Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Poštnina plačana v ejefovlnf	Cena	1	Din
Leto II. (IX.), štev. 138
ftlaribor, torek 19. junija 1928
»JUTRA«
R333353
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani ŠL 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po iarifu
Oglaoe »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Letajo »Prijateljstvo" srečno oreieteBo ocean
PRVA ŽENA MED SREČNIMI PREKOOCEANSKIMI JUNAKI.
Pri lanskih že ob začetku brez posebne I škode ali pa bogzna kje in v kakih težavah tragično ponesrečenih prekooceanskih letih so večkrat sodelovale tudi ženske kot letalke in posažirke, slave prve prekooceanske letalke je pa deležna sedanja ameriška letalka C a r h a r t, ki je s pilotom Wilmer Stultz*om in navi-; gatorjcm Ells worth-om, nekdanjim spremljevalcem Amundsena na Severni tečaj, startala v nedeljo ob 14.51 iz St. i Johna na New-Foundlandu.
Start letala »Friendship« — »Prijateljstvo« se je posrečil šele po petih ponesrečenih poskusih. Letalci niso hoteli povedati, kje mislijo pristati.
Prva vest o letu »Prijateljstva« je prišla od ribičev na Kap Ballardu. Ob 24.05 i je dobila brezžična postaja Kap Race od I
Diplomatske izpremembe na Češkem
PRAGA, 19- junija. Najpozneje do septembra se bodo izvršile v češkoslovaški zunanji službi številne spremembe oziroma nova imenovanja. Več konzulatov, med njimi n. pr- tržaški, bo pozvanih v centralo, dočim bodo na njihova mesta imenovane nove osebnosti. Tudi nekatera poslaniška mesta, med njimi v Ha-shingtonu, v Braziliji in Haagu bodo na novo zasedene. Glede beograjskega mesta je gotovo, da bo po dosedanjih dispozicijah ostalo nespremenjeno.
POTRES V MEHIKI.
MEHICO C1TY, 19. junija. Ponovni potresni sunki v Plumi in Oaxakl so pov-
I parnika »Concordia«, vest, da leti letalo »Prijateljstvo« neovirano od viharnih in deževnih oblakov z brzino 170 km. Istočasno so dobili tudi v Newyorku radio* gram od letala, ki se je včeraj ob osmih zjutraj javilo tudi britanskemu ministrstvu. avijacije. Sinoči se je pa razširila po svetu sledeča vest iz Londona:
Novi prekooceanski let je uspel- Danes ob 12. uri 40 min. je pristal »Friendship«
I blizu Lianciy-a v Walesu na pristanu zaliva Carmarthen, 20 km zračne črte za-pad od S\vanse-ja.
Ves svet pozdravlja smele letalce in posebej še prvo prekooceansko letalka, Kapetan Kohl, ki je z letalom »Bremen« preletel ocean iz Evrope v Ameriko, je i prepričan, da bo v štirih letih že reden I mračni promet preko oceana.
zročili veliko stvarno škodo- Bilo je tud! nekaj človeških žrtev. Potres je mesti popolnoma iznenadil in med publiko v gledališčih in kinematografih je zavlada* la velika panika. Potres je spremljal silen ciklon, ki posebno oškodoval obrežne kraje.
SMRTNA NESREČA ZNANEGA ITALIJANSKEGA LETALCA.
RIM, 19. junija. Na letališču V Cento-celle se je pripetila - smrtna letalska nesreča, katere žrtev je postal znani italijanski pilot Garavaglia. Njegovo letalo se je zrušilo z višine 100 m na zemljo, pri čemer so Garavaglio potegnili mrtvega izpod ruševin. Njegov spremljevalec major Cutry se ie rešil s padalom.
Med dvema stoloma
BORBA DO SKRAJNOSTI ALI KOMPROMIS. — DA VIDO VIČ UPA, DA SE BO NAŠEL IZHOD IZ SEDANJEGA POLOŽAJA.
PRVI LETALCI NAD OSTANKI »IT ALIE«, KI PA NOBILOVEGA MOŠTVA NISO OPAZILI. — STRAŠEN VIHAR V POLARNEM OZEMLJU.
KINGSBAY, 19. junija. General Nobile je poslal v nedeljo nove klice na pomoč in je sporočil obenem, da je zašel s svojo skupino v strašen vihar, ki je uničil bivališče njegove posadke. Ledena ploskev, na kateri je posadka, se vedno bolj kruši in je velika nevarnost, da vsi skupaj utonejo.
Včeraj dopoldne je Nobile dalje obvestil oporiščno ladjo »Citta di Milano«, da je videl letalca Larsena in Liitzoiva, ki pa njega nista opazila in sta se vrnila brez rezultata.
Položaj Nobila in njegovih tovarišev postaja torej vedno obupnejši. Dočim čaka on s svojim moštvom severovzhodno Spitzbergov na ledenih ploskvah na rešitev, se nič mani kot sedem pomožnih ekspedicij po raznih potih trudi, da bi dospele do ponesrečene posadke »Italie«, ki je v največji nevarnosti. Ruski lomilec ledu »Krasin« prodira iz smeri Novaja Zemlje,, švedska letala so zapustila Trotnsoe na Norveškem, da dospe v severni smeri preko Spitzbergov v ozemlje, kjer je^Nobile s svojim moštvom. Ladje »Iiobby«, »Citta di Milano« in »Braganza« ter polarna raziskovalca Larsen in Liitzow pa se skušajo približati Nobilu z zapadne strani, V Tromsoe je prispel v nede-
ljo tudi znani francoski pilot Guilbaud, ki se bo skupno z Amundsenom na letalu »Latham« udeležil reševalne akcije. Ta francoski hidroplan je bil že pripravljen za polet preko Atlantika v Ameriko, vendar pa ga je postavila Francija sedaj v službo pomoči bližnjemu. Aeroplan je izborno urejen tudi za polete v polarne pokrajine in bo na njem razen Guilbauda in Amundsena tudi Dietrichson.
Norveška brzojavna agencija odločno zanika vest, da so Malmgrcen, Zappi in Mariano, ki jih je poslal Nobile, da poiščejo pomoč, že rešeni. O njih še vedno manjka vsaka sled, is-totako o onem delu Nobilove posadke, ki jo je odnesel vihar z ostankom »Italije« o priliki katastrofe naprej.
KINGSBAV. 19. junija. Tukajšnja radio-postaja je danes znova prejela Nobilov klic, v katerem prosi nujne pomoči. V kratkih, pretrganih brzojavkah poroča Nobile, da je postal položaj njegove posadke že skrajno obupen. Ledenim ploščam, na kate-rV se je utaboril, grozi velika nevarnost, da jih zajame voda, kar bi postalo za vse katastrofalno. Nimajo namreč niti čolnov niti dovolj živil, da bi mogli vzdržati dalj časa.
vlada ne more govoriti o nobenem oviranju dela, ker za skupščino oii pripravila nobenega gradiva. Omenjal je tudi včerajšnji poskus za pomir-jenje med obema taboroma in je grajal postopanje večine, ki hoče opozicijo izigravati. Posl. D r 1 j e v i č je zahteval, da naj se v zapisniku ugotovi, da je včeraj predsednik odklonil posl. Puclju in Pribičeviču besedo.
Sledila je obširna razprava o poslov niku, v katero je poseglo več govornikov. Med neprestanim prerekanjem je končno dobil besedo posl. P r i -b i č e v i č, ki je naglašal. da je predsednik kršil poslovnik tudi s tem, da še do danes ni obvestil narodne skupščine, ali je vlada res predložila nettunske konvencije ali ne. Opozarjal je dalje na dejstvo, da t. zv. beograjske konvencije še niso bile sankcionirane od kralja. Če pa se je to med tem že zgodilo, je ta sankcija že zastarela. Ker narodna skupščina o eventualni sankciji še ni bila obveščena, bo morala zato tudi o beograjskih konvencijah znova razpravljati.
