Naročnina
Dnevna izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
oeteCno 33 Din sedei|»Ra Izdaja celoletno v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,ve£f I oglasi nad 43 mm vitlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večiem a naročilu popust
Izide ob 4 zjutra)
razen pondelJKa in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. Silil Kokoplsl se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprefema/o Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStvo St. 2328
Po volitvah
Volitve v Nemčiji so končane in Evropa Ima pred seboj številke, ki dokazujejo, kako je volil narod ene najmočnejših držav, kam je krenil nemški volivec, ko so ga vprašali, kako si zamišlja politično življenje v lastni državi in do sosedov. Poznavalcu nemških razmer volivni izid ne more biti tuj. Da morajo zgubiti fevdalni nacionalci, ki se še v letu 1928. ogrevajo za polabsolutizem, odpravo parlamentarizma, splošne in enake volivne pravice, je bilo pri tako visoko umsko izobraženem narodu kot je nemški, na dlani. Da bodo pridobili socialni demokrati, je bilo enako pričakovati. Ne samo radi tega, ker je stranka že dolgo časa v izraziti opoziciji, ker se spričo težkega gospodarskega stanja in ob-ubožanja prebivalstva lažje zbira volivne kroglice kot z odgovornostjo v vladi, ampak tudi radi tega, ker stalno narašča število gospodarsko odvisnih ljudi, ki tvorijo danes že tri četrtine naroda. Zgube posameznih strank ta-kozvane sredine sicer niso bistvene, vendar pa značilne tako, da marsikdo z njimi ni računal.
Prva značilnost je velika razcepljenost in veliko število strank, ki kaže, da tudi sedanje volitve še niso prinesle končne oblike političnega udejstvovanja nemškega naroda. Na zunaj se zdi, kakor da imamo opraviti s francoskim primerom, kjer so skupine poslancev že običajne, vendar pa je razlika bistvena. Podčrtati je, da so vse te stranke dobro organizirane, da imajo izvestni program, na katerega prisega volivec in za katerega je odgovoren poslanec v parlamentu, bodoča sestava vlade bo torej zelo otežkočena, polna kompromisov in polna prerivanja. Če vpoštevamo dalje, da je hkrati z nemškimi nacionalci te-pena tudi takozvana kmetska zveza, organizacija nemškega kmetijstva, in če vpoštevamo, da sta ravno ti dve organizaciji neposredno pred volitvami izzvale viharno razpravo o propadanju kmetskega stanu, da sta s tem geslom agitirali pred volitvami in v zadnjem volivnem trenutku, apelirali na stanovske interese in torej vsekako združili, kar se v kmetijstvu da združiti, potem je jasno, da gre njuna zguba tudi na račun splošne industrializacije in proletarizacije, ki je danes značilna ne samo v Nemčiji, ampak v Evropi in na svetu sploh. Dokaz za to je nadalje velikanski porast socialistične in komunistične levice, ki je pridobila celih 30 mandatov.
Vsekakor je močno prizadeta tudi sredina. Če je nemška ljudska stranka zgubila 7 mandatov, ne moremo reči, da bi njeno voliv-stvo ne odobravalo Stresemannove zunanje politike. Poraz gre na račun notranje gospodarske politike. Tepena je namreč stranka izrazitega kapitalizma. Skoro isto bo veljalo tudi za 7 izgubljenih demokratskih mandatov. Kar se tiče centruma, ki je izgubil skupno z bavarsko ljudsko stranko 10 mandatov, lahko trdimo, da je to račun za zvezo z nemškimi nacionalci, kakor tudi, da je gospodarsko vprašanje kulturno za enkrat nadkrililo. Že tedaj, ko se je sestavljala prejšnja vlada, pri kateri je imel glavno besedo ravno centrum, je Wir-thov krog napovedal slabe posledice in opozarjal zlasti na dojeni, ki ga bo dobilo o stranki organizirano delavstvo zapadrie Nemčije. Ko je stranka opravičevala svojo zvezo, je bilo opažati na teh shodih dva tabora, ki sta se večkrat celo dejansko spopadla. V nekaterih porenskih središčih se je razbila organizacija tako, da sta vzporedno obstojali dve, vsaka z lastnimi glasili. Zlasti pa je delavstvo zamerilo stranki, ker je še vsak stan imel od zadnje vlade vsaj osnutek, če ne zakon, ki hoče povzdigniti socialno in materialno blaginjo, le delavstvo je bilo razmeroma zelo skopo obdarjeno. 2e itak v primeri z drugim uredništvom v Evropi dobro plačano uradništvo bi bilo, da se ni delavstvo izrecno uprlo, znova nagrajeno; tudi srednje gospodarski krogi, organizirani v takozvani gospodarski stranki, so bili pod vodstvom vseučili-škega profesorja dr. Bredta dobro zastopani. Očividno je volivni izid ne samo centruina, ampak levice sploh, odločen opomin, da se preko delavskih zahtev ne more več iti na dnevni red.
Zunanjepolitično je izid nemških volitev samo pozdraviti. Večina je odklonila misel, kot jo propagirajo nacionalci, da je treba Evropi nove vojne, da mora Nemčija z mečem pridobiti nazaj odstopljene pokrajine in da se zlasti stanje ob poljski meji ne prizna. Kajti zunanjepolitično je ravno nemška socialna demokracija najbolj iskrena zastopnica Stre-senmnnovega zunanjepolitičnega programa in v tem oziru bo njena zmaga pomirila tudi ti-
Nemčija volila levo!
v Berlin, 21. maja. (TeL >Slov.<) Uradno poročilo o izidu volitev ugotavlja, da je bilo oddanih skupno 30,592.443 glasov, od katerih so dobili:
socijalni demokrati 152 mandatov, nemški nacijonalci 73, ccntrum 62, nemška ljudska stranka 44, komunisti 54, demokrati 25, gospodarska stranka 23, bavarska ljudska stranka 16, kršč. soc. kmetska stranka 13, nacijonalni socialisti (Hittler) 12, nemška kmetska stranka 8, Landbuiul 3, nem. hanoveranska stranka 3, Volksrechtspartei 2, Sachsischer Landbund 2 mandata.
V primeri s številkami prejšnjega državnega zbora so dobili socijalni demokrati 21 mandatov; nemški nacijonalci in Landbund zgubila 35 mandatov; ccntrum in bavarska lj. stranka zgubila 10 mendatov; nemška ljudska stranka zgubila 7 mandatov; komunisti dobili 9 mandatov; demokrati zgubili 7 mandatov; dobili gosp. str., nemška kmetska str. in nemški hanoveranci 13 mandatov, ki so imeli prej skupno 21 mandatov; nacijonalni socijalisti (Hittler) zgubili 2 mandata; Volksrechtspartei 2 mandata dobila, ki prej ni bila zastopana.
Zmagal je tudi Sachsischer Landbund z 2 mandatoma, dočim Nationalblock ni dobil nobenega mandata, prej pa je imel dva.
Volitve v pruski deželni zbor so potekle temu primerno.
Novi nemški državni zbor bo po uradnem skupnem poročilu štel 489 poslancev, torej 4 manj kakor poprej. Mandati so razdeljeni v primeri s prejšnjim, tako-le (nekaj strančic se je že združilo!):
Socialni demokrati	152	(prej 131)	
nemški nacionalci z dvema			
manjšima strankama	91	(prej	111)
centrum	62	(prej	69)
nemška ljudska stranska	44	(prej	51)
komunisti	54	(prej	45)
demokrati	25	(prej	32)
bavarska Ijndska stranka	16	(Prej	19)
gospodarska stranka z neko dru	j		
go manjšo skupino	31	(prej	17)
narodni socialisti (Hittler)	12	(prej	14)
Volksrechtspartei	2	(prej nič)	
Udeležba pri volitvah v vsej državi znaša 75%. Smatra se, da se bo državni zbor sestal 12. junija, pruski deželni zbor pa že 5. junija.
Tudi dežele ooii|o leno
v Berlin, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Obenem z nemškimi državnozborskimi volitvami so bile včeraj tudi volitve za celo vrsto nemških deželnih zborov. Dosedaj so bile v sestavi nemške državne vlade in nemških deželnih vlad mnoge razlike, posebno pa v največji nemški zvezni državi Pruski. Ta razlika je bila posebno v zadnjem času velika, ker je vladala v državni vladi koalicija desnice, v pruski pa weimarska koalicija. Odmaknitev na levo se je sedaj pokazala tudi v raznih deželnih zborih. V Prusiji se bo ojačila vlada socialnih demokratov z Otonom Braunom na čelu, kateremu so manjkali dosedaj samo trije glasovi do večine. V bodoče pa bo razpolagal s trdno večino. Prirastek in izguba glasov pri deželnih volitvah sta v istem razmerju, kakor v državnem zboru. V pruskem deželnem zboru so pridobili socialni demokrati 22 mandatov, tako da bodo imeli 136 poslancev, dočim so nemški nacionalci od 109 mandatov padli na 82 mandatov. Na Wurtemberškem so bile volitve še bolj pomembne, ker se bo morala
spremeniti vsa tamošnja vlada. Tamošnji nemški nacionalci so bili popolnoma poraženi. Tamošnji blok, ki so ga sestavljali centrum, nemški nacionalci in Bauernbund, je ostal v manjšini ter so tudi tam socialni demokrati postali najmočnejša skupina. Interesanten je položaj tudi na Bavarskem. Tudi tu je bila poražena nemško nacionalna koalicija, dočim je katoliška bavarska ljudska stranka, kateri pripada sedanji ministrski predsednik Held, število svojih mandatov pomnožila in bo tudi nadalje ostala daleko najmočnejša stranka. Socialni demokrati so imeli dosedaj samo 24 mandatov, odslej pa jih bodo imeli 34 in bodo druga najmočnejša stranka. Kako se bo sestavila nova bavarska vlada, je še dvomljivo, ker v gotovih merodaj-nih krogih bavarske ljudske stranke niso naklonjeni koaliciji s socialnimi demokrati in se uveljavljajo prizadevanja, da bi se na Bavarskem ohranila stara desničarska koalicija, za kar je dana teoretična možnost.
Kdo bo rostaull mm vlado?
Največji uspeh so torej imeli socijalni demokrati, poleg njih pa gospodarska stranka in komunisti, največje izgube pa nemški nacijonalci, dočim je izguba centruma razmeroma manjša, zato pa vzbuja tem večjo pozornost izguba demokratov kot številčno sla-bejše skupine.
Prvi najvidnejši rezultat volitev je izredna kompliciranost nemškega strankarstya. Obe levičarski stranki, socijalni demokrati in komunisti s skoro 12 in pol milijona glasovi so dosegli 40 odstotkov vseh glasov, vendar je z ozirom na to, da sta obe stranki med seboj v ljutem sporu, težko govoriti o krenitvi na levo, dasi bi izguba 20 mandatov na deeni strani opravičevala to označitev. Sredo tvorijo nemška ljudska stranka, centrum, gospodarska stranka in demokrati. Karakteristika volitev kaže, da so nemški nacijonalci dogospo-darili pri prebivalstvu velemest vsled svojih napačnih obljub pri izkoriščanju narodnega premoženja in vsled svojih sovražnih napadov ua zunanjo politiko sprave in sporazuma. Izguba centruma se pripisuje nekoliko zgrešeni politiki Marxovega kabineta glede strokovnih zvez, ki je nazadnje proti volji krščanskih strokovnih zvez preveč bila zvezana z nemškimi nacijonalci.
Tako je prišlo, da so razmere med strankami v novem parlamentu zelo zapletene in da so izgledi za sestavo vlade kočljivi. Levica sama zase je preslaba, ravno tako pa tudi desnica z meščansko sredino, ki je bila nazadnje reprezentirana v Marxovem kabinetu. Oživitev takozvane \veimarske koalicije soci-jalnih demokratov, centruma in demokratov ni mogoča, ker imajo te tri stranke od skupnih 489 samo 239 mandatov. Edina kombinacija za življenja zmožno vlado bi bila velika
IIIIIHI—I —■■—■■ mil« '■!■ I.IIIIIIHHH II4III —..... .......UIHIIHIII
ste, ki so, bodisi na vzhodu ali na zapadu, bili v strahu, da se v najbližji bodočnosti za-bliska pruski meč,
koalicija, t. j. zveza treh weimarskih strank z nemško ljudsko stranko pod vodstvom dr. Stresemanna. Ta velika koalicija je že obstojala v najtežjem trenotku nemške zgodovine v času gospodarske katastrofe lela 1923. Tej dela seveda težkoče ojačena socijalna demokracija, ki se mora sedaj bolj kot kdaj prej ozirati na komunizem. Na drugi strani pa je bila nemška ljudska stranka vedno razcepljena, ker jo je dr. Stresemann kot zunanji minister in politik sicer vodil na pot proti levici, kot predsednik stranke pa se je vedno moral ozirati na desno krilo stranke, ki je bilo v duševni odvisnosti nemških nacijonal-cev. Razen tega pa je sedanja Stresemannova bolezen in njegova daljša izločitev iz aktivne politike otežujoč moment. Z ozirom na to nemški nacijonalci že sedaj izdajajo parolo: Zbiranje meščanskih elementov na boj proti rdeči nevarnosti! in si bodo prizadevali, čimprej razbiti novi parlament in doseči nove volitve najpozneje začetkom leta 1929., da popravijo svoje izgube.
Jutri bo Marxov kabinet demisijoniral, Hindenburg pa mu bo poveril nadaljnje vodstvo poslov do seslave nove vlade. Po ustavi bo Hindenburg najprej določil politika najmočnejše stranke, torej socialnega demokrata, za državnega kanclerja. Misli se na pruskega ministrskega predsednika Otona Brau-na, bivšega državnega kanclerja Hermana Miillerja ali pa na predsednika državnega zbora Pavla Loebeja. Socijalni demokrati so baje že izjavili, da se po svojih uspehih nočejo odreči vodstvu državne vlade. Po prvih izjavah njihovega tiska niso nesinipatično razpoloženi napram sestavi velike koalicije. Če bi se sestava vlade po socijalnih demokratih ponesrečila, bi se morala poveriti sestava vlade nemškim nacijonalcem kot drugi najmočnejši stranki, kar pa bo vsled njihovega poraza ostala samo formalnost. Več izgledov na uspeh bi imel centrum ah nemška
Uprava fe vKoptturfevi ul.Si.6 * Celeovni račun: Cfublfana Stev. I0.6S0 ln tO.349 xa Insei a te. Sarafevoit.7 363. Zagreb it. 39.011. Praga ln Ounal it. 24.797
ljudska stranka pod dr. Streeemannom, ki рг bi mogla uspeti tudi v glavnem samo v smeri velike koalicije. Velika koalicija bi svoje glavno poskušnjo prestala s tem, če se ji po sreči, da obdrži vladni kurz proti ekstremom desnice in levice ali proti poskusom nemških nacijonalcev povzročiti krizo.
Kar se tiče dosedanjih izjav tiska, je pripomniti, da smatra demokratski »Berliner Tageblattc, da je obnovitev desničarske koalicije izključena. List pravi: Noben desničarski blok v državi in učvrstitev dosedanjih vladnih razmer v Prusiji, to sta najvažnejša uspeha včerajšnjih volitev. >Vorwartsc izjavlja, da socialni demokrati porasta glasov komunistov ne jemljejo tragično. Porast komunističnih glasov gre samo na račun meščanskih strank. Socialistični listi računajo s tem, da se bodo v enem delu nemškega meščanstva ojačile fašistične struje. Časopisje desnice pa kaže zmedenost. >Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da je izid volitev pripisovati usodnemu vplivu razcepljenih strank, in domneva, da bo uspeh radikalnih kril na levi in desni oviral uspeh socialne demokracije.
Volitve so se vršile v popolnem miru in ob večji udeležbi, kakor sploh kdaj poprej, čemur je morda pripomoglo tudi deževno vreme. Prišlo je samo do majhnih spopadov in pretepov med ekstremnimi desnimi in levimi skupinami. Vsega skupaj je bilo aretiranih 140 ljudi, od katerih pa je bilo že zvečer izpuščenih 120. Posebno številno so se udeležile volitev ženske. Samo v saškem mestu Glauchau je prišlo d oresnejšega spopada Tamošnjega voditelja socialnih demokratov j« zabodel neki komunist, ki je bil aretiran.
Bene o i raifOiOri v Berlinu
v Berlin, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Dr. Beneš je imel danes prvi razgovor z državnim tajnikom von Schubertom. Pri tem sta se razgo-varjala o vprašanjih locarnske politike, o splošnih evropskih problemih, o razvoju v jugo vzhodni Evropi. Jutri dopoldne bo drugi sestanek, na katerem se bo v glavnem razpravljalo o češko-nemških mejnih vprašanjih. Jutri dopoldne bo državni tajnik Schubert priredil dr. Be-nešu kosilo, zvečer pa bo sprejem pri državnem kanclerju.
Hrvatski škofie v Rimu
(Od našega rimskega dopisnika.)
Rim, 20. maja.
Te dni so se vrnili iz Rima zagrebški nadškof dr. Bauer, djakovski škof Akšamovič in subotiški Budanovič. V Rimu so bili na uradnem obisku ad limina apostolorum, ker pri dejo to leto na vrstni red naši škofje. Pri tem so podali Vatikanu običajna poročila.
