Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno aH pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ........................ $3.00 Za pol leta............................1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, OnL "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" V. . . Let. 4. Št. 165. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 5TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 165. RUPNIK IZDAJALEC SLOVENSKEGA NARODA Moskva — Vse-slovanski odbor pošilja članek, ki ga je v zvezi o izdajalcu Leon Rupniku, napisal pod zgornjim naslovom Branko Miloševič. Članek se glasi: "Kmalu bo začela sodba jugoslovanskemu kvizlinku generalu Leon Rupniku. Rupnik je začel svojo karijero že v stari avstro-ogerski armadi, kateri je že tedaj na svojem položaju kazal pro-nemško naklonjenost. Po prvi svetovni vojni je stopil v jugoslovansko armado, kjer je dobil čin vojaškega generala. Sedaj pa je dognano, da je v očigled druge svetovne vojne izdajal Nemcem vojaške informacije o moči in brambih točkah jugoslovanske armade. Dokazano je, da je celo pri jugoslovanski armadi služil svojim nemškim gospodarjem z vso svojo sposobnostjo. Takoj ko so Nemci in Italijani okupirali Jugoslavijo, Rupnik je postal zvesti hlapec okupatorjev, kot poslužno orodje v rokah reakcionarnega katoliškega škofa Rozmana ter fanatični fašistični zagriznjenec. Slovenska osvobodilna fronta je že v letu 1941 objavila smrtno kazen za Rupnika MIHAEL KALININ UMRL Moskva — Mihael Kalinin, bivši predsednik Sovjetske zveze, bo pokopan danes 4 junija opoldne, kakor poroča moskovski radio. Umrl je včeraj po dolgi in mučni bolezni v 70 leto starosti. REZULTATI VOLITEV V FRANCIJI kot izdajalca. Toda uspel se je izogniti pravični kazni tudi vsled dejstva, da so ga Italijani imenovali kot poglavarja Ljubljane, kjer je tako zbral okrog sebe gotove izdajalske skupine v borbi proti slovenskih partizanov. Kmalu zatem so ga Nemci imenovali glavnega poveljnika teh izdajalskih skupin in predsednika tako-zvane "Ljubljanske province". V svoji izdajalski hlapčevski vlogi, Rupnik se je odlikoval v divjem klanju miroljubnega slovenskega naroda, ropanju in požiganju vasi, streljanju talcev in številnih umorov. Vsi jugoslovanski kvizlingi so imeli zveze med sabo in dobivali navodila od nemške komande. Dokazano je, da je Rupnik imel zvezo z Mihajlovičem in njegovimi četniki od leta 1943 naprej, kateri je skupno soodgovoren za številne zločine, ki so bili storjeni z strani okupatorjev in domačih izdajalcev na jugoslovanski zemlji, Mornarji pognali stavko-lomce - borba s policijo Pariz — Minulo nedeljo so se vršile državne volitve, pri katerih je ljudstvo Francije še enkrat izrazilo svojo voljo, kakšna naj bo bodoča vlada. Kljub višku reakcionarne propagande in straše-nju z "rdečim strašilom", ter v samem predvečerju državnih volitev naznanila o velikem ameriškem posojilu Franciji, reakcija ni uspela dobiti zadostno večino, da bi mogla sestaviti vlado. Po dosedanjem štetju glasov, ki pa ni popolno, je rezultat državnih volitev naslednji: Republikanska ljudska stranka je dobila 162, komunistična 149 in socialistična stranka 125 sedežev v poslanski zbornici, medtem ko so dobili radikalni socialisti 40, desni republikanci 63 in samostojna stranka 18. Komunistična stranka je dobila pri sedanjih volitvah 5,145.325 ali pa 300.000 glasov več kakor pri volitvah oktobra meseca lanskega leta. Socialistična stranka je dobila 4,187.767 ali pa nad 300 tišfcč glasov manj kot pri prejš-nih volitvah. Jasno je torej kljub napredku z ene in nazadovanju z druge strani, da če bi bili komunisti in socialisti postavili združeno svoje kandidate, da bi bhi dobili večino. Socialistična stranka je kot taka odklonila skupno sodelovanje. Rezultat volitev kaže tudi to, da niti ena stranka ni dobha zadostno večino glasov, da bi sestavila vlado, kar pomeni, da bo bodoča vlada — vlada koalicije. Milijone bomo uporabili za poraz Trumana Washington — A. F. Whitney, vodja unije ameriških železniških delavcev, organizirani pri "Bratovščini spremnikov", je dejal po zlomu stavke: "Cel sklad 47.000.000 dolarjev, ki ga ima unija železniških delavcev, bomo uporabili v volivni kampanji za poraz Trumana". To izjavo je podal potem, ko so se železniški delavci morali povrniti na delo, proti katerih stavke, predsednik Truman je predložil senatni zbornici drastične ukrepe, da jih sprejme. Tako stališče predsednika je poslužilo ameriškim velepojetnikom in zlasti reakcionarnemu časopisju za mobilizacijo hrupa proti stavki ter njeni zlomitvi. Celo v senatni zbornici posamezni senatorji so naglasih, da je Truman postal kot predsednik le po naključju, da bo pa narod zasigurno vedel poplačati Najbrž da je odklenkalo mornarhiji v Italiji Rim, 3 junija — Nepopolna poročila o rezultatu državnih volitev v Italiji, ki so se vršile minulo nedeljo kažejo, da je mornarhiji v Italiji najbrž odklenkalo. Prvotna poročila iz posameznih industrijskih mest in tudi posameznih volivnih okrajev na deželi prinašajo rezultat, da je velika večina prebivalstva glasovalo za republiko. Pri štetju prvotnih glasov je razvidno tudi, da so v veliko volivnih okrajev zmagali z večino oddanih glasov bodisi kandidati komunistične ali socialistične stranke. Tako n. pr. kandidati socialistične stranke so dobili 12.000 komunistične 8.000 ter krščanski demokrati 9.000 glasov v Milanu. Računa se na podlagi prvotnih poročil, da bosta socialistična in komunistična stranka najbrž dobili precejšne število glasov in morda celo večino. Značilno je vsekakor da je ljudstvo v predmestju Rima, Trevi del Lazio, 2.400 glasovalo za republiko in komaj 75 za mornarhijo. Cornwall, 3 junija. — Stavko-' joči mornarji na tovornem par-niku "City of Windsor", so prisilili kapitana in ostale častnike tega parnika, da se parnik ustavi v tej luki. Mornarji so potem ko se je parnik ustavil, pognali skupino stavkolomcev kljub močnemu oddelku policije, katera je skušala ščititi stavkojomce. Mornarjem se je pridružilo mestno prebivalstvo ter protestiralo proti zaposlitvi stavkolomcev in policije. Mornarji so stavkolomce odgnali izven irfesta in jih svarili pred povrnitvijo z namenom, da bi služili kot najbolj prezrta skupina "stavkolomci" velepodjetnikom pa-rniških družb. Ko so jih zapodili mimo