ftsartnorsiti JUTRA! Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova ce*ta$tv-i3 Oglasi po tarif«* Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Pretemo«« «dnat»#j>4. Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Velja mesečno, prejeman v upravl ali po pošti 10 Din, dobavljen »a dom pa« Dfa Poštnina pTae'am» v gotovnu Leto II. (IX.), štev. 139 Maribor, sreda 20. junija 1928 Izhaja razu« nedelje in praznikov vaak i __ Račun pri poštnem dale. zav.-v Ljubljani št 11.409 Cena 1 Din Velika tragedija v narodni skupščini Pavle Radič mrtev, Stieoan Radič umira, poslanci dr. Basariček. dr. Pernar in Ivan Grandiiia smrtno nevarno ranjeni. — Pet usodnih strelov radikalnega poslanca Puniše Račiča BEOGRAD, 20. junija. Danes, okrog 11.30 dopoldne, se je zgodil na seji narodne skupščine dogodek, kakršnega ne beleži zgodovina nobenega parlamenta. Radikalni poslanec Puniša Račič je skočil nenadoma na govorniško tribuno in oddal proti vrstam opozi-cijonalnih poslancev pet revolver-skih strelov. Prvi strel je zadel posl. Pavla Radiča naravnost v srce. Zgrudil se je takoj mrtev na tla. Drugi strel je zadel poslanca dr. Basa-r i č k a v vrat, tretji poslanca Stje-pana Radiča v trebuh, četrti poslanca dr. P e r n a r j a v levo ramo in peti poslanca Ivana G r a n d i j o v prsa. Vsi zadnji štirje imenovani so smrtno nevarno ranjeni. Stjepan Radič že umira. Štirje težko ranjeni poslanci so bili takoj prepeljani v bolnišnico. Atentator Puniša Račič je takoj po izstreljenih pet>i strelih pobegnil iz skupščine. Krvavi zločin je napravil na vso skupščino naravnost porazen utis. Seja narodne skupščine je bila takoj prekinjena. V mestu vlada silno razburjenje. BEOGRAD, 20. junija. Napetost med opozicijo in vladno večino ravno vsled pomirjevalne akcije, ki je bila uvedena zadnje dni, ni zavzemala neobičajnih ostrin. Pač pa se je opažalo, da je bil ravno Puniša Račič zadnje dni silno razburjen. Neprestano se je vmešaval v prepire in delal vsemogoče medklice, samo, da je dražil opozicijo. Včeraj pa je celo vložil predlog na narodno skupščino, ki ga je podpisalo 26 poslancev, med njimi tudi slovenski poslanec Vlado Pušenjak, da naj se preišče duševno stanje Stje-pana Radiča, češ, da ni normalen. Predsednik narodne skupščine, dr. Perič, je seveda ta predlog takoj zavrnil kot nemogoč. Današnja seja narodne skupščine je nudila spočetka čisto običajno sliko. Opozicija je nadaljevala s tehnično obstrukcijo ter otvorila de bato o zapisniku in poslovniku, h kateri se je priglasilo več govornikov. Med obema taboroma je prišlo ponovno do ostrega prerekanja. Okrog 11.30 dopoldne je radikalni poslanec Puniša Račič nenadoma skočil na govorniško tribuno. V njegovih rokah se je zasvetil samokres in še predno so mogli poslanci premotriti kritično situacijo, je že padlo zaporedoma z bliskovito naglico pet strelov. Prvi je zadel Radičevega nečaka. Pavla Radiča, naravnost v srce. Bil je pri priči Nobile in njegova posadka rešeni FRANCOSKI HIDROPLAN »LATHAM Z AMUNDSENOM STAL PRI NOBILU. NA KROVU PRI. KINGSBAY, 20. junija. »Citt* di Milano« jo prejela od generala Nobila brezžično obvestilo, da je polarni raziskovalec Aniundsen na francoskem hidroplanu »Latham«, ki ga je vodil znani francoski Pilot Guilbaud, že našel Nobila in nlego-vo posadko in pri njem pristal. Došla jc tudi že potrditev te vesti. Po drugi še nepotrjeni vesti je najden tudi že drugi del Nobllove posadke, ki 8a je odnesel svoječasno zrakoplov s seboj. OSLO, 20. junija. Francoski hidroplan »Latham« z znanim pilotom Guilbaudom te odletel preko Spitzbergov naravnost proti Severovzhodni deželi, da poišče Nobila in njegovo posadko. Na tem letalu je tudi znameniti polarni raziskovalec Amundsen. Adolf Hoel, strokovnjak v raziskovanju Spitzbergov, se bo pridružil ekspediciji ruskega ledolomilca »Krasi-na«. Po angleških poročilih iz Kraljevskega zaliva je prispela tja še nepotrjena vest, da sta letalca Rijser Larsen in Liitzow na poizvedovalnih poletih našla oni del posadke »Italie«, ki jo je po katastrofi zrakoplova vihar odnesel dalje in ločil od Nobilove skupine. Postopači na Kozjaku Pred par dnevi se je posrečilo orožnikom od Sv. Jurja, da so našli v hlevu g. Vuteja na Šoberskem (Tabcrua »Šober-ski dvor«) 26 letnega Janoša Muntyana, ze četrtega člana tolpe, ki se je klatila Do Dravski dolini. Vsi dosedanji areto-Vanci, ki so že predani mariborskemu o-trožnemu sodišču — so madžarske narodnosti- Prišli so v Slovenijo iz Avstrije Pfeko Kozjaka, Čigar soteske so kakor na asČ pripravne za take romantične »akci-Po dosedanjih ugotovitvah gre tu za dobro organizirano tolpo, ki je v «y°ietn poslu prav »odlično* izvežbana-^(narodni klateži kažejo velik smisel ® tovariško vzajemnost in solidarnost r 'ločeio izdati Imen svojih tovarišev. niti opisovati svojih pohodov in svojega »delokroga«. Kljub temu pa se je dognalo, da so »uspešno« nastopali celo v Bratislavi na Češkem, kjer so izvršili več vlomov in tatvin; nadalje na Tirolskem ter v Zgornji Italiji. Povsod pa so se lotili le hiš, kjer so se nadejali bogatega plena. Pri poizvedbah o finančnem položaju svojih žrtev so zelo rafinirani. Kot »brezposelni« potniki, ki iščejo dela in zaslužka tarnajo poizvedniki toliko časa okrog, gospodarja in gospodinje, da jih sprejmejo v delo. Kmalu pride ponočni obisk in novi »hlapec« izgine v gluho noč, ne da bi terjal svoje plačilo. — Orožni-štvu je poizvedovanje za temi elementi zelo ofežkočeno radi okolnosti, ker se Ikmetje največkrat branijo dati podatke o mrtev. Drugi strel je zadel Stjepana Radiča v trebuh, ki se je zgrudil v hipu nezavesten na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnico, vendar že napol umirajočega. Tretja krogla je prebila dr. Basaričku žilo ma vratu. Rana je smrtno nevarna. Četrta krogla je zadela dr. Pernarja v levo ramo. Rana sicer ni smrtna, vendar pa je nevarna, ker so ranjeni notranji organi. Peti strel je končno za del Ivana Grandijo v prsa. Rana je smrtno nevarna. Vsi navedeni poslanci so člani hrvat-ske seljačke stranke. Po atentatu je bila seja pod vtisom strašnega dogodka seveda brez vsakih formalnosti takoj prekinjenja, poslancev pa se je polastila silna panika. Opo-zicijonalni poslanci so skočili proti govorniškemu odru, da razorože atentatorja, ki pa se mu je v splošni zmedi posrečilo, da je pobegnil. Vsekakor pa je že gotovo aretiran in oddan v zapore. Takoj po dogodku se je vršila seja ministrskega sveta, ki je sklepal o