriških proizvodov, zlasti vsega blaga, ki omogoča nadalje- vanje vojne. Najmanj, kar bo Amerika storila, bo to, da bo omejila izvoz v vojskujoče se države na mero, ki predstavlja povprečnino izvoza v dotične države tri leta pred pričet kom sovražnosti. V ostalem poudarjajo amgleški listi, da sedaj ni nikakega dvoma, da se bo Amerika odločila za prepoved izvoza petroleja. V londonskih krogih 90 prepričani, da bo ameriški kongres v celoti odobril stališče Roosevelta. S tem bo tudS vloga Društva narodov znatno olajšana Kaj pričakujejo v Parizu Pariz, 4 januarja, o. Ostri ton Roosevel-tove poslanice, ki je očividno naperjena proti Mussoliniju, smatrajo tu kot znak. Negotovost londonske pomorske konference London, 4. jaguarja. AA. V političnih krogih si razlagajo kot zelo neugoden znak Te. uspeh pomorske konference, ker v času, ko je bila konferenca zaradi pra^ nikov očllgodena, v na&protju z dosedanjo prakso nd bilo nikakih neuradnih razgovorov. Razgovorov ni bilo niti o tem, kdo naj pride na mesto bivšega zunanjega ministra Hoareja za predsednika konference. In naposled ne .dajejo niti izjave, ki so 6e čule med prazniki na Francoskem in na Japonskem prav nikakega upanja v uspeh konference. Velike poplave v Franciji Pariz, 4. januarja. w. Čeprav je pred \'i urami po vsej Franciji prenehalo deževat1, naraščajo reke še vedno t«r so poplave povzročile velikansko Škodo. ZUasti je trpela ozeanlja ob Rhoni in Loiri. Položaj prefoivaJoev ob bregovih je zelo kritičen. Poplave so poškodovale železniško pro^o pri Poitierju med Parizom in Bordeau-x0m. Kolodvor - Poitieriu je Pod vodo Potnike prevažajo v avtomobilih do prihodnje železniške postaje. Za nadokfiado Izgub pri sankcijah Gospodarske konference v Ljubljani — Mednarodni lesni kartel — Revizija trgovinskih pogodb beograd, 4. januarja p. Prihodnji teden bo ▼ Ljubljani konferenca zastopnikov slovenskih gospodarskih krogov, ki se bo bavila posebno z vprašanjem posledic, ki so nastaile zaradi sankcij za naše narodno gospodarstvo. Posebno se bo obravnavalo vprašanje slovenske lesne industrije in ukrepov, ka naj vsaj deloma nadoknadijo velike izgube zaradi zastoja lesnega izvoza it dravske banovine. Konference se bo predvidoma udeležil tudi minister za šume in rudnike g. Djuro Jankovrd V Beograd so prispeli predstavniki mednarodnega lesnega kartela, v katerem so združene Finska. Rusija, Švedska, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Avstrija in Ru-munija. Ta kartel je na konferenci v Ko-benhavrou določil in porazdelil kontingente za izvoz lesa v 1. 1936. rz poedirriih držav, ki mu pripadajo, in to Finski en milijon standardov (standard ie nekaj nad 4 in pol kubičnega metra). Rusiji 950.000. Švedski 820.000, Poljski 313.000, Avstriji 275.000. Jugoslaviji 168.000 in Češkoslovaški 95.000 standardov. Danes so se predstavniki kartela javili ministru trgovine in ministru za šume in rudnike ter so z njima konferiraii. Vršijo se priprave za spopolnitev trgovinskih pogodb s Španijo in Švico. Vsled sankcij so se gospodarski odnošaji med Španijo in Jugoslavijo znatno spremenili. Španija bi mogla v mnogem oziru nadoknaditi Jugoslavijn italijanska tržišča, na em strani kot dobavitelj južnega sadja, oranž itd., na drugi strani pa kot kupec jugoslo-venskega lesa V toku 90 tudi pogajanja 6 Turoiio glede povečanja naših izvoznih kontingentov V Vitkem se bodo vršili razgovori za ureditev izvornih odnošajev s Češkoslovaško. Gospodarski stiki med balkanskimi državami bodo Tvedm^t gospodarske konference držav balkanskega sporazuma. ki se sekane v mesecu jenmrjr. Zagreb, 4. iamiaria. o Danes ie prisoel opisne je inspiciral 9avsko finančno dd-rekci jo. Z abesinskih bojišč Italijani se omejujejo zgolj na izvidniške polete in bombardiranje abesinskih postojank Addls Abeba, 4. januarja. AA. Abe-sinska vlada je izdala poročilo, da so italijanska letala zadnji teden vrgla na pokrajino Makalo 10.000 bomb. Dogna-no je, da so italijanska letala pri obstreljevanju 31. decembra rabila tudi plinske bombe. Ta dan je bilo od italijanskih bomb ubitih 10, ljoidi, med njimi dva civilista, ranjenih pa je bilo 50 ljudi. V tuikajšnjih krogih si pogosta italijanska obstreljevanja razlagajo s tem, da se hočejo rtalijani maščevati zaradi abesinskih uspehov na severnem bojišču, zlasti v Tembienu. Italijanska letala so danes obstreljevala vas Amba Birkutan v pokrajini Volkait. človeških žrtev ni bilo. Italijanska letala so letela tudi nad Kvora-mom. Bombardiranje Hararja Pariz, 4. januarja o Agencija Radio poroda iz Addis Abebe, da so Italijani včeraj bombardirali Harar, k,jer je glavni stan abesinske južne fronte. Podrobnosti še niso znane. V Addte Abebi so prepričani, da ne bo posebne škode, niti večjih žrtev, ker je bi)a že prjd dn«*vi odre?e"& evakuacija mesta. London, 4. januarja. b. Reuterjev urad beleži govorico, da s0 italijanska l«t&ia danes pri Dagaburju v Ogadenu bombardirala amibuilamco egiptskuga Rdečega krJ-ia Potrdila te vesti še ni. Smrt ranjenega švedskega zdravnika Addls Abeba, 4. januarja. AA. Zdravnik Lundstrom, član švedske misije Rdečega križa pri Dolu, ki ga je zadel drobec italijanske bombe pri obstreljevanju, je podlegel ranam. Ranjeni zdravnik dr. Hylander, ki je danes prispel z južne fronte v Adis Abebo. je izjavil med drugim, da so italijanska letala še pred bombardiranjem letela nad švedsko bolnišnico in že takrat streljala iz strojnic. Bombe so metala šele onega dne, ko so zadela tudi ambulanto. Dr. Hylander je izjavil, da so Italijani vrgli najmanj 200 bomb. Poleg tega so izstrelili tudi več tisoč krogel iz strojnic, šotore švedskega odposlanstva Rdečega križa, pod katerimi so ležali ranjenci, je zadelo nad 400 strelov. i Italijanski komunike Rim? 4. januarja. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 85: Včeraj s© se na eritrejski fronti v odseku Tembiana in jugovzhodno od MakaJe vršile intenzivne borbe med izvidnimi oddelki. Sovražn« skupine smo pregnali izpred naših črt. Med boji je na naši strani padi'o 6 nacionalnih in 2 eritrejska vojaka. Letalstvo je obstreljevalo znatne oddelke sovražLiih čet, ki so se Pomikale pro-ti našim črtam. Obstreljevalo je tudi abe. sinsika taborišča v pokrajini Kafti. Eno izmed naših letal se je v pokrajinj Kafti vnelo, piHot in mehanik sta se ubila. Deževje na somalski fronti Harar, 4. januarja o. V vsej ogudenski pokrajini je nastopila deževna doba, tako da so tako na abesinski, kak„r na italijanski strani ustavili vse vojne operacije. Na obeh straneh so si uredili precej utrjene Postojanke in čakajo na boljše vr^me. Opaža se samo še par italijanskih letal, ki prihajajo na izvidniške polete daleč iz zaledja, kjer deževje še ni nastopilo, čim se bo vreme zboljšalo, se bo bržkone pričela nova abesinska ofenziva na vsej južni fronti. Grški oficirji za vodstvo abesinskih tankov Port Said, 4 januarja o. Enajst grških častnikov je z nekim nemškim parnikom potovalo skozi Sueški prekop v Džnbuti, odikoder so namenjena v Abesinijo, kamor so bili pozvani, da prevzamejo vodstvo tankov, ki so jih Abesinci zaplenili Italijanom. Novi tisoči na potu v Afriko Port Said, 4. januarja. AA. Od 27. decembra do 3. januarja so prepeljali skozi Sueški prekop v vzhodno Afriko 5.000 italijanskih vojakov in 7.736 ton vojnega gradiv«. 169 vojakov in 147 delavcev je potovalo v obratni smeri Italijani se bore s strupenimi plini Port Said 4. januarja, o. V poslednjih dveh tednih so italijanske ladje prepeljale v Eritrejo 53 ton strupenih plinov. Kakor vse kaže. nameravajo že pri bodoči ofenzivi v vse večji, meri uporabljati strupene pline, da si tako radikalno in nasrlo zagotovijo vojaški uspeh. Važna posvetovanja UMI Zasedanje vrhovnega sveta za narodno obrambo in vrhovnega sveta fašistične stranke Rim, 4. januarja, o. Ob 4 popoldne se je sestal v palači »Venezia« pod predsedstvom Mussolinija vrhovni svet za narodno obrambo. Zasedanje te vrhovne vojaške instance bo trajalo več dni in je posvečeno kakor zatrjujejo položaju Aa abesinskih bojiščih. Dopoldne se je sestal v pela® Littorio v Rimu tudi vrhovni svet fašistične stranke pod predsedstvom tajnika stranke Stara-cea. Razpravljali so o političnem položaju v Italiji in o delu stranke v zvezi z akcijo za obrambo protri sankcijam. Opoldne 60 vsi udeleženoi tega posveta odšli v palačo Venezia, kjer so se poklonili Mussoliniju. Tajnik Sterace je imel pm tej priliki nagovor, s katerim je v imenu vseh članov stranke in vsega italijanskega naroda izrazil Mussoliniju neomajno vdanost in zvestobo Popoldne ie vrhovni vet fašistične stranke nadaljeval svoja posvetovanja. Pred razpustom španskega parlamenta Madrad, 4. januarja, b. O današji seji ministrskega sveta je izjavil mini«trsiki predsednik, da se morajo obdolžitve o nezakonitosti vladnih ukrepov ki izvirajo iz monarhističniih krogov, smatrati kot atentat proti republiki Portela Val'adares ie nadalje izjavil, da je na ministrski seji ponovno obrazložil vso stvar in da so mu ministri izrečno izrazili zaupnico Upa. da bo stalni glavni odbor parlamenta obravnaval to vprašanje nepristransko in resno in da bo z večino glasov zavrnil vse obtožbe. ki jih je prejel predsednik parlamenta Alba Sicer je pa španska javnost v tei stvari očitno na moji strani Naposled ie predsednfk vlade izjaviL da bo odlok o razpustu parlamenta v kratkem objavljen JUH' " JULHJ1H P V n .H 'i innnnnrrinnnnnnr Današnja številka ima 285 malih oglasov Izpopolnitev letalstva v Turčiji Ankara, 4. jaoiuoirja. o. Na seji turškega parlamenta so bili odobreni potrebni kredita za reorganizacijo turških letalskih sil. Turški parlament sedaj proučuje razne predloge o jačji obrambi turške obale. Ogromni izdatki za nemško oboroževanje London, 4. januarja o. Laburistični »Dad-ly Herald« je zbral podatke t nemškem oboroževanju in trdii. da so nemški narodni socialisti, odkar So prevzeli oblast v Nemčiji, izdali za oboroževanje milijardo angleških funtov šterlingov Omejitev nemških potovanj v Švico Berjin, 4 januarja, o. Zaradi finančnih ukrepov švicarske vlade ne bodo več nemške oblasti izdijale n^mSkim državljanom v hodoče dovoljenj za Potovanje v &vjco. Beležke I utripov Opomin slovenskim mačkovcem iz Zagreba Kakor smo že poročali, se je ponesrečila fuz:ja mačkovskih listov >Slovenska zemlja«, »Bojevnik« in »Ljudska pravica*- Zagrebški »Obzori se je sedaj spravil nad »Slovensko zemljo« in piše: Zaninn;rvo je, da »Slov maka zemlja« ponatis kuje članek, ka je že pred dedj časom izžel v listu prof. Ma£trovi6a »Dom< pod naslovom »Radiičevci in Mačkova«. »Slovenska zemlja« dostavlja, da je »Dom« nadd-fevak tednik. resnica pa je, da je to osebno glasilo disidenta prof. Mašbroviča. ki nima nobene zveze z bivšo HSS. Na koncu »Slovenska zemlja« še pripominja, da objavlja ta članek zato. ker mnogim Slovencem politične razmere na Hirvaitskem niso dovcOj znane. »Slovensko zeml ja« skuša na ta način brez potrebe in povoda delati razliko med pristaši dr. Mačka ;n pokojnega Stjepana Ra-diiča. čeprav je dobro znano, de med njima ni nobene razlike. Zaito je tembolj čudno, da objavlja »Slovenska zemlja« take izmišljotine baš eedaj.c Mri smo vedeli vnaprej, da bodo pri mwč-kovcih in pri »Slovenski zemlji« nastale zmešnjave. Predstavnik konsorcrija tega lista je namreč g. dr. Vekoslav Kuikovec iz Maribora. Dve sodbi o demontiranfu slovenstva V svoji polemiki s senatorjem d»". Angje-linovičem o hrvatskem vprašanju je zagrebški »Obzor« na naslov dr. Kramerja objavil obtožbo, v kateri pravi: »Kako se sklada ideologija integralnega jugo-slovenstva, ki jo zastopajo pohorci s praktičnim delom dr. Kramerja in njegovih prijateljev v Sloveniji?« »Obzor« toži posebno , da dr. Kramer neprestano zahteva »očuvanje vseh atributov slovenske ■narodne samobitnosti«, da se protivi uvedbi srbsko—hrvatskih učbenikov v slovenske šole, da zahteva da naj bodo S-ovenci povsod v državi zastopani boij, nego jim gre po njih številu in da hoč- v Sloveniji na vseh položajih izključno le Slovence«. Kakor je videti iz le ugotovitve, se kaže proslulo »demontiranje slovenstva«, — ta čudoviti izraz je prišel skoraj že v pozabo — s hrvatske strani čisto v drugačni luči. Nacionalnim ljudem v Sloveniji so njihovi nasprotniki očitati, da hočejo uničiti slovenstvo, da mu strežejo po življenju in da bi ga najrajši čimprej likvidirali. Ti neutemeljeni očitki se ponavljajo neprestano v vedno novih verzijah, medlem pa skuša zagrebški »Obzor« predočili jugoslovensko politiko dr. Kramerja kot borbo za očuvanje slovenskih narodnih posebnosti, slovenskega šolstva in celo za prekomerni vpliv Slovencev v državi, osobito pa za izključno gospodarstvo Slovencev v dravski banovini. Res je težko spraviti v sklad nazor »Ob-zorov« in nazor naših lokalnih mirotvorcev o delu dr. Kramerja. vendar ta dva ekslre-ma dovolj javno govorita, da pravo jugo-slovenstvo nikakor ne nasprotuje uspešnemu delu za koristi slovenstva. V vsakem pogledu sta oba nazora nedvomno prav lepo priznanje za pravilnost jugoslovenske narodne in državne politike. Konflikt v zagrebški JRZ Za 6. januar je sklicana ustanovna skupščina krajevne organizacije JRZ za mesto Zagreb. Poziv na to skupščino sta podpisala bivši ban M i halo vtič in narodna poslanec Juro Miikašinovič. V zvezi s sklicanjem te skupščine objavljajo današnji listi naslednjo izjavo: »V liistiih je izšel poziv za ustanovno skupščino krajevne organizacije JRZ v Zagrebu z dnevnim redom: Izvolitev odbore krajevne organizacije. Da bodo javnost in pristaši JRZ pravilno obveščeni, objavljamo, da gg. Mihalovič in poslanec Mikašinovič nista pooblaščena sklicevati kakoršnokoli skupščino JRZ, ker v Zagrebu že obstoja lega'na od vrhovnega foruma stranke priznana krajevna organizaoija s predsednikom Franom Gabrekom ter podpredsednikoma dr. Brankom Pelešem in dr. Bogdanom Novakovioem. ki so bili pravilno izvoljeni na ustanovni skupščini JRZ 2. septembra 1935«. Med zagrebškimi radikali odnosno pristaši JRZ je prišlo namreč do hudega razkola. ker se legalno izvoljena organizacija izjavlja za Aoo Stojadinoviča. dočim skušajo sedo j ustanoviti nairailelno organizacijo. ki bi podpirala dT. Milana Stojadinoviča Večja ingerenca poslancev JRZ na organizacijo stranke Ožji klubski odbor poslancev JRZ je imel 3. januarja sejo, na Kateri je med drugim sklenil, naj poslanci JRZ v smislu sklepov klubskega plenuma čimpre, določijo še po dva člana za vsako banovino za širši klubski odbor. Narodni poslanci naj ostanejo v stiku z izvršnim odborom «tranke, naj poročajo klubu o organizaciji krajevnih odborov. o shodih in seslnnkih, ki se prirejajo zaradi organizacije stranke med prebivalstvom. Poslanci so torej v bodoče neke vrste nadzorni organi nad organizacijami JRZ in referenti za vodstvo stranke. Nov titular hrvatske cerkve v Rimu Po smrti kardinala Scapineltija je ostala cerkev sv. Jeronima v Rinuu brez titular-ja. Spričo dejstva, da je bil med tem sklenjen konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo, se je pričakovalo, da bo za novega titularja cerkve in zavoda sv. Jeronima imenovan eden izmed jugoslovanskih cerkvenih dostojanstvenikov, predvsem pa kak Hrvat, ker velja ta cenkev za hrvatsko ustanovo. Proti vsakemu pričakovanju pa je bil sedaj imenovan za titularja cerkve in zavoda sv. Jeronima nadškof v Buenos Airesu, CopePa, rodom Italijan. Te dni je bil svei5ano ustoličen kot upravitelj te hrvatske cerkve in zavoda. Ob ustoličenju je imel rektor zavoda sv. Jeronima monsgr. Madžerec dajši govor, v katerem je med dragim dejal: Zavod sv. Jeronima je ustanovil edini papež Hrvat. Sikst V Hrvatski narod je bil vedno udan katoliški cerkvi in papežu. V svojem govoru je nato našteval Številne Hrvate, ki 90 si stekli zasluge za rimskokatoliško cerkev V svoji zahvali je nadškof Copelte izjavil, da se je na evhari-stič-neim kongresu v Buenos Arresu osebno prepričal o udarnosti Hrvatov katoliški cerikvi. Na koncu je podelil svoj blagoslov argentinskemu narodu, hrvatskim izseljencem in domovi^ Hrvatov . , , tta minute dokaže, kako ogromno delo premore srce. Stalno dovaja kri vsem organom telesa. Krvne cevi pa morajo biti široko odprte, da je delo srcu olajšano, da se srce ne pretegne. Tu pomaga PLANINKA čaj iz pristnih planinskih zdravilnih zelišč. V telesu nastanejo namreč večkrat kake zapreke. Spočetka jih seveda ne občutimo, ker posvečamo slabi prebavi in zaprtju premalo pažnje. Ko pa nastopajo hemoroidi, kožne bolezni, obolenja vsled sečne kisline, prekomerna debelost, obolenja jeter in žolča ali celo poapnenje žil, tedaj pomaga le temeljito čiščenje. PLANINKA čaj Bahovec je čistilno sredstvo prav posebne vrste. Preskrbi temeljito čiščenje, utrjuje zdravje in daje svežost. — Pijte torej PLANINKA čaj, kajti PLANINKA zdravilni čaj ustvarja kretanje in gibanje. Zahtevajte v lekarnah izrečno PLANINKA čaj BAHOVEC v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.— z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC LJUBLJANA. B~8.br. 3S6S7. 34. VXL SK Težave ženske bolnišnice v Ljubljani Silen naval porodnic in bolnic v preteklem letu Prostori so nezadostni Na porodniški oddelek državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je bilo lani sprejetih 2106 nosečih žen. Porodov je bilo 2021 (za 143 več kakor leta 1934. za 965 več kakor leta 1925. in za 1208 več kakor leta 1920.). Tako ogromnemu številu porodnic je bik) mogoče preskrbeti prostor v bolnišnici le na ta način, da se je odvzemal prostor ginekološkim bolnicam in da so otročnice po večini že sedmi dan po porodu odhajale iz bolnišnice. Pri porodnicah je bilo izvršenih 261 večjih porodniških operacij (20 cesarskih rezov, sedem prerezov sramnega stika. 33 obratov in tako naprej). Od porodnic je umrlo sedem v zavodu, ena pa po transportu na dom. Umrljivost porodnic v zavodu je torej znašala 0.35%, to je daleč pod povprečjem zadnjih 10 let. Mrtvorojenih otrok je bilo 62. umrlo pa jih je 73. Odstotek mrtvorojenih je najnižji v zadnjih 15 letih, odstotek umrlih novorojenčkov pa je nekoliko pod povprečjem zadnjih 10 let. Iz porodnišnice je bilo zdravih odpuščenih 1932 novorojenčkov. Po spolu je bik) 1094 dečkov in 968 dektte. Dvo£kl m se rodili 36krat. Na gineološki oddelek ženske bolnišnice je bilo sprejetih 1846 ginekološko bolnih žen. Umrlo jih je 38, od teh 16 za rakom in 10 za posledicami splava. Izvršenih je bilo 1H7 ginekoloških operacii med njimi 196 laparotomij (prerez trebuha). V letu 1936. bo ženska bolnišnica p*ed hudimi nalogami. Navalu porodnic Je ie komaj zadostovala. Beda bo v prihodnjem letu še povečala število žen. ki bodo iskale pomoči v bolnišnici. Tako bo skrb za postelje eno izmed najtežavnejših vprašanj, a druga huda briga bo. kako preprečiti nastopanje septičnih infekcij spričo nezadostnih prostorov. Ljubljanska ženska bolnišnica nujno kliče po razširjenju in dolžnost odločujočih činiteljev je. da se tega vprašanja resno lotijo. Gornje številke 90 zadosten dokaz, da odlašanje kljub splošn-i gospodarski stiski ni na mestu, saj je za narodno blagostanje prvi pogoj narodno zdravje. Maček hoče razčistiti odnošaje is srbijansko opozicijo Med vodsbvom zagrebške in beograjske venparlamentarne opozicije je sedaj dogovorjeno, da se bo po pravoslavnih božicntih praznikih vršril nov sestanek obojestirmskih delegatov. V zagrebških političnih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost, ker smaitraoo, da je skrajni čas za razčiščeni« raznih vprašanj, o katerih je biilo govora tudi na shodih in sestankih «ri»jamrfve izven-parlamenta/me opozci je. Pni tem mislijo zlasti na govore ideologa demokratske stranke Milana Grola, ki je razlagal svoje stcdišoe o raznih važnih vprašamjilh, glede katerih im« dr- Maček povsem drago mnenje. Mačkov« okolica smatra, de je treba končno ja«no ugotoviti ali se bivša cbemokrateka stranka iim bivši zamljoradniki ftfinirajajo s stciliščem dr. Mačka, da je hrvatsko 'vprašanje pnimaT-na zadeva., ki jo je treba rešiti pred vsenrf ostalimi političnimi gospodairskimi in sookti-nvimi vipnašanji. ali ne. Od teca je o*vi<9no nflirlaUnje sodelovanje dr- Matrika s Ljnbo. Daividovičem in Joco Jovanovfičemn. so rovi podkopali hiše? Vmesna sodba v dolgotrajni rudarski pravdi Ljubljana, 4. januarja Pred okrožnim sodiščem se je letos pričel zanimiv civilni proces, ki ima v načela rešiti vprašanje odgovornosti TPD v primeru zemeljskih udorov nad rudniki, ki ogražajo domačije in posestva. Posestnika upokojena rudarja Valentin Grčar m Alojzij Jerman iz Podkraja pri Zagorju sta vložila odškodninsko tožbo proti Trboveljski. Vsak zahteva okoli 90.000 Din odškodnine. V tožbi sta navedla, da sta se njimi hiši do mala porušili in da so nastale večje razpoke na parcelah zaradi rudarjenja, to je zaradi del v rudniških rovih. ki teko pod njunimi posestvi TPD je ugovarjala od^odninsk-rm zahtevam, poudarjajoč, da deia v rudnikih niso imela prav nikakega vp^rva na poškodovane hiše, poslopja in zemljišča. Poškodbe so nastale zairadi novega plazova- nja. Vršili so se mnogi Lokafoi sodni ogtedV. Zasiišana sta biLa kot strokovnjaka izvedenca urnrv. prof. V. Gostiša in docent dr. Nagode. Njuni mnenji sta si nekoliko nasprotovali. Bistveno je bilo, da se dokaže vzročna zveza med poškodbami hiš in poslopij ter rudarjenjem. Predsednik civilnega san»ta g. A<4ol? Hud-niik je fedal vmesno sodbo, ki obsega nad 26 s strojem pisanih strani. Vmesna sodba rešuje, da smatra sodišče vzročno zvezo med rudarjenjem ki poškodbami hiš za dokazano. Razvila se bo zdaj nadaljnja pravda o tem vprašanju. Končno in načelno sodbo o tem vprašanju bo pa naposled izrekel stol sedmorice v Zaigro* bu in njegova sodba bo pozneje tvoril* podlaigo za odškodninske tožbe. Proces bo predvidoma trajal vsaj še tri leta. Italija ima še dovolj premoga Rim, 4. januarja, z. Gospodarska revija »Raasegne d©l Mercati di Carboni« objav-ja daljši Članek, v katerem se bari s položajem Italije »pričo grozeče poostritve sankcij, ki bi 6e nanašala tuidd na prepoved izvoza premoga v Italijo- Po por»čilu lista ima Italija še velike zaloge premoga, tako da bo mog-Ja izhajati še par mesecev. Posebno velike &o zaloge železniške uprave, pa tuidi privatna industrija je dobro preskrbljena. Ukrepi, ki *o bili izdani za štednjo s premogoma, «o obrodili dobre uspehe Sedaj s« bo uvedda še strožja štedmja. Z elektrifikacijo važnib železni-ških prog so se dosegli veliki prihranki, tako da je komzum premoga padel od 10.5 na 7 milijonov ton letno, a se ho seda/j še zmanjšal. Kongres meSčansko- šolskega učitelj stva Beograd, 4. januarja, o. Danes se je vršil tukaj izredni kongres meščanako-šalskega učiteljstva Kongresu je predsedoval Vinko Osterc, upravnik meščanske šole v Zagrebu, kn je obširno poročal o položaju meščansko-šolskega učteljetva in o Mseh vprršamjih, zaradi katerih je bil sklican izredni kongres. Zlasti je podčrtal neurejeni maierijalni položaj meščansko-šoliskesfa učiteljstva in neuspeh vseh dosedanjih akoij za izboljšanje. Kongres je sklenil zahtevati od učiteljstva nadaljnja navodila za novo akcijo, ki naj doseže ureditev vseh perečih vprašanj tega steirrn. _ ,,Vreme" ima zopet novega direktorja Malo je listov v Jugoslaviji, ki bi tako po vetru spreminjali svoj plašč, kakor beograjsko »Vreme«. Se lani je bilo »Vreme« aaj vnetejšd zagovornik JNS, čez noč jo prešlo na Jevtičevo stran, komaj p« )• Jevtič padel, je odkrilo svoje simpatije m JRZ, sedaj pa bo postailo oficielno in gia-*" no glasito JRZ za vso državo. V zvezi • tem so bile v uredništvu lista izvršene večje spremembe. Dosedanji direktor »Vr» mena« g. Krakov je odstavljen, za novega direktorja lista pa je postavljen Ljuba Popovi d, ki je pri petomajskih volitvah kandidiral na listi dr. Mačka v Stari Pazovi, a je sedaj prešel v Stojadinovičev teboe. V Švici imajo 30 stopinj Bern, 4. jan. AA. Nenadoma je začel j pihati močan jug. V kantona Geroon ■»(' je dvignila temperatura v teku 24 nr w» 30 stopinj. ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJČESCB TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravna FRANZ - JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ • JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Op!, reg. s. br. 3047VB8. NoVoSadska vremenska napoved za ne-de/jo: deloma dež, sneg v planimalL O hlajenje. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, mestoma deževno, zmerno hladno vreme. Dunajska vremenska napoved z« n^d*. Uo: Izpremenljivo. od časa do časa vine tempera-turg bo počasi padla, seveiyr vziLQ(iaj vetrovi, y jpoiiedeJjdk Pokret jugoslovenskih vojnih prostovoljcev Kako je bila pred 20 leti ustanovljena prva dobrovoljska divizija Jeseni 1015. je leg&a strašna mora na Brca vseh Slovanov pod tujim jarmom. Ves optimizem je bil na tleh kakor Srbija, ki je bila od sovražne premoči obkoljena od vseh strani in je imela iz ognja edini izhod preko albanskih gora. Vero ▼ bodočnost Slovanstva pa so jemali še drugi nesrečni dogodki. Rusija je pretrpela velik poraz in izgubila Poljsko, za-vezniki pa so imeli hude težave na vseh frontah. V tej tragični dobi pa se je spet obistinilo, da jugoslovanskemu narodu tudi smrt teše zibaBke novega življenja. B;aš v dobi, ko se je srtasfko vojaštvo in civilno prebivalstvo mučilo na umiku preko albanskih gara, so bili položeni temelji prve divizije jugoslovanskih vojnih prostovoljcev. Bil je začetek svetle ej>opeje junaštva in požrtvovanja. Prvi jugoslovanski dobrovoljd eo bili oni, ki so ostali v Sribi£ po balkanskih vojnah, hi pa oni, ki so prestopili na stran poštenja in pravice icz onih avstrijskih vojaških odredov, ki so bdfl na poti v Srbijo že dragi prostovoljski odred, ki je štel 7 oficirjev in 249 podofi-cirjev in vojakov. Ker ni bilo upanja, da bi se v kratkem spet uredile zveze med Srbijo in Rusijo, So ta odred iz Renija vrnili v Ekaterino-slav. Tako je bil prostovoljski pokret. prekinjen. Njegovega ideja pa ni zamrla, nego se je v najhujših časih vsidrala in razživela v Odesi. Tam so bili predstavnik srbske vlade Milan šainovič, ki je bil tja poslan zaradi nabave živil za srbsko vojsko, srbski konzul Marko Cemovič ter beograjski trgovec Aleksandar Cirkovič, ki ga je vojna zatekla v Rusiji in se ni mogel vrniti v domovino. V nabavni komisiji, ki jo je vodil šainovič, sta bila tudi major Pejovič, ki je opravljal intendant-ske posle, in konjeniški major Kovač evič. Ta skupina se je lotila dela, da bi se pokret jugoslovenskih prostovoljcev obnovil in osredotočil v Odesi. Milan šainovič je bil novembra 1915 sprejet od ruskega »s** ' '- w- Sanitejci 3. polka L jugoslovenske dobrovoljske divizije v Dobrudži leta 1914 poslani proti Srbtji. Kakor Cehi, tako so tudi mnogi Hrvati že v prvih biitflsah proti Srbiji prestopili na srbsko stran. Mnogo teh prostovoljcev je v Ni-šu organiziral pokojni senator ha zagreb-šld odvetnik dr. Ivan Gmajnar. Tudi Jugoslovani, ki so bili že v prvem leta svetovne vojne ujeti v Rusiji, so iz svojih taborišč pošiljali prošnje ta pozive zastopnikom srbske vlade, naj izposkijejo, da bodo rešeni vojnega ujetništva in poslani na bojišče Srbom v pomoč. TI pozivi so bili prva oblika jugoslovanskega dobro-voljskega pokreta v Rusiji. Srbska vlada je že leta 1915 poslala v Rusijo svoje odposlance, da bi obiskali Jugoslovanske rojake po ujetnišklh taboriščih. To odposlanstvo so tvorili Mirko Komnovič iz Boke, Dušan Semiza iz Hercegovine ter prostovoljci Miličlč, Gotobič in Rukavi-na. Ti amisar£ so ofoi^kali mnoga ujetni-feka taborišča in povsod so naleteli na rojake, ki so bfii takoj pripravljeni Stopiti pod orožje. Formiranje odredov prostovoljcev za Srbijo je bila kočljiva zadeva aa rusko Vlado V Haagu je bil sklenjen sporazum, ki Je vezal vse vojskujoče sile tudi glede oskrbe vojnih ujetnikov. Rtraka vlada se je bala, da bi nasprotniki formiranje do-bravoljsikih odredov označili kot kršitev hsiaških pogodb, še bolj pa so se v Rusiji bsJi respresaJlj od strani Avstrijcev hi Nemcev, ki so zajeli mnogo ruskih vojnih ujetnikov. Srbsko poslaništvo v Petro-gradu pa je leta 1915 vendarle doseglo, da, so bili iz vojnega ujetništva osvobojeni oni Jugoslovani, ki so se srbski misiji prijavili za prostovoljce. Prvi odred teh prostovoljcev je srečno prispel v Srbijo te se je oiktobra 1915 udeležil obrambe južne Morave proti bolgarskemu navalu. Ko pa je bila srbska vojska na umiku in so bile prekinjane vse zveze med Rusijo ki Srbijo, je bffl carja Nikolaja, ki je prišel inspicirat vojaštvo. Razložil mu je vprašanje prostovoljskega pokreta in car mu je obljurtril, da bo ruska vlada predstavnikom Srbije v VBakem ozira pomagala pri zbiranju in organiziranju prostovoljcev. šainovič, konzul čamovlč in trgovec Cirkovič so v prvi vrsti prosili, naj bi se odred prostovoljcev, M je bil že na poti v Srbijo, iz Ekaterinoslava poslal v Odeso, da bi tvoril tam kader legije prostovoljcev. Ta odred — 7 oficirjev, 249 vojakov — je prispel v Odeso že konec novembra 1915. S Srbijo tedaj ni bilo nobenih zvez. Zveze so bile urejene šele januarja 1916, ko se je srbska vlada nastanila na Krfu. Vse, kar so ruske oblasti do tedaj storile, Je bilo to, da so poslale odred 7 oficirjev te 249 vojakov v Odeso. Trgovec Cirkovič je vse te ljudi namestil kot stražarje ta delavce v svojih skladiščih. Vojaki so dobiH poleg hrane na dan po en raheU oficirji pa so dobivali mesečno po 55 rabljev. Za vse te stroške je služil depozit več milijonov ruMjev srbskega državnega denarja v neki odeški banki. Dokler ni bilo zvez s srbsko vlado, sta poveljevala prostovoljskemu odredu v Odesi vodja nabavne komisije šainovič in konzul Cemovič. Ko je bila dosežena zveza s srbsko vlado na Krfu, pa je postal poveljnik prvega odreda prostovoljcev bivši taten-dant major živojin pejovič. V začetku leta 1916 je štel odred že 11 oficirjev in 560 podoficirjev in vojakov. Iz ujetniških taborišč so prihajale le polagoma male skupine prostovoljcev. Prostovoljci so se pritoževali, da so naleteli na nepričakovane ovire, ko so se javili za dobrovoljski pokret in ko so prosili, naj jih čimprej pošljejo v Odeso. Razni poveljniki ujetniških taborišč sploh niso hoteli sprejeti priglasov in nekateri poveljniki vojnih okrožij, ki so bili nemškega pokolenja, niso hoteli pustiti jugoslovenskih prostovoljcev iz svojega območja. Večji razmah je zavzel prostovoljski pokret, ko je bil v Londonu ustanovljen jugoslovenski odbor. Srbski poslanik v Petrogradu Spalaj-kovič je v sporazumu s srbsko vlado na Krfu 6. januarja 1916 predložil ruski vrhovni vojni komandi naslednje predloge in zahteve srbske vlade: 1. Vsi vojni ujetniki Jugosloveni, ki želijo vstopiti v odred prostovoljcev, naj se pošljejo v Odeso, vsi ujeti Srbi, Hrvati in Slovenci pa naj se zbero v kaki guberniji v sredini ruske države. 2. Stroške pri formiranju prostovoljskih odredov naj prevzame Rusija, dokler ti odredi ne bodo združeni s srbsko vojsko. 3. Začasno poveljstvo prostovoljskega odreda naj se poveri majorju Pejoviču pod nadzorstvom srbskega vojaškega odposlanca polkovnika Lontkije-viča. 4. Vse politične zadeve naj se poverijo konzulu Camoviču. 5. Nadzorstvo nad odredom v Odesi pa naj prevzame načelnik vojnega okrožja, ruski general Ebe-lov. Rusko vrhovno poveljstvo je te predloge osvojilo, razen onega dala prve točke o koncentraciji vseh jugoslovenskih vojnih ujetnikov v središču ruske države. Naredbe o vsem tem so bile od ruske vrhovne komandi izdane 11. januarja 1916 in je bil ta dan rojstni dan prve divizije jugoslovanskih prostovoljcev v Rusiji. —tg. Prof. Anton Dekleva 70-letnik Ljubljana, 4. januarja. V ponedeljek bo praznoval svoj 70. rojstni dan upokojeni profesor g. Anton Dekleva. Rodil se je v Vipavi kot sin siromašne obrtniške družine. V Ljubljani je dovršil učiteljski pripravljalni tečaj, leta 1887 pa z najboljšim uspehom učiteljišče v Kopru. Ves se Je posvetil godbi in petj". Kot Pevec in glasbenik si je z nadarjenostjo in vztrajnostjo že na učiteljišču pridobil toliko znanjia, da ga je Zavod še kot dijaka zadnjega letnika namestil za učitelja petja, k©r ni bilo strokovnega učitelja. Na zavodu je osta-1 tudi po maturi. Poučeval je tudi glasbo na vseh treh oddelkih — na slovenskem, hrvatskem in italijanskem Njegova nadarjenost in znanje so cenili vsi predstavniki, posebno pa tedanji šolski nadzornik za osnovno šolstvo na Primorskem vitez Klodfič, ki ga je vzpodbujal k nadaljnemu sfutdlju. Leta 18S1 je položil na Dunaju z najboljšim uspehom izpit iz gilasbene stroke tudi za višje šole. Po izpitu je bil imenovan za stalnega učitelja glasbe na učiteljišču v Kopru. Nekateri zagrizeni Italijani so mu sicer nasprotovali, a vse to ga ni spravilo Ne kupujte enostavno milo - zahtevajte izrečno Schichtovo terpentinovo milo , i Imenom »Schlchf" 6» varnostno znamko »Jelen* na rdečem ovitk* SCHICHT0V0 Terpentinovo milo domači fzdelek .. . ampak izrečno pristno zahtevati! iz ravnotežja. Njegova stroga pravičnost objektivnost in dobrohotnost ga je prikupila neile gojencem, temveč tudi prebivalstvu brez razlike narodnosti. V Kopru je ostal do leta 1897, ko je bU kot učitelj glasbe premeščen na ljutbljan-sko učiteljišče. Dobil je profesorski naslov in deloval je 27 let d« svoje upokojitve 1. 1924. Vedno je bil iskren in ljubezniv stanovski tovariš, gojencem in gojenkaim pa najboljši učitelj in očetovski prijatelj. Po" žrtvovaJno je vodil tudi razna pevska društva. Deloven in skromen ni hrepenel po časti, Političro se ni udejstvova'1, k^zal pa je vedno svoje napredno mišljenje. Te- sno prijateljstvo ga je vezalo s pokojnim istrskim rodoljubom Vekoslavom Spinči-čam V svojem življenju je moral presta1! marsikaj bridkega, a je v«e prenesel z zgledno možatostjo. Med vojno bi Ml H&. radi svoje narodne zavednosti skoraj prišel na Suhi hajer Po ostudni denuncijaci-ji, ki je bila zagTešena od strani, od kate re bi nihče ne niogal kaj takega pričakovati. V značajnosti in narodnem duhu je vzgojil tudi svoje štiri otroke. Duševno in telesno zdrav in čil obhaja sv0j jubilej v svojem domu na Ježici. Prijatelji in znanci želijo, da bi zdTav in srečen ostal do skrajnih mej- človeškega življenja. Tako smo lani vedrili in oblačili Lansko vreme je bilo zmerno, brez nalivov • Meteorološki zavod zbira že od prevrata sem točne vremenske beležke za posamezne dneve in mesece v letu. Hrani jih za Ljubljano, kakor tudi za podeželje, kjer je po mnogih krajih organizirana vzorna cpazovalska ta poročevalska služba. Zanimivi in poučni so podatki o padavinah za preteklo leto v primerjavi z letom 1934. Ljubljana in okolica, ki spadata v ljubljansko padavinsko območje sta lani imeli dokaj suho leto, ki je bilo v primeri z drugimi leti skopo na padavinah. Letni padavinski povprečnik znaša za Ljubljano 1410 m/m, lani je padlo 1525.7 m/m dežja, predlanskim pa celo 1784.3 m/m. Lani smo imeli 173 deževni! dni, predlanskim 179. Preteklo leto je bilo drugače v pogledu mraza prav zmerno, kajti najnižja temperatura — 17.6° C je bila v februarju, ko je druga leta mraz močno pritiskal ter je dosegel celo 1. 1929. kar — 34° C. Vročina pa je lani na Vidov dan beležila kar 38° C nad ničlo. Kaj takega ni zaznamovala Ljubljana že 10 let nazaj! Lani v januarju je ves mesec v 19 dneh padlo le 53.3 m/m padavin. Snežilo je 12 dni. Za smučarje je bil lanski januar prav idealen. Letos v 4 dneh je že padlo 55.9 m/m dežja. pa tudi drugi meseci kažejo za lani nenavadne padavinske spremembe. Junij, ki je zaznamovan kot mesec H. najvišje padavine, je imel lani le 26.8 m/m dežja, nasprotno predlanskim 297.7 m/m. Oktober je dal 243.1 m/m dežja največ v letu, predlanski oktober samo 111.1 m/m. Lanski december je bil prav snežen, predlanski pa je bdi popolnoma brez snega. Deževje zadnjih dni Je povzročilo, da so mnoge reke zalile struge do vrha, nekatere so se, odnosno njih pritoki, že razlili po njivah in travnikih. Ljubljanica je od Vrhnike nizdol poplavila barjansko ravan. Stanje Ljubljanice pri Vevčah, je doseglo že 2 m nad normailo. Poplavna ravan pri Zalogu je pod vodo. Polje pri Planini na Notranjskem ie spremenjeno v veliko jezero, ki bo najbrž ostalo čez zimo. Cerkniško jezero Je prav tako zvrhana ASPIRIN- TABLETA nosi Beyer-jev krtt kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehlada aspirin Oglu j« registr. pod S. Br. 6704 od I. UL |93i POD POKROVITELJSTVOM NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA PETRA II. ii. h. 11§>5<&^©B 20. UM^NA TAIBOIBU SLOVANSKI Burne dogodke napoveduje slovita pariška prerokovalka Malnatijeva Urednik uglednega pariškega »L' Intransigeanta« oLjavi j a v petkovi številki pogovor z znano francosko prerokovalko gospo Malnatijevo, ki je znana po svojih točnih napovedih, še bolj pa po svoji nedostopnosti. Prinašamo kratek izvleček: Gospa Mailnatijeva, naša najfbolj znana svetovalka je sipet izpregovorila. I-eta 1910., ko jo je neki zobni zdravnik zdravil, je začela popisovati v podrobnostih svetovno vojno. Njen zdravnik — še zmeraj živi —, je bil prepričan, da ima opravka z blazno žensko. Po prevratu jo je prišel neki bodoči kralj petkrat vprašat za svet. Prišel je v spremstvu dveh policistov, ki sta jo prosila. naj ne pusti vladarja čakati. Toda kralj je moral čakati, da so prišli na vr-sto siromašni ljudje, ki so se že pred njim znašli v stanovanju prerokovaEke. In koliko bodočih vladarjev, politikov, sinov in hčera diktatorjev jo je vpraševalo za svet is jo feprašuj« še danes. Gor spodarska stiska Združenih držav? Napovedala jo je tri leta naprej z natančnimi podrobnostmi . . . In ničesar ne bere ta ženska, nobenega dnevnika. Nikoli ne gre v kino. Edina njena zabava je gospodinjstvo. Skoraj si ne moremo misliti bitja, ki bi se manj brigalo za dogodke po svetu kakor ona V zasebnem življenju ne kaže prav nič sposobnosti, ki jih skriva v sebi. Prijazna je, preprosta, smeje se rada . . . Ln vendar sem se vzlic temu obotavljal, ko so mi naročili, naj vprašam gospo Malnatijevo o dogodikih leta 1936 Kajti ta ženica, ki je po rodu Bretonka, je poročena z Italijanom, ki je sicer že napol Francoz, vendar pa tudi vnet itaiofil. da ne skriva občudovanja za večino reform italijanskega diktatorja . . . In vedel sem, da bo morala gospa Malnatijeva govoriti največ o Italiji . . . * * • Dobil sem jo med nekaterimi znanimi Parižani, ki 00 čakali, da jim bo svetova- la v raznih zasebnih zadevah. Zgodil se je čudež. Sprejela me je takoj in spustila sva se v pogovor. Brez kakšne priprave md je začela pripovedovati: Leta 1936. bodo začeli pri nas z istim kakor leta 1922. in 1923 . . . Življenjski stroški se bodo v marcu zmanjšali. Nobenih politično finančnih škandalov ne bo. Ječe ne bodo imele toliko gostov, kakor doslej. Zveza med Rusijo in Francijo . . . Po-7 časi se bo začela oživljati delavnost v Angliji in Ameriki. V Franciji bo nekaj mrtvih, ki pa jih ne bo vredno objokavati... V Franciji se bo vlada izpremenila januarja ali februarja (gospa Malnatijeva mi je pripovedovala to 27. decembra, prav tedaj, ko se je začela v zbornici velika debata o zunanji politiki), druga izpre-memba vlade pa bo maja. Padla bo takrat ko bo konec brezposelnosti — saj se je že dosti ljudi odvadilo dela — in se bo začel skoraj splošen štrajk, ki bo malone revolucija. Abesinska ekspedicija se bo končala v pesku, brez dobička za enega ali drugega vojskovalca. Brez zmage za Italijo.Na-sprotno, Italija bo zaradi svojih bolj zapletenih gospodarskih vprašanj prišla rz boja bolj preizkušena, kakor črno cesar- stvo. Premirje se mora skleniti pred marcem. Še bolje bi bilo, če bi ga sklenili pred koncem januarja, sicer vidim strašno žalost v Mussolinijevi družini in upor v njegovi državi . . . Sreča se v zadnjih štirih letih čedalje bolj obrača od Musso-linija. Še celo drugim prinaša on nesrečo, priča temu je kancelar Dollfuss. Sicer pa bo palača, kjer prebiva on, usodna za vse, ki bodo tam stanovali. Bojim se, da bo samo smrt prisilila tega diktatorja, da se bo umaknil. Kadar bodo v Italiji mobilizirali, kakor leta 1915., bo za njega konec vsega in v Rimu revolucija . . . Trajala bo samo nekaj dni. Kralj bo težko preizkušen, toda monarhije se ne bo nihče dotaknil. Na prestolu vidim njegovega sina, zelo simpatičnega človeka. Ne bojim se rumene nevarnosti. Nekatere ženske, ki imajo dovolj soli v glavi, bodo v Franciji imele veliko vlogo. Razstava leta 1937. bo srednje uspela: ovirala jo bo epidemija . . . Prav tedaj bo neko odkritje v tehniki (nekaj kakor izboljšana železnica, ki bo preprečila vsako nesrečo) izboljšalo promet . . . V Španiji se bo kraljestvo v nekaj mesecih obnovilo . . . Gospod Laval ne bo podal ostavke, dokler ga ne bo parlament prisilil. Njegovo ministrstvo bo padlo v šestih tednih. Nemčija si želi trgovske in politične zveze s Francijo. Kriza bo zapustila našo državo . . . Avstrija bo mirna. Zveza med Francijo in Anglijo tesnejša. Tišina nad morji, mir v Evropi To leto bo slabo za nekatere diktator-JC • • • Bojim se, da bo eden izmed njih izgubil sina (zastavnega, precej velikega fanta), ki se bo ubil z letalom, in zeta, ki bo hudo ranjen in nakažen, zeta, ki si ga je bil izbral za naslednika in ki se bo tudi ločil. Ti dogodki bodo še bolj zmedli voditelja ljudstva. Njegov konec bo tak, da se bo ubil, ali pa da ga bodo ubili drugi, ker se ne bo hotel umakniti. Neki drug diktator bo postal manj nevaren. Njegova zvezda bo nehala blesteti. Tudi um mu bo opešal. Nazadnje ga bodo ubili. Abesinija Ibo ostaila neodvisna. Neguš bo izgubil prestol. Njegovi otroci so zelo ljubki Eden njegovih sinov, zelo razumen mož, bo imel veliko oblast. * Prerokovanja gospe Malnatijeve »o kaT nekoliko preveč krvava. V koliko se bodo izpolnila, bomo seveda lahko videli šele leto osorej, Ko se še ladje plule po Savi Kmalu bo preteklo sto let, odkar so utihnila brodniška vesla Poslednji živi spomini na prigode zasavskih brodarjev ">Jej, jej! Kako čas beži!<. . . je zaklju-dl svaje pripovedovanje dobri znanec, stari zasavski gospodar Stamtar, ko sva be-sedovala v njegovem ljubeznivem domu nad penečo se Savo o starih časih, ko naše soteske še niso motili piski drdirajoče-ga viaka. Zamaknila sva &e v pisano obdobje preteklih stoletij, ko so služili bro-darji pa tudi kmetje svetle tolarje s prevažanjem po Savi. Brodarji so veslali po naiznovrstno biago daleč doli na Hrvaško, kmetje pa so vlačili z vo-™i težke tomba-se — kakor so ifmen0vali savske ladje — po reki navzgor. Nikogar ni več med nami, ki bi bil še sam priča takratnega vrvenja, saj b0 preteklo v kratkem sto let, odkar so uitihni-la vesla br0dnik0v in Poki biče v: ves ta trušč je pregnala z naše reke že prva lokomotiva, ki je prisopihala po ozki železni cesii leta 1849. Na žalost umirajo že tudi ustna izročila o pisanih dneh, ki so jih dožLvlajli takrat naši kraji. Obilo romantike se je dogajalo todi in treba je hitetj, da jih otmemo Pohabi našim najstarejšim Za®avcem, ki pomnijo še mnogokaj o starih zlatih časih iz pripovedovanja očetov in stricev. Bdien takih živih kronik je štamfar. Njegova gostilna je poznana vsem številnimi obiskovalcem Svete Gore. Ob p0vrat-ku si podpreš pri njem dušo in tel0. Pri gtanrfarjevilh je Bog ven r0k0 m0lil že v brodarskih časih, zato je še prav posebej Povezana z zgodovino naše soteske. V Renkaft s® svostili na čast sv, Miklavža — s košem Renke Pozua vsakdo, kdor je kdaj vtaknil nos v Zasavje. Mimo Pelje pot na Polš nik in na Ostrež, pa tudi v Konjšico, kjer je župnikoval in pesnikova! Tone Medved. Renke &o Pra.v Posebno znane sedanjim kajakašem, ki se prepuščajo Savskim brzicam in hite mimo te majčkene, k Savi stisnjene vasice. KakoPak, da so bile Renke etariim brodarjem še prav Posebno v časti. Tam stoji še iz tistih dob igračka, sto majčkena cerkvica, posvečena sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev in v&eh tistih, ki se odpravljajo z d«ma po vodnih Poteh. To staro brodarsko vasico ug-ledajš za hip tudi iz vlaka nekako na sredini med Zagorjem in Savo. Le dvoje, troje hiš je raztresenih okrog cerknrLoe. Prav zaradi svojega božjega urama &o Renčani često žrtev hudobnih zbadljivk. Dolgi jeziki — in kje jih vendar ni, kar naj bo Renča-nom T tolažbo — so raztrosili v svet zgodbo o njihovem iizgimolem zvonu. V zvonik« so imeli sila majhen zvonček M je opominjal Renčane pa tudi mimovo-zeče ladjarje h delu, jelu in molkvi. Pa se je zgodilo, da je nekoč vlekla skozi sotesko huda in ostra burja, zvon se je od-vezal in ga je vrglo skozi line. . Jtenčan1 so bili v veliki zadregi. Zvona niso našp denarja za novega pa tudi ni bilo. In v stiski si je znal pomagati nekj domačin V Cerkvene line je obesil prazen koš in nanj hodi] udarjat, kadar je biLo treba zvoniti. O čudnem zvonilu se je kmam razneslo vsePovsod. Da je š]a g0v0rica o novem renskem zvonu naglo po Savi na vzgor in navzdol, so poskrbeli brodniki.. Koš namsto zvona so šte.li Renčanom v spodtiko in Renčani so tonili v samoti vse dotlej, dokler nis0 obesili v line staro zvonilo. »Staro zvonilo?« vprašujete. . . Da! Pogrešani zvon je našel ob neki priliki mež-narjev h]apec, ko je k0sil koprive okrog cerkvice. O tej istoriji Pa nikar ne spra šujte v Renkah, kjer imajo krepke pesti še danes Beli slap — brodniška pekel Skozi vse ie'-o i'1-' Savi eevep v;mo. nroduikt vinogradov imenovanega okoliša, katerega 90 ti vorniki pripefljaM tudii imenovalo »Luttenberger«. In to ime je ostalo. Kakor nobeden drugi vinsiki okoliš, smo mi izgubil vsa konzumna središča: ostala so namreč v Avstriji. Iskali smo novih odjemalcev. Dobra konjunktura prvih let po vojni je povzročila, da nismo imeli težav s prodajo, ker so se vsa naša vina potrošila skoraj brez izjeme v Sloveniji in to po dokaj primernih cenah. Oimbolj je padiala konjunktura v vseh gospodarskih panogah, čimbolj 90 se krčili dohodki potrošačev, tembolj 90 se začela iskati cenena vina in tem manj se je gledale na kakovost V kolikor je trgovina začela priib avl jati cenejša vina v diruigiih vinogradnih predelih naše države, v toliko pa ni zginilo priljubljeno ime »ljutomerčan« kot označba vina, v katerem pa m trohice ljutomerčanu. Naš vinski okoliš .ie zgubil inozemska tržišča — nima nobenih posebnih konzum-nilh srednšč v bližini in izgublja še domači vinski trg. — pri tem se pa vsepovsod prodaja »ljutomerčan«. Umljnvo je, da iščemo vrnoeradn-ki tega okoliša pota po katerih bi našli vsaj malo odnomoči. Med drugim je nrecej splošno nasledlnje naziranje: da če bi bil ves ljutomerčan, ki se kot tak v Jugoslaviji proda, res iz ljutomerskih goric, bi ne bi'o v tem. četudi zelo obširnem vinarskem okolišu, prodajne krize. Posledica tega je. da se je počela akcija za zaščito imena »ljutomerčan«, kakor to zakon o vinu in pravilnik k njemu omogo- ča. Ta akcija pa, kakor se itz dopisa v »Jutru« vidi, gospodu dopisniku iz Ormoža ni po godu. V.koLiko bo zaščita ljutomerčarna »korist na« ali ne, to danes ne vemo, ker do danes še nimamo zaščitnega nobenega imena po zakonu o vinu. Kedaj bo ta akcija uspela in aH zaščito dosežemo, še tudi ne vemo; vemo pa zagotovo, da rnaim z-oMČita ne more škodovati. Č)e dopisnik govori o nekonkurenčnifc cenah ljutomerskega vina, bi pripomnil, da se je izvrstni letnik 1932 v Ormožu plačeval v jesen« 1935. od 1.50 Din naprej m da se .je letošnji letnik plačeval in se plačuje od 2_50 Din naprej, so take cene gotovo konkurenčne. Da so vina v našem oflcolnšu kot samostojna neporabna, se pa zgodi zelo redko. Zadnje tako leto je bilo 1922, pa tudi takrat so bila le nekatera vina zsa takojšnji konzuim prešibka. MATINEJA KINA UNION Danes in jutri ob 10.30 dop. po Din 4.50 NE POZNAM TE — A LJTTBTM TE! Opereta! Magda Schneider — Willy Forst Da poučujemo vinogradnika in navajamo. da si zboljša svoj pridelek, to vč vsakdo. Trsni izbor, kti je pripravljen za regeneracijo naših vinogradov — vsakoletna navajanja za pozno trgatev itd. itd. — so dokazi za to. Trebalo bi le složnega ravnanja pridelovalcev, trgovcev in gostilničarjev. Predčasno brana vina naij bi se, oe za rano trgatev ni utemeljenega vzroka, ne kupovala Rezanje posameznih vin. prav nič ne nasprotujemo, če to trgovina v smislu obstoječih zakonov vrši. Znano nam je tudi, da bi bSle dobre proizvajalne zadruge velik pripomoček našemu vinogradništvu. Žal pa v teh težkih gospodarskih časih oživotvorjenje takih zadrug zaradi pomanjkanja denarja m nemo-žnosti vinogradnika, dta plača primeren delež, ni mogoče. Objekt za produkcijsko zadrugo za 100 ha vinogradne površine bi pač zahtevati še investicije do 1 nniHjona dinarjev, kar bi odgovarjalo 1 Din deleža na trs; to pa je pri teh razmerah neznosljivo. Manj koristi, ali pa celo nobene pa nima maili vinogradnik od trgovskih zadrug, če se tudi imenujejo vinarske, ki imajo svoj sedež v eni banovini, člane pa med drugimi, tudi '5 do 600 km daleč v drugi 3>Ii pa celo v tretji banovini. Kar 9e tiče majhnega spora zaradi imena tega okoliša, zadeva ni tako huda. Naj se že imenuje »ormoŠko-ljutomerski«, »H ».Ijutomersko-ormoaki«, to ni bistveno, saj vsakdo ve, kateri okoliš je pod enim aR drugim nazivom mišljen. —o— XXI. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU 27. JANUARJA 1936. PoSl|ite nemudoma biago na naslov: Ljubljana ..Divja koža" Velesejem. Mariborsko gledališko pismo MairSbar, 4. januarja Dva momenta sta se m splošno pokazala pri zadmjih mpriEoritvaih mariborskega gledališča. Na eni strani intenzivna prizadevnost ansambla, ki je na vsak korak izkazal, s koliko ljubeznijo opravlja svojo gledališko kulturno delo. ki ga bo mogel pravično oceniti le orni, ki bo upošteval pičlost ansambla. Toda ljubezen do odra, vztrajna marljivost ter idealizem premorejo marsikaj. Na drugi strani pa je pojav tesnega kontakta. M so ga poslednje predstave na mariborskem odru razodele v odnosu itgravcev do gledalcev. V tem dvojnem znamenju so bile tudi tri poslednje predstave preteklega leta: M. Rostandova »Vest«, Kalmanova opereta »Bajadera« in L. Fallov »Veseli kmetic.