zbranega mestnega prebivalstva, se je mestno prebivalstvo zgražalo nad skupino stavkolomcev in navdušeno pozdravljalo odločnost stavko-jočih mornarjev. Medtem v pristanišču Thorold, Ont., je prišlo do bitke izmed sta-vkojočih mornarjev in policije. Mestna, provincijalna in državna policja je navalila s pendreki na stavkarje in na ta način skušala zavarovati skupine stavkolomcev, ki so bili pripravljeni prevzeti delo na gotovih parnikih, kateri se vsled stakve nahajajo v tem pristanišču. V pristanišču Toronto, se raču- Provokacijska poročila Rim, 4 junija — Londonski "Daily Mail" prinaša vest iz Rima, da je v okupirani coni A proglašeno obsedno' stanje vsled "splošne mobilizacije v Jugoslaviji". Poročila iz Rima, ki jih londonski "Daily Mail" posnema z posebnim užitkom izzivanja na račun Jugoslavije, niso prva in niso tudi poslednja. Rim je že nekajkrat poročal o jugoslo'vanski mobilizaciji, pokazalo se je pa, da so taka poročila le provokacijska in posebno pripravljena pred gotovim nasiljem in terorjem v okupirani coni po zapadnih zaveznikih. na, da je na vsakega stavkarja, ki je na piketni straži, tri policaji.. Velepodjetniki parniških družb skušajo z pomočjo provincijalne, in mestne policije ter skupinami stavkolomcev, razbiti stavko mornarjev in sicer za voljo velikih dohodkov parniških družb. Na velikih transparentih, ki so jih nosili in jih nosijo stavkarji na piketni straži, je posebno pomemben transparent s napisom: "Za časa vojne so nam klicali, da smo heroji — sedaj, ko' zahtevamo boljše delovne in življenjske po. goje, nam pravijo, da smo krimi- nalci." Vse kar zahtevajo mornarji je to, da se uredi dnevna šihta po 8 ur, da so upravičeni do plačanih počitnic ter zvišanje zaslužka za vse mornarje zaposlene na prometnih parnikih. Vsled drznega postopanja policije in zaposlitve stavkolomcev, veliko število unijskih, naprednih in kulturnih gibanj, je naslovilo protestne resolucije federalni in provincijalni vladi s zahtevo, da se odstrani policijo in stavkolomce in prizna zahteve stakojočih mornarjev. 10.000 ČLANOV AVTNE UNIJE SPREJELI RESOLUCIJO ZA PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE K JUGOSLAVIJI MEMORANDUM DELEGACIJE JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA Delegacija Julijske Krajine, ki jo sestavljajo predstavniki izvoljeni od nekoliko narodnih ustanov, slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti, katera je prispela v Pariz z namenom, da tako izrazi želje in aspiracije naroda Julijske Krajine, je naslovila sledeči memorandum, ki se nanaša na vprašanje Julijske Krajine in Trsta. "Julijska Krajina je nedeljiva celina, katere večino tvori slovansko, slovensko-hrvatsko prebivalstvo. Italijanska manjšina je omejena le na neka obmejna mesta, kot n. pr. Trstu, kateri pa je obkrožen s kompaktno slovenskim etničnim teritorijem. Prav zaradi tega so z presenečenjem in ogorčenostjo sprejeti med ljudstvom predlogi francoskih, britanskih in ameriških izvedencev v pogledu razmejitve italijanskojugoslovan-ske meje in še posebej ker se tu deli Julijsko Krajino na dva dela in sicer tako, da Trst pripade Italiji. Tako rešitev ljudstvo Julijske Krajine ne more sprejeti: a) ker bi to pomenilo pustiti veliko število Slovanov na milost Italije, katera v preteklasti ni upoštevala pravice narodni manjšini, b) ker je to umetna delitev te pokrajine v dva dela, katere pa niti eden ne bi bil v stanju živeti z svojim lastnim ekonomskim življenjem, c) ker bi z tem obsežno zaledje izgubilo svoje stare Toronto — Svet kanadskih južnih Slovanov je podal naslednje poročilo v zvezi resolucij za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji, ki so jih sprejele na svojih sejah številne unije kanadskih delavcev. To poročilo pravi: "Vedno večje število kanadskih delavskih unij je sprejelo resolucije, v katerih se zahteva, da kanadska vlada podpre predlog na mirovni konferenci za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. Nedavno je poleg drugih organizacij sprejelo take resolucije 24 lokalnih unij in 3 "Trades and Labour Councils" (pri katerih je zastopano desetine lokalnih unij), a prav te dni Svet kanadskih južnih Slovanov je prejel obvestilo, da so istotako sprejele resolucije še sledeče unije: Local 200, United Auto'mobile Workers Union, Windsor, Ont. in prirodno politična, kulturna in ' (naiv<*ji uniiski 5okal avtnih de" ekonomska središča. Delegacija je v svojem memorandumu predložla Svetu zunanjih ministrov v Parizu, stvarne geografske, narodnostne, etnične in ekonomske potrebe, da se ozemlje kompaktno Julijska Krajina in Trst priključi k Jugoslaviji. Po jugoslovanski ustavi, Trst bi imel statut federalne republike Jugoslavije, kjer bi tudi ljudstvo italijanskega porekla imelo možnost za popolni nacionalni, kulturni in ekonomski razvoj in napredek. GOUZENKOVO PRIČEVAN1E SAMO GOVORICA Montrea — Odvetnik obtoženca Fred Rosse-a za ogleduštvo, Jo-seph Cohen trdi, da je pričevanje Igor Gouzenka samo govorica. Odvetnik Cohen odločno zahteva potrdilo, da je imenovani izdajal neke informacije, ki so bile strogo državna tajnost drugi zunanji državi. Obravnava se viši za zaprtimi vratmi, dovoljeno je prisostvovati samo poročevalcem. lavcev), v imenu več kot 10.000 članov. Local 1-80, International Woodworkers of America, Duncan B.C., Canadian Seamen Unio'n, Vancouver B.C. Motion Picture Projectionist Union, Toronto. United Brotherhood of Carpen- ters and Joiners, Quebec City. Midlandvale Local Union, 172 United Workers of America, Drumheller, Alberta. Lo'cal 42, International Jewery Workers Union, Vancouver, Cement Workers Union, Local 166, Tod Inlet, B.C. Brotherhood of Railway and Steamship Clerks, Freight Handlers, Express and Station Employees, Quebec City. Poleg navedenih unijskih lokalov nadalje je sprejelo resolucijo 8 odsekov "Udruženje Ukrajinskih Kanadčanov", vsega skupaj do danes 68 odsekov. Največje število unij, ki so sprejele resolucije se nahaja v Quebec provinci, zatem po številu British Columbia-ji. V sameme mestu Quebec, je bila sprejeta resolucija na seji "Trades and La-bouru Concil-a, kjer je bilo prisotnih 110 delegatov, zastopnikov od več kot 40 lokalnih unij. Podpora od strani kanadskih delavskih unij nam mora biti v spodbudo pri našem delu, to je nabiranju podpisov na peticije, na podlagi