Kakor je izvedel Vaš dopisnik, so se škofje zanimali tudi za zavod sv. Hijeronima, vprašanje, ki je še vedno nerešeno. Naši škofje so imeli priložnost, da so na lastne oči pregledali razmere na zavodu. Hrvatski škofje se popolnoma strinjajo — po informacijah od najin erodajnejše strani — s stališčem, kot ga za stopa jugoslovanska vlada, da se ohrani temu zavodu ne samo verski ampak tudi narodni značaj. Dosledno temu stališču gre naša zahteva za tem, da zavod upravljajo naši duhovniki kot je to slučaj pri drugih sličnih zavodih v Rimu.
Izjema, ki jo ima abesinski kolegij, ne dokazuje ničesar, kar naj bi ne opravičilo našega stališča. V misijonski deželi kot jc Abesi-nija, so razmere povsem drugačne kot v naši državi. Abesinija nima svoiih narodnih duhovnikov, dočim jih Jugoslavija ima; vriiu lega naša duhovščina nikakor ne zaostaja v izobrazbi in pripravi za italijansko ali katero koli drugo. Abesinski zavod vodijo italijanski kapucini radi tega, ker imajo tudi v Abesiniji dušebrižništvo. Splošno sc misli, da bo sv. Stolica ugodila pravični želji naše vlade in naše duhovščine. Ravnotako je opravičeno mišljenje, da bo to vprašanje, ki jc odvisno sam« od sv. Stolice, ki v politiki ne more gledati na narodne predsodke, rešeno še pred skle-nitvijo konkordata, ter ni z njim v nobeni zvezi. Skorajšnja ureditev tega vprašanja pa bi na splošno zholjšnla stike med našo države in sv. Stolico.
»Slavija* tepera v Frankfurtu- Belgrajska »Slavija je včeraj v igri proti frankfurtskemu nogometnemu športnemu društvu propadla s 4:6, dasi je taktično in tehnično igrala zelo lepo, najbrže, ker je bila preveč utrujena po poprejšnjih igrah.
no»itransport „HDLER STHHDHRD 6
fl
99
najpopolnejših nemških avtomobilov tipe 10/45 KS s centralnim mazanjem in hidravličnimi zavorami prispe v kratkem. — Zahtevajte natančnejši popis in prospekte od Generalnega zastopstva: R. lackmann, Ljubljana, Hhacljeoa CCSta 10 Podzastopstvo za Mariborsko oblast oddam solventnemu strokovnjaku!
■^■■■■■■■■■■шаниннннннншниавнншннннншнш^^
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Vzajemni posojilaiici
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpoiovica delnic hotela »Uniona*, hiše in zemljišča. Kredi li v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Surovo maslo
kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalno čajno maslo. — Dopisi pod E Vajda, Čakovec, Medjimurje, tel, 59, 60, 3,
Novoustanov OBLACILNICA „MERKUR"
V MARIBORU, KRALJA PETRA TRG 6 (palača Pok. zav.)
priporoča svojo zalogo sukna po konkurenčnih cenah. Bogata izbira, postrežba točna in solidna. Prodaja tudi na obroke! — Za mnogobrojen obisk se priporoča
Oblačllnlca „MERKUR".
i
JbJJBfiS	Lnbasofa
harmonika
pride no Velesejem
Povlllon »П« hola U. 456-462 Pavlllon »II« hola $1. 516-512
Ker razširja naša konkurenca neresnične vesti o naši tvrdki, je v Vašem lastnem interesu, da se prepričate o kakovosti
SVETOVNOZNANE
LUBAS-HARMONIKE
LUDaS-harmonlha je prvovrstna v kakovosti Lubas-harmonihe ne more nihče izvirno ponarejati Lubas-harmonlho igrajo na celem svetu Lubas-harmonlha zajamčeno 2 polni leti Lubas-harmontha je že 50 let najboljša Lubas-harmonlha je čudovito poceni in sicer:
St.	500 „A polo"
„	509 ,Musika„
„	512 „Harmonie"
,	515 „Princes"
„	519 „Kraljica"
„	523 „Sirene"
„	527 „Ljubček"
2 vrstna, 2 krat vglašena Din 600'—
2 2 2 3 2 3
Nobenih drugih stroškov! Od tovarne v Celovcu 10°/o ceneje! Te cene veljajo le za Ljubljanski velesejem 1 S temi cenami in to dobro kakovostjo kupite le pri
FRANC LI1DAS d SOIIN
Ifarmonlha-Erzenaunfi NlAGENruRT. fcferrelch
Lastni zastopniki in založništva v: Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji.
800' 1200-1600--1800' 1950 — 2100"—
Sprejme se
20 dobrih zidarjev
na Poljanskem nasipu pri podjetju Inž. Duklć In dr., Ljubljana
obenem izurjenega knjigovodja
ki je vešč slovenske in nemške korespondence ter vseh ostalih pisarniških del, dober prodajalec mešane stroke se takoj sprejme. - Ženska moč ni izključena, — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravnlštvo »Slovenca« pod značko:
»Julij štev. 4326«. ::
Tudi Vaša obleka
postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisiratl in likati v tovarni
Josip Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne Plisiranje najnovejših vzorcev.
Kupuiem
hrastove prage
(ivelerje)
2'60 m, 25/15 cm skozi celo leto. Prevzemajo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. Ponudbe naj se pošljejo na
Poštni predal 167 - Sušak
MARKO ROSNER
MANUFAKTURNA TRGOVINA NA DEBELO
TELEF. INTER. 252
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 13
Kupim
stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove
Skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega^ olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo.
fRANC ©Ш. Sv. Peter v Savlntski dol.
Zajamčeno pristna vina morete kupiti ie v
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana VII. Frankopanska ulica št. 11
ki Vam nudi
Dolenjska vina
iz okolišev Leekovec, Bočje, St. Janž itd.
BizePska o!va
iz krajev Bizeljsko, Kupca, Orešje itd.
Štajerska vina
kakor Mosler, Renski, Rizling, Rulaudec, Traminec itd.


Telefon št. 2573
Dalmatinska vina
lastne preše iz otokov Hvar, Pag, Vis, Korčula i. t. d.
шшттшвшшшвшшшвштшвтатшттшвштшшшттшт
Ivan Zakofnik mes"" £532
Liubljana, Dunajska cesta 46.	Tel. 2379.
Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljon, verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
PARNA ŽAGA	. TOVARNA FURNIRJA
Citre Hi	IO	ЦШл^
od 195 Dm. dalje- Gramofoni od 345.-pm.'RoCoe harmoruiVa
NtLjvgtj&olprtvpdkAgla/bgnihiaflrumentov| Jklldi/Ce	I
Meinel & Herold
Tovarna glazbil, gramofonov in harmonik Mapibopatioa-A
Ra^oJrilja prvovrAne kvalitetne, izdelke po npedno ni/klh cenah
Prrtp 100000glaibilsmo prodali v preteklem lelu kerdok&tu]« /otldno/1 na« tvnfJie tn mirk« č»nt!
Violine
od 9 5-D in

Zadružna grospoclarska. toanlco d.d.
Brzo'av. naslov: Gospobanka Ljublfana, MllcloŠIceva cesta IO Telefon št.2057,2470 in 2979
Kapital In rezerve skupno nad »in 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000-—
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Vs"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« Karel Ceč.
Izdaja teli: dr. Fr. Knlovec.
Uradnik t Franc Teraetfiavi
Svet
v
Prot. V išinski, rektor moskovske univerze in predsednik sodnega dvora v procesu proti nemškim inženjerjem, iu se je pričel te dni. Inženjerji so, kakor znano, obtoženi protirevolucionarnih dejanj
zato vzbuja proces povsod veliko zanimanje. ★
Stari časi. Da, da, prej so ljudje lahke dobro živeli. Če je kdo hotel pismo pisati, nI vzel jeklenega peresa, marveč si je kupil go^ ti .j« spulil pero, ostalo Je pa dal speči.«
& 11 ic €JL
0tv(u»t(>7 letosujiii olimpijskih iger v Amsteio. otvoritev ob priliki slavnostnega govora baro-
pijski
mn se je izvršila pred par dnevi. Slika nam liaao Schinmelpennicka (v w jjni) predsednika olim-iger.
General Aufenberg, bi v« avstrijski vojni minister ln ob pričetku vojne armadni poveljnik, ki je umrl 18. t. m. na Dunaju, star 76 let. Ljubljančanom je dobro znan tudi po tem, ker je časih preživljal tvoje počitnice v gradiču pri Pirničah pod Šmarno
goro. *
Čemu vprašanje. Zdravnik: звај sem vam vendar pred štirimi tedni prepovedal alkoholne pijače. Rekel sem vam, da ne kapljice piva več, in danes me nadlegujete z istim vprašanjem.« — Alkoholik: »Veste, goepod doktor; mislil sem, da je zdravniška veda v tem času že zopet kaj napredovala.«
Izkreevanje japonskih mornarje* v Čilu. Japoueka vlada v polnem obsegu izvaja svojo grožnjo iu na	K . н niša v obliki kroglje na svetu. Na sedanji razstavi v Draždanili, ki se vrši pod imenom »Teto-
kitajski obali se vsak dan izkrcujejo nove japonske čete, ki imajo nalogo zasesti vso provinco Šan-	nično mesto«, vzbuja posebno poeornoet hiša v obliki kroglje. V prvih nadstropjih so trgovslc
tung, ki meri 160.000 km' inšteje 27 milijonov prebivalcev.	lokali, v najvišjem je panameščena restavracija.
Kaj še manjka. Tone: Danes smo že tako napredovali, da streljamo brez dima, da se vozimo brez konj, da brzojavlja-mo brez žice. Samo nekaj še manjka. — Marko: No, kaj neki? — Tone: Dota brez žene.
Najmodernejše angleško bojno letalo, ki je oboroženo s strojnimi puškami, majh- Jan Wi1s, graditelj amsterdamskega sta-uimi topovi, metalci min in oelo a cevjo za lamsiranje torpedov. Njegova hitrost diona, kjer so se pravkar začele olim-
znaša 210 km na uro.	pijske igre.
Najlepši konj nn svetu je baje ta »Anglež«, imenovan >Bricket tuselier«, ki ae od likuje zlaeti po svoji hoji ln etasu.
Zgodba o slonu tn psičku
To se je zgodilo tistega dne, ko je prispel v mesto veliki cirkus in si gradil ogromni šotor na obširni trati v parku zunaj mesta. Ta cirkus ima velike pustinjske mačke, kamele, oebre, krasne konje in mimo tega še čredo Štiriindvajsetih slonov vseh velikosti in starosti. Pri gradnji ogromnega šotora pomagajo tudi sloni kot nosači in podajači; podajači z ogromno roko, z rilcem.
Ko so torej postavljali v parku velikanski šotor, je pomagal nositi tramove neki pravcati Goliat slonov. Dvigal je najtežje tra-rne kakor bi bili vžigalice in jih prenašal z rilcem na drugo stran, kjer so jih potrebovali. Slon je nato s svojim širokim čelom porinil vagon, ki se je koj premaknil in odpeljal, kakor bi ga potiskala resnična lokomotiva. Ta Goliat na četverih stebrih se je izkazal za vrednega zastopnika svojega modrega plemena, ki ga prištevamo k najstarejšim od vseh drugih plemen, in je bil prijatelj in pomočnik človeka in ujega najmočnejši hlapec.
Pa se je zgodilo, da je to ogromno delo občudovala ludi neka gospa, ki je imela s eeboj majhnega psička. To je bil majčken, bel psiček, ki se je naredil vidnega s tem, da je
venomer bevskal. Bevskanje je bilo slišati, kakor bi hotel psiček povedati ljudem: »To je velikanska nesramnost, da je tale žival tako ogromna in močna, jaz pa tako majhen in slaboten! To je žaljivo in razburljivo za take-le, kakršen sem jaz!«
In ko je mali psiček bevskal in bevskal, je mogočni slon, Goliat med četveronožci, izpustil težki tram, ki ga je pravkar nesel z rilcem, je dvignil rilec, začel trobiti in udarjati s prednjima nogama po tleh. Zdelo se je celo, da je ta mamut povsem vznemirjen in ga je bevskanje tako raz.burilo, da ne more ali noče več delati. Mali psiček je razburil žive« predpotopnemu nestvoru.
Prišel je čuvaj, videl, kaj je in koj za-ukazal: »Pse stran!«
Tedaj je potegnila gospa bevskača stran in ko je bilo spet vse mirno, se je spravil slon spet na svoje težavno delo.
Jaz pa sem postavil most od zanimivega prizora iz živalskega življenja do človeškega življenja.
Zakaj — tudi v našem življenju je tako. Ljudi, ki vršijo velika dela, časih zelo moti bevskanje majhnih psičkov, tako da vse pustijo in ne morejo ali nočejo nadaljevati svojega dela.
Če — pravočasno ne pride knk čuvaj in določno izjavi: »Pse strank	M. Науск.
Ana Grigorjevna Dostojevski;
Prvi zakonski prepir
Danes, 18. aprila, je malo deževalo in zdelo se je, da se hoče tako vzdržati celi dan. Berlinčani imajo svoja okna odprta in pred najnimi cveti lipa. Midva sva sklenila, da si kljub dežju ogledava mesto in sva odšla pod lipami na sprehod; ogledala sva si grad, akademijo, gledališče, opero, univerzo in cerkev sv. Hedvike. Med potjo je Fedja* pripomnil, da sem zimsko oblečena — mislil je na moj beli zimski ogrinjač — in da nosim slabe rokavice. Vsled tega sem bila zelo razžaljena in sem mu odgovorila, da, če misli, da sem slabo oblečena, bi boljo storila, da nisva sku-kaj odpotovala; obrnila sem se proč in odhitela v nasprotno smer. Fedja mi je nekajkrat zaklical in hotel teči za mano, potem pa se je premislil in nadaljeval svojo jutranjo pot.
Čutila sem se gioboko užaljeno, opazka Fjodora Mihajloviča se mi je zdela izredno neprilična. Skoraj v teku sem prešla nekaj cest, ko sem končno obstala. Se vedno je deževalo; Nemci so začudeno gledali deklico, ki je bežala, ne da bi se zmenila za koga, brez
1 Iz njenih spominov > Fjodor Mihajlovič Dostojevski, slavni ruski pisatelj.
dežnika v dežju. Precej pa sem se pomirila, ko sem spoznala, da me Fedja ni hotel prav nič razdražiti in da sem se le sama vznemirila. Spor s Fedjo me je zelo vznemiril in jaz sem st predstavljala v domišljiji bogve kaj vse. Hitro kakor je bilo mogoče sem sklenila, da grem domov, ker sem mislila, da so je Fedja ravno vrnil in jaz se bom mogla I njim spraviti. A kako mi je bilo težko, ko sem v hotelu zvedela, da je bil Fedja pravkar doma, da se je mudil nekaj minut v sobi in da je spet odšel.
O Bog, kakšni občutki so me mučili! Rilo mi je. kot da bi mo več. ne ljubil, kot da se je uveril, kako slaba sem in ko je spoznal, da bi bil z mano preveč nesrečen, se je vrgel v Sprevo.* Potem sem si spet očitala, da je šel javit, da se loči od mene in mi izposloval posebno dovoljenje, da me bo poslal nazaj v Rusijo. V tem mišljenju me je še potrdilo, ko sem zapazila, da je Fedja odpiral kovčeg. ker ui stal ua včerajšnjem mestu. Najbrž je torej Fedja preiskal naše dokumente, da je odšel javit. Vse take nesrečne misli so me mučile, tako da sem pričela bridko jokati in sama sebe obtoževati. Dala sem si besedo, da se ne vrnem več v Rusijo, če me je Fjodor Mihajlovič zapustil, ampak da živim v iuo-
* Rečica v Berlinu«
Venizelos - mož Grške
v Atene, 21. maja. (Tel. »Slov.«;) Voditelj liberalne stranke finančni minister Kafanda-rie ee je radi ostrih sporov z Venizelosom, ki se navzlic svojim obljubam zopet vmešava v politiko, sklenil, da se odreče vodstvu stranke ln da odstopi kot minister. Ostali liberalni ministri bodo najbrže sledili njegovemu zgledu, kar bo verjetno povzročilo demisijo celoKupnega kabineta. Venizelos je nato izjavil, da se hoče zopet postaviti na čelo stranke, in ker ima v parlamentu številne pristaše, ni izključeno, da se mu bo poverila sestava nove vlade. Govori se tudi o tem, da je možen razpust parlamenta.
Zopet - Маши!
v Bukarešt, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik v Varšavi, Davila, je v soboto iz Bukarešta potoval v San Remo, da poroča zunanjemu ministru Tituiescu. Potovanje se oficiehio utemeljuje s tem, da je treba razčistiti vprašanja med Poljsko in Romunijo, o katerih si je Tituiescu pridržal odločitev. V političnih krogih se temu potovanju pripisuje velika važnost, ker je Davila odličen član narodno-kmetske stranke. »Adventul« piše, da se hoče s tem poskusiti zbližanje med narodno-kmetsko in liberalno stranko. Med Davilo in Maniu-em so se vršili pri nekem di-neju razgovori, v katerih je Davila pojasnjeval voditelju stranke Maniu, da mora narodno-kmetska stranka podpirati predloge o romunskem zunanjem posojilu in stabilizaciji leja, ker narodno-kmetska stranka ni daleč od tega, da bo poklicana v vlado. Navedeni list poroča, da so takrat ti razgovori ostali brezuspešni.