« I. »Vest«, igra v treh dejanjih s prologom, je delo znanega zastopnika mlajše francoske literarne generacije Maurica Rostanda. Idejna drama, iz katere izžareva tendenca pacifizma. Ta tendenca se v tej drami ne docira ali očitno propagira. Dogodki sami ter njih učinki jo izpovedujejo in odkrivajo. V tej trodejanki zeva nasprotje med idejno stranjo, kjer leži težišče drame, ter momentom realnosti, ki prihaja v poštev pri vprašanju oderske realizacije. »Vest« je drama v liniji in smeri Sheriffovega »Konca poti«, Ray-nalovega »Groba neznanega vojaka« ter Maeterlinckovega »Stilmondskega župana«, ki smo jih tri že videli v mariborskem gledal Rostandovo delo ne predstavlja v oblikovnem aziiru for- malno tehnične izgradnje bogve kakšne ga odkritja. Snovno pa prinaša izvirno razpleten problem kulturno etične odgovornosti, kakršno jo čuti ta svojevrstni jjn na prvi vtis patološko usmerjeni Francoz Marcel, ko postane po lastni volji in hoteč se pokoriti za to, ker je četudi brez osebne krivde ubil na fronti Nemca Holderlinga. duhovno in fizično nadomestilo pokojnikovim staršem ter zaročenki. To etično samoočiš-čenje in samoobračunavanje izzveneva v svojevrstne akorde, iz katerih povzemamo krik po človeku. Ta olovečainska in pacifistična filozofija je dobila tudi v mariborskem gledališču svoj solidni odrski okvir, M ga je postavil kot gost odlični ljubljanski režiser Ciril Debe-vec. Debevec operira s povsem preprostimi odrskimi sredstvi in ne pozna stila režijskega baroka, četudi bi nemara ravno okolnoet. da ne nudi Rostandova drama nikakšnih dramatičnih posebnosti ter zunanjih učinkov, zavendla marsikaterega režiserja v to smer- Debevec je močan v enostavnosti in preprostem uveljavljanju odrskih sredstev. In s tem je popolnoma uspel ter je zlasti po prologu in drugem dejanju bil vtis igre silen in elementaren. C. Debevec. ki je v letošnji sezoni z velikim uspehom gostoval že kot Ivan v »Karama-zovih«, si je to pot utrdil v mariborskih gledaliških krogih sloves mojstrskega odrskega tvorca. Hkrati pa naj pristavim, da je bila ideja pritegnitve odličnih ljubljanskih režiserjev k sodelovanju pri gotovih delih prav posrečena zamisel mariborske gledališke upra- ve. Mariborsko gledališko občinstvo ima tako priliko, spoznati najmožnejšo raznolikost režijskih prijemov in odrsko tehničnih zamislekovt tako da je omogočeno primerjalno spremljanje poedi-nih predstav. Ta čudoviti Francoz Marcel, ks sd v svoji mistični katarzi ne privošči počitka ter pomiritve, je radi nelahke za_ gjrabitve tega lika precejšnja preizkušnja- Nakrst, ki izkazuje v letošnji sezoni neverjeten vzpon, se je sicer vna-pomosti vloge tupaitam opoteked in se ni mogel vselej prikopati do detajlnih konkretnosti. Vsekakor pa mu gre ob tem njegovem Marcelu čast in priznanje. Rasbergerjevi je topot pripadla nekam pasivnejša vloga Angelike. ki ji ni nudila tiste možnosti razmaha kakor na primer Breda v Kreftovih »Malo-meščanih«. V splošnem S1© J€ izdatno uveljavila s svojimi nedvomnimi sposobnostmi (zaključek n. dejanja!) ter se bo lahko v našem dramskem ansamblu prav častno usidrala- Luiza E. Kraljeve je bila na drobno secirana ter razčlenjena podoba, v vsakem gibu, besedi in koraku premišljeno pretehtana. P. Kovičev profesor Robert Holderlim je bil enotno spočet in zgrajen profesorski lik, ki ga z ženo Dudzo in Ange-liko vred razjeda globoka žalost po izgubljenem sinu in ki najde v Marcelu, neznanem ubijalcu njegovega soma, duhovno nadomestilo za padlega sina Hermana Gorinškov duhovnik je deloval s prevzemajoče resnobo in plastično abejsko dodelanostjo, dočim je primanjkovalo J. Košutovemu knjigarnarju Frauschliebu neke notranje ubranosti. Predstava je čvrsto uspela in bo med najboljšimi v letošnji sezoni IL Naslednja operetna premiera je bila Kalmanova blagozvoona in z vzneseno glasbo prepojena opereta »Bajadera«. če si odmislimo običajni operetna roko-kaiski stil- ki ima v mariborskem gledališču nekatere vstrajne predstavnike, je premiera »Bajadere«. ki je že dolgo | vrsto let nismo videli na mariborskem odru," dobro uspela, četudi M si želeli nekoliko več razkošnosti. Ta želja pa je spričo spopajčevimjene gledališke blagajne za sedaj menda neizpolnjiva. Prelepa Kalmanova muzika, poudarjena z nekaterimi orientalskimi motivi, opaja-joča in osvajajoča, je našla v dirigentu L. Herzogu verodostojnega tolmača in »maestra«. Režijske in koreografske posle je opravil naš režiser Anton Ha. rastovic, M jle razen tega absolviral Napoleona St Clocha v običajnem stilu. V princu Radjamiju iz Lahore se je Sancin zanosmo razživel in je ta princ med njegovimi najboljšimi stvaritvami na mariborskem odru. Znane bajader-ske tenorske šlagerske speve (»O Bajadera,« »O ti le sreča« itd.) je odpel s sočno svežino dobro formo in glasovno prožnostjo. Naša primadoma P. Udo-vičeva je kakor vedno tudi to pot prinašala na oder vznešenost in tempo. Lahkotno se je razpela v samospevu »prav'res« (H. dejanje) in šlagerskem dvospevu »V Benaru se ljubi«, Elza Barbičeva kaže od predstave do predstave nagel napredek. Če izvzamemo njen prirodno slabotnejši glas ne zaostaja v ničemer za Marico Lubejevo in je postala s tem niena polnovredna sub-retna naslednica. Treba ji je le v čim možne iši meri nuditi čim izdatnejšega razvitka. Njena Mariette bi spadala v vsakovrstni bajadersM odrski okvir. Uporabnost v drugorazrednih operetnih vlogah je izpričal Verdonik kot čokoladni tvorničar Louis Fhilipp La Tou_ rette. Razen tega so še sodelovali P. Rasberger kot šef gledališke klake Pim-prmebte. Milan Košič kot gledališki ravnatelj Trebizonde, S- Gorinškova kot graf ArmandD. Gorinšek kot polkovnik Parker, Starčeva kot mlada dama Fefe. P. Kovic kot prinčev dvomi minister Dewa Lingh, Nakrst pot prinčev pribočnik, J. Košuta ko časnikar dr. Cohen ter F. Blaž kot mikser Jonny oziroma biljeter, Savinova pa v vlogi možačka, Premiera je bala dobro obiskana. Balet, zbor in orkester so t>o fv^-je pripomogli k uspehu. UL Na Silvestrovo pa je bila repriza L. Faillovega »Veselega kmetica«, ki je v lanski sezoni štirinajstkrat napolnil gledališče. Predstava je bila na lanski liniji in so vodili P. Udovičeva, Barbičeva, B. Sancin in P. Kovic. Zasedba je bila pretežno lanska, razen vloge li-povškovega sina Vincenca in natakarice, ki jo je lani podajala Dragutinovi-čeva in na katere mesto je letos stopila z efektnim prikazovanjem D. Savinova. Vincenca. ki ga je lani igral lVTedven, je pri silvestrski premieri podajal D. šauperl. Njegov glas je blagodoneč, to-daše prešibak in neizbrušen. V njegovem nastopu je bilo dokaj začetniške nesigurnoeti ter neuglajenosti. Z marljivim šolanjem in vztrajnim vežbanjem se bo lahko dobro usidral. Po dal jšem presledku ie nastooil pri tej predstavi tudi Maks Fnriian kot kmet Obepač in so mu dijaki pri odprti sceni aplavdirali. —c V svetišču naše likovne umetnosti še je v javnosti premalo zanimanja za Narodno galerijo Ljubljana, po Novem let«. Svetla "točka na poprišču dek za likovno •umetnost je naša Narodna galerija. Brez pomoči državnega proračuna in brez slovenskega Sbrossimajerja - nam je vzrask v njej velika in lepa zbirka umietoin, ki je zex> viden izraz slovenske sposobnosti in delavnosti ter mora v tem smislu brez dvoma učinkovati na vsakega tujca. Čeprav je še danes mogoče debatirati o vprašanjih, aili bi ne bilo umestno, da bi bili v njenih zbirkah zastop. tudi Srbi iin Hrvatje, kikor ai želim«, da bi Slovenci prišli do izraectej-šega izraza v srbskih in hrvatskih galerijah, moramo brezpogojno priznati, da je N. G. taka, kakršna je, nam v ponos in da jo moramo in moremo biti veseli. Kar v njej še ni popolnega, to se lahko izpopolni v bodočnosti in če v podrobnosti njena ra-zstava še ni veren odraz stanja naše Inkovne umetnosti, bodisi zaradi preste vidnega zastopstva te aili one srtruje, tega ali onega umetnika, so to neizglajeno-sti, ki jim bo v bodočnosti lathko od.pomo-či. Vsi Slovenci pa morajo priznati, da je danes N. G. edan izmed najlepših in naj-razkotinejših spomenikov slovenske tvornosti. In zanimanje občinstva ? A zdaj si oglejmo šc drogo pliat roe*k-i je... Kako stoji z zanimanjem za krasne zbiir.be N. G. pri našem občinstvu m kakšna je njena finančna podlaga? Zanimanje za umetnost je dvojne vrste. Eno je stvar tradicije in porojene sposobnosti. Kajti vživamje umotvora — če izvzamemo ono nekritično naivno glodanje neukega človeka, ki sri ga iz umljiviih vzrokov včasih požele gotovo ekstremisti — predpostavlja kolikor toliko vpogleda v kraljestvo umetnosti, v njeno zgodovinsko in tehnično ozadje, šolska vzgora je v tem oziiru kakor znano izredno pomanjkljiva, saj nudi pri nas dijakom skoraj samo literarno in znanstveno izobra-Zbo. Tradicije v dnfžiini od roda do roda ne moremo predpostavljati v narodu z razmeroma mladim meščanstvom. Malo je tedaj pri nas ljudi, ki čutijo zares notranjo potrebo, da uporabijo svoj prost" čas za posečanje umetnostnih razstav in ki jim to poseča-nje nudi zares istri ali večji užitek, kakor Selana bom zapisal v razrednico, ker je motil pouk s kašljanjem, — zakaj odkar obstoj! bon&oo morete kašelj preprečiti. PROIZVOD: UNION. ZAGREB drugim katerakoli zabava ali posedanje v lostilraiški družbi. Poleg tega naravnega zanimam/j a za umetnost je pa še drugo in sicer zanimanje rodoljubnega in tel ig en t a, ki ve. da mu je kulturna dolžnost sodelovati pri pospeševanju umetnosti. Morda je take vrste sodelovanje neiskreno. Vendar je pa neobhodno potrebno za prospeh umetnosti. Vsak Slovenec, ki se šteje med inteligenco, posebno oni, ki zavzema kakršnokoli vidmo mesto, bi moral smatrati za svojo narodno dolžnost, da si ogleda vsako umetnostno razstavo in dta p ose ti zbirke N. G. po večkrajt na leto. Moralo bi veljati v družbi za sramoto, če moraš n. pr. odgovoriti na vprašanje: »Kaj pravite k Kavčičevi razstavi?« z odgovorom: «Kje pa je ta razstava?« In v drugih kulturnih središčih ? Ne mislite, da je prt drugih narodih in v tako zvanih kulturnih središčih drugače. Razlika je le v številčnem razmerju. Naj navedem, da je Meštrovičevo razstavo v Hagenbuindu na Dunaju posetilo 9000 gledalcev. O tem in drugem je obširno poročal predsednik N. G. na ena izmed zadnjih odborovih sej. Seve se ni mogel izogniti tudi konstataciji, da se tam tudi neprimerno več sitori za propagando umetnosti. Vrše se tečaji, predavanja, ogledi, pri katerih se spretno budi zaindmanje za umetnost in širi spoznavanje umetnosti. Muzeji in galerije niso tam mrtve naprave, urejene in s tem končane. Vodniki in ravnatelji skrbno in brižno iščejo novih pobud, da vzbujajo interes pri občinstvu in ga vzdržujejo. Tudi propaganda po časopisju in tiskovinah je zelo intenzivna. Namenoma sem prešel preko poglavja o številu dejanskih podpirateljev umetnosti, podpornih in ustanovnih članov N. G. O tem je daines zelo težko govoriti in nočem kvariti mladoletnega razpoloženja z razglabljanjem in pomerjanjem o budžet-niih možnostih našega človeka v času redukcij in krize. In mestna občina ? Ne morem pa zamolčati odlomka iz obširnega raizmotri vanja g. d'r. NVindischer-ja, ki je opisal stkrb za N. G. od strani Mestne občine ljubljanske, torej ob oblasti, ki bi ji moral biti procvit tega zavoda kar najboilj pri srcu, z besedami: — Mestna občima ljubljanska nam je v teku vsega leta 1935. izplačala 15.000 Din in gre ta znesek na račun lanskega leta. Ko je prevzel gospod podžupan Evgen J-arc vodstvo kulturnega oddulka, sem ga takoj pozdravil in ga opozoril na okclnost, da nas občina res zanemarja. Že zadnjič sem Vam povedal, da mi je isti dlan tok žilno odgovoril, ali naša blagajna ni bila rtič vzne-mirjana, dasi sem na to njegovo pismo takoj odgovoril in podčrtaj potrebo rednega izplačevanja v pror&ieum postavljenih podpor. Tako neugodno še niiso stale stvari za nas kakor letos, odkar je N. G. v Narodnem clomu. Naj v tej zvezi opomnim, da smo dopolnilna prenosna taksa za častitljivo razvalino Narodni dom, ki praznuje v kratkem svojo klaverno štiri-desetletnico, stane letno Narodno galerijo 15.000 Din. Lep del od tega pripada mestni občini ljubljanski. Ko sem 5. februarja prosiil v utemeljena vlogi, da bi mestna doklada na to takso ne zadek kulturnih poslopij, sem dobil od mestne občine točno negativen odgovor z dne 11. aprila 1935. Tam je precej na široko utemeljeno, zakaj našo prošnjo odbijajo in je rečeno, da je mestna občina tudi v proračun za 1935/36 za Narodno galerijo voti-rala v svojem finančnem odboru znatno subvencijo. To je prazna tolažba za nas, ker obljube celo za božjo pot ne zadoščajo. Zame samega imajo v naši Ljubljani taki dopisi samo še učinek groteske. Osebno me ne ženejo v obup, ker sem imuiniziran za sladka pisma naših lokalnih avtonomnih faktorjev. Za ustanove kakor je Narodna galerija in za njeno upravo pa postaja tako ravnanje polagoma tudi pri potrpežljivih Slovencih žaljivo. — nt. 2a v/ionomič#vor mttAodlljam NITKA V DVOJNI VIJAČNICl Delo za napredek obmejne postojanke Ob dvojnem jubileju župana dr. Lenarta Boezia Gorgja Radgona. 4. januarja. Dr. Lenart Boezio, prvi slovenski župan naše obmejne trške občine bo proslavil letos dvojna jubilej. Pomladi bo poteklo 15 let, odkar je bil prvič izvoljen za župana Gornje Radgone, v ponedeljek 6. t. m. pa bo dopolnil 30 letnico svojega življenja. Po vojni se je naselil v Gornji Radgoni, kjier je novembra 1919. odprl odvetniško pisarno. Takrat je meja nujno potrebovala narodno zavednih in delavnih mož. Dr. Boezio je takoj vstopil v vrste onih naših pobornikov kot vnet sodelavec pri Slovenskem braniku, ki so reševali, kar se je za naš narod sploh rešiti dalo. Sad njegovega smotremeg-a m složnega dek je pridobitev obsežnih posestev in modernih v humanitarne svrhe, s čemer je bila uresničena želja vsega obmejnega prebivalstva. Kolikega pridobitnega pomena znači za našo širšo okolico, kakor Obmurje in Prekmurje ta sprememba posestnega stanja v prid banovini, bo pokazala bližnja bodočnost. Zupan dr. Boezio nikdar ne klone in njegove misli grade še lepšo bodočnost v prid občini in narodu. Tudi v zasebnem življenju je njegova dika milina, dobrotlijivost. V priznanje dek za obči blagor je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. in Jugoslo venske krone V. Po rodu je dr. Boezio iz Rogaške Slatine Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pravo pa v Gradcu in Pragi. Odvetniški kon-cipijent je bil v pisarni dr. Serneca v Celju, služboval je nato še pri dr. Stikerju v Brežicah, dir. Lešniku pri Sv. Lenartu, med vojno pa je vodil odvetniško pisarno dr. Lasiea v Ormožu, kjer je kot zaveden Slovenec — narodnjak pomagal marsikateri slovenski družini do raznih podpoT. Bil je seveda tudi med tistimi, ki so bili zaradi narodne zavednosti zabeleženi v črni knji-i gi avstrijske gosposke. — Jubilantu iskre-j no čestitamo k obema jubilejema in želimo še polno lepih uspehov! opekarn v Crešnjevcih in Boreciih, ki »o bile poprej last nemško-nacionalne mestne občine Radgone. 19. maja 1931. je bil izvoljen za župana. V vsoh 15 letih njegovega županovamja doseženi gospodarski napredek obmejne trške občine služi v zadoščenje ne le njemu samemu, nego tudi vsem, ki so ga volili in z njim čutijo. S svojo prepričevalno zgovornostjo, prevdarnostjo in neumornim delom je znal pridobiti ljudi za složno delo, za obnovo občine, kjer so poprej vsa leta gospodarili Nemci. Med drugim je bik izvršena po vsem trgu kanalizacija, tlakovanje cest, izpopolnjeno električno omrežje s cenenim električnim tokom; zgrajena je bik velika občinska hiša, letno kopališče na Tratah, ustanovljena je bik občinska hranilnica, ki je postala kljub vsem nasprotnikom važen obmejni gospodarski in kulturni činitelj in ki kljub denarni krirzi izplačuje od milijonskih starih vlog redno obroke pa tudi večje vsote v nujnih potrebah. Zasluga župana dr. Boezia je tudi, da je ostala v Gornji Radgoni davčna uprava in nadalje, da je ostala naša obmejna občina doslej neokrnjena trška občina v prvotnem obsegu ter ima kot taka skrajno nizke doklade 35 %, kar je brez dvoma gotovo edinstven primer. Vložil je mnogo truda tudi za zboljšanje obmcijnega prometa v širšem smislu. Največji spomenik dela pa je nakup grajskega posestva z gradom po banovini Pri reumi, gihtu in išiasu vzemite de danes »Nibol« tablete M. Bahovec, ki Vam morejo olajšati muke. Tudi se uporabljajo »Nibol« tablete kot dobro sredstvo pri boleznih vsled prehlada, pri hripi, bolečinah v boku, pri glavobolu In zo-bobolu. »Nibol« tablete Mr. Bahovec dobite v lekarnah v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20.— ali 40 tablet za Din 34.—. »Nibol« tablete so prave samo z napisom proizvajalca: Apoteka flr. BAHOVEC, LJUBLJANA ki Vam na zahtevo pošlje brezplačno poučno in obširno brošuro za bolnike. Beg. a br. 1T81«, 1T9T9 Fotoamaterska razstava v Hrastniku Trbovlje, 3. januarja. Mlad in delaven foto-odsek SPD v Hrastniku nam je pripravil za božič prav prijetno presenečenje. Priredil je svojo prvo fotorazstavo. Z izrednim ofkusom je preuredil dve učilnici deške šole v razstavni prostor, kjer se je predstavilo javnosti 19 članov z nad 130 izbranimi deli. Med razstavljenci je nekaj pravih mojstrov, tako nam že znani gg. inž. Burger, inž. Freyer, šikovc, Jesenšek, Grešak, Deželak, Mastnak in drugi. Najdemo pa med njimi tudi precej novincev, katerih razstavljena dela pa ne delajo le njim samim, ampak tudi vodstvu foto-odseka vso čast. Raztavljena šlike so večjldel br. ar. povečave 18x24 cm med katerimi so častno prevladovale pokrajinske Mike. poleg krasnih motivov iz bližnje brastni-ške okolice in drugih prelepih študij, ki so polne lepote ta svežosti naše rodne zemlje, so presenetile obiskovalca tudi eksotične fotografije gg. inž. Burgerja in inž. Freyerja iz daljne, vroče Afrike, Grčije, sarajevske čaršije itd. Rile so to slike polne življenja in so zgovorno pripo- vedovale mnogo zanimivega iz potovanja po teh pravljičnih in klasičnih krajih. Vrsta ljubkih otroških portretov, lepi motivi iz narave, živahne genre slike, portreti, cvetje, pa tudi slike najmodernejše struje, ki drzno zanemarja stare tradicije o perspektivi tn ustvarja popolnoma nove smeri v kompoziciji umetniške fotografije so vsbujale nedeljeno pozornost in zanimanje vseh obiskovalcev te lepe razstave. V tehnične oziru so razstavljena dela vredna vse pohvale. Foto-odsek je razvil v kratki dobi iz skromnih začetnikov naraščaj, v katerega lahko stavimo naše najboljše nade, kaiti mnogo razstavljenih slik bd lahko krasilo tudi vsako drugo veliko razstavo. Na vsej razstavi pa se vidi še bolj ugoden vpliv izkušenih mojstrov — mentorjev, ki se razodeva v zelo posrečeni izbiri in raznolikosti motivov Foto-odseku SPD v Hrastniku in njegovemu predsedniku g. inž. Burgerju čestitamo najprisrčnejše k lepemu uspehu njegovih prizadevanj. Pokažite se nam kmalu zopet! Tako lepo je v Lučah . • . Vendar je treba Se mnogo storiti za letovišče! Pogled na Luče in na prostor, pridobljen po regulaciji, kjer nameravajo postaviti spomenik Viteškemu kralju Ltrče, Januarja 1986 Lanska tujsko - prometna sezona v naši vasi ni bila ugodna. Kaj je vzrok, da se naša vas, ki ie vendar izhodišče v Savinjske Alpe in ima prekrasno lego, izredno lepe sprehode ter priliko za kopanje v topli Lučnici, ne more meriti z ostalimi letovišči v Savinjski dolini? Odgovor je lahak. težko pa ga je izreSi, kajti ni dvoma, da nekateri Lučani ne todo zadovoljni z njim. Toda treba bo govoriti, čeprav bo tega ali onega zadelo v živo. Krivdo, da vas ne napreduje, nosijo izključno le domačini. Letoviščarjem se v Lučah za isto ceno kakor drugod — razen dobre hrane in postelje — ne nudi nobena udobnost. Luče nimajo električne razsvetljave, ne vodovoda, niti ne kopališča, dasi teče skozi kraj poleti izredno topk Lučni-ca, ki je zelo bogata na žveplu. Res je, da obstoja v lučki vasi »tujsko-prometno društvo«. tudi je res, da to društvo nekaj dela. toda kako naj uspeva, ker nima niti toliko članov, da bi se mogel sestaviti pošten odbor. Doseči pa more tem mainj, ker stoje ob strani činitelji, ki bi bili v Prvi vrsti poklicani udejstvovati se ravno v tem društvu. Ne stoje le ob strani, celo nasprotujejo. V prvi vrsti hi bflo na mestu, da bi vsakokratni občinski odbor bil zaščitnik delovanja tujsko - prometnega društva. Občinski odbor bi moral biti tako rekoč hrbt®-nica-opora delovanja za tujski promet in to ne oziraje se, ali sede v odboru vaščani, ali kmetje. Prilike v naši vasi so pač čudne; v vasi žive večinoma lastniki hišic, kočarji - drvarji, nekaj je obrtnikov, gostilničarjev. trgovcev in drugih. Lepa lastnost vseh skupaj je, da večinoma z majhnimi, komaj za golo življenje potrebnimi dohodki — kar tekmujejo med seboj, kdo bo avo-jo hišico bolj olepšal. To se jim mora šteti v veliko čast! Toda tudi med njimi, ki se dele v gornje in spodnje vaščane, je neko nasprotstvo, ki obstoja največ v tem, da prvim primanjkuje dobre in pitne vode, med tem ko imajo spodnji vaščani v svojih vodnjakih dovolj vode, ki tudi v največji suši ne usahne. In tu je kresanje vaških duhov. Vodovod! Eni ga krvavo potrebujejo, drugi si pa mislijo: kaj bi si dekli stroške, saj imamo dovolj dobre pitne vode. Odločujočim bi moralo biti na srcu v prvi vrsti zdravje in dobrobit valčanov, ne le lastno ugodje. Do skupnosti vaščanov pač ne pride in tako obstoja največje slo, ki pre- preča, da se v doglednem času Luče ne bodo mogle dvigniti tako, kakor bi po svoji prekrasni legi ta kraj pač zaslužil. Lučani bi si naj vzeli za zgled mnogo manišo Solčavo. Pustiti bi morali vse razprtije. Njihov cilj bi moral biti: nudimo vsaj našim otrokom boljše čase, ako smo zamudili sami l,oljše živeti. Še težji položaj ustvarja nasprotstvo med vaščani in kmeti okoličani, ki so lastniki velikih posestev. Ti se nikakor ne mor«jo vživeti v to. da je uspeh vasi ter njen dvig v znan letoviški kraj. tudi uspeh okoličanov, ki bi poleti zaslužili več in bi lažje preživljali dolge zime. Svetoval bi lučk i m kmetom, naj se informirajo pri gorenjskih tovariših. Pa kaj bi hodili tako daleč; vprašajte one v okolišu Logarske doline in one iz bližine Rogovilca. Uspeh vasi bo uspeh celega kraja. Zato naj kmetje-odborniki v občinskem svetu ne bodo tako nazadnjaški in naj ne nasprotujejo vsemu, kar se želi napraviti za vas. Bodite možje razuma in uvidevnosti! Dajte vasi vodovod, oskrbite ji elektriko pa boste videli, kako se bo dalo v Lučah živeti. V denar l.o šlo prav vse. Vaščani in okoličani bodo prišli do zasluž-ka. In kopališče! To je spet vprašanje za sebe. Pri regulaciji Lučnice, ki se je v davnem izvršila letos, je bilo mnogo zamujenega. Za majhen denar bi se lahko napravilo kopališče, ki bi mu sličnega najbrže ne bi bilo v Sloveniji. Koliko se je govorilo o tej zadevi in tujsko - prometno društvo je celo vložilo prošnjo na merodnjno mesto glede tega. Toda tudi tu lokalni faktorji niso bili na mestu. Ljudje, ki bi imeli od kopališča največji dobiček, so beležili v nabiralno polo smešn« zneske. Bilo bi umestno, da bi ravno oni dali tujsko-prometnemu društvu za majhne obresti in za gobovo Število fct ono res malo vsote na razpolago in kopališče bi bilo že tu. Par prireditev in v 2 do 3 letih bi bil znesek vrnjen. O tem smo uvCrjeni, kajti znano je. kakšni mojstri so Lučani. Dokaz: 45.000 Din vredno motorno brizgalno so plačali na ta način kar v enem letu. Kopališče pa bi ne stalo niti polovice te vsote, razen tega bi se denar prav dobro amortiziral. Nekateri praviio: kopališče bi vplivalo nemoralno na ljudstvo. Smešno! Ali je bolje sedaj, ko se kopalci tujci, še fcolj pa domačini potikajo po vidnih in skritih bregovih Savinje in Lučnice, ali pa posedajo kar v kopalnih oblekah po vrtovih onih, ki naj bi bili v prvi vrsti zaščitniki morale! V interesu javne morale bi ravno bilo kopališče, kajti tu bi občina imela priliko in moč nadzirati kopalce, j>osebno mladino, bolj kakor se 1o more in sploh godi sedaj. Nadzorstvu mladine in njenemu obnašanju po vasi, bi se sploh moralo posvetiti večjo pnžnjo. Otrokom dajte prostor za igranje, pa bodo izostale pritožbe od strani tujcev. Nemudno načnite spet vprašanje ceste čez Volovljek m Orno v Kamnik! Pekre -niite to skupno s Krraničani. Priprava za cesto so žc tako daleč, da je khko upati na uspeh. Baje tudi novi ban naklonjen temu projektu. Naj vas nikakor ne plaši intrigiranje! Pa misliti je treba, da bi to delo da.!o ljudstvu izredno mnogo zaslužka na štajerski kakor na kranjski strani Nikake odložitve ne nrenese vprašanje nadaljnje regukeje Savinje in Ločnice. Lučka vas je bik pri vsaki poplavi izpostavljena do skrajnosti; večji del spodnje vasi ie bil mnogokrat popkvljen. Z"kaj to? Ker se je Lučnica pod savinjskim mostom stekala direktno v topem kotu v močno deročo Savinjo Poelcdica je bila, da sta oba hudournika zadrževala Domače vesti Uprava „Jutra" svari pred sleparskimi inkasatorji Neki slepar, ki pa ima najbrže več zaveznikov, je začel včeraj po Ljub* ljam kasirati pri posameznih tvrdkah pristojbine za oglase in voščila, ki so jih tvrdke objaviie v novoletni števil« ki »Jutra«. Ponaredil je štambiljko »Jutra« in izstavil račune, tipkane na stroj. Računi so iztrgani iz blokov, ki se nabavijo pri finančni direkciji. Štambiljka »Jutro« je kolikor toliko dobro, akoravno precej nejasno po* narejena, manjka pa ji spodaj označ* ka »oglasni oddelek«. Inseratna uprava »Jutra« je bila še v teku dneva obveščena o sleparskem početju in je stvar takoj prijavila po* lici ji, ki je uvedla preiskavo, da zli* kovce čimprej razkrinka. Obenem pa uprava »Jutra« nujno svari vse, ki so inserirali v novoletnem »Jutru,« Ljub« ljančane in dcželane, naj ne nasedajo sleparjem, marveč naj od vsakega,- ki se pri njih zglasi v svrho kasirania pristojbine, zahtevajo legitimacijo in* seratnega oddelka »Jutra«. Če se ne more izkazali, naj ga takoj prijavijo policiji od nosno orožni št vu. * Našim čitateljem! Zaradi nedelje in praznika sv. Treh kraljev izide po* nedeljska izdaja »Jutra« v torek, red* na izdaja pa v sredo zjutraj. * Hristos se rodi! Jutri se pričnejo pravoslavni božični prazniki. Bratom in sestram pravoslavne vere iskreno čestitamo boži"*. »Jutro«. ♦ Smrt originalnega koroškega Slovenca. Zadnji »Koroški Slovenec« je posvetil nekaj vrslie v spomin 781etnega Ožbeja Jamnika, < krojača in mežnarja želinjske podružnice. Mož je opravljal mežnarsko službo 45 let. Svoje opravke v cerkvi je točno beležil in tako je iz njegovih beležk razvidno, da je sodeloval pri 731 krstih 126 porokah in 582 pogrebih. Ko je bil pred leti odlikovan z zaslužno kolajno, se je okrog priljublje-iieja starčka zbrala vsa fara. Tudi na njegovi zadnji poti so ga spremljali vsi va- šCani. . * Pravda zaradi spomenika pisatelja L-ji-biše v Budvi. Pred kotorskim okrožnim sodiščem je bila te dni razprava zaradi neporavnanih stroškov za spomenik pisatelju Stjepanu Ljubiši, ki so ga lani odkrili v Iludvi. Tožitelj je kipar Lojze Dolinar, tožena stranka pa Srbsko - pravoslavna cerkvena občina iz Budve. G. Dolinar zahteva od cerkvene občine še 16.096 Din za spomenik. Razprava je bila preložena zaradi zaslišanja nekih novih prič. * Tolstoj je nameraval prebivati t Novem Sadu. češkoslovaški poslanik v Sovjetski Rusiji dr. Bogdan Pavlu se je pismeno obrnil do nekega novosadskega odvetnika s prošnjo, naj mu pošlje fotografijo hiše pokojnega voditelja Slovakov dr. Miloša Krna. V tej hiši se je nameraval leta 1910 naseliti veliki pisatelj in mislec Tolstoj. Sliko hiše potrebujejo v Moskvi za dopolnilo muzeja Leva Tolstega. Tolstoj je leta 1910 izrazil željo, da bi se naselil v Novem Sadu. Dr. Krna mu je dal na razpolago svojo hišo v Šafarikovi ulici. Vse so že pripravili za prihod odličnega gosta, ko je prispela brzojavka, da je Tolstoj umrl. Sedanji Češkoslovaški poslanik dr. Pavlu je poučen c vsem tem, ker je zet pokojnega slovaškega voditelja dr. Krne. ♦ Trafikanti, ki prodajajo davčne kart« za s!;ukir.je, se opozarjajo, da morajo v smislu predpisov vrniti neprodane in nepoškodovane davčne karte za 1. 19%. dav-ini upravi najpozneje do 10. januarja. I ♦ Za narodno obrambni sklad društva Branibora so darovali: nepoznan 500, »Lana« v Ljubljani 20, trgovina Baliovec v Ljubljani 50, Edvard Škopek v Ljubljani 10. Singer, Ljubljana 20, gasilska četa v Štalcerjih 50, Brcar & Co. v Ljubljani 50. Kmet v Ljubljani 100, Ljubljanska kreditna baifka 1000, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1000, Josip Urbančič v Ljubljani 100, Josip Zalta & Co. v Ljubljani 50, Sever & Co v Ljubljani 20, trgovina Viktor Jeločnik v Ljubljani 15 Din. ♦ Protesti zaradi volitev v katoliško cerkveno občino v Novem Sadu. Katoliški Hrvati v Novem Sadu so, kakor znano, pri nedavnih volitvah odbora katoliške cerkvene občine dobili samo enega odbornika, dočim imajo Nemci in Madžari 29 odborniških mandatov. Te dni so jugoslovenski člani katoliške cerkvene občine zborovali ter ugotovili, da je prišlo do takega volilnega izida zaradi tega, ker župnik ni hotel sprejeti predlaganega sporazuma. Na zborovanju je bila izvoljena deputaciif ki se bo pritožila pri škofiji. A G H I P F A, švedska kartoteka v obliki knjige je najcenejši in najboljši pripomoček vsakega vzornega knjigovodstva. Navodila in prospekte daje tvrdka M. T I Č A R, Ljubljana, kjer so Vam tudi na izbero vse tehnične in pisarniške potrebščine ter trgovske knjige. ♦ Revna dalmatinska deca na poti v Slavonijo. Odbor za pomoč pasivnih krajev v Zagrebu je, kakor znano, našel dobrotnike, ki bodo vzeli v rejo otroke iz najrevnejših dalmatinskih in hercegovskih krajev. Prvi transport revnih otrok iz šibeniške okolice je že prišel v Zagieb, kjer so otroke sprejeli člani odbora in dobrotniki, ki jih bodo odpeljali na svoje domove. Prispelo je 106 otrok, starih od 6 do 14 let. Odbor je to deoo pogostil v prostorih društva »Hrvatska žena«. Deca je vsa sestradana in mnogi mali reveži so pri tej pogostitvi prvič okusili kavo in tei kruh. Med njimi so tudi taki, ki še nikdar niso pili mleka. Revno deco so tudi oblekli od nog do glave, potem pa so svoje varovance prevzeli slavonski dobrotniki. V Splitu se zbira nov transport, ki ga tvori 128 otrok. ♦ Za utrjevanje savske obale pri Siskd je ministrstvo odobrilo kredit v znesku 360.030 Din. Popravili todo nasip pri vasi Boka, ki se je nedavno porušil. Z delom bodo pričeli v nekaj dneh po načrtu, ki ga je izdelal tehnični oddelek sreskega načel-stva. Popravili bodo tudi nasipe ob reki Odri na razdaljo kakih 300 m. Vsa dela bodo dovršena v treh mesecih. ♦ Potres v Djevdjeliji. V petek ob pol 3. popoldne so občutili v Djevdjeliji močnejši potres, ki je trajal nekaj sekund. Potres ni napravil nobene škode. Njegov epicenter ni znan. To je bil prvi potres, ki so ga v Djevdjeliji občutili v dobi enega leta. Kje je Miklč 1 Igra na harmoniko MEINEL. & HKROL.D ! • Stavka v rudniku Resavi. V rudniku Resavi, ki je last nekega beograjskega podjetnika, je prišlo spet do spora. Pred nekaj dnevi je podjetnik odpustil kakih 30 delavcev, ki so v rudniku delali že več let. Odpuščeni so bili baš oni delavci, katere so nameravali rudarji izvoliti za svoje zaupnike. Dosedanji zaupniki so vprašali | 1 vzrokih odpusta ter zahtevali, naj podjetje namesto odpuščenih delavcev ne sprejme novih moči. Podjetnik je naposled izjavil, da bo nekaj odpuščenih delavcev spet sprejel, odbil pa je izpolnitev nekaterih delavskih zahtev iz prejšnjih časov. Po nekrij dneh pa so se vsa pogajanja razbila in vsi delavci — okrog 700 so ustavili delo. Oni. ki so bili takrat na šihtu, so ostali v rovih. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI samo pri KONSTANTINU L. J EŠIČU - SREČNIKU BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DIN 160 za četo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN IČESEČNO Cek rač. Pošt. šted. Br. 57.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-pošljem brezplačno. a— Razpored bogoslužja pravoslavnega božiča. Na badnji dan jutri v ponedeljek bo Vasilijeva služba v sanatoriju na Golniku, popoldne pa večerno bogoslužje v Ljubljani ob 17. Prvi dan božiča v torek bo jutranje bogoslužje ob 6., sveta liturgija ob 10.. večerno bogoslužje pa ob 17. Drugi dan božiča v sredo bo jutranje bogoslužje ob 7.. sv. liturgija ob 10., večerno bogoslužje pa ob 17. Na praznik sv. Stevana v četrtek, ki je rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, bo jutranje bogoslužje ob 7., blagodarenje za Nj. Vel. kraljico Marijo ob 9., sv. liturgija pa ob 10. Obredi se bodo vršili v pravoslavni kapeli sv. očeta Nikole. u— Poziv borcem za našo severno mejo. V svrho evidence in v svrho morebitnega odlikovanja potrebuje vojaško oblastvo seznam vseh onih borcev, ki so ob prevratu leta 1918. odšli popolnoma prostovoljno, ne da bi bili k temu prisiljeni od vojaškega oblastva, na našo severno mejo ter ondi osvojili Medmurje in ostale naše severne kraje. Pozivajo se vsi taki v Ljubljani bivajoči borci, da se najkasneje do 20. t. m. zelase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1. soba 4. S seboj naj prinesejo točne podatke od kdaj do kdaj so bili na fronti, kako so prišli tja. pri kateri edinici so služili, kdo je bil njihov starešina kaj so v borbah pomembnega storili. Pokojne borce naj zglase njihovi svoj- ci. OČESNI ZDRAVNIK DR. R. BASSIN se je preselil z Aleksandrove 4 v Gledališko ulico št. 4 nasproti opere u —Vsako nedeljo od 16 do 20 popoldanski ples ob znižani članarini v Jenkovi šoli _ Kazina. Nov začetniški tečaj se prične jutri v ponedeljek ob 20. Vsak torek in četrtek nadaljevalni plesni tečaj. Posebne plesne ure vsak dan. Denfisf BAN BORIS se ]e preselil Z DENTISTIČNO PRAKSO za ZOBOZDRAVSTVO IN ZOBOTEHNIKO NA TVRŠEVO CESTO 15, NAD KAVARNO EVROPO, NASPROTI »FIGOVCU«. ORDINIRA OD 9—1. IN OD S.—7. URE. PO DOGOVORU TUDI IZVEN TEH UR. B Zvočni kino Ideal H Danes ob S., 5., 7. in 9% uri rusko-sovjetski film Žena za looo rabljev PEPO Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Danes ob pol 11. uri matineja Jutri ZAKAJ ŽENA MORA VARATL _ Otvoritev nove gospodinjske šole za go- stilničarske gospodinje v Ljubljani. V Go- stilničarskem domu na Privozu št. 11 se sprejemajo prijave učenk v gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje do 15. januarja 1936. Nova strokovna šola je namenjena predvsem hčerkam gostilničarjev in onim dekletom, ki imajo veselje do gostil-niearskega poklica. V šolo se sprejemajo dekleta v starosti od 18 do 28 let z najmanj dovršeno višjo narodno šolo. Vpisnina znaša Din 120.—. Oskrbnina in učnina mesečno Din 380.—, ki se plačuje v naprej. Pouk se bo vršil ob delavnikih od 8 do 17. ure. Gojenke dobe v šoli oted in južino. Osebno ali pismeno se prijavlja v goslilni-čarsko gospodinjsko šolo pri »Vodstvu go-stilničarsko gospodinjske šole< Privoz št. 11 najkasneje do 15. januarja 1036. Ob prijavi je priložiti: 1) zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo nravnosti onih prosilk, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz druge šole; 2) obvezno izjavo staršev, odnosno varuštva, da bodo krili celotne stroške šolanja. Zdravniški pregled priglašenk se vrši ob vstopu v šolo. Natančnejša pojasnila (prospekt) pošljemo na željo proti nakazilu Din 5.—. Hudson-Terraplane ekonomični kvalitetni avtomobili. MODELI 1936 Z ELEKTRIČNO ROKO ! Glavno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. drug drugega in d« ©e je dno obeh strug vedno bolj dvigalo, zaradii česaT je voda pri vsaki poplavi prišla višje v vas, ležečo v kotu steka!išč hudournikov. Vaščarai ro največ trpelrj pri poplava v marcu leta 10.34 To je biiia ena najevčjih pop>lavd, ikaT jih Lučami sploh pomnijo. V spanju je ljudi presenetilo in le požrtvovalnost enih je rešila druge pred poginom. Savinja .ie podrla Juvanov jez tn je predrla nasip takoj za tem jezom, nakar je za nasipom in za vaf jo uničila lepe vrtove ubogih va-ščamov; mnogi so s tem zgubili zadnjo ped zemlje. Obup je bil strešen! Takratnemu poslancu, domaranu Rasstu Pusto-filemšiku gre zahvala, da se je še isito leto začela temetVnta regu'acija obeh hudournikov v okolišu vasi. Najprej je bila izveden« regulaci:a Savinje ob nasipu, ni pa še vzpostavljen Juvanov jez. niiitt še ni varovane zapornica v* strugo nad tem jezom. Nadzorna oblast naj s1ednj"ga ne spregleda, kajti vsa regulacij« Savinje in zavarovanje nasipa ne bo nič koristila, ako odbualmki ob Logarskih prodih usmerijo tok Savinje v strugo- zgubljen« eo tako lervi obde^ne Juvamove prode in tudi de! spodnje vasi Preteklo leto ie bik Lučnica delno re-■EJtr1iiv!,na ;n o^ fosčmske«a mostu do izliva v Savinjo. To delo «e ie krasno posrečilo in je vsekakor v okras va«i same in v čast izvršiteljem. 18 m široka struga je obojestransko zavarovana z 2-5 m visokim zidem, ka se v precej ostrem loku vije proti iztoku. Zid leži na 80 cm globoki podtalinii betonski podlagi, ki je deloma nameščena na pilotih. Ves zid je iz domačega kamna, najlepšega porfti.rja. Posestniki ob vodi imajo za svojo uporabo v šlkarpi nameščene cementne stopnji-ce razen tega pa je v levem obzidju, ne-kaiko v sredi ni, nameščena odprtina, kjer bo domatfimon omogočeno izvleči pripravljen les. Nova struga Lučnice se ie speljala v lepi vijugi na desno pod Podbre-gcm tako, da se izteka v Savinjo v zelo ostrem kotu. Hudournika ee sedaj ne zadržujeta več, temveč vlečeta drug drugega iz svoje struge. Posledica je — kar se je pokazalo že pri prvi, sicer zelo majhni poplavi dne 27. oktobra lani — da se bosta obe strugi zelo poglobili. Ali bo be-tons/ka podlaga dovolj globoka za taiko po^feblienie struge, to bo pokazala bodočnost. Ni pa dvoma, da bosra oba most«. oni čez Savinjo in lučm3ki. zaradi poglabliania strug zelo trpela Treba iu Ho nadomestiti r novima t>rav kma^u, sicer iu bo prv^ večja poplava podrla. Tam. kier bila stara struga Lučnice. v kotu med Savimjo in le-^Vn bregom nove hieniške struge, so nridob1'1' krasen prostor v vefkoctf 2500 m2 Deloma se bo ta prostor odstopil' onim. k; so z regulacijo zgubfli zemljo na desnem bregu. Detajli pridobi ?ertr svet v obseg" 1">00 t"2 pe dobi baje tujsko prometno društvo, ki 0 sporu so bile takoj otveščen« oblasti in delavska zbornica Ministrstvo socialne politike je odredilo komisijo, ki bo razpravljala o razmerah v rudniku. • Tragičen zaključek spopada s tihotapci. Na planini Crvnju nedaleč od Nevesinja so orožniki zasledili skupino tihotapcev tobaka in je orožnik Djuro Vukčevič sledil dvojici tihotapcev visoko v planino. Tihotapca sta vrgla vreče polne tobaka in bežala na vso moč. Naenkrat sta obstala in orožnik se je zaletel proti njima nevede, da stojita na robu Globokega prepada. Vsi trij-^ so strmoglavili v prepad in sta bila orožnik in en tihotapec takoj mrtva. Drugi tihotapec je izdihnil, ko so ga nosili proti Nevesinju. SESSHSSSHraS&^SS ADVOKAT Dr. Draxler Vikier NAZNANJA, DA JE OTVORIL ADVOKATSKO PISARNO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA C. 14 I se * Tovarna JOS REICH sprejema mehUo in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Radijske sličice i/z domačih in tujih oddajnih postaj prinaša ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film in modo »NAS VAL«, ki izhaja vsako soboto v Ljubljani. Po obsegu programov vsen Postaj je >NAš VAL« popolnoma enakovredna vsakemu inozemskemu listu. V posebnih stolpcih prinaša še vsak dan Posebej izvlečke naj zanimivejših točk spo. reda. V tehnični prilogi, kjer se je prav. kar zaključila po]jdo razposlana takoj v pričetku prihodnjega tedina. Ker j« vstop le proti va-bilDevil ti,ger«. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 14.lo in 1615 'velefilm »Zadnja ljubezen« in zvočni tednik. Jutri ob 18. in 20.45 in v torek ob 1«.15 in 20.30 velefilm »Marija Baskirfeeva< in zvočni tednik. ZVOČNI KINO SOKGLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87_ Nepozabni film iz dobe napoleon-sko-habsburške dobe tako se je končala ljubezen predvajamo v nedeljo in ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri Paula Wessely, princesa Marija Luiza, Gustav Griindgens, knez Metternich, Willy Forst, vojvoda Mondenski, Erna Morena, carica Josefina Dopolnilo običajno! Najnižja vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, balkon Din 8.— V nedeljo ob 11. uri dopoldne opereta z Liane Haid: MADONA, KJE SI? Vstopnina na vseh prostorih Din 3 — Pride vesela opereta: POLJUBI ME ANETTA. Iz Maribora a— Jože Povodnik pri Abrahamu. Ugledni mariborski gostilničar Jože Povodnik slavi danes v ožjem krogu svojcev in prijateljev 501etnico rojstva. Čestitamo! a— Kulturne novice. Ljudska univerza pričenja po božičnih počitnicah zopet s predavanji. Dne 10. t. m. predava ?-enator dr. Frangež iz Zagreba o gospodarskih reformah sodobne Nemčije. — V ponedeljek 20. t. m. bo predavanje o Frobeniuscri zadnji ekspe-diciji v Afriko. — Poslovilna predstava Vladimira Skrbinška v gledališču bo 9. t. m. Vprizorijo se Šorlijevi »Blodni ognji«. Dne 10. t. m. bo v gledaašču operno—baletni večer, na katerem nastopijo prvakinja beograjske opere Evgenija Valjani, baletna soli-stinja Irena Stupska ter baletni solist Boris Pilato, po rodu Mariborčan. Oba sta od beograjske opere. a_. Ljudska univerza v Stndeneih. Dne 9. t. m. predava s pričetkom ob 19 prof. ŠedivT o Slovaški s skio^tičnimi slikami. Vstopnine ni. a— Akcija malih lesnih dobaviteljev. S sedežem v Mariboru se snuje nova lesna zadruga »Dravoles«, ki hoče združiti male lesne dobavitelje od Dravograda do Maribora. Nova zadruga bo oskrbovala splavlia-nje pohorskega lesa po Dravi v Beograd in obdravske centre. a— Novi tednik je pričel včeraj izhajati v Mariboru z naslovom »Delavska fronta«. Tiska se v Cirilovi tiskarni in bo izhajal vsako soboto zjutraj. Novi tednik je glasilo tako zvane »zelene« klerikalne name-ščensko—delavske skupine. SANATORIJ dr. Ipavic Benjamin, specialist za ženske bolezni in porode, Maribor, Tomšičev drevored 4. I. razred Din 65.—, II. razred Din 55.—, III. razred Din 32.50. Drugih plačil ni! a— Posestno gibanje. Posestnica Ida Scherbaumova je prodala dr. Antonu Horvatu iz Ormoža hišo v Cankarjevi ulici 33 za 330.000 Din. Marija in Josip OsoUn iz" Laškega sta kupila iz zapuščine Jožefe Klanjškove hišo v Vojašniški ulici 10 za 153.487.50 Din. a_ Radi bigamije je bil obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 391etni trgovski potnik Karol Pircher iz Dravograda Leta 1920. se je poročil v Italiji z neko Marijo Tugnoli. Leta 1923. jo je zapustil ter se je v Holandiji poročil z neko Ano Karasel. JUBILEJNI R ADIO'K ATALOG MODERNIH SESTAVNIH DELOV, PRIBORA IN SHEM JE NATISNJEN Pošljemo ga brezplačno VIKING STRUČNI ZAVOD ZA RADIOFONIJU, Beograd, Knez Mihajlova 18, tel. 20-713, Zagreb, Jelačičev trg 11, telefon 44-94. m— Mariborski kriminal Aretirani delavec Ivan G. je končno prizna1, da ]e vlomil, v blagajno izvozne tvrdke Suppanc v Aškerčevi ulici, pri kateri je bil nastavljen. Izročili so ga sodišču. — V luričevo trafiko v mestnem parku je vlomil 291etni cigan Ivan Folker. ki pa ga ie zalotil stražnik tik pred pobegom. — Z razparanim trebuhom so prepeljali v bolnišnico 261et-nega posestniškega sina Martina Topoliča od Sv. Martina na Pohorju. Napadalca iščejo. SLAŠČIČARNA P E LIC O N WOLFOVA 14. podružnica KONGRESNI TRG priporoča dnevno sveže prvovrstne PUSTNE KROFE torte, potice in bonbone — pri večjem odjemu popust. Iz SkoSje Loke šl— Napredek sadjarstva v škofjeloškem območju. Sadjarji škofjeloškega območja so imeli v nedeljo v Društvenem domu zbor. Najprej je predaval g. Lenard Gvidon o le-potičnem grmičevju, vrtnih rožah in drevju (s skioptičnimi slikami), nato pa se je vršil občni zbor podružnice SVD. Zbor je vodil g. Kalan Franc s Suhe, poročili pa sta podala tajnik g. Rojic in blagajnik g. Sovre. Podružnica SVD je pridno delala V okraju so zdaj že tri škropilnice. Tudi precej arborina po znižani ceni je prejelo članstvo. Odbor je ostal isti. le g. Gruma z meščanske šole so še izvolili vanj. Po volitvah se je razvil med prisotnimi živahen razgovor o perečih vprašanjih našega sadjarstva. šl— Obseg delavskih redukcij pri Dolencu in Hajnriharju nam v številkah pokaže naslednje stanje: Pri Dolencu je bilo odpovedano 236 delavcem (v Škofji Loki in v Preddvoru), ki imajo skupno 944 družinskih članov. Pri Hajnriharju, kjer so prav tako odpovedali delo vsem ljudem, pa bo prizadetih 113 delavcev- 05 kmečkih voznikov in 19 delavk. Skupnih odpovedi je pri oteh podjetjih, ki prestavljata za naše območje jedro lesne industrijo, tedaj 433, z družinskimi člani pa okrog 1500. Vsa domača javnost, zlasti seveda prizadeti so v napetem pričakovanju, kako se bodo dogodki razvijali in ali bodo morda odpovedi v poslednjem trenotku le preklicane. Iz Kranja r— Gorenjski rejci malih ii®ali se pridno organizirajo in skušajo v s^adu z najnovejšimi odredbami ministrstva za kmetijstvo uveljaviti program sistematičnega ]>ospeše-vanja reje malih živali. V ta namen sklicujejo za dan 12. t. m. veliko zborovanje v Kranju v prostorih Bek^ljeve gostilne ob pol 10. dopoldne, kjer bo obenem tudi redni občni zbor. Z Jesenic s_ Kino Radio predvaja dan33 ob 15. in 20. velefilm »Maskarada«. Med dodatki tudi barvan film >Svica«. V ponedeljek dan treh kraljev ob 15. in 20. velefilm »Zadnji korak«. Sledijo »Celjuskincic Iz Zagorja z— Zadnja pot Roberta Rančigaja. V četrtek popoldne so položili v prezgodnji grob posestnika, gostilničarja in trgovca Roberta Rančigaja. Velika množica ga je kropila na mrtvaškem odru in spremljala do groba. Zastopane so bile razne organizacije, žalostinke je igrala rudniška godba. Marsikatero oko se je zalilo solzami ob slovesu od dobrega Roberta. ................... n .................... .......... ' '......— i.,, ,n»—i,« ^— NAJZANESLJIVEJŠA PODLAGA ZA KNJIGOVODSTVO so vedno le trgovske knjige Lasten izdelek je NAJCENEJŠI in NAJBOLJŠI. NAJBOLJE IN NAJCENEJE IV. BONAč — Ljubljana Iz Kamnika ka— Vlom v Trzinu. Posestnika Kepi-ča v Trzinu je obiskal mlad predrzen vlomilec baš v času, ko nikogar ni bilo doma. Samo mala 7-letna Slavica je sedela v sobi, vsi ostali pa So bili pri jutranji maši. Vlomilec je čakal na to priliko skrit na podstrešju, kjer je prebil zid in se splazil Skozi odprtino v sobo, od tod pa v srednje prostore. Otroka, ki ga je opazil v hiši, se ni nič ustrašil. Karajžno je stopil v kaščo, odprl omaro in v svoje veliko veselje našel v njej 1.250 Din, ki jih je seveda vtaknil v žep in nato odšel po isti poti skozi podstrešje v svobodo. Mala Slavica je seveda vse to videla. Predrznega vlomilca so mengeški orožniki izsledili in privedli v kamniške zapore. AUTOMATIČNE BILJARDETE ZA GOSTILNE IN DRUGE LOKALE, DOBAVLJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH REMEC & C O. TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA KAMNIK ka— V obupno slabem stanju je državna cesta od Ježice do Domžal in še naprej. Sedanje slabo vreme uničujoče deluje na ceste, ki so vse kotanjaste, zlasti pa Se državna cesta proti Domžalam. Pred zimo jih niso posuli, sedanje deževno vreme pa je razimehčalo cestišče do temelja. Vozila zelo trpe na razdejanih cestah, ki so zdaj potrefane temeljitega posipanja. ka— Zvočni kino Kamnik, predvaja danes in jutri v ponedeljek film »Sled v snegu« Kot predigra Foxov zvočni tednik in Micky miška Iz Hrastnika h— Pogreb mladega radarja SmoHča. Pred dobrimi šestimi tedni so rudarji spremili na zadnji poti svojeg aponesre-čenega tovariša Franca Potrpina, v petek pa so izkazali zadnjo čast novi žrtvi nevarnega dela, mlademu Viktorju Smoli-ču. V sprevodu se je vrstilo več sto ljudi. pred hišo žalosti so zapeli pevci rudarji pod vodstvom g. Podlogarja. Pred Delavskim domom je bila postavljena skupina zelenih rastlin z gorečimi svečami in napisom: Slava Tebi, Viko!« Pri pogrebu je rudniško podjetje zastopal sam g. ravnatelj inž. Drodz »številno pa Danes premiera najlepšega filma slavne in povsod oboževane Patsle Wessely! Njen partner: Kari Ludvik Diehl »Epizod a" Vsled ogromnega zanimanja Ljubljane prosimo in priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji! Film, ki žanje triumfe po vsem svetu, ki navdušuje slehernega človeka Predstave danes in jutri ob 15., 17, 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 I B so bili zastopani tudi delavci steklarne, kemične tovarne in trboveljski rudarji. Tudi predsednik občine se je udeležil pogreba. Ob grobu so počastili spomin mlade žrtve predsednik H. rudarske skupine g. Pliberšek iz Trbovelj, visoko-šolec g. Malovrh v imenu bivših sošolcev, steklar g. Ketaer, poslovodja g. Kozmus in vikar g. žalar. Trboveljski in hrast-niški pevci so zapeli žalostinke, potem pa so že v temi zagrnili grob priljubljenega rudarja. S težkim srcem so rudarji zapuščali božjo njivo in mučila jih je misel: Kdo bo prihodnja žrtev? Iz P taja j— Volilcem mesta Ptuja. Januarja se izvrši uradna revizija volilnih imenikov. Mestno poglavarstvo razglaša, da se bodo pri tej priliki vpisale v volani imenik vse osebe, ki imajo v občini volilno pravico, odnosno črtajo oni, ki so izgubila tO pravico. Vsakdo, ki iima volilno pravico v občini Ptuju, se lahko prepriča, ali je vpisan v volilni imenik. Morebitne prijave za vpis je podati na Policiji najkasneje do 25. t. m., kjer so tudi dosedanji volilni imeni/ki na vpogled j— Pasja stek/ina se je Pojavila v Bu-dini pri Ptuju, zavoljo česar je odredilo sresko naCelstvo d<> preklica pasji z&por tudi v mesfu Ptuju. Lastniki psov 6e opozarjajo, da morajo imeti svoje pse zadosti zavarovane z nagobčniki. Psi se morajo voditi na vrvjci. Vsako obolenje psa je takoj prijaviti mestnemu veterinarju. j— |(ino bo predvajal film »Baron Mun-ohausen v Ameriki« namesto v ponedeljek v ne<5e\jo ob Pol 21. V ponedeljek ne "DO predstave. Iz Novega mesta n— Nova razprava proti razhojnikn ITr-banču. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se bo 17. t. m. vršila nova razprava proti Jožetu Urbanču iz Mrtvic, ki je 15. decembra pobegnil iz zaporov. Za svoje zločine je bil lani 29. oktobra obsojen na 10 let robije. sedaj pa se bo zagovarjal zaradi poizkusa umora paznika Tešarja, katerega je pri svojem begu hudo poškodoval z toda lom. ki mu ga je bil iztrgal. n —Kino »Domc v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ter na praznik sv. treh kraljev, obakrat ob 15.. 18. in 20.15 zvočni film >Ci^an 1 aron«. * GORENJI LOGATEC. Na starega leta dan so domači igralci in igralke podali pri Sokolu tri posrečene burke. — V nedeljo 26. t. m. ob 16. nas obišče Silo venski vokalnj kvintet iz Ljubljane. Vse ljubitelje lepega petja najvljudneje vabimo na prireditev, ki bo v Soko'skem domu. — Tukajšnjemu sodišču je bil z novim letom dodeljen avskudant dr. Kraimiberger. LOKAVEC PRI CMITREKU. O božiču 6e je vršila v šoli božičnica ® obilnim sporedom jn s podporo in sodelovanjem vseh krajevnih organizacij. Obdarovani® je bilo 200 otrok. Vsemi podpornikom od bjizu in dlaleč najlepša zahvala! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in v ponedeljek na praznik sv. Treh kraljev ob 15.13 in 20. zvočni velefilm »Kraljica Kristina«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik in barvan »Sylk film. V nedeijo 5. t. m. večerna predstava zaradi lovsko planinske prireditve odpade. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri najaktualnejši novi Ufa— film >Abe-sinija 1935«. Dodatek: nov tednik in miki— šala. VELIKI DOLENCI. Uprava narodne Soje je priredila otrokom za božič božičtnioo Obdarovanih je bilo 90 otrok. K božičnici So prispevali banska uprava, Družba sv. Cirila in Metoda ter krajevni šolski o-izčrpnri zakladnici prirode. Film »Sequoia«, ki je pravkar prispel v Ljubljano, je sna največjih stvaritev iz življenja v naravi. Vse je povezano v tako harmonično celoto, da je film res čista umetnima. »Dobra fotografija je pogoj dobrega filma. V filmu »Sequojik so fotografski posnetki očarljivi. Sprijateljemje mladega jelena im gorskega leva, pume, ki se zdi nemogoče, se je v tem filmu obneslo tako, da preseneča vsakogar. Vse, kar naš navdaja z občudovanjem in s presenečenjem, vse je plod dolgotrajnega truda, neizmerne potrpežljivosti im ljufooznri onih, ki ao fflm ustvarili v pragozdovih Kanade. Včerajšnji obisk v k krni Matici je pokazal, da vč občinstvo v Ljub 1 jama dobro ceniti take odlične kulturne filme. Danes ko se bo raznesed sloves tega filma po mesta, bo obisk nedvomno še večji Priporočamo ogled vsakomur, posebno pa mladini. Jean Parker jeva, najmlajša filmska zvezda, s svojima ljubljencema, medse-- boj&bafc £sy^el.iem& jelenom jn pumps gorskim levom ' Za napredek šole in zaščito narodnega učitelja Kakor zmamo se je vršila te dni v Beogradu velika diskusija izvršnega im širšega glavnega odbora JUU, o šolskih prosvetnih vprašamjrih, ki zanimajo tudii širša javnost Pmavrri referent JUU g. Petkovih je podal poročilo o vprašan jm posameznih odredih raradnišikega zafk.ma, ki tangira učitelje in najvažnejše točke zakona o narodnih šolah. Predloženi so bdli nekateri amandma-mi za spremembo zakonov: 1. da se učiteljem, ki so bili zaposleni v administrativni službi aS avtonomni ali občinski šoli, šteje ta doba v pokojnino: i) da se učiteljem, ki morajo na odslužen je svojeea kadrskega roka, odobri potrebni do-Twtst; 3.) da se učiteljem kakor vsem ostalim uradnikom z isto kvalifikacijo da motnost neoviranega napredovanja v V. skupino; 4.) da se dodeljenim učiteljem na banovini, srezu ali ministrstvu prosvete prizna stanarina; 5.) da se za šolske nadzornike lahiko nastavljajo učitelji narodnih sol pod pogoji prvotnega teksta zakona o narodnih šolah; 6.) da se sedanji predpisi disciplinskega postopka zakona o narodnih šolah razveljavijo im zamenjajo z disciplinskimi predpisi, ki so veljavni ra ostale državne uradnike; 7.) da se upravitelji narodnih šol z 12 razredi osvobode poučevanja v razredih; 8.) da se ukinejo sprejemni izpiti za srednje šode; 9.) da se učiteljskim pripravnikom, ki po preteku petih let niso naprepvfli praktičnega izpeta. dovoli ponovno polaganje, toda maj-dalje do junija L 1936.; 10.) da se čin šolskega upravitelja pTrviegKra m da se kot tak prenese v razporeditev čimov v uradniški zakom. Enako je bS preJožen agranHimem n menjavo finančnega zakona, k! določa šte>-vik> učencev po razredih, da se to število zniža na omi nivo, ki ustretza načelom modernega pouka in ki je prvi pogoj za uspešen šolski napredek. Nadalje se je poudarjalo, nafj se vrše premestitve učiteljev ob koncu šolskega leta. Slednjič se je tudi zahteva-lo, da se za učitelje meščanskih šol določi Ie tolikšno šte»vilo mest, kolikor je teh učiteljev na posameznih šofch potrebno. Na ta naiSm bo prestaja potreba, da se učitelj? narodnih šol premeščajo na meščanske šole, kar je najčešče na škodo osnovnih šoL Vse te predloge izvršnega odbora soglasno sprejel glavni odbor in jih odobrfL ■ KINO SLOGA ™ DANES IN JUTRI ot> 15, 17, 19. in 21. uri premiera Lahka konjenica V friavni vlogi Marika Rokk Lepo dopolnilo: »Zračna poŠta« in nov Ufa tednik Matinejska premiera: danes in jutri ob 10.30 dop. Enotna cena 4.50 Din. PEKLENSKA KRILA FUm v spomin na junaštva vojnih pilotov v svetovni vojni. Velenapeti, senzadjonalni prizori zračnih bojev! Naše gledališče DRAMA Nedelja, 5. januarja: Ob 15. Uboga AnSca. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL Ob 20. Vesela božja pot Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Ponedeljek, 6. januarja: Ob Ift. Trije vaSki svetniki. Izven. Globoko »nlžane ©ene od 20 Din navzdoL Ob 20. MoMere. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Torek 7. januarja: zaprta * Ljubljanska drama pripravlja naslednje premiere: inž. Stupiea režira »Pesem b ceste. prof. Šest »Pot okoli sveta« in regser Debevec »Dies Irae. V letošnji dramski repertoar se uvrsti drama »Siromakovo jagnje«, ki js imela v lanski sezoni zelo velik uspeh. Prva letošnja vprizoritev bo sredi tedna. Opera Nedelja, 5. januarja: Ob 15. Mam*zefte Ni-touche. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Madame Butterflr. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 6 januarja: Ob 15. Prešmenta-ni grad Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL Ob 20. Carmen. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL Torek, 7. januarja: zaprto. Šentjakobsko gledališče Nedeffja, S. t. m.: Ob 15.15: »Škandali pri Baotiettovih« (Vzo«mi aoJTog) popoldanska predstava Nedelja 5.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (MakseD. Ponedeljek, «. t m.: »Matasanovega Načeta nesrečna snubitev* fMakce'). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota 4: Ob 20. Bajadera. B. Nedelja 5.: Ob 15. Veseli kmetič. Znižane cene. Ob. 20. Majda. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek 6.: Ob 15. Tartuffe. Znižane cene. Ob 20. Malomeščani. Globoko znižane cene. Zadnjič. ■niBBBnnnBBr Z. K. D. Danes ln jutri ob 11. uri predpoldne. RUSKI VELEFILM ČELJUSKINCI v ELITNEM KINU MATICI. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v novembru Is mesečnega statističnega poročila Narodne tanke za november posnemamo naslednje zanimive podatke: Promet na boroah Na naših efektnih borzah je v novembra, kakor lani. promet nazadoval, in sicer od 24i milijonov Din v oktobru na 18 milijonov Din v novembru (lani prav tako 18 milijonov). Devizni promet na borzah pa se je ponovno dvignil in je znašal 176 milijonov nasproti 150 milijonom v lanskem novembru in 52 milijonom v predlanskem novembru. Gibanje hranilnih vlog Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v naši državi so od začetka oktobra do začetka novembra nazadovale od 10.238 na 10.097 milijonov. Ker so v teh številkah letos upoštevane tudi kontokorentne vloge pri Državni hipotekami tanki, zato je treba zaradi pravilne primerjave s prejšnjimi leti te kontokorentne vloge odšteti. Tako dobimo vsoto 9855 milijonov, ki ji ustreza za lanski 1. november vsota 9784 milijonov, za predlanski 1. november pa 9703 milijone. Pri državnih denarnih zavodih se je v drugem polletju naraščanje hranilnih vlog ustavilo in so hranilne vloge ob koncu novembra pri državnih zavodih znašale 1954 milijonov Din. to je prav toliko, kakor ob koncu julija. Pri 20 največjih bankah v naši državi so se hranilne vloge od konca oktobra do konca novembra nekoliko dvignile, in sicer od 3145 na 3169 milijonov in so prvikrat tudi za malenkost večje nego v ustreza jočem mesecu lanskega leta, ko fo znašale 3161 milijonov (predlanskim 3193). Izterjava kreditov pri teh zavodih nadalje napreduje in so se od teh bank dana posojila zmanjšala v teku novembra od 4324 na 4279 milijonov Din (lani 4786 milijonov, predlanskim 5-47 milijonov). V zadnjih dveh letih so ti zavodi izterjali za 1 milijardo posojil, dočim so hranilne vloge le nebistveno nazadovale in se je s tem razmerje med danimi posojili in hranilnimi vlogami ztoljšalo. Povedala se je tudi likvidnost, kajti blagajniška sredstva teh 20 bančnih zavodov so znašala ob koncu novembra 291 milijonov Din nasproti 2ol milijon ob koncu lanskega novembra. Zunanja trgovina Naš izvoz je, kakor znano, v novembru znašal 410 milijonov Din (prejšnje leto 375, uvoz pa 375 milijonov (298). Trgovinski promet z najvažnejšimi državami pa se je v tem mesecu gibal takole: Naš izvoz v Italijo, ki je v septembru dosegel znatno višino 71.1 milijona Din, v oktobru pa je znašal 63.3 milijone Din, je v novembru popustil na 53.8 milijona Din (prejšnje leto je znašal 59.0). Ker se je od 18- novembra zaradi sankcij ustavil ves izvoz v Italijo, ustreza torej vrednost Izvoza v tem mesecu skoro v celoti izvozu do 18. novembra, iz česar sledi, da je bil v zadnjih tednih pred pričetkom izvajanja gospodarskih sankcij izvoz prav znaten. Naš uvoz iz Italije pa je bil v novembru, kakor že v prejšnjih mesecih, nadalje slab in je znašal le 27.3 milijona Din nasproti 39.2 milijona Din v novembru prejšnjega leta in 48.3 milijona Din v novembru 1933. Padec uvoza iz Italije je predvsem posledica okolnosti, da se je že nekaj mesecev pred pričetkom izvajanja sankcij ustavil uvoz bombažnega prediva, ki smo ga pričeli v večji meri uvažati iz Češkoslovaške. Tako se je že v drugi polovici letošnjega leta precej dvignil uvoz iz te države, ki je v novembru znašal 53.9 milijona Din nasproti 36.9 milijona Din v novembru prejšnjega leta. Navzlic povečanemui uvozu pa naša trgovinska bilanca s češkoslovaško tudi v tem mesecu ni bila v večji meri pasivna, ker je znašal naš izvoz v Češkoslovaško 52.7 milijona Din. Izvoz v Nemčijo je bil tudi v novembru zelo velik in je znašal 94.5 milijona Din (lani 53.7). Vzporedno se je povečal uvoz iz Nemčije, čeprav ne v toliki meri, kakor izvoz; znašal je 58.1 milijona Din (novembra 1934. 40.8). Slabši je bil naš izvoz v Avstrijo, ki je znašal le 54.1 milijona Din nasproti 67.9 milijona Din v istem mesecu prejšnjega leta. Povečanje železniškega prometa Dočim je naš železniški tovorni promet v prvem polletju lanskega leta zaostajal za prejšnjim letom, je bil v vseh mesecih drugega polletja večji nego v prejšnjem letu. V novembru je bilo natovor-jenih 147.000 vagonov nasproti 132.000 vagonom v novemhru prejšnjega leta. Skupaj je bilo v petih mesecih drugega polletja natovorjenih 733.000 vagonov nasproti 659.000 vagonom v istem razdobju prejšnjega leta, tako da se je promet povečal za preko 11%. Tudi naš rečni promet, ki je bil sicer v prejšnjem letu slab, se je od septembra na oktober dvignil od 42 na 61 milijonov prevoženih kilometerskih ton nasproti 62 milijonom v istem mesecu prejšnjega leta. Pomorski promet je v septembru in oktobru sezonsko nazadoval, vendar je bil nadalje večji nego v prejšnjih letih in je znašala tonaža v naše Inke došlih ladij 1,441.000 ton nasproti 1,371.000 tonam v istem mesecu prejšnjega leta. K uvedbi privatnega kliringa z Nemčijo Teiakoče v klirinškem prometu z Nemčijo so že proti koncu leta 1934. pričele ovirati raizvoj trgovinskega prometa, lana pa so se ^ znatmo poostrile, ker je stalno naraščal klirinški saAdo in morajo naši iz-vozmiki čakati po 6 mesecev na izplačilo protivrednosti zneska, ks ga je že položfl nemška uvoznik na klirinški račun. Ker bi nadaljnje naraščanje salda povzročilo zastoj izvoza v Nemčijo, je finamčni minister lani proti koncu leta uvedel delne privatne kompenzacije, in sicer na ta način, da so naši uvoznukjj nemškega blaga polovico dolžnega zneska za uvoženo blago lahko poravnali z nakupom ustrezajoče vsote klirinških nakaznic na borzi. Ta rešitev pa je imela le začasen značaj, dokler se ne doseže nov plačilni sporazum z Nemčijo. Ob koncu decembra je zaradi tega odpotoval v Berlin guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljeviič skupaj s predstojnikom deviznega oddelka Kosto Ljubisavlje-vičem Pri teh pogajanjih je prišlo do novega sporazuma, ki postavlja ves plačilni promet na bazo privatnega klaannga. sliono kakor je to urejeno z Avstrijo. Naša trgovina z Nemčijo je zadnja leta preveč aktivna. Namen uvedbe privatnega kliringa pa je predvsem ta, da se izravnava trgovinske bilance z Nemčijo prepusti prosti igiri sil. Odslej bo razvoj tečaja klirinSke marke avtomatično reguliral trgovinski promet. Nizek tečaj bo olajšal uvoz iz Nemčije in zadrževal naš izvoz, dokler ne pride do izravnave med izvozom in uvozom; potem pa bo tečaj klirinških mark zopet dvignil, kar bo olajšalo naš izvoz. Neša trgovinska bilanca je bila do srede leta 1934. pasivna in tudi na klirinškem računu je obstojal saldo v nemško korist tako da smo bili mi dolžniki Sredi leta 1934. pa se je situacija okrenila v drugo stran: naš izvoz se je na podlagi nove trgovinske pogodbe znatno dvignil, dočim ee uvoz ni v enaki meri povečal. Tako smo dobili aik-tivno trgovinsko bilanco in posledica tega je bila, da so pri čele naglo narašča ti neiz-ravnane klirinške terjatve v Nemčiji Nemški klirinški dolg je že lani ob koncu leta narasel na 223 miljonov, sedaj pa znaša skoro 400 milijonov. V prvih treh oetrtletjSh lanskega leta se je naš izvoz v Nemčijo dvignil na 454 milijonov Din nasproti 390 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta, doč;m se je uvoz iz Nemčije povečal od 371 na 410 milijonov. tako da je bila v teh treh četrtletjih naša trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna za 44 milijonov. Aktivnost pa se je šele prav povečala v jesenskih mesecih; samo v oktobru in novembru je znašal naš izvoz v Nemčijo 195 milijonov pri uvozu v višini 127 milijonov, tako da se je do konca novembra aktivnost trgovinske bilacce povečala na 112 milijonov. Pri pogajanjih v Berlinu je bilo sklenjeno da se s 15 januarjem t. L ustava vsako nadaljnje vpiačevanje na dosedanje klirinške račune v Beogradu in Berlinu in se ves plačilni promet postavi na bazo privatnega kliringa. Zaradi lažje manipulacije^ bodo od 15. januarja naprej prejemali naši izvozniki namesto klirinških nakaznic klirinške čeke na zneske ki jih bodo nemški uvozniki vplačali pri obračunsk' blagajni v Berlinu. Ti klirinški čekii ee bodo glasili na ime jugoslovanskega izvoznika, ki bo te čeke labko preko borze prodal uvoznikom nemškega blaga. Fakture za blago, uvoženo po 15. januarju t 1., pa bodo naši uvozniki v celoti poravnali s klirinškimi čeki, ki jih bodo od naših izvoznikov kupdili na borzi. Likvidacija starega klirinškega računa menda ne bo tako težavna, kakor se zdi na prvi pogled. Izvršila se bo na ta način, da bodo morali uvozniki poravnati račune za uvoz blaga pred 15. januarjem še nadalje na ta način, da bodo 50% fakturnega zneska vplačali v kliring, za ostalih 50°'« pa bodo kupili nove klirinške čeke (ne klirinške avize ali nakaznice). Oni, ki bodo 15. januarja imeli še stare klirinške avize ali klirinške nakaznice, pa bodo te avize in nakaznice realizirali na ta način, da bodo ali čakali na vrstni red izplačila ali pa to-do prodali te avize in nakaznice Narodni banki. Te odkupe bo Narodna banka očitno vršila na račun države, ki ima v Nemčiji znatnejše obveznosti iz prejšnjih nabavk nemškega blaga. Vprašanje je. če bodo vplačila 50*'» fakturnega zneska na kliring za poravnavo starih faktur in odkupi od strani Narodne banke zadostovali za likvidacijo salda, ki znaša, kakor rečeno, skoro 400 milijonov. Zdi se, da to ne bo tako težko izvesti, kajti Nemčija plačuje blago, uvoženo iz naše države, večinoma takoj na klirinški račun, kakor je to običaj v trgovini z deželnimi pridelki, dočim mi uvažamo nemško blago po večini na večmesečni kredit. Zato imamo nasproti Nemčiji še znatne obveznosti, od katerih mnoge zaradi nakupa na kredit niso zapadle v plačilo. Znesek 400 milijonov je le nekoliko večji, nego bo znaša) naš uvoz iz Nemčije v drugem lanskem polletju. Koliko pa znašajo obveznosti države nasproti Nemčiji za uvoženo blago, pa ni znano. Če bi se pa izkazalo, da vsi ti zneski ne bi zadostovali za likvidacijo vsega salda, bo pač treba napraviti še poseben aranžma. Po 15. januarju najbrž dosedanje klirinške nakaznice očitno ne bodo več notirale na naših borzah, ker z njimi ne bo več mogoče poravnati predpisanih 50°/® fakturnega zneska, in bodo morali naši uvozniki ludi za poravnavo starih obveznosti kupovati na borzi nove klirinške nakaznice. Vprašanje PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH ▼ PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čažo prlrodoe F 1*8112 JOSCfOVe Registrirano od ministrstva u aoc. politiko m nar. zdravje S. br. 15.486 od 25. V. 1936. je tudi po kakšni ceni bo Narodna banka odkupovala stare klirinške avize in klirinške nakaznice in do kakšnega zneska jih to odupovala. Kakor se zdi, je ureditev tega odKupa v zvezi s predvideno emisijo državnih kratkoročnih blagajniških zapiskov, ki bodo. kakor znano, služili za likvidacijo letečih obveznosti države tako da bo državna blagajna imela tudi sredstva za poravnavo svojih obveznosti v Nemčiji. Gospodarske vesti = Svetovni pridelek in svetovna poraba hmelja. Češka sekcija žateškega združenja hmeljarjev je sestavila zanimivo statistiko o lanskem svetovnem pridelku hmelja in o pričakovani porabi hmelja. Pridelek v Češkoslovaški je lani znašal 146.000 starih stoto-v, v Nemčiji, 210.000, v Jugoslaviji 80 000, v Poljski 45.000. v Franciji 50.000, v Belgiji 25.000, skupaj v Evropi 556 000 stoto v; hm oljski pridelek Anglije se coni na 253.000 stotov, pridelek Zedinjenih držav pa na 380.000. tako da je znašal svetovni pridelek 1,189.000 stolov, od tega je sedaj prodanih 77%. Od evropskega hmelja je prodano 83 ®/0 pridelka, v Ameriki je prodano 61% in v Angliji 91%. Za Jugoslavijo navaja statistika, da je prodano 85%. Zaloga lanskega hmelja v državah, ki pridelujejo žlahtni hmelj, znaša le še 88.000 starih stotov. Svetovna potrošnja hmelja se ceni za leto 1935. na 1,170.000 stotov nasproti 1,066.000 stotem v letu 1934. Najbolj se je v letu 1936 dvignila potrošnja piva v Zedinjenih državah za 20%, v Angliji za 14%, v Madžarski za 8%, v' Nemčiji za 6% itd., nazadovala pa je potrošnja v Bslgiji, Avstriji in Franciji. — Dolgoletna pogodba med češkoslo-. vaško in našo tobačno upravo. Med češkoslovaško tobačno režijo in našo upravo državnih monopolov je bila te dni sklenjena pogodba na 25 let glede prodaje odaosno nakupa jugoslovanskega tobaka. pogodba predstavlja okvirno pogodbo im se bo vsako leto Oklenil še poseben sporazum. Češkoslovaška se je obvezala, da bo prevzela večje količine tobaka nego doslej. protivrednost teh dobav bo služila deloma za kritje češkoslovaških terjatev v Jugoslaviji, deloma pa za dodatne dobave češkoslovaških proizvodov. =Dražba kožuhov i ne • v LJubljani bo 27. t. m. na velesejmu. V naprilikah, ki nam jih ustvarja sedanji težaven gospodarski položaj, so te dražbe še umeatnejše in koristnejše kot kdafkoli prej. čim več lepega blaga se bo zbralo, tem ugodnejše bo vnovčeaje plemenitega lovskega pridelka. Kdor ima kožuhovino, naj jo čimprej pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dr. Antona Sagadina, ravnatelja Pokojninskega zavoda v pok. v Ljubljani (poravnalni upravnik dr. Leskovic Franc, odvetnik v Ljubljani; prijava terjatev do 2. februarja, poravnalni narok 7. februarja ob 9, ponuja 40%.) = Dobave: prometno komercialni oddelek direkcije državnih železnic v LJudo boraks in uporabljajte mastno milo. Dobro bi storila masaža lasišča s kako lasno vodo in obsevanje z višinskim soncem prečo za prečo, ako vam je le mogoče. Drugih sredstev ni. A.. Ž. 23. 1. Ti mozolji niso pod kožo, marveč zamašene lojnice in znojnice v koži sami. Tako pretirano umivanje nima nobenega smisla, tem manj, ker se tudi pu-drate, s čimer žleze zopet zamašite. Tudi stiskanje nezrelih mozoljev ni na mestu, včasih je celo nevarno. Vnet mozolj pustite v miru dozoreti. nakar se sam posuši; v na" sprotnem primeru se vam pa razvije v tur. Zvečer si napravite parno kopelj obraza (kamilčne pare), nakar si previdno in z lahnim pritiskom s čisto mehko platneno krpico iztisnite ogrce. Mozolje (vnete ogrce) pustite pri miru! Kožo si namažite z indi-ferentniin mazilom ali kamilčno kremo, da se preveč ne izsuši. Če se vam obraz preveč sveti čez dan, si ga obrišite s čisto- mehko krpico, ne smete se pa pudrati. Če vam je dana možnost za obsevanje z višinskim soncem, se poslužite tudi tega. Predvsem pa ne prijemajte obraza z nečistimi prsti! 2. Je dobro, le če vam kože preveč ne izsuši. Za kožo je bolje, da je nekoliko mastna, ker je s tem kolikor toliko zavarovana pred infekcijo. Če torej to prakticira-te, si jo morate zopet namazati z mažo (tenko plast). Kar se pa tako piše o raznih kozmetičnih metodah, je drago in pi-škavo. 3. Ta organski občutek je verjetno neurotičnega izvora. Vendar vam pa priporočamo, da se daste preiskati. M. Lj. Da se opeklini nočeta zaceliti, je vzrok v tem. da sta na takem mestu, kj"r ju stalno draži tesen dotik s perilom. Namažite opeklini s 5*/o dermatolovim vazeli-nom. nakar ju pokrijte z gazo in fiksirajte z leukoplastom. M. T. Belnkrajina. Ni dvoma, da ste noseča. Hranite se, kakor ste vajena. S. K. M. Sredi zime pač ni na mestu, da se začnete utrjevati. To morate začeti poleti. Razen tega pa so se pojavile težave zaradi vlažnega južnega vremena, ne pa radi mraza. Toplo perilo in obutev je nujna zahteva. Tudi kopanje v topli vodi je koristno, posebno če dodaste odcedek hrastovega lubja Glede mrzlih polivkov bodite zelo previdni. Nekaterim koristijo, drugim pa poslabšajo stanje. Vobče moremo le reči. da pri takih težavah kot jih opisujete vi. ne koristijo. Zato se poslužujte le vročih kopeli zvečer, da ležete v popre-je segreto postelj. Mica. Da se poznajo mesta, je čisto naravno, ker ostanejo dalje časa temnejša vsled povečane tvorbe kožnega barvila. Vendar sčasom tudi to obledi in izgine. Če ne, se da to urediti, seveda kasneje. Trajalo bo verjetno še par mesecev, kot že omenjeno, ker se opekline te vrste zelo počasi zdravijo. Pozdravilo se pa bo, brez skrbi. Oko se solzi, ker je prizadeta tudi očesna nožnica, ki je za te žarke posebno občutljiva. Na oko si devajte tople kamilčne ob-kladke. Pazite pa, da se ne prehladite. Poskus. Pojdite k specialistu za ušesne bolezni, da vas pouči in navadi, da si boste sami puhali v oko zrak. Brez tega ne bo šlo, ker so nastale v srednjem očesu take spremembe. Puhalnik je poceni. Uspeh je siguren. VASE GESLO NAJ TOREJ M BODE: m m ZA VAŠO KOŽO ZA VASE LASE Š® ZA VAŠEGA OTROKA m m m Cislf. <9 O 55» m m m m MILO ŠAMPON m OTROŠKO MILO m Z DODATKOM NARAVNE SVILE m Cirkus v stiskah TSk pred božičnimi prazniki je ittel znani cirkus Klud6ky v Brnu v takšne denarne stiske, da ni mogel nikamor več naprej in je bil prisiljen oetati v tem mestu. Brnska društva zaščito živaJj 90 se zavzela za stradajoče živaJl, jim preskrbela vagon sena m druge hrane ter uivedla akcijo, da bi vsaj živali ne trpele zavoljo krize v cirkuški blagajni. ŠAH Novo leto M36 bo prineslo menda najmanj toliko važnih šahovskih prireditev kakor preteklo. Predvsem se nam le obeta ponovitev motcha Euwe—Aljehin. Hote* Panhams na Semeringu je ponudil obema mojstroma izvedbo matcha in stavil potrebno vsoto 10.000 holandskrh goldinarjev, (na podlagi posebnih določb, ki so veljale tudi za ravnokar konča ni match) na razpolago. Euwe in Aljehin sta na ponudbo že pristala. Težava pa je sedaj v tem, da Eu-we kot profesor pred jesenjo ne more dobiti dopusta. Tako se bo match vršil šele v prihodnji z>'rr*i. morda celo šele 1. 1937. Poletje naka država n« j bi namreč natopila 7. reprezentanco 10 mojstrov! Za vse udeležence krijejo Nemci stroške bivanja. V to srvrho imajo že na razpolago fond 35.000 mark. Poleg drugih težav pa bo ta to ofamniado trebs rešiti vprašan ie termina. Vršila naj bi se menda v avgustu, to pa bo nadn turnirja v NoMvnghsnu pwč nemogoče. Turnir v Hastiugsu Je Izgubil mavoeo na pomenu s tem, da sta izpfldl« v zadnjem trenutku iz liste ude'ežencev mladi Keres in ffdč. Menčikova. Mesto njih ferata bel-"iidV? mofster Ko'tanowski in Golombek. Flohru pa se ie le že v prvem koHu zgodila nesreča. Izgubil je namreč proti mlademu Američanu Ftae-u. Zato še tudi po 4. kolu vodi Fine « "5%, Flohr s 3, T«rt Th8—b4 tcpo^nStov drugieers svojoira načrta: odbil je bett npipad ter pro-hara ma h- liniji ceio sam k Bnicijatrvi. 41) 26—g6 De7—aC 42) Tdl—dO Tg8—h8 43) Kh2—gl Se8— 44) Td2—f2 Se7—«6 45) Kgl—g2 Kf&—e7 Grmi hoče spravSB Se lara^ja na dlmmeifo krilo, kjer Stoji ramejSe in ima ▼ končnici možnost vdr>na v belo paaicijjo- 46) De3—d2? Ta napaka (f» vodi do fcakojpTijecra konca. Res bi b51 v nadaljevanju todfi adcer črimi najbrž dobil, rabi pa tn bil sato Se selo mnogo časa. 46) . . . Th4 : h2-f-l Beli se vda, kar efterfi 47) Th2:, Th2:+, 48) Kb®:, Sf3+. Partija dobro AusMra težki poaki?>Ai fltt irtladega novega avsImtidkeKa prvaf(aroela< Vodoravno; 8 ara, 5 kr^ 7 lopa, 9 rt, U oje, 13 lilija, 16 in, 18 komar. 20 Apolon. 21 ris. 23 oka, 24 Jana, 26 ar, 27 Krk, 29 šib, 31 orkajm 34 Orion, 36 Rod, 38 Čuvajte Jugoslavijo, 43 amen, 44 alarem, 45 arija, 46 oar, 48 Ivan, 49 roman, 30 sirka. Navpično: 1 kolo, 2 major, 3 aP, 4 ar. 5 Komarča, 6 rja, 7 lipa, 8 pila. 10 žir, 12 Erjavec, 13 lan, 14 an, 15 Boris, 17 Niš, 18 ko, 19 oko. 22 Sirija. 25 ananas, 27 krom, 28 kolar, 30 Bojana, 32 Kum, 33 pelikan, 34 ogen, 35 narod, 37»do, 39 ta, 40 Java, 41 ura, 42 vim. 47 riba. Slikanica brez besed (»Everybodye weektrc) Janko iCac: LOH Socialno zgodovinski roman 9 Med takimi pogovori sta naglo minili dve uri. Na poldne je že šlo, ko je ukazal jaskavi glas pod oknom: »Ee, prama!« Nato sta zlezla Andreje in Dobravec iz protnate kripce štajerskega bagerla. Nihče v vsej dolini ni imel takrat koleslja ali celo kočije. Škop slame, pregrnjen s kocem, je bil za sedež. Gostje so naglo vstali od mize, češ, saj se vrnejo na obed, in stisnili zunaj roko Dobravcu, ki je stal v črni pražnji obleki ne kakor hribovski kmet, nego kakor graščinski pisar. Ker ni bilo dovolj prostora na enem vozu za vse, je napregel še sosed Šketa. V diru je šlo čez polje po vijoči se cesti tako, da so ljudje, ki so se vračali od pozne maše, začudeno gledali tujce in ugibali, kakšen posel ima z njimi Dobravec. »Verni ljudje«, je dejal Uhlich. Ko so zavili v Dolenji vasi na stransko cesto, je menil Sire, ki je stal z gručo sosedov pred svojo hišo: »Kaj vraga spet kani Dobravec ?< Gledali so za vozovoma, dokler nista oba ostala pred mlinom. »Mlin bo prodal!« je rekel Sire in sosedje so prikimali. »Bo pa Tevž doge ven jemal, ko bo ob mlin.« Kmetje so se škodoželjno zasmejali, ker je mlinar Tevž rad globoko segal pri merici. Toliko da sta obstala voza pred mlinom, se je že pojavil na klancu za prebolsko graščino visok, gladko obrit, temnopolten gospod z orlovskim nosom. Komaj dobrih pet in dvajset let bi mu človek prisodil. Še preden so zlezli naši znanci z vozov, se je tudi on ustavil pri mlinu. Šketa in Andreje sta spoštljivo snela klobuka, inženjer Filipitz pa je zaklical: »Bog te živi, gospod Sadnik!« »Tudi tebe, gospod inženjer!« je odvrnil ogovor-jeni Janez Sadnik, patrimonialni uradnik prebolske gospoščine. Ker sta imela pogosto poslovno opravke, zato sta se poznala že več let. Tržačana, s katerima je seznanil inženjer Sadnika, sta bila polna hvale za lepote kraja. Inženjer se je oprostil in izginil za mlin z Dobravcem, da pregleda vodo in zemljišče, voznika sta dala upregi v senco, ostali trije pa so se sprehajali po cesti proti gradu in se živahno razgovarjalL »Kakor čujemo, nameravate kupiti mlin za industrijo«, je omenil Sadnik, obrnjen proti Uhlichu, ki je pritrdil z glavo: »Če bo zame pripravno.« »Tudi moj gospod baron se zanima za ta objekt, že zaradi soseščine«, je dejal Sadnik tebi nič meni nič. Uhlich je obstal, dvignil obrvi in stisnil tanke ustnice: »Sicer mlin ni na dražbi, vendar sodim, da bo moj, ako bo inženjerjeva sodba ugodna.« »Boste že oprostili, gospod«, se je opravičeval Sadnik. »Tak je ukaz mojega gospoda, da poskušam zanj kupiti mlin.« »Seveda, umljivo, gospod Sadnik«, je hitel Uhlich. »Odločeval bo, kolikor sem. poučen o Dobravcu, denar. Kdor bo več dal, tistemu bo mlin pač ostal. Toda kje za vraga ste zvedeli o kupčiji?« »Vse se zve«, se je namuznil Sadnik, ne da bi povedal, da so mu pravili o kupčiji poštar Wolf, inženjer Filipitz in še drugi. Dolgo je meril in računal inženjer Filipitz, preden je poklical Dobravec tržaška gospoda v mlin. Tega ni niti vedel, da je prišel tudi Sadnik kot mešetar za barona Vogla. Vedel pa je mlinar Tevž, M mu je Sadnik naročil, naj poizve, kakšna bo cena. Tevž se je skril za grmovje in prisluškoval razgovoru med inžetojerjem in Dobravcem. »Koliko je po vašem, gospod inženjer, vredna vodna moč z desetimi orali travnika poleg?« je vprašal Dobravec. »To je treba premisliti... c je odvrnil Filiplta in hotel oditi. »Vem, vem«, se je smejal Dobravec in stisnil in-ženjerju roko, da so zazveneli zlatniki. »To je pa druga beseda, gospod Dobravec«, se je na svoj način zahvalil inženjer, pogledal okoli sebe in rekel: »Deset tisoč goldinarjev porečem onemu. V! cenite nekaj več, recimo dvanajst. On bo obljubil osem, toda prideta že skupaj, nemara še nad mojo cenitev, ako ste pametni.« Komaj je zavil Dobravec z inženjerjem v mlin, že je izginil nemudno za oglom mlinar in se pričel glasno razgovarjati z voznikom, da ga je Sadnik cul in se oprostil pri gospodih, češ, da mora spregovoriti nekoliko besed s šketom. Sadnik se je zelo začudil visoki ceni, ki mu jo je mlinar povedal, in vprašal: »Si li pa res prav slišal?« »Tik za njima sem stal in videl sem cel6, da je stisnil Dobravec inženjer ju v roko denar«, je pritajeno pripovedoval Sadniku mlinar, ki mu je bilo vse ležeče na tem, da mlin ostane. Sadnik se je za hip zamislil. Brez baronovega dovoljenja ni mogel preko prve Filipitzove cenitve. »Cigan!« je pomislil Sadnik, ogorčen nad inženjer-jevim početjem. »Trikrat je zaslužil pri mlinu.« Naglo je odhitel v grad. Naslednji dogodki so se razvili tako naglo, da bi se vsi temu čudili, razen Stisstrunka, ki je opazil mlinarja, ko je prišel izza ogla ter oprezoval iz mlinarske veže razgovoru z graščinskim mešetar jem. Potegnil je na stran Uhlicha in mu hitro pošepnil v uho. Tvorničar je samo prikimal in rekel po dveh, treh besedah, ki jih je izpregovoril z inženjerjem, Dobravcu: »Dasi bo treba strugo popraviti, sem vendar kupec za vaš mlin. Koliko zahtevate zanj ? Zadnjo ceno mi povejte! Nisem prijatelj dolge barantije.« Dobravec je osupnil. Počohal se je za ušesom in pogledal inženjerja, ki se je ukvarjal s svojimi papirji Njegov pogled ni ušel Tržačanoma, ki sta se pngmshnila, da se je Dobravec trenutno zmedel, nato pa dvignil desnico in rekel mirno: »Dvanajst tisoč goldinarjev!« »Velja!« je udaril Uhlich v silno presenečenje Dobravčevo. Inženjer se je samo namuznil in se delal presenečenega: »To je kupčija! Kajne, gospod Dobravec.« Dobravec je pri teh besedah osupnil, ker je spoznal, da je igral inženjer dvojno igro. Njegovo spoznanje ga ni varalo, zakaj inženjer je zašepetal Uhlichu na uho: »Krasna voda. Med brati vredna dvajset tisoč.« Dobravcu ni bilo žal kupčije, saj je vedel, da bi se mu slična prilika ne utegnila ponuditi tako kmalu. Morda je prodano res več vredno, toda plačano je dobro. Že so bili znova na cesti. Voznika sta baš obračala vozova, ko je prisopihal po klancu Sadnik in rekel, sodeč po naglici: »Ni za vas, gospod Uhlich? Saj sem si mislil. Tudi gospod baron bi vam privoščili« »Ko bi utegnil, bi se kaj rad sam zahvalil gospodu baronu. Prosim Vas pa, da me v mojem imenu oprostite in mu poveste, da bova kmalu soseda. Pravkar sem kupil mlin.« Po teh besedah je segel Uhlich Sadniku v roko in rekel samo še: »Do svidenja!« \ Skrivnostna materija = S smrtjo poplačana nepazljivost — Strašna razdiralna sila radija itt tehnika ttjegOVe Ulfialacije Mnogi učenjaki, ki so hoteli proučevati lastnosti skrivnostne snovi, ki se imenuje radij. so morali svoje delovanje plačati z življenjem. Ta skrivnostna snov, ki deluje tako močno, da proizvaja 1 gr radijeve soli v eni uri toliko toplote, da bi lahko segrel 130 g vode za eno stopinjo Celzija, je ponovno spravila na dnevni red vprašanje o učinkovitosti najmanjših, netehtljivih količin. Znanost je tudi ugotovila vir tega neprestanega oddajanja energije po radiju. 2e angleški fizik Rutherford je opazoval, da radij v svojih najmanjisih delcih neprestano razpada. Snov prehaja v drugo snov, katere najmanjši delci vsebujejo manj energije nego prvotna snov. in pri tem se sprašča energija v podobi radijevih žarkov. Kakor rečeno, sta znanost in javnost kaj kmalu imeli priliko spoznati, kakšna strašna razdiralna sila je ta sila, ki jo oddaja radij pri svoji pretvorbi. Značilen je dogodek. ki se je primeril v neki veliki tovarni ur v Severni Ameriki. Tam so zbolele številne delavke za skrivnostno boleznijo, ki je niti zdravniki niso poznali. Cez nekaj časa so postale nesrečnice popolnoma nesposobne za delo, l.orile so se šest, sedem let za svoje življenje, dokler jih ni smrt osvobodila muk. Sj>rva so menili. da gre za kakšno epidemijo, toda bolezen se ni prenašala od človeka na človeka. Napadala je sploh samo eno skupino delavk v omenjeni tovarni, in sicer tiste delavke, ki so bile zaposlene z barvanjem svetlikajočih se kazalnikov, ki so postajali baš tedaj moderni. In tako so končno dognali vzrok strašne bolezni. V barvi, ki so jo polagale v tenki plasti na kazalce in številke, so bile namreč silno majhne količine radija. Da-li je vpli- valo tu tudi vsakodnevno vdihavanje te | sledkih dovaja telesu največ radona. Poleg k^mmA m nJoniflo niCA mArrl i nniu n^nA il<51ovek bi menil, da je opazoval, teufto setm dejanje izvršil« Pepper je bil trudi tisti, ki je razkrinkal 1. 