katerih bo sestavljen tudi memorandun in podnešen kanadski vladi za podporo predloga za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. IO. S.K.J.S. FAŠISTIČNI REŽIM V ŠPANIJI PREDSTAVLJA NEVARNOST ZA MIR New York — Dopisnik njujorš-kega "Times-a", poroča o delu pododbora varnostnega Sveta, ki jc bil sestavljen na podlagi obtožbe zoper fašistični režim generala Franka v Španiji, kateri predstavlja nevarnost za mir v svetu. Ta odbor so sestavljali delegati Avstralije, Poljske (katera je podala obtožbo zoper fašistični režim v Španiji), Francije, Kitajske in Brazilije. Odbor je imel nalogo izslediti na podlagi obtožbe dokaz, da se v Španiji nahajajo biv- Na rovarenje sovražnikov miru utrjevanjem sodelovanja je treba odgovoriti z miroljubnih sil v svetu Piše: Dušan Blagojevič Razvoj povojnih razmer je pokazal, kako zelo pomembna in težka je naloga zgraditve in utrditve miru, ki jo je prevzela organizacija Združenih narodov. Zdaj je povsem očitno, da povojni svet ni le torišče konstruktivnih in miroljubnih prizadevanj vsekakor mogočih miru, ampak da je hkrati tudi arena precej intenzivno razpredne aktivnosti tistih elementov, ki ne želijo mir, ki želijo usmeriti zmago nad fašističnimi silami v smer, da bi zavzeli položaje za pripravljanja novega vojnega nasilja nad svobodoljubnimi narodi. Potek in izid druge svetovne vojne, kakor tudi v kratkem povojnem razdobju pridobljene izkušnje na eni strani jasno kažejo, da je bil fašizem v vseh svojih oblikah in pod vsemi krinkami prej in zdaj v zgodovini najsrditejši sovražnik napredka človeštva, svobode in neodvisnosti svobodoljubnih narodov; na drugi strani pa kažejo, da je sovjetska sila, ki je prispevala brez primere največji delež za zmago, sila, ki zdaj sloni na nji največji del bremena za obrambo napredka, miru in svobode na svetu. Na podlagi iz- mu zasluge pri predsedniških volitvah. Medtem ko so se rudarji mehkega premoga povrnili na delo vsaj z delno zmago pri svojih zahtevah, so zastavkali 76.000 rudarjev trdnega premoga. Napram poročilom razvidno, da bodo rudarji vztrajali pri svojih zahtevah, č& tudi se predsednik Truman grozi s zasego rudnikov, kot načinom za razbijanje stavke. Poslužuje se pa tudi vojaštva. kušenj druge svetovne vojne so svobodoljubni narodi sprevideli ne le, da so fašistični napadalci njihovi zakleti sovražniki, temveč da je hkrati njihov najboljši in najzvestejši prijatelj velika Sovjetska zveza. Ta dejstva neovrženo pojasnjujejo, zakaj se dejavnost sovražnikov miru kaže v glavnem v dveh smerah: - — v njihovem prizadevanju, da ne onemogočijo utrditev miru na podlagi -doslednega uničenja vseh ostankov in korenin fašizma, odnosno v njihovi očitni podpori ostalim oporiščem fašizma na svetu; 2 — v podpi-hovanju besne protisovjetske kampanje. Tako s podpiranjem fašističnih ostankov reakcionarji izpodkojavajo temelje miru in se upirajo miroljubnim silam sveta pri njih prizadevanjih, da bi z doslednim izvajanjem sklepov teheranske in potsdamske konference zgradile ter utrdile mir. Sedanji sovražniki miru si hkrati s klevetanjem Sovjetske zveze prizadevajo, da bi izbili iz glav svobodoljubnih narodov, da je Sovjetska zveza neutrudljiva prvo-boriteljiva v vojni za zmago nad evropskimi in azijskimi fašističnimi napadalci, zdaj v vojnem razdobju pa najdoslednejši bojevnik na braniku miru in demokracije sveta ter iskren pobornik svobode in neodvisnosti narodov. S klevetanjem Sovjetske zveze skušajo reakcionarni sovražniki miru prikriti in popačiti resnični demokratični in miroljubni značaj te glavne sile napredka in svobode, ki jih najbolj ovira pri njihovih potuhnjenih pustolovskih načrtih. "Sovjetska 'zveza je vedno' pripravljena na složno in skupno delo z velikimi in malimi miroljub- nimi narodi", je naglasil V. M. Molotov v svojem volivnem govoru v Moskvi. "V Sovjetski zvezi ni pustolo'vskih skupin, kakor med vladajočimi razredi v nekaterih drugih državah, kjer nezasitni inperialisti že zdaj dajejo izpod-budo za blebetanje o "tretji svetovni vojni", ki ni povsem nevarno. Pravi pristaši miru in varnosti narodov bodo našli tudi v bodoče v SoVjetski zvezi stalnega zaveznika in zanesljivo oporo". Podpiranje fašističnih ostankov in kampanja proti Sovjetski zvezi sta dve zahrbni orožji v rokah sovražnikov svetovnega miru pri njihovem prizadevanju, da bi pahnili človeštvo znova v vojno katastrofo. Zato tudi ni naključje, da je g Winston Churchill, oče sedanje grške "demokracije" pokrovitelj španskega fašizma in italijanskih fašističnih monar-histov, hkrati, ko je hujskal v Fultonu na tretjo svetovno vojno, nastopil proti Sovjetski zvezi z istimi klevetami, ki z njihovo pomočjo kalijo vodo v Evropi tudi njegovi varovanci v Grčiji, Španiji, Italiji itd. Prav tako ni naključje, da je vatikanska propaganda, ki se z vsemi silami zavzema za izvojevanje "krščanskega usmiljenja" in "odpuščanja" fašističnim zločincem, hkrati tudi središče za širenje gnusnih laži proti Sovjetski zvezi in demokratičnim državam v vzhodni Evropi. Prav tako ni naključje, da Ankar-ski provokator, Jalčin, ki je znan po tem, da nikakor ne more preboleti nacistične Nemčije — "hrbtenice Evrope" tako neutrudno prepričuje zahodne prijatelje, odnosno g. Churchilla in podobne, da je že "odbila dvanajsta ura", ko se je treba začeti z resnično demokratičnimi silami v Evropi pogovarjati s pomočjo že precej oguljenega in povsem neučinkovitega "atomskega argumenta". Ni naključje, da je skušal Hearstov in drug reakcionarni tisk v Ameriki povzročiti z izmišljenimi vestmi o "napredovanju sovjetskih čet proti Teheranu" protisovjet-ski vojni alarm v ameriški javnosti, medtem ko hkrati v profaši-stičnem "svobodnem" tisku, v "New York Timesu" brani celo take fašistične, razbojnike, kakršen je njihov "legendarni junak" Draža Mihajlovič. Jasno je, da bi bilo povsem napačno podcenjevati nevarnost, ki jo skrivajo taka in podobna rova-renja sovražnikov miru, na čelu katerih je kot ideolog, zdaj vsekakor g. Churchill, v svojem intervjuju dopisniku moskovske "Pravde" je generalisim Stalin v zvezi z govorom g. Churchilla v Fultonu dejal: "Dejansko je zdaj g. Churchill na stališču izzivalca vojne. In g. Churchill v tem pogledu ni osamljen — prijatelje ima ne le v Angliji, temveč tudi Združenih državah Amerike". Reakcionarni prijatelji v Angliji so