Kriza Hrmkove stranke?
Bratislava, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Slova-5ka ljudska stranka sc zdi, da prestaja novo krizo. Čim bliže je češkoslovaška republika de-eetletnici obstoja, tem resnejše stopa v ospredje vprašanje politične uprave na Slovaškem. Znano je, da je eden najinteligentnejših članov Hlinkove stranke bivši madjarski profesor Tuka, postavil trditev, da se je Slovaška pridružila Češki le za dobo desetih let, nakar bi nastopila prazna doba, v kateri naj bi se Slovaška odločila, kam naj spada. Tuka je bil potisnjen v ozadje- Zadnje čase pa se vedno bolj pojavlja. Češkoslovaški tisk ve poročati, da bo radi tega spora odstopil glavni tajnik stranke, poslanec Mahaček, in da je pripisati njegov odstop vplivu poslanca Tuke. Nekateri listi razširjajo celo vest. da je voditelj stranke sit političnega življenja in da bo odstopil svoje mesto Tuki.
Sveto leto na Madjarskem
v Budimpešta, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Madjarski primas Szeredy je napovedal sveto leto za Madjarsko 1930 o priliki 900 letnice smrti madjarskega kralja Emerika, ki je bil proglašen za svetnika radi izpreobrnjenja Madjarov h krščanstvu. Pričakuje se. da bodo takrat v velikih množicah romali kristjani vsega sveta na Madjarsko, da bo prišlo 10 kardinalov iz Rima in več sto škofov iz vseh dežel. Namerava se kovati spominski denar s sliko Emerika. Glavne svečanosti se bodo vršile od 1. maja do 1. septembra, najglavnej-ši praznik pa bo 20. avgusta, na dan sv. Štefana.
Novi itdltfenski senator!*
v Milan. 21. mnia. (Tel. »Slov.«) Na Mus-eolinijev predlog je italijanski kralj impnoval Štiri novo senatorje mod njimi generala Cit-tadinija, ki je več let prvi kraljev adjutant. generala Montuorija, ki je v vojni poveljeval II. in VI. armadi, ter bivšega ministrskega predsednika Salandro. ki se je pred več časom umaknil iz političnega življenja, sedaj pa ee očividno zopet približuje fašizmu.
Za izenačenje kaz. prava. Pravosodni minister Rocco je danes otvoril mednarodno konferenco za izenačenje kazenskega prava. Konference se udeležujejo zastopniki vseh evropskih in drugih držav.
Tudi fašisti premeščajo. Fašistični »Impe-ro* napoveduje obsežno premeščanje prefektov in imenovanje številnih fašističnih vladnih namestnikov, ki se bo v kratkem izvršilo-
Radi stabilizacije romunskega leja. Guverner francoske Narodne banke bo po razgovorih z voditelji nemške, angleške in ameriške Emisijske banke potoval tudi v Rim, pri čemer se navaja kot oficielni vzrok za potovanje stabilizacija romunskega leja.
Ml. V. kralj v Južni Srbiii
Niš, 21. maja. (Tel. »Slov «) V nedeljo je predpoldne dospel v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča Nj. V. kralj v vasi Donji Ma-tejevec, Kamenice in Čegra. Ljudstvo ga je povsod prisrčno sprejelo. V Kamenici se je razgovarjal z zbranim ljudstvom in se zanimal za letošnjo letino. Popoldne sc je vrnil v Niš, kjer biva že dva dni Tamošnje jahalsko društvo je priredilo dirko, kateri jr prisostvoval tudi Nj. V. kralj.
Minister (lr. Popovič v Ljubljani.
r Belgrad, 21. maja. (Tel. »Slov.«-) Zdravstveni minister dr. Popovič je z večernim brzovlakom odpotoval v Ljubljano, da tam pregleda zdravstven« »avndp T* l.iubliane odide v Maribor.
! Kako nai se zbližamo s Prago
r Belgrad, 21. maja. (Tel. »Slov.«) V naj-prisrč.nejšem ozračju se je danes dopoldne
vršila skupna .seja naše hi češkoslovaške delegacije. Poleg članov obeh delegacij so seji prisostvovali tudi številni drugi poslanci vseh klubov, kar je najboljši dokaz, kako veliko zanimanje vlada za delovanje teh delegacij.
Sejo je vodil predsednik naše delegacije, poslanec dr. Čeda Mihajlovič. Najpreje so se razdelili referati. Gospodarska sekcija: 1. Pogajanja o trgovinski pogodbi. Referenti: Vo-truba, dr. Kralik od Čehoslovakov; Behmen in dr. Kramer od naše delegacije. 2. Posebni sporazumi: Poslanec Pik in senator Panek.
3.	Udejstvovanje češkoslovaškega kapitala v kraljevini SHS: dr. Pekarek, Sečerov, Pavle Radič. 4. Uvozne in izvozne družbe: Pekarek, Pehman. Dukanac, Gjuro Jankovič. 6. Veterinarska konvencija: senator Strmil, Predavec. 6. Paroplovba. železnice, plovba po Donavi in Savi: Votruba. Adamek. Hvoždik, Košutič, Zebot. 7. Delovni treri: senator dr. Soukup, Žebot, dr. Kramer. 8. Turistika: senator dr. Kari, Štrcin in Stjepan Radič. 9. Uprava in carinske formalnosti: senator Karaš, Pik, Sečerov. 10. Pošte, brzojav, telefon: Pik in Stjepan Radič. Kulturna sekcija: 1. Vprašanje šol: Uhlif, Škerovič. Vilder. 2. Trgovske šole: Adamek. 3. Industrijske šole: Petrovicki, Rarič, Predavec.
4.	Znanost: senator Svetlik, Joca Jovanović, Stevčič. 5. Umetnost: Svetlik, Stivin, Radko Parežanin. 6. Upravne odredbe: Karaš, dr. Jovan Radivojevič.
Za medsebojno sodelovanje.
Ob otvoritvi seje je dr. Čeda Mihajlovič najpreje pozdravil goste: >To je hvalabogu tretji sestanek češkoslovaških in naših parlamentarcev, drugi pa v naši zedinjeni kraljevini SHS. Dolžnost obeh odborov je, delati na čim ožji zvezi med obema državama, in se s takimi letnimi sestanki prizadevati, da najdemo skupno točko. V tem oziru se je že mnogo storilo, vendar bo treba še mnogo dela, da pride do dejanskih uspehov. Navadno se pravi, da so Slovani polni lepih lastnosti, da pa nimajo smisla za ustvarjajoče delo. Prepričan sem, da same sebe žalimo in damo priliko našim neprijateljem, da to izkoriščajo v našo škodo. Globoko sem prepričan, da se bo vse doseglo, kar je treba storiti za ohranitev naše svobode, kajti mi delamo v slogi, ljubezni in skupnem spoštovanju. Prepričan sem, da bomo morali uspeti na korist obeh narodov. S to idejo in v tem duhu pričnimo z delom za srečo in miren razvoj in za okrepitev naših slovanskih narodov. Samo naprej in sigurno bomo uspeli. Zivio naši bratje Čehoslovakilc (Živahno odobrnvanje.)
Nato je burno pozdravljen govoril v češkem jeziku predsednik češkoslov. delegacije dr. Uhlir. Najprej je podal zgodovino, kako so potekala pogajanja med obema parlamentoma ter omenil medsebojne obiske. Trikrat je že bil v naši državi. Vedno so vsi obiski imeli značaj resnega političnega dela, ne pa morda kakšnih demonstracij. Sodelovanje ju-goslovansko-češkoslovaškega parlamenta nikakor ne bo zunanja manifestacija vzajemnosti, marveč bo v prvi vrsti javna manifestacija vzajemnosti naših držav in še več, ona bo resnično služila ideji zbližanja, medsebojnega priznavanja naših narodov, tako da bomo končno prišli do našega cilja, do kulturne, politične, socialne in gospodarske enotnosti. Za vse to je treba navdušenega dela, ne samo naših parlamentov, temveč več rodov in marljivega sodelovanja širokih ljudskih slojev. Tudi on se zahvaljuje naši delegaciji in v kratkih besedah se spominja dosedanjih resolucij ter končuje z željo, da bosta oba naša naroda razumela to delo in ga tako tudi ocenila. V imenu naših narodov pojdimo ua delo!
Predsednik dr. Mihajlovič je prečital pismen pozdrav predsednika češkoslovaškega senata Klofača, ki je radi bolezni zadržan, da ni mogel priti z delegacijo.
Poročila odborov. Kramar za trg. pogodbo.
Nato se je prešlo takoj na referate. V gospodarski sekciji sta prva poročala dr. Kramar in Sečerov v imenu svojih delegacij.
Dr. Kramar je naglasil neobhodno in neodložljivo potrebo pogajanj za trgovinsko pogodbo med ČSR in SHS. Zahvaljuje se trgovinskemu ministru Spahi. ki mu je izjavil, da se bodo ta pogajanja pričela 15. junija. Ta pogajanja se ne smejo ver odlagati. Če bi se nadalje odlagala, bi bil to polom razmerja med obema državama. Našteva posamezna vprašanja. ki jih je treba nujno urediti. Obširno govori o uvozu ČSR v SHS. Ta uvoz je zelo zrastel. posebno v tkalskem področju. Naglaša težave, ki so nastopile radi tega, in kako visoke so carine, posebno na plzenjsko pivo. Govori o raznih drugih vprašanjih, ki so v zvezi z ureditvijo gospodarskega razmerja med nami. Zlasti govori o carinski zvezi ler pravi, kako velika škoda je, da se s sedanjo Rusijo ne morejo ustvariti boljše zveze. (Stjepan Radič: »Morajo se ustvariti boljše zveze z Rusijo. Če sta to lahko storili Francija in Nemčija, lahko storimo tudi mi.«) Da. ali 2 milijona Rusov ni padlo v vojni za Nemre, marveč za nas. (Stjepan Radič: »Ne gre tu za Sovjetsko Rusijo, nego za nacionalno Rusijo. Rusija je za I nas Rusija.« Ceda Mihajlov ič: ? Gospod Radič,
bodite ljubeznivi, pa ne motite. Kadar hočete, dobite besedo. Nikakor pa ne motite naših visokih gostov.«) Dr. Kramar je dokončal svoj govor med burnim odobravnnjem večine članov parlamentarno delegacije. Radičev nastop je očividno zelo vznemiril njegove tovariše iz SDS. Posebno se je opazilo, kako neljub vtis je napravil Radičev napad na dr. Žerjava.
Kje so glavne ovire?
Posl. Sečerov je v svojem govoru dejal, da bi se moralo medsebojno gospodarsko razmerje med obema državama čimpreje urediti. ČSR je pretežno industrijska država, SHS pa kmetijska. Našteva razne odredbe v eni in drugi državi, ki ovirajo vzposiavitev boljših trgovinskih razmerij. Po njegovem mnenju so v glavnem ovire v tem: 1. Trgovinska pogodba iz 1. 1920, ki ne odgovarja sedanjim gospodarskim in trgovinskim potrebam naših držav. 2. Visoke zaščitne carine. 3. Neurejen promet, visoki tarifi, pomanjkanje direktnih tarifov med ČSR in SHS, nezadostno izrabljen promet po Donavi. 4. Neorganizirana trgovska akcija. Za zboljšanje trgovinskih in gospodarskih stikov med SHS in ČSR so potrebna ta-le sredstva: 1. Sklenitev trgovinske pogodbe z izdelavo tarifov in znižanjem carin. 2. Reorganizacija rečne plovbe in uvedba direktnih železniških i'oznih tarifov med ČSR in SHS in znižanje teh tarifov. 3. Sklenitev prometne in poštne konvencije. 4. Izključitev posredovalne vloge Dunaja in Budimpešte v naši medsebojni uvozni in izvozni trgovini. Organiziranje uvoznih in izvoznih češkoslova-ških-jugoslovanskih družb in trgovskih zbornic-V nadaljnjem podaja mnenje, kako bi se lahko vse to izvedlo. Naglaša, kako naš uvoz v ČSR pada, medtem ko češkoslovaški uvoz raste. Po njegovem mnenju moramo voditi resnično gospodarsko politiko, ne pa sentimentalne.
Kakšno je dejansko stanje.
Nato se je seja prekinila. Popoldne sta imela oba odseka seje. V gospodarskem odseku je prvi govoril češkoslovaški poslanec Votruba. Poročal je o stanju pogajanj za trgovinsko pogodbo. Pritoževal se je nad malomarnostjo, da se na tem polju ni ničesar storilo Zelo se je pritoževal nad našimi carinskimi tarifi. Predlaga medsebojni sporazum med uvozniki ter v vseh točkah soglaša s Kramafevimi izvajanji.
Pcr'inec Behmen izvaja, da nismo krivi mi, če dosedaj ni prišlo do te pogodbe, marveč da leži krivda predvsem na češkoslovaški vladi. Češkoslovaška vlada vodi politiko največje zaščite svojih kmetijskih pridelkov in s tem v najvišji meri škoduje naši kmetijski državi. Na drugi strani pa zahteva, da ji naša država odpre popolnoma naša tržišča za razpečevanje češkoslovaških proizvodov. Taka politika se ne more držati. Če bo ČSR po vzoru srednjeevropskih držav vodila politiko zaščite svojih kmetijskih interesentov, potem ne sme od nas pričakovati, da bomo mi na škodo pretežnega dela našega gospodarstva iz sentimentalnosti popustili nasproti taki izrabljajoči politiki. Ta svoja izvajanja podpira govornik predvsem statistiko. Ugotavlja ogromne razlike med izvozom iz ČSR v SHS in našim v ČSR.
Poslanec Pik je predvsem govoril o vprašanju uvoza piva, poslanec Pehman pa se je bavil z uvozom in izvozom, ki se naj organizira s pomočjo posebnih uvoznih in izvoznih družb, ki jih naj organizirajo trgovske zbornice.
Kaj pa na polju prosvete?
V prosvetni sekciji je prvi govoril poslanec škerovič. Govoril je o slovanski vzajemnosti in o potrebi čim ožjih kulturnih zvez med obema slovanskima narodoma. Pri tem našteva, kaj je vse naša država na tem polju storila. V prosvetni program je sprejela uredbo, da se češči-na uvede kot obligaten predmet v višje razrede srednjih šo! kot eden izmed slovanskih jezikov. Na vseučiliščih je uvedla kurze iz češčine. Na vseučiliščih daje češkoslovaškim akademikom iste ugodnosti, kakor jih imajo domači. Za ja-čenje teh zvez je v proračunu odobrila pol milijona dinarjev. Dobro in potrebno bi bilo, če bi naši učitelji šli za delom v ČSR ter tamkaj poučevali v našem jeziku Čehoslovake, češkoslovaški pa obratno. Se lažje bi bila ta zamenjava na univerzah.
Dr. Uhlif stavlja v tem oziru konkretne predloge. Poslanca Baljič in Predavec soglašata v tem in tudi stavljaia razne predloge, ki bi jih bilo treba uresničiti. Tudi ta sekcija bo jutri nadaljevala z delom.
Ob 6. zvečer je zunanji minister dr. Marinkovič priredil češkoslovaški delegaciji na čast čajanko, katere so se udeležili poleg češkoslovaških parlamentarcev tudi naši parlamentarci in diplomatski zbor. Zvečer priredi predsednik narodne skupščine na čast češkoslovaškim parlamentarcem v »Palast hotelu prijateljski večer.
"*"	i	iriftti ...........irttla
Prispevajte
v Fond za Akademijo znanosti n umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani!