na-daljnlh ukrepih vlade, da se vzdrži red in mir v državi. Po nalogu notranjega ministrstva so bile ob 12. uri prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom, kakor tudi telefonske zveze med Beogradom in provinco. novem, »zelo pridnem in delavnem« hlapcu . •. Po dosedanjih ugotovitvah se nahajajo posamezne, razdeljene gruče v gostih, mestoma nepristopnih šumali Slemena, Velikega Boča, v okolici Sv- Urbana, Sv. Križa, kjer so nedavno ujeli »mutastega« klateža, o katerem smo pred kratkim poročali in na Šoberskem. Tamkajšnje maloštevilno orožništvo je neumorno na delu ter se z velikim elanom žrtvuje za svojo službo. Deželna cesta s centralno kurjai/o V Nevadi resno razmotrivajo o načrtu, da bi neki tamkajšnji prelaz v zimskih mesecih oskrbeli s centralno kurjavo. Cesta, ki vodi preko prelaza Sierre, je med letom več tednov vsled visokega snega popolnoma nedostopna. Ako bi se posrečilo cesto na najvišji točki 16—20 milj daleč ogreti, bi se sneg takoj stajal in promet po cesti bi bil mogoč vse leto. Približno 20 milj južno od Rema se nahaja ozemlje, ki je polno zelo vročih vrelcev in gejzirjev. Sedaj nameravajo te vroče pare zbrati po ceveh v kotle, ki bi bili postavljeni v presledkih 4 milj ob najvišji legi gorske ceste. Iz kotlov bi se vršilo potem ogrevanje zemeljske površine. Naprave te cestne kurjave bi sicer mnogo stala, toda domačini upajo, da bi imeli od nje toliko koristi, ker bi bila cesta vse leto brez snega, da bi se stroški popolnoma krili. Zagovorniki tega načrta se sklicujejo na podobno napravo v Westwoodu, kaliforniškem mestu, kjer je močno razvita posebno lesna industrija. Tamkaj je namreč pozimi uvedena po> cestah parna kurjava, tako da so vse ceste vedno brez snega. Napravo je izvršila neka bogata tvrdka z lesom. Hladno kri! Maribor, 20. junija. Hladno kri! V Beogradu se je davi v narodni skupščini dogodila tragedija, ki bo bolestno odjeknila po vsej naši domovini in mora globoko vznemiriti vsakega iskrenega Jugoslovana. Eksentričen in eksaltiran radikalni poslanec je izvršil zločin, kakršnega ne pozna svetovna zgo dovina parlamentarizma. Naša narodna skupščina je omadeževana s krvjo in naš parlamentarizem je padel na najnižji nivo. Žalostna usoda je hotela, da preživlja naša država ravno letos v desetem letu ujedinjenja in osvobojenja silno težko notranjo krizo. Plemenske strasti so zopet razpaljene do skrajnosti kakor kmalu po vstajenju Jugoslavije in tudi zunanje-po-litični položaj ni preveč rožnat, čeravno se je zlasti zadnje leto znatno zboljšal. Obdana krog in krog od samih neprija-teljev, imajoč na svoji strani kot prijatelje pravzaprav le Čehosiovake in Francoze, je preživela naša država v prvem desetletju sicer že mnogo težkih kriz, vendar pa je prebolela in prebrodila vse in si polagoma utrdila položaj tudi v inozemstvu. Vsi načrti naših nasprotnikov, da bi omajali naš položaj, so se razbili ob neomajni volji naše države, da vzdrži mir in red na Balkanu, naslanjajoč se pri tem na verzajsko in trianonsko mirovno pogodbo, ki sta postavili temelj novim državam v Srednji Evropi. Tu so skoro ravno na dan desete oblet* nice vidovdanskega atentata v Sarajevu padli v narodni skupščini usodepolni streli, ki morejo imeti še nedogledne posledice za našo državo. Zlasti naši sovražniki v inozemstvu bodo sedaj uporabili vse, da pokažejo na našo neurejenost in da nas razkriče kot edine krivce, da niso razmere v Srednji Evropi take kot bi bilo želeti. Bolj kakor kedaj poprej, je zato ravno sedaj potrebno, da ohranimo vsi mirno kri in da zavrnemo vsako izzivanje onih elementov, ki so jim morda današnji obžalovanja vredni dogodki v skupščini Še povšečL Želja vseh našo mlado državo iskreno ljubečih državljanov mora biti le, da bi čimprej in srečno prebolela tudi sedanjo najtežjo notranjo krizo in da bi iz krvi žrtev, ki so padle v narodni skupščini v izvrševanju svoje dolžnosti vzrasla — nova, krepka in tudi duševno ujedinjena Jugoslavija! Strašna avtomobilska nesreča. V Bileči v Hercegovini se je pripetila ▼ pondeljek zvečer katastrofalna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala strahotne človeške žrtve. Vojaški tovorni avto, last komande mesta v Bileči, se je vračal v mesto. Na njem je bilo več oseb. Pri Prijevorju se je avto na nekem ovinku nenadoma zvrnil v 20 m globoko kotlino. Narednik Not, šofer Kapetanovi č in posestnik Kokor iz Bileče so obležali na mestu mrtvi in so bila njihova trupla popolnoma razmesarjena. Razen tega sta bila dva potnika težko ranjena. Pravi vzrok nesreče ni znan in je zato dobila posebna komisija nalog, da preišče slučaj- Domneva se, da je najbrže počila zavora. NEVIHTE S TOČO V ITALIJI. RIM, 18. junija. Po vsej Italiji je tempe« ratura v zadnjih dveh dnevih občutno padla. Posebno so divjale nevihte s točo in povzročile veliko škodo v okolici Brescie in Piaacenta, Novinarska tragedija na Dunaju Urednik ustreljen — v sodni dvorani. Včeraj dopoldne se je med razpravo dunajskega okrožnega sodišča v Hietzin-gu dogodil strašen zločin- Urednika lista »Neues Wiener Journal« Bruno Wolfa je ustrelil njegov bivši kolega Oskar Poffel. Umorjeni in morilec sta se pravdala radi razžaljenja časti. Povod pravde izhaja iz leta 1924, ko so imeli na Dunaju senzacijo sadistične afere Edite Kadivec. Ta žena je bila obtožena, da je raznim per-verznežem dovajala otroke k sadističnim orgijam. KadivČevo so dobili v roke psi-hijatri in bila je tudi v umobolnici Stein* hof, ko se je začelo govoriti, da bo, »Neues Wiener Journal« objavil spise o njenem duševnem in fizičnem stanju. Policija je intervenirala in izkazalo se je, da ima te spise urednik gospodarske rubrike Oskar Poffel. Uredništvo je obljubilo, da kaj takega ne priobči, uvedlo je pa preiskavo,, kako je urednik Poffel prišel do tega materijala in kaj je z njim počenjal. Na dan so prišle razne umazanosti. Poffel je bil najprej suspendiran, potem je pa sam izstopil iz uredništva. Iz tega se je razvila dolga vrsta pravd materi-jelnega značaja in končno še pravda z u-red:::kom Wolfom, ker je ta v neki prej- šnji pravdi kot priča, Poffla nazval izsi ljevalcem. Včeraj dopoldne pri glavni razpravi je urednik Wolf ravno končal svoj govor, s katerim je dokazoval, da je Poffel res izsiljeval, odvetnik je pa oddajal neke spise sodniku, ko se je Poffel z vzklikom »Sedaj« — dvignil ter oddal pet revol-verskih strelov proti Wolfu. Pri prvem strelu se je Wolf dvignil, zgrabil za prsa, napravil par korakov proti svoji ženi, ki je sedela v prvi klopi med drugimi po slušalci ter se z vsklikom: »Joj, moji ubO' gi otroci!