Nato je predsednik dr. P e r i č izjavil, da je vlada nettunske konvencije res predložila, da pa on tega radi prezaposlenosti doslej še ni mogel sporočiti. Opozicija je proti temu postopanju protestirala, nakar sta govorila k poslovniku še posl. Pucelj in dr. Krajač.
Ob 12.30 je prešla skupščina končno na dnevni red in se je nadaljevala razprava o obtožbi proti bivšemu ministru dr. Subotiču. Prvi je govoril posl. J e 1 a š i č.
ja francoskega franka se bo izvršila na bazi ‘/s vrednosti predvojnega franka, tako, da se bo računalo za 1 frank 0.06 g čistega zlata. Zlat denar za enkrat še ne pride v promet. Izmenjava se bo vršila polagoma s srebrnim drobižem.
Ženska uolilna prauica u Rngliji
LONDON, 19. junija- Lordska zbornica je včeraj definitivno sprejela zakon o ženski volilni pravici, ki je stopil z današnjim dnem v veljavo. Po tem zakonu imajo vse ženske z 21. letom volilno pra* vico.
Reforme kitajske nacijanali-stične ulade
LONDON, 19. junija. Reuterjev urad objavlja proglas južno-kitajske vlade na narod, vsebujoč reforme, ki jih namerava Izvesti vlada v bližnji bodočnosti. Med drugimi se napoveduje redukcija vojske, znižanje davkov in borba, proti "opar-skim tolpam- Poveljstvo nacijonalbtične vojske je zopet prevzel Čang Kaj 'šok. Ker je nankinSka vlada proglasila Nanking za glavno mesto Kitajske, je odDČi-la, da se imenuje Peking odsedaj ipi j Peiping.
POULIČNE NESREČE V BERLINU.
BERLIN, 19. junija. Berlin zaznamuje včeraj žalosten rekord v cestnih nesrečah raznih vrst. V celoti je zaključil namreč dan s 4 mrtvimi in 21 večalinianj težko ranjenimi
Sedam ekspedicij hiti
na pomol
BEOGRAD, 19. junija. Včerajšnji sestanek ‘ šefov vseh parlamentarnih skupin je končal brez uspeha. Ljuba Davidovič je imenom vlade izjavil, da je vlada sicer pristala na nekatere zahteve opozicije, zahteva pa zato, da opozicija glasuje za nettunske konvencije, za posojilo, za protikorupcijski zakon in za zakon o raz-dolžitvi kmetov.*
Imenom opozicijonalnih strank je nato Stjepan Radič odgovoril, da opozicija ne bo nikdar pristala na to in da bodo prej odnesli opozicijonal-ne poslance mrtve iz skupščine, pred-no bodo dopustili sprejem nettunskih konvencij. Radič in Pribičevič sta takoj nato zapustila sejo, šefi vladnih skupin pa so nadaljevali svoja posvetovanja o nadaljni taktiki.
Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, na kateri je Davidovič poročal o včerajšnji seji šefov parlamentarnih skupin in izrazi! nado, da se bodo kljub včerajšnjemu prelomu pogajanja še nadaljevala in da končno vendarle pride k sporazumu. Sklepa se. da bo vlada .še enkrat skušala z večjimi koncesijami pridobili opozicijo. Po seji je odšel Ljuba Davidovič ob 10. dop. na dvor in je njegova avdijenca ob 12. še trajpla.
BEOGRAD, 19. junija. Današnja seja narodne skupščine 9e je pričela ob 10. dop. in se je do opoldne vršila razprava o zapisniku. Uvodoma je govoril radikal Miljutiti Novic, ki je napadal opozicijo, češ da ovira skupščinsko delo. Odgovarjal mu je Posl. Š a v 1 i č, ki je naglašal, da
Generalna sfauka na Brskem
ATENE, 19. junija. Stavka tob .čnega delavstva ee je razširila a vso Grško Delavski sindikati so imcii včeraj posvetovanje, na katerem so sklepali o zahtevah. ki jih bo tekom da ašnjega dne posebna deputacija izročila /ladi. Spopadi tned policijo in stavkujočimi se še vedno nadaljujejo. Po uradnih ugotovitvah je kilo v Drami pri pouličnih bojih 30 ljudi ubitih, nad 300 pa ranjenih.
ATENE. 19. junija. Stavkovnemu Ribanju so se pridružili tudi. že železničarji. Notranji minister je skupno z orožniškimi poveljstvi, policijskimi Prefekti in vojaškimi oblastvi izdelal hačrt za vzdrževanje miru in reda na Grškem. Državni uradniki stavljajo ?opet zahteve za zvišanje prejemkov ib sc pogajajo z delavskimi sindikati da bi se tudi oni priključili stavki. Sicer pa vlada sedaj kljub stavki v v$eh tobačnih središčih Makedonije 'h Tracije že mir.
Stabilizacija francoskega franka
. PARIZ, 19. junija. Vlada je predala zbornici dva zakona o stabili-£uciji francoskega, franka. Prvi na-'■rt govori o načinu novega valutna sistema in določa zlato vrednost franka. Drugi zakonski načrt P vsebuje konvencije, sklenjene med I Ljncosko banko in državo ter do-Jp o likvidaciji državnih obvez-'°sti prj Emisijski banki. Stabflizaci-
Mariborska porota
fTlož in žena obsojena na smrt
Pri popoldanskem nadaljevanju včerajšnje porotne razprave v zadevi umora Sletnega Ivana Dreisiebnerja, katerega hudodelstva sta bila obtožena mati Jqže-fa in očim Ivan Hausmeister, se je vršilo do šestih zvečer zasliševanje prič, ki so po vrsti izpovedovale, kako slabo in do= stikrat nečloveško je ravnala mati s svojim nezakonskim otrokom. Radi zapostavljanja in zanemarjanja bi bil otrok itak prej ali slej moral zapustiti ta svet, čeprav bi sedaj še ne bil na naravnost zverinski način zadušen- Po govorih javnega obtožitelja g. Severja, Ivanovega zagovornika g. dr. KomavTija in Jo-žefinega g. dr. Reismana je bilo predloženo porotnikom dvoje vprašanj, glasečih na krivdo umora pri Ivanu in Jožefi Hausmeister. V polurnem posvetovanju so se porotniki odločili za krivdo obeh obtožencev, in sicer je bilo za krivdo matere 11, za krivdo očima pa 9 glasov-Porotni senat je na podlagi tega pravore-ka obsodil oba zakonca Ivana in Jožefo Hausmeister v smrt na vešalih.
O hudodelstvu požiga
razpravlja mariborska porota vsaj enkrat v vsakem zasedanju. Tudi danes jmajo ljudski sodniki tak slučaj v presoji. Javni obtožitelj toži 20 letnega posestni5 škega sina Matevža Žibrata iz Pavlovcev, da je 26. septembra 1924. in 19. okt. 1924. zažgal svinjak Jakoba Rozmana in skedenj Antona Škrinjarja na Humu ter
povzročil obema preko 40.000 Din škode.
Obtoženec je že v preiskavi priznal, da je zažgal pri obojici gori imenovanih posestnikov; trdi pa, da je bila v prvem slučaju temu kriva njegova vinjenost, v durgem pa »slaba pamet«. Žibratu so prišli le po naključju na sled- Na Humu se je pričelo govoriti, da je bilo Rozmanu o priliki požara ukradenega nekaj sodar-skega orodja in da ima Žibrat nekaj tega orodja v posesti- Orožniki so izvršili pri osumljencu hišno preiskavo in res našli dva komada orodja, ki ju je Rozman spoznal kot svoja. Žibrat in njegovi svojci so trdili, da so našli stvari za Dravo. Tekom poizvedovanja, ki so ga vršili orožniki o požaru, je pa Matevž Žibrat odkrito priznal, da je on požigalec. Potem ko je bil podtaknil ogenj, je šel najprej proč, kasneje pa se je pridružil gasilcem in sam pomagal gasiti. Ker obtoženec ob času dejanja ni bil tako pijan, da ne bi vedel, kaj dela, se je smatralo, da je dejanje izvršil v norosti, ker se je zatrjevalo, da fant ni čisto pri pravi pameti. Preiskava pa je ugotovila, da je obtoženec duševno zdrav in sta sodna izvedenca psihijatra oddala mnenje, da je Žibrat za svoj čin odgovoren. Tako obtožnica.