1910. »londonskega Sinjebradoa <2 dr. Orjppena. V kleti nejgove hiše so našii POPolnoma razpadlo truplo, ki je Pepper o njem ugotovil, da je bila nekoč Crippe-nova žena Cora. M0ž jo je usimrtil, ker je nasprotovala njegovemu razmerju do neke asistentke. V južnem delu Londona se je zgodila ce]a vrsta umorov, ki jih je dr. Pepper na podlagi skopih znakov tako dobro rekomstruiiTad in Podal pri tem tako točen oPis morilca, da So tega lahko prijeli že čez nekoliko dlni. Odtlej je bil učenjak str«h ncey — obenem pa je Postal ljubljenec pisateljev kriminaltnih romanov, ki jim je dal t.0liko dragocenih PObud. Novota za sprevodnike V Nemčiji so izdelali stroj ček za tiskanje voznih listkov, ki omogoča sprevodniku na cestni železnici, natisniti dovoljno količino novih voznih listkov čim mu je pošla stara zaloga Z letalom okrog sveta Te dni se je mudil v ManiK na Filipinih ravnatelj holandsko - indijske zrakoplovne družbe, da opravi formalnosti za podaljšanje holandskega zračnega prometa od otoka Balija do Filipinov. Na novi progi pričnejo obratovati letala v marcu, potem bo mogoče s potniškimi letali preleteli ves svet, kajti samo še zveza ob Balija do Filipinov je manjkala v verigi rednega svetovnega zračne-ra prometa. Edenov tast okraden Kakor poročajo londonski listi, so neznani vlomilci vdrli te dni v stanovanje Edeno-vega tasta, sira Gervasa Beketta, ravnatelja VVestminsterske banke. Odnesli so iz njegove sprejenmice dve dragoceni sliki, neko Corotovo in neko Bonningtonovo. Tast angleškega zunanjega ministra je bil dolgo let poslanec konservativne stranke. Za praznike je odšel na Škotsko in v tem času so vlomilci obiskali njegovo londonsko stanovanje. SMUŠKE DRESE KOMPLETNE IZ NAJBOLJŠIH LOD-NOV BAZNIH BARV, SUKNJE, SUKNJIČE, ŠPORTNE OBLEKE KUPITE NAJCENEJŠE PRI BHA6Q'SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI NEKAJ ZA VSE V nmernem pasu je telesna temperatura v mrzJiih zimskih dneh za eno do tri deeetinke stopinje nižja nego ob vročiih Poletnih dneh. Dojenčku se Po"*voJI teflesnia tfe&a po prvih petih mesecih In po troji ob koncu prvega leta. Kajenje, posebno kajenje cigaret, pri čemer običajno vdhhaimo mnogo dama, pospešuje nastanek bronh.lij^jneg!a in pljučnega raka. Pri nesrečah « dufSljdvtaii pTird, moraimo najprro odpreti okna, Sede potem moramo gledati, da spravimo ponesrečenca iz sobe. Mnogostranski artist >, \ f ■ ■■ Mož, Id ga vidimo na tej sliki, nastopa r Londona in žanje za svoje artistične produkcije splošno občudovanje in pohvalo Britje bo odveč Kakor poročajo te Lomdoaa. je predvajal tam pr©d strokovnjaki sv0j najnovejši izum znani izumitelj dr. Ferdinand Rin-ger, ki se je svoječasno proslavil z izumom »večne vžigalice«. Ringer je sedaj izdelati neko mazilo, Po katerem je vsako britje odveč. V mazilu ni olja niti druge tolšče in odpravlja vse kocine poPo^oma, ne da bi pri tem razjedalo kožo. V vodi je topljivo in se da z obraza izmiti z mrzlo ali toplo vodo. Ringer Potuje sedaj v Pariz, kjer se neka skupina finančnikov zanima za njegovo odkritje. Stolp za padala Aeroklub delavstva, ki je zaposleno pri gradnji moskovske podzemeljske železnice, gradi ta čas v okolici Moskve doslej najvišji stolp za vežbanje skakalcev s padali. Stolp bo visok 54 m. na njegovo vrhnjo ploščad pa bo vodilo posebno dvigalo tega pa učinkujejo v radioaktivnih kopelih še druge številne razpadne snovi radija, vendar nam njih učinek ni točneje znan. Skoraj gotovo še nabirajo na koži in jo na ugoden način dražijo. Ce pa želi zdravnik pacienta iz teh ali onih razlogov zdraviti samo s krepko emanacijo. mu lahko veli vdihavati plin. ki se dviga v slabotnem, penečem se toku na vodno površino. V prejšnjih časih, ko niso vedeli ničesar o emana-ciji, so dosegali podoben učinek s tem, da so strežniki kopalno vodo pred uporabo bičali s šibami. Motorizirani angeli Dolga bela krila in čelade na glavi — čudna proslava praznika miru v Nemčiji Drsalci trenirajo in Evropska nemška mojstra v drsanju Maxi Herberjeva in Ernest B a i e r pridno trenirata in se pripravljata na zimsko olim-pijado z elegantnimi skoki Kaj takšnega je bilo mogoče samo v hi. tlerjev6ki d ozob oboroženi Nemčiji, upati pa je, da ji bodo tudi drugi militarstič-ni narodi kmalu sledili to pot. Na božični večer so bili zbrani rekruti in častnik -. oddelka 5. okloPnega polka v Wunsdorfu pri Zossenu v veliki kavarniški dvorani okrog božičnega drevesa, ko so tt olprla vrata in je pridrvela v dvorano na ropotajočih motorjih četa belo oblečenih angelov, z dolgimi perutnicami in — jeklenimi čeladami na glavah, četa je parkrat obšla božično drevo, nato Pa se je ustavila. V tem se je oglasilo zunaj Poleg strašnega roPo^nja besno streljanje is strojnic in ▼ dvorano se je prerinil velik tank. Med cevmi strojnic je biLo o Paziti obraz Božička z dolgo belo brado, ki je stopil nato iz vozila, in začel deliti med častnike darove. Ti darovi so bili izključno 1'5 cm dolgi posnetki tankov z vsem orožjem. Bojevite igračke so se začele premikati in vrteti Po mizi, med term je edien izmed očeladenih angelov zagrabil Božička, ga položil na drogi sedež svojega motornega koles«, jn oddrdral ž njim v noč. Hitlerjevski tisk z navdušenjem p®© o tej »uspeli proslavi« praznika miru. Žena plačuje moža allmenfe , • • ker sta oba spola v Rusiji enaka • • Kamnsko sodišče je terekilo npdbo, ki bo zbudila Zanimanje vsega moikega sveta — razen seveda v sovjetski Rusiji, kjer niso takšne sodibe nič novega. V Kazani je neki mož zahteva* fročitev Zakona, razen tega pa tudi to, da. bi ma žena plačevala alimente. K«4 ločitveni vzrok je navedel, da se je žena brez Pohoda izselila iz njiju skupnega »tafnovanja ter mu oktavila oba otroka. Sodišč« je pre- tekafto dejanski stan ki Je Potem lorf»tei zakona izreklo, ra,zen tega Pa še žano res obsodilo na plačevanje a^imentov, ki zna, šaj0 prav lePe vsote. V raziogih je navedlo, da sta SPo^a v Rusiji enakopravna in ker je žena v boVjšean gospodarskem Polo» 2aJn nego mož, je njena, dolžnost, da. plačuje za svoje otroke in za svojega bivšega moža pnav tako, kakor bi morai v naspnot« neon primeru plačevati mož. MNOGI NE VEDO... da «to »terl Egipčani UM« «wade Pf*. če na ta način, da »o morali njih sužnji Pahljatt Posode s temi pijačam&L ★ ^^ da je rak med prknitfraknl JJnrtjfcrt po današnji razlagi zato tako redek Pcrj»v, ker ljudje te teh ljudstev ie maJokJdfej «U ve tako dodgo, da bi posta® žrtev te toa- zito starostne bolerani, * da ®o nekatere vrst^ metdjer celo ho» je vite in napadajo cedo ose to čebele, da so Italijani uvedli prvo sbekleBio okno. ★ da meri nitka enega »ameg® ncSKka sviloprejke d0 €00 m Vojna modernizira človeštvo Milijarda pločevinastih škatel Brez njih se ne bi mogli Italijani vojskovati v Afriki Neki italijanski častnik ceni število plo» čevinastih škate[.j z bencinom in živili, ki So diospele dos«lej v Eritrejo, na več nego milijardo kosov. Brez oljnega kuriva in brez živil ne bi mogla vztrajati tam nobe, na vojska, brez pločevinastih posod pa ne bi biLo imogoče, bi kurjvo in živila uvažali v deželo. Nobena letala bi ne m0gla leteti, nobena motorna vozila voziti. Brez konserv bi tudi bilo nemogoče prehraniti čete n« fronti. Gdavno mesto Eritreje že sta zunaj ka, že, kako spoštujejo tam Pomen pločevinastih posod. Črne domače dame jih pre, naša jo, napolnjene z vodo ali čim drugim, spretno na svojih glavah, vsaka pro, efejajna ima v zalogi pred vsem škatle s konservami. Cela vrsta prodajaln razstav. JtJa v svojih fozložbab samo pločevinaste Posode, od velikiih vrčev za bencin do majhnih škatel za kaviar. Vse «o prazne, toda kupujejo jib vsi Potrebujejo jih za najrazličnejše svrhe, za kritje streh, za gradnjo Peči, aa cvetlične lončke, name sto Joncev. Škatle so pogostoma prereza, ne in pločevina zvaljena ter pripravljena Za vsakovrstno uporabo. Pomen pločevinaste škatle za vtojeva, nje je cenil posebno Polkovnik Lavrrence, tajtostveni vodja angleške vohunske »luž, be. V svoji knjigi >Seiltmero stebrov modrosti« piše, da Je innei izum konserva#» Ska«le Sa vojno večji strategičnd pomen nego izumitev smodnika. Ce je vojake lah5 ko hrani, jih je tudi laliko premikati. In da niti strategija v resnici potrebovala Rupnf domače blago! takšnega izuma, je najbolj® naavfctao t* tega, da ga je rodil vojni čas, ne na miru" doba. Ob pričetku 19. stol je Naipodeom ugotovil, d«, pomeni za njegove Vojne operacije veliko ovjno, ker morajo živimo, ki je rabila »a prehrano njegovih čet. gn«tt zanjimi. To nI bilo saano težavno, temveč je živina Po poti Obolevala, poginjala to hujšala- Razpisal je torej nagrado milijo" frankov za moža, ki bi izumil uporabe® postopek za konserviranje mesa. To nagrado si je prjlboria teumitedj konservnega kozarca. Pločevinasto fconzervno škatlo Pa so Pozneje Izumili Američani in v njihovi meščanski vojni je bil ta i»utm odločilnega pomena. Sele Po tej vojni Je Postala konservna škatla toda predmet miroljubnega gospodinjstva. štedite pri vsem, le ne pri zdravju! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE r ^^L? roda. Na mnoge črnce v Afriki je vplivala danjs ltalijansko-abesinska vojna nost revolucionarno. Kdo M si bil takšnega temnopoltega divjaka še pred letom dni predstavljal s takšnima prilastkoma civilizacije, z ročno torbico Iz nsnja in s tropsko čelado v roki! IVERI T fcjirtbeani JGftejo žesnsfce roec<*0ED» moJs-pra — da ga prekosijo. Zakonit možje »e nikoli ne nevtSndttjeJo za preveliko svobodo, zadovoljujejo «e < — malimd svotooščtoannl. So avtorP brez t^eaiia to tajeat^nag* gledalci. Hlllnjena Pfntoosumnost je straho- pepnofft umirajoče ljubezni O N ttoTnera A S S R C E M NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA 2IVLJENSKO MOC ! Kaj je videlo letalo na svoji vožnji ? Kosilo z opoldanskim spanjem Nov restoran v Londonu Je uvedel kot prvi stvar, ki je doslej v javnih lokalih niso poznali. Mnogo je ljudi, ki potrebujejo po kosilu malo kinkanja, a kdor je doslej jedel v javnem lokalu, se je moral tej potreti odreči, V londonskem restoranu pa ima vsak gost priliko, da stopi po kosilu v eno izmed mnogih sobic, kjer si lahko odpočije na otomani. Treba mu je le povedati nac takarju, kdaj želi. da bi ga zbudili. Ta novota je restoranu prinesla presenetljiv dotok gostov in opoldanskih zaspancev. Za vsaho perilo PA NAJ BO BELO ALI BARVASTO, UPORABLJAJTE VEDNO LE DOBRO HUBERTUS MILO. — DOMAČ, SLOVENSKI IZDELEK JE! ANEKDOTA Masarvk se otoljači zelo preprosto najrajši nosi vojaško bfuzo tn škomje/Ko Bo ga nekoč vprašali, česmu tako, ie odvrnil: >T0 delam zavoljo udobnosti. Bluza ml sega >ib podbradka, torej mi potem ml treba kravate, dalje ni treba telovnika, ni treba blaga Za Do^o obleko in mi trefba, da bi pomerjai. £ar ®e pa tiče visokih škornjev, je stvar ta, da mi jih ni treba vezati. Potegnjeni Jih na noge in že sem pripravljen«. VSAK DAN ENA Italijansko letalo je odvrglo na svoji vožnji sporočilo, ki ga je prestregel italijanski ČH*t»»'k, kateri zdaj razbira iz pilotovega raporta položaj na sovražnih oostojankah »Za božjo voljo, kaj pravite, da ste nafli muho v mezgi? Jaz pa sem mislila, da sem epravila vse čisto do zadnje iz lonca!« tJSdens Tegtc) § P O R T Dve tekmi na igrišču Hermesa Danes in jutri bodo mariborski železničarji kot gostje Hermesa in Primorja otvorili letošnjo nogometno sezono. V nogometnem obratu je pri nas nastal brez konkurence od zaključka jesenske sezone odmor, ki se vleče že nekaj nedelj. Drugod igrajo vneto tudi preko zime. V Zagrebu so na, primer vsako nedeljo na sporedu prvenstvene tekme nižjerazrednih klubov, Tudi vodilni kiubi se odločijo preko zime za kako močnejšo prireditev. Nenavadno milo vreme je dalo poguma tudi našim šiškarjem, da so se odločili in tvegali dvodnevno prireditev. Mariborski železničar je jesenski prvak v prvenstveni skupini. Dolga leta se je klub trudil z organizacijo igrišča in čeprav je vsa ta leta tudi v nogometu igral vedno eno prvih vlog v našem podsavezu, je vendar bila glavna skrb posvečena igrišču. Minulo jesen je klub otvoriil na novo urejeno igTišče, ki je v naši banovini V Garmisch Partetikirchnu že skačejo Vreme se še vedno noče usmiliti naših smučarjev. »Dilce« stojijo v kotu, smučarji pa čakajo, da jim bo nebo vendar enkrat naklonjeno. V takem položaju pa niso smučarji samo v naših krajih. Iz vseh zimsko-sportnih središč Evrope prihajajo poročila, da drugod ni nič boljše. Tudi v Garmiscli-Partenkirchnu, kjer se bodo za mesec dni pričele velike olimpijske zimske igre, se ne morejo pohvaliti z najboljšim snegom. Pa so vendarle na novega leta dan otvorili veliko olimpijsko skakalnico, ki je bila kljub slabemu vremenu v dokaj dobrem stanju. To se že vidi iz tega, da so skakači, ki so zasedli prvih trideset mest, skakali od (50 do 80 m. , V mednarodnem tekmovanju je seveda zmagal Norvežan Birger Ruud (72, 82. 78, točke 348.8). Drugo mesto je zasedel Nemec dr. Toni Baader (67, 79, 77, 324.5). Tretji je bil Švicar Marcel Rey.mond (66, 76. 70, 318.3). Četrto mesto je zasedel Ma-riacher (Avstrija). Sledili so Kratzer (Nemčija) Mainel (Nemčija), Dieti (Nemčija), Kimfbeck (Nemčija). Dellekarth (Avstrija) in Hrabie (Avstrija). Pri juniorjih je zmagal Rudi Rieser (Avstrija) s 63, 73 in 72 m. Kakor znano, je Birger Ruud lani na tej skakalnici postavil rekord s 84 m. ^ Tekmovanju je prisostvovalo okoli 7000 gledalcev. Turistično-spartni odbor za dvig lahko-atletike in priprav atletov za olimpiado v Ljubljani. Ker j101CD«CD1CD1C310B01C31 DANES IN JUTRI VSI K LASANU V SPODNJI ŠIŠKI. OBA DNEVA ZABAVA S PLESOM. Z DOBRIMI JEDILI IN DOBRIM DALMATINSKIM VINOM JE PRESKRBLJENO. Se priporoča IVAN LASAN ■ CD1C31CD«CD1CDBCD1CD1CD1CD1 Iz Julijske Krajine Obsodbe tržaških leviznih špekulantov Pred nekaj tedni smo poročali o aretaciji cele vrste tržaških finančnikov in borznih senzalov, ki so bili osumljeni ilegalnih špekulacij s tujimi devizami in valutami. Fiskalna policija je uvedia proti njim preiskavo in je ugotovila krivdo 27 tržaških bankirjev in finančnikov, ki so, kakor poročajo sedaj listi, že več mesecev v organizirani družbi pod vodstvom Antona Rocca in bratov Josipa ter Renza Bolaffija na raznih deviznih tržiščih v državi in zlasti v Trstu prodajali tuje valute in devize po izredno visokih cenah. Finančno ministrstvo je na podlagi preiskave obsodilo na denarne kazni po poldrugi milijon lir brata Josipa in Renza Bolaffija, na 1,250.000 Antona Rocca. na 400.000 Nikolaja Russa na 800.000 Diega de Hen-riqueza, na 5CO.OOO Hermana Macerato, na 400.000 Jurija d'Italijo in na 10.000 lir pa albanskega državljana Kicija Čuka. Nadalje je odredilo zaporo Roccovih in Bolaffijevih bančnih lokalov. Notranje ministrstvo pa je vse omenjene razen Albanca Čuka postavilo pred konfinacijsko komisijo. Kakor vse kaže, bodo obsojeni na konfinacije po 3 do 5 let. Vsi ostali udeleženci v tej aferi bodo policijsko opozorjeni, Kici Cuk bo izgnan iz države. Nove župnije na Goriškem Goriški nadškof je v poslednjih dneh u-stanovil več novih župnij v Furlaniji, kolikor je pripada njegovi škofiji, pa tudi v slovenskih krajih na Goriškem. Ustanovljene so bile nove župnije v Dolenjem, v Bre-stovici, Kozani, Desklah, Drežnici, Plisko-vici, na Doberdobu, v Opatjem selu, v Grahovem, Zgornji Tribuši in drugod. Izvršile so se tudi neke spremembe v vrstah goriškega klera in so bili med drugimi imenovani kanalski dekan Venceslav Bele za častnega tajnega kaplana, Stanislav Vrtovec za vikarija v Gradiškuti in kaplana v Prvačini, Ivan Lukežič za vikarja—ekonoma v Ajdovščini in Jakob Gregorič za vikarja _ ekonoma pri Sv. Križu na Vipavskem. Drobne novice V Gropadi je umrla v 5.1. letni starosti Antonija Krizmančič. Naj v miru počiva! V Gorici so v poslednjih dneh umrti 74-letni Prane Simšič, 68-1 etni Peter špaca-pan, 621etna Franja Bebenjak-Sfiligoj, 75-etni Henrik Leben, 551etni Vincenc Mozetič iz Renč, 84 letni Josip Druifovka, 51-letni Andrej Skomina, 52 letna 'Ivanka Pe. ric in 63letni Josip Lozar. Zaradi bega čez mejo je bila pred kanalskim sodiščem obsojena 24-letna Marija Parovanova iz Gorenjega pri Kanalu na 3 mesece zapora, 2000 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Goriškemu sodišču pa so karabinerji iz enakih razlogov prijavili 27 letnega Josipa Čadeža iz Ko-zane v Srdih in 24 letnega Borisa Mahneta iz Vipolž. Zaradi zanemarjanja predvojaških tečajev so bili te dni izročeni sodišču trije kmečki fantje, in sicer Albert Mangan iz goriške okolice. Josip Podrekar iz Tolmina in Friderik Mislej iz Št. Vida na Vipavskem. Nič jim ni pomagalo, da so bili vpisani v fašističnih mladinskih borbenih organizacijah. Po zakonu jih lahko obsodijo na denarno kazen do 1.000 lir odnosno na zapor do 6 mesecev. Prpd goriškim prizivnim sodiščem 8e je vršilla razprava na osnovi priziva 3.0 let» nega Ivana Jesenka iz Cerknega, ki je protestiral proti obsodbi na 7 mesecev zapo» ra zaradi nekega prestopka proti organom javne varnosti. Sodišče je priziv zavrni, io to potrdilo odmerjeno obsodbo. Potres na Goriškem. Preteklo nedeljo o-krog 6. ure zjutraj je nastal v Gorici in najbližji okolici lahek jx>tres, ki je trajal nekaj sekund. Škode ni napravil. V Barkovljah pri Trstu je tovorni avto v ponedeljek povozil 28 letnega kolesarja Stanislava Bogatca od bližnjega Sv. Križa. Nesrečnež je umrl še preden so ga prepeljali v bolnico. Požar. V Škriljah pri Sv. Križu na Vipavskem je pred dnevi pogorel dom posestniku Petru Žniderčiču. Čeprav so prihiteli na pomoč celo gasilci iz Gorice, ni bilo mogoče ničesar oteti plamenom. Škoda znaša 20 tisoč lir. Nova taksa na blagovni promet je bila uvedena s 1. januarjem t. 1. Plačevati se bo morala za prevoz blaga z motornimi in železniškimi vozili in sicer po 12 odnosno 8 ct za prevoz vsake tone blaga na daljavo 1 km. Taksa se bo plačevala naprej. VISja taksa velja za prevažanje blaga na tuj, nižja pa za prevažanje blaga na lasten račun. Koperska občina je najela od zavoda Gri-soni 600.000 lir posojila. Ni znano v kakšne svrhe bodo porabili denar. RADIO Nedelja, i>. januarja. Ljubljana 8: Poročila, spored. — 8 15: Telovadba (g. Ciril Soukal). — 8.45: Veseli rusKi napevi na ploščah. — 9.15. Prenos iz trnovske cerkve. — 9.46: Versko predavanje (g. P- Valerij Učak) — 10- Ura romantične glasbe, Sodelujeta: gdč Silva Hrašovec (klavir), gia. Joeiptoa ajvec (sopran). — 1M0: Mladinska ura: Božične pravljice (g. Vinko Bitenc). —12: Ca s spored, obvestila. — 15 15: Stari m novi zvoki (radio orkester). — 15: Kmetijsko gospodarstvo (inž. B-ado Lah). - l®-30: Plošče Po željah- — 16: Gospodinjska ur®: O prehrani (gdč. Anica Lazarjeva). - 1«.15: Naše pesmi, naši plesi (radio orkester), vmes igrajo trije kitaristi iz Trbovelj. — 19 30- Nac ura. — 20: Cas, poročila, sPo- _ 20 15: Zvonenje in pritrkavanje (plošče) — 20.30: Koncert Radio orkestra. _ 21.30: Zvijezdari — hrvatski narodni običaji (prenos iz Zagreba). — 22: Ca«, vreme, poročila. - 22.15: Mefldekeohn: škotska simfonija (Plošče). Ponedeljek, 6. januarja. Ljubljena 9: čas, poročila spored, 9 15 • Kvartet na pihala (igrajo člani vojaške godbe). — 9.45: Versko predavanje (p dr G vido Rant). — 10: Prenos cerkvene giasbe iz stolnice. — 11: Onarles Dickens: Božična povest, bere g. Ivan Le-var, član Nar. guedališča v Ljubljani. — 12; Cas, spored, obvestila. — 12.15: Plošče po željah. — 16: Ovčjereja, vir narodnega blagostanja (g. J. Hodnik). — 15.20: Komorni šramel kvartet. — 15: Gospodinjska ura. — 16.15: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 19.30: Nac. ura.. — 20: Cas, poročila, spored. — 20.15: Koncert vojaške godtoe. — 2cS: čaS, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos lahke gnasbe iz kavarne »Nebotičnik«. Beograd 10: P«snii. — 1<>.40: Plošče. — 18.15: Zborovski koncert. — 10.50: Zvočna igra. — 2.1.10: Zborovsko petje. — 212.20: Lahka glasba. — Zagreb 12: Plošče. — 17.15: Moški pevski kvartet. — 17.45: Skladbe za orgle. — 20: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — Praga 19.05: Vojaška godba. — 20: Mešan glasbeni program. — 2i2.16: Plošče. Varšava 20.45: Arije in pesmi, — 22: Simfoničen koncert. — 23.05: Plesna muzika. — Dunaj 11.45: {iunulonicen koncert. — 13: Lahka giaizba. — 15: Koncert godalnega kvarteta. — 17.10: Orkester in »oli&ti. — 19.30: Orkestralen koncert — 21: W«g-nerjeva glazba. — 22.25: lz oPere »CavaJ-leria rustioaoac. — 23.45: Dunajska glasba. — 0.15: Ples. — Berlin 20.10: Zabaven večer. — 22.40: Melodije za lahko noč. — Miinchen 20.10: Glasbeni večer za kme. ta. — 21: ».Sveti trije kralji«. — 22.30: Nove skladbe za mandoline in kitale. — 23: Piesn' orkester. — Stuftgarf 20.10: Pester program. — 21.: Zvočne slike. — 22.30: »Pod lavinami na, Krnu«. — 23: Orkester. — 24: Operna glasba. — Rim 17.15: Ples. — 20.30: Soonf. koncert. — 22: Lahka glazba. Torek 7. januarja Ljubljana 14!: i-^ifofcinove skia*ibe na ploščah. — 12.46: Vreme, po^točUa, — 13: oas, sPored, obvestila. — 13.16: Valčki na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Zvoki iz Azije (Radio orkester). — 18.40: Današnja po'loiba Kitajske: Vera in nravi (g. Fran Tersegjav). — IS: Oas, vreime, poročila, sipored, obvestMa. — 19.30: N®c.-ura. — 20: Prenos operete iz Zagreba V odmoru: čas, vreme, poročite, epored. Beograd 16: Narodna glafitoa. — 18: Ples. — 19.50: Poljuden večer. — 22.20: uahka in plesna muzika. — Zagreb 12.15. Plošče. — 17.15: Orkester. — 20: S«hu-bert-Bertejeva opereta »Pri treh mladenkah«. — Praga 19.40: Lahka glasba. — 20.30: Staro^eške Pesmi. — 20.56: Zvočna igra. — 21.15: Orkester. — 22.16: Plošče. — Varšava 20.10: Koncertni večer. — 3105: Stare skxadibe. — 22.06: Gtfa« Abe-sinije (plošče). — Dunaj IS: Operna glasba. — 1X5.06: Sdmf. koncert na ploščah — 17.26: Koncertna ura. — 20.10: Operetne melodije. — 20.35: Revija šlagerjev 19-26-1620. — 22.10: ^cnerjeve pesmi. — 23.20: Jaez. — Berlin 20.10: »Plešoče snežinke«. — 22.30: Narodna glasba. — Miinchen 20.10: Veseloigra. — 21.16: Lahka godtoa. — 23: Igra in pejje. — Stuttgarf 20.10:" S'! peare: »Ukročene trmoglavke«. — 21.10: Mešan progi^m. — 22.30: frenos iz Berlina, — 24: Simtonični orkester. — Rim 17.15: Nove Plošče. — 20.30: Operetni večer Sr^a 8. Januarja Ljuibljana 12: Fjodor galjapto poje na ploščah. — 12.46: Vreme, Poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.16: KUvi1811« skladbe na Ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: Požgančkov oča govore: Storžek XH. epca. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poro-čilla, sPored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Koncert mešanega zbora »Ljubljanskega Zvona«. — 21: Koncert citraškega krožka »Vesna«. — 22: Cas, vreme, poročila, sipored. 22.16: Maj pa na ples! (plošče). Be0grad 1«: Vojaška gočSba. — 1S.50: Narodne pesmi. — 20: O. Shraussova opereta »Valčkov sen«. — 23: Lahka in Plesna muzika. — Zagreb 12.15: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane — 22.1-5: Pfles. — Praga 19.25: Salonski orkester. — 20.15: Zabaven program za smučarje. — 21.26: Prenos francoskega koncerta iz Stras-bofurga. — Varšava 20: Parada filmskih zvezd. — 21: Chopinove sklaidbe — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.06: iz zvočnih filmov. — 17: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Simfoničen koncert — 21.50: Mešan program. — 22.16: Orkester. — 23.15: Nadaljevanje koncerta, — 24: Ples. — Berlin 20.45: Simfoničen koncert. — 22.30: Nočni koncert In ples iz Kolna. — Miinchen 20.45: Zabaven večer. — 22.30: PJesni tečaj. — 22.60: Lahka glasba. — Stutfgart 20.45: Spevoigra. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Beethovnove klavirske skladbe in Brucknerjeva V. simfonija — R/m 17: Simfoničen koncert. — 20.35: Prenos Verdijeve opere »Moč usode«. Pol stoletja ze deluje CMD. darujmo še za pol stoletja! i m J..-.',- . t Globoko potrti javljamo tužno vest da je v petek, dne 3. t. m. ob 23. uri preminula v novomeški banovinski ženski bolnici po dolgem in težkem trpljenju, naša nameščenka, gospodična Dolgoletno, vestno, marljivo in zvesto sotrudnico bomo ohranili v častnem spominu. Novo mesto, dne 4. januarja 1936. TVRDKA JOSIP KOBE. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žolostno vest, da je naša srčno ljubljena mama, soproga in sestra, gospa Marija šustarsie rej soproga strojevodje drž. žel., v soboto, dne 4. januarja, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere boguvdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 0. ianiT"*-'" -b 2. pop. iz hiše žalosti, Opekarska c. 10, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. januarja 1936. ŽALUJOČI OSIAIJL i 1 -I vVii . "L -'■'-.* < Ob bridki izgubi moje drage, nepozabne mame izrekam najtoplejšo ZAHVALO za vse dstmene in pismene izraze globokega sočustvovanja, za prekrasne vence in šopke ter za tako častno spremstvo na njeni zadnji poti. V prvi vrsti pa se zahvaljujem g. dr. Špornu, specijalistu, za ves njegov trud in požrtvovalnost ter preč. duhovščini gg. vik. Košmerlju in Vindišarju ter g. katehetu Zaplotniku za tolažilne obiske. Vsem, ki so moji blagi mami v dolgi bolezni pomagali, meni na v težkih dneh stali ob strani, moja najiskrenejša zahvala. v T.inMivti. dn? 4. januarja 1936. LOČ NIKAR PAVEL — sin. ■m ZAHVALA Za ljubeznive izraze sočustvovanja ob težki izgubi našega dragega očeta, brata, svaka, strica, gospoda ROBERTA RANČIGAJA trgovca, gostil, in posestnika v Toplicah, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma gg. dr. Zamiku in dr. Gramu, č. duhovščini, zastopnikom občine, trgovcem, obrtnemu društvu, delavskim organizacijam, darovalcem vencev in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. ZAGORJE, dne 4. januarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. i_:_ CENE MALIM OGLASOM Po M par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M m _ _____ __«. odgovor, priložite UM > ▼ CTflmKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih ogrl*«""' |e naslavljati na: Oglasni od???J»1( „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda I Din, davek i O in. M ilfra ali dajanje naslova B Din. Najmanjil tneatk 17 Dta. Gostilna Kramar Dolenjeka cesta. Za zabavo in kratek čas igra godba. Vabi Rejc Anton. 479-18 Vsem cenj. gostom naznanjam, d« sem prevzel gostilno na Kavškovi cesti, prej goetilna Belič. Postregel bom z na jboljio je-jačo m pija6o. Se priporoča Krftč Franc. 