« — zgrudil na tla- Tri kroglje so ga zadele v prsa, ena od njih v srce in bil je takoj mrtev. Morilec je mirno stal na svojem mestu ter ni niti besedice črhnil, ko so ga odvedli- Ob strelih je postala v sodni dvorani strašna panika. Morilec je šele v celici spregovoril- Zahteval je odvetnika, ki je bil njegov zastopnik v pravdi proti Wolfu. Odvetnik je dejal, da takega morilca ne zastopa. Umorjeni Bruno Wolf je bil star 40 let ter zelo priljubljen v tovariških krogih. Novinar je bil tudi njegov oče, brat njegov je pa glavni urednik »Berliner Zei-tung am Mittag«. — Kaj praui prua premagoual-ka oceana Miss Earhart, ki je včeraj na poletu iz Amerike v Evropo srečno pristala v Angliji, je prejela iz vseh delov sveta nešteto brzojavnih čestitk, med drugimi tudi od predsednika Zedinjenih držav Coolidgea, ki izraža svoje izredno vese* lje, da je bila ravno Američanka prva žen ska, kateri se je posrečilo preleteti ocean- V londonskih »Times« je objavila miss Earhart sedaj svoje vtise in pravi: »Polet preko Atlantskega morja je bil za mene čisto navaden zabaven polet, čeprav če-sto precej neprijeten. Hotela sem pokazati s svojim poletom, da so prekomorski poleti razmeroma varni in da še lahko že otvori zračni promet med obema kontinentoma. Bila sem edini potnik na tem potovanju. Vse, kar je bilo treba storiti, da pridemo v Evropo, sta opravila pilot Stultz in mehanik Gordon- Oba zaslužita vso pohvalo. Prekomorske polete morejo izvršiti le piloti, ki lete slepo, le po instrumentih. Menim, da so razne nesreče pri teh poletih le posledica nesposobnosti pilotov, leteti po instrumentih. Kljub prvotnim ugodnim vremenskim napoved-bam je bilo od 22 urnega leta le eno uro ugodno vreme. Posebno dež in celo sneg sta spremljala letalo na vsej progi. Pristati smo morali v Walesu samo zato, ker nismo imeli dovolj bencina, da bi na* daljevali pot proti Southamptonu. Odkar smo startali, nisem niti trenutek dvomila, da ne bi dosegli nameravanega cilja. Tekom cele vožnje nisem niti enkrat kontrolirala instrumente, čeprav imam že nad 500 ur posameznih letov za seboj in sem postavila svoječasno tudi ženski višinski rekord. Prvo uro, ko smo zapustili ameriško obalo, je bilo krasno vreme. Vendar pa smo le to uro videli morje, katero je potem vso pot zakrivala gosta megla. Tudi Irske nismo opazili, čeprav smo leteli preko nje. Ko pa smo prispeli nad južno Anglijo, nismo mogli ugotoviti, kje smo bili, ker naš radio-aparat ni funkcijoniral. Ko smo pluli nad oceanom, smo se ponovno skušali dvigniti silno visoko, da bi prišli iz megle, toda zaman. Veter je bil nenavadno močen. K sreči pa je prihajal od zadej, kar je bilo našemu letalu še v pomoč. Edini prtljažni predmet, ki sem ga vzela s seboj na nevarno pot, je bila ščetka za čiščenje zob. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 20. junija ob 20- uri »Idiot« ab. B. Kuponi- Zadnja predstava v sezoni. Zbori Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec; izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dvojna številka za maj in junij je pravkar izšla. Vsebina glasbenega dela: Josip Pavčič: Jezdec, mešan zobr, Fr- Med-rcky: Nedelja, mešan zbor, Martin Železnik: Naši Materi, mešan zbor z orglami. Vsebina književne priloge: Pesmi Gr. Koritnika in D. Gorinška. Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske zveze. S. Osterc: O smeri sodo* bne zborovske glasbe. Dr. A- Schwab: Ipavci in jaz. Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev. Opera in koncerti. Razno. Zakaj — zato! Iz urednikove in upravnikove listnice. — Zaradi pomanjkanja prostora so izostale rubrike: Zgodovina pevskih društev. Listi in Novosti. Vse pa pride na vrsto v prihodnjem zvezku. ki izide kmalu v začetku julija.____ »Zbori« gotovo zaslužijo, da jih podpre naša glasbo ljubeča javnost s številnimi naročbami, tembolj, ker je letna naročnina (40 Din) za obsežen, vsebinsko zanimiv, deloma tudi ilustriran list res malenkostna. Naročite se tedaj na »Zbore« in priporočite jih v naročbo svojim prijateljem in znancem! — Naslov: Uprava »Zborov«, Ljubljana. Kuponsko prodajanje inozemskih izdelkov. V zadnjem času se je razpasla navada, da prodajajo inozemske tvrdke (»Jiem« Annecy) svoje izdelke (ure) na ta način, da stranka kupi kupon in proda več kuponov novim strankam. Ker je ta način prodaje po zakonu prepovedan, se opozarja občinstvo na kaznivost tega dejanja. — Predavanje OUZD o prvi pomočil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v Mariboru dne I. julija ob 8. dopoldne v kino »Apolo«, po* slopje Kazine, predavanje o prvi pomoči. Po predavanju pa se bodo vršile praktične^ vaje o dajanju prve pomoči. Ker je dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z izvežbanimi močmi v dajanju prve pomoči in ker je to tudi v interesu posameznih delavcev, pričakuje urad, da bodo na predavanju zastopana vsa večja podjetja iz Maribora in okolice. Od pravilne pomoči je pogostokrat odvisna na-daljna usoda ponesrečenega člana. Čim pravilnejša je prava pomoč, tem manjše so posledice nezgode, seveda s tem v zvezi tudi izdatki za ponesrečenca. Vse to pride na drugi strani do izraza v višini prispevkov, ki danes vsled stalno množečih se nezgod, ne zadostujejo za kritje vseh obveznosti. — Pevsko društvo »Pohorje« v Hočah priredi v soboto dne 23. t. m. ob 19. uri v Mariborski koči na Pohorju veselico s sledečim sporedom: petje, godba, ples, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke in kresi. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na Vidov dar. 28. t- m. 1240 Mar farski ta drobiš Občinske volitve v Sladkem vrhu ob Muri. V nedeljo, dne 17. junija, so se vršile v obmejni občini Sladki vrh ob Muri občinske volitve. To občino reklamirajo Nemci za eno svojih najkrepkejših postojank. Nedeljske občinske volitve pa so pokaza* le, da se tudi v tej od leta 1882-1918 po prejšnji šulferanjski šoli zastrupljeni naši ljudje vračajo — sicer počasi pa signuro — kamor spadajo. Kljub najhujšemu pritisku je »Narodna gospodarska stranka« zbrala od 127 volilcev 28 kroglic. Časten uspeh! Domača gospodarska stranka (nemška) je dobila 99 glasov, med temi gotovo žalibog najmanj 40 naših ljudi, ki pa bodo istotako v bodoče uvideli svojo napako in se drugače opredelili. To naj bo Nemcem v dokaz, da občina Sladki vrh ni nemška in tudi ne more biti. — Današnja porota bi imela razpravljati o zadevi sleparstva, katerega so obtoženi trije bratje Vedlin in Valentin Bezjak, ki so pod raznimi pretvezami izvabljali od ljudi v mariborski oblasti večje ali manjše denarne zneske. Ker pa enega obtoženca ni bilo k razpravi, je bila obravnava preložena na prihodnje zasedanje. — Naliv s točo v Mariboru. Po krasnem solnčnem dopoldnevu so še zbrali okrog poldne nad Mariborom sumljivi temni oblaki, nakar ie kmalu sle dil kratek naliv, pomešan s točo. Iz sodniške službe* . Pri upravnem sodišču za Slovenijo v Celju je imenovan za pisarja absolvirani pravnik g. Oskar Dobovišek iz Mari bora. — . Poseben sokolski vlak Čehov bo peljal v pondeljek 25. t. m- okoli 15. ure skozi Maribor okoli 900 udeležencev in udeleženk iz ČSR na sokolski zlet v Skoplje. Mariborsi Sokol in vse narodno občinstvo pozdravi drage goste na glavnem kolodvoru. Natančnejši prihod vlaka bomo še javili. — K sprejemanju trgovskih vajencev. Po sklepu letošnjega gremijalnega občnega zbora se imajo' v bodoče sprejemati v trgovino samo taki vajenci, ki so dovršili najmanj 2 razreda meščanske ali druge srednje šole. Le v izjemnih slučajih se bodo sprejemali vajenci z manjšo toda dobro šolsko izobrazbo, ako kažejo za trgovino veselje in sposobnost ter imajo dobro šolsko spričevalo, morajo pa položiti v šoli sprejemni izpit. Z manj kot 6 razredno ljudskošolsko izobrazbo se pa vajenci v trgovine sploh ne morejo več sprejemati, na kar se opozarjajo vsi trgovci, kakor tudi oni stariši, ki so namenili posvetiti svoje otroke trgovskemu sta nu. — Gremij trgovcev v Mariboru. — Pred zatvorltvijo kinematografov v Mariboru. Iz krogov občinstva nam pišejo: Že nekaj časa se šušlja po mestu, da bodo lastniki kinematografov v Mariboru zaprli svoja podjetja. Nadaljnje njihovo o-bratovanje je namreč pod sedanjimi okoliščinami nemogoče, ker so podjetja od države, občine, oblasti in invalidov preobremenjena z davki. Po informacijah plačujejo kinopodjetja samo na raznih taksah, dokladah in davkih okoli 50 odst., torej polovico svojega inkasa. Kje pa so potem še dobave filmov, režija in drugi stroški, ki so v zvezi z obratovanjem-Da je pri takih razmerah obratovanje kinematografov dejanski nemogoče, je jas* no celo nam laikom. Tembolj čudno pa se nam zdi, da tega ne uvidijo oni, ki nalagajo ta težka bremena. Zatvoritev kinematografov bi vrh tega še povečalo brezposelnost v našem mestu, ki je že tako dovolj občutna. Brez posla in jeruha bi namreč ostalo nad 20 uslužbencev. — Promet z nepremičninami. Posestnica Ana Wa!land je prodala Francu Lavrenčiču, višjemu stražniku, za 65.000 Din hišo št. 101 na Koroški cesti. — Ida Stickler je prodala višjemu davčnemu upravitelju Otmarju Megliču n njegovi soprogi Berti hišo št- 16 v Krekovi ulici za 327.000 Din. Orjaške jagode. Vrtnarija graščine Hausampaher pri Jočah nam je poslala par krasnih eksem-plarjev debelih rdečih jagod (anan). Komad tehta 4—6 dekagramov- Jagode so zredno okusne in velike kakor maihni .paradižniki. Hvala! — Zadnja predstava letošnje sezone v naši drami. Nocoj je v naši drami zadnja letošnja uspela predstava Dostojevskega »Idiot« v režiji g. Rade Pregare a. Nastasja Filipovno igra nocoj gdčna Anta Kovačičeva, ki je kreirala to vlogo na pre-mijeri z velikim uspehom. Vse ljubitelje visoke dramske umetnosti opozarjamo na to zaključno predstavo naše dnme, ki je pokazala letos tako zelo lep vzpon in napredek. Odkritje spominske plošče Gavritu Prid* cipu. Na Vidov dan, 28. t- m. bodo odkrili^ Sarajevem na mestu, kjer je bil 1. 1914 izvršen atentat na pok. avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in nje govo ženo, mramornato ploščo. Pri tej priliki se bodo vršile v Sarajevu velike svečanosti in tudi slavnostna povorka skozi mesto. Narodna društva se bodo obenem na pokopališču poklonila manom žrtev našega narodnega osvobojenja in ujedinjenja____ Trgovska Samopomoč za mariborsko oblast je na svojem izrednem občnem zboru sprejela predlog, da se sprejemajo 50 do 60 let stari člani še do konca tek. leta, morajo pa s prijavo predložiti tudi zdravniško spričevalo. Kdor toraj želi pristopiti naj se obrne na upravo Trgovske Samopomoči, ki posluje v pisarni Trgovskega gremija v Mariboru. Obenem se ponovno vabijo vsi pridobitni krogi ter privatni in javni nameščenci mariborske oblasti na pristop k inštituciji, ki na najcenejši način osigura njihovim dedičem lepo posmrtnino, ki se izplača takoj po njihovi smrti. Že danes bi se izplačalo v kakem smrtnem slučaju okoli 9000 Din, treba pa je, da dvignemo število članstva tako vi* soko, da bo dosegla posmrtnina vsaj 20 do 30.000 Din. Bridka starost. Policijski stražnik, ki je včeraj opoldne hodil Ob brodu, je slišal onemoglo klicanje na pomoč. Ko je šel za glasom, je našel na neki njivi 821etno Marijo Lenič vso onemoglo na tleh. Bedna starka-je od jutra okopavala krompir, opoldne se je je pa lotila omedlevica in zgrudila se je na zemljo. Mislila je že, da so napočili zadnji trenutki, da bo morala umreti. sama brez pomoči. Stražniku je tudi povedala, da že dva dni ni zavžila tople hrane. Delala je pa na njivi svojih najbližjih sorodnikov. Staro revo je rešilni oddelek odpeljal v bolnišnico. — Beg od doma- Stariši so prijavili policiji, da je nezna-nokam odšel od doma l51etni mizarski vajenec Konrad Fras. Fant je šel v ponedeljek zjutraj kakor navadno v delavnico in ker se zvečer ni vrnil, so stariši vprašali po njem pri mojstru. Dobili so presenetljiv odgovor, da ga ni bilo v delavnico. Ubegli dečko je za svoja leta visoke postave in dobro oblečen. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to policiji — Nezgoda na ulici. Včeraj popoldne se je ob vogalu Aleksandrove in Meljske ceste neki nerodni kolesar zaletel v mimo idočega 14letnega Josipa Debelaka ter mu prizadel krvavečo rano na nogi. Kolesar se izgovarja, da je bil velik promet in da deček ni slišal zvonenja. Vozil je pa seveda po napačni strani. — Samomor Slovenca v Sarajevu. Včeraj zjutraj se je ustrelil v Sarajevu delavec Robert Ciklar, rodom iz Slovenije. Pognal si je v svojem stanovanju kroglo v glavo. Ko je njegova gospodinja čula strel, je takoj odprla vrata in našla svojega najemnika v mlaki krvi. V roki je držal samokres in težko hropel. Poklicala je takoj rešilno postajo, ki ga je odvedla v bolnico, vendar je le malo upanja, da bi okreval. Vzrok obupnega koraka je bila beda- — Važno za svinjerejce.' Oblastni odbor mariborske oblasti Je prejel tako ogromno Število prošenj za podelitev plemenskih mrjaščkov po znižani ceni, da letos ne bo mogoče vseh prošnjikom ustreči. Upoštevalo se bo v vsakem okraju nekaj gospodarjev; ostali pa pridejo po možnosti na vrsto prihodnje leto. — Novih prošenj naj nik-do ne predlaga, ker jih mora oblastni odbor brez izicrae odkloniti- V-;,; a x 1 b o r u, iu. \ 1. 