Današnjo razpravo je vodil vdss- g. dr. Peitler, votanta sta bila gg. dss. Pečnik in okrajni sodnik dr. Mihalič. Javni obtožitelj državni pravdnik g- dr. Hojnik, zagovornik Žibrata g. dr. Novak. Porotniki so potrdili vprašanje krivde z 8 glasovi in je bil Žibrat obsojen na tri leta težke ječe-
Mariborski in dnevni drobiš
5klicanje mariborske oblast ne skupščine '
Mariborska oblastna skupščina
je
sklicana za 17. julija ob 10. dop. k XI- seji, Na dnevnem redu so sledeči predlog: oblastnega odbora: 1. Osnutek uredbe o zdravstveni službi na deželi. 2. Uredba o organizaciji kmetijsko-pospeševalne službe. 3. Uredba o gasilskem skladu- 4. Urec ba o živinorejskem skladu. 5. Osnutek us redbe o okrajnih zastopih in cestnih odborih in osnutek uredbe o viničarskem redu. —
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 19. junija ob 20. uri »Idiot« ab. A Kuponi.
Sreda, 20. junija ob 20- uri »Idiot« ab. B. Kuponi- Zadnja predstava v sezoni.
Zadnja predstava v letošnji sezoni. Jutri v sredo 20. t. m- bo zaključek letošnje gledališke sezone z vprizoritvijo u činkovite dramatizacije Dostojevskega »Idiot«. Opozarjamo slehernega naj si o-gleda to zanimivo predstavo.
Pri nocojšnji predstavi »Idiota« bo nastopila kot Nastasija Filipinovna gdč Starčeva, jutri v sredo 20. t. m. igra pa isto vlogo gdč- Kovačičeva.
Naša Glasbena matica u suicarski strokouni oceni
Švicarski strokovni list za muziko in petje »Schweizerische Musikzeitung« piše 9. junija o nastopu mariborske Glasbene Matice sledečo strokovno oceno:
Z ti r i c h. Mariborsko Glasbeno Matico prištevamo najboljšim zborskim edini3 cam slovanskega ozemlja. Najmočnejše pobude izhajajo iz slovanskega narodnega življa- Tudi moderna še stoji pod njegovim očarujočim vplivom in že Debus-syjevo Jasno helenstvo primešava harmonijo in melodijo staroruski-gregorian-ski koralni riiuziki in sladkomelanholična medgiasja orientalskih lestvic v čutno žarečo pestrost svojih očarljivih glasovnih sfer- Ta dva elementa prevevata slovansko vokalno godbo, zlasti narodno pesem. K tem potezam se pridružuje pri jugoslovanskih zborih množnost narodnih elementov: poleg izbruhov tempera5 menta in arhaistične kulture slovanske narodnosti stoji na dom spominjajoče u-kanje dobrosrčne sentimentalne koroške pesmi in popevke, spominjajoč na koro^ ške plese in vesele dunajske valčke. — Skozinskoz razveseljuje skrbna glasovna predelava po izvrstnem pevovodji Josipu Hladek-u jasnost intonacije, le redke majhne »depresije« na eksponiranih mestih (tenorji, odnosno soprani). Poleg spretnega zbora romantično ubranih umetnih pesmi so vnele zlasti studenčno - sveže narodne popevke kakor pesem »o črnooki devi« s svojini cigansko-divjim, raztegnjenim »Ihaha« (arabske in indijanske popevke), dramatsko izobličena sloven* ska legenda o Mariji, naivna »jadovanka o mrtvem teletu«, kakor jeka kmetske idile »Dafnis in Kloe«, dovtipno žuboreča pesem »o mladem junaku s periodično se ponavljajočo kadenco tipično slovanske melodike. Dirigent kakor zbor, čigar
»lepša polovica« je bila nastopila v pestrih narodnih nošah, sta žela navdušeno pohvalo, ki naj bi bila veljala poleg umetnosti tudi domovini.
Ukiniteu Uesne u maribaru
Kakor smo v dobi po prevratu hiteli, da pridobimo za Maribor vse posebnosti velikih mest, tako se prehitevamo sedaj v ukinjanju. Med drugim je sedaj na vrsti internat Vesne, češ tega ni treba, saj ga obiskujejo le Srbkinje, prostore bi pa bolje uporabili za kako drugo šolo. Predlog je padel na zadnji občinski seji kar z jasnega in tako človek ne ve, kaj je dalo zanj povod, ker je dovolj znano, da so prostori za vsako drugo šolo neprimerni in nezadostni, ako naj ostaneta v poslopju še nadalje dekliška obrtna in gospodinjska šola. Ali bi naj bil to začetek, da se sčasoma ukineta tudi ti dve šoli? Saj bi res bila taka ukinitev po go du nekomu, ki je hotel že pred leti osnovati podobno šolo?
Že sama podlaga temu predlogu ni res* nična, saj je v internatu komaj par Srb kinj, velika večina deklic pa je iz Slovenije. Pa tudi, če bi bile iz Srbije? Saj ima internat že vsa leta nalogo, da plačuje vse stroške za poslopje, kurjavo in razsvetljavo celotnega poslopja, torej tudi drž- šol, ker malenkostna ukovina ne zadošča, država pa plačuje komaj par učnih moči. Zavod kot tak torej izborno pro-sperira; mar naj radi tega izgine, ker je edini te vrste v mariborski oblasti, odkar so se naselile v ptujsko Mladiko s podporo oblastnega odbora nune? Vsega pa vend&r le ni treba zadušiti! —
Uradniška menza u mariboru
Na dnevnem redu prihodnje občinske seje je tudi pritožba Zadruge za splošno gostilničarsko obrt zoper obstoj uradni-ške menze. Gostilničarska zadruga čut radi uradniške menze tako ogroženo svojo obrt, da zahteva od občinskega sveta, da odvzame uradniški menzi pro store in s tem menzo uniči.
Človek bi skoraj mislil, da so prilike pri nas že tako normalne, da je taka u-stanova, kakor so bile menze med in neposredno po vojni, res nepotrebna. Ravno pritožba gostilničarske zadruge pa dokazuje, da je menza velevažen faktor, ki regulira cene v tem ob. tu, torej to, kar trdijo uradniške organizacije že ves čas. Priznamo, da ima gostilničar res velike davščine, tako državne, oblastne kakor mestne, a dvomimo, da bi bilo 166 gostilničarjem v Mariboru pomagano, ako se ukine menza, kajti ti naročniki bi si ustanovili več privatnih kuhinj ali pa si pomagali kako drugače, ker pač nočejo v gostilno. Menza pa bo sama izginila, če bodo dali gostilničarji ugodnejše pogoje in tako prevzeli njene abonente- Da se pa zadruga kot taka bqri proti obstoju menze,"Ža katero stoji celokupno uradni-štvo, pa najbrže tudi gostilničarjem ne bo v korist. — Uradnik. —
16. izkaz darov »Študijski knjižnici« v Mariboru.
