153 številka. Ljubljana, v petek 8. julija 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi neđeije in praznike, ter velja po posti prejemam za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja .dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne potit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, Če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih alicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnifitvo pa v pritličja. — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nekaj o c. kr. davčnem nadzorniku Oplustilu. Iz Šoštanja, 7. julija. Nemški časopisi pisarijo na dolgo in na široko o volilni borbi v Šoštanju. Na vse grlo kriče, da se jim je zgodila krivica. Našo pošteno zmago hočejo ocrniti kot zakonolomstvo in rop, samo, zato ker se Nemcem in nemšku-tarjem pri vseh njihovih lopovščinah ni posrečilo odvzeti Slovencem občinske uprave slovenskega trga. Vzpričo nečuvenemu početju nemškega Časopisja in raznih nemškutarskih organov tudi mi ne vemo, zakaj bi še dlje molčali o raznih praktikah, s katerimi se je hotelo nemČurjem pomagati do gospodstva v slovenskem Šoštanju. Za danes naj razkrijemo eno stvar. Že dlje časa se nam je zdelo početje prejšnjega davčnega kontrolorja Poterca in davčnega pristava Ježovnika jako sumljivo. Naposled smo iz raznih okolnosti spoznali, da ta dva uradnika, posebno zadnjeimenovani, kaj pridno pripravljata, \kar treba za zmago nem-čurske stranke. Izvedeli smo, da je Ježovnik nekemu prijatelju zaupal, da se za obč. volitev všoštanju dela tako, kakor seje delalo za deželnozborsko volitev in ponosno je prorokoval „Schonstein wird stramm deutsch.u Kmalu smo dognali še več. Izvedeli smo, da skuša Ježovnik pri strankah doseči, n a j ne prijavijo davku podvrženih,dohodkov, drugim pa je zvijačno dopovedal, da so preveč dohodka prijavili in da naj prijavljeni dohodek skrčijo. S takimi manevri je hotel ta uradnik n a škodo državi doseči, da bi čim manj naših volilcev prišlo v višji volilni razred. Ob sebi se umeje, da je moral mož imeti pri tem početju posebno zaslombo, kajti sicer bi se preprost davčni uradnik pač ne upal kaj takega storiti. To zaslombo je dajal c. kr. davčni nadzornik Oplustil. Že opetovana urgenca okrajnega glavarstva, naj se obČ. volitev razpiše, nam je kazala, v kateri smeri moramo iskati, da najdemo Ježovnikovega zaveznika. Ker namreč triletna doba obč. zastopa še ni bila potekla in ker še niso bili predpisani vsi davki — in po davkih se vender razvrščajo volilci, se občina ni požurila z razpisom novih volitev, pač pa se je vsem jako čudno zdelo, zakaj se glavarstvu z novimi volitvami tako mudi. In ker so nam že bile znane Ježovnikove mahinacije, so se naši davkoplačevalci začeli brigati za svoje davčne predpise. In tu se je konstatiralo nezaslišano dejstvo, da se davčna oblast ni ozirala na fasije slovenskih davkoplačevalcev akoprav so datirane iz lanskega leta in iz začetka letošnjega leta, med tem ko so se nemškim strankam tudi dosti kasneje naznanjeni dohodki takoj obdačili in se jim je predpisal davek. Bilo je očividno, da se je vpeljal poseben sistem za odmerjen j e davkov in sicer v tem smislu, da se je slovenskim volilcem davek umetno znižal, nemškim volilcem pa zvišal in vse zato, da se nemškutarski stranki osigura I. in II. volilni razred. Ker je tako postopanje flagrantno kršenje zakona, peljali so se koncem aprila nekateri davkoplačevalci v Slovenji Gradec k davčnemu nadzorniku, da urgirajo rešitev njihovih oglasil in si dobe pojasnil glede označenega postopanja. Spoznavši iz zadrege in iz izgovorov c. kr. davčnega nadzornika Oplustil a, da je njihov sum opravičen, zahtevali so, naj se jim predlože originali njihovih oglasil. Po dolgem obotavljanju se je to naposled zgodilo in zdaj so sc možje na svoje oči prepričali, da so se na njihovih oglasilih zgodile različne premembe, tako da s o b i 1 a imena Črtana da so bile svote spre- Tri ljubezni. Samko Cvetkov Marin. V vsem življenju sem ljubil samo tri ljudi: očeta in mater in svojo najlepšo ljubico Anico. Hvala ti oče za življenje! Hvala ti mati za svojo skrb zame! Hvala ti Anica za sladkosti v življenju! ... Oče moj ni bil še ostarel, ko sem se mu naredil jaz ... Z veseljem in ponosom je gledal name in s skrbjo za moje življenje. Ko sem odrašal je pazilo name skrbeče oko materino, ki je potočilo toliko solza, da jih ne plačam s celim svojim bitjem .. . Ko sem se zavedel življenja, sem vzljubil očeta in ga ljubil vedno, tudi takrat, ko je bil strog z menoj. Strogo je govoril moj oče, kadar sem bil nepokoren materi. On ni vedel, da je v moji nepokornosti sama ljubezen do matere in zato je bil strog. Ako bi bi) vedel, da je moja nepo- kornost ljubezen, bi se bil sklonil k meni in me poljubil . . . kar se je zgodilo kadar sem bil priden in sem mu napravil kako veselje. Veselil sem ga z različnimi stvarmi; če sem natrgal rož in sem mu jih prinesel kazat, je bil vesel in me je vzel na kolena in me je ujČkal. Hvala ti oče za tvojo ljubezen: jaz sem te ljubil vedno in te ljubim danes tako, kakor vedno. Mati je bila dobra Žena, nekoliko premehka, a boljše matere si nisem mogel želeti . . . Bolan sem bil in je stala pri meni in me je že-jalo, pa mi je prinesla vode. Jokal sem, ker sem bil bolan in mati se je obrnila od mene in je zajokala. Videl sem to in težko mi je bilo zaradi tega, a povrniti sem ji mogel njene zolze samo z ljubeznijo, tako gorko in veliko. In takrat sem šel v šole .. . Oče je poskrbel zame v mestu in sklenili so, da grem v šolo. Tedaj je sedel oče nekega večera k meni na trato in mi rekel:; »Sin, prišel je čas, ko ne bova hodila vedno po istih potih. Ne boš se držal za mojo roko, ko pojdeva me njene in — v enem slučaju — da je bilo več oglasil vloženih, dasije stranka le eno samo oglasilo vložila in so torej druga oglasila ponarejena. In zdaj se je zgodilo nekaj izrednega. Ko so možje videli, kaj se je zgodilo, je eden izmed njih c. kr. davčnega nadzornika Oplustila v njegovi pisarni pri izvrševanju njegovega uradnega poklica naravnost i n s u 11 i r a 1. Rekel mu je, da je „švindleru in daje popisano njegovo postopanje š v in del. To je krvavo žaljenje uradne osebe, ali c. kr. davčni nadzornik se ni upal poiskati zadoščenja ne potom pristojne oblasti, ne potom tožbe, nego je omenjeno žaljenje jecljaje vtaknil v žep. Pripomnimo še, da je nadzornik na pritožbo nekega davkoplačevalca, ki je zahteval naj se protokolira njegova pritožba zoper postopanje Ježovnika in nadzornika — izjavil, da ni potreba tega, da pride takoj drugi dan v Šoštanj in da uredi zadevo. Ako pomislimo, da so uradniki delovali z nasprotniki sporazumno, ter po gotovem načrtu davke predpisovali, in ako pogledamo sedanje pisarjenje nemških Časnikov, moramo priti do zaključka, da smo mi isti. kateri smo izpostavljeni roparju naših pravic, ter da imamo pred seboj zagrizene uradnike, kateri se ne ustrašijo niti preloma službene prisege — le da pomagajo nemškemu nasilstvu in omogočijo naš propad. Vojna na Daljnem Vztokn. Ruska torpedna ladja »Poročnik Burjakov« je, kakor smo že včeraj brzojavno poročali, soboto zvečer zopet dospela v Port Artur. Ako se upošteva, da se je že teden dni govorilo in pisalo o tem, da se bo »Poročnik Burjakov«, ki je bil odposlan, da donese važna poročila generala Steslja iz Port Arturja Kuropatkinu, zopet vrnil v Port Artur in da bo imel na svojem krovu, kakor so Ja- čez brv in pazi, da ne padeš in se ne potopiš.« Oče je govoril za mojo pamet preučeno in jaz sem ga razumel zelo malo. To je opazil in rekel: »Pazi, da ne padeš: da ne za-ideš na slaba pota; katera pota so slabaf spoznal boš sam, ako se boš spomnil, česa sem to učil do danes in te bom vedno: največi, najpodlejši greh bo, ako pozabiš mene, svojega očeta in njo, svojo mater.