dobro znani po tem, da želijo "osrečiti" Evropo s protisovjet-skim "zahodnim blokom" in s takšno "demokracijo", po kakšni zdaj zaman vzdihujejo Anders in njegove teroristične tolpe na Poljskem, Maniu in Bratianu v Romuniji, petkovci in pastuhovci v Bolgariji itd., in katera se je tako sijajno "afirmirala" pri zadnjih grških volitvah. Mnenje in politiko g. Churchilla in njegovih prijateljev v Angliji tolmačijo zdaj razen drugih tudi listi "Time and Tide", "Daily Express", "Daily Mail" in podobni. Rezul- tati te politike prijateljev g. Churchilla med osebami, ki so odgovorne za razmere v pasu "A" Julijske Krajine, je imela naša javnost že priliko spoznati tudi pri zadnjih dogodkih v Trstu ki je postal torišče odkritih fašističnih provokacij proti miru. Angleški prijatelji g. Churchilla so tudi zelo dobro znani po svoji divji kampanji, ki jo vodijo že dalj časa proti Sovjetski zvezi. Za prijatelje g. Churchilla v Ameriki trdi njujorški dopisnik "Tele-expressa" Gladiys Carter, da so se družili v organizacijo "koalicije južnih demokratov in republikancev v kongresu". Ta koalicija se po navedbah Carterja bori: 1 — v notranji politiki za uredbo zakonodaje, ki bi omejila pravice delavcev, za pobiranje voliv-nega davka, ki omogoča milijonom belcev na jugu Amerike in črnečem glasovanje; za velike delavske davke in male davke na podjetja"; 2 — v zunanji politiki za ameriško vojaško nadzorstvi nad atomsko energijo; za podpiranje "vztrajne" politike proti Sovjetski zvezi; za omejevanje gospodarske pomoči novim demokracijam, ki so nastale po? vsem svetu; za "popustljivo" politiko proti nemškim in japonskim industrijalcem in drugim kolaboracio-nistom ter za splošno politiko, zaradi katere bi bil ves svet odvisen od ameriške premoči. Kakšna je "vztrajna" politika proti Sovjetski zvezi ameriških in prav tako angleških prijateljev g. Churchilla in v kakšni meri pomeni nevarnost za svetovni mir, je bilo mogoče najbolje ugotoviti v kampanji Hearstovega in Mac-Cormikovega tiska in angleških reakcionarnih listov ob priliki "iranskega vprašanja". Ta kam- ši nazifašistični visoki uslužbenci ter drugi ubežanci, kateri so zaposleni zlasti pri poizkusu proizvodnje atomske bombe in drugih morilnih sredstev z katerimi se skuša oživeti fašizem in njegovo zločinsko morilno agresijo. Kakor razvidno iz poročila tega dopisnika, delegacija ni dosegla popolni sporazum, posebno v kolikor se tiče dejstva, če fašistični režim generala Franka v Španiji predstavlja takojšno ali pa samo morebitno navarnost za mir. Dr. Oskar Land, poljski delegat vztraja pri stališču, da predstavlja takojšno nevarnost in da bi bilo nespametno čakati ponovitev agresije zoper Abysinijo ali pa dokler bi ne padale bombe na nedolžno prebivalstvo, kakor se je to zgodilo, ko sta Hitler in Musolini izvedla agresijo zoper Poljsko in Abysinijo. Medtem ko ostali delegati vztrajajo na stališču, da Frankov režim v Španiji ne predstavlja takojšno temveč "morebitno" nevarnost za mir. Cela zadeva pride na razpravo pred Varnostni Svet Združenih narodov ter se pričakuje precej vroča debata posebno glede tega, da bi tudi vse druge države prekinile diplomatične odnošaje z fašističnim režimom v Španiji. Tudi g. Bevina čakajo dobre klofute zaradi njegovega apizar-skega stališča napram fašističnemu režimu v Španiji, z strani opozicije v Laburistični partiji. Dozdevanja so, da bo opozicija zahtevala njegovo resignacijo. DOKUMENTI O IZDAJSTVU MIHAJLOVIČA Z današnjim iztisom lista smo začeli priobčevati spis dokumentov o izdajstvu Draže Mihajlovi-ča. Ti dokumenti, jasno z njegovim lastnoročnim podpisom potrjujejo, da je vršil vlogo za časa vojne kot izdajalec svojega naroda, sodeloval na strani fašističnih okupatorjev in četniških band, ki so morile nedolžno ljudstvo, ropale in ničile narodne imetje. čitatelji naj zasledujejo ta zelo važen dokument. Ured. panja se je, kakor znano, klavrno končala z razkrinkanjem izmišljotin o "prodiranju" sovjetskih čet v južni Iran in z objavo sovjetsko iranskega sporazuma. Posledice protisovjetske kampanje v Ameriki opisuje Gladye Carter v svojem poročilu iz New Yorka. 20. marca z naslednjimi besedami: "Vročični naslovi v listih so zbudili med mnogimi ljudmi v Združenih državah Amerike vojno psi-(Dalje na 4 str.) 55 EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, I by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. X-RAY aparat za Slovenijo Tako se glasi izjava, ki jo je podala Slovenska sekcija pri Svetu kanadskih južnih Slovanov. Ta izjava ne potrebuje nobenega komentarja, ker dovolj jasno pove, kaj ji je namen in svrha. Namen je zbrati med Kanadskimi Slovenci DESET TISOČ DOLARJEV, za katere naj bi se kupilo X-RAY aparat (Roentgenovi žarki) in ga odposlalo v imenu Kanadskih Slovencev, sicer vseh tistih, ki bodo prispevali v to nadvse plemenito in nujno potrebno svrho, naravnost v bolnišnico na Golnik ali pa Belo Ljubljano — prestolico Ljudske republike Slovenije. Ta izjava pravi, da je potrebno en tisoč rojakov in rojakinj, ki bi prispevali vsak po DESET DOLARJEV, kar skupaj znaša deset tisoč dolarjev. Dosedaj je nabranega že skoraj okrog dva tisoč dolarjev, medtem tudi, da sta se vršili dve okrožni konferenci odsekov Zveze Kanadskih Slovencev v južnem in severnem Ontario, ter odobrili polovico dohodkov v ta sklad. Med našimi rojaki že sedaj vlada veliko zanimanje za kampanjo, ki bo začela dhe 15 junija in se bo končala dne 15 septembra. Torej tri mesece bo na razpolago v-sem društvenim in organizacijskim odsekom kakor tudi glavnim odborom slovenskih ustanov, enako tudi vsem poedincem, ki ne pripadajo nobeni organizaciji, da bodisi z skupno prireditvijo ali pa dobrovoljnimi prispevki prispevajo v ta sklad ter tako omogočijo uspeh kampanje za deset tisoč dolarjev. Ta nujno potreben aparat bo služil v spomin Kanadskih Slovencev, ki so povrhu svojih prispevkov k skupni pomoči narodom Jugoslavije, zbrali diovolj veliko vsoto denarja, kupili X-RAY aparat in ga poslali v Slovenijo. To bo res častni spomin, ki bo v dobi obnove toliko mučene in oropane naše rojstne domovine z strani zunanjih kupatorjev in .domačih izdajalcev, služil svrhi za narodno zdravje in blaginjo. Zatoraj naj ne bo med nami niti enega, kateri bi ne prispeval po svoji moči v sklad' za X-RAY aparat, da ga pošljemo čimprej