V dobi od 1. januarja do 31. maja 1928 so knjižnici darovali knjige in mape sledeči: Društvo filozofov vseučilišča v Ljubljani 1, Anrather G- 1, Cijan A. 7, Glaser Janko 2, polkovnik HambSck 19 voj. map, knjigarna Heinz 136, dr. Kotnik F. 28, dr. Kovačič Fr. 9 zvezkov in 3 voj. mape, dr. Kovačič M. 1, Kramer Iv. 7 zvezkov, major Lavrič Alf. 25 voj. map, polkovnik Lebar Al- 11 voj. map, dr, Lučovnik iv. 1, Makarovič Ivo (Trst) 1, Malgaj Ivan 1, Mravljak Jože (Vuzenica) 24, Orožen Jos. (Celje) 1, dr. Pivko Lud. 26, ga. Rubbia Gizela 91, Skala I. 1, dr. Strmšek Pavel 1, ga- Švajger Valentina 1, Žunkovič Dav. 4 zvezke in 41 voj. map. Knjižnica je prejela torej v omen-jei dobi 342 knjig in 98 voj- map kot dar. Vsem darovalcem se vodstvo knjižnice uljudno zahvaljuje, obenem <-» nrosi §e nadaljne naklonjenosti. —
Za sejo občinskega sveta,
ki se vrši v četrtek zvečer, so dodatno sprejete v dnevni red med drugim še sledeče zadeve: Zaračunanje toka za pogon malim obrtnikom, preureditev hiše na vogalu Slovenske ulice v kavarno, oddaja Park-kavarne, zgradba nove mestne uradne in stanovanjske hiše na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice, regulacija Meljske ceste in zamenjava parcel s kongregacijo šolskih sester, komisijski zapisnik in odškodnina glede kanalizacije Melja, Kopališče na Felberjevem otoku, podaljšanje Strossmajerjeve ulice in zamenjava parcel ob Fochovi ulici in odškodnina za prekomerno izrabo državnih cest od avtobusov mestnega avtobus-prometa. —
Iz sodniške službe.
Na mesto sodnika g. dr. Dolinarja, ki je bil premeščen v Radovljico, je prišel na mariborsko okrožno sodišče sodnik gosp-Verlič iz Murske Sobote. —
Novi učitelji iz Maribora.
Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so položili pri izpraševalni komisiji, ki ji je predsedoval oblastni inšpektor v pokoju g. Josip Wester, zrelostni izpit naslednji kandidati: Maks Bevc, Franc Borko, Andrej Debenak, Radovan Gobec, Franc Grobelnik, Fr. Hri’ bernik, Zoran Hudales, Fran Jandl, Milan Kajč, Edmund Kmecl, Joža Kocbek, Adolf Kocuvan, Fran Kotnik, Ivan Krajcer, Zmago Krech, Vlado Lopa mik (z odliko), Fran Lovrec, Branko Medved, Ivan Petrovič, Vinko Šerona in Ivan Židanik— Sodnih odpovedi stanovanj je po podatkih društva stanovanjskih na jemnikov 509. Obravnavalo se jih je že okrog 200. Včeraj je bil na vrsti invalid Alojz Petek. Skrb za borno streho ga je tako mučila in razprava tako vznemirila, da je na sodišču omedlel- Odpeljati ga je morala rešilna postaja. Pred izvršitvijo je 60 deložacij. Prizadeti reveži ne vedo, kam naj gredo. Pri tem je pa od 1. maja že 50 stanovanj z raznimi preureditvami odtegnjeno prvotni stanovanjski svrhi. —
Vežbalno streljanje Slov. lovskega društva
sekcija Maribor, se vrši v nedeljo 24. t in. od 14. ure dalje na vojaškem strelišču. Streljalo se bo na vse tarče, kakor na tekmi dne 28-. 29. in 30. t. m. —
Norčavo vreme.
Tudi solnce izgubi včasih oblast nad upornimi elementi, ki potem prav po svoje gospodarijo. Tako smo imeli v noči od 2. na 3. januarja 1900., to je ob času naj* nižje solnčne lege, plus 14 C, v noči od 17. na 18. junija 1928-, t- j. ob času najvišje solnčne lege pa le plus 7 C. Približno tako nizka temperatura je bila tudi v noči od 16. na 17. julija 1906. Ob času ledene dobe v teh krajih meseca junija goto* vo ni bilo bolj hladno. — Nž. —
Dijaški kuhinji v Mariboru
so darovali po g. odvetniku dr- Mullerjtt odvetniki v Mariboru preostanek zbirke za venec pok. dr. Pipušu in dr. Oroselu 935 oz. 890 Din. V počaščenje spomina za pokojnim dr. Pipušem pa je naklonila Posojilnica v Mariboru 2000, Slov. trgovsko društvo v Mariboru 200 Din. Vsem prijateljem revnega dijaštva najlepša zahva-la! —
Naši vinogradi
so se sedaj bujno razcveteli. Po poročilih iz Ljutomera in Slovenskih goric se nam obeta letos, sijajna vinska letina, — če ne bo toče in drugih usodnih vremenskih katastrof, peronospora ter številne mno-goimenske bolezni, ki so naši redni obi' skovalci. Glede na izborno stanje cvetja priporočamo našim vinogradnikom zavarovanje zoper škodo po toči in uimam pri katerikoli zavarovalnici, ki ima oddelek za zavarovanje proti vremenskim katastrofam. Taka zavarovanja so se namreč obnesla v letih težke preskušnje, ker nudijo našim itak vsestransko udarjenim vinogradnikom prvo pomoč v nesreči, večkrat pa — edino rešitev. Iz vseh poročil naših vinogradnikov na severni drž. meji namreč izhaja, da je naše domače vinogradništvo takorekoč v permanentni krizi, ki ima svoj temeljni vzrok v nesrečnih trgovinskih pogodbah sosednimi državami ter v — davčni preobremenitvi preČanskih krajev.
Sleparije pri izmenjavanju denarja so prišle v visoko sezono. To zahteva veliko pozornost od strani prodajalcev,
bančnih uradnikov in vseh 'dragih, ki sprejemajo od strank denar ali ga pa izplačujejo in izmenjavajo. Vse sleparije so takorekoč psihološko zasnovane. AH se slepar sam s časom nekako »uvede« ter postane znan v lokalu, kjer potem na-enkrat izvede svoj trik, ali pa ima pomočnike, ki prodajalca zamotijo z razgovori in nujnimi naročili. Vsi triki so skrbno pripravljeni in preračunani. Sleparija v trafiki s tisočakom se bo gotovo še v taki podobni obliki ponovila. V neko Janko je pa dalje časa hodila izmenjavat manjše dolarske zneske neka ženska- TU' di predstavila se je in nekako domača j® postala. Zadnji čas je izmenjavala vedno enaki znesek- Ko pa te dni pride z manjšim zneskom, ji uradnik mehanično izpla' ča znesek, kakoršnega ji je že tolikokrat zplačal. Bilo je za dobrih 2000 Din pre* več. Sedaj je ni več blizu in tudi navede no ime se je izkazalo za napačno.
Vandalizem po vrtovih.
Na vrtu g. J. Dergasa so si neznani zli' kovci v noči od včeraj na danes prlvo' ščili prav perverzno veselje, da so pore-zali izredno lepo vrtnico. Omenjena vrt* nica je zadivila vsakogar, kdor je paslr^ Vrtno ulico. — Enako se glase pritožb* tudi od strani drugih lastnikov vrtov. Ker v poletju prospevajo grede in je »na raz* polago« mnogo sočivja in povrtja, nasto* pa — kakor lansko leto — sezona vrtnih tatov. Zelo umestno bi bilo, da posvet policija tupatam svojo pozornost pos«' meznim redkim vrtovom. — Saj ni dolg0 tega, ko smo radi nezadostne straže beležili drzno tatvino v lepem samost#*1' skem vrtu. Ljubiti cvetke — je lepa P°' teza človeškega značaja, krasti cvetke in mandrati nasade pa je barbarski van' dalizem. Isto velja tudi za pustošenja v nasadih mestnega parka. —
Morilec naročil krste za žrtve.