« Pogledal sem v očetov obraz, a nisem čisto natanko razločil izraza, ki je bil sedaj razlit na gubastih licih: bilo je nekaj bolestnega. Oče je dodal: »Poglej, žuljave bo moje roke in tresejo se nekoliko .. . Zaradi tebe sem delal, delal sem zate: noč in dan ... Pomisli: ali bi ne bil greh, da pozabiš na pot, ki sem ga potil zaradi tebe in kateri mi je vrezal v čelo in lice gube . .. Pomisli in reci!« Rekel sem: »Oče, bil bi greh!« In ko sem odhajal, je stopila mati k meni in mi rekla tako milo in proseče skoro jokaje: »Sin, Fran-eelj, ne pozabi naju: mene, matere svoje in njega, svojega očeta . . . ponci sami z vso gotovostjo zatrjevali, vrhovnega poveljnika ruskega tihomorskega brodovja admirala Skridlova, se moramo pač čuditi, da niso Japonci, vsaj kakor se zdi, ničesar storili, da bi se te ruske ladje polastili, ali jo potopili, ali pa da bi ]i vsaj zabranili vrnitev v Port Artur. Ker so bili sicer Japonci doslej zelo previdni in so skrbno pazili, da ni niti ena ruska ladja mogla zapustiti pristanišča, morajo biti posebni vzroki za to, da se sedaj Port Artur ne blokira več s tisto strogostjo, kakor sprva. To sicer nerazumljivo postopanje Japoncev se da razlagati edino s tem, da je japonsko bro-dovje tekom vojne že toliko trpelo, da ne more več vzdrževati permanentne blokade pred portarturškim pristaniščem. Sprva so japonske ladje neprestano križarile v portarturškem vodovju, njih stroji in kotli so bili vedno v aktivnosti, vsled česar so tudi hudo trpeli in ne morejo več redno funkcionirati, kakor bi bilo treba. Ni dvoma, da so Japonci sami uvideli, da postane vse njihovo vojno brodovje v doglednem času nesposobno za boj, ako ga bodo še v bodoče silili k prenapeti in prenaporni delavnosti, kaker je bilo to do Bedaj običajno. Kaže se torej, da je večina japonskih ladij, ki bi imelo blokirati pristanišče, usidranih na basi svojih operacij v svrho, da se štedijo njih sile, in da pred Port Arturjem križari le malo številce takozvanih stražnih ladij. Japonci so jeli štediti svoje sile na morju, kar je dokaz, da so te sile že precej majhne že zlasti zbog tega, ker je še pričakovati dolgotrajne vojne. »Poročnik Burjakov« se je brez ovir vrnil v Port Artur, dasi je bila njegova vrnitev signalizirana! Ako bi bili Japonci tako strogo stražili vhod v portarturško luko, kakor ob začetku vojne, bi bilo pač izključeno, da bi se torpedovka mogla zopet vrniti v Port Artur. V tem slučaju bi kajpada vse japonske ladje morale dneve in noči križariti Greh bi bil, največji greh .. . Pomisli in reci!« Rekel sem: »Mati, bil bi greh!« Mati je zdihnila in govorila: »Upadle so moje prsi, nekdaj mlade in močne, upadle so radi tebe in zate. Velo je moje lice in vdrte oči; preČula sem toliko noči poleg tebe in jokaje prosila Devico vseh devic, da bi naju nikdar ne pozabil: da bi naju nosil v srcu tudi, ko naju ne bo več . .. Pomisli in reci!« Mati si je otrlo solzo in solza je kanila na moje ljubezni goreče srce, da je vzplamtelo še bolj. S tiho in presrčno ljubeznijo sem ji vračal skrb in ji sveto obljubil, da je ne pozabim nikoli . .. nikoli . .. Mati! In nisem te pozabil niti en trenotek. * * V tistih letih nekdaj sem srečal Anico. Anica, hvala ti za sladkosti življenja! Srečal sem te nekdaj v tistih letih, ko sem bil v mestu in sem te pogledal in sem te ljubil, ker si šla mimo mene sveža, ko studenčnica in lepa ko nagelj, ki je razcvetel v neposredni bližini pristanišča, kar bi seveda znova absorbiralo znaten del moči Togovega brodovja. Da se to ni riskiralo, znači dovolj, da se japonska eksadra že nahaja v zelo slabem položaju. Sicer bi ne bilo umljivo, da bi pustila, da bi se »Poročnik Burjakov« vrnil brez vsakih ovir, ko je vendar notorično, da ima ladja na krovu važna poročila generala Ku-rop&tkina na portarturško posadko in da se na njej ba^o celo nahaja admiral Skridlov. Že samo to zadnje domnevanje bi moralo Japonce sped-bosti k največji agilnosti. Admiral Skridlov se je pokazal, odkar je prevzel poveljstvo vladivo-stoškega brodovja, moža železne energije in dejanja in je s svojo maloštevilno eskadro že zadal Japoncev več prav občutnih udarcev. In če pride ta mož sedaj v Port Artur, kjer je usidrano tako silno rusko brodovje, kakor nikdar preje, odkar se je pričela vojna, ni dvoma, da bi vlil v to eskadro novega duha, da bi še postala silno nevarna japonskemu brodovju. Japonci poznajo Skridlova, ved6 dobro, da je Skridlov v Port Arturju — zanje največja nevarnost, a vkljub temu ne store ničesar, da bi mu preprečili prihod v Port Artur; četudi je morda vest da se nahaja na krovu »Poročnika Burjakova«, neosnovana, je to vendar znak in dokaz, da je japonsko brodovje pred Port Arturjem popolnoma oslabelo in ne more več vzdrževati niti delne blokade portarturškega pristanišča. Z mandžurskega bojišča. Poročila z bojišča so postala zelo redka, zlasti kar se tiče operacij Ku-ropatkinove in Kurokijeve armade. Zdi se, kaker da bi vse akcije na obeh straneh počivale. Le »Dailv Telegraph« ve povedati, da se že dva dni bije velika bitka 25 milj od Liaojanga. Veliko število ranjencev, ki se transportirajo na mulah in na ročnih nosilnicah, je že dospelo v samo na pol, kakor bi se bal popol noma pokazati svojo lepoto. Tedaj sem pozabil na vse, samo na onadva ne, ki sta gotovo klečala tistega večera pred Devico vseh devic in prosila za mojo srečo: samo na očeta in mater ne. Sla si mimo mojega življenja kakor misel in tiho sem zahrepenel po tebi: po tvojih poljubih in po pogledih tvojih oči... in ti si izpolnila moje tiho hrepenenje .. . Ali se spomniš tistega večera, ko sva sedela na tvojem domu v gorski vasici na vrtu v uti in si mi dovolila prvi poljub? Anica! Samo enkrat v življenju sem bil srečen, ko angeli v nebesih in to je bilo tistega večera . .. Imel sem mnogo deklic, a ljubil nisem niti ene . .. Prepričal sem se, da so mi vse bile samo dobre znanke, s katerimi sem govoril sramežljivo in lepo in šepetaje, a nikdar nisem niti eni spomnil ljubezni . . . Prišla je ona; sveža ko studenčnica in lepa, ko napol razcvetel nagelj in vzljubil sem jo. Ko sem sedel nekega večera i ljubico, je prišel moj prijatelj in Liaojang. Vsa znamenja kažejo, da je bil ta boj zelo težek in krvav. Sklepa se, da Japonoi prodirajo s tem namenom naprej, da bi rusko armado odrezali od Mukdena. Istemu listu se brzojavlja iz To-kija: General Kuroki poroča v spopadu sovražnih predstraž na gorskem prelazu Motien: V ponedeljek 4. t. m. ob 4. uri zjutraj ste dve ruski kompaniji obkolili naše predstraže, ki bo se nahajale 2 km severnozapadno od Motiena. Vnel se je obupen boj z bajoneti. Sovražnik se je umaknil in glavni del naše predstraže ga je zasledoval. Istočasno so Rusi napadli naše pozicije tudi pri Skiakoolinu, a 80 bili tudi odbiti. Na naši strani jih je padlo 13, ranjenih pa je bilo 33 mož, med temi tudi 2 častnika. Iz Petrograda se poroča, da brani Kajčov ali Kajping general Samsonov. Jugovzhodno od Kajpinga se nahajajo voji generala Cirikova, na vzhodu pa kozaki pod poveljstvom generala Miščenka. Glavna japonska vojna sila je koncentrirana pri Siujanu in pred Kajpingom. Najbrže bodo Japonci napadli rusko armado pri Dačičavu. »Birževija Vjedomosti« poročajo, da je bil 5. t. m. ljut boj pri Dačičavu, v katerem se zlasti odlikoval voj generala Samsonova, ki je sovražnika z veliko smelostjo napal in ga prisilil, da se je moral umakniti v Kiulienčeng. »Lokalanzeiger« v Berolinu pa poroča iz Liaojanga: Eden bataljon cd brigade generala Kaštalinskega se je vtihotapil v silnem dežju do japonskih pozicij pri Landiansianu in jih napadel. Ena japonska kompanija je bila popolnoma uničena. Ko so Rusi tretjič napadli japonske pozicije, bi jih bili Japonci skoro obkolili, ako bi pravočasno ne prišel na pomoč še eden ruski bataljon. Rusi so izgubili 300 mož, Japonci pa 10 0 0 mož. Potopljena japonska križarka „Kaimon". Reuterjev urad poroča iz To-kija: Japonskakrižarka »Kaimon« je 5. t. m. v Talienvan-skem zalivu zadela na rusko mino in se potopila. Križarka »Kaimon« je bila dolga 