na razlogo našemu narodu v Sloveniji! Utrjevati narodno edinstvo pomeni delati za mir Na drugem mestu v tem iztisu smo priobčili dva zelo važna Članka, ki podajata kakor eden tako tudi drugi čitateljem temeljit pregled točasnih problemov v svetu. Izjava sovjetskega vnanjega ministra Vjačeslava M. Molotova, na objektiven način razpravlja vzroke radi katerih se ni dosegel popolen sporazum na konferenci Sveta vnanjih ministrov v Parizu. Navaja očitni primer kako sta vnanja ministra Vel. Britanije in Amerike vztrajala na stališču ne samo po zasegi oblasti nad gotovimi bazami v svetu, ampak istočasno v smeri rušenja določb moskovske in potsdamske konference. Posamezni reakcionarni krogi so že pred zasedanjem Sveta vnanjih ministrov zagovarjali revizijo določb, ki jih v mednarodnih ozirih dočate obe konferenci, ki so iih v popolnem soglasju podpisali Veliki Trije, to je pokojni predsednik Združenih držav, Roosevelt, premie* Sovjetske Unije, generalisim Stalin in bivši premier Vel. Britanije, Churchill. Ti krogi toraj zahtevajo revizijo določb, ki so postale enako obvezne za vse svetovne velesile in Združene narode, da se povojni svet dejansko zgradi na zdravi podlagi in z tem odstrani kakršno koli nevarnost, ki bi ogrožala mir in varnost sveta. Kaj drugega more pomeniti to, kakor razušiti velike obveznosti, ki so podpisane s krvjo in neštetimi žrtvami narodov, ki so se borili proti fašistični tiraniji, proti rasni mržnji, ki jo je v svetu zanetila strupena fašistična propaganda in naposled proti ekonomskemu monopolu, kateri bi omejeval ekonomski, kulturni in narodni razvoj osvobojenih narodov. To in nič drugega ne pomeni drzna anti-sovjetska gonja, drzna anti-jugoslovanska gonja, dirzna anti-delav-ska gonja, drzna špekulacija odgovornih krogov, kateri streme za povrnitvijo sveta v predvojno dobo. To se očitno izraža v stališču, ki sta ga zavzela vnanja ministra Anglije in Amerike v mednarodnih ozirih, kakor se izraža v domačih zadevah posebno v drastičnih ukrepih in načinu oblasti proti stavkujočim delavcem, kateri zahtevajo pošteno delo, pošteno plačo, boljše delovne in živ-ljenske pogoje. Vsled teh in takih razmer v svetu in na domačem tin, utrjevati narodno edinstvo, pomeni delati za mir, pomeni delati za pravice narodov, pomeni delati za boljše delovne in življenske pogoje. Z ozirom na to, članek, ki ga je napisal Dušan Bla-gojevič, daja čitatelju jasno sliko povojnega sveta, ter vzroke, ki so nastali v medinarodnih ozirih zaradi drzne imperialistične špekulacije. Našim čitateljem priporočamo, da pazno prečitajo oba članka, ki sta po svojima predmetoma tesno vezana. Podajata temeljit pregled točasnih zadev v svetu. Piknik v Severnem in Južnem Ontario Okrožna konferenca, ki se je vršil?, v Kirkland Lake minulo nedeljo dne 2 junija, je ined drugim sklenila prirediti okrožni piknik v nedeljo dne 4 avgusta. Da bo piknik res ena velikih narodnih manifestacij, se obeta z tem, ker bodo skupno sodelovali odseki Zveze Kanadskih Slovencev. I Prav tako je sklenila konferenca odsekov Zveze v južnem Ontario, in določila dan za okrožni piknik dne .11 avgusta, ki se bo vršil na zelo prijaznem prostoru Port Wheller-ju. IZJAVA MOLOTOVA O KONFERENCI VNAJNIH MINISTROV V PARIZU V naslednjem prinašamo tekst Molotove izjave, ki jo je podal v zvezi konference vnanjih ministrov za zunanje zadeve štirih svetovnih velesil. Razprava Molotova o tej konferenci, njenem uspehu in neuspehu ter razlog radi katerega ni uspela, je velikega pomena. Podaja temeljiti odgovor ne samo o razlogu radi katerega ni uspela, ampak tudi o različnih pogledih na povojni svet z strani Sovjetske zveze z ene strani in Anglije, Amerike in Francije zdruge strani. Tekst Molotove izjave je objavila moskovska "Pravda", glasi se: "V soglasju sklepa moskovske konference vnanjih ministrov, ki se je vršila v decembru lanskega leta, se je vršila konferenca Sveta vnanjih ministrov v Parizu. Znano je, da se je moskovska konferenca ravnala na podlagi sklepov, ki so bili sprejeti na konferenci v Berlinu, ter sprejela sklep, ki je določal pripraviti mirovne pogoje za Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko. Sovjetska delegacija je na zasedanju v Parizu zavzela stališče, da je treba neposredno izpolniti sklepe moskovske konference, ki določajo sklicati konferenco za razpravo mirovnih pogojev in sicer potem, ko so načrti za te pogoje spopolnjeni. Napram sklepu moskovske kon-ference nujno je, da se pri sestavljanju omenjenih mirovnih pogojev doseže potrebni sporazum med vladami Sovjetske zveze, Anglije in Amerike, ter z ozirom na Italijo, enako sporazum z Francijo. To pomeni, da so te vlade dolžne pripraviti načrt mirovnih pogojev predno se skliče mirovna konferenca 21. narodov. POT BYRNESA JE POT DVEH KONFERENC Nasprotno tolmačenje bi dove-dlo v situacijo, kjer bi, recimo namesto enega načrta mirovne pogodbe z Italijo predložili dva načrta. V takem slučaju bi ena stranka na konferenci podpisala eno mirovno podgodbo, medtem ko bi druga stranka podpisala drugo — to bi v resnici pomenilo fiasko kakšne koli zamisli na edinstvo mirovne konference. Ako bi sledili tak način, tedaj bi imeli ne eno, ampak dve mirovni konferenci, z čem bi bile težnje narodov in trajen mir ogrožena. Da je tak način nepravileh, je dovolj jasno. Prav zaradi tega sovjetska delegacija se ni strinjala s predlogom ameriške delegacije, da bi se določil dan za sklicanje mirovne konference brez obzira na predhodni sporazum pri sestavi mirovnih pogojev. Jasno je tudi, da predlog ameriške delegacije, ki ga je podpirala britanska delegacija, je naperjen proti sklepom berlinske in moskovske konference ter v splošnem smislu bi lahko dovedel do resnih in neželjenih posledic bodočega razvoja prijateljskih od-nošajev med narodi, katerih so težnje po zgraditvi trajnega miru Vsled tega so napor: sovjetske delegacije v Parizu imeli za cilj ustvariti sklepe sporazuma na glavnih vprašanjih o načrtu mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. DOSEŽENI SO VSAJ NEKATERI POZITIVNI REZULTATI Mora se priznati, da so v tem pogledu doseženi nekateri pozitivni rezultati, četudi se jih ne more računati kot zadovoljive. Kot rezultat dela pariške konference priprave mirovnih pogodb za Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko razen ekonomskih