V nekem pariškem predmestju Je staH* nar Turpin v trenutnem napadu blaznosti umoril svojo mater in se nato obesil-pisem, ki jih je zapustil, je razvidno, dal« hotel vzeti s seboj v smrt tudi mater. 2«* da bi brez njega trpela pomanjkanje. D3® pred zločinom Je natočil nesrečnež ven' ce in dve krsti. Na materno postelj ie v° prei še položil črno obleko-
Zlato potuje
4MERIŠKA ZALOGA ZLATA, VREDNA 48 MILIJARD. — KAJ KRSI NEDO-TAKLJIVOST TEH ZALOG? .
Napočila je velika sezona potovanj pre* možnih Amerikancev v Evropo. Spomladi in poleti kPene na to potovanje vsak Amerikanec, ki hoče med premožnimi sloji svojega domačega mesta igrati važnejšo ulogo ter pokazati, da je njegovo premoženje res veliko. Vsi veliki potniški parniki angleških, francoskih in nemških parobrodarskih družb so dobro zasedeni. Luksuzne kabine in prostori I. razreda so vedno razprodani. Največ izletnikov v Evropo je zlasti ob sobotah v new-yor-škem pristanišču. Bogati Amerikanci namreč tudi pri teh potovanjih računajo s časom- Sobota je praznik, nedelja tudi in tako se najrajši za dan odhoda vzame sobota, ker sta poslovno dva dneva itak izgubljena. Iz ameriške Unije v Evropo rabijo veliki parniki po pet, manjši pa po osem dni.
Ko pristanejo več nadstropij visoki parniki v pristanišču Southamptona ali Le Havra, ko so vsi pasažirji zapustili plavajoče kolose in so tudi nešteti zaboji in kovčegi naloženi na avtomobile, začne večinoma ponoči skrbno in skrivnostno prekladanje malih in težkih zabojev. Iz notranjosti parnikov se ob skrbnem nadzorstvu policistov in detektivov prekladajo ti zaboji na avtomobile, ki se zopet skrbno zastraženi takoj odpeljejo na postaje. Tako potuje zlato iz oklopnih vzidanih blagajn ameriške Unije v tre' sorje angleške, in francoske banke.
Zlato v vrednosti 1680 milijonov dinar lev je tako v zadnjih 14 dneh prispelo v Anglijo. Meseca maja je bilo pa zlata za 1120 milijonov. To je samo izvoz ameriškega zlata v Anglijo. V Francijo je pretečeni mesec dospelo 3200 milijonov, v celoti je pa meseca maja ameriška Unija Izvozila zlata za 6000 milijonov. Transport zlata približno enake vrednosti bo prispel pred koncem meseca, izvedli ga bodo pa trije francoski parniki.
Ameriško zlato torej potuje. To dejstvo ni zanimivo samo v pogledu potniškega prometa in vrednostnih pošiljatev, temveč tudi v pogledu celokupnega gospodarstva. Posledice tega potovanja so lahko nepregledne- Po vojni je Amerika spravila v svojo posest večino svetovne zlate zaloge. Evropa je zašla v stiske in ravno tako, kakor je njeno meščanstvo prodajalo zlate verižice, prstane in razne dragocenosti, tako so tudi evropske banke prodajale Ameriki svoje zaloge zlata. 836 milijonov dolarjev je bilo vredno zla-
to, ki je bilo lani v unijskih zakladnicah. Ogromna zlata zaloga od 836 milijonov dolarjev ali 48 milijard dinarjev pa kar naenkrat nima več obstanka v bančnih catakombah Newyorka, Chikaga, San ranciska in Washingtona.
V ameriški Uniji se je v zadnjem času mnogo špekuliralo na borzi. Špekulacije v inflacijski dobi po raznih evropskih državah so prava otroška igra proti temu. Gigantski razvoj industrije v zvezi z raznimi iznajdbami na polju tehnike je pre* plavil ameriško prebivalstvo z delnicami najrazličnejših podjetij. Vsakdo je imel etalske, železniške in avtomobilske akcije. Podjetja te stroke so se pa razvijala in spreminjala v najživahnejši konkurenci in tako so tudi akcije prišle v najživahnejši promet, v pravi vrtinec. Katastrof sicer ni bilo, denar se je pa vendarle podražil in obrestne mere so se zvišale. Ob taki priliki je nedotakljivosti zaloge zlata seveda konec.
Tudi predsedniške volitve, ki.se bodo vršile letos 6- novembra, mečejo svoje temne sence. Republikanci sicer upajo, da bo izvoljen kot Coolidgejev naslednik republikanski kandidat Herbert C. Hoo-vers, katerega je sedaj strankin kongres v Kansas City-ju z veliko večino glasov odobril za predsedniškega kandidata. Republikanska stranka je najboljše organizirana in če na kongresu večina delegatov postavi svojega kandidata, je uspeh tudi precej siguren. Ker pa na svetu ni ničesar popolnoma sigurnega ali nič nemogočega, prevladuje v gotovih krogih tudi strah, da bi znal biti izvoljen kandi* dat demokratske stranke- To bi bil preobrat večji od vseh političnih preobratov v kaki zapadni državi. V Uniji so namreč uprava, pravosodje in vse panoge javnega življenja v službi organizacije, ki je spravila svojega moža na predsedniško mesto. Če bi bil sedaj izvoljen demokrat, bi poštni upravitelj nekje na divjem za-padu ravno tako izgubil svoje mesto, kakor državni pravdnik kakega velemesta. Tisoče in tisoče mest bi se izmenjalo z novimi možmi, kar bi bilo tudi v gospodarskem oziru največjega pomena.
To vse in še marsikaj drugega je spravilo zlato na potovanje. Amerikancem so pri tem uteha mnoge in visoke evropske zadolžnice in tudi iz evropskih razmer sklepajo, da se bo zlato zopet vrnilo v — Ameriko.
Uelik uspeh slouenske knji-žeunostl u Nemčiji
Cankarjevi izbrani spisi la Novačanov »Herman Celjski« v nemškem prevodu.
Nemška pisateljica in odlična prevaja* teljica iz raznih slovstev, ga. Jirku, ki živi čže nekaj mesecev na nekem gradu pri Slovenjgradcu, je pričela prevajati dela Ivana Cankaraj, katera priobčuje v »Magdeburgische Zeitung« in v drugih nemških listih. Ze prv^ dva prevoda (Eine Tasse Kaffee, Die' Eule), ki sta izšla v omenjenem dnevniku, sta vzbudila v nemških literarnih krogih veliko pozornost in prevajateljica je prejela več dopisov priznanih nemških književnikov, ki ji predlagajo, da pripravi čimprej nemško izdajo Izbranih del našega velikega Ivana Cankarja. Ga- Jirku, ki je to nameravala tudi že sama, se že pogaja z nekim večjim založništvom in je pričakovati, da bo izšel prvi zvezek nemškega Cankarja že tekom letošnjega leta.
Razen izbranih del Ivana Cankarja, namerava ga. Jirku prevesti tudi Nova-čanovo dramo »Herman Celjski« in jo izročiti v vprizoritev nekemu berlinskemu gledališču. Dosedanji prevodi ge. Jirku so zelo posrečeni in dasiravno je prevajanje Ivana Cankarja težavna in rizkantna stvar, ji je uspelo ohraniti vso svojstve-nost njegovega sijajnega stila in duha.