2»4MIB Ali veš kaj bo danes v Šiški? Velika reč bo, obilo veselja, plesa, zabave In rasrvedrila na gasilski veselici v restavraciji »Keršič« začetek ob 4. pop. 497-18 Danes gremo vsi v Šiško kjer priredi Prostovoljna gasilska četa velik zabavni večer v vseh prostorih restavracije Ker-6ič, Celovška cesta. Vstop prest! Začetek ob 4 uri popoldn® ob 2. uri iponoci. 513-18 Mesto tajnika odda Združenje trgovcev za sodna okrala Ribnica in Velike Lašče s Agilnemu zastopniku kateri obiskuje špece- sedežem v Ribnici. Pred ^e se nudi stalen in dober zaslužen. Ponudbe pod »Agllen« na ogl. odd. Jutra. 333-1 nost imajo drž. upokojenci finančne stroke. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je posiati najkasneje do 20. januarja 1936. na upravo Združeni a. 370-1 Sadjar in vrtnar mlajši, trezen, ki je tudi uporaben za druga priložnostna dela, naj pošlje Izčrpno ponudbo pod »poveri J Iv« na ogL odd. Jutra. 376-1 Dekle dela zmožno, pridno, ki zna nekoliko š.vatl dobj službo sobarice. Pismene ponudbe na trgovino Ludvig Perdan, Reslje-va cesta. 369-1 Frizerko dobro korjeoo in brivskega pomočnika, sposobnega delavca sprejmem lio dogovoru. Ponudbe s sliko in zahtevami na: Branko Hrabrič, frizerski i braja&ki salon, Karlova«, Rijcfka nI. 1. 359-1 Stavbnega tehnika iščem za priložnostna dela. Ponudbe pod »Dober risar« na ogl. odd. Jutra. Uradnico (ka) z Din 6—(10.000 Dm gotovine, sprejmem takoj »a vodetvo blagajne v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prilike*. 501-1 Železninar spreten prodajalec, aran ger, vešč prodaje ba.rv, dobi meebo. Pomudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače n» ogl. odd. Jutra pod »Zielezninar«. 5B5-il Službo dobi dober brivski pomočnik dopise poelati na Jv Torčec, brivec. Boh. Bistrica 482-1 Sli+žbodobi Beseda t Din. 1a rek J C ta iifro aH laianje -aslova 5 Din. Nalmf'H enesek 17 Din Perfektno 'kuharico od 30 do 45 let staro, plača Din 500 mesečno, iščem ki Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Per-fektna kuharica*. 339-d Gospodične »prejme šivilj« v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33M Več mladih mizarjev n. politiranje sprejme A. Araann. tovarna pohištva, Tržič. »43-1 Zakonski par mož paznik, žena hišnica, oba 8 stalno plačo in sta novanjem sprejmem. Kav eija potrebna. Nastop ta koj. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 312-1 Za sobarico sprejmem inteligentnejšo gospodično, ki zna malo šivati. Plača po dogovoru. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Sobarica«. 340-HL Mlado prodajalko peciva, pošteno m čedno, sprejmemo na kavarno. Predstaviti se osebno v restavraciji Emona od 16.—'8. ure. 41Bd Pletilje na links stroj dobro izurjene, dobe službo takoj v tovorni pletenin. Janko Novak, Radovljica. »e-a Mlado natakarico tepe zunanjosti ki bi pomagala tudi hišna deda, se išče za takoj. Ponndibe pod šifro »Zaslužek 1695« na ogl. odd. Jutra. 4M-H Prodajalko epecerijske m delikatieene stroke, zmožno strojepisja, sprejmem. Ponud.be z navedbo referenc poslati pod »Zmožna in poštena« na OTi. odd. Jutra. 46M Natakarico plaifiloo in drugo sprejmem !ta Ljubljano. Vpožtevam ramo osebe, ki so v službi h vem Ljublajne. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Januar«. 44M Grafično podjetje rabi spretnega risarja za osnutke. V poštev pridejo «iv. tudi absolventi tehnične šole ali arhitekti, ki imajo smisel za grafično omamen tiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100« 4HT7-.1 Trgovsko moč Zastopnike papirne stroke z večlet- obročno prodajo naših verzirano v ■ - r ■ " prodaji in kalkulaciji, agilno in podjetno, ki se čuti sposobno samostojno voditi trgovsko podjetje ter ima tudi z osebnimi obiski strank [pridobivati kader odjemalcev sprejmemo pod ugodnimi pog >Ji takoj ali pozneje. Z roko pisane ponudbe trgovskih sotrudnikov papirne stroke s prepisi spriče-vil o dosedanjih službah je treba nasloviti na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Sposobnost csamosvoji« 509-1 posnemal nikov, brzoparil nikov itd. iščemo. Ponud be nasloviti na: »Peireons«, Ljubljano. poštni predal 307. 31-1 Gospodinjsko pomočnico pošteno, najraje siroto, iščem. Pahor, Majka Jugo-viičev H (nova hiša nasproti Luk&iilni<;e riža). gf?l>M-.l Gostilničarja na račun, s kavcijo za vpeljano staro gostilno z Invent. v Ljubljani, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kavcija*-. 368-1 Kontoristinjo začetnico za knjigovodstvo in korespondenco sprejmemo. Reflektamtiuje z znanjem srbohrvaščine in nemščine iimajio prednost. Pismene ponudbe pod: ELKA-DO. Ljubljana, poštni predal 47. 938-1 Hišniška dela proti mesečni plači, dobi oni, ki stainuje v bližini glav. kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 305-1 Prodajalko za mešano trgovino na deželi, dobro verairaoo v ma-nufakturi, sprejme za takoj Joško Kramar, Vodice nad Ljubljano. 3404 Natakarico ta buffet, prikupljttvo, mla-do, inteligentno moč, iščem za čimprejšnji nastop. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod vRedka prilika 1)936« •• 38S-(1 Prodajalko spretno ervemt. tudi začetnico sprejme boljša trgovina. Stanovati mora pri starših. Naslov v vseh posl. Jutra. 4004 Natakarico ki bi opravljala tudi druga hižna dela, sprejmem proti mesečni plači. Gostilna Lavrič, Teharje pri Celju. 387-1 Sobarica vljudna in ma-žna, vajena nu'In otrok. u*b' mesto. N\s'ov v ros cvalni- cah Ju . 547-1 Izurjeno šiviljo za bluze, iščem za Zagreb. Pojasnila Gradišče 8b/nl. 538-1 Služkinjo dobro in pošteno, sprejmem za pomoč gospodinji v Ljubljani. Šivanja vešča prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«. 636-1 Natakarico sprejmem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 554-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Jože Mu-sar, mesar, Ljubljana. Sv. Petra c. Gt. 6TO-1 Natakarico začetnico, s 300 Din kavcije, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Čedna«. 671-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega bubiištuoerja, samo dobrega delavca, tudi ondulacije veščega, taikoj sprejmem. Kovač evič, Medvedova 22. 5884 Služkinjo M Je že bila na gostilni, vajena nekaj kuhe ln se razume na poljska dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra«. 386-1 Mlado natakarico Iščem za takoj. Predstavi naj se v gostilni Štefan Cvenk, Sv. Peter, Savinjska dolina. 381-1 Mizar za akordna diela v Ljubljani, dobi zaposlitev. Obširne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Samostojnost«. ' 536-d G. Th. Rotman: Kapitan Kozostreter gre v Ameriko 34 Kakih dvajset metrov niže je priletel kapitan na tla, ali bolje, priletel Je v lia, zakaj v svojem sukanju se je K?k«>r < der do '•amen zavrtal v ul»-.» Medved in kača sta jo bila med tem popihala; za zdaj jima je bilo te igre dovolj! Blagajničarko f trafik Ml ti njo) s kavcijo, zmožno, resno in pošteno, iščemo za Ljtiblja.no. Ponudbe pod »Trafikantinja« na ogl. odd. Jutra. 98^» Za pomoč v kuhinji iščemo dvoje zdravih deklet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhinja«. 990*1 fotene« (šee ) Službe išče v5an. oeseda S0 davek Din, u dajanje naslova s Din, najmanjil cnesek 12 Din 44letna ženska Nemka, zmožna tudi nekoliko slovenščine, urna in pridna v gospodinjstvu in navadni kuhi želi mesta za takoj ali s 15. januarjem kot pomoč gospodinji, ali za vodstvo gospodinjstva pri kaki mali družini, šventuelno tudi pri kakem samostojnem gospodu tudi na deželi Cenjene dopise prosi na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Pridna ln poštena« 562-2 Dekle staro 21 let, vajeno vseh hišnih del, tier kuhe im šivanja, želi dobiti službo v Ljubljani ali Novem mestu. Naslov v vseh posl. Jutra Fant vojaščine prost želi mesto kot sluga ali kakršnokoli nameščenje. Zmožen 15.000 Dim kavcije v hranilnih knjižicah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno mesto« 403-2 Gospodična * meščansko šolo m maturo, želi službe kot začetnica v pisarno ali pa k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »pridna in poštena«. 433-2 Mlad trgovec ugleden in simpatičen upeljan in znan po celi Štajerski, zmožen kavcije išče zastopstvo renomaranih veletrgovin, špecerijske galanterijske ali manufak turne stroke. Gre tudi kot družabnik aLi uradnik, vešč vseh pisarniških po slov ter slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika v govorni in pisavi Cenj. ponudbe na ogl. od delek Jutna pod »Zelo mar ljiv« 430-2 Zasluželc deoeda i Din lavek 5 Din. ta Ufro aH dajanje naslova i Din. Najmanjši tneseb 17 Oln 50 Din zaslužite z lahkoto dnevno s prodajo dobro upeljanega predmeta v okolici rudniških revirjev, potrebujete ga rancijo ali poroški podpis sa 3000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep zaslužek«. 403-3 Za svetovni šlager sprejmem za vsak kraj Dravske banovine sposobne prodajalce . kupi z veseljem vsak kdor vidi. Z lahkoto lahko zaslužite 3-6000 Din mesečno. Potreben kapital za zalogo 100 500 Din. Za 7zorec pošljite takoj 10 Oln v znamkah na podružnico Jutra v Celju pod šifro »šlager« 565-3 Pouk Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za Šifro ali dalanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. Skupaj za dve osebi Din DO.- za uro. Kongresni trg U3/II. 27357-1 Mlinar in Žagar išče službe v kmečkem mlinu. Zmožen vseh popravil. gre tudi na posku šno. Ponudbe na ogl. od deeik Jutra pod »Konkurenčni mlinar«. 491-2 Uradnica z enoletno prakso, išče službe v L-juhi-jani ali Ma riboru, eventuelno Budi na cježeli, s kompletao oskr bo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vestna ™ toč nac. 360-2 Samostojna gospa srednjih let. išče poštene ga gospoda na skupno go spodiimjstvo. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 501-2 Trgovski sotrudnik starejši, seriozen, neože-njen, manufakture. špeceri je, kolonijale, vešč loven-čine, srbohrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine, deloma angleščine, slovenske, srbohrvaitske in nemške korespondence in knjigovodstva ter strojepisja, išče nameščeni«. Gvido Abram, Videm-Kržko. 47s-e Dekle stia>ro 3B let, žefli mesta k otrokom. Naslov: Antomiia Ajtnik, Zabukovca št. 6f7, Griže pri Celju. $10-3 . Dekle vajena vseh hišnih del, kuhanja m šivanja želi službo pri kaki boljši družini, najraje v Celju. Naslov se Izve v podružnici Jutra v Celju. 383-2 8e«erta I Din. davek ? Din, za ?lfio ali dalanje naslova J Din. Najmanjši «n°<:eb 17 Din. Frizersko vajenko išče salon »Mila«, Tyiševa cesta 7, Ljubljana. 480-44 Tudi otrokom in gospodinji v pomoč bi bUa mlada gospodična s trgovsko šolo, znanjem šivanja ln kuhe, ki Išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 351-2 Šivilja sprejme učenko Mici Zajokaj- Brežice SO. 40&44 Močno deklico pridno in pošteno, staro 14 let z dovršenimi 2 raz. meščanske šole. oddam za učenko po možnosti trgovske obrti. Ponudbe pod željna(, na ogl. odd. Jutra. , 338-44 Dva močna učenca za mizarstvo r- vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 382-44 Vajenca z najmanj 4 razredi meščanske šole, poštenega močnega sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana stanovanje v hiši. Turnšek A. Lim-buš. 555-44 Vajenca za kavarno takoj sprejme kavarna »Prešeren«. 3714-44 Deklica z dežele stara 14 let, se želi Izučiti šivanja. Je poštenih staršev z dobrimi šolsklmt pr>ri*oT-a_ 11. Proel po možnosti s hrano ln stanovan1°m v hiši. Ponudb" tt> ogr. odd. Jutra r"V »50«. 334 44 Dekle staro 17 let s Štirimi razredi mešč. šole z znanjem nemščine Išče službo v kakršni koli trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 350-2 Iščem Kakršnokolj zaposlitev vajena samostojnega gospodinjstva, izdelovanja perzijsikih preprog ali v slaščičarni. Grem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 484-2 Izkušen strokovnjak avtomobilske stroke (Nemec iz Nemčije) se želi udeležiti z glavnico pri trgovini z avtomobili. Točne ponudbe pod »88« n« ogl. odd. Jutra. Kll-2 Mesar vojaščine prost, vajen prekajevalstva jn naku. povanja živine ter vseh v to stroko spadajočlh del s šoferskim Izpitom želi premenltl službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5632 Natakarica mlada, išče službo. Vzajne tudi gostilno na. račun. — Ponudbe pod »S kavcijo« na ogl. odd. Jutra. 567-2 K utrnite domače Mago! Nižješolca (ko) instruira akademik za hra no in stanovanje. Uspeh garantiran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garantiram za uspeh« 2T888-4 Citre podučuje temeljito in najceneje. Vprašati pismeno na ogl. odd. Jutra pod »Hiter napredek« 455-4 Krojni tečaj za šivilje im nešivflje pri reda v inozemstvu diplo mirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem zelo lahkem sistemu. Udeleženke lahko pod strokovnim vodstvom izdelujejo lastno garderobo. Prijave do 15. januarja !0O5. Jožica Kumelj Specijalna prikrojevalnica židovska ulica aOU. Ljubljana. 492-4 Učitelja harmonike iščem. Ponudbe pod »Harmonika« na ogl. odd. Jutro. 5:0-4 Francoščino in klavir redno poučuje Aneta Potočnik, strokovno diplomirana v Parizu. Cena zmerna. Mnogoletna učna praksa. Beethovnova ulica 15, viso ko pritličje v 6redi. 379-4 Potniki Beseda I Din. Javek < Din. za Sitro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Potnika galanterijske in pletenin-ske stroke, kakor domačih izdelkov iščem. Vešč mora biti slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika v govoru in pisavi, zmožen šofiran.ia. Reflektanti naj pošljejo pismeno ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Galanterijo*. 266-5 Zastopnika z lastnim avtomobilom, dobro vpeljanega v dravski banovini, sprejme veliko tovarniško skladišče moškega in ženskega volnenega blaga v Zagrebu. Ponudbe pod «5338 na Publi-cita«, Zagreb, Iliea 9. 4)15-5 Interesentom za nakup avtomat tehtnice se nudi prilika, da si nabavijo po neverjetno nizkih cenah m ugodnih plačilnih pogojih tehtnic« znamke »Dayton«. Tovarniško nove, s oletno garancijo. Interesenti naj pišejo na naslov I. Dolenc, Ljubljana, Vič 49. 260-« Decimalna tehtnica velika z uteži, ceno naprodaj. Živec, Cesta 39. oktobra žt. 17. (Rimska cesta). 369-6 Naprodaj! Malo rabljena kolesa in šivalni stroji, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni naprodaj pri »Promet« (nasproti k rižanske cerkve. 477-6 Kauče, modroce otomane, 8,-alne divane, zložljive postelje, postelj ne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje taipetnlk Egon Zakrajšek, Miklošičeva cesta 34. Izvršujem zavese, rolete in vse v to stroko spadajoča popravila hitro solidno in najceneje 40-6 Briljantni prstan belo zlato, krasen izdelek, vreden 5000, prodam pod polovično ceno. Na ogled pri tvrdki Pokiž, Pred Skotijo. 504-6 Radio aparat 5 cevni, iz boren sprejem in selektivnost za 2800 Din. Ogled od 16. —18 ure. Mllčlnskega 66. Sp. Šiška. 335-9 Les Ur-cua . L)ii. Javek i Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši uiesek 17 Din Tudi za hranilne knjižice dobavim žagan ln tesan les, ter opeko. Dopisi z navedbo blaga, ter opisom knjižice poslati na podružnico Jutra v Ceiju pod: »Solidna p 'Strežba«. 384-15 PREMOG, DRVA SLOVČA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 Sladko seno! 3 vagone, la sladkega sena prodam. Pcinudbe na ogl odd. Jutra pod »Seno«. 545-6 Avto, moto Seseda 1 Din. lavek H 1 cs litra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnr«ek 17 Dbv Ugodna prilika Vsled obzirnih poslov ima avtotvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva lil vedno v zalogi rabljene, ekonomične, osebne, tovorne avtomobile, avtobuse in mo-tocikle, katere si lahko nabavite tudi proti hranilnim knjižicam. 5e£-10 Kompletne smuči in sanke dobite najugodneje vsak čas pri Izdelovalcu Matej Pajfar, Trnovska ul 25. Telefon 34—10. 551-6 Knjige 3e..eda l Din. davek DIb. ta Šifro ali dajanje »aslova ! Din Nalm*n)!l tnesek n Din. VELIKI ROMAN LJUBEZNI prinaša ravnokar »Družinski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen« Začetek (popolnoma brezplačno). Zahtevajte od uprn ve »Družinskega tednika« Ljubljana, Tyrševa c. 29 J. J. 306-8 Ljub. Zvon 1935 dobro ohranjen .kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Zvon 35« n« ogl. odd. Jutra. 508-6 Leksikon Minerva popolnoma nov, naproda za 300 Dm. Krietina Zgonc, Mala čolnarska 3. 337-8 I Š3 Iščem potnike za Jugoslavijo vpeljane v trgovino s plastičnimi figurami Bistvene novosti za vsako izložbo. 15% provizija. Vzamemo Hranilne knjižic« Beseda • Din. davek J Din za iifro ali dalanje naslov* Din Najmanjši tnesek 17 Din. Pozor! Pohištvo *S«va« Največja iz bera vsako vrstnega pohištva — sod nib ln kuhinjskih opra' Izvršujemo vsa mlzarsi^ dela po konkurenčnll cenah. palnice . . . 1600 Din omare .... 400 > postelje ... 150 » kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madracl 220 * žični vložki . . 90 » otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Lahko delo. Navesti Je zaželjeno zono. Ponudbe po možnosti v italijanščini. Muliganto, St. Pietro, Gorizia (Italla). 377-5 Mestne hranilnice 27070,18 Trgovski zastopnik iščem mesta (zastopstvo), sem dobro vpeljan. Prevzamem katerikoli predmet. Uspeh zajamčen. Ponudbe Klemen, trgovina, Doj-Hrastnik. 4S9-5 Potnika resnega zanesljivega, ki že obiskuje privatne stranke za dobičkanosni predmet prejmem. Zaslužek velik kavcija 500.- Samo dobre prodajne moči noj pošljejo svoj ofert na ogj. odd. Jutra v Oalju pod »Dober zaslužek« 411-5 Ugodna prodaja pohištva, porcelana, stekla in srebrnine. Dne 11. januarja od 1)6 uri se vrši v Ljubljani, Streti ška ul. 22TI izvršilna prodaja zgoraj omenjenih predmetov pod roko. 406-13 Elegantno spalnico iz orehove korenine, prodam. na hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke. Sprejmem tudi druge. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 493-12 3«-»rria l Din davek 3 D^ ta Iifro ali dajanje naslova Din Najmanjil tnesek 17 Din Belo damsko krzneno jopo prodam za 3H0 Dm. Rudolf Sever, Marijin trg 2. 910-6 Lovska pušk**. rabljena, dvocevka. Kal. 16 cevi primlsslm* Krup povo jeklo, Greener-za klop izvrstna v -f'-e!u naprodaj. Cen-' 2 500.— Ponudbe nu »■>-družnico Jutr* - ~ pod značko: J 3 Razno pohištvo (spalnico) prodam. Kolodvorska ul. 31, de«.no. 5f»-16 nereda I Din. Javek 1 Oln. ta Iifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjil znesek 17 *Mn Bencin motor 5 ks. montiran na vozu s krožno žago v na'b 11-šem stanlu po zelo nizki ceni na hranilno knjl žico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 344-29. Računski stroj rabljen, dobro ohranjen, kupim Simandl. fto!o-•ivorska 11, Ljub''-"" 156 29 Živali Beseda I Din. davek i Din. r Iifro ali dajanje nasl. va 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Nemškega ovčarja 7 tednov starega, z rodovnikom, kraenim po>ne-klom, proda Pahernlk, Ljubljana, Krakovski nasip 06. 427-37 Čistokrvne nemške volčjake z rodovnikom stare 7 tednov, proda Edv. Cernic Dravlje 100 pri Ljubljani. 450--J7 Volčjaka čistokrvnega 8 mes. sta rega, poceni rf °dain. Illh, Ambrožev trg 3, na dvorišču. 27863-27 Kanarčke prave harške vrvlvce, izbo rnl, globoki pevci, samci od Din 100 do 200, samice po Din 25 prodam. Leop. Baebler, Radovljica. 488-27 Pes volčjak se je zatekel. Poizve se pri Zajcu, Zg. deška IM. 887-37 Glasbila Jotii« i Oin. javek i l n Ilfra tli dajanje naslove 5 DIb Najmanjil tnesek n -fm. Pianino rabljen dobro ohranjen kupim i gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 4.000. 399-35 Beseda I Din. lavek J Din b iifro ali dajanje naslova i Oin Najmanjši tnesek 17 Dla Zlato lomljeno in staro. zlate predmete, kupujem po tvi-šanih cenah. F. Cnden. Prešernovo L 3L1-7 Pisarniška oprava Več dobro ohranjene pisar niške oprave kupim, lisme-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška oprava«. 323-7 Mlin pripraven tudi za trgovino z posestvom ali brez kupim na prcxn»e*ne*n kraju. Ponudbe pošljite na podr. Jutra v Oelju pod »Plačam takoj«. 27839-7 Parni kotel 10 kv. m. goriln» ploefcve 6 arm. kupimo. Naslov v vseh posl. Jutra. 464-7 Lestenec ali svečnik oba z električnimi sveča mi, kupim. Kristina Zgonc. Mala čolnarska 3. 356-7 Ureditev dolgov potom sodnih in izven 6odnln poravnav Nasveti v nun^urznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobaclja bilanc. Pre6krt>a kreditov, nasveti glede hrani!nlh vlog ln plasiranje Istih. Vsi p sli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komer cla. na pisarna: LOJZE Z A J C, LJubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38 18 250-16 Knjižico posojilnice v Konjicah, r. z. z n. z. z vlogo 37.0n0 Din prodam najvišjemu |K>-nu-lniku. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dam denar« Večja vloga Kmetske posojilnice naprodaj, toda le za takojšnjo gotovino. Primemo, točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja vloga« Dynamo istosmemi tok 230 volt. ku pi Pavel Bertoncelj, Dom žale. 470-7 Tehtnico majhno, ročno ati za mizo, kupi Sever & Komp. Ljubljana. 474-7 Parni kotel za nizki tiak 6 ms ku rilnl ploskve, kupimo, Ponudbe na ogl. odi, Jutra pod »Uporaben« 371-7 Trgovsko opravo za špecerijsko trgovino avtomatsko ln dedmal no tehtnico ter razne mere in posode kupim Ponudbe; Miško Belac Radomlje 500-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje po naivUJib cenah Cerne . juvelir Ljubljana. Wolfora oHca dREZPlAČEN oou* v iGOAMJV ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CEN» MEINEIHEROLD0^ IVORNCEGlASBl MARIBOR » JO! jRazno Beseda I Din. davek 5 Olu. ta Iifro ali dajanje naslova Dla Najmanlil tnesek 17 Oln PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, >Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paketi, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno motnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D »07. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj ta zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn. Maribor, Dvofa- ";ova ,-esta l. Prehrana Seseda I Dla. Javek i lita. ta ilfra tU dajanje naslova I Dla Najmanj« tnesek U Dla. Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov i vseh poslovalnicah Ju tra. 394-14 Gospodične sprejmem na hrano. Pražakova uL 10. hišnik 575-14 Kapital Beseda 1 Dia davek 3 Cla Hfra ali dajanje nasiovs 5 Dta Najmanjil toesek 17 Dia Poravnave konknrze plačanja dolgov T gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranil, knjižice, davčne zadeve, revizij« bilance in vse druge trgovsko-goepo-darske posle izvede in tve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodareka poslovalnica v Ljnbljani. Cesta 39. oktobra (Rimska c.) St. 7. rZa pismen odgovor 8 Din v znamkah.) 444nU6 Vložne knjižice Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, z vlogami do Din 10.000 kupujemo. Ponudbe da og. odd. Jutra o »Banka«. 339-16 Večjo vlogo Prve hrvatske Stedionice ponudim kot poeojlo pod zelo ugodnimi obresti. Interesenti, ki imajo dolg pri Praštedioni, naj javijo na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Vknjižba na prvo mesto«. 336-16 Na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske in Ljud«ke dam manu fakturno blago po ugodnih cenah. < n j. ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Ma nufaktura«. 305-16 Hranilne knjižice orodaHie aH kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamke. Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka ul. IZ Telefon 38-16. Davčne pritožbe prijave. Informacije: Davčna poslovalnica. Ljubljana, Selenburgova 7. L 583-16 Družabnika družabni«) perfektnega slovenskega ko respondenta z maturo ali trgovsko Vdo (akademijo) ali trgovsko prakso išče ii borno idoče razširjeno [irvovretno zagrebško agen-turno podjetje. Ponudbe sprejema: Poelovnica Pav-lekovič, Zagreb, ffica WA. pritličje, levo. 425-U6 Hranilne knjižice vseh zavodov kupite in prodate najugodneje potom ADAMIČ, zastopnik &tedovn« zadruge, Ljubljana, Gospoeveitska 6. Telefon 3B-85. — Maribor, Tomšičeva Ul. EttMC V najem Blizu Kranja na prometni točki, oddata v najem večjo delavnico z vsemi pritiklinami popravno za vsakega obrtnika. V hiši je trgovina. Naslov: Rojina. Kranj. Jezerska oesta lil. 418-il7 Gostilno vzamean v najem ali na račun na prometn^n kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna kavcije«. Pekarno dobro idočo vra/mem v nojem. Ponudbe na naslov: Dragutiin Lach, Zlevtar Savska banovina. 4E&-47 Gostilno oddam v najemi kavcije zmožni natakarici ači gostilničarju. Naslov v v«* posloval mcah Jutra. aatMot Gostilno najraje z mesarijo tudi na deželi prevzamem ▼ najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 382-17 Lokal in stanovanje se odda v Petrov Sah pri cerkvi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod zoačko »Petrov&e« _ 27870-1» Družabnika (nico) s srednjo veoto denarja, sprejmem v že staro, vpeljano galanterijsko trgovino na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■»Sijajno«. 478-IS Hranilno knjižico. celjske mestne 25.000 Din prodam naiboi) jšenro ponudniku tudi na odplačilo. Zibret, kleparstvo, Radeče pri Zidanem mostu. 407-C6 Hranilne knjige celjskih ln podeželskih hranilnic okrog Celja, kupim. Ponudbe s ceno na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Takoj denar«. 385-16 Družabnika aH flnanclrja sa izkoriščanje novega patenta sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zadostuje 12—16.000«. 239-16 Srečke vojne škode (ratne štete) prodam. Ponudbe pod srečke na ogL odd. Jutra. 279-16 Brivski in frizerski salon v ze&o prometnem tuuBtu^ dobro npežjaii ae proda. Potrudbe na ogl. odd. Jutoa pod »Salon«. 07805-» Lokal ■a trgovino mešaoega blaga, vzamem takoj t najeon v mestu ali m doSoil. Ponudbe na ogl .odd. Ju ti a pod »Siguren promet«. 316-» Trgovski lokal v Ljubljani, Kolodvorska uDca 34 z dvema izložbama ki inventarjem, oddam takoj. 445-00 44549 Lokal »A trgovino ali pisarno ta- koj oddam. D. Rovfcefc, Kolodvorska tfjioa 95. saimB Modistovski lokal z inventarjem dobro ljan, radi bolemi naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »JJgodna prilik««. 367-C9 Posojilo 60.000 Din na sigurno drugo mesto, za eno leto ali dalj, iščem, ugodne obresti. Dopisi pod »Sigurno« na podružnico Jutra Maribor. 27780-16 Trgovina i mešanim blagom, na jako prometnem diežel«ke«n kraju, vsled boleizni takoj naprodaj. Potreben kapital v gotovini 30.000 Dta. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Joom pod šifro iJPrimerao mkaj-Semu samskemu po«podiu«. Eventunlno se odda tiori sreskem sodišču v Ljub-"jani. »oba 16. Najnižji po-nudek Din .771.405. — Varščina Din 83.1150. MMB Brivski lokal dobro vpeljan oddam za februar. Din 260.— mesečno. Pojasnila daje HibSer, černetova 13. 438 19 Pisarniški lokali (2 sobi), tik sodišča, prt-tličje, event. souporaba te-telefona, »e oddajo. Vprašaiti telefonično 34-01, SSSdS Lep poslovni prostor velik, lep, oddam na (dvorišča. Mestni trg St. 8. — Pojasnila v trgovini Ha-mnn. Gostilno dobro ldočo s prvovrstnim posestvom ob glav. ni oestl proda Konrad Strošek. Pristava. 