Razgovor z ministrom
Radovi£em
r Zagreb, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Te dni se je mudil v Zagrebu minister za socialno politiko Čeda Radovič. Pri tej priliki je imel sestanek z Arkom, predsednikom zbornice TOI v Zagrebu. Kadi tega so se raznesle veeti, da bi imel Arko stopiti v vlado kot minister brez portlelja. Ob teh vesteh se je Vaš dopisnik obrnil na ministra Radoviča, ali so te vesti resnične. Minister Radovič: »0 tem Vam ne morom ničesar povedati.« »Kako pa Vi gledate na splošen politični položaj?« Minister: »Vprašujete me, kako gledam na splošen politični položaj. Jaz ne morem reči ničesar posebnega. Vlada opravlja svoje poele najbolj redno. Na vse strani se čuti ta normalnost in red. Intenzivnost v delu se posebno čuti v skupščinskih odborih. Ni nobene možnosti, niti se ne zahteva kakšna sprememba današnje kombinacije, ki bi se mogla razširiti in spopolniti brez soglasja z vsemi koaliranimi strankami.* »Kako gledate na pokret za revizijo ustave?« Minister: »To vprašanje ni na dnevnem redu. Ce pa pride na dnevni red, potem bo osrednji problem, ki bo vse ostale posle potisnil v stran.«
Pred svojim odhodom iz Zagreba je minister sprejel časnikarje in jim dal dolgo izjavo, v kateri pravi, da je prišel v Zagreb, da obišče podrejene zavode, da pa se je kot član vlade moral poučiti o drugih političnih problemih. Vladna politika je čvrsta, posebno kar se tiče zakonodaje. Vprašanje posojila je na najboljši poti. Iz njegove razdelitve 9e ho videlo, da je ta vlada vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Slovenci v Stalifi
S 1'rosoka. Odkar je zapustil našo faro č. g. Martelanc, naši otroci ne slišijo več božje besed? v maternem jeziku. Na zahtevo tržaškega magistrata se mora poučevati verouk izključno v italijanskem jeziku. Naši otroci se bodo morali zdaj zateči v cerkev, kjrkor se je zgodilo v Istri, kjer duhovniki ne mnrajo v šoli poučevati verstva v italijanskem jeziku. Fašisti so mis potisnili v take razmere, da se ob priliki blagoslovljenja novih zvonov ni upal uiti eden izmed nas pozdraviti v slovenskem jeziku našega priljubljenega škofa, ki ne dela razlik med narodnostmi, še bolj žalosten ,ie bil pogreb deklic Marije Reja in Nade Stare, ki jih jc povozil avtomobil. To ni bil pogreb, lo je bila fašistovsku propagandna demonstracija. Dasi nista bili deklici vpisani v Balillo, so nesli krsti v balilo preoblečeni dečki; tudi šoleki otroci iz Trsta in bližnjih vasi so nosili obleko malih fašistov. Na čelu je korakal vojaški oddelek, nadalje karabineirji, mestni stražniki, miličarji in godba. Pogrebu so se udeležili nadalje konzul fašistoveke legije, zastopnik tržaškega magistrata, pokrajinski fašistovski tajntk in celo tržaški podprefekt! Domače ljudstvo je bilo potisnjeno popolnoma vstran. In prvič se je zgodilo, da se z našega pokopališča ni dvignil proti nebu običajni očenaš v slovenskem jeziku. Potrti smo se vračali s pokopališča; saj nam niti naših mrtvih ne pustijo več.
List za listom pada. V Kojskem onkraj Soče »o položili v grob župnika Alberta Lebana. Kdor bi mogel popisati njegov pogreb, bi podal najver-nejšo sliko njegovega delovanja. Nepregledna množica Bricev, Vipavcev in Gorjanov, pevski zbori iz Kojskega, Gorice in Sturij, zastopniki uničenih kulturnih iu gospodarskih organizacij in okoli 70 duhovnikov so je pomikalo proti Sv. Križu. Kje je tista sila, ki je v teh razmerah, ko so uničena društva, pevski zbori in vse kulturne organizacije, ko ni sledov eč o družabnem življenju, v enem samem dnevu prignala v Brda, kamor ne vodijo ne lepe ceste, ne železnica, nad 3000 ljudi iz vse Goriške? Pokojnikovo delo je očividno obrodilo obilne sadove, ki jih najhujše nevihte niso pobrale. Iz kmečkega ljudstva v Prvačini je pokojnik pred 50 leti izšel, temu ljudstvu je ostal zvest v najhujših časih med vojno in po vojni; še tisti večer, ko ga je zadela kap,je vadil svoj pevski zbor in smrt mu je našla v rokah pero, ki je pisalo novo skladbo za slovesnost pri Sv. Križu na vneboliod Gospodov. V Gornji Tribuii in v Sturjah je Alberl Leban pustil svoje najboljše moči. Mod svojimi Vipavci in blizu brala Ignaca Batujska bi bil rad preživel še odmerjena mu leta, a njegovega tihega in vztrajnega dela so se fašisti zbali in pred enim letom je moral bežati prod njimi v Brda. Tudi v Brdih je bil doma, ker je tu doma ljudstvo, ki ga je Bog med vojno in po vojni tolikokrat obiskal. Prof. Terčelj je pogrebcem v cerkvi povedal, da je pokojnik zapustil — 16 lir. In zopet je Bog obiskal ta nesrečna Brda. ko jim je vzel tako velikega dobrotnika. »Albert Leban se gre združit z geniji našega rodu, s Slomškom, Mahničem, Gregorčičem!« je vzkliknil dr. Janko Kralj ob odprtem grobu.
Obsojena, ker ni pričala proti Slovencem. Pred goriškim tribuualom se je morala zagovarjati Er-nesta Jazbec iz Komna, ki j« bila obtožena krivega pričanja. Njen bratranec učitelj Ludvik Jazbec je bil nedavno obsojen v konlumaciji na eno leto ječe, ker je baje Ernesti Jazbec strgal s prsi fašistovski znak, ki ji ga je daroval fašisi Jožef Abram, in ga poteptal. Ernesta .lazbec je pri razpravi proti Jazbecu izpovedala, da ji je Jazbec samo snel znak. ki mu je potem padel na Ila; nikakor pa gn nt pohodil. Sodnik je dol Ernesto Jazbečevo takoj aretirati in jo stavil pod obtožbo krivega pričevanja. Pri zadnji razpravi je Jazbečeva ostala pri prvotni trditvi in dostavila, da je Abram založil Jazbeca iz ljubosumnosti in da se maščuje, ker je ona zavrnila Abramovo ljubezen. Proti obloženki je pričal Abram, ki je zopet trdil, da je Jazbec znak pohodil. Njegovo pričanje je zagovornik lahko izpodbil ln pokazal na »corptis delietk (fašistovski znak), ki je bil popolnoma nedotaknjen. Kljub temu je sodišče obsodilo obloženko na 8 mesecev ječe, a le pogojno.
Kupčija k frešnjami. Letos se na Goriškem ne obeta posebno obilen sad. Mrzlo in deževno pomladansko vreme je pokvarilo črešnje že v cvetju V Brdih so poleg tega napadli črešnje črvi in skoro v.se uničili. 7,a Vipavsko tn Brda je to ogromna škoda. Letos se je obetala posebno dobra kupčija. ker so se za črešnje zanimali poleg nemških ludi češki in ameriški trgovci in so dali svojim komisijonarjem že velika naročila. Kupčija so še ni prav razvila: cene gredo od 1.50 do 2 liri za Uilrurrom.
zana in oddana, tako da nima mestna občina za sedaj nikakih razpoložljivih stanovanj več.
Stanovanja, ki se bodo zgradila v Nušakovi vojašnici, na Poljanski cesti, in v zgradbah, ki sc še niso pričele, še niso oddana.
Oddajala pa se bodo pred vsem strankam, ki ao ali bodo deložirane brez lastne krivde, ali ki imajo nehigijenična ali slaba neprimerna stanovanja. ako so tudi slabega gmotnega položaja.
Na stranke, ki si vsled svojega ekonomskega položaja lahko najamejo stanovanja v novih zgradbah, ee pa slej ko prej ne bo moglo ozirati.
Ker pa iz dosedaj vloženih prošenj, katerih je nad 3000, povečini ni razviden ekonomski položaj prosilcev in ker so uekatere prošnje že tako stare, da so se medtem razmere prosilcev popolnoma spremenile, ali pa so tako površno sestavljene, da ni mogoče presoditi upravičenost prosilcev za nakazilo stanovanj, se bodo z objavo tega sporočila položile vse dosedaj vložene prošnje v arhiv in se nanje ne bo več oziralo.
Kdor je v resnici potreben in reflektira še na stanovanja, ki se bodo šele zgradila na novo, dobi pri stanovanj sko-gradbenem uradu na magistratu posebno tiskovino, katero mora točno točko za to-čko izpolnii, ker зе na pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene izkaze ne bo oziralo.
Opozarjamo pa še enkrat, naj si vsak po možnosti skuša sam preskrbeti stanovanje, ker mestna občina pri najboljši volji ne bo mogla nakazati vsem stanovanja, temveč se bo mogla in morala ozirati samo na one, ki so v resnici najbolj potrebni.
Toliko v pojasnilo, da ne bo pozneje kakih razočaranj.
Mlarvlhor
□	Mariborski župan g. dr. Alojzij Juvan Je zopet ozdravel ter je strankam na razpolago ob običajnih urah.
□	Smrtna kosa. V Brestrniei pri Mariboru je preminula kneginja Pavla Solkovsky, stara 65 let. Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne na kamniško pokopališče. — Umrla je Toman Antonija, brivčeva soproga, stara 61 let. Pogreb bo danes ob 4 na pobreško pokopališče.
□	K velikemu letarskemu dnevu na Bin-koštno nedeljo, dne 27. maja. Pasažirji za letanje se bodo izžrebali po vstopnicah, ki imajo zaporedne številke. Izžrebale se bodo predvsem vstopnice, ki so prodane v predprodaji. Izžrebane vstopnice se objavijo 26. maja v dnevnem časopisju in potoni oglasov na letališču. Imejitelj izžrebane vstopnice dobi na letališču pri vodstvu nakaznico za brezplačno vožnjo. Mladoletni se smejo voziti le z izrecnim pismenim dovoljenjem zakonitih zastopnikov. Obiskovalci izven Maribora imajo na železnicah polovično vožnjo. V slučaju neugodnega vremena se vrši letalski dan na bmkoštni ponedeljek, dne 28. maja 1928, z istim sporedom in pod istimi pogoji.
□	Ljudski oder. šesta redna skupščina tukajšnjega »Ljudskega od rac se bo vršila dne 22. maja t. L ob pol 8 zvečer na Koroški cesti 1. Dnevni red: volitev uprave, sprememba pravil itd. Udeležba je po pravilih za vse članstvo strogo obvezna.
□	Tombola Podmladka Rdečega križa. Sodeč po predpripravah bo ta tombola, ki se 1)0 vršila v nedeljo, dne 3. junija, ob 2 popoldne na Trgu Svobode, vsekakor ena najlepših, kar dokazujejo krasni dobitki, ki so v iz-it>žbi tvrdke Weka na Aleksandrovi cesti. Mali podmladkarji pridno sodelujejo pri predprodaji tablic in naj ne bi bilo nikogar, ki bi jih ne pokupil nekaj. Podmladek društva Rdečega križa bi rad odposlal letos dve koloniji, zato je naša dolžnost, da podpiramo blag namen prireditve. Oglejte si dobitke in oskr-bite si pravočasno tablice, ki jih je dobiti v vseh večjih tobakarnah po 2 Din.
□	Avtobus je hotel ustaviti štiriletni fantek 0. S. Ko je namreč v nedeljo ob 12 pri-vozil šofer mestnega avtobusa Schlamberger Josip iz mesta v smeri Frankopanove ulice, je naenkrat skočil na Dvorakovi cesti pred kavarno Orient omenjeni štiriletni junaček pred avtobus in udaril s palčko po avtobusu v očividnem namenu, da ga ustavi. Isti poizkus je napravil takoj v naslednjem trenutku, ko ae je iz nasprotne smeri pojavil mestni avtobus. K temu bi priponmili, da se je z,ahvaliti samo previdnosti ter prisotnosti duha obeh šoferjev, da ni mali fantek plačal svoje neprevidnosti z življenjem. Hkrati pa bi polagali nekaterim staršem na srce, naj na svojo deco tnalo bolj pazijo in da je ne puščajo brez nadzorstva na najbolj prometnih cestah.
□	Splavarska stavka se je toliko ublažila, da vozijo sicer splavarji do Maribora, a dalje ne. Vršijo pa se še vedno pogajanja med organizacijo splavarjev ter lesnimi pre-kupci radi ureditve mezdnega vprašanja.
□	Delo dobijo pri Borzi dela v Mariboru: 4 viničarji, 1 tapetnik (starejša moč), 4 pleskarji, 1 krojač, več vajencev (klobučarske, natakarske, perovske, slikarske, kovaške, ključavničarske in mizarske obrti) in 10 kmečkih dekel, 1 varuška, 2 natakarici, tri šteparice gornjih del čevljev, 1 prodajalka v trafiko s kavcijo, 1 blagajničarka, 20 šivilj za perilo.
□	Rodni letni občni zbor zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru bo v torek, dne 29. maja 1928, ob pol treh popoldne v posebni dvorani restavracije »Kosovo«; na Grajskem trgu.
□	I* policijske kronike. Po dnevnem iz- | vestju poveljstva varnostne straže v Mariboru j od 21. t- m. so bile tekom včerajšnjega in da- :
našnjega dne izvršene tri aretacije (radi nevarne grožnje, radi potepuštva in radi beračenja) ter je bilo napravljenih 8 prijav.
BopfsJ
Trbovlje
Nizkotno! Napad v nedeljskem »Jutru« na novo ustanovljeno družbo sv. Vincencija v Trbovljah, katere edini namen in smoter je, podpirati posameznike lako, ne da bi javnost za to znala, svojemu bližnjemu v stiskah in nadlogah iti na pomoč in katero družbo brez ozira na strankarsko pripadnost podpira vsak — ta napad je tako nizkoten, da človek nima k napadu besedi. Vidi se, da je dopisnik »Jufra« še daleč od tega, da bi čuti! usmiljenje do svojega bližnjega. Ravno v našem kraju je ta družba tako potrebna kot nikjer drugje. Da se ravno ljudje iz žtipnišča in Društvenega doma zavzeli za to prepotrebno dobrodelno delo, jim je samo v čast.
K zedinjenju rudarskih strokovnih organizacij. Par mesecev se že vršijo razgovori med socialisti vseh struj za zedinienie. Mi ta korak z veseljem pozdravljamo, ker vidimo, kako velika je razcepljenost rudarjev in koliko ona škoduje. Naša organizacija na te razgovore dosedaj še ni bila vabljena. Na zadnjem sestanku, ki se je vršil v neki gostilni, so nekateri rudarji zahtevali, da se povabi tudi Strokovna zveza rudarjev na te razgovore. Krščanski socialisti pripominjamo, da naj se najprvo marksisti sami med seboj zedinijo. potem je šele mogoče misliti na zedinjenje z ostalimi nemar-ksističnimi strokovnimi organizacijami. Na teh sestankih gre v glavnem za to, katera skupina naj prevzame vodstvo. Socialnim demokratom nikakor ne gre v glavo, da bi mi ne imeli vodstva nad rudarji.' Pri vsei tej zadevi so tudi izvolili preveč odbornikov. Ponavadi iih v*ak odbor potrebuje 12, a oni so jih izvolili kar trinajst. Krščanski socialisti smo za zedinjenje, ali pod izključnim vodstvom socialistov nikoli.
тђ: Kniižnica »Krekove mladine« je odprta vsako nedeljo eni 9. 12. v tajništvu, Loke 251. Tovariši. čitaimo, ker se s tem izobražujemo! V mladosti dobra knjiga, v starosti lahek kruh!
Vom. V noči od sobote na nedolio dne 20. t. m. so gotovi ljudie vdrli z vetrihom v Hatisen-bichlerievo kočo na Mrzlici. V koči ie spal oskrbnik g. Draksler iz Hrastnika, ki bo vlomilce naznanil orožništvu. S kakšnim namenom so vdrli v kočo, se bo pojasnilo.
Pfu.i
Naše mestece se je zadnje dni zbudilo iz spanja. K temu so pripomogli Celjani in Mariborčani. Celjsko dramatično društvo nam je podalo v soboto in v nedeljo »Vojaka Švejka«. — Mariborska glasbena Matica pa nam je nudila v nedeljo ob 20. koncert, s katerim je nastopila v inozemstvu. Upamo, da so prvi in drugi zadovoljni z nami kakor mi z njimi. V kratkem nas baje poseti še tudi Ljubljanska Glasbena Matica, kar nas zelo veseli in jo že vnaprej prav srčno pozdravljamo.
ф Stanovanjska beda. V soboto 10. maja ob 20. uri, ko so se srečni hišni posestniki in premožnejši najemniki smejali dovtipom »Vojaka Šveika< v mestnem gledališču, so se zbrali številni ptujski brezdomci v Mali dvorani gostilne pri pošti k po-svetovaniu, kako odpomoči stanovanjski mizerijt v Ptuju. Zborovanje je bilo zelo živahno in dobro obiskano. Vsakdo ie povedal svoie mnenje glede stav-bišč in zidave. Pri nas se je zidalo dozdaj najmanj. Zato so stanovanja draga in jih zelo primanjkuje. Naravnost katastrofalno pa bi bilo, ako bi morali vrniti vojaštvu vojašnico v Panonski ulici, kar ni izključeno. Sprejeta je bila resolucija mestnemu občinskemu svetli, ki se naproša, da pomaga interesentom do nabave malih stanovanjskih hišic in to čimprej. Trdno upamo, da bo naša prošnja našla pravi odmev.
* • •
Lom. Od 13. do 17. maja se je vršil pri nas sv. misijon, ki sta ga vodila gg. misijonarja Gregor Flis, superior v Grobljah in g. Jožef Fidler iz Ljubljane. Temeljite pridirre so župnijo duhovno prenovile. Obhajanih je bilo 600 oseb. Za \r>JStolstvo mož in fantov se je priglasilo zlasti večje število fantov. Ustanovil se je tudi katol. kulturni svet za župnijo Lom kot vrhovna organizacija vseh v župniji obstoječih društev in kot vodilni organ vsega katoliškega gibanja in kat. prosvetnega tlela v župniji .Na Vnebohod se je blagoslovil misijonski ktiž, ki visi nad vrati zunaj cerkve. Sv. misijon se ie končal z veličastno procesijo, ki so se je udeležili vsi farani in veliko okoličanov zlasti iz sosednjega Tržiča.