19*$- iVMiitiOr&kl V t C E K' N i K .Uti.rs Stran 3. Medil kot detektiv TATVINA DRAGOCENE POŠTNE PO ŠIL JAT VE. — MADAME MADEEON. Precej časa je že od tega, ko se je na pošti med Parizom in Londonom dogodi5 la senzacijonalna tatvina- Dragocena biserna ovratnica je bila v Parizu oddana na pošto, na poti v London je pa izginila brez sledu. Detektivi od obeh strani so bili vneto na delu in tudi francoski in angleški listi so se za zadevo zelo zanimali. Zavarovalnica za transport dragocenosti je razpisala veliko nagrado za izsleditev tatov in vrnitev dragocenosti. Vse je mrzlično iskalo dragoceno pošiljatev in to še tembolj, kar je bil naročnik dragocene ovratnice sam waleški princ. Ko so se brezuspešno vračali londonski detektivi iz Pariza, pariški pa iz Londona, se je pri-ravnateljstvu zavarovalnice zglasila neka mlada dama v spremstvu svojega moža. Mož se je predstavil kot višji uradnik železniške uprave ter dejal, da je njegova soproga dober medij in da je s svojimi vedeževalskimi sposobnostmi že večkrat pomagala najti izgubljene predmete. To se ji posreči zlasti tedaj, če pride v stik z osebami in predmeti, ki so bili. v kakoršnikoli zvezi z iz5 gubljeno stvarjo. Pri ravnateljstvu zavarovalnice so bili glede vsega tega zelo skeptični- Ravnatelj je kratkomalo izjavil, da medijem ne verjame. Radi velike zavarovalne svote je pa vendarle tudi ta poset naznanil zavarovanemu juvelirju ter mu prepustil, naj on odloča glede vedeževalskega poskusa. Juvelir je bil takoj za to. V njegovi hiši so priredili seanso, kateri je prisostvoval tudi eden od detektivov, ki so se trudili s preiskavo v Parizu in Londonu-Vedeževalka, ki je v spiritističnih krogih Pariza znana pod imenom madame Ma-delon, je sam sebe uspavala, gledajoč v svetlo kovinasto krogljo, v rokah je pa pri tem držala etui, v katerem ie bila shranjena biserna ovratnica, predno so jo oddali na pošto. Uspavana vedeževalka je kmalu začela govoriti in sicer le sunkoma, presekano in očividno z veliko težavo. Vsako njeno besedo so stenogra-firali. »Mož«, je spregovorila z veliko muko, ..»male postave — črni, redki lasje — oča- la ... Zavojček odpira .. bisere ima v žepu.« Nato četrt ure ni spregovorila niti besede. Potem je nadaljevala malo lažje: »264 je v vreči na železnici. Težko se či= ta -.. angleško je«. Po preteku nekaj minut: »57 komadov. Mož z redkimi lasmi — v žepu.« Po seansi je bil juvelir ves razočaran. Detektiv je bil pa drugega mnenja. Iz-nenadila ga je številka 264, kajti to je bila številka vrednostne pošiljatve. Številka je bila znana njemu in še nekaterim drugim, ki so vodili preiskavo, mediju pa absolutno neznana. Tudi to o vreči na železnici in o težko čitljivi angleščini mu je bilo razumljivo. Preiskava je namreč dognala, da je tat številko ukradenega zavojčka prilepil na neko drugo pošiljatev in sicer na paket, naslovljen na nekega oficirja v Londonu. V tem pake*u ni bilo drugega kot par angleških knjg in ilustriranih listov. Ti presenetljivi poditki medija seveda še niso mogli razjasniti zagonetne zadeve. Na dobro srečo je detektiv še enkrat uvedel strogo tajno nadzorstvo nad uslužbenci oddajne pošte v Parizu- Tokrat je pa vso skrb in pozornost posvetil onim, ki imajo redke temne lase in očala- Teh je bilo ravno 12. Najbolj redkih las in najmanjše postave so 6ili pa trije. Po enem tednu strogega nadziranja se je dognalo, da eden od teh treh, ki je bil doslej najman^ sumljiv, potom nekega svojega prijatelja pošilja male vrednostne pošiljatve svoji materi v Toulose. Eno tako pošiljatev so odprli in v njej so našli bisere od ukradene ovratnice. Ko so moža zaprli, je priznal, da je bilo vse tako, kakor je označila dama v svoji hipnozi. Biserno ovratnico je res nekaj časa nosil v žepu, številko ukradene pošiljatve je pa prilepil na angleški paket. Končno se je še to pojasnilo, kaj pomeni Število 57, o katerem je govorila vedeževalka. Juvelir je razložil, da je ovratnica obstojala iz 57 biserov. Vedeževalka je dobila lepo nagrado okrog 250.000 dinarjev. O Francu Jožefu katerega so tolika desetletja predstavljali dobrim državljanom kot najvišji vzor, je izšla, kakor smo enkrat že poročali, na Dunaju knjiga, ki nam kaže pravo njegovo lice. V tej knjigi je nanizano vse polno malih značilnih slišic in anekdot. Ena govori o Francu Jožefu in o moderni tehniki- Reforme so bile staremu cesarju sploh V vsaki obliki neprijetne. Če je tudi moral iz političnih razlogov dajati gotove koncesije duhu dobe, je vendarle glede samega sebe to vse trdovratno zavračal. Telefon, vspenjača in avto niso bili zanj. Samo enkrat se je v Ischlu z angleškim kraljem vozil z avtomobilom, a je dejal, da take »neumnosti« ne bo več počel. To besedo je držal. Tudi moderne kopalne sobe ni maral. Ko se je rodil, sta bila vodovod in kopalnica še nekaj neznanega. Kakor v mladosti, tako se je ves čas svojega življenja kopal v leseni banji, katero so mu prinesli v spalno sobo. Cesarica Elizabeta si je s težavo pri* borila svojo kopalno sobo. Posebno skop je bil Franc Jožef s podajanjem roke. To je bilo posebno veliko in redko odlikovanje. Baron Margutti je imel kot pobočnik grofa Paara skozi 16 let vsak dan opravke v delavni sobi cesarja Franca Jožefa. V teh dolgih letih mu cesar, kakor baron sam pravi, ni nikdar podal roke. To se je zgodilo šele potem, ko je postal baron Margutti generalmajor in ga je cesar sprejel v privatni &vdijenci. Drugi dan je grof Paar časti-tal svojemu pobočniku ne k povišanju, ; pak k temu, da mu je cesar podal roko. — »Kako pa to veste, ekscelenca?« je vprašal baron Margutti ves začuden. Dobil je nepričakovan odgovor: »Njegovo Veličanstvo mi je povedalo, da Vam je podalo roko.« Za člane svoje rodbine je bil Franc Jožef zelo skrben. Ta skrb pa ni bila očetovska, temveč despotska. S svojimi so* rodniki je enostavno disponiral in gorje, če se mu je kdo po svojem čutu in oku-su upiral. Tudi pokorne in ubogljive je r*d karal večkrat za prave malenkosti. Čudno je pa to, da je še najboljše izhajal s svojim nečkaom nadvojvodo Otonom, očetom poznejšega cesarja Karla. Nadvojvoda Oton je užival sloves največjega lahkoživca- Zagrešil je nešteto izgredov, ki so cesarja silno razburjali- Oton je pa znal s svojo duhovitostjo pomiriti celo čemernega strica. Nekoč, ko ga jo cesar radi nekega izgreda posebno hudo ošteval, je začel Oton posnemati pasje lajanje in bevskanje. Cesarjevo čelo se je pordečilo od jeze. Razposajeni nadvojvoda je pa dejal: »Počutim se kakor oblit kužek in zato tudi govorim kakor on.