64 m, široka pa 10 m; obsegala je 1367 ton in je imela 13 topov. Njena hitrost je znašala 12 milj na uro. Na njenem krovu je bilo 230 mož. Ta križarka, ki je bila že leta 1882. zgrajena, je sicer služila samo za vežbanje. Da so jo Japonci sedaj porabili kot vojno križarko, kaže, da je japonsko brodovje že silno trpelo, ker morajo Japonci sedaj že vež-balne križarke rabiti za vojne svrhe! Izpred Port Arturja. »Central News« poroča iz Daljnega: Tukaj se je slišala v noči 3. t. m. čilna kanonada pri Port Arturju. Gromenje topov se je čulo tudi dru- naju pozdravil ljubeznivo in njo je pozdravil še posebej. Potem pa je govoril o zvezdah in o luni, o tem bogu zaljubljencev in jaz sem čutil, da mi ona umkia svojo desnico in da mi noče pogledati v oči . .. Prišel sem drugi večer in ona je sedela z mojim prijateljem roko v roki in mu gledala v oči, meni pa ni ponudila ne roke, ne sedeža in mi ni dovolila, da bi samo enkrat pogledal v njene oči . . . Anica, spomniš se, da sem samo pozdravil in odšel in me ni bilo nikoli več •. , Samo tri ljudi sem ljubil v vsem življenju: očeta in mater in svojo najlepše Anico! Hvala vama oče in mati za skrb! Nisem vaju pozabil! Anica! Tudi tebi hvala za sladke večera, dokler si mi bila zvesta in hvala za prečute noči, ko si me pustila! — Zdaj sem sam: očeta in mater krije temna jama; ljubica ljubi drugega — Anica bodi mu zvesta —; jaz pa ne ljubim niti svojega življenja. gega dne pozno popoldne. Kitajske ladje so videle japonske ladje, zbrane pred Port Arturjem. V portartur-škem pristanišču so sedaj samo štiri velike ruske vojne ladje, dočim se druge nahajajo v boju z japonskim brodovjem, ki jim je zastopilo pot v luko. Iz Londona se poroča, da so ruske torpedovke in topničarke v bližini ene milje izven Port Arturja napravile veliko ograjo iz brunov, da sedaj japonskim ladjam ni mogoče se približati luki. Iz Cifua se poroča, da je zamenil admirala Vithefta v poveljstvu portarturško eskadre knez Uh-tomski. Vladivostoško brodovje na pohodu. Iz Londona se poroča, da se je vladivostoška eskadra že vrnila v pristanišče in da je na svojem pohodu potopila 1 japonsko torpedovko inltorpednouni-če v alko. V Petrograd pa je došla iz Vla-divostoka tale brzojavka: Danes je dospel semkaj pod eskorto naših tor-pedovk angleški parnik, ki je imel 9000 ton železniškega materijala na krovu. Ta parnik so zajele ruske križarke. Po izpovedi kapitana je materijal bil določen za zgradbo železnice za hrbtom japonske armade. Kakor se zatrjuje, je vladivostoška eskadra na korejski obali res zadela na brodovje admirala Kamimure. Japonske ladje so jele streljati na Ruse, toda ruske križarke so se boja izognile in so streljale samo na japonske torpedovke, od katerih se jih je več potopilo. Japonske vojne ladje so pomotoma streljale na svoje torpedovke, ker so jih smatrale za ruske. Istočasno so ruske torpedovke plule v Gensan, bombardirale luko in tamkaj potopile neki japonski parnik. Ruske vojne ladje na Daljni Vztok. Iz Carigrada se javlja, daje skozi Bospor plula zopet neka ruska vojna ladja. Turčija je prehod dovolila, ker je ruski poslanik zatrdil, da nima ladja niti vojakov, niti vojnega materijala na krovu. Iz Port Saida se poroča, da je včeraj tjakaj dospela ruska ladja »Peterburg«, ki ima 341 mož na krovu. »Peterburg« pluje v Vladivostok. Ta ladja, kakor tudi »Orel« in »Smolenski«, spada k takozvani »prostovoljni mornarici«. Vse te ladje imajo bronaste oklope in so prave križarke.»Srnolenska« in »Orela« je vojna uprava že spomladi sprejela v vojno mornarico. Križarka »Peterburg« obsega 9460 ton in ima na krovu 23 topov. Ladja im hitrost 19 milj na uro. Japonske izgube na morju. Uprava japonske mornarice razglaša, da je v tej vojni bilo na ja ponski strani ubitih 949 pomorščakov, 253 ranjenih, 88pase jih pogreša. Podmorski čoln „Protektor". Po poročilih iz Petrograda se nahaja v kronštatski luki podmorski čoln »Protektor«, ki je nedavno brez sledu izginil iz Ne\vporta, in o katerem se je trdilo, da je bil prodan Japoncem. »Protektor« odpluje z baltiškim brodovjem na Daljni Vztok. Civilna lista. Dunaj, 7. julija. Sedaj ko je ogrska opozicija pričela boj proti zvišanju civilne liste, je zanimivo vedeti, kako je s cesarjevimi dohodki. Civilna lista se je zadnjič zvišala leta 1872 za 1 milijon gld. in znaša od tedaj za vsako državno polovico 9,300.000 K, skupno tedaj 18.600.000 K. Že leta 1903 sta obe vladi predložili svojima parlamentoma zakonski načrt, naj vsaka obeh državnih polovic zviša svoj prispevek k civilni listi za 2 mil. kron. Potreba zvišanja se utemeljuje s tem, da se je v teku 30 let vse podražilo, da je bilo treba zvišati dvornemu osobju plače, razširiti upravne posle na dvoru in v dvornih uradih itd. Nadalje se je Število nadvojvodov in nadvodinj pomnožilo za 30, a vsak teh dobiva 100.000 K letne apanaže. Ogrska je razen civilne liste Že od leta 1867 vsako leto preliminirala 720.000 K kot stroške za ogrski dvor. Iz tega denarja se je popravljal kraljev grad v BudapeŠti in razni gradovi po deželi, a preostalo je še toliko, da so se iz tega nabrali milijoni. Ko pa se je pred leti zgradil novi dvorski grad v BudapeŠti, porabili niso samo teh preostankov, temuč je bilo treba najeti še 10 mil. K brezobrestnega posojila, ki se odplačuje letno po 066.000 K iz civilne liste. Nadalje se iz civilne liste izplačuje podpora 580.000 K ogrskemu narodnemu gledališču in • operi, 24.000 K plače dvornemu maršalu, 50.000 K grajskim oskrbnikom in uradnikom, 150.000 K ogrski gardi in 3000.000 K apanaže trem nadvojvodom, ki žive na Ogrskem. K temu pridejo še dvorni plesi in pojedine, tako da ostane 3 milijone kron iz civilne liste faktično na Ogrskem. Občinska volilna pravica učiteljic. Dunaj, 7. julija. K tozadevni včerajšnji razsodbi upravnega sodišča je izšlo utemeljevanje, iz katerega je razvidno, da razsodba nima veljave za vse avstrijske učiteljice, temuČ le ▼ tistih občinah, kjer niso učiteljice izrecno izključene od volilne pravice. Ta pravica jim gre po zakonu zaradi njihove javne službe in višje izobrazbe. V bodoče imajo tedaj učiteljice ljudskih in meščanskih šol volilno pravico v 2. volilnem razredu v vseh občinah, razen tistih, kjer je po občinskih statutih volilna pravica omejena le na moško učiteljstvo, kakor n. primer v Pragi, Gradcu in na Dunaju. Ogrski državni zbor. Budapešta, 7. julija. Nadaljevala se je proračunska debata. Posl. Mol nar (Szederkenjeva stranka), Papp (neodvisna stranka) in Veselo v s ki (Slovak) so govorili proti proračunu. Zadnji je poudarjal, da ima vlada že 40 let moč in oblast v rokah, pa vendar še ni za nemagjarske narodnosti ničesar storila. — Potem je začel govoriti ministrski predsednik grof Tisza ter zavračati Banf-fvjeva izvajanja o Hrvatski. Rekel je, da ga ni Magjara, ki bi o hrvatskem vprašanju zavzemal drugačno stališče;kot baron Ban f f y. Kar se pa tiče pojasnil, ki jih je baron Banffy dodal svoji razpravi o magjarski politiki na Hrvatskem, bi po njegovem mnenju državnik kaj takega ne smel izročati javnosti, ker je s tem zagrešil veliko it.diskretnost. Tudi baron Banffv je bil kot ministrski predsednik tega mnenja, toda najnovejši čas ima navado, da pač spozna pravo, stori pa napačno. Kar se tiče Banffy-jevih opazk o finančni nagodbi s Hrvatsko, vleče Banffv z ultra-Hrvati za skupno vrv, t. j. za finančno samostalnost Hrvatske, proti Čemur se mora vsak Magjar s stališča enotne ogrske države bojevati. Le z uŽit-ninskim davkom so se Hrvatski vzeli finančni pogoji za obstoj. Hrvatska ima pravico zahtevati, dajiOgrska ozdravi finančne neprilike. Pravo ogrsko narodno stališče je, da se Hrvatski ne smejo odtegniti predpogoji za razvoj. Kar se tiče Banffyjevih izvajanj glede carinstva, gre se tukaj šele prav za gospodarske in ne za politične interese. Narodno politiko delamo tedaj, ako z gospodarsko politiko povzdignemo narodovo materijalno moč. Ravno taka je