Slovesnost odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču se je izvršila v najlepšem redu in splošno zadovoljnost. Dopoldne lepo, da pa nam letošnja skopa pomlad še ni dala enakeg« Zdi se, da je hotelo solnce privabiti okn .co ki se je v prav lepem številu odzvala. Po otvoritvenem govoru g. predsednika Fr. ZaplotniVa. ki je z ljubeznijo vodil priprave ter razen požrtvovalnih fara-nov največ pripomogel, da imamo spomenik, ki ga po njegovi pomenljivi izdelavi lahko postavimo v vrsto prav lepih (delo g. F. Tomanovo) — je sledil krasen govor g. kurata Banača, nadalje dekla-macija zastopnice sirot, govor g. F. Poljanca, ki je kot župan sprejel spomenik v oskrbo, g. Ccplaka, upravitelja zdravilišča Golnik, v imenu invalidov, lepo podan izraz sožalja obeh Sitarjev (Arh), za kat. prosv. dr. in za orl. odsek. Godba (Sloga) ter lepo deklamirani žalostinki (»Doberdob', in Foerst. »O Gospod« — 28 grl. mošk. zb.) sta žalno slovesnost razen obilnih vencev prav lepo okrasili. V lepih besedah se je g. župnik J. Hartman zahvalil vsem, ki so pripomogli k lepi slovesnosti, ki bo, dasi šele po desetih letih, gotovo ostala vsem v nar lepšem spominu — jun?;/om naj pa molitve dodele večni mir.
Senožeti ob Savi. Ker bo letos 20. maj na nedeljo, ee vrši tukajšnji živinski in kramarski sejem en d»n pozneje t. i. v ponedeljek 21. maja. — Novo železniško postajališče, katero se je pričelo ravnokar graditi, bo za našo okolico važna gospodarska pridobitev. Vse že nestrpno pričakuje, kdaj se otvori. Ker je teren, kjer bo stalo postajno poslopje, znatno prenizek, se mora ves prostor za 100 metrov dolgi peron zasuli do 3 m višine. V to svrho je treba do-voziti 3000 kub. metrov materijala, kar bi stalo okrog 36.000 Din. Da bi tozadevni stroški odpadli, so se naša in okoliške vasi obvezale, da izvrše vse to delo brezplačno e prostovoljnim kulukom. In res. Nad polovico nasipa je sedaj že izvršenega. Ako bo vreme količkaj ugodno, je upati, da se bo tudi na-daljni kuluk s popolnim uspehom končal. Stroški ?a novo postajališče bodo kljub neumornemu pr! dfvanju tukajšnjih prebivalcev zelo visoki, zato ie želeti, da bi tudi pristojne oblasti lo občekoristuo napravo primerno podpirale.
Tbarovl
Dar Akademiji in Galeriji. Ljubljanski trgovec, ki ne želi biti iineno\an, je nakazal Fondu za Akademijo znanosti in umetno ti in za Narodno Kalorijo znesek 10.000 Din in s tom pos'al »Zidnrt slovenskih prosvetnih zavodov. Ne-iiebičnemu pod-nnrniku iskrena zahvala.
gospodarstvo
Kongres zbornic v Osjeku
Ob priliki slovesne proslave 76 letnice Trgovske in obrtniško zbornice v Osjeku so vrši tudi kongres zbornic iz cele države v Osjeku, kateremu so prisostvovali poleg zastopnikov vseh zbornic načelnik trg. min. dr. St. Krpan in ravn. trg. konz. oddelka zun. min. dr. Sv. Predič. Za predsednika kongresa je bil izbran osješki predsednik Julij Weiss ml., za podpredsednike pa M. Stanojevič, K. Jankovič, S. Tabačnik, K. Krejči, S. Radiču, Jovanovič in Sp. H. Ristič.
Referati so bili naslednji:
t. Naš izvoz (vzroki in posledice njegovega padanja) rof. zborn. tajnik iz Vol. B^čkeroka Al. StanojloviS. Po pregledu statistike našega izvoza se bavi ref. z vzroki krize izven naše države, nnda-lje z notranjimi vzroki in stavlja konkretne predloge za povečanje našega izvoza med drugim n. pr. ugotovitev programa drž. gosp. politiki, razbremenitev od davka, ureditev državne administracije, potreben zakon o komasaciji zemljišč, melioracije, razširjenje šolstva, obvezni strokovni tečaji, ukinitev uvoznih carin na sirovine, povečanje števila vzornih nasadov, izboljšanje cest, org. naše zun. trgovine, znižanje pristaniških taks itd.
2.	Organizacija naše konzularne službe (ref. saraj. zborn. tajnik dr. Jelnvlč). čeprav je ministrstvo zun. zadev uvidelo potrebo reforme konz. službe in izdelalo za to že pravilnik, vendar ta ne odgovarja gospodarskim zahtevam. Zahteva se večja strokovna in praktična izobrazba. Največjo pažnjo je treba posvetiti konzularnim poročilom.
3.	Organizacija gospodarske statistike (ref. ljubljanski zborn. tajnik Ivan Mo-horič). Izvleček iz obširnega poročila smo že v nedeljo priobčili.
4.	Gospodarska propaganda in osnovanje informacijskega urada (ref. gl. tajnik zagrebške zbornice dr. A. čuvaj). Brez sistematične propagande je gospodarski pro-cvit nemogoč in to razumejo vse velike države. Zato je nujna potreba osnovati po inozemskem vzorcu propagandni in informacijski urad.
U^ot v fehmasiu
Iz pravkar objavljenih podatkov o našem uvozu je posneti, da je znašal uvoz v februarju 85.600 ton za 621.66 milj. Din napram 82.400 ton za 501.0 v januarju letos in 66.000 ton za 521.2 milj. Din v februarju lani. Uvoz torej narašča.
Podatki o uvozu in izvozu dajo sledečo sliko:
Uvoz	Izvoz
jan. 1928 febr. 1928 marc 1928
uvoz	iz
tis. ton milj. D tis. ton milj D
povpr. 1927 111 607.2 354	583.4
--------82 591.6 312	430.4
86 621.7 296	439-
O CIA
583.4
— 364 503^2
V februarju je bila naša zunanja trgovina pasivna za 182.7 milj. Din napram 161.5 v januarju in 73.8 milj. Din povprečno mesečno lani. To visoko pasivnost jo pripisovati na eni strani povišanju uvoza, na drugi strani pa zmanjšanju izvoza radi lanske slabe letine, ko se ne izvaža letos skoro nič žita.
Največ smo uvažali naslednjih predmetov (v milj. Din; v oklepajih uvoz v januarju letos): bombažne tkanine 9-1.4 (61.2), predlo 58.6 (43.9), volnene tkanine 46.2 (27.4), stroji, orodje in aparati 28.9 (30.4), razni jekleni predmeti 24.4 (22.6), sirov bombaž 19.5 (15.5), kože 18.8 (21.4), prevozna sredstva 13.2 (14), sirova kava 12.9 (18.9), elektrotehnični predmeti 11 (13.7), riž oluščen 9.6 (10.7) itd.
Povečunje uvoza v februarju v primeri z januarjem je pripisovati povečanemu uvozu tekstilij, ki je narasel od 137.1 na 207.8 milj. Din. torej za 70.7 milj. Din, dočim znaša vse povišanje snmo 29.8 milj. Din kar pomeni, da je uvoz vseh drugih predmetov znatno nazadoval.
Skupno je bila v prvih nicsecih letos naša trgovinska bilanca pasivna za 3-14.3 milj. Din.
Be!gra'ska In no^sadska borza ч 1192?
Sedaj so objavljena poročila dveh velikih borz: belgrajske in novosadske (poročali pa smo že o ljubljanski in zagrebški).
Belgrnjska borza je imela lani v devizah prometa 2053.5 milj. Din (1926 2358.8, 1925 3562.5), v valutah 3.3 (0.4, 14) milj. Din, v drž. papirjih 601.9 (476.4. 623.4). mili. Din, v delnicah 21 (9.1, 11.8) milj. Din. skupaj 2679.8 (2853.2, 4211.1) milj. Din. Prometa na blagovni borzi je bilo 6248 vag. v vrednosti 139.3 milj. Din (1926 7168 vag. za 130.7 milj. Din). Borzno razsodišče je razpravljalo o 158 sporih za 12.1 milj. Din (1926 172 zn 4.4). Čisti dohodek borze znaša 1.7 milj. Din (1926 1.4, 1925 2.4 milj. Din).
Promet novosadske borze je znašal lani v blacu 14.213 vng. (1,926 12.377, 1925 23.500) v vrednosit 232.5 milj. Din (1926 292.6, 1925 466.5). Tožb pri razsodišču je bilo za 14.3 milj. Din (192G 27, 1925 30). Dohodki borze so znašali 1.3 milj. Din (1926 1.5), V zgradbe je investiranih 4.4 milj. Din (1926 4.2). Borza ima dolga pri Trg. in obrtni banki za 1.9 milj. Din (nadalje je notranje posojilo (člani) prineslo 0.35 milj. Din. Upniki so narasli lani od 1.86 na 2.8 milj. Din.
KONFERENCA 0 PREDVOJNIH RENTAH, ki se je vršila v Rimu, ni uspela: edini pozitivni uspeh je ugotovitev končnoveljavnega stanja papirnih rent. Ves deficit na teritorialnih kvotah znaša 8 milijarde kron. Jugoslovanski deficit znaša 50 milj., madjarski poldrugo milijardo, romunski in poljski po 700 milj. Presežki rent pa znašajo pri Češkoslovaški 670 milj. (pri Avstriji 160 in Italiji 240 milj., ostanek 2 milijard odpade na inozemstvo. Glede vnovčenja papirnih rent ni prišlo do sporazuma. Zveze upnikov izjavljajo, dn so pripravljene odstopiti od valorizacljskih zahtev, če jim povrnejo dolžniki stroške za nove titre (6.8% v zlatu), dolžniki pa nudijo sartio 8%, ni pa prišlo do sporazuma.
Glede zlatih in valutnih rent je bilo več predlogov, vendar brezuspešnih; nazadnje je predlagala reparac. komisija, da se naj opupti letna amortizacija, in kapital zl. rent po 45 letih s 75% nom. plača od draav, ki pa morejo papirje tudi kupiti na prostem trgu. To naj se začne leta 1935. Medtem j pa se naj obrestovanje rent postopoma zviša po 25 letih na 100% zl. odstotkov nom obrestne mere. j Za vse te naj bi se stvoril fond, ki bf ga dotirulo j letno dolžnice. Vloge v tem fondu se tinj obrestu- , jej« po 3%, vplačujejo pa lnhko tudi v rentah. j Upniki so na ta predlog pristali Drl držav je bil ; principielno za to, JugoelRvIjn. Mnd.iarskn in Ro- 1 inunljtt pa proti. Vendar bode svoje precizno stališče vse države Javile n" 8 mesccih in se bo vršila Donovua konferenco.
MLEKARSKO ZBOROVANJE V BREZNICI NA
GORENJSKEM,
Na Breznici se je vršilo 17. maja dobro obiskano mlekarsko zborovauje (blizu 100 oseb). Zborovanje je otvoril brezniški župan g. Ivan Finžgnr, nakar je kmet. referent Josip Sustič kratko pojasnil gospodarski pomen in namen sestanka. Imel je že 6. maja na Breznici pripravljalno predavanje o mlekarskem zadružništvu, na tem sestanku je le kratko omenil vse koristi, katere nudi kmetovalcu mlekarska zadruga. Za tem sta poročala ravnatelja dr. Ivan Busaj iu Fran Trček v daljših in zelo informativnih izvajanjih o pomenu in načinih, kako se naj uspešno uveljavi mlekarska zadruga. Oba govornika sta podala izčrpne in dragocene nasvete, katere so sprejeli vsi poslušalci z zadoščenjem. V razpravo, ki je sledila, so posegli predvsem zastopniki občine Jesenice (gg. Anton Znidar in Valentin Mnrkeš), obč. Koroška Bela i. dr. Zlasti sta jeseniška zastopnika poudarjala, da je na tem mlekarskem pokretu posebno interesirana jeseniška občina, ki ima že nad 6000 prebivalcev in potrebuje znatne količine zdravega mleka
Zborovanje je dovedlo vse navzoče do popolnega sporazuma in solidarnosti z Brezničnni, da treba prizadete kmetovalce osamosvojiti ml vsakega posredništva ter postaviti vnovčevnnje mleka na zdravo zadružno podlago. Na ta način bo kmet. producent prodajal svoje blago znatno dražje, kot ga prodaja danes številnim posredovalcem, — na drugi strani pa pride jeseniški delavec cenejše do brezhibnega mlelca. II lconcu so zborovalci enoglasno sklenili, ustanoviti na Brcznici mlekarsko zadrugo ter se je takoj izvolilo prvo načelstvo, ki ima nalogo, da naglo ukrene vse korake v formalnem in strokovnem oziru. Upajmo, da najde brBrniški slučaj prasnemalce.
IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE
z dne 15. maja 1928. (Vse v milijonih Din; v okle* pajih razlika napram izkazu z dne 8. maja.) Aktiva: Kov. podlaga 370.4 (—11.7); posojila 1489.6 (—37.2), saldo raznih računov 6061 (—15.0): pasiva: obtok 5327.2 (—126.2), drž. terjatve 323.8 (+50.6), obveznosti 732.3 (+11.8); ostale poetav-ke neizpreinenjene.
t&orsza
Dne 21. maja 1928.
DENAR.
Devizni tečaji so danes napram petku ostali večinoma neizpremenjeni: učvrstili so se le London, Newyork in Praga. Promet jc bil znaten, v prvi vrsti v devizi Praga. Več:no potrebe je krilo Narodna banka, ki je dala vse razen Trsta in New-vorka, ki sta bila trgovana le v manjšem znesku. Poleg v tabeli navedenih tečajev je bil Bruselj zaključen po 793.15 (791.95—794.95).
Devizni :etaji na iiubljanski borzi
21. maja 1928.
	povpraš.	pon.	srednji I	sr. 18. V.
Amsterdam	2290.-	2296.—	2293.— |	_
Berlin	1358.25	1361.25	1359.75	1359.7!
Budimpešta	—	992.65	—	—
Curih	1093.50	1096.50	1095-— i	1095.-
Dunaj	798.—	SOI.—	799.50	799.50
London	277.04	277.84	277.44	277.40
Newyork	66.72	56.92	56.82 1	56.81
Pariz	222.70	224.70	223.70	
Praga	167.97	168.77	168-37 J	168.2."
Trst	298.25	300.25	299.25 i	299.25
Zaereb. Amsterdam 2290—2293, Berlin 1858.25
—1861.25, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798 -801, London 277.04—277.84, Nevvvork 56.71—56.91, Pariz 222.70—224.70, Praga 167.97—168.77, Trst 298.27 —300.275.
Belgrad. Berlin 1358.25—1361 25, Budimpešta 991.15-994.15, Curili 1093.50—1006.50, Dunaj 798 —801, London 227.04 —227.84, Ne\vvork 56.72— 56.92. Pariz 222.70 -224.70, Praga 167.80-168.70, Trst 298.25—300.25.
Curih. Belgrad 9.1325. Berlin 124.12, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.2, Dunaj 73, London 25.3325. Nevvvork 518.85, Pariz 20.4575, Praga 15.375. Trst 27.33, Sofija 3.745, Varšava 58.12, Madrid 86.95.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.51125, Kodnnj 190.8A London 31.70375, Milau 37.435, Ne\vyork 710.70. Pariz 27.9775, Varšava 79.69. Valute: dolarji 708.75. dinar 12.45, češkoslovaška kroua 21.055
Praza. Devize: Lira 177.75, Belgrmt 59.40. Pa riz 133, London 164.75, Ne\vyork 33.7475.
Dinar: Newyork 176. Berlin 7.42. London 277.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI
V Ljubljani je bila zaključena Ljublj. kredit, po 128, v Zagrebu je notirala 126—130. Visoki tečaji drž. j>npirjev v prejšnjem tednu so ta teden padli: tako v Znjrebu invest. pos. od 93.50—94 na 92.50 -93 ter voj. škoda od 455—458 nn 449-451. v Belgradu pa invest. nos. na 91—92.50, voj. škoda na 448—150. Na tržišču bančnih papirjev se je nadalje učvrstila Praštediona od 825—830—885. Od občnega zbora, oz. vnovčevanja kupona 12. marca je poskočila do danes od 800— 802.50 na 830—835.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna zaklj. 128, Praštediona 827.50. 832.50 den., Kred. zavod 157—175, Vevče 105 den.. Ruše 266—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zaereb. 1% Invest. poso.i. 92.50 —93, agrari 56—67.50, vojna odškodnina 449--451, junij 453— 455, Hipo 58.50, Jugo 86.50- 87. Pra.stediona 830— 835, Ljublj. kreditna 126—130, ftečerana 510, Drava 375—385, Slavonija 12, Trbovlje 585-538, Vrv-če 100-110.