sklepov, ki niso razmotrivani, se smatra v glavnem končano. Vlade ki so bile zadolžene pripraviti te pogodbe, so se soglasile po vseh bazičnih vprašanjih, to je: teritorijalnem in vojaškim uro-jenjem, reperacijami in drugimi. To se odraža v dejstvu, ker je priporočilo sovjetske vlade — na uslovih razrožitve v katerih so vključene samo osnovne obveze satelitnih držav — uporabljeno kot baza za navedene mirovne pogoje, kateri v celoti varujejo legitimne interese zaveznikov brez kakšnega koli zunanjega vmešavanja v notranje zadeve teh držav. Vprašanja, ki so ostala nerešena z ozirom na mirovno pogodbo z Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, se v glavnem nanašajo na ekonomske pogodbe, katere pa ni razpravljal Svet vnanjih ministrov, ampak po posebni komisiji in posebej glede nekaterih razlik v tej zadevi. Vendar pa ta vprašanja kot je trgovina in plovitba po Donavi, v kolikor se nanaša na važne interese podenavr1 '.h Iržav, so bila \ razpravljana več kot enkrat po Svetu vnanjih ministrov. VPRAŠANJE DONAVE Sovjetsko gledišče v pogledu tega vprašanja je, da se ga ne more razpravljati in sprejeti sklepe brez sodelovanja podonavskih ze-melj, če se hočemo ravnati po želji za razvoj prijateljskih odno-šajev z njimi. Vprašanje prometa po Donavi, je na prvem mestu zadeva podonavskih držav samih, katero je ne mogoče odločati z mirovnimi pogodbami s posameznimi podonavskimi državami. Hkrati pa je nemogoče smatrati za pravilno, če bi katere ne-po-donavske države lastile si pravico diktiranja svoje volje podonavskim državam, ter jim naložiti upravo, katera bi ne bila v interesu teh držav in zlasti ne zavezniškim (čehoslovaški in Jugoslaviji). V kolikor se tiče mirovne pogodbe z Italijo, situacija je daleč bolj nejasna. Pri tem vprašanju se izražajo razlike v nekoliko osnovnih vprašanjih, kot n.pr. pla-čanje reperacij, usoda bivših italijanskih kolonij, italijansko-jugo-slovanski meji, usodi Trsta in še nekoliko drugih. Vzamimo samo vprašanje reperacij. V 1941-42. letu. letu, nekoliko stotin tisočev vojske fašistične Italije je navalilo na teritorij ZSSR. Skupaj z hitlerjevci ta vojska je oropala prestolico Sovjetske Belorusije Minsk, zatem Harkov in mnoga druga mesta in vasi v Ukrajini, prispela do reke Don in prizadela ogromno škodo naši zemlji. SOVJETSKE REPERACIJSKE ZAHTEVE Z invazijo na Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo, italijanska fašistična vojska je tem zemljam prizadela ogromno škodo. No, vzei majoč v obzir dejstvo, da je zadnja leta vojne "demokratska" Italija sodelovala na strani zaveznikov, Sovjetska zveza je omejila svoje reperacijske zahteve na zmerno vsoto 100 milijonov dolarjev. To naj bi služilo če ne drugo pa vsaj kakor opomin, da je nemogoče oprostiti agresijo in invazijo na tuje ozemlje. Istočasno Sovjetska zveza zahteva I opravičene zahteve reperacij za Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo, kar skupno znaša 200 milijonov dolarjev. Ta vsota kaže, da naše reperacijske zahteve od Italije, morejo nadomestiti samo majhen del ogromne škode, ki nam je bila prizadeta za časa vojne. Te zahteve Sovjetske zveze na konferenci v Parizu, je podpirala samo francoska delegacija, medtem ko ameriška in vred z njo britanska delegacija nista podpi- rala niti celo teh opravičenih zahtev Sovjetske zveze. Dovolj je omeniti samo to, da je delegacija Združenih ameriških držav predložila, da se v prej omenjeno re-peracijsko vsoto vključi vrednost vojnih ladij, ki so Sovjetski zvezi dodeljene kot vojni plen na račun Italije, če tudi so še na berlinski konferenci pri razpravi nemškega problema, ameriška, angleška in sovjetska delegacija ustanovile, da se sovražno mornarico more smatrati kot vojni plen ki se ga ne more vključiti v izplačilo za reparacije. RAZLIČNI POGLEDI Tukaj Molotov navaja neslučaj-nost, da predstavniki držav, katere niso izkusile sovražno invazijo na svojem teritoriju, gledajo na vprašanja reperacij drugače in celo z neko popustljivostjo napram sovražniku. Tukaj se je poslužil zelo znane izreke, ki pravi: da sit lačnemu ne verjame"! Medtem ko se ameriška in britanska delegacija oboževalno ponašata v pogledu, da bi Italija plačala vojno odškodnino, samo italijansko časopisje prinaša poročila iz katerih je razvidno, da Italija plača velike vsote v svrho okupacijskih stroškov na račun Britancev in Amerikancev. Celo so bili ti stroški znižani za nekoliko milijonov dolarjev z ciljem, da se zadovolji Italijo z ozirom na reperacijske zahteve Sovjetske zveze. Po drugi strani vemo, da so italijanski industriji potrebna naročila. Sovjetska zveza je pripravljena založiti italijansko in- Pismo prijatelju v tujino Piše: K. Gornik-Dolinski Inozemstvo je dejalo: V Jugoslaviji ni prave demokracije, pri volitvah ne more priti do izraza volje posameznika; vsak bo prisiljen voliti samo ono listo, ki jo bo predložila ljudska fronta. Vsak, ki bo šel na volišče, bo moral voliti samo kondidate Ljudske fronte, ker pač drugih kandidatih list in skrinjic ne bo na razpolago. — Država je dovolila, da se smejo predložiti samostojne kandidatne liste, a te se ob volitvah niso pojavile iz razloga, ker si nikdo ločenih list ni upal predložiti in to ne radi strahu pred državno oblastjo, ampak iz strahu pred ljudskimi množicami. Poskušali so ustanoviti take kandidatne liste, a niso dobili volilcev, ki bi na take ločene kandidatne liste pristali. Naši ljudje, pa, najsibo v Sloveniji kot v Srbiji, ali Ma-cedoniji, imajo od stare Jugoslavije pač dovolj dokazov, da so demagogije pač obstojale v naši stari državi, da pa za to ni mesta v novi Jugoslaviji. Z demagogi je naše ljudstvo obračunalo enkrat in za vselej. Pri nas ima moralno pravico nastopati v imenu ljudstva samo oni, ki je dokazal, da je za to upravičen, takih pa, ki bi si bili tekom krvave in težke osvobodilne borbe zaslužili take pravice, ni bilo izven onih, so se združili na kandidatnih listah Ljudske fronte. Ko je reakcija tako inozemska kot domača videla, da z njenim trikom pri ljudstvu nič ne opravi, je hotela spremembo izsiliti naravnost pri vodstvu države: odstopili so oni ministri, ko so "krvavo in težko" o-svobodilno borbo vodili ves čas vojne pri dobro obloženih mizah, na plesnih prireditvah, v marmornatih palačah, v udobnih stanovanjih. Ti ljudje so pozabili, da