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika* v Mariboru, Aleksandr.53
Lord Balfour in nauduseni Rmerikanec
Ko je lord Balfour potoval po Ameriki, ga je spremljal neki Amerikanec, ki je govoril z velikim navdušenjem o svoji domovini. Lord Balfour ni človek, ki bi se dal žejen prepeljati preko vode, pa je zato mirno čakal, da pride tudi na njega vrsta, da se revanžira. In ta čas je prišel kmalu. Navdušeni cicerone je pripeljal gosta v Newyork v silni Woolworth Building, eno največjih arhitektonskih znamenitosti v Ameriki. »To je naš Building«, je izjavil z vidno o* olostjo Amerikanec. — »Res?«, je vprašal Balfour.
Sokolstvo
Rkademija mariborske
sokolske župe
V soboto zvečer se je zbral cvet Sokolstva mariborske župe v veliki dvorani Narodnega doma, da pokaže občinstvu plod svojega dela v telovadnicah in na letnih telovadiščih v zadnjih časih. Program se je izvajal točno, naglo, nepretrgano- Posameznim točkam je pripomniti sledeče:
Ženska mariborska deca je s svojimi vajami z veternicami jako dobro odrezala; male napake gredo na rovaš dejstvu, da je predvajaj to točko deca. Ptujski moški naraščaj bi bil s svojim nastopom popolnoma drugače učinkoval, da ga ni skvarilo leno in nepravilno prednašanje klavirske igre. Naš »Naprej« je krepak, živ, silen; v soboto je učinkoval kot kaka osladna serenada. Naravnost diven je bil nastop ptujskih članov s krasnimi prostimi vajami. Skladnost, elan, lepa telesa, vzorni gibi ... pa kaj vse to pomaga, če ta presneti klavir naenkrat odpove. Rajanje z žogami, ki ga je vadil studenški ženski naraščaj naravnost jako dobro, je bil za mariborsko publiko nekaj novega Nastop je jako ugajal, o čemer je pričal jako živahen aplavz. Vložek treh Konji-čank je publiko očaral. Črne žalne obleke s pajčolani od ramen navzdol, bela tele5 sa, še bolj bela radi kontrasta in radi efektne razsvetljave, turobo izrazajoči mehki gibi in otožna glasba, skrajno učinkoviti konec; publika je bila očarana in je ploskala, kritik je tudi ploskal, a je istočasno zmajeval z glavo; pri skupini treh telovadk se brezdvomno s potrebno vajo in kritičnim nadziranjem da doseči skoro popolna skladnost- Sicer pa je bila ta točka res lepa. Presenetil je slovenjebistriški ženski naraščaj. Ljubkost, skladnost, lepa sestava, ritmika krasno izražena. Vaditeljici čast in čestitke Sokolu v Slov. Bistrici. Tak naraščaj prekvasi vsako društvo. Ljutomer je vedno visoko dvigal svojo ponosno zastavo, sinoči tudi ni zaostal. Sestava je bila skrajno težka in naporna. Vaja je vsebovala prvine raznoterosti, ki jih je, iz teoretskega vidika, nemogoče izvajati v skupini skladno. Ljutomerčanom se je to v nemalo začudenje poznavalcev, v visoki meri posrečilo. Točko je šteti med najlepše v sporedu. Vaje na švedski klopi, ki jih je sestavil murskosoboški načelnik, so dosegle nepričakovan lep uspeh- Lepo ko-stimirane mlade Prekmurke so težko sestavo izvedle s presenetljivo preciz* nostjo. Glede članskih vaj mariborskega Sokola je sodba le ena: Tako vzorno ni še nobena mariborska vrsta nastopila in
Spori
Češke hazenašice u (Tlariboru
O izrednem športnem dogodku, ki ga doživimo prihodnjo nedeljo v našem mestu, smo na kratko že javili- Mariborčani bomo imeli priliko pozdraviti v svoji sredi hazensko družino praške »Slavije«, dolgoletnega prvaka ČSR v ženskem športu. Z obiskom Slavije sprejema naše mesto sploh prvič češkoslovaške športnike na zelenem polju. Imeli smo že večkrat hazeno iz Ljubljane in Zagreba, nogomet od istotam in iz drugih krajev Slovenije, Hrvatske in Avstrije. A zastopnikov češkoslovaškega športa Maribor še ni videl. Prijateljska tekma družine ISSK Maribora s Čehinjami bo tem zanimivejša, ker je hazena na češkem takorekoč doma in ker se je sedmorica ISSK Maribora poslednji čas visoko dvignila pora-zivši celo našega državnega prvaka Concordijo iz Zagreba. Ko je bila praška Slavija pred nekaj leti v naši državi, je odigrala njena družina tekmo le v Ljubljani; naša družina, ki je bila takrat v prvih početkih, je češke tovarišice sprem ljala v Ljubljano in tam tekmo le gledala... Pri drugi turneji v Jugoslaviji pa bodo Čehinje izstopile v soboto 23. tm. že v Mariboru in odigrale v nedeljo 24- tm. v ljudskem vrtu prvo mednarodno tekmo z družino ISSK Maribora. S športnega stališča smo prepričani, da bo naša sedmorica častno predstavila lepo napredujoči ženski šport v mariborskem okrožju; gotovo pa bo tudi ostalo občinstvo izkazalo vso pozornost dragim sestricam iz zlate Prage.
HAZENA.
Družine SK Mure preteklo soboto ponovno ni bilo na prvensteno tekmo proti SK Ptuju v Ptuj, radi česar so Sobočan-ke topot končnoveljavno zgubile igro 0:6 in se morajo zadovoljiti v letošnji pomladanski sezoni z zadnjim mestom v prvenstvenem redu. Definitivna slika prvenstva je za prvo polovico 1. 1928. v mariborskem okrožju torej	naslednja:
1. ISSK Maribor	2	2 0	0	25:10	4
2. SK Putj	2	10	1	11:16	2
3. SK Mura	2	0 0	2	5:15	0.	1
V ljubljanskem okrožju je na prvem
mestu družina Ilirije, na drugem Primorje in na tretjem Atena.
Sašk Primorje 3:2 (2:1).
Pri včerajšnji ponovni tekmi v Sar? je5 vu je ostal zamgovalec Sašk v razirasrju 3:2 (2:1) in odpade Primorje iz nadaljne-
---------- ga tekmovanja za državno prvenstvo. Iz-
popolnoma je razumljivo, da je brat Stu- i0£ena sta bila osješki Gradjanski in kelj svetovni prvak. Želeti bi bilo, da bi | gand iz Subotice ter bodo tekmovali po
mariborska žtipa razpolagala z desetimi takimi sedmoricami. Vidno pretrgana je bila edino ena vaja, vse druge so se iz vršile gladko in vezano. Ritmična študija, ki jo je predvajal mariborski ženski naraščaj, je bila naravnost divna; grad ja, skladnost in izvedba posameznih gibov presenetljiva. O zadnji točki se ni mogoče spuščati v kritiko. Bila je, v kolikor je to mogoče, še bolj na višku kakor predzadnja Splošna sodba: Prireditev je bila sijajna in zasluži, da si jo mariborska župa posebno podčrta v svojih analih. Sokol-
sistemn na točke za prvenstvo države naslednji khiH: Hajduk, Jugoslavija, Beo gradski SK, Gradjanski (Zagreb), HaSkin Sašk. Prvak novoustanovljenega podsa-veza v Skoplju letos še ne tekmuje. To vprašanje pa bo tudi prihodnje leto težko rešiti. Glavna ovira so namreč ogromni stroški za pot Skopljanccv k nam oziroma naših v Skoplje.
Atletik SK-SK Železničar 4:? (4:%
V nedeljo so gostovali naši Železničarji pri celjskih atletikih v Celju- Domačini so bili zasluženi zmagovalci. Končni rezultat
KdllCv' 'J' " ®i\W(	J'-/ y jviuoui	I	i	v	*	*	j	i	1	P*
»Da, v tej ogromni palači je 15 dvigal, ki ska godba je pokazala znaten napredek, je bil dan že v prvem polčasu. Pri Ze-
so vedno pripravljena, da dvignejo ljudi, stanujoče v hiši.« — »Tako«, je pripomnil Balfour. — »In vsaka soba je zavarovana proti požaru!« se je hvalil Amerikanec dalje. Tedaj pa je lord Balfour porabil priliko in zamrmral: »Škoda!«
Udeležba komaj zadostna, kar Maribo-I ru ne dela mnogo časti. Počastili so pri* retitev predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter starosta in načelnik J. S- S. brat Gangl in brat dr. Murnik.