stvar s stališča drŽave kot velesile. (Velik vihar na levici in klici: Velesila nas nič ne briga; ne potrebujemo je!) »Ogrski narod obstoji le toliko časa, dokler je čl an v e 1 e l i le«. Nadalje je očital BanfTvju, da je bil še nedavno odločen zagovornik carinske skupnosti. Kdor prevzame vodilno vlogo (kakor BaniTv) se mora z narodnim gospodarstvom temeljito baviti, ne pa nepremišljeno in slepo zavajati narod v boj. — V tem zmi-slu je zavračal še dalje Banilvjev program med viharnimi ugovori z levice. Konca njegovega govora še nimamo. Dogodki na Balkanu. Bel grad, 7. julija. Iz Stare Srbije prihajajo zelo vznemirljiva poročila o izgredih Albancev napram kri- stjanom. V vasi Klinovac so požgali vse hiše ter streljali na Brbako mejno stražo. Sofija, 7. julija. Ministrski pred sednik Petrov je izjavil, da so vse vesti in kombinacije, ki se trosijo zadnji čas o takozvani balkanski zvezi, n eo s n o v a n e. Bolgarski od-nošaji napram Srbiji temeljijo na čisti gospodarski podlagi. Do političnega zbliženja je še velik korak. Kombinacija o zbliŽ&nju s Črno goro pa bi ne bila utemeljena ne iz gospodarskega, ne iz političnega ozira. Kartuzijanska afera na Francoskem. Pariz, 7. julija. Preiskovalna komisija je svoje delo dovršila ter predloži prihodnji torek o tem zbornici poročilo, ki bo obsegalo zaključne izjave: 1. Da je preiskava dognala popolno poštenost in neoma deževanost ministrskega predsednika in njegovega sina. 2. Mascurauda so popolnoma neutemeljeno potegnili v to zade/o. 3. Obžalovanje, ker se je v zbornici govorilo o podkupljenju, dočim se kaj takega ni zgodilo. Angleži v Tibetu. London, 7. julija. Včeraj so Angleži v naskoku vzeli tibetansko utrdbo pri Gvantseju. Pri tem so na angleški strani padli 3 vojaki in en častnik, dočim je bilo 23 vojakov in 5 častnikov ranjenih. Tibetanci imajo seveda mnogo večje izgube. Dopisi. Iz Kostanjevice. Gasilska slavnost, katera se je vršila o priliki blagoslovljenja nove brizgalne in gasilnega orodja prostovoljnega gasilnega društva v Kostanjevici v nedeljo dne 3. julija je uspela imenitno in smelo trdim, da že desetletja ni videla Kostanjevica tako lepe slav-nosti. Na predvečer slavnosti so priredili gasilci z godbo c. kr. meščanske garde na čelu bakljado po mestu in podoknico kumici gospe Globoč-nikovi. Napočilo je krasno jutro. Raz hiš po mestu in na lepo okrašenem slavnostnem prostoru plapolale so zastave in objemale izmed cvetja le-sketajočo se krasno novo brizgalno. Po mestu je bilo vse praznično in pripravljeno, da dostojno sprejme bratska gasilna društva, katera so tudi točno ob določeni uri dospela. Ob 10. uri je v cerkvi sv. Nikolaja daroval mašo častiti gospod župnik D. Pavlic, in takoj potem v navzočnosti na slavnostnem prostoru zbranih gasilnih društev iz Št. Jerneja, Sv. Križa, Krškega in Kostanjevice, potem Žup*na z občinskim odborom, mestnega zastopa, deputacije c. kr. priv. meščanske garde, gospodov uradnikov in mnogobrojno občinstva, blagoslovil novo brizgalno. Kumica, milostiva gospa Globočnikova, obdana od odličnih kostanjeviških dam, je pripela na brizgalno deščico z napisom »Florjana« ter tako imenovala brizgalno. Gospod župan Globočnik je pozdravil navzoče, zahvalivši se tiBtim, kateri so k ustanovitvi društva pripomogli ter vsem, kateri so se današnje slavnosti udeležili. Rekel je med drugim, (in to si zapomnite gasilci): »Kakor se morajo vaditi vojaki, da uspešno sovražnika premagajo, tako se morate vaditi Vi, da bodete kos najhujšemu sovražniku ljudskega imetja.« Gospod načelnik Bučar se je zahvalil občinstvu za iz kazane simpatije napram društvu ter bodril gasilce, naj vstrajajo pri zapo-četem delu. Odigrala Be je cesarska himna in izvršilo delllovanje navzočih gasilnih društev, ter s tem končala dopoldanska slavnost. Pri popoldanskem koncertu na vrtu Bučarjeve gostilne je bila ogromna udeležba odličnega občinstva in popoldan d osli h deputaoij gasilnih društev iz Leskove*, Vidma, Cerkelj, Rajhenburga in Mokronoga. Tudi gospod odbornik zveze kranjskih gasilnih društev, Anton Ru-pert iz Krškega, nas je s svojo navzočnostjo počastil. Zabava, katera je bila vaeskozi živahna, se je zaključila s plesom in razšli smo se zadovoljni z Željo, da bi novo gasilno društvo bilo vedno deležno simpatij in zaupanja občinstva, ter da uspešno delovalo bližnjemu na pomoč. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. julija — Volilni shod na Colu pri Vipavi. Poslanec dr. Žitnik ob-ljuboval je svojim volilcem na Colu, da skliče letošnjo pomlad volilni shod na Colu. Pomlad je že prešla in za- čelo se je že poletje, toda poslanca Načeta Žitnika ni na Col. Sedaj vsaj vemo, da je Naoe Žitnik vedno in vedno isti figa-mož. Ta poslanec veliko obljubuje, a za svoje volilce ničesar ne stori. Značilno je pa vsekakor to, da si Nace Žitnik ne upa sklicati volilnega shoda na Colu, kjer je pri zadnji državnozborski volitvi dobil od oddanih glasov — dve tretjini. — »Znorela je". Na notico v 151. št. »Slov. Naroda« z dne 6. julija t. 1. pod gorenjim naslovom smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da sem slaboglasna cigararica, ker v tobačni tovarni nikdar nisem bila Ni res, da bi bila kakor furia planila k vratom in jih tiščala ter kričala: »V to hišo ne bo »Sloven skega Naroda«; res pa je, da raz-našalca še videla nisem in mu sploh nisem besede rekla. Ni res, da sem pozneje norela za štajerskimi mladenci in jim ponujala šopke, ker sem pripela na zastavo le venec. V Ljubljani dne 8. julija 1904. Marija Manfreda. Op. ured.: Naš poročevalec vzdržuje svoje poročilo. ._— II. slovenski vsesokol-sfej zlet. Poleg javne telovadbe na dirkališču bo za širše občinstvo najlepša točka velika ljudska veselica na travnikih v Lattermanno-vem drevoredu. Ves prostor se krasno električno razsvetli, na raznih točkah bodo svirale godbe in v devetnajste rih najrazličnejših paviljonih v raznobojnih dekoracijah bodo naša dame servirale pijače in jedila, prodajale sličice, razglednica, spominske pri vezke, cvetlice, srn* dfce i. dr Slovensko ljubljansko ženstvo je prevzelo s tem iznova jako težko, naporno in veliko požrtvovalnost zahtevajoče delo, ki se izvrši izvestno mnogobrojnim gostom v zadovoljstvo in društvu »Sokolu« v čast. Primerno je torej, da navedemo imena teh trudaljubnih Slovenk v abeced nem redu. Te dame so: Gospe : Minka A n d e r \v a 1 d o v a, Stana A r-kova, Eia A ur o v a, KarolinaCiu-hova, Josipina Dimnikova, Julija dr. F e r j a n Č i č e v a , Pavla Finko v a, Eta Franketova, Antonija Gogo lova, Minka Govekarjeva, Minka Grobelnikova, Hedviga Hiengova. Milica Hribarjeva, Berta dr. Hribarjeva, Lma dr. Hudnikova, Ana Hudoverni-kova, Minka Jebačinova, Ana JuvančiČeva, Iranka K a č i č e v a, Marija Kalistrova, Olga dr. Kapu sova, Franka KauČiČeva, Cecilija Kavčnikova, Lea Knezova, Marija dr. K o k a 1 j e v a, M. prof. Korunova, Ant. Kostanjev-čeva, M. dr. Košeninova, Marija dr. Kušarjeva, Marija Lavren-čičeva, Lujiza Levstekova, Josipi na prof. Maharjeva, Fernanda dr. Majaronova, Eiiza Mikušava, Ivanka Mikuševa, Minka dr. Pir-čeva, Marija Plantanova, Vida Pogačnikova, Josipina Proko-pova, Ana Prosenčeva, Irena Ružičkova, Ivana Sevnikova, Ivana Supančičeva, Mici šara-bonova, Ha Škofova, Viktorija Drof. Štritofova, Hedviga ravn Su bičeva, Dinca Tavčarjeva, Franja dr. Tavčarjeva, Lujiza Trste n jakova, Ehzabeta dr. To-minškova, B arta dr. T r i 11 e r -jeva, Ana Ulrichova, Ana Zajcev a. — Gospodične: Aog-ela Accetto, Stana A r k o , Mici Đ ar ti, Iva Belič, Cili Budinek, Herma Buk ovio, Štefanija Cimperšek, Mici Češko, Minka Čer n e. Matilda Debevc, Mira De v, Ana Domia-novič, Lota Domianovič, Jelka Drenik, Anica Erzin, Lojzika Fajdiga, Melanija Fajdiga, 0'ga Fischer, Anica Ferjančič, Da rinka Franke, Nelica Franke, Vida Gabršek, Leopoldina Gar-beis, Jarcmila Gerbič, Josipina Globočnik, Anica G o gola, Vida Gogola, Adela Golob, Marta Gosti o, Anica