* — Cesarju je ušel smeh in Oton je bii zopet v milosti odpuščen. Sokolstvo Nedeljski nastop mariborske sokolske župe Ob skrajno neugodnih vremenskih pri-ikah se je vršila v nedeljo popoldne javna telovadba M. S- Ž- na igrišču športnega kluba Maribor. Od potovanja v c ežju, od jutranjih tekem in skupnih vaj, ci so se vršile skoro nepretrgoma od petih zjutraj do poldneva v curkih dežja in občutnem mrazu utrujeno članstvo je častno izvršilo svojo nalogo. O nastopu malo kritike. Kakor se je pri sobotni akademiji moral navdušiti vsak razsoden opazovalec, tako se ni mogel ogreti pri nedeljskem nastopu. VLanjkala sta ona dva glavna činitelja, ci suvereno odločata pri vseh telovadnih nastopih v masah: skladnost in kritje. Umanjkanju skladnosti je predvsem krivo dejstvo, da se telovadci premalo resno bavijo s pripravljalnim delom v te-ovadnicah in da se to delo vrši v nezadostnem času. Vsaka vaja mora biti ne e naučena, ampak tudi prebavljena! Popolnoma potrebno je tudi, da se iz vsa-cega društva in društveca najmanj po ena oseba nauči na župnih tečajih vaj do najmanjše podrobnosti, da jih potem doma z absolutno gotovostjo brez napak poučuje, kajti napisane težje vaje dovo-jujejo marsikdaj različno razlago in pisane vaje pravilno tolmačiti je stvar edino-e rutiniranega veščaka. Kritje! Tam po deželi vadi vaje šestorica, desetorica in ne prihaja kritje v poštev. Kar na enkrat se znajde podeželski telovadec v stogla- vi četi na župni prireditvi, kjer mu seveda zmanjka smisel za kritje in polom je tu. Sicer pa mora pravični sodnik priznati, da je bilo vse jako dobro in lepo glede na dejstvo, da so bili ljudje do skrajnosti izmučeni, neprespani, parkrat od dežja premočeni, oblateni in premraženi- So to aktorji, ki morajo deprimirati še tako močno dušo. Sokol in Sokolica pa niso ekleni stroji. Posebno pohvalno je treba omeniti zlata vredni moški naraščaj, ki nam obeta kar najlepšo sokolsko bodočnost, strumnost in skladnost članstva in brezhibni nastop vojaštva s sabljami. O vzorni vrsti Mariborskega Sokola velja to, ■car je kritika povedala o sobotni akademiji. --P* v Clouek, ki se je sam obsočil na smrt V čikagu je bil izvršen pred kratkim originalen samomor. Kandidat smrti je v kopalnici okoval stol s kovino, se slekel ir. spojil potem stol z električnim vodom. Tok ga je takoj ubil. Ko je policija preiskala njegove listine, da najde razlog za ta čudni samomor,'je našla nekaj čudnega. Izsledila je namreč celo kopico pa pirjev, ki so predstavljali pravi proces. Pokojnik je uvedel namreč proti samemu sebi pismeno dokazno postopanje, v katerem je fungiral sam kot obtoženec, sodnik, tožitelj in zagovornik- Obtožil se je, da se je v drugič oženil, ko mu je pred kratkim umrla prva. Zanimivi so odgovori na vprašanja, ki jih je postavil sam sebi kot tožitelj. V svojo obrambo je na vedel svojo osamljenost, očarljivost dru ge žene in nesrečno življenje, katero je imel s svojo prvo ženo. Toda na vse te olajševalne okolnosti se on kot sodnik n oziral, temveč se je neusmiljeno obsodi na smrt na električnem stolu. In res je potem smrtno obsodbo tudi sam izvršil Iz tega poročila, ki je skrajno neverjetno tudi za najbolj čudaškega Amerikanca, pa bi se dalo sklepati, da gotovo tudi v drugem zakonu ni bil srečen in da so očarljivosti njegove druge žene užival bolj drugi kot on, URNEJA PRAŠKE SLAVIJE PO JU« GOSLAVIJI. Svojo propagandno turnejo po naši državi otvori prvak češkoslovaške hazene praška Slavija — v nedeljo 24- tm. v našem mestu, kjer nastopi v igri s prva* kom mariborskega okrožja. Nadaljna turneja se bo izvršila po naslednjem sporedu: 26. tm. v Murski Soboti z »Muro«, 28. tm. v Zagrebu s Concordijo kot predtekma meddržavni nogometni tekmi ČSR Jugoslavija, dne 30. tm. v Beogradu z reprezentanco BHPa, 1- julija istotam z Jugoslavijo, 3. julija v Požarevcu z Viktorijo, 5. julija V Kragujevcu s Šumadijo. in 8- julija v Skoplju s Skopskim SK, 10. julija v Zemunu z ZASK-om in 12. ; ulija v Sremski Mitroviči z reprezentanco sremske hazenske župe. Z5letnica 5okoIa u Ljutomeru Sokol v Ljutomeru proslavi dne 12-avgusta svojo petindvajsetletnico. Z dograditvijo lastnega doma je društvo po svedočilo svojo življenslco silo in voljo cot eno najstarejših društev v bivšem Štajerskem- Dne 15. avgusta poteče četrt stoletja, odkar so nekateri sedaj večino ma že pokojni narodnjaki na vrtu Kukov5 čeve restavracije sklicali ustanovni občni zbor »Sokola« v Ljutomeru. Takrat posejano seme je vzklilo in se tekom dolge in tudi viharne dobe razrastlo v mogočno drevo, v katerem se senči poleg starejših članov tudi veliko nadebudne sokolske mladine. Opozarjamo bratska društva na prire ditev agilnega ljutomerskega Sokola, ki obeta biti zopet v enakem dobrem stilu vseh prejšnjih. Železniške zveze so ugo dne, tudi polovična vožnja je že dovoljena za bratska društva. Zdravo! Umetnik, slepar in diplomat Pred berlinskim sodiščem se je zago varjal te dni nečak bivšega nemškega državnega kancelarja, kneza Biilowa, bivši oficir Joahim pl. Reichel- Obtožen je bil goljufiji v 25 slučajih- Reichel je ži5 vel nenavadno pustolovsko. Začetkom svetovne vojne je bil dodeljen nemškemu poslaništvu v Carigradu, kasneje pa je služil krajši čas pri poslaništvih v Rimu in na Dunaju, kjer ga je sprejel sam ce-sar v avdijenci. Po vojni je izstopil iz ar' made in nastopal od tedaj pod raznimi imeni. Pojavljal se je sedaj kot kulturni zgodovinar, bančni ravnatelj, najčešče pa kot generalni gledališki režiser. Trdil je, da ima posestva v Hamburgu, San Remu in Frankfurtu, ki pa jih je polagoma zapravil. V Švici je bil 1. 1923. obsojen na 8 mesecev ječe, ker je ponaredil več čekov. Ko se je vrnil v Nemčijo, si je skušal ustvariti eksistenco. Izkoristil je stara poznanstva in se kmalu uvedel v naj- Sperf NOGOMETNI PROGRAM ISSK MARIBORA. Nekako sredi julija zaključi ISSK Maribor nogometno poletno sezono, kolikor, se to tiče njegovih enajstoric, ki bodo ime e počitnice do srede avgusta. Prej bo pa še nekaj prav zanimivih tekem. V nedeljo 24. tm- — isti dan ko gostuje pri družini ISSK Maribora praška Slavija — igra prvo moštvo ISSK Maribora na svo* em igrišču prijateljsko tekmo z SK Varaždinom, prvakom zagrebške province. 