Za pokrajinski zlet v Skoplje
izdaja legitimacije za 75% popust na že-mednarodni kongres gluho- linicah br. tajnik v sredo 20. tm. od 18.
nemih u Pragi
Od 3 10. julija se bo vršil v Pragi |
mednarodni kongres gluhonemih. Protek* torat je prevzel predsednik republike Ma-saryk osebno- Kongres vzbuja veliko za-1 nimanje ne samo na Češkem, temveč tudi v inozemstvu. Prijavilo se je že veliko število udeležencev iz vseh držav sveta.
Ido 19-30 v društveni domu. — Odbor.
sobi v Narodnem
Otroci kot pijanci
»Večernaja Moskva« objavlja podatke dr- Sigala o alkoholizmu med otroci v šolah Oktoberske železnice, ki jih je publiciral na kongresu bakteriologov in epidemiologov. Po teh podatkih je 74 od-
lezničarjih je odpovedala krilska vrsta razen Frangeša. Tudi Jakovljevič ni od* govarjal: držal se je preveč spredaj in puščal kriloma Celjanov prosto pot. — Mernik v golu je bil dober, vendar bi bil lahko ubranil poslednji gol. Napad je puščal neizrabljenih nešteto prilik.
Uspeh Primorjana na Dunaju*
Ljubljanski akademski športni klub Primorje beleži poslednje mesece v različnih športnih panogah zelo lepe uspehe. Tako je n. r- pri znanem vsakoletnem teku Ring—Rund na Dunaju .dospel preteklo nedeljo izmed 70 startujočih tekačev Pri-morjan Slapničar kot peti na cilj. Njegov tovariš Predanič iz Zagreba je bil sedemnajsti in Beograjčan Stefanovič dvaj seti. Zlati pokal je dobil dvakratni zmagovalec Briiutigam iz Leipziga, ki je pre*
„ rAcnici dosegel ono radi česar je billkoholne pijače, naraščaj nad 16 let pa	_
sklican namreč izboljšanje usode gluhih 37 odstotkov. Dve tretjini otrok pije pivo, tekel progo 5.5 km v času 17:26.4, Slao-in nemih na vsem svetu. Kongres ne bo drugi samo vino nekateri pa poznajo	—
ime! samo manifcstacijski značaj, temveč sploh vse alkoholne pijače Najbolj ža-, n njPrn rn7nnvliala v predava-1 lastno je, da je 21 odstotkov te dece pri njih razna pravniška, socijalna in šolska čelo piti alkoholne pijače zc pred 10. le-, vprašanja gluhonemih.	tom starosti.
ničar pa 18:31.
Lahkoatletkl miting
ISSK Maribora je radi tehničnih ovir gg* ložen na n e določa čas.
Viktor Meric:
Pomlajeni
II. del.
V žlezah.
Prlsezite, da se boste z menoj odločno borili z osvoboditev življenja, enega samega večnega življenja! Prisezite, da boste bogovi po modrosti, volji in razumu.«
Neizreklivo strašna mešanica vzklikov v vseh jezikih: Vrišč in krik, visoki in zamolkli glasovi, hripava muzika, zveneči zvoki! Prisegamo!... Prisegamo!... Vsi ti starci so iz sebe. Prisegamo!.-. Groteskni so. Prisegamo!... Strašni so... *
»Hej, hej!... Vstanite, gospod... Sle* dite mi, prosim!«
Manem si oči ves srdit. Preživel sem ravno strašno noč, mora me je tlačila in umazane slike so me razburjale. Pogledam moža, ki govori jn spoznam starega prijatelja, šoferja, pomočnika Juljete. Katn me bo sedaj odvedel?
Naenkrat sem gotov. Hodniki, hodniki... stopnice- In naenkrat: nebo nad menoj, svetloba, veter mi brije v obraz, zrak svobode... Velika drevesa me obdajajo ter se bratovsko nagibajo s svojimi vajami k meni. •.
»Vstopite!«
Mož me porine v voz ter zapre vrata brez besede. Naglo se vozimo. Zastonj se skušam orientirati skozi neprozorne šipe. Ničesar ne razločim, samo to vem, da dirjamo, poskakujemo skozi svobodno pokrajino.
Naenkrat obstanemo. Šofer mi pomaga izstopiti.
»Prosti ste, gospod moj-«
Obstal sem sredi poti nevedno in nerodno ter se trudil zbrati svoje misli.
»In... mojster? ...«
»Kmalu boste o njem slišali.«
Poskoči na svoj sedež. Ko se zganem, je avto že daleč od mene.
Kje sem? Vožnja ni trajala dolgo. Na prostem polju so me odložili. Daleč od mesta, da me premotijo. Otipljem si žepe. Denarnico najdem nedotaknjeno. Res,
Hodim po stezi ob gozdu. Ob prvem ovinku že zagledam hiše, krčmo kot prava znamenja civilizacije. Zopet sem med ljudmi, med ljudmi, med ljudmi, ka* koršen sem sam.Tned ljudmi, ki se malo brigajo za svoje mlemenite celice, za svoje hormone, za žleze in za vso znanstveno ugolinsko družbo od jutri.
Na dobro srečo sem vprašal prvega mimoidočega: »Oprostite, gospod, ali je še daleč do Pariza?«
Mož se očividno ni Čudil mojemu vprašanju. Odgovoril mi je kar se le da mirno:
»Idite po tej poti do konca, potem na desno in ob koncu te poti zopet na levo. Tako boste prišli ravno na progo, ki vodi v Pariz.
TRETJI DEL.
Prostor mladim.
I.
Vržen iz Ugolinovega pekla se kakor pijanec ali zmešanec opotekam po poti, ki vodi v Pariz. Na okolici ni ničesar posebnega. Čimbolj se bližam mestu, tembolj mi je očitna vsakdanjost s svojim vrvenjem in hrupom z naglimi in počasnimi pešci, z razsvetljenimi trgovinami, z ropotanjem vozov... Resnično ničesar posebnega. Nesrečneži nimajo niti najmanjše slutnje, da se nekaj pripravlja, kar presega vsako domišljijo. Kupim si list najnovejše izdaje. O Ugolinu niti črke.
Za hip, ko sem še precej zmeden in presenečen, si izmislim primerno zgodbo. Kmalu sem pri »Večerniku« sredi velikega presenečenja.
Šef-urednik me porine v svojo sobo i ter zapre radovednežem vrata pred no-j som. V sobi so ljudje neke vrste vojnega sveta- Nestrpno kakor v mrzlici me šef izprašuje:
I »No torej, kaj?-.. Odkod pridete?...
I Ugolin?... Kaj se je zgodilo?«
M«* *t»—I, M«4otf)orpaar*-
Ote
Mali
•	klopi,■«■■)« In ngfa.
*	«	aN	rite—imga
ttntaja: »—K« b—<« SO p, MjnMnjii —tli Din tO‘—
Opemljena soba s kuhinjo in kopalnico se odda zakonskemu paru. Naslov pove uprava lista.	1206
Začetnica
s 4 razr. meščansko šolo z znanjem slov. nemšk. in srbo-hrvatskega jezikaj išče službo. Naslov pove uprava lista.