Grasselli, Vali Gre-gorič, Jožica Gregorin, Mici Grošelj, Ana Hafner, Eli lla-nuš, Mila Hanuš, Ivanka Hrast, Albina Indof, Mici Jakelj, Natalija Jakilj, Ant. Jaklič, Marica Jakovec, Mihaela Javornik, Minka Jebačin, Mimica Jelov-šek, Anica Jenko, M. Justin, Lojzika JuvančiČ, Mici J u van -čič, M. Kacian, Jelica Kačič, Minka Kan d are, Jos. Kaj želj, Davorina Kar lin, Bela Kavčnik, Frida Kelmas, Angela Kern, Je-lisava Kersnik, Ana Killar, M. Klemene, Tea K1 e m e n Č i č, Lidja Kociančič, Sonja KodriČ, Olga Kozjek, Bazena Kreč, Ana Krejči, Mici Krejči, Lojzika Kri* stan, Mioi K u ban y, Ljudmila K u-belka, Ivanka Lampe, Frida Lapa j ne, Štefanka Lap a j ne, Milena Lavrenčič, Silva Lavrenčič, Slava Lavrenčič, Erna Lenček, Tilka Mally, Lizika Mat ko, Leo-poldina Meršol, Ivanka M i k u Š , Minka Močnik, AnaMoos, Minka M o o s, Marica Mrak, Mimioa Ni-crrin, Ema Nolli, Milki Novak, Ivanka Omersa, Neli Orehek , Stanka Orehek, Draga Orožen, Eda Orožen, Julka Perdan, Vlasta P e r š 1, Minka P e r u z z i, Marija P e t r n e 1, Cirila P 1 e š k o, Mici Počivalnik, Anica Polja* ne o, Jelica Poljane o, Mici Pollak, Jas. Porenta, Miiaa Praprot n ik, Eli Predovič, Vida P r e 1 e s n i k , Marta R a j h , Lojzika Ravnikar, Irma R e m žgar, Ema Ribnik ar, Rozi Robavs, Vida R oh rman, Mary R o s m a n , Erna Rozman, Irena Ružička, Zora Senčar, Filo-mena in Pavla SenekoviČ, Danica Skale, Slava Skale, Mici Sosb, Mici Stare, Milena Svete k, Vika S ve tek, Mar. Sin kove o, Minka Škaberne, Helena Škrjanec, Mici Urbane, Evge-uija Tekavčič, Milka Travner, Gusti in Pavla Tre o, Iva Trtnik, Rezika Ulrioh, Olga U nar, Anica V a v k e u , Mila V d o v i č , Elza V e d e r n j a k , M trija V e h a r , Marica V e r š e c , Bogomila Vidmar, Toni V i r k , Mici \V i n d i -scher, Angela Z al a z ni k, Ema Z ari i, Pavla Zavašnik, Ema Zen kovic, Viki Zorer, Anica Zupan, Pavla Žagar, Berta in Ema Žerjav. — Za sokolsko ljudsko veselico jc podarila M e š t a n s k a pivovara v Plznu 20 hektolitrov plzenskega piva, kar predstavlja približno vrednost 1400 kron. Svetovno-slavna pivovarna gostoljubnega mesta Plzen, Čigar pivo pijejo za drag denar nele po vsej Evropi, nego tudi po vseh drugih delih sveta, je izrazila s tem kavalirskim darom dejansko svoje gorke simpatije do slovenskega ^okolstva, ki bo vedelo hvalo vzorni slovanski darovateljici. — Krasne paviljone postavijo povsem na svoje troske za večerno veselico o priliki vsesokolske slavnosti pod Tivolijem pivovarne: A u e r j e v i dediči, »Delniška pivovarna" in I. K o s 1 e r ter veletrgovina z vinom I. C. Juvanciča. V teh paviljonih se bode točili domači pridelki, naše pivo in nase vino. — Matura na I. državni gimnaziji se je pod predsedstvom g. nadzornika Hubada začela za A oddelek dne 4. in je trajala do vštetega 7. t. m. K izpitu se je priglasilo 30 rednih in 5 izrednih dijakov; med izpitom sta odstopila eden redni in eden izredni. Uspeh je sledeči: 6 z odliko, 15 s povoljnim uspehom, 9 jih je re-probiranih za dva meseca (med njimi 2 eksterna) in 3 so padli za celo leto (med njimi 2 eksterna). Izmed 33 kandidatov je bilo 20 Slovencev (7 rednih, 3 izredni), ostali Nemci. Uspeh pri Slovencih je sledeči: 3 z odliko, 9 s povoljnim uspehom, 6 reprobiranih za dva meseca (med njimi 2 izredna), dva padla za celo leto (eden redni in eden izredni). — Imena Slovencev-abiturjen-tov so : Breitenber^er Ignacij iz Idrije, Cimperman Ludvik iz Roba (z odliko), Koran Milan iz Braslovč na Štajerskem 2 odliko), Lukesch Gvido iz Ljubljane, Magoiič Srečko iz Ljubljane, Puntar Jožef iz Unca, Senjor Martin z Vičan-cgv pri Vel. Nedelji, Spiller Franc iz Ljubljane (z odliko), Strasser Vinko iz Postojne, Strauss Ludvik iz Novega mesta, Strnad Adalbert iz Ljubljane, Tomec Melhijor iz Št. Vida pri Ljubljani. — O vspebu pri B oddelku bo-demo poročali svojecasno. — Družba slovenskih igralcev iz Ljubljane gostuje v soboto 9. in v nedeljo 10. julija v Cerknem in v sredo 13. junija na Vranskem, v četrtek 14. julija pa v Žalcu. — Velika veselica v Ribnici. V nedeljo, 10. julija bo velik ribniški semenj, ki ga prirede na korist družbe bv. Cirila in Metoda ženska in moška podružnica s prijaznim sodelovanjem čitalnice, gasilnega društva, kolesarskega in pevskega kluba v Ribnici v nedeljo, dne 10. julija, ob 1 24. uri popoldne na Strelišču. V šotorih se bode prodajalo sveže pivo v sodčkih, vino, kruh, sandvvich, sir, suho meso, pecivo, kava itd. vse po najnižjih cenah. Pekli se bodo janci na ražnju. Streljanje na dobitke. Godba na lok. Petje. Odboru se je posrečilo pridobiti svetovnoznani cirkus Fumagali. Obljubil je tudi svoje sodelovanje lastnik Kasperl teatra Japonec Ning-penč-trep s pomočnikom Činč-pang-žungom! Živa cebra in tiger, turške opice! Tingl Tangi! Umetalni ogenj, zračni zmaji in žabe. Konfeti. Kori-&ndol.;. Za slučaj slabega vremena jo preskrbljena pokrita dvorana. Vstop je vsakemu prost. — Mengiško bralno dru« iHo priredi dne 10.—17. in 24 jul. kegljanje na dobitke pri gosp. Ivanu Gregorcu v Mengšu, pri zaključku kegljanja bode vrtni koncert mengi-ške godbe s Šaljivo loterijo. — 1. slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku priredi v nedeljo 10. mal. srpana društven izlet z zastavo v Domžale. Izleta se udeleže tudi: Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda, »Narodna čitalnica« z zastavo, »Gasilno društvo« in »Veteransko društvo« v Kamniku. Ob 4. uri popoldne koncert na vrtu gosp. Fr. Kuharja v Domžalah. Med posameznimi točkami svira domžalska godba. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, darovi se bodo hvaležno sprejemali. — Slovensko delavsko izobraževalno društvo na Savi pri Jesenicah- Deželno predsedstvo v Ljubljani je z odlokom štev. 2460, z dne 21. junija t. 1. dovolilo ustanovitev društva: »Slovensko delavsko izobraževalno društvo« in obenem potrdilo v ta namen predlo žena pravila. Osnovalni zbor bode v nedeljo, dne 10. julija t 1. ob 4 uri popolne na vrtu gospe Neže Ktinar-jeve na Savi pri Jesenicah. Dnevni red: 1.) Vpisovanje članov. 2) Volitev odbora. 3) Posamezni nasveti. Želimo novemu društvu, da bi raz vilo krepko delavnost v prid slovenskim narodnim idejam na korist slovenskega delavstva. Neustrašno naprej! — Prostovoljno gasilno društvo na Jesenicah je ime novalo g. Antona Trevna, trgovca in posestnika, svojim častnim članom za njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot načelnik tekom desetih let. Ob izročitvi Častne diplome mu je priredilo gasilno društvo podoknico z godbo in bakljado. Povodom te svečanosti je izročil naš vrli častni član društvu 300 K. Odbor izreka g. A. Trevnu za njegovo velikodušnost in človekoljubnost najprisrčnejšo, iskreno zahvalo! — Telovadno društvo »Sokol* V Postojni priredi dne 10. t. m. pešizlet z vajami v Hrašče. Zaradi končne uvrstitve poživljajo se vsi domači in zunanji člani z ozirom na II. vsesokolski zlet v Ljubljano k polnoštevilni udeležbi. V HrašČah prosta zabava. Gostje dobro došli! — Marijin otrok. Tekom par dni prinesli so dnevniki vest da je Franc Erman iz St. Janža izvršil roparski umor nad poštnim Belom Fr. Bregarjem, da ga je v Ljubljano de šli orožnik aretiral in da je morilec že priznal svoje de janje. Dodatno k temu poroča se nam iz popolnoma zanesljivega vira, da je bil Erman od svojih staršev jako strogo in versko vzgojen, ter seveda zvest član Marijine družbe. Baš po izvršenem roparskem umoru, ga je došla kakih 25 žena močna romarska družba iz njegovega domačega kraja, vračajoča se z božje poti z Brezij. V Ljubljani so semkaj došlega morilca žene povabile seboj v Kovačevo gostilno v Kolodvorskih ulicah. Dasi se je nekako tiho in čemerno držal, je Erman vendar pridno pomagal popovati sveto Marijne pesmice. Prišel je pa tudi govor na omenjeni roparski umor. Prisluševal je s povešenimi očmi, in ko so ro- i marice nevede, da imajo ta cvet Marijin v svoji sredi, slikale v živih