900-3» Poslovni prostor lep, vefik. oddam na dvoriš fro. Wolfova ulica ifi. — Pojasnila v trgovini Erjavec. OT8-H® Lokal ea mesnico lep, prostoren, krit® če cest. takoj zelo ugodno odda Fatur, Večna pot 7. 084-00 Več lokalov primernih za razne obrti ali trgovino se poceni odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. S52-19 Vaaki beseda I Dta) vek ) Din. za iffro dajanje naslova S Dla, najmanjil tnesek M TCn. Mladenič želi spoznati v svrtio do-pieovanj« dobrosrčno gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jut?« pod šifro »Lju-bim-čuvstvuj«. 338-31 Učiteljica srednjih let. premožna, želi spoznati akademsko naobraženega gospoda (35 — 39 let) v svrho dopisovanja. Zakon ni Izključen. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija«. 349-24 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne, Zadružne gospodarske banke, Mestne hranilnice ljubljanske in vseh mariborskih, ptujskih in celjskih denai^ih zavodov kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, za odgovor 3 Din znamke. tjeaeJa I Oid Javek ' Din si Miro ali datar.j« .aslova 5 Din Najmanjši mesek »7 Din. Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN Ljubljana, Gospo« ve teka s. 8. — Teleloa int 32-86 Hiše, vile, posestva in parcele ▼ največji izberi. Uspešno >n kulaotnc posredovanje pn odkupu. prodaji in ta menjavi nepremičnin. Uprava hiš in in posestev lin ilji r i po dogovora. Stanovanja in lokali T veliki izberi. Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne knjižice Posredujemo nakup in prodajo. Posojila vGeb vrat preskrbujemo.— Vse informacije brezplačne. — Za pismen odgovor priložite znamko Din 3.-36551-20 Industrija živilske stroke iirednje velika, dobro upeJja 1», stanovanjska hiša, garantiran lep čisti donos, radi poeebnih okolščin na ]jrodaj. Strokovno znanje nepotrebno. Ponudbe pod: »Ugodno 500.000« »a ogl. odd. Jurtra. Maribor 27781-30 V Brežicah 'm okolici prodajamo a godno hiše, vrtove, stavbišia, vinograde, sadovnjake in druga zemljišča. kakor tudi arocdirana vinograd posestva. Plačilo v gotovini. Pooredovalci H-kljuteni. Oprava Attemeo-vih posestev, Brežice. 27808-20 Vogalna parcela v bližini Trnovske cerkve naprodaj. Poizve se Cankarjevo naibrežje št. 3/11. Gerkmam. 4:4-30 Večja parcefa ▼ industrijskem kraju blizu Kranja pripravna za manjšo tovarno, naprodaj, pia&a se lahko z vlož. knjižicami mestne hranilnice Kranj. Natančneje poizvedbe pri občini Stražišče. 439-30 Hiša z vodino silo, lokali, stanovanji, na lepem kraj« Ljubljane ugodno naprodaj. Informacij« ,Krakovski nasip 26/1. nadstropje 436-00 Že začeta stavba z betonskimi temelji 8X8 kv. m in kletjo je naprodaj x njivo, iti meri 2136 kv .m. Parcela leži ob c os ti Kanmik-Ouplica, oddaljena 115 minut od Kamnika. — Informacije daje Dr. Zvotelj, odvetnik v Kamniku. 5J3-30 Hišo z zemljiščem na Dolenjskem ob glavni cesti primerna za vsakega p o. dam radi nujnih razlogov zelo poceni. Ponudbe v ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. 506-20 Komfortno vilo enodružinsko, z vsemi pri-taklinami, centralno kurjavo, elektriko, plinom, telefonom, garažo, hišniko-vtm stanovanjem, velikim vrtom z bazenom itd., prodam ali oddam v najem. Naaicv v v&eh poslovalnicah Jutra. 540-20 Novo hišo s 3 sobami, kuhinjo in vsem pritiklinami poceni prCK ^ Pan Zlol, Cret št. 70. Celja 564-^0 Nova hiša z vrtom v letoviškem Kraju pri kolodvoru, pripravna za upokojenca na prodaj za polovično ceno proti ugodnim plačilnim po^ojsm Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod znač o:o: »Hip teka 20.000«. 561-20 Trisobno stanovanje z vsemi ,ritikllnami od. dam za takoj ali z tebr. Cesta v Rožno dolino, Zitnikova 5. 485-21 Trisobno stanovanje komfortno, s centralno kurjavo oddam za 1. iebru&i Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 512-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj za Dki 500. Ceh, Celovška C. ®1. 518-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, vse pod enim ključem in balkonom, oddam samo odrasli družini. Jelovškova 34, Trnovo. 537-31 Komfortno stanovanje 3 sobno odda za X. februar v svoji palači na Aleksandrovi c. zavarovalnica »Dunav«. Infor. macije lstotam v družbeni pisani. 580-21 Hiše in posestva kupite al prodate najugodnejše potom Gospodarske pisarne Ljubljani, Seisnbunjova ulica 7. L 579-20 Vila v Celju na hribu Sv. Jožefa, ugod no naprodaj. Nasiov i vseh poslovalnicah Jutra. 556-30 Stanovanje Beseda 1 Oln davek } Din a ilfro ali daianje aslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Sobo in kuhinjo z drugimi pritiklinamd dobi takoj ai pozneje stranka brez ali i enim otro kom. Ljubljana, Stepenja vas 86. Kodeljevo. 480-31 Trisobno stanovanje v visokem prifiižju m dvosobno stanovanje s kopal nico oddam, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika*. Trisob. stanovanje lepo v HI. nadstropju skoraj v c en tramu takoj oddam. Ponudb« na ogl. oddelek pod »Solnčno-c 467-31 Enosob. stanovanje takoj oddam. Emonska c. 3. 4«-ai Stanovanje enosobno ali drve prasni sobici br-en pritJklin oddam takoj 1 ali 2 osebam. Sv. Petra c. 50. 442-31 Dvosob. stanovanje sončno, z vsemi pritiklina mi oddam 1. februarja. P od rožnik cesta 9, št. SO 405-31 Parcelo ali hišo x velikim vrtom sredi vosi pri cesti, pripravno za trgovino ali za obrtnika, 5 minut od mesta, prodam. Klane 18. Kranj. 402-20 Hišo od 100.000 do 131.000 Din v ožji okolici Ljubljane kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 4e»-3) Večje posestvo x dobrim vinogradom in sadovnjakom v lepi legi ter odgovarjajočim gospodarskimi poslopji. kupiim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodarsko poslopje«. 405-30 >Ilin in žago na stalni vodi v prometnem kra'u ku.im. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 274-20 Na novo stavbo 100.000 Din vredno, iščem 25.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35.000«. S6&30 Enodružinsko hišico novozgrajeno oddam pod ugodnimi pogoji v lepem zdravem dolenjskem kraju. Hišica je moderno zidamo, parkertirana z uporabo velikega vrta ter je pripravna. za zobozdravnika ali upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra. 41030 Tristanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, sadonosnikom ln ze lenjadnfm vrt m, davka prosta. dono6 9% čistega se zaradi selitve poceni proda. VpraSatl pri Društvu hiSnih posestnikov v Studencih pri Mariboru, Radvan.1ska c. 30 pri gosp. Novaku. 390-20 Dvosob. stanovanje moderno s kabinetom, kopalnico, plinsko in centralno kurjanro oddam s februarjem. Vrtača 4/T. 466-31 Stanovanje lepo z 1 sobo ter pritakli nami zamenjam v mestni hiši Bežigrad za dvosobnega. Staničeva ul. 18. 480-3! Dvosob. stanovanje v suterenu oddam. ITkmar Močnikov® 5. Vodimat. 454-31 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinaimi pod enim ključem oddam mirni stranki i februarjem. Je-Io I? Din Dvo do trisobno stanovanje s kopalnico in po možnosti z vrtom išče tričlanska dru žina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pomlad« otom znanja. Prednost imajo s točilno pravico. Ce-nj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost 1S3G« 410-35 Ženitve m možitve boljših družabnih slojev posredujemo najvestneje. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 1/0. v poštnih znamkah diskpretnn. Imamo veliko izbiro odličnih partij obeh spolov. Naročite takoj prospekte, ker je zdaj glavna ženitvena sezona >Re-zor«, Zagreb, pošta ITT. 4J4-35 Gospodična stara 35 let z 30.000 Din gotovine trgovsko naobra-žena želi poročiti samostojnega trgovca ali solidnega trgovskega pomočnika t ne kaj gotovine. Le resne ponudbe s sliko se upoštevajo pod »Harmonija«. 440-35 Posestnik trg. hiše poroči takoj dekle i nekaj premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »331et-nik«. 341-35 Opremljeno sobo solnčno in zračno, s po sebnim vhodom oddam eospodlčnl ali gospodu. Cesta na Rožnik 47 592 23 Sostanovalca sprejmem. Goeposvetska c, 13/49. 566-33 Sobo udobno opremljeno, mirno sončno, poseben vhod, od dam na Mir ju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 572-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno, od dam solidni, stalni osebi. Beethovnova ulica 1lVHT. (desno, stop.) 573-03 Sobo s štedilnikom in shrambo. Podrožnikom. takoj ugodno odda mirni osebi FatuT, Večna pot 7, nasproti Strelišča. 595-53 Prazno sobo tudi s souporabo kuhinje, v bližini Stadiona, odda Dobnikar. Posavskega cesta 33/11. 5&1-3D nji.r-i Beseda 1 Din. davek ? Din ts Cifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši tnesek 17 Din. Boljši gospod išče mirno, sončno komfortno sobo. Ponud.be z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba«. 4)68-33a rojik iTtnri Boedi 1 Din lavefe ' D*> za Šifro ali daianje aslova Oin NalmanIS' mesel> 17 Din Opremljeno sobo oddam v cen trum mesta. Naslov v vseh posl. Jutra 448-33 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 432-23 Lepo sobo opremljeno aji prazno ®e-parirano takoj oddam na Resljevi cesti 26/11. desno. 434-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov t vseh posl. Jat*a. 4i3-2!3 Sobo v bližini kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno sobo«. 46T7-33a Sobo s posebnim vhodom iS čem za 15. januar v mestu ali Spod. Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen« 460-£8a Stanovanje z vso oskrbo iščem za svojega nečaka, gojenca nižje trgovske šole. Ponudbe na Ig. Pernč. Tržaško c. 453-26o Sobo svetlo, prijetno, s poseb. nlm vhodom, ne v sre-dini mesta, pri mirni I in stalni stranki, najrajši samost Inl dami. išče gopnod. Pomidbp no ogl. odd. Jutra n-id »uM-lr« 517-23a Oskrbnik srednjih -et s premoženjem se želi poročiti na večje posestvo po m ž-nostl s kako obrtjo. (Vdove niso lakliučen"). Cenj. ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Ve. sten«. 389-25 351etni železničar poroči gospodično, katera poseda z nekaj denarjem, ali domom. Sa-.ro resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dom«. 496-25 MOJA USODA! Knjiga, ki odkriva na osnovi indijske hi-romantije in astrologije Vašo bodočnost, zdravje, poslovno srečo, rodbinsko, ljubavno in loterijsko srečo itd. Vsakdo si zamore sam iz roke ali dneva rojstva razlagati svojo bodočnost. — V PREDPRODAJI STANE DIN 20.—. (tudi v znamkah) pošljite na »EADIOL«, LJUBLJANA, predal 157. OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov. invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, §*vatn!h strojev, pro^-^tike in raznih delov. CENE ZNI2ANE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlov&ka cesta 4. Mestna občina celjska naznanja žalostno vest, da je dne 3. januarja 1936. preminul gospod SREČKO ZALOKAT blagajnik mestne elektrarne. Mestna občina bo ohranila marljivega in neumornega uradnika v trajnem spominu. ""elje, dne 4. januarja 1936. Vdovec star 47 let, samostojen trg vec dobro situlran laiie srednje postave želi poznanstva z dobro sltuirano starejšo go-po. dlino ali vdovo eventu. alno brez ot-ck radi ženitve Re.-ne ponudbe na podružnic: Jutra Maribor pod »Diskreclja zajamčena«. 557-25 'ieseda > Din lavefc J l/ii. tt Šifro ali dajanje iasli \ l ' Oln NalmanjSi mesel 17 Din. Trgovski biro »Šumajlija«, Kragujevac. s poslovalnico Beograd, Pašičeva br. 6/li, telefon 29-997 posreduje v vseh poslih nakupa in prodaje. Specija lizirana je v državnih do Oavah. Za vsa dela v gor ijih poslih je tvrdka pro*> kotirana, daje na željo vse potrebne informacije in re ference. 27775-a: Grafolog in hirosof N. Sadlucki odpotuje! Sprejema: vsak dan od 9-li2 in 2-7. Ostane še v Celju do 9. januarja — potem Slovenska Bistrica. Naslov; Celje, hotel »Evropa« šoba 19. 8111-31 Objava Podpisani SchmelzeT Ivan Preska izjavljam, da so nere®nična sumničenja, ki sem jih govoril o Skubicu Janku, Medvode ter jih vsled tesa preklicujem in obžalujem. Skubicu Janku se zahvaljujem ,da je odstopil od kazenskega pro-gona proti me>ni. Schmelzer Ivan, Preska. 418-31 —i HJ m E3 0 lil NAZNANILO Sporočam, da bom kkpasrsko vodovodno podjetje po mojem umrlem možu Karolu Bocaku, vodila sama še naprej, ter se vsem najtopleje priporočam. Potrudila se bom, d.i bodo dela izvršena po najboljših strokovnjakih, — točno, solidno in najcenejše. Priporoča se JELICA BOCAK. B 13 □ □ □ CE □ C3 13 0 BiBiBlBiBIBBIB INSERIRAJTE V „JUTRU" Pravi goisarji in sploh vseh vrst športni čevlji vedno v zalogi. — Izdeluje tudi po meri — — Staro priznana tvrdka A. Z A L O K A R Mestni trg 19. — Popravila se spre-lemajo. ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami, obsuli krsto s p-ekrasnim cvetjem in spremili nagega nepozabnega »Korlata«, gospoda KAROLA BOCAKA kleparsko vodovodnega podjetnika, predsednika gasilske čete Tržič, podpredsednika gasilske župe Kranj, itd. dne 26. XII. 1935, na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Predvsem izrekamo globoko zahvalo gasilski četi Tržič, z njenim načelnikom g. Jegličem Blažem na čelu, katera je izkazala svojemu pokojnemu predsedniku najvišjo čast s tem, da je prepeljala posmrtne ostanke z vsemi častmi na častni katafalk v gasilnem domu, in ga nato z največjo pieteto in ljubeznijo spremila do preranega groba. Prav posebna zahvala zastopniku gasilnega starešinstva, gospodu Rici Mayerju iz Kranja, dalje vsem višjim funkcijonarjem kranjske gasilske župe, predvsem načelniku g. Križnarju iz Stražišča ter zastopniku radovljiške gasilske župe g. Ambrožiču iz Ljubnega. Najprisrčnejša zahvala mnogoštevilnim deputacijam gasilnih društev Kranj, Šenčur, Stražižče, žabnica, škofja Loka, Radovljica, Ljubno, Naklo, Duplje, Križe, Kovor, Bistrica, Leše, Sv. Ana in Sv. Katarina. Vdana zahvala Bralnemu društvu, planinskemu društvu, zastopnikom skavtov in smučarjev, »Sokolu« Tržič, kakor tudi Tržiški posojilnici in številnim obrtnikom za krasne vence in spremstvo. Prav posebno so nas ganile prisrčno izgovorjene nagrobnice gg. Jegliča Blaža, Križnarja in Lajovica Albina. Prisrčna zahvala tudi gospodu pevo-vodji Planinšku in združenim pevskim zborom iz Tržiča in Stražišča za veličastno pete nagrobnice in tržiški godbi za turobne žalostinke. Izredno zahvalo pa smo dolžni gospodu dr. Vladimirju Premrou, ki je z brezmejno požrtvovalnostjo lajšal pokojniku trpljenje in stal kot skrben svetovalec ob bolniški postelji in ga ohranili vsaj še nekaj časa med nami. Prisrčna zahvala čč. duhovščini predvsem g. župniku Vovku in g. katehetu Fortuna za tolažilne obiske in podelitve zadnjih sv. okrepčil. Globoka zahvala vsem darovateljem prekrasnih vencev M izraženih sočustev tako, da nam ostanejo nepozabni dokazi iskrenega prijateljstva vseh bližnjih in daljnih prijateljev pokojnika, ki so ga v tako častnem številu pospremili v zadnje počivališče. V Tržiču, dne 5. januarja 1936. JELICA BOCAK z otrokoma. TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNIIGE I. T. D ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE. OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINI!, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBOKI NAJ SE IZVRŠE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA llSKARNA Kane Qrey: 36 Teksaški iezdec Počasi se je spustil nazaj, pocenil in se znovič zleknil. On, ki je hotel pravkar še s srditim dostojanstvom pogledati smrti v oči, je mahoma začutil, da ga je minila poslednja iskrica spoštovanja do samega sebe. Vprašal se je, ali se boji. Ali ga je strah, njega, zadnjega iz rodu Duanov? Ne! Tisto, kar ga je zadrževalo, ni bil strah. A ti ljudje so ga bili obsodili na smrt, in če zdajle stopi prednje, bo sam zapečatil svojo usodo! Če se oklene zaslona, ima še možnost, da ostane v tem boju za življenje in smrt zmagovalec. Zadnjo, najzadnjo možnost je bilo treba izrabiti. Kri v njem, očetova nrav, leta življenja izven zakona, ponos njegove neradovoljne in omržene življenjske poti in tisto brezimno, nerazložljivo nekaj, ki se je oglašalo v njem — vse to mu je velevalo, naj prime za poslednjo bilko rešitve. Čakanje mu je postajalo telesna in duševna muka. Ležal je pod žgočim solncem, trpinčen od žeje, težko dihajoč, potan in krvav. Njegov obraz, bulast in zatekel od neprestanega napadanja moskitov, je bil videti dvakrat večji in ga je skelel in srbel. Videl je, kako so se z obzorja pomikali proti solncu črni oblački in ga zatemnjevali. Podoba je bilo, da se bliža nevihta. Kako počasi je prihajala. Če bi izbruhnilo eno tistih hudih neurij, ki so v teh krajih dobro znana, dasi redka prikazen, je imel še upanje, da se med divjanjem dežja in viharja izmuzne. Volja do življenja, ki je neukrotljivo bivala v njem, se je spet oglasila. Pozdravil jo je z nekakšnim grenkim studom nad samim seboj. A zdajci je odrevenel v napeti pozornosti. Začutil je bil šelesteče korake: Rahlo capljanje mehkih šap. Rjavkasta senca je prečkala majhno jaso v grmovju. Pes! Trenutek, ko se je žival pokazala, je trajal pol stoletja. Pes ni bil krvaš, in če je imel kako sled, je bila očividno napačna. Duane je čakal neogibnega odkritja. Vsak lovski pes ga je utegnil takole najti v hosti. Od zunaj so se razlegali glasovi, ki so priganjali psa. Klicali so ga Roverja, Tisti mah, ko je prišel pes v njegovo senčnato kritje, je sedel Duane pokonci. Pričakoval je bevskanja ali lajanja, ki bi izdalo njegovo skrivališče. Čudno olajšanje ga je navdalo. Konec je bil torej le blizu. Nobene izbere ni bilo več. Naj torej pridejo — nagla, besna izmena svinčenk, in muka bo končana! Čakal je, da bi se pes oglasil. A pes ga je samo pogledal in brez glasu odcapljal mimo njega v grmovje. Duane je komaj verjel svojim očem. Mislil je, da je mahoma oglušen. Videl je psa, kako je izginil v hosti, videl ga je, kako je tekal po vrbju sem ter tja in se vse bolj in bolj oddaljeval, dokler se ni popolnoma utrnil. »Evo Roverja!« je zaklical glas s pečine. »Iz črne luknje je prišel!« »V tej ga po tem takem ni«, je odvrnil drug preganjalec. »Pha, tega ščeneta ni dosti prida«, je zarenčal tretji glas. »Treba bi bilo spustiti v vrbje pravega psa.« »Z dimom ga preženite, lopova! Zažgite hosto, preden se ulije dež!« Glasovi so postajali čedalje slabotnejši — očividno so se možje oddaljevali ob robu pečine. Spet je tlačilo Duana breme čakanja, bedenja in prisluškovanja. Torej vendar še ne bo konca! Se je bila možnost zanj — morda celo boljša možnost — upanje, ki se bo konec koncev spet izjalovilo. Skoraj mahoma je legel na hosto mrak. Mislil je, da je ta mrak znanilec bližajoče se nevihte, a v zraku in oblakih je bilo le malo gibanja. V daljnji daljavi je bobnel grom. Solnce je šlo za gore, in ker je bilo nebo oblačno, se je kmalu znočilo. Ko je Duane to dognal, se je zbudila v njem vsa stara moč. Vendarle je hotel uiti zasledovalcem. Pomen srečnih okolnosti, ki so mu prihajale na pomoč, mu je bil takoj jasen. Neslišno in brez naglice se je jel plaziti proti reki. Tekla je blizu, in Duane je prišel do brega, preden se je popolnoma stomnilo. Možje so bili na pečini in so znašali drva, da bi si zakurili taborni ogenj. Za trenutek je obšla Duana izkušnjava, da bi smuknil ob bregu reke tik pod vrbami. Ko se je pa privzdignil in pogledal na okoli, je videl, da bi mu tak poizkus kaj lahko izpodletel. Tisti mah je zagledal pod seboj sirovo obtesano desko, ki je bila obtičala med dvema vrbovima debloma. Po bliskovo je izprevidel obupno možnost rešitve, ki se mu je ponujala. Zavezal je svoj samokres v vrečico iz oljnega platna in ga spravil v žep. Breg je bil strm in sipek. Paziti je moral, da ne bi sprožil prsti, ki bi se usula v vodo. Nekaj čevljev od brega je stala vrba. Previdno jo je potegnil k sebi in jo pripognil nad vodo, da ne bi mogla odleteti nazaj, kadar bi jo izpustil. Nato ji je zaupal svojo težo in se previdno spustil z nogami po bregu nizdol. Voda mu je segala skoraj do kolen, in začutil je, kako ga jte naplavljeni pesek zgrabil za stopala. Potem se je iztezal naprej, dokler ni dosegel deske, jo potegnil k sebi in legel nanjo. Njegov konec deske se je počasi in neslišno poto- pil. Oni konec je bil očividno zasidran med vrbama, ki sta viseli nad vodo. Nato je jel Duane z vso opreznostjo izdirati desno nogo iz peska, ki jo je vlekel vase. Noga je bila kakor vzidana. A Duane je čutil komaj zaznaven gib navzgor in je vlekel z vso močjo, kolikoršno se je le upal uporabiti. Počasi je osvobodil nogo. Rešitev leve noge je bila lažja. Naslednjih nekaj trenutkov je obračal vso pozornost v to, da bi se prepričal, ali bo njegova teža potisnila desko v pesek ali ne. En konec se je z majhnim pljuskom ločil od vrb in počasi legel na dno, a delj se ni pogreznil. Duanova najhujša skrb je bila pregnana. Ker je bilo pa očividno nemogoče, da bi toliko časa držal glavo pokoncu, je počasi in previdno zlezel po deski naprej, dokler se ni s komolcem oprl na vrbi. Ko je pogledal kvišku, je videl noč čudno razsvetljeno. En ogenj je gorel na skrajnem rtu pečine, drug pa kakih sto korakov od njega. Svetel sij se je širil nad hosto. Duane je začul v vetru nekakšno tuljenje in uganil, da so bili preganjalci zažgali vrbje. Sodil je, da jim to ne more kdovekaj pomagati. Hosta je bila sicer precej suha, a vendar pre-zelena, da bi bila mogla hitro goreti. Zastran svetilnih ognjev je opazil, da je bilo možem najbrže zmanjkalo lesa in so zato kurili z oljem in drvmi iz vasi. Kakih deset mož je stražilo na pečini, komaj petdeset korakov od kraja, kjer je ležal Duane v vrbju. Pomenkovali so se, se šalili in prepevali; očividno jim je bil lov na človeka v veliko zabava Dokler je bil ogenj tako svetal, se Duane ni upal ganiti. V svoji potrpežljivosti in vztrajnosti je hotel počakati nevihte — ali pa, če te ne bi bilo, zgodnje jutranje ure pred razsvitom, ko bo ležala nad reko siva, temna megla. KLJUČ SVETA - za vas je PHILIPS RADIO APARAT Typa 510 A Din 270 - mesečno. Typa 944 A Din 120- mesečno. Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpožici j ski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 3825.— na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270«— SnT Z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU izpisanimi imeni postaj. Cena . . . . • Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova Celje, Aleksandrova 9 PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini C. Vajda, čakovec Telefon štev 59. 60. S. 4 CENE PEKJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENTK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ZAHVALA Za vse ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene mame, stare mame, tašče, sestre in tete, gospe Matije Pečnikar, roj. Graf* se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, darovalcem prekrasnega cvetja in vsem onim. kateri so spremili našo nepozabno rajnico na njeni zadnji poti. Sv. Jakob o/S., dne 3. januarja 1936. Žalujoči ostali. Mlajši in starejši nfiošKi £es,°b,i>>i,,i! ™ SPOLIH SLABOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Uporabite organski preparat VIHILHIE* Id deluje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard VVeiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 39910 'nnnnnnDnnnnnnnnnnnnoonnronnnn \Svr/o, 6vm&ctZ, ibarune in ^gobeline, kelim-cfeta in strojno ple-i -tenjp _ Veletrgovina t/o/ne £ ZMAVKO SCHON □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ZAHVALA Globoko presunjeni po težkem udarcu, ki nas je zadel z izgubo našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda IVANA BENCINA se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nas tolažili. Zahvaljujemo se za^ zdravniško pomoč g. dr. Mejaču, za dušna tolažila in spremstvo častiti duhovščini in za vsa pismeno in ustmeno izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo: bratom Sokolom za častno stražo ob mrtvaškem odru, za polnoštevilno spremstvo in za vso požrtvovalnost; prav tako Gasilskemu društvu za častno spremstvo in za ves trud, s katerim so pripomogli k lepo uspelemu sprevodu pokojnika; dalje vsem lovskim prijateljem, ki so ga tako tovariško spremili. Topla hvala dragim pevcem za v srce segajoče žalostinke in Mestni godbi iz Loža za žalne koračnice. Prisrčna hvala govornikom pri odprtem grobu: za gasilce g. St. Štritofu, za Sokole br. J. Jerali, za zeleno bratovščino g. Zupanu iz Ljubljane za pretresljive poslovilne besede. Najlepša hvala Udru-ženju sodavičarjev z g. predsednikom Moretom ter korporacijam, sorodnikom in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da spremijo dragega pokojnika. Vsi darovalci prekrasnega cvetja in vencev bodite srčno zahvaljeni. Bog plačaj vsem! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 100 uspehov „ JUTRU" □ □ na en oglas □ □ □ □ s □ □ □ □ □ □ □ □ VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM NJIHOVO PRVOTNO BELINO! Začnite mafem aobe a KOLTtfOSom. Vttteh boste, • kako naglico m povrne vaftlm porumene-llm ln potemnellm zobem njihova prlrodna belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo v ustih, ki bo povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLTNOS ln vaSe lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vafll prijatelji bodo to opazili pri prvem vašem nasmehu. K0LYN0S PASTA ZA ZOBE NajslaJSa In najboljša krepilna pijača je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, Fruška gora. [GLflSBILty ŽALUJOČI ppiznona cSo od« . ___ iKto_ tot NAJPOPOLNEJŠA ineenej& KRALJEVNI DVORNI DOBAVIT ELI NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJAL NA TVRDKA F.SCHNEIDfeR IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBENIH PRITEKUN ZAGREB, Tiikoliccva uLlO/c Violine»_. od bn ?1 rnavzgop I Havajska k tare. Kitare^-- -148.- - |jLjmatife Mandoline^ - 95.- - I^SKhtJr HaProonikfi •• ?5.- • y t najc&.aje ZAHTEVAJTE BIŽSŠ8i&" C-ŽNIK ZAHVALA Vsem, ki ste izkazali kakorkoli pozornost, poklonili cvetja in spremili na zadnji poti našega PETRA ŽMITEKA profesorja v p. in akad. slikarja se najiskreneje zahvaljujemo. Prisrčno se zahvaljujemo preč. g. župniku in pisatelju Finžgar-ju za plemenite prijateljske obiske v bolezni. Iskrena hvala g. predsedniku Narodne galerije dr. Windischer-ju za izkazano pozornost, g. ravnatelju Zormanu za toplo občuteni poslovilni govor, g. viš. sod. svetniku Kaiserju za slovo ob odprtem grobu v imenu društva ostrostrelcev. Zahvaljujemo se dalje p. n. prof. zboru in njegovim gg. tovarišem profesorjem ter likovnim umetnikom za spremstvo na njegovi poslednji poti. Tudi se zahvaljujemo č. s. Danieli iz zavoda Vincen-tinija za požrtvovalno strežbo in lajšanje trpljenja pokojniku v bolezni. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 7. januarja t. 1. ob 10. uri v cerkvi Mar. Oznanjenja. ŽALUJOČI OSTALI. LJUBLJANA, 4. januarja 1936. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek. — Za tnaeratnJ del Je odgovoren Aleji Novak. — Val t LJubljani