1225
Dva gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje. — Tattenbachova ul. 16 III., Florijan. 1226
Nova čepica
se je našla v soboto, po akademiji. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Smetanovi ul. 34 I, pri g. Vidmarju.___________.	1227
Kdor je včeraj
iz telovadišča pomotoma odnesel en par novih deških čevljev št- 36 se naproša, da jih odda v Smetanovi ulici št. 34 II, pri g. Vidicu.	1228
Več gospodov
sprejmem na hrano, dva gospoda pa tudi na stanovanje in hrano. Gledališka ulica 2, pritličje.	1229
Povem svojo zgodbo. Tako: »Na potu k nekemu galantnemu sestanku so me iz zasede napadli — tako okrog 11. ure zvečer sredi Boulevarda Clichy na vogalu Rue de Douai. V usta robec, okus po etru, to je bilo vse- Potem prebujenje v nekakšni kleti. Tu so me pridržali trdno, vestno, ne da bi mi skrivili las na glavi. Pozneje enkrat — ne vem, ali je bil dan ali noč — so me peljali v črno dvorano, kjer sem stal Ugolinu nasproti-«
»Ugolin?« —Ste videli Ugolina?«
»Ne, videl ga nisem. Slišal sem ga. Zamolklo doneč glas- Monstrum se je skril v ozadju dvorane. V senci je stal. Čuvaji so me pa držali za roke. Monstrum mi je pa dejal...«
»Govoril je? •.. Kaj je rekel? ...«
Rekel je: »Gospodarja sveta imate pred seboj, boga od jutri. Hočem, da vesoljstvo občuti mojo moč. Vlade, kralji in oblastniki sveta morajo iti. Vsi ljudie bodo služili meni. Lice sveta bom spremenil ...«
Malo sem prenehal, da bi presodil dosežen vtis. Pobiti obrazi- Potem sem nadaljeval :
»Monstrum je še pristavil: »Razpolagam s sredstvi, kakoršnih si nihče ne more predstavljati. V moji posesti je tajnost nesmrtnosti. To nesmrtnost jemljem mladim ljudem, kojih čudno izginjanje objokujete in kojih nič manj čudno vrnitev ste pozdravljali ...«
»Pa kaj dela s temi mladimi ljudmi??
»Kaj dela z njimi? Operira jih ... Va&= me jim ... no, da! ... moč jim vzame,..«
»In potem? ... In potem? ...«
»Na kratko rečeno, on uporablja izpopolnjeno metodo Voronova ... a ne več s pomočjo opice, ampak s pomočjo ljudi-«
Vpitje, zmerjanje, klici:
»To je blaznost!... Nemogoče .. • Strašno ... nezaslišno ... grozno ... noro... In je res tako mogočen, kakor pravite? ...«
»Še mogočnejši ... Vse zna, vse premore- Zapopaael je neznane sile in skrivnosti ... Na milijardah pleše ... zlato dela ... dela življenje in smrt, kakor se mu ljubi in pri kakoršni je volji ... To je konec vseh koncev.«
»Konec koncev? O, ne, ne! Kaj takega ne bomo dovolili. Policijski prefekt bo obveščen. Notranji minister bo odločal o položaju ... Potem bomo ...«
Zganem z rameni-
»In kaj potem? Kaj potem? ...«
»Potem? ... Ne vem ... Zaspal sem ... Naenkrat sem se zbudil na klopi na Bou-levardu Clichy nedaleč od mesta, kjer so me odvedli ... Več ne morem povedati-Sam ne vem več.«
Znova kriki, vprašanja, vzkliki:
»Ali boste vse to pisali?«
»Kaj še!«
»Seveda!«
»Ne!«
»Ničesar ne povejmo. Množice ne smemo preplašiti-«
»To je nezaslišna stvar ... Ne—za— slišna . -.«
Odhajali so s proti nebu dvignjenimi rokami in eden se je zaletaval v drugega. Ob vratih me je šef-urednik pridržal za roko:
»Povejte mi, zaboga, ali je ta zgodba resnična?«
Z roko sem tlesknil po stegnu in fasade svojega obraza sem olepšal z nedolžnostjo.
»Ne ... med nami ... To je neumna šala. Meni vendar ne boste ... Vse* eno ... Ugolina ni. •. Kaj takega ne tho-re biti ... Tak Ugolin .. povem vam, to je ... neumnost ...«
Pri tej besedi je obstal. Lahko bi se reklo, da jo je prežvekoval- Potem me je ves razburjen zgrabil za rame. In z glasnim prisiljenim smehom se je zopet vrnil k svoji besedi:
»Torej, moj ljubi ... neumnost, k?j ne? Neumnost? ...«
»Boste že videli.«
*
Vrnem se domov. Tu najdem pismo. Dolgo tarnanje Juljete, prošnja za odpuščanje- Nesrečnica priznava svojo poniževalno ulogo ter mi zaupa ves nemir svoje duše in vse blodnje svojega duha.
Dalje prihodnjič.
S) PRISTOPAJTE K VODNIKOVI 13J
družbi i
Dobro Idoča trgovina s stanovanjem,
vinotočem jn tobačno trafikg se takoj pod ceno proda. Naslov pove uprava »Večernika«.	1239
Visok zaslužek
se nudi za različne slučaje zavarovanja v Mariboru in okraju podzastopnikom, volj nim in sposobnim za uspešno delovanje. Cenj. ponudbe takoj na upr. lista »Vzajemnost«.	1224
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo ž Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	Klil
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulico št. 8.	949
Lokal
za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13.	1124
Nova stružnica
za polovično ceno na prodaj. Naslov pove uprava lista.	1237
Štirinajstletna deklica
(nemške šole) išče mesto frizerke, šivilje ali modistinje s hrano in stanovanjem. Cenj- ponudbe nasloviti na Marijo Kosi, Varaždin. Kukuljevlčeva ulica št. 8. 1238
Kabinet
v I. nad- mebliran, cestna in solnčna stran, poseben vhod, električna luč se takoj odda. Stritarjeva ulica 5. — Vpraša se pri hišnem posestniku I. nad. 1232
Krasno 4 sobno stanovanje
z kopalnico se proti odkupnini pohištva odda. Mlinska ul. 34 I.	1233
Dame
najdejo visoki zaslužek z razpečavanjem dobro idočega patentiranega predmeta-Navodila dnevno od 10—12 in 16—18 ure v Sernčevi ulici 122 (Tomšičev drevored),	1192
Vabilo na
dnevno spored in tambu-raška godba.	1234
Vse vrste moških in ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Čevljarski vajenec
se sprejme takoj. Naslov pove uprava lista,	1201
Lepo opremljena soba
na ulico zal—2 osebi se odda. Aleksandrova c. 44 II-, desno.	12.36
Trajne kodre po najnovejšem sistema.
\
Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. Št. 1.	"77
Šivani sandali iti čevlji
se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8.
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. T pinu, Maribor, Glavni trg 17.
občni zbor
Zadružne elektrarne v Ormožu
r. z. z o. z., ki se vrši
v soboto dne 30. junija 1928 ob pol 8. url zvečer v gostilni Veselič I. nadstr. po sledeč, dnev. redu
1. Otvoritev občnega zbora
2. Poročilo o bilanci za leto 1927
3. Odobritev računskega zaključka 1927
4. Event. predlogi zadružnikov
5. Slučajnosti Pripomba: V slučaju, da občni zbor ob pol 8. uri
ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § 26 zadružnih pravil ob pol 9. url v istih prostorih in po istem dnevnem redu II. občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih članov.
1235	Načelstvo
Mal. Kou-orcU .Jutrk. , LKUlul; »redsuvnik adal.lel[» In urednik ;fr..	CCjjrTdstavit.
o t b n k o Uetela v Maribor*-
Abonente
prejemam n« dobro hrano. Obed po Din 7*60, večerja po Din B’—. Bremlkoh olna reatavraclja „Pil zvezdi' Rudolf Smol«! Maribor, Pod mostom 11. 231
izte 1E
A’BUH SLOVI. .»nIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13