3red nekaj leti so bili Varaždinci več-crat v Mariboru in »Mariborčani« pri njih- Kakor so bila takrat ta srečanja vedno zanimiva, tako bo gotovo tudi nedeljska tekma privabila v ljudski vrt šte* vilno športno občinstvo, ki je radovedno tako na igro Varaždincev kakor tudi enajstorice našega prvaka- — Dne 1. ju-ija se odigra po vsej priliki finalna tekma za Jlgerjev pokal med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. — Nadalnjo ne* deljo 8. julija pa nastopi prvo moštvo SSK Maribora v revanžni tekmi proti SK Iliriji v Ljubljani, kjer bo imelo ponovno priliko pokazati solidnost svojega' znanja. Igrišče SK Železničarja poleg glavnega vhoda v vojašnico kralja' Petra bo slovesno otvorjeno drugo nede* Ijo 8. julija. Pripravlja se za ta dan zanimiv športni program in se mariborski klubi naprošajo, da ne bi prirejali za 8. julija večjih tekem na svojih igriščih. Težkoatletski športni klub v Mariboru je sklenil po predhodnih po* svetovanjih z SK Železničarjem, da !zvr-ši v najkrajšem času fuzijo z železničarji, ki dobijo s tem lepo priliko za ustanovitev težkoatletskega odseka. SK Železničar—SK Celje. Mariborski SK Železničar se odzove vabilu SK Celja k prijateljski nogometni tekmi, ki se bo odigrala v nedeljo 24- t« m. na Glaziji v Celju. ISSK Maribor — službeno* Seja finančnega odseka bo jutri v četrtek ob 19-30, seja upravnega odbora pa ob 20. v kapelici Grajske kleti— Tajnik. boljšo družbo. V kratkem času je osleparil celo vrsto ljudi za znatne vsote denarja- Naročil pa je sploh vse; kar mu je bilo ponudeno v nakup. Seveda ni nobene stvari plačal, pač pa vsako takoj pro* da lin izkupiček zapravil. Zanimivo je, da je ta slepar uspeval kot komponist. Sodišču sta bili predloženi dve operi, ki ju bodo v kratkem izvajali na več gledališčih. Tudi veliki umetniki so priznali ta-* lent tega genijalnega sleparja. Sedišče pa je seveda bolj upoštevalo njegove sleparske talente in ga obsodilo na dve leti težke ječe. 5trašen zločin očeta V Stockholmu so oblasti aretirale kur« jača Stoema, ki je vrgel svojega lOletne-ga sina v parni kotel. Prvikrat je bil radi pomanjkanja dokazov izpuščen. Pri čiščenju velikanskega kotla pa so našli sedaj nepričakovano in na splošno presenečenje dečji čevelj. Radi tega je bil Stoem ponovno aretiran. Pri zaslišanju je po dolgem obotavljanju priznal, da je v resnici izvršil strašen zločin in sicer samo radi tega, ker je bit njegov sin edi* na ovira, da se ni mogel v drugič poročiti, Viktor Mčrlc: Pomlajeni TRETJI DEL. Prostor mladim. Hotela me je rešiti, a je to zaman poskušala na terasi Villiers-sur Mera. Potem, ko je bil zločin izvršen, jo je pa popadlo kesanje, neutešljivo kesanje. Ljubila me je, ljubila in še kako! Zakaj je morala usoda ravno mene izbrati in uvrstiti med žrtve mojstra? ... Ima tudi opravičilo: Ni si mogla predstavljati, da bo šlo tako daleč in da bo blaznost njenega krušnega očeta zavzela tolik razmah. Danes pa vidi, da skače svet že iz tečajev ter da izgublja ravnotežje ob divjanju strašnega genija. Tega pa ne bo dopustila. Ve, da je obsojena, hoče pa vendarle posvariti človeško družbo. Ves svet bo opozorila na tirana in njegove pomočnike- Z enim udarcem me bo maščevala, maščevala bo svojo ljubezen, katero je po neumnem žrtvovala krvavi utopiji. Ubogo dekle. Čitam in zopet čitam to pismo, še toplo od mrzlice. Torej je res Juljeta, ki je policistom izdala Ugolinov brlog. Pravi, da je to njena ljubezen. Kako strašno nesoglasje se najde v nedosegljivi jami morilcev, ki se imenuje ženska duša! Smešno je vse to. Kaj more storiti Ju5 ljeta drugega kakor to, da povspeši vojno, ki se je z njeno pomočjo začela in katere izid se mi zdi nedvomljiv. Res, lahko piše, lahko izda, vse moči ljudi lahko razvname proti hiši starega moža, stvar je pa vendarle že sklenjena in dovršena. To je konec vseh koncev, kakor sem dejal v uredništvu. Obenem je pa to tudi začetek- Juljeta je za mene mrtva- Z Bogom, 'Juljeta, dvojna izdajalka: verolomna svojemu dragemu, verolomna svojemu gospodarju. Juljeta spada v preteklost, jaz pa grem s pogumnim korakom v bo- dočnost, v kateri bučijo hudourniki in se križajo bliski. * Pred nadležnimi ljudmi sem moral be* žati. Zapustiti sem moral stanovanje in pisarno. Moje besede, četudi tako negotove in nejasne, so krožile od ust do ust v vedno večjem pretiravanju. Neskončen nemir se čuti nad vsemi glavami. To je pričakovanje in strah, pričakovanje, v katerem se skriva tudi dosti radovednosti. Kdaj bo udarila strela? Teden je minil, odkar me je dal Ugolin izkrcati na cesto, ki vodi v Pariz. Ničesar se še ni zgodilo. Nestrpnost me muči. Dvom gloda v meni in često imam trenutke, ko se resno vprašam, če nisem vse to mogoče le sanjal. Nekega dne, ko sem razgrnil »Večer-nik«, svoj list, sem kakor okamenel. Sovražnosti so začele. Prvi udarci pa niso od Ugolina. Vlada ga je prehitela. Na prvi strani lista sem čital neumen naslov v velikih črkah: »BAJKA UGOLIN«. Spodaj vodnaslova: »Zločinske norije blazneža. Kaj pravi dr. Boret.« — Namah sem hlastno prečital ta članek: »Ali nam niso vzbudili dovolj strahu« — pravi avtor članka— »z monstrumom Ugolinom, ljudožercem, pošastjo, vsemogočnim učenjakom, ki bo obvladal svet? Vsak dan se je govorilo o novih junaštvih Ugolina. Ugolin, Ugolin- Samo o njem se je govorilo. Sedaj je pa tega konec. Ugolin se lahko združi z morsko kačo. '•'nčno pa v ueolinskih zgodbah in bajkah ni^o same neumnosti. Ta človek eksistira v resnici in njegovi zločini se ne dajo zatajiti. Pojasnila, ki jih danes imamo, nam pa dovoljujejo zmeriti ga s pra* vo mero. Ugolin je samo star, zmeden in izgubljen profesor kakih 80 let. Od razočaranj in neuspehov je zblaznel. Nesrečnež je ves čas svojega življenja suženj fiksne ideje: osvoiiti nesmrtnost. Pol stoletja bo že, odkar je pred zborom učenjakov oMHnatva: »••«* bM«da 30 p, ■ajmanjii mm«* Dta 5— Mali ŽanHva, dopMaaaa}* la •(tali trgevtkega ali raMaamaga xnaia)a: vaaha baaada SO p, MjmoaJH aaaaik Dni 1Q—< Začetnica s 4 razr. meščansko šolo z znanjem slov. nemšk. in srbo-hrvatskega jezika, išče službo. Naslov pove uprava lista. 