barvah, kako bo morilec na višalih končal, je Erman tiho vstal in izgi nil. Kmalu nato se je zvedelo, da ga je orožnik izročil pravici. Daljnega komentara oMarijnih otroki h — ni treba. — Baron Mac Nevin je že zapustil Celovec ter se preselil uživat pokojnino v Gmund. Vodstvo okrajnega giavarstva celovškega je prevzel okrajni komisar Martin Fraess vitez Ehrfeld. — Dober lov je napravila policija v Celovcu pretočeno sredo. Z južno železnico se je pripeljalo 15 deklic v spremstvu treh mož. Možje so bili brezvestni trgovci s človeškim mesom ter so hoteli deklice spraviti čez morje. Vsi trije so pod ključem, dekleta pa je občina poslala v njihove domovine. — Na strehi vlaka. Ko je vozil 3. t. m. iz Poljčan mimo Slov. Bistrice brzovlak, zapazili so uradniki s postaje lepo oblečenega moža na strehi vagona. Strojevodju so dali znamenje, da je vlak vstavil, tedaj pa je mož naglo splezal s strehe ter zbežal v bližnji gozd. bele drugo noč so ga orožniki našli v gozdu. Povedal je, da je Peter Fleidl, doma iz Bavarske, oženjen konjar v Ključu v Bosni. Imel je vozni list od Zidanega mostu do Ljubnega, vsled česar so spoznali, da je umobolen. Zaprli so ga v — občinsko »kejho«. Ko so ga prišli drugi dan zaslišavat občinski organi in zdravnik^ našli so ga nagega na kljuki obešenega. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Alojzij Moser iz Milštata na Koroškem doma, delavec na Hrušici, je z zvitim prigovarjanjem Heleno Huber osleparil za To K. Dajala mu je brano in stanovanje, za kar ji je obljubil, da bo po izplačilu mezde dolg poravnal, a je po izplačilu iz Hrušice skrivaj pobegnil. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. 2.) France Potočnik, mlinar v Hotavljah, ni pokril apnenice pri svoji hiši, zaradi Česar je dne 19. vel. travna njegova 19 mesecev stara hčerka Rezika v tej jami utonila. Odgovornost pa zadene obenem tudi mater Ivano Potočnik, ker ni na otroka zadostno pazila. Obsojena sta bila vsak na 3 dni strogega z 1 postom poostrenega zapora. 3.) Dečka Anton Janko in Miha Zarđaj iz Zgor. Bernika sta Francetu Sitarju vzela železno mrežo za sejanje peska. Kakor pravita, sta hotela sama pesek prodajati in sta v ta namen izvršila tatvino. Obsojena sta bila vsak na 3 tedne ječe. 3.) Fantje Jakob Sovinšek, Janez Zinešnjavec in Janez Jernič, vsi iz Spod. Palovč, so na potu med Tro-belnim in Spod. Palovčami napadli fanta Jožefa Močnika, katerega so do nezavednosti pobili na tla. Jakob Sovinšek je pa še sam Janeza Zalaznika napadel in ga s polenom po glavi udaril. Vsi trije so bili hudodelstva težke telesne poškodbe krivim spoznani in je bil obsojen Sovinšek na 5 mesecev, Zinešnjavec na 4 in Jernič na 3 mesece ječe. 5.) Jakob Porenta, bajtarja sin v VirmoŠah, je v noči 17. svečana t. 1. med Trato in Virmošami nekoliko vinjenega Frauceta Kuntarja brez povoda z nožem v desno stegno sunil in ga nevarno poškodoval. Franc Žontar, posestnika sin pri Sv. Duhu je bil pa ravno isti Čas v družbi Porente, vendar je pa pred okrajno sodnijo izpovedal, da je dotično noč šel sam s Trate domu. Sele drugi dan se je prostovoljno sam zglasil pred sodiščem in priznal, da je prejšnji dan zaradi tega lagal, ker sta si s Porentom prijatelja in bi mu bil rad pomagal, uer je tudi ta odločno tajil. Porenta je bil obsojen na 8 mesecev težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Žontar pa na 4 tedne ječe. — Kres na Drenikovem vrhu v čast Cirilu in Metodu, ki je moral zadnjič radi neugodnega vremena izostati, zažgai se bode jutri, v soboto, ob 9. uri zvečer. — Koncert pri nNovem svetu", kateri je dne 25 junija 1.1. izostal, se vrši jutri, v soboto, dne 9. julija, z istim sporedom Več povedo plakati. — Huda kramarica. Marija Sontigenova je prišla v Ljubljano prodajat milo in si v to svrho postavila lopo na Cesarja Jožefa trgu. Včeraj ji je šel »kšefta slabo in to jo je ujezilo, da je začela pri lopi tako razgrajati in ljudi zmerjati, da ji je morala policija za nekaj časa jezo ohladiti. — Nesreča« Včeraj dopoldne je konj posestnice Marije Zajčeve iz Šmartnega, ko je peljala v Ljubljano mleko, na Martinovi cesti povozil 881etnega mestnega ubožca Ivana Pezdirja in ga smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — V električni voz zadel. Včeraj je Gartnerjev hlapec Franc Pezdovšek na Cesarja Jožefa trgu, ko je peljal kruh, tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v voz električne cestne železnice in ga poškodoval. Opazili smo, da ta hlapec sploh rad drvi po ulicah. — Ogenj zanetili so včeraj trije bratje Zavrtnikovi, stari od 8 do 11 let, v drvarnici Rozalije Pavškove na Sv. Martina cesti štev. 36. Ko bi Pavškova ne bila ognja pogasila, bi se bil gotovo razširil tako, da bi bila pogorela tudi hiša, — Ušel je v nedeljo svojim sta-rišem 131etni Rudolf Neger iz Bistrice. Deček je rujavo oblečen in govori slovensko in nemško. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev, nazaj pa se je pripeljalo 20 Slovencev in Hrvatov. — Na delo v Lenu-Gastein se je odpeljalo 13 Slovencev. — Najdena je bila na južnem kolodvoru denarnica, v kateri je bilo do 100 K denarja, zlata broža, ključ in neki papirji. — Zgubili sta se dve deležni knjižici št. 291, 292 X. odsek »Vzaj. podpornega društva v Ljubljani« včeraj popoldne okoli 1. ure. Pošteni najditelj vroči naj jo faktorju F. Banu v »Katoliški Tiskarni« v Ljubljani. — Hrvaške novice. — »Hrvatstvo«, glasilo takozvanih »fur-timašev«, noče pripoznati slovenske zemlje. Nedavno je pisalo o tirolskih gozdih v Švici (Tivolski gozd in restavracija »Šricarija« v Ljubljani), sedaj pa poroča o požaru »u Dornau-u kod Sachsenfelda«, dasi bo vsi slovenski listi poročali, da je bil požar v Trnovi, a ne pri ^»icu, temuč pri Gomilskem. * Najnovejše novice. Vohunstvo. V Mesini so prijeli stotnika Ercolesija in njegovo ženo zaradi ovaduštva. Pri njima so našli mnogo načrtov in fotografij italijanskih trdnjav. Priznala sta, da sta načrte pro dajala neki sosednji velesili. Italijanski listi dolže Avstrijo, da je načrte naročala in plačevala Francija. — Otroka z dvema glavama je rodila neka kmetica v vasi Vale pri Miljah. .— 36 000 K vredna zbirka poštnih znamk je zgorela v Budimpešti nekemu Enderssu. — Strajk poljskih delavcev. V Szigetvaru so na obširnih posestvih grofa Andrassvja vsi delavci vstavili delo. — Srbski denar na Dunaju. Danes pripeljejo iz Belgrada na Du naj 1,100000 petdinarekih komadov, da se prekuje na nje podoba kralja Petra. — Zaplenjen samostanski liker. Iz Francije v Tarragono izse-livši se Kartuzijanci so mislili, da bodo še nadalje preplavljali Francijo s svojimi likeri. Francoska vlada pa je ravnokar na meji zaplenila 500 zabojev kartuzijanskega likerja. — Sistirano je predavanje na vseh treh posvetnih fakultetah inomoškega vseučilišča zaradi izgredov. — Zmrznil je v visokih Turah stavbnik Froner. * Tolstoj o vojni. Kakor znano, je grof Lev Tolstoj v nekem angleškem listu priobčil protest preti vojni na Vztoku. V tem protestu piše med drugim: »Ideje o vojski so se zelo spremenile, celo od 1. 1877. Nikoli nismo imeli takih teatraličnih prizorov kot sedaj. Časopisi so pisali, da je ljudstvo pri prihodu carja, ki sedaj potuje po celi Rusiji kazalo, nepopisno navdušenje«. V istini pa izgleda stvar Čisto drugače. Ta slišimo, da so se trije rezervisti obesili, tam slišimo o dveh; drugje je pripeljala žena, ki so ji vzeli moža v vojsko, svoje otroke v pisarno predstojniku ter jih tam pustila; zopet druga se je iz istega vzroka usmrtila. Vsi so obupani in skrajno razburjeni. Besede: Za vero, za carja, za domovino! nimajo na narod več tistega vpliva kot nekdaj. Druga vojna, vojna vesti, krivice in greha si vedno bolj osvaja narode. Veliki boj naše dobe ni boj med Rusi in Japonci, med belimi in rumenimi, ni vojna z rovi, bombami in kroglami, temuč nepresteni duševni boj pro-svetljene človeške zavesti s temo in zatiranjem, kar človeštvo duši in tlači.