Belgrad. Narodna banka 6770 (5100). vojne odškodnina zaklj. 450, 449.50, 448. 150 (2000), uit. junij 445, 447.50 (8450), uit. julij 454 (4000), 7% invest. posoj. 91—92.50, agrari 67.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadrnn. 81 .PO. Živno 111, Alpine 42.86, Greinitz 4.10. Leykam 9.75. Trbovlje 66.90, Gutmann 27.90, Mundus 195, Slavex 14, Slavonija 1.61.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi plohi I. II. 16% III
od 2 nt dalje od 16 cm naprej media 27 suhi za nakladanje fko vag. meja 6 vag. po 520. Zaklj. o vag Tendenca živahna.
Novi Sad. Pšenica 355 357, moka 0 g in ga 185-495, št. 2 475-485, št. 5 460-465. št. 6 425-430, št. 7 855—860, otrobi 227.50 Tendenca nestalna.
Budimpešta (terminskn borza), 21. maja. Tendenca čvrsta. Pšenica maj 32.?8, 32.80. zakl j 82.78— 32.80, okt. 30.74. 30.94. zaklj. a3.88-33.90, marc 32.76, 31.92. zaklj. 32.88 —82.90 rž maj 80.60, okt. 26.58, 26 76, zaklj. 32.76—32 78. maj 28.62. 28.64, zaklj. 28.58-28.60, koruza maj 28.16. 28.20, zaklj 28.16—28.20. julii 28.80. 28.82. ztikli. 28.82 -'2aAl
\
je novega
KOLEDAR.
Torek, 27.. maja. Emil, Milan, Helena, Julija, Roman. — Jutri: Janez Krstnik de Rossi.
Novosadska vremenska napoved za 22. maja. Spremenljivo. Večidel oblačno. Ponekod malo dežja.
Dunajska vremenska napoved za 22. maj. Negotovo vreme, morda oblačno, hladno in deževno; razjasnitev ni izključeno.
ZGODOVINSKI DNEVI.
2. maja: 1898 je bil škof dr. A. B. Jeglič Introniziran. — 1859 se je v Edinburgu rodil škotski romanopisec Conan Doyle. — 1688 se je rodil v Londonu angleški pisatelj Aleksander Pope. — 1813 se je v Lipskem rodil Rihard Wagner. — J.848 se je rodil slikar Fritz von Uhde. — 1873 je v Parizu umrl italijanski pisatelj Aleksandro Manzoni (»Zaročenci«). — 4885 je umrl v Parizu francoski pisatelj Victor Hugo. — 1898 je umrl ameriški pisatelj Edward Bellainy. — 1910 je v Parizu umrl francoski pisatelj Jules Renard. — 1809 je bil Napoleon I. v bitki pri Aspernu in Ess-lingenu premagan od Avstrijcev. — 1788 se je v Ljubljani rodil slovenski pisatelj J. A. Zupančič.
★
■k ITmrl ie včeraj zjutraj v Zabreznici pri Žirovnici na Gorenjskem gospod Simon Prešeren (stari Belej), oče jezuitskega provinci-jala p. Antona Prešerna. Rajni je učakal visoko starost 82 let. Celih 80 let ni bil nikdar bolan. Pred 2 leti pa ga je zadel mrtvoud ter ga priklenil na posteljo, na kateri je potrpežljivo in vdano v božjo voljo pričakoval smrti, na katero se je lepo pripravljal z večkratnim prejemanjem sv. zakramentov. Pogreb se izvrši v sredo dne 23. maja dopoldne ob 10. uri na farno pokopališče na Breznici.
•k Propagandi »Dečve (!)«. Prejeli smo: Ko razširjate zmisel za slovenske motive v noši, nikar ne kvarite zmisla za slovenski jezik: »dečva« je koroško-gorenjska beseda, ki se ne sklanja dečve (I), dečvi (!), ampak declo, dečli itd. »Dečve« se sliši Gorenjcu in Korošcu, kakor če bi se hotel kdo pačiti: »Na skari smo sedevi in gvedavi po vepi de-ževi (na skali smo sedeli in gledali po lepi deželi). — Korošec-jezikoslovec.
* Odlikovani živinorejci v Slovenski krajini. Ob priliki živinskih razstav in pregledov se je ponovno pokazalo, da se posveča živinoreji v Slov. krajini precej pozornosti in mnogo gospodarjev je dobilo nagrade ali odlikovanja. Sedaj so dobili Št. Benko (M. Sobota), Št. Kfihar (Puconci), Št. Bakan in Peter Šolar (Nedelica), uprava veleposestva v Beltincih veliko ministrsko diplomo, šestnajst gospodarjev pohvalnico velikega župana, nekaj pa jih je dobilo denarno nagrado.
k Nova poštna avtomobilna /.veza v Slov. krajini. Te dni je bila otvorjena nova poštna avtomobilna proga med M. Soboto in Roga-ševci. Otvoritev se je izvršila na zelo slovesen način .Nova proga je nadaljevanje proge Dol. Lendava—M. Sobota.
•k Ameriški izletniki v Jugoslaviji. V nedeljo, 20. maja z dopoldanskim brzovlakom je prispelo v Ljubljano 77 ameriških izletnikov, od katerih jih je polovica izstopila, ostali — Hrvatje — pa so se z istim vlakom odpeljali proti Zagrebu. Skupina je odpotovala iz New-уогка dne <12. maja z brzoparnikom »Pariš« po francoski črti »Cie. Gle. Transatlantique«, Izkrcala se je v Le Havre in nadaljevala potovanje po Franciji, švici in Avstriji v Jugoslavijo. Izlet so priredili naši ameriški rojaki gg. John Mihelič iz Clevelanda, Zakrajšek & Češark in Frank Sakser iz Newyorka. Izletnike je spremljal g. Alojzij Škulj, uradnik Frank Sakser State Bank, Nevvvork.
■k Zapostavljeni stari upokojenci jnžn*železnice in železniški invalidi v Sloveniji. Ka-
zemstvu skrita v kaki vasi, da večno objokujem svojo nesrečo. Tako sta prešli dve uri. Vsak vrenutek sem vstala, stopila k oknu in pogledala, če ne prihaja moj mož.
Ko je dosegel moj obup že višek, sem zagledala skozi okno Fedjo, ki je prišel po cesti nav7.gor kakor da bd se ne bilo nič zgodilo z rokama v plaščnih žepih. Nezmerno sem se razveselila; in ko je stopil v sobo, sem mu planila jokaje nasproti in obvisela na njegovem vratu. Zapazil je moje zasolzene oči, zelo se je prestrašil in me vprašal, kaj se je bilo pripetilo. Ko sem mu pripovedovala svojo bojazen, se je smejal in je rekel, da se »mora imeti zelo malo ponosa, da se vrže v Sprevo in se utoni v tej mali rečici.« Smejal se je tudi mojim mislim o ločitvi in je dejal, da »ne vem, kako zelo ljubi on svojo dobro žen-ko.< — Bil je prej doma, odpel je bil kovčeg, da bi vzel denar ven, ker je hotel naročili plašč ... Vse se je razjasnilo, pobotala sva se in bila sem neizrečeno vesela.
нммвнгшавшиш
Pomagajte Bolgarom!
Darove sprejema upravništvo »Slovenca«.
тшшшшштшлшштшттт
kor je že vsem znano, se starovpokojencev južne železnice ne prizna niti pri tej prevedbi, katera je veljavna od 1. avgusta 1927. leta.
Vsa dokazovanja od strani društva, da so tem upokojencem njihove pokojnine po rimskem paktu čl. 17 zajamčene, so ostala brezuspešna. Vse nasledstvene države so se v polnem obsegu držale obveznosti rimskega sporazuma in so že vse tudi upokojencem južne železnice uredile njihove pokojnine. Zakaj dela naša država izjemo, ne moremo razumeti. Istotako je z železniškimi invalidi v Sloveniji. Tudi ti še vedno prejemajo svoje nezgodne rente v kronah, medtem ko imajo pri ravnateljstvu državne železnice v Zagrebu nezgodne rente že urejene. Samo v tem letu je naše društvo v tem oziru storilo že vse mogoče korake pri merodajnih činiteljih. Dne 15. maja 1.1. je bila deputacija v Belgradu ter je na vseh merodajnih mestih nastopila proti krivicam, ki se gode imenovanim. S tem korakom se je vsa zadeva potisnila za en korali naprej. Treba bo pa, da društvo neprestano, kakor do sedaj, deluje naprej z vsemi dovoljenimi sredstvi, da se zadeva vendar končno uredi. Upokojenci pa naj se zavedajo težkega položaja, ki ga ima društvo pri svojem delu in naj ga z vsemi močmi podpirajo. Zavedajo naj se, da potrebuje društvo v tem težkem boju denarnih sredstev. Zato naj vsak po svojih močeh skrbi, da poravna članarino, da ne ostane društvo sredi najhujšega boja brez sredstev. — Društvo žel. upokojencev.
*	Župni urad v Semiču dobiva od več strani prošnje za cerkvenikovo in organistovo službo. Prizadeti naj vzamejo na znanje, da so bili napačno informirani in da ni nikakega govora o kakem izpraznjenem službenem mestu v Semiču.
kr Roparski napad. Dne 18. maja t. 1. okrog 1. ure zjutraj je napadel neznani zliko-vec na Gotenskem polju pri Novem mestu Josipa Mervarja iz Gotne vasi, ko je šel ta iz Novega mesta proti domu, ter ga skušal oropati. Zločinec je čakal na kolovozni poti, ki se odcepi od stare ceste pod Grmom proti Šmihelu. Ko je prišel Mrvar tam mimo, gn je ta naskočil, podrl na tla ter mu pričel pre-iskavati žepe. Napadeni je imel slučajno notranji žep pri suknjiču, v kojem je imel denar. raztrgan, da je listnica z denarjem zlezla po suknjiču do dolnjega roba, česar pa storilec pri iskanju po denarju ni opazil. Tako je ostala Mervarju listnica z denarjem nedotaknjena. Napadalec je po brezuspešni preiskavi hitro pobegnil.
k Avtomobilska nesreča v Zagorju. V noči od sobote na nedeljo je peljal šofer Franc Valant potnike tudi k vlaku, ki pripelje iz Ljubljane v Zagorje malo pred polnočjo. Nazaj vozeč je imel v avtomobilu samo neko žensko, na stopnicah stoje pa se je peljal 16 letni šoferski vajenec. Pri Rajnarju pa je zadel avtomobil ob leseno ograjo ravno s tisto stranjo, kjer je stal vajenec. Avtomobil ga je pritisnil ob ograjo, tako da se mu je noga dvakrat zlomila in je kost pri rani izstopila. Nezavestnega so z vlakom ob 3 peljali v Ljubljano; zdravnik je izjavil, da bo težko okreval. Šoferju in ženski se pa ni zgodilo nič hudega, pač pa se je precej razbil avtomobil. Pravkar bo tudi 1 leto, kar se je istemu šoferju preobrnil avtomobil na Lokah, pri čemer je bil ubit rudar Taufer. Takrat se je nesreča zgodila vsled defekta gumijastega kolesnega plašča.
•k Grozna avtomobilska nesreča v Zagrebu. V nedeljo popoldne se je pripetila v Zagrebu na Horvačanski cesti grozna nesreča, ki je zahtevala življenje 4 in pol letnega dečka Omera Čutoviča, sina zasebnega uradnika in posestnika. Deček je sedel na vogalu ceste in gledal druge otroke, ki so se v bližini igrali. Mimo je privozil tovorni avtomobil »Prve zagrebške lovarne sodavice« in ko je zavil avto preko malega mostiča, je šofer Avgust Kom-pare, rodom iz Trsta, zgubil prisotnost duha ter zavozil z avtom ravno na mesto, kjer je deček sedel. Avto je zdrobil dečku lobanjo in mu poškodoval trup ler je bil deček na licu mesta mrtev. Nesrečo je videlo več pasautov, ki jih ,je policija zaslišala. Šofer Kompare in njegov pomočnik Ivan Brlek sta bila pridržana na policiji.
*	Madjarski vojak pobegnil v našo državo. V Zagreb so te dni prepeljali madjarske-ga vojaka Šandorja Kissa, ki je pred dnevi pri Dolnji Lendavi prekoračil mejo in izročil svoje orožje našim oblastem. Izjavil je, da v madjarski vojski ni mogel obstati, ker tam kruto postopajo z vojaki, jih pretepajo in jim ne dajejo dovolj hrane. V Madjarsko se noče vrniti ne živ in ne mrtev. V Jugoslaviji mu bodo določili kraj, kjer !x> smel prebivati. Kiss je imel na vojaški kapi madjarski grb s krono sv. Štefana. Tudi njegovi dokumenti imajo označbo ^Kraljevska madjarska narodna vojska.«
■k Tihotapcev beg pred zagrebškim sodiščem. Lani, meseca junija, je pobegnil iz zagrebške bolnice za kužne bolezni tihotapec Marko Geiger, ki je bil obsojen radi tihotapstva 20 kg saharina na dve leti zapora ali 400 tisoč dinarjev kazni. V zaporu je simuliral 1)o1p.7»" in je hit oreoelian v holnico. S ш>-
močjo Geigerjeve sestre, trgovca Habazina, šoferja Kositra in nekega neznanca se je Gei-gerju posrečilo pobegniti iz bolnice. Geiger je skočil v avto pred bolnico in se z njim odpeljal v Maribor. Šofer Kositer sam ni imel niti pojma, da je pomagal pobegniti tihotapcu in tudi trgovec Habazin ni vedel, da je Geiger pobegnil iz bolnice. Te dni sta prišla oba pred sodišče, vendar sta pa bila oba oproščena.
k Železniška nesreča pri Velikem Beč-kereku. V soboto zjutraj se je pripetila na progi Subotica—Veliki Bečkerek težja železniška nesreča. Ravno, ko je vlak odhajal s postaje v Velikem Bečkereku, sta skočila dva vagona s tira. Vagona sta bila nabito polna ljudi, vendar se pa nista prevrnila, ker je vlak počasi vozil. Medtem je nastala med potniki velika panika in so nekateri poskakali skozi okno ter se večinoma poškodovali. Vagoni so bili takoj odklopljeni od vlaka, ki je nato nadaljeval pot v Subotico.
k: Težka šelezniška nesreča v Vinkovcih. Na postaji v Vinkovcih se je v soboto popoldne pripetila železniška nesreča. Tovorni vlak je zavozil na tir, na katerem je stala garnitura drugega vlaka in se v njo zadel z vso silo. S tira je skočilo sedem tovornih vagonov. Strojevodja je takoj, ko je opazil, da je vlak zavozil na napačen tir, pričel lokomotivo ustavljati in lako preprečil večjo nesrečo. Človeških žrtev ni bilo, le vlakovodja je bil lažje ranjen. Škoda se ceni na 40.000 Din.
* Pri slabem počutku je naravna »Franz-
Josefc-grenčica zelo prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki znatno zmanjšuje težkoče in večkrat zanesljivo koristijo že majhne množine. Dopisi zdravnikov za ženske bolezni soglasno hvalijo zelo milo učinkovitost »Franz-Josef« vode, ki je zelo primerna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kc Birmanske ure, verižice, uhane ceno kupite pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
kr Birmanska darila po znižani ceni. Luka Vilhar, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 36.
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje, vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah.
M. PodkraJSek, frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Telefon 3385.
Češkoslovaški cariniki v Ljubliani
Za obiskom praškega občinskega sveta in za obiskom češkoslovaških železniških uradnikov so obiskali Ljubljano tudi češkoslovaški cariniki in vnovič so se potrdile vse vezi in simpatije, ki vežejo Cehoslovake in Jugoslovane. Cehoslovaški cariniki so se nahajali na daljšem potovanju po Jugoslaviji. Obiskali so Subotico, Belgrad, Skoplje, Cetinjc, Dalmacijo in Zagreb ter so prišli v nedeljo, dne 20. t. m. v Ljubljano ob 1.48 popoldne z zagrebškim brzovlakom. Na kolodvoru jih je pričakovala številna množica, tukajšnji carinski uradniki in mnogi zastopniki. Pri sprejemu so bili zastopani veliko županstvo po vi. svetniku dr. Mencingerju, oblastni odbor po dr. Adlešiču, mestna občina po dr. Zarniku, konzul dr. Resi, Zbornica TOI po dr. Plessu, grem i j trgovcev po g. Pavlinu in drugi.
Goste je najprej pozdravil v imenu tukajšnjih carinskih uradnikov predsednik organizacije g. Po-lak, nakar sta govorila v imenu mestne občine še dr. Zarnik in g. Vargazon. Za podzrave se je zahvalil v imenu gostov predsednik češkoslovaške organizacije carinskih uradnikov g. Brancovskv, po-vdarjajoč ugoden vtis, ki so ga dobili povsod, kjer so po Jugoslaviji potovali. Godba dravske divizije je zaigrala češkoslovaško in našo državno himno, nakar so se gostje podali ob navdušenem pozdravljanju občinstva v hotel »Slon«, kjer so imeli skupno kosilo. Z gosti je prišel iz Belgrada tudi češkoslovaški generalni konzul dr. Pospišil. Popoldne so si gostje ogledali Ljubljano, zvečer pa se je vršil v kazinski dvorani slavnosten banket.