je bila za jugoslovanske partizane miza — lastno koleno, ko se borec ves izmučen usedel naravnost na zemljo, v najboljšem slučaju na tnalo, vejo ali porobek v gozdu. Plesne prireditve so bile bogate in pestre: jate ptic, vse poljske in gozdne živali, so bili dobrodošli gostje in če je v neposredni bližini regljala še strojnica, je bila slovesnost naravnost božanska. Mesto marmornatih palač, je bil dom vsakega poštenega Slovana, naše vseprostrane, toliko izmučena narava: travnik, livada, razor ob njivi, doline, kotanje in vrh hriba ali gore. Ljudstvo je vse to gledalo štiri dolga leta, spoznalo resnico in besedam ljudi, ki so sladko prigovarjali, ni verjelo. Oni, ki so hoteli predložiti svoje kandidate, so to videli in so se ustrašili, torej ne državne oblasti, ampak volivcev — in list raje niso predložili. Državna oblast je pa šla v širokogrudnosti še dalje, da nikdo ne bi bil primoran, glasovati za kandidate postavljene od ljudske fronte, je bila na vsakem volišču tudi skrinjica brez kandidatov. Kdor bi se hotel zavarovati pred morebitnim zasledovanjem, (reakcija je trdila, da se bo izvajal teror nad vsemi, ki ne bi hoteli na volišče) ta je lahko oddal svoj glas nemoteno v ono skrinjico, ki je bila brez kandidatov. Ali hočete še več prostosti, še večjo demokracijo?! In ko je ljudstvo vse to videlo, je šlo strnjeno na volišče, strnjeno kot še nikoli. Dan volitev je bil za vse Jugoslovansko ljudstvo največji praznik; bu-dnice, povorke, godba, petje, ples vse to je oznanjalo začetek naj-prazničnejšega dneva in je trajalo do poznega večera. Približno 95% vseh upravičencev je odalo popolnoma prostovoljno in brez vsekega najmanjšega pritiska svoje glasve za one, ki so se borili za ljudstvo. IZKLICANJE REPUBLIKANSKE OBLIKE VLADAVINE Inozemstvo je že od nekdaj gledalo na balkanske narode, kot na narode upornike, kot na večen sod napoljnjen s smodnikom. Nikdar pa inozemstvo se ni poglobilo, ker je bilo zato pač preveč'leno, da bi se vprašalo; kje je in kaj je globlji vzrok taki razgibanosti, in temu večnemu stremljenju po izboljšanju položaja? — Da se vse balkanske narode zatira, da se jim namenoma ne da nikake izobrazbe, da se jim kratijo najosnovnejše pravice, da se ščiti vse vsiljivce, izkoriščevalce, izmozga-še, pa naj se ti skrivajo pod plaščem kmečkega mogotca, finančnika, tovarnarja, duhovnika, profesorja, ministra ali kronane glave -p vsega tega inozemstvo ni hotelo videti in je podvzelo vse, da so tudi vsi dobrohoteči posamezniki kaj kmalu izgubili vse veselje poglabljati se v ta razmišljenja. Ljudje ki so bili priviligirani ob rojstva, ki so bili izven zakona, katerih edina naloga je obstojala v izkoriščanju ljudskega premoženja in v kupičenju lastnih sredstev, ljudje, ki, so vživali celo to prednost, da svoje apanaže niso prejmali v celoti v valuti lastne države (ker v to niso zaupali), ljudje, ki so imeli svoje premoženje, ki so ga izsilili iz znoja in žuljev lastnih podanikov, naloženo po zakladnicah inozemskih držav, ljudje, ki so ustvarjali v lastni državi sistem terorja in izmozgovanja, sistem peto-kolone, klečeplaziva in petoli-zunstva tujih vladajočih plasti, ljudje ki so svoj lastni narod sramotno izdajali na vsakem koraku in ga koncem še sramotno zapustili, potem ko so ga oropali še državnega zaklada. — Z vsemi temi ljudmi je ljudstvo hotelo obračunati za vselej, na način, ki ga more provesti samo tako vsestransko in korenito izmozgavano ljudstvo, kot so bili narodi stare Jugoslavije. S tem, da je pri nas uveden republikanski sistem, ao odpadli nešteti obziri, vzroki in povodi, ki prej niso bili popravljivi. Naši narodi so svobodno in neprisiljeno zadihali, marsikdo v | inozemstvu je pa zaškripal z stisnjenimi zobmi v zavesti, da so mu za vedno prekrižani računi ne-motnega izkoriščanja naše raje. NOVA USTAVA Naše ustave se ne sme gledati odnosno smatrati kot program za bodočnost, nego se je mora smatrati kot legalizacijo že obstoječega stanja. Je to izrazito in samo naša jugoslovanska ustava, ki korenini na naših izkušnjah in pridobitvah, ki so plod sto in sto let trajajočega robstva, izraz časa kraja in načina v katerem živimo, izraz edinstvene, epohalne dobe, vzpona, samoniklosti, naporov trenj, preizkušenj, borb, vojaške politične zmage nad nazifašističe-nem ustrojem onih brezvestnih surovih metod, s katerimi smo vodili trdo, neizprosno borbo na življenje in smrt. Dokler ni bil ustvarjen naš, specifično jugoslovanski sistem demokratičnosti, sta glede tega obstojala v glavnem dva demokratska sistema; Sapadno in vzhodno evropski sistem; zapadni, zgrajen še vedno na plasteh priviligiranih stanov, ki delavski razred še vedno izkoriščajo in ga ne upoštevajo dovolj pri soodločanju državnih poslov; vzhodni je popolnoma socijalisti-čni sistem. Naše življenje in naš sistem je zgrajen specifično našim potrebam primerno, je ljudski sistem. Kot okvirno osnovo so nam služile ustavne določbe Amerike iz zadnjih desetletij 18 stoletja. (Pri tem nas ni zavedlo dejstvo takratnega dvodomega sistema, enakopravnosti narodov, odprave privilegijev, verske strpnosti, enakopravnosti moža in žene, človeka in sočloveka, in dejstvo istočasnega sistematičnega obstoja sužnjev) in vsi sledeči važnejši dogodki v zapadnih in vzhodnih državah. V naši novi Jugoslaviji je zgrajen za nas nov sistem oblasti, gospodarskega ustroja, socijalnega stanja, sodstva, obrambe i.t.d. Oblast je popolnoma ljudska to je; ljudstvo oblast postavlja, jo kontrolira, kritizira (konstruktivna kritika!) in če ne vrši oblast svojih funkcij v interesu ljudstva, to tudi odstavlja. Gospodarsko ekonomski ustroj sloni na treh sektorjih: Državni, to je ljudski, zadružni in privatni. Za smotre-nejše urejevanje, kritje potreb, nabav, urejevanje produkcije, izrabljanje virov energije, razdeljevanje, izpolnjevanje i.t.d., so ustanovljeni gospodarski, kontrolni in ostali odbori, , katerih vrhovni voditelji so člani vlade. Planska proizvodnja in planska potrošnja sta že v teku. Za povezavo, pravilno usmerjenost, eno- ior (Dalje na 4 str.) dustrijo z naročili in tako omogočiti izplačitev vojnih reperacij brez večjih občutkov. Zakaj so pa Amerikanci in Britanci nasprotni, da bi Italija izplačala vojno odškodnino v obliki blaga Sovjetski zvezi? Zakaj se navaja, da bi tako izplačevanje zahtevalo od Amerike in