« * Maščevanje zapeljane. Pred dunajskimi porotniki je stala te dni 17ietna lepa in simpatična deklica B. Križ zaradi težke telesne poškodbe. Imela je kot natakarica ljubezensko razmerje z natakarjem Seidlom. Ko pa so se pri njej pojavile posledice, jo je ljubček zapustil. Ker jo vsi -d tega tudi službo izgubila, prišla je v najhujšo bedo. Stradala je in zmrzovala, a njen ljubimec jo je vselej osorno spodil, kadar ga je prišla prosit pomoči. V takem obupu je polila svojega ljubimca s hudičevim oljem. Posledice so bile grozne. Eno oko eo morali zdravniki Seidiu odstraniti, a ves obraz mu je ostal spačen. Zdravniki so spoznali, da je deklica nervozna ter se vsled razburjenja najbrže ni zavedala, kaj je storila. Bila je soglasno oproščena. Občinstvo je ploskalo, porotniki pa so med seboj nabrali svotico denarja ter ga izročili oproščenki. * Kakšni so bili — oziroma so de Madjari. Iz šestnajstega stoletja se je ohranil spis, ki ga je sestavil benečanski poslanik Massaro o Ma-djarih. Diplomat pravi: Madjari so v splošnem najslabše ljudstvo na svetu. Ne ljubijo in ne čislajo nobenega drugega naroda; pa tudi medsebojno se ne ljubijo. Vsak si varuje le lastne koristi, splošni blagor pa zanemarjajo in bogate se ob javnem imetju. So vražijo se med seboj do neverjetnosti, pa se vendar vedno vabijo v goste kot bratje. Pravice ne poznajo, a ni je krivice, ki bi je ne izvedli, ako se njih tri ali štiri za to pridobi. Discipline ne poznajo. Ponosni so in ošabni; ne znajo ne vladati ne upravljati, pa vendar ne marajo sveta od nikogar, hvalijo sebe in svoje. Sklepajo o vsaki stvari zlahka, toda pri izvedenju sklepov so počasni, in tako se stori le malo, razen popivanja in kradnje, v katerih stvareh so zelo pridni. Plemiči, ki jih je 43.000 so vedno nezadovoljni med seboj, poslužujejo se vedno zvijač in sleparij, vsled česar mora biti vsak, ki stopi ž njimi v kako dotiko, zelo previden«. — Baje se današnji Magjari še vedno v marsičem trdno drže navad svojih pra-dedov. Književnost. — „Slovenski Pravnik". Vsebina 6 štev.: 1. Dr. Metod Do-16no: Kazenska obnova po § 356, t. 3 kaz. pr. r. z ozirom na načelo §-a 172. k. z. 2. U pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Pri poljskih služno stih je v petitu določiti gospodujoča posestvo. Gospodujoče posestvo ali sredstvo za izvrševanje služnosti pravice? b) Tožba za opraviČenje zemljiškoknjižne predznambe služnostne pravice, ustanovljene potom pogodbe, je dopu9tna, ako bi bilo tudi mogoče dobavi vode iz javnih ozirov administrativnim potom ugovarjati, c) Prizivno sodišče je upravičeno presojati tudi brez dopolnitve dokazovanja dokazano oceqo prvega sodnika in jo reformirati, če jo spozna za nepravo, d) K uporabi § a 45. c. pr. r. e) Ali je dovoljena prisilna uprava pri podjetjih periodičnih tiskovin? 3. Izpred upravnega sodišča. Obrtno pravo. Ako se izda pismeno posvarilo po § u 138. lit. c) obrtnega reda, je smatrati to za kazensko postopanje obrtne policije. Kot obrtnopolioijska ureditev po zmislu § a 54 obrt. r. se značijo le splošne odredbe, ne pa ukazi za posamezen slučaj. 4 Listek. I. znanstveni shod čeških pravnikov v Pragi) 5. Razne vesti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. {julija. Zaradi dogodkov v Inomostu so bile tu včeraj velike protinemške demonstracije. Trajale so dolgo časa. Ker se je bilo bati resnih izgredov, je policija poklicala orožnike na pomoč in z njihovo podporo napravila red. Rusko-japonska vojna. Petrograd 8. julija. Admiral S k r y d 1 o v poroča carju: Oddelek ruskih križar k, katere je vodil podadmiral Bezobrazov, je 1. julija zvečer pasiral korejsko morsko ožino. Tam je srečal veliko japonsko brodovje, broječe štiri križarke, tri oklopnice in dve torpedo v k i. Z ozirom na japonsko premoč se je Bezobrazov umaknil. Japonci so mu sledili in na daljavo 80 kabljev začeli streljati, a brezuspešno. Naše brodovje ni streljalo. Čez dve uri je Bezobrazov naletel na enajst japonskih torpedov k. Te so naskočile rusko brodovje, a brez uspeha. Na ruski strani ni bil nihče zadet in ni nobena ladja poškodovana, pač pa sta bili dve japonski torpedovki uničeni. Naslednje jutro ni bilo sovražnika nič več videti. Petrograd 8. julija. Admiral Skrydlov brzojavlja carju: Ruske torpedovke pod poveljstvom barona Raadena so pri rekognosciranju prišle tudi v Gen-san. V pristanu ni bilo nobene japonske vojne ladje, pač pa en obrežni parnik, neki manjši parnik inveč transportnih ladij. Rusi so te ladje užgali in jih uničili. Japonci so začeli streljati, a torpedovke so jih prisilile, da so se morali umakniti. Na ruski strani ni bil nihče ranjen in nobena ladja poškodovana. Petrograd 8. julija. Generala Kuropatkin in Saharov sta poslala jako natančna poročila o različnih bojih med predstra-žami. V vseh teh bojih so zmagali Rusi. Petrograd 8. julija. Zasačeni angleški parnik „Chetenhanu obsegajoč 600 ton, je bil 4 t m. pripeljan v Vladivostol:. Vozil je Japoncem železniške traverze in druge potrebščine za zgradbo vojne železnice. London 8. julija. Iz Čifu se poroča, da je bil 4 t. m. na severovzhodnem griču pred Port Arturjem boj, pri katerem je bilo 100 Rusov ubitih in 50 ranjenih. Japonci, ki so že zasedli drugo vrsto Port Artur obdujajočih hribov, se koncentrirajo na vzhodni strani polotoka, očividno z namenom, da poskusijo zavzeti glavni gorski prelaz nad taboriščem mornarjev. Ta utrdba, kjer je 20.000 mož, velja kot nezavzemljiva. Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potom vsem prijateljem Šolske mladine najsrčnejšo zahvalo, ki so piipomogli, da se je na izletu na „Selo* dne 2. julija t. 1. 325 učencev pogostilo. Vodstvo ljudske šole v Smartnem pri Litiji dno 7. iulija 1904. Karol Piki, Sol vodja. 4i <■ 03" Sredstvo^ ki prebavne organe spravlja v red In jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, je Želodčna tinktura iekarnarja jf*«-rr»/(/» t- i j niti ju ti i ti a MMunajski 7 cesti. Zunanja naročlia po povzetju. 7 Pomankanje slasti, motenja v prebavljanju se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca**. Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi „Styria vrelec" (močnejši). Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurci dunaj. borze 7. julija 1904. Naložbeni papirji. 42° o majeva renta . . . 4'2°/0 srebrna renta . . . 4°;0 avstr. kronska renta 4°/0 ii zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/3°,o posojilo mesta Spljet !%•/• ii .» Zader 41 aQ;o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 CeSkadež. banka k. o. . 4Vo zst.pismagal.d.hip.b. 41/1°/o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... 4Vi°/0 zast. pisma Innerst. hr. „ odrske cen. dež. hr. ..... ogr. hip. ban. „ obl~ ogr. lokalnih železnic d. dr..... češke ind, banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. . • . 3°/o m faz. žel. kup. Vi Vi *aVa°/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečtte. SreCke od 1. 1854 .... „ „ .* 1«HJV, . . . II 11 m 1°"* .... „ tizske...... „ zem. kred. L emisije ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100 — M turske ..... Basilika srečke . . . Kreditne Inomoske ,, ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ i, u ... Rudolf o ve „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. ... Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančna delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske . . Premogokop v Mostu (Brus.) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družb9 Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns ....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji ........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 8. julija 1904. Termin. PSenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . '„ 50 Koruza „ avgust ... „50 „ maj .... „60 Oves „ oktober ... „60 Efektiv. 10 vin. višje. j 1 -iT Bla^o 99-5'J 99 70 9940 99 60 9&-H5 9955 118 50 118-70 9715 97 35 118*40 11860 10O-— 100-75 : 100-26; 10125 10C- 1 ion- - 10O-65 10165 1 £9 60 1 100 — 99 60 99-90 j 10170 102-20 1 106-45 10745 101- 102.- 1 100-50 101 — 1 100— 101— I 100- 101 — 9975 100 — 98-&J Vn — 100- 3C0 45 30245 ICO 70 101 70 _._ 18125 183 25 ! 257 - 261 — | 16175 163 75 I 298 — 308- 290 - 298 - 1 26S — 276 — 90- 93 80 | 129 25 13025 2090 2190 460 — 470 — 78- 82 50 78- 8180 66- 70- 5325 5525 29 — 30 — 68 — 72 — i 75 — 79 50 508 — 513 — 8150 82 50 637 75 638 75 1620 — 1630 — 642 75 643 75 752 — 754 — 249-— 250— 615*- 625 — 426 50 4:-.7-50 2142- 2152 — 4H2 — 493-- 304— 307-— 488 — 493 — 162 — 153- 1132 1126 1901 1903 2346 23.54 23-90 23 98 117-30, 117-50 9510 95-3U 253 '25. 254 25 4841 5 — os 50 kg K 910 » 6 72 „ 543 ,, 572 „ 625 Meteorologična poročilo. V!iln» nad marjnm 806-3. Srednji srečal tlbk 786 0 mm S* 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. *c5 k« ■ 5 :" B « Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 740 4 192 brezvetr. jasno 7. zj. 7415 153 si. j zahod jasno - 2. pop. 7400 281 sr. jug jasno Srednja vCerajBnja temperatura: 196\ cormale: 1950 Mokrina v 84 urah : 00 mm. Franc, Davorin, Janko, Alojzij, Josip, Marija in Avguštin naznanjamo v svojem in v imenu svojih Borodnikov, da je naša ljuba mati, oziroma stara mati, teta in tašča, gospa Marija Zajec danes, dne 7. julija, ob V U uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 77 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, 9. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Siski, Franc Jožefova cesta 5t. 152, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Blago pokojno priporočamo v molitev in prijazen spomin. 1938 Spodnja Šiška, 7.julija 1904. Venci se hvaležno odklanjajo. Učenec se sprejme v špecerijski trgovini M. Spreitzer v Ljubljani. Za prevzetje hotela v Cjub-Ijani išče se 1919-2 kompanjon ki bi založil oOOO kron. — Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". Mesečna soba za enega ali dva gospoda se takoj odda. Poizve se pri 1902—2 FR. IGLIC, Mestni trg 11. Sprejme se takoj mlad trgovski pomote in 19?5 1 v trgovini z mešanim blagom Franc Znrc v Trebnjem. ta Doicm a rti os zu trgovino z meš. blagom sprejme tvrdka Oton ^oman v Radovljici. Ponudbi je priložiti spričevala iii naznaniti čas vstopa. Istotam se sprejme učenec ii trgovski stop. Sodarski pomočnik ima prednost. Iščo se lep lokal s prostorom za delavnico vred za neko obrt, kolikor mogoče v sredi mesta. Ponudbe pod št. 1912 upravništvu „Slov. Naroda". 1912—2 da izgubi po vporabi mojega v: 1.1 mazila proti pega: vsakršne pege, ogorelost in tudi vsako drugo nečistost, ki kazi kožo. MT Cena 2 »Id. ~mL J. Schiiller, Dunaj II., Kurzbauergasse 4. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrlicev, od izrnetkov in mrbovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—153 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič = v Ljubljani, zz^zz Ces. kr. avstrijske ££g državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. veijaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponori osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^ ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K^ein-Reirlin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutrai osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni viak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste. Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz L in H. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni >vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaia čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in II, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz L in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mcnakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NO VEG AM EST A IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega cd 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pc, oldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, b 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah n praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po 8rednjeevropejskem času ki je za min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Gostilničarji! proč z ledom! patent! Lahko oskrbovanje, največja prihranitev dela, naj- i*ovo* . nižji stroški nabave in 19321 senzacionalno! Ta^^mm^^ * v ■ ■ ., „m....., jpp* cesar se in bilo "^»J f ; 6—8 dni sveže pivo iz soda tyr*&^ ledu z mojo Zastopniki Ižče|o I (Bierhahn u. Stecher). Praktična iznajdba. Za vsakega gostilničarja neutrpljivo! K, Gandido Colli Inomost. Šivilja izurjena v šivanju, išče dela po hišah. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1911—2 Svarilo. Svarim vsacega, da mojemu možu Andreju Resmanu, klobučarju, ne posodi denarja ali vrednosti, ker jaz njegovih dolgov, bodisi na pijači ali katerekoli vrste, ne plačam. Begunje, dne G. julija 1904. Marijana Itesmau 1936 posestnica v Begunjah St. 31. na Drenikovem vrhu na čast Cirilu in Metodu zažgal se bode jutri, v soboto, ob 9. uri zvečer. K obisku vljudno vabita 1926 A. in M. RUS. Znižane cene! 0č£T Samo 6 dni %m M i Mrl vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki „Fra&coske prekomorske im\t\ Edina najkrajša črta čez Bazel Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna po-J»Miilla daje edino 236—13 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne ,,pri Figovcu". 2 stanovanji eno z 2 sobama in eno s 3 sobami in pri-padki so odda za avgust-termin na stranke brez otrok. Več se izve na Aml»roxe%em tr*u Mt. 94. 1832-3 2 dijaka iz boljših hiš se sprejmeta na brano, stanovanje in pod vestno nadzorstvo z začetkom prihodnjega šolskega leta. Vpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda-1. 1864—2 Prodajalko za trgovino z mešanim blagom, po- popolnoma izurjeno, ki je že službovala v enaki trgovini, sprejme takoj trnUu M. Elsner v Litiji. Sprejm.e3o so pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod „zavarovalni potovalci'1 na upravništvo „»Slov. Naroda921-2£ Kateri gospod lastnik večje trgovine z mešanim blagom, bi botel vzeti za učenca no- jega sina, 13 let starega, ki je absol-viral II. razred realke. Ponudbe in pogoji naj se pošiljajo na naslov: Hinko R. Miiller, hišni posestnik v Zagrebu, Primorska ulica štev. 32. 1684 2 > i t i i i ♦ t i t f i i t Viktor Jamsek => učitelj ■-----= Slava 2>ensić zaročena, c^*^ tfadečc. 1923 Zagreb. ^ «|U **• «j« «|« cJfU «j* »Jj« «|U «JJU «j» «f« «-Y< St. 8472. Izpraznjena je služba provizoričnega leželnega živinozdravnika v Ribnici, S to službo je združen letni užitek 800 K iz deželnega zaklada, na daljne dohodke pa bo imel dotični organ od nadzorovanja sejmov in ogledovanja živine, katero se mu bode poverilo. Istotako je od občin okraja ribniške-a pričakovati letni prispevek 400 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti do dne 10. avgusta 1904 podpisanemu deželnemu odboru 19j7—1 Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 4. julija 1(J04. xxxx xxxx xxxx xxxx Lepa prilika za nakup! Do 15. julija prodajam bela i* barvasta i spodnja krila z vezeninami „ „ s čipkami „ „ iz lusterja *• m iz svile in oddelek švicarskih vezenin posebno oorxo# £nton Šare v tjubljani 1836 2 Sv. petra cesta št. 8 nasproti liotela „Xjl©3rd."- xxxxxxxxx^ ' xxxxxxxx> Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj raznovrstne] sih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjSujočimi se vplačiu. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v Pragri, Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi BlovaiiMko- narodno upmo. 3—77 Vu poJMnila daje: Generalni zastop V Ljubljani, Cegar pisarne so v lastnej banČnej hiSi Crospodskilt itllcali - Zavaruje poslopja in premičnine^proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne in obCnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni oiednik: Dr. Ivan T a v I a f Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*