Pri banketu so izrekli napi'eice gostom na čast predsednik g. Polak, zastopnik velikega župana vi. svetnik dr. Mencinger, zastopnik oblastnega odbora dr. Adlešič, magistratni ravnatelj dr. Zarnik, zastopnik zbornice TOI dr. Pless, v imenu gremija ljubljanskih trgovcev g. Pavlin in drugi. Za goste so govorili g. Braneovsky, gen. konzul dr. Pospišil, dalje konzul dr. Resi in več drugih govornikov. Pri banketu. Id je potekel v zelo svečanem razpoloženju je zapel kvartet prof. Kozine več naših narodnih pesmi. Gost g. Martinek zapel je nekaj lepih basovskih točk, pevski zbor češkoslovaških carinikov pa nekaj ginljivih čeških in slovaških pesmi. Večer je bil res bratski in prisrčen.
Včeraj v ponedeljek, so si gostje ogledali palačo Zbornice TOI in mestni magistrat, nato pa so obiskali vinske kleti tvrdke Bolaffio. Ob 1.45 popoldne so odpotovali z gorenjskega kolodvora na Bled. Ustavili so se na postaji Dobravi, nakar so šli skozi Vintgar na Bled. Tu so obiskali otok na jezeru. Krasotam naše zemlje so se gostje zelo di-viIi in so bili hvaležni nebu, da jim je dalo lepo vreme, da so mogli vse te lepote nemoteno vživati. Gostje so zvečer odšli v hotel »Triglav«, kjer so imeli poslovilno večerjo. Danes dopoldne odpotujejo gostje preko Jesenic v svojo domovino. Slovenijo je obiskalo 48 čehoslovaških carinskih uradnikov, spremljajo pa jih je od Belgrada, oziroma Zagreba dalie še 15 naših carinskih uradnikov.
naJbol|3a oblačila pri nalntžllh cenah rtudl renomlrana tvrdka
J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta 3t. 12
Cfmfolfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na sredo: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
★
O Počitniška kolonija ob morja. Kakor
vsako leto, tako bo tudi letos poslala mestna občina ljubljanska gotovo število siromašnih ljubljanskih otrok k morju. Starši ali varuhi, ki želijo poslati svoje otroke k morju, se pozivajo, da vložijo tozadevne nekolkovane prošnje pri socijalno političnem uradti mestn. magistrata, soba 42/11. osebno. V prošnji naj navedejo premoženjske in rodbinske razmere, rojstne in domovinske podatke otroka in znesek, katerega so pripravljeni prispevati. Celotni znesek za štiritedensko letovanje z vožnjo vred znaša 600 dinarjev. Najsiromašnejši, ki ne morejo prispevati k gornjemu znesku prav nič, morejo vložiti prošnjo z izrecno pripombo, da prosijo za brezplačno letovanje- Prošnje za brezplačno ali zni- • žano oskrbo, morajo biti opremljene z izjavo okrajnega načelnika in župnega urada dotične-ga okraja, kjer otrok stanuje. Prošnje se bodo sprejemale do vštetega 31. maja t. 1. pri gori navedenem uradu. V poštev pridejo samo oni otroci, ki so pristojni v Ljubljano.
© G. Pavel Štele, znani ljubljanski ime-jitelj avtomobilov, je v nedeljo 20. t. m. z Wanderer-avtom 40 HP pripeljal iz Ljubljane na Janče, 784 m (117 m višje od Šmarne gore), in sicer v "Л uri. To znači pač rekord, iako, če se jemlje vpoštev višina in ozkost kakor strmina in kakovost poti. G. Stel6 je prvi avtomobilist, ki so ga imeli priliko videti Jančani na svojem lepem vrhu.
O Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 1 delavcu za izdelov. opeke, 2 pečarjema, 14 rudarjem-kopačem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 1 kinc-operaterju, 1 kleparju, 2 kovino-strugarjema, 1 elektromonterju, 1 kovaču-moj-stru, 6 Žagarjem, 1 inštalaterju-ključavničarju, 1 lesostrugarju, 3 jermenarjem, 1 sodarju, 1 sedlarju, ki poseduje obrtni list, 1 tapetniku, starejšemu, 1 čevljarju mojstru s svojo obrtjo, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 2 krojačema za veliko delo, 1 slaščičarju ali kavokuharju, 1 delavcu za kuhanje malin, 20 zidarjem, 4 pleskarjem in soboslikarjem, 4 hlapcem, 9 sobarjem za dijaški dom, 17 vajencem; ženskam: 1 orožn. kuharici, 1 kuharici, 1 služkinji, 1 kmečki dekli.,
O Težka nesreča na kolodvoru. Včeraj zgodaj zjutraj se je pripetila na glavnem kolodvoru nesreča. Zavirač Anton Čelesnik, doma iz Ho-tiča pri Litiji, je imel opravek pri vagonu na stranskem tiru, pri tem pa ni opazil lokomotive, ki se je bližala vagonu. Lokomotiva je zgrabila čelesnika za roko in mu jo stisnila med odbijače. Čelesnik ima zdrobljeno ramo in znatno pokvarjeno roko-
0 Nesreča na cesti. V nedeljo popoldne je vozil po Karlovški cesti z vozom Ivan Re-nardič, hlapec pri mesarju Lovši. Ko je privozil nasproti tramvaj, se je konj splašil, zdrvel in se zaletel v tramvaj ter razbil na njem sprednjo svetilko. Hlapec je pri trku padel z voza in si znatno poškodoval desno ramo in desno nogo. Konj sam si je pri tem zlomil desno sprednjo nogo in ga bodo morali radi tega pobiti. Mesar Lovša trpi radi poškodovanega konja 3750 Din škode, cestna železnica pa 200 Din.
O Radi težke telesne poškodbe aretiran. Pred dnevi sta se na Vodovodni cesti sprla radi nekega dekleta 24-letni hlapec Dominik Ž in ravno toliko stari hlapec Janez G. Dominik je v prepiru tako močno udaril Janeza, da mu je zlomil ključno kost. Janez je odšel v bolnico, kjer so mu dali ramo v mavec ter ga v nedeljo poslali ven. V Ljudski kuhinji pa je Janez naletel na svojega napadalca in opozoril nanj stražnika, ki ga je aretiral. Dominik pride pred sodišče.
O Policijski drobiž. V nedeljo je bilo aretiranih sedem mladih deklet, ki so bile zasače-ne na raznih krivih potili- Dve so oddali v bolnico, tri k sodišču, ostali dve pa spustili. — Prijet je bil mlad fantič Jože P., pri katerem so našli zastavni listek za srebrno uro. Fant je ukradel uro in tri »kovače« neki gospej v Levstikovi ulici. — Mirku Nardinu na Opekarski cesti št. 10 je nekdo zmaknil iz zaklenjene veže 2000 Din vredno kolo. Tatu so že na sledu. — Prijavljeni sta še dve manjši tatvini. — Ovaden je neki gospodar, ker je surovo pretepel svojo 20-letno služkinjo. — Neznan zlikovec je vlomil v stojnico mesarja Ivana Jelševarja v Šolskem drevoredu in odnesel 3 kg slanine.
O Ure za birmo pri tvrdki Slavko Rus. Dunajska cesta 9.
© Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich.	3228
STANOVAN1A MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE.
Ker se prošnje za nakazilo stanovanj vsak dan množc in pričakuje vsak prosilec nakazilo stanovanja edino le od mestne občine, med temi celo taki, ki bi vsled svojega ekonomskega položaja lahko najeli stanovanje v novih zgradbah, sporoča stanovanjski gradbeni urad sledeče:
Stanovanja, ki jih je imela na razpolago mestna občina v že dograjenih zgradbah, so že naka-

$п жсе

Pismo iz Zagreba
Ali vem nisem sporočil, da se v Mntirl Hrvatski nekaj »iza brda valja«? V našem tislcu t Zagrebu, ki registrira najmanjše malenkosti, recimo Johna Gilberta in donašajo vsak dan nekoliko debelih stolpcev o samo-nmorih, sc ta stvar ni notirala. Pa končno, koga danes na Hrvatskem interesira Matica Hrvatska? To eo malenkosti: važneje je javljati vsak dan, kako bi vlada »Velje Vukičeviča mogla pasti« nego pisati o kulturni instituciji, za katero so nosi stari trošili toliko denarja in toliko žrtev. In zgodilo se je, česar nobeden Hrvat ni pričakoval. Dr. Bazala, znani borec
Eroti Pribičevičevim ljudem na vseučilišču, ne-nkšen hrvatski intelektualistični de Vnlero, jo ubere, tako nekako »iz neba pa т rebra«, med Pribičevičevce! Res, on je i nadalje ostal »vrlo viden i ugleden član »Hrvatske Federa-lističke Stranke« ali, dogodilo se je nekaj, kar je vse naše hrvatske javne delavce iznenndilo. V nedeljo dne 20 t. m. se je vršila skupščina »Hrvatske Matice« in na njej se je imel izbrati novi odbor. In vsi so zazijali (prosim, da se mi oprosti ta izraz, ali mi Hrvati že dolgo časa samo zijamo!) ko so notorni »jugosloveni« in znani svobodomisleci predložili Bazalo za predsednika Matice... Moj Bog, bilo bi interesa nt-no dognati, kakšne usluge je naredil g. Bazala gospodom predlagateljem, da so ga oni tako resnično bratsko in enodušno predložili za predsednika. Na skupščini je predlog te velike gospode, ki večinoma nima zveze z literaturo, svečano propadel. Od 230 glasov je dr. Bazala dobil samo 8 glasov. S tako večino so mu njegovi prijatelji naredili medvedovo uslugo in g. Bazala more melanholično vzklikniti: Fuimus Troes ...
Škoda, da slovenska javnost ni videla onega prisrčnega sprejema, ki ga je niuedila zagrebška elita Otonu Župančiču. Z,delo se je, da so se spet povrnili oni časi, ko nas je politično Sotla delila, ali so si srca bila bliža. Bilo bi pretenciozno pisati o kvalitetah Župančičevih. Slovenci ga itak boljše poznajo od nas, čeprav je tudi nam dobro znan, vsaj po raznih študijah o njem. Treba pohvaliti naš tisk (ki sicer redko zasluži pohvalo!) marljivo je par tednov pisal male notice o tej proslavi, pa je tako i on doprinesel svoj skromni tlel k tej proslavi. Sladka slovenščina se je glasila s po-diuma Hrvatskega glazbenega zuvoda, ki je bil natlačen izbranega občinstva, a člani zagrebškega gledališču, vsi od prvega do zadnjega »slovenski rojaki« (zdi se, da bomo mi Hrvati počasi ukradli vse boljše slovenske pevce), so vokvirili to elitno proslavo s svojim mojstrskim petjem. Kar sem rekel o vaših pevcih, naj vam ne bo žal. Mi Hrvati vam zn revanš dajemo prodajalce vina in naše glusovite krošnjarje.
Ko sem omenil gledališče, mi dovolite, da vam pripovedujem nekaj tudi o naši Taliji. Vi tam gori nekako preveč cenitc gledališče, pa ste se zato resno »kregali« zaradi gospoda Kre-irjo. Tako so svoj čas naši stari Ilirci, Bog
daj pokoj njihovi duši, preganjati naše švnbske upravnike, a mi smo danes krotkeiši. Naš ravnatelj drame se trudi, ma bi mi Hrvati, kakor se reče, ne zaostali za »prosvetljenimi narodi«, pa se za žive in mrtve prizadeva, da bi v našem gledališču čuli narode vseh jezikov in plemen. Po 60 letih smo spet slišali nemško reč: prišel je k nam v goste Burgthenter. Da ste videli zagrebško čifutarijo! Tisti, ki nikoli ne pogledajo v gledališče, so privreli in okupirali vsa mesta. A kaj šele, ko je prišel g. Paul We-gener in njegova trupa! Čisto tako, da moremo zapeti o naši »veliki kulturi«. Imeli smo i dru-^e veličine. Laški vojni invalid, g. Martini, se je pripeljal sam iz samega Rima! Javil je iz Zagreba Mussoliniju, da ga je uprava gledališča sijajno sprejela. Prinesel nam je svoi »Cvi-jet pred očima«, a za povračilo je g. Begovič jslal po g. Martiniju т Rim svojega »Pusto-vca pred vratmi« in ta »Pustolovec« je dobil priznanje od samega g. Mussoliniju, ki je gospoda avtorja sprejel v privatni avdijenci in ga odlikoval. Pa recite, da mi nismo velik narod! Pa se ni končalo samo z Nemci in Italijani. Ker je naš ravnatelj drame zelo delaven in iznajdljiv gospod, je odpotoval v zemljo francosko in tam najel g. Baucha in ga pripeljal ▼ Zagreb, da nam govori o »Strahn (biio je zares strašno poslušati njegova izlaganjal) in tako smo vpostavili kulturne zveze z vsemi narodi na kontinentu, ki nekaj pomenijo. In »Pustolovec pred vratmi« bo odpotoval do Pariza, kjer bo reprezentiral našo kulturo. Dočim nas
po: lov
pa predstavlja po svetu »Pustolovec«, trpi doma naša drama. Hrvatska, slovenska in srbska. Zato ne dobivamo skoro nobenega klasičnega komada. Zato se na zagrebški pozornici ne more videti niti en komad, ki bi značO kulturen dogodljaj. Kako bi bilo, da pošljemo našo akademsko omladino v Ljubljano, pn da se ona tam pri vas nauči, kako se ie treba »pokre-gati«? Mislim, da to ne bi bilo slabo.
Disky.
Stilmondfki župan
Drama v treh dejanjih. Spisal M. Maeierlindt. Prevedel A. Ospan. Režiser C. Debevec.
Maurice Maeterlinck, senzitivni pesnik smrti, subtilni filozof, ki jc pisal j tohko nežnostjo o lepoti duše, o življenju cvetic in Sebe', je stopil pred nas z vojno dramo Stilmondski župan. Delo je po snovi tako svojevrstno, da bi ga težko prisodili Maeterlincku. Vendar je prava umetnina, ki dokazuje, kako velik oblikovavec tudi najbližjo, skoraj kričečo snov prelije v nadčasne oblike, da iz njegovega dela zadiha veljava višje zakonitosti.. — Snov drame je epizoda iz nemškega vpada v Belgijo. Koncem avgusta 1914 vkorakajo Nemci v
majhno flandrijsko mesto. Med tremi nemškimi častniki je tudi županov zet, poročnik Oton Hilmer. Sovražniki in prijatelji si stoje nasproti v družini,
a reči domoljubi in zvesti vojaki, mož in žena in rama se začne, še preden pade usodni strel, ki usmrti poročnika Schaumberga. Sum leti na županovega vrtnarja Klausa, pobožnega in miroljubnega starca. Župan, belgijski plemič, ki jamči kot talec za varnost Nemcev, mora do sedmih zvečer izročiti krivca. Klaus se hoče žrtvovati, a lagati ne more in župan tudi ne pusti. Tri težke časovne dimenzije stoje pred nami — trikrat po dve uri, razpete na krajši čas, stiskajo kot uklenjene vsa tri dejanja drame in se ne premaknejo, kot večnost. Ura bije in župan mora pred puške. Poveljnik je trd, neupogljiv, poosebljena krutost vojaškega zakona. Ta krutost, ki ni nobena osebna zloba, se razodene v vsej grozi, ker je dobil Oton Hilmer povelje, da mora on zapovedovati vojakom pri ekse-
kuciji. Tu se v poročniku bijeta človek in vojak, in
.......i, ki z: ■ '
formal
— kljub temu, da je pripravljen upreti se po-
ta boj je tisti, ki za njim drama odkriva svet etične praznote in formalizma, Hilmerja človeka in voja-
velju in stopiti kot upornik s tastom in ženo pred puške. Toda župan gre sam, pade kot junak; med ženo in moža je legla smrt očetova; med človekom in vojakom je večnost, in sta si na veke tuja. — Hujšega protesta proti vojni najbrž ni nihče napisal — to niso Bel Igijci in Nemci, tu si stojita nasproti človek in vojak. Misterij objektivne in naj-korektnejše krivice živi pred nami, pred njim in za njim je sama groza, nič drugega; odveč je tudi vsaka obsodba.
To delo so igravei pod vodstvom C. Debevca uspešno postavili na eder. Občinstvo je občutilo tezo drame in sprejemalo njeno vsebino z globokimi vtisi. Brez dvoma bi bila k še močnejšemu občutju drame pripomogla bolj zmiselna scena; sedanja reprezentira prej splendidnost inscenatorja, kot pa ustreza potrebam Maeterlinckovega deb. Režija je delo solidno izoblikovala, ni pa storila še tistega zadnjega bistvenega koraka, do specifično Maeterlinckovega občutja, kjer je čas sam najvažnejša oseba. Groze časa samega nismo čutili. Tudi potek nekaterih prizorov bi bil potreboval večjih razgibanosti. Sicer moramo priznati, da je splošno to zopet ena izmed boljših iger, ki zasluži pažnje čim širšega občinstva. G. Levar je s svojim županom postavil spet krepko izoblikovanega moža-ju-naka. G. Levar, g. Rogoz kot Hilmer in gdč. Danilova kot Izabeta so družinsko dramo zajeli z nevsiljivo prisrčnostjo in toploto. Sklepni prizori so bili najbolje podani. Krasen mladostni tip je pedal tudi g. Jan kot Floris. V družbi z gdč. Danilovo je izlil v konec igre vso grozno težo dogodka. G. Kralj je igral starega Klausa z dobro naštudirano tipiko in je spet enkrat pokazal svoje boljše strani. Odličen v idejnem poudarku drame je bil komandant g. Skrbinška. 1 udi manjše vloge so bile dobre.