Anglije financirati Italijo, če pri temu ni nobene osnove. Precej razprave se je vodilo in vzemalo v obiz vprašanje italijanskih kolonij tako na konferenci v Londonu kot v Parizu. Mi nismo vsiljevali, da se Tripolitanijo postavi za nekoliko let v poverjeni-štvo ali pa celo skupaj z Italijo, če tudi bi to bilo velike važnosti za sovjetsko trgovsko mornarico na Sredozemlju, z čem bi se za kratko dobo popolnoma zavarovala nacionalna neodvisnost Tripo-litanije. Sovjetska zveza in Francija sta se soglasili z tem, da se bivše kolonije dajo v poverjeništvo Italije, katera je mogoča pod roko-vodstvom Združenih narodov os-tvariti osnovo za nacionalno neodvisnost teh zemelj. USODA ITALIJANSKIH KOLO-... NIJ NEREŠENA Ta predlog je v samen začetku razprave podpirala ameriška" delegacija, katera je pozneje kaj na hitro spremenila svoje stališče, drugačno od stališča, ki ga je v tem oziru zavzela britanska delegacija. Usoda italijanskih kolonij je ostala nerešena kljub temu, da niso koncesije, ki jih je dajala Sovjetska zveza niti najmanj upoštevane. Britanska delegacija je predložila tak predlog po katerem bi vse italijanske kolonije spadale pod kontrolo Anglije. Kot razvidno tak predlog bi bilo mogoče sprejeti ne samo ne račun poražene Italije, ampak tudi Etiopije, katera je, kot znano članica Združenih narodov. Ostvaritev takega načrta bi do-vedla do nadaljne konsolidacije monopolističnega položaja Anglije na ogromnem obsegu Sredozemlja in Rdečega morja. Toda, ali ni čudno, ko ameriška delegacija ni kritizarala predlog britanske delegacije, medtem ko je vsak drugi predlog, ki bi v nasprotju konsolidacije njenega položaja na Sredozemlju, naletel na močen odpor ne samo z strani britanske, ampak tudi ameriške delegacije. Zatem je predloženo formiranje "Velikega Somalilanda". Ta predlog je vseboval dati Italiji dva teritorija na račun Etiopije (Ogadena in "rezervirani teritoriji) in tako "Veliki Somaliland" postaviti pod poverjeništvo Velike Britanije. Z tem bi kolonijal-no carstvo Velike Britanije dobilo novo pravico za prodiranje v severno in vzhodno Afriko. Tako je torej vprašanje italijanskih kolonij nerešeno, dasi so britske čete še vedno gospodar situacije na teh kakor tudi teritoriju Etijopije. VPRAŠANJE JUGOSLOVAN. SKE-ITALIJANSKE MEJE Vprašanje jugoslovanske-itali-janske meje in Trsta, se smatra eden od glavnih problemov konference v Parizu. Sovjetska delegacija je na tem vprašanju podpirala Jugoslavijo. Že sama zahteva po priključitvi Julijske Krajine je toliko opravičena za Jugoslavijo, da bi ne smel nihče biti nasproten. Nihče se ni drznil braniti rapalske sklepe po prvi svetovni vojni, ki so določili Julijsko Krajino Italiji. Jasno je bilo vsem, da je to del jugoslovanskega nacionalnega teritorija na katerem prevladuje večina Slovencev in Hrvatov. Toda poleg vsega tega po predlogu ameriških, angleških in francoskih izvedencev, Julijska Krajina bi se imela razdeliti na dva dela — na vzhodni in zapadni del. A, vred s zapadnim delom, kateri napram francoskemu načrtu vsebuje samo mali del Julijske Krajine, Trst, kateri tvori glavnino cele Julijske Krajine — bi bil odtrgan od Jugoslavije. Samo mesto Trst, kljub temu, da v njemu živi večina italijanskega prebivalstva, se ne more ločiti od Julijske Krajine brez da bi ne bili močno prizadeti nacionalni interesi Jugoslavije in brez težkih ekonomskih posledic za mesto samo. Tako je tudi problem jugoslo-vanske-italijanske meje ostal nerešen. Povsem jasno je, da to zahteva neposredno ostvaritev določb v duhu nacionalnih interesov našega skupnega zaveznika — Jugoslavije. Nadaljevanje in konec prihodnjič X-RAY APARAT ZA SLOVENIJO! KAMPANJA ZAČNE 15 JUNIJA IN SE KONGA 15 SEPTEMBRA Vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi Dragi bratje in sestre! ! Že dalj časa so Kanadski Slovenci, ki so skupno z so-brati Hrvati, Srbi in Macedonci delali in doprinašali v fond pomoči narodom Jugoslavije pod vodstvom Sveta kanadskih južnih Slovanov, želeli storiti nekaj sami, kar bi poleg skupnega dela izražalo njihove simpatije in ljubezen do krvnih bratov in sester v Sloveniji. Mnogo se jih je glede tega obrnilo na uredništvo Edinost, ter poleg svoje naročnine priložili še dolar ali pa dva v sklad pomoči slovenskemu narodu. Mnogi so se enako obrnili na Izvršni odbor Zveze Kanadskih Slovencev kot priključeno ustanovo Sveltu Kanadskih južnih Slovanov, ali bi ne prevzela vodstvo gotove akcije, ki bi bila namenjena za pomoč narodu in zlasti podhranje-nim otrokom v Sloveniji. Mnogi so obljubili pomagati tako akcijo kar največ mogoče, če tudi pod nobenim pogojem ne želijo ovirati ali podceniti skupne akcije, ve-doč da edino v skupnosti je moč — je uspeh največji. To se je zlasti pokazalo v starem kraju za časa osvobodilne vojne, pa tudi tukaj, kjer je takorekoč peščica ju-žnoslovanskih izseljencev pod pokroviteljstvom Sveta kanadskih južnih Slovanov doprinesla in zbrala do blizu en milijon vrednosti pomoči narodom Jugoslavije. Zato je tudi v bodoče še vedno najvažnejše skupno delo in ena od neposrednih nalog za utrditev bratskega edinstva med nami samimi ter z tem tudi zagotovitev našemu delu dober in večji uspeh. Vendar si pa vsak želi nekaj, kar bi označevalo v spomin sedajnim in bodočnim pokolenjim povrhu vsega tega. Želi si, da bi bilo njegovo ime med številnimi imeni onih, ki so prispevali svoj delež pri zgraditvi ene ali druge zgodovinske stavbe — nekaj, kar bi služilo našemu narodu pri njegovi gospodarski in ekonomski obnovi — narodni blaginji.« Tako spominsko pločo si žele videti kanadski Slovenci, da bi služila njihovemu vzglednemu delu, njihovi rodoljubni zavesti, da so bili na strani svoje rojstne domovine in ji pomagali tako v dneh težkega boja kot v dneh po osvoboditvi pri obnovi. TA NJIHOVA ŽELJA POSTAJA SEDAJ STVARNOST! Kaj lepšega si moremo zamisliti kakor zbrati $10.- 000.00, da kupimo X-RAY aparat (Roentgenovi žarki) z vsemi njegovimi deli in ga odpošl jemo v bolnico na Gol jik, iz katere so ta neprecenljivi aparat oropali nemški fašistični razbojniki. V Združenih državah nabirajo za sklad otroške bolnice. Sklad, ki je potreben za zgraditev tako bolnico na število ameriških Slovencev, ni pretiran. Preračunano je, da je treba 200 tisoč ameriških_dolarjev. Dvesto tisoč dolarjev na nad dvesto tisoč ameriških Sl