1225 Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17- Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj-višiih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Lepa meblirana soba se odda boljšemu gospodu s 1. julijem. Naslov v upravi lista. V Kdor je včeraj iz telovadišča pomotoma odnesel en par novih deških čevljev Št- 36 se naproša, da jih odda v Smetanovi ulici št. 34 II, pri g. Vidicu. 1228 Meblirana soba z malo toaletno sobo se s L julijem odda zakonskemu paru brez otrok. Vprašati, Glavni trg 3. 1241 Visok zaslužek se nudi za različne slučaje zavarovania v Mariboru in okraju podzastopnikom, volj nim in sposobnim za uspešno delovanje. Cenj. ponudbe takoj na upr. lista »Vzajemnost«. 1224? Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo & Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17. Maribor. XIII Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulice št. 8. ' 949 Lokal za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštnr<č Maribor, Aleksandrova c. 13. 1124 ¥ Oglejte si veliko zalogo novih MODNIM LISTOV za spomlad in za poletje v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13 * Kabaret dnevno spored in tainbu-raška godba. 1234 lllionente prejemam na dobro hrano. Obed po Din 1'bO, večerja po Din B-—. Brezalk6h olna restavracij* »Pri zvezdi* Rudolf Šmalci. Maribor, Pod mostom 11. 331 razlagal svoje pomlajevalne teorije. Učenjaki so ga pustili na cedilu- Od tedaj je še hujši. Njegova blaznost se razvija in tako hoče svojo protinaravno idejo uresničiti z metodo Voronova na ta način, da bi mladim ljudem jemal življensko moč ter jo dajal takim starim podrtijam, kakor je on sam. Ali ima ta pseudo-znanstvena teorija sploh kakšno vrednost? Dr- Voronov to sam zanika. Cepljenje z žlezami, pa naj se vzamejo od opice ali od človeka, povzroča samo začasno pomnožitev telesne moči ter podaljša življenje le za nekaj let. Vse drugo je otročarija. Danes poznamo pravo osebnost in tudi ime tajnostnega Ugolina. Ime mu je Jean Louis Anathase Huler, izhaja pa iz alzaške rodbine. Izgleda, da je bil nekdaj izvrsten dijak, ki je vzbudil nado na veliko bodočnost. V brezmejnem častihlepju je pa zapravi! svoje najboljše lastnosti. Dobili smo precej podrobnosti o tej za* nimivi osebnosti. Dr- Boret. ki ga jako dob ropozna in ki je bil med onimi, ki so zmagovito pobili njegove teorije, je bil tako prijazen, da nam je povedal vse, kar ve o njem. »Poznal sem Huler ja«, je dejal stari učenjak, katerega občuduje vsa Evropa, »pred kakimi 50 leti. Bil je res nekaj posebnega. Tudi zelo nadarjen je bil- Fantazija ga je pa zapeljala. Tekla je kakor čebra. Mlad si je že upal načeti najtežje probleme. Zatrjeval je, da bo rešil najtežje metafizične uganke. Zanikanje je bila njegova vera. Nihil, nič — to {e bila njegova deviza- Radi tega smo ga imenovali »gospod Nihil«. Dostikrat smo se šalili z njim. Še več je pa bilo burnih debat. Takrat je bil nežen in majhen, repenčil se je pa kakor petelin in ni trpel nobenega ugovora. Ker se z njim ni dalo mirno govoriti, smo prekinili občevanje. Za poznejšo dobo mi je pa slučaj prihranil srečanje s tem čudakom. Povedati vam moram, da je imel lepo premoženje, da je vse zapravil pri svojem težavnem raziskovanju in poskušanju. Akademijo znanosti je poplavil s svojimi nesmiselnimi spisi. Morila ga je skrb, kako bi se dala zopet najti nesmrtnost. On namreč pravi, da .ie nesmrtnost že nekdaj bila in da jo je treba zopet poiskati, da bo človek postal bog. Renan je mislil nekaj podobnega- Zatrjeval je tudi, da mora priti iz človeške Črede neko novo, boljše bitje. Učenjaki naj k temu pripomorejo.« Dr. Boret se je pri teh starih spominih smejal ter fiadalieval: »Kar se sedaj dogaja, me ne čudi niti malo. Stari blaznež je trdovratno nadaljeval s svojim raziskovanjem in poizkusi ter je najbrž tudi dosegel nekaj navidez* nih rezultatov. Potem je pa v starosti in onemogli jezi zapadel popolnemu za-slepljenju. Njegove teorije so danes rav-n otako napačne, kakor so bile nekdaj.« Vprašal sem dr. Boreta: »Ali mislite, da bi mogel stari norec postati nevaren?« Profesor je skomignil z rameni. »To je norec, vam pravim. Gotovo je nevaren. Mogoče da je odkril kako nam še neznano moč, s katero je izvedel nerazumljive vlome. Povrh stoji še na čelu tolpe zločincev, in norcev, kakoršen je sam- Odvajanje in pohabljanje mladih ljudi je za to najboljši dokaz. In potem? ... Kaj bi lahko še storil? Zadostovalo bo, če se ga s spretnostjo in trdno voljo zasleduje in vlovi, da bo komedije enkrat konec.« »Ali se javnost lahko pomiri?« »Popolnoma. Vse skupaj je bajka !n norija. Navadna, slaba norija. Možakarja dobro poznam- Potrebno je čimprej storiti energične korake, da se obvarujemo nadaljne Škode.« Poslovil sem se od velikega učenjaka, ki me je prijazno spremljal do vrat. Z njim vred kličem javnosti: Vse skupaj ni nič. Tu imamo samo ubogega, zmedenega vraga, ki je sicer izvršil nekaj zlo* činov, a mu bodo že jutri napravili konec. Zadostuje, da se ga odkrije in identificira. To se je zgodilo. Malo potrpljenja in zastor bo padel po zadnjem dejanju te burke.« Dalje prihodnjič. m PRISTOPAJTE K VODNIKOVI ® družbi i Dobro idoča trgovina s stanovanjem, vinotočem in tobačno trafiko se takoj pod ceno proda. Naslov pove uprava »Večernika«. 1239 Nova stružnica za polovično ceno na prodaj. Naslov pove uprava lista. 1237 Štirinajstletna deklica (nemške šole) išče mesto frizerke, šivilje ali modistinje s hrano in stanovanjem. Cenj- ponudbe nasloviti na Marijo Kosi, Varaždin, Kukuljevičeva ulica št. 8. 1238 Dame naidejo visoki zaslužek z razpečavanjem dobro idočega patentiranega predmeta-Navodila dnevno od !fl—m ?« 16—18 ure v Sernčevi ulici 122 (Tomšičev drevored). 1192 Vse vrste moških In ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu. Glavni trg. Maribor. Čevljarski vajenec se sprejme takoj. Naslov pove uprava lista. 1201 Kabinet v I. nad- mebliran, cestna in solnčna stran, poseben vhod, električna luč se takoj odda. Stritarjeva ulica 5. — Vpraša se pri hišnem posestniku I. nad. 1232 Krasno 4 sobno stanovanje z kopalnico se proti odkupnini pohištva odda. Mlinska ul. 34 I. 1233 Lepo opremljena soba na ulico za 1—2 osebi se odda. Aleksandrova c. 44 II-, desno- 1236 Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondnlaciia. manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela ,zvr?uie frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Can-karieva ul. št. 1. "77 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica Št. 8. Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. IZ&EL JE MBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Knjiga, ki