Pota ruske misli
PUT.T. Organ ruske religiozne misli pod uredništvom N. Berdjajeva. Prejeli smo v oceno štev. 10. Prof. Loški razpravlja o razmerju med tehniško kulturo in krščanskim idealom. Zunanjemu enostranskemu zedinjenju naj sledi vesoljna harmonija, Božje kraljestvo bratske ljubezni. Prof. Višeslaveev piše o tragični teodiceji: Sv. Trojici in človeškem trpljenju. A. Kartašov podaja oceno cerkvenega vpliva na sodobno rusko kulturo in ugotavlja, da bo le-ta vedno religiozna v duhu Go-golja, Tolstega, Dostojevskega. Urednik Berdjajev
je ponatisnil svoje predavanje na flloeofskean kongresu v Varšavi lanskega septembra o metafizični problemi prostosti. Kitajec T. C. Ku prinaša zanimiv pregled versko-kulturnih bojev v svoji domovini, sklepajoč: »Jezusovo učenje je krasna sin-teaa indijskega, kitajskega ter zapadno-evropske-gn svetovnega nazora, poroštvo za bodočo vesoljno edinost.« I. Stratonov prinaša dokumente o sedanjem delovanju moskovskega metropolita Sergija, ki nudijo pretresljiv vpogled v težave ruske cerkve pod sovjeti. Sledi kronika gibanja ruske krščanske mladine v emigraciji. Prof. Iljin podaja načrt bodoče pravoslavne Enciklopedijo. V književnem pregledu piše prof. Frank o dragoceni, v tujini težko dostopni knjigi S. Lukjanova: Mladost Vlad. So-lovjova. Petrograd, 1918-1023. zvezki I—III. Med ostalimi književnimi novicami je zanimiva razprava V. Muravjova: Gospodstvo nad časom, Moskva, 1027. Kljub komunistični, površni frazeologiji razpravlja o temeljnem filozofskem vprašanju: »Življenje ln pečat imena nad brezdnom«. Zanimivo je, da je Izšla v sedanji Rusiji ta knjiga, ki razpravlja o gospodstvu nad časom in o zmagi nad smrtjo I
Putj< izhaja četrtletno in srtane dol. 2.25 letno. Izdaja ga Ruska religiozno-filozofska akademija v Parizu. Naslov: Voie, revue religieuse russe. 10, Bd. Montparnasse, Pariš XV. Priporočamo.
Dfirorjeva slika rožnega venca razstavljena v Niirnbergu. Diirerjeva slika rožnega venca iz leta 1506, ki jo je slikal mojster v času svojega drugega bivanja v Benetkah za cerkev nemških trgovcev, in ki je sedaj last samostana Strahova pri Pragi, je prispela te dni v Niirnberg ter je razstavljena v germanskem muzeju. Mesto Niirnberg je prevzelo za sliko zavarovalnino 5 milijonov mark.
Spor/
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening za I. moštvo in rezervo v sredo in pete!; ob 17.30; pol-noštevilno! — Načelnik.
Seniorski team SK Ilirije. — Trening na dva gola danes v torek ob 17.30, ako ne bo deževno vreme. Na trening se vabijo zlasti gg. Pelan, Po-gačar, Beltram, Mahkovec, Dramičanin, Miklavčič,
Weibl, Pevalek I. in II., Skodlar, Grilc, ki pridejo
.. —: .—i: .. —-- i.,—0 g senjor_
SK Ilirija.
v prvi vrsti v poštev za nedeljsko tekmo s "senior-ji Železn. A. K-a iz Vel. Bečkereka.
OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI.
Nedeljske s porine prireditve naj bi služile [propagandi za Olimpijsko idejo tako med športniki kakor med občinstvom, poleg tega pa naj bi pripomogle k finansiranju naše udeležbe na letošnjih olimpijskih igrah v Amsterdamu. Ta nnmen so izpolnile nedeljske jirireditve le v majhni meri, zlasti majhen je bil doseženi moralni usf>eH. Neglede na to, da je bil program Olimpijskega dne preskromen in izveden brez potrebnega povdnrka, se tudi niso vsi sodelujoči klubi zavedali svojih dolžnosti. Tako je moral n. pr. lahkoatletski program j^opolnoma odpasti, ker se je od stalete ASK Primorja pojavil na startu en sam atlet. Isti klub je postavil za pokalno nogometno tekmo z ŽSK Hermesom samo svojo takozvano drugo garnituro — moštvo, v katerem so bili od moštva, ki je nekoliko dni prej ab-solviralo prvenstveno tekmo z Ilirijo, le trije igralci.
Kolesarske dirke.
Olimpijski dan so otvorili v jutranjih urah kolesarji. Oba ljubljanska pododbora državnega kolesarske zveze sta izvedla dve dirki, daljšo na progi Ljubljana — Vrhnika — Garčarevec in nazaj (75 lan) za starejše, prvorazredne dirkače, ter krajšo na isti progi, toda na daljavo 50 km za juniorje.
V	skupini prvorazrednih so dosegli prva mesta: 1. Šolar (koles. Ilirija) 2 uri, 20 min. 12 sek.; 2. Kosmatin (Primorje) tik za šolarjem; 3. Abul-nar (Primorje), 4. Zanoškar (Primorje), 5. Peršin (Ilirija). Cela vodilna skupina je prisila na cilj skoro strnjena. Vozilo se je s povprečno hitrostjo nekaj nad 30 km na uro.
V	drugi skupini je prispel na cilj kot prvi Ci-hlaf (Primorje) v času 1:30.15, kot drugi tik za njim Redenšek (Disk, Domžale), kot tretji Petrov-čič (Zarja, Kašelj), dalje Oblak (Vrhnika), Dovč (Sava) itd.	v
Juniorska skupina je prevozila progo v ugodnem vremenu, glavna skupina je vozila na povratku od Vrhnike do Ljubljane v hudem nalivu, kar je seveda neugodno učinkovalo na čas. Na cilju se je zbralo mnogo občinstva, ki pa ni bilo bogzna kako dovzetno za odredbe rediteljev, vsled česar so morali prireditelji v zadnjem hipu ojačiti varnostno straža
Nogomet.
Odločilna tekma za prvenstvo II. razreda v Ljubljani med SK Reko in SK Svobodo je končala s 3:2 za Reko, ki si je s (em prvič priborila prvenstvo v svojem rarezdu, s tem pa tudi napredovanje v I. razred za prihodnje prvenstveno leto. Z obeh strani se je igralo precej nervozuo, vendar pa z velikim elanom. Zmaga Reke je bila zaslužena, sod-
Edmnnd Goese f. Dne 18. t m. je umrl angleški kritik m romanopisec Edmund Ooese, »tiir 78 let. Zlasti se je ukvarjal s skandinavsko (Ibsen) in francosko literaturo (Zola, Anatole France), raziskoval pa ie tudi domačo literaturno pretekloet (17. in 18. stol.). L. 1017. je objavil biografijo svojega prijatelja Swinburnea. Kot njegovo najmočnejše literarno delo »e smatra ramam »OČe in sin«, Id je iztsel L 1907.
Nemška knjižna razstava v Madridu. Na Internacionalni umetnostni razstavi v Madridu, katere so se udeležile Francija, Italija in Nemčija, je Nemčija izjemoma namesto razstave likovne irmetnoeti (slikarstva in plastike) priredila razstavo svoje knjižno umetnoRti. Posebno bogato je zastopana um .-zgodovinska literatura, ki se nanaša na špansko umetnostno preteklost.
Sobota, 26. maja.
Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere. — Broslau: 10.30 Koračnice; 20.30 »Majska vožnja p« Renu«, vesele scene. — Praga: 19.15 Koncert godbo na pihala. — Leipzig: 20.15 »Vesela vojnac, opereta v 3. dej. (J. Strauss). — Stuttgart: 15 Zabaven koncert; 20.15 Zabaven večer. — Bern: '20.20 Poljudna prireditev. — Katovice: 20.30 »Vesela vdova«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Frankfurt: 20.15 »Dvojni samoumor«, burka v 8 dej. (Anzengruber). — Rim: 21.15 »Turandot«. opera (Puccini). — IjaUgenberg: 20.20 Vesel večer. — Berlin: 17 Lahka glasba; 20.30 Odlomki iz opeor in drugo; 22.30 Narava v glasbi. — Dunaj: 16 Orkestralni koncert; 17.30 glnsbena akademija. — Daventry: 21 Simfoničen koncert. — MiincheirJ 20.15 Vesela glasba in humor, koračnica in odlomki iz oper. - Milan: 21 Koncert orkestra.
nik Pevalek je rešil svojo nalogo popolnoma zadovoljivo.
Pokalna tekma Primorje:Hermes je končala ob
navadnem igralnem času neodločeno 2:2. Igro je bilo treba vsled tega podaljšati za dvakrat 15 minut
kar pa tudi ni prineslo odločitve. Žreb je končno odločil za ŽSK Hermesa, ki pride na prihodnji termin v okrožni finale z SK Ilirijo. — Rezultat 2:2
ne pove točno pravega razmerja moči med obema moštvoma. Herines je pretežni del igre v polju močno prevladoval. V prvi vrsti se jc odlikoval pri Hermesu notranji del napadalne vrste Svetic — Za-lokar — Škrajnar. Tudi ostalo moštvo je igralo prav dobro, izvzemši morda levega halfa Braun-seisa. Žal je tehnična in taktična premoč Hermesa ostala brez učinka, ker v napadu ni strelca, ki bi količkaj znal izrabiti v polju vzorno izdelane pozicije. Primorje je nastopilo z rezervno garnituro, ojačeno z branilcem Sveticem, halfom Pišekom is levim krilom Karišem iz I. moštva. Razen tega je leva zveza I. moštva Uršič zavzel mesto levega branilca, kjer pa absolutno ni jx>menil ojačenja. Moštvo je igralo z elanom in voljo, ni pa dosezalo Hermesa niti tehnično in še manj taktično. Prvi gol je doseglo Primorje in sicer vsled napake Herme-sovega branilca Pleša; iz prodora leve zveze je nastal še pred odmorom 2. gol za Primorje. Za Hermesa sta skortala v drugem polčasu Svetic in Za-lokar. — Sodnik Vodišek je toleriral Primorju pretrdo igro; tudi sicer je napravil nekoliko večjih po> grešk.
SALDA-KONTE 5TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO OOODNIH OHNAH
KNJIGOVEZN3CA K. T. D.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJU
ШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ
Opozarjamo na .Hali oglasnik'
ч naSem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki. ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ
Po 12 letni težki bolezni je Bog poklical k Sebi našega ljubega očeta
Antona Drakslar
posestnika v Orehku,
Pogreb bo v torek 22. maja ob 9. uri dop. v Smartnu pri Kranju.
Orehek pri Kranja, dne 21. maja 1928.
Frančiška Drakslar, soproga. - Jožef, Mihael, Janez, Antonija, Marija poročena Zarnik, otroci. — Jakob Drakslar, okrajni tajnik v pok., brat. - Frančiška poročena Drinovec, sestra.
Krapinske Toplice ^"^"'^hom^protJn,
išias, revmo, ženske bolezni itd. V pred- in posezont znatno znižnne ceno ln ceno pavSalno zdravljenjo za 20 dni 1280 Din. Avtobus na postaji Zabok ter direktno iz Zagreba in RosaSke Slatine. Popusti na železnici, novi restavrator, blatne kopeli ter z ogtjončcvo kislino, popolni komfortitd. Sezona april-oktober. Prospekte razpošilja kopntiSkn oprava.
Za jugoslovanski patent št. 1406 od L marca 1923 na:
„Način i aparat za izulacenje staftlenih nloča"
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na inž. Milan šuklje, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Ana Ukovič
dne 21. t. m. po daljšem trpljenju, pre-videna i tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 23. maja t. I. ob 5 pop. iz hiše žalosti, Gosposka ul. 4 na pokopališče k Sv. K rižu.
V Ljubljani, 21. maja 1928.
Ivan Ukovič, soprog! Hans in Mili, otroka; In ostali sorodniki.
шшшшшшштшшшт
Io. 1®ОМТЕ,АШ1> CEMEMT
It. „DALMATIA"
d. d.
Kaštel Sućurac pri SplSfu
svetovnih znamk
TITAN	in NEPTUNE
Generalno zastopstvo
M. GREGOVIC & Co.,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje «i/i. Telefon 2971.
75)ИV5)1Izraze Iskrenega sočutja porodom smrti
Ldll VCiltl našega gospoda župnika
Alojzija Lebna
izrekamo svojo srčno zahvalo vsem, ki so rajnega tolažili v njegovih zadnjih dneh in spremili na njegovi zadnji poli. — Posebna zahvala častiti duhovščini za vodstvo pogreba, premnogim darovalccm vencev, deputaciji župnije Poljčane, tukajšnjemu ccrkvcncmu in Šolskemu pevskemu zboru za ganljive Jalostinke, zastopnikom občin, odbora in prav iskrena zahvala Sc g. župniku Božičeku iz Kamnlce ia v srce segajoče poslovilne brsede. — Bog plačaj!
Sv. Križ nad Mariborom, dne 20. maja 1928.
Žalujoči ostani

ravno toliko, v Grčiji za 1 in en četrt milijona. Te številke vsekakor ne kažejo povsodi čistega prirastka na rojstvih, marveč je treba vpoštevati v Nemčiji in Grčiji dotok soplemenjakov iz raznih izgubljenih ali izpraznjenih ozemelj. Sorazmerno najvišji prirastek na prebivalstvu je dosegla v Evropi Nizozemska: 1 in eno tretjino milijona ali za 21 odstotkov.
Kljub temu naraščanju prebivalstva v raz-
Cfubljansteo gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 ivečer.
Torek, dne 22. maja: HERMAN CELJSKI. Red C. Sreda, dne 23. maja: Zaprto. Četrtek, dne 24. maja: NEDELJSKI ODDIH. D. Petek, dne 25. maja: STILMONDSKI ZUPAN. B. Sobota, dne 26. maja ob 15. uri: CYRANO DE BER-GERAC. Dijaška predstava pri znižanih oe-nah. Izven.
OPEKA. Začetek oh pol 8 «те*ег.
Torek, dne 22. maja: Zaprto.
Sreda, dne 23. maja: POLJSKA KRI. Opereta. LJ.
predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, dne 24. maja: RIGOLETTO. Gostuje r. Henrik de Mazey, prvi tenor velike opere v Parizu. Izven. Petek, dne 25. maja: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, dne 22. maja ob 20. uri: SVET. Ab. A.
Kuponi. Sreda, dne 23. maja: Zaprto. Četrtek, dne 24. maja ob 20. uri: GROFICA MARICA. Ab. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat.
Orel
Orlovski odsek v Verdu priredi v nedeljo 10. {unija telovadno prireditev v »Matjažzvki« v Verdu.
Cerkveni vestnik
Kongregacija za gospe pri sv. Jožetu Ima v proslavo svojega glavnega praznika jutri ob 5. pop. govor ln sprejem novih članic, v četrtek pa ob pol 7. zjutraj skupno sv. obhajilo in obnovitev posvetitve M. B. Isti ima kongregacija v proslavo evoje dvajsetletnice ob 5. popol. slovesno prireditev v Uhteuturnovem zavodu.
Volsvedovanfa
NaSel ee je dežnik aH je bil zamenjan na Vodnikovem trsru. dobi ee v Kopitarjevi ulici v Mie-kffcni.
Mete
ve/d iivlmhiD vrvenjem
Koliko nas je?
Koliko pa nas je pravzaprav na svetu ljudi, da nam postaja svet že premajhen in ob vsakem svobodnejšem koraku stopamo drug drugemu na kurja očesa? Alois Fischer pravi, da je ob začetku leta 1028. domovalo na zemlji 1.9 milijarde ljudi- Seveda ta številka ne bo — ako ne slučajno — popolnoma točna, kajti dokaj je še dežela na svetu, kjer nimajo statističnih uradov in je treba število prebivalstva ceniti samo na oko, približno. Da — še celo številkam statističnih uradov ni vselej zaupati; vsaj naš vir — Alois Fischer — dokazuje, da Italijanska statistika o prebivalstvu ni pravilna, in to namenoma ne, zato da more g. Mussolini dokazati potrebo Italije po nadaljnih kolonijah.
Zanimivo je sedaj nadaljno vprašanje. V kateri meri narašča človeški rod na zemlji? V zadnjih 3 letih se je število prebivalstva na zemlji zvišalo za 45 milijonov ali za 15 milijonov, to je 8 odstotkov na leto. Od tega odpade na Evropo 13 milijonov ali 4 in ena tretjina milijona na leto. Pri vsem tem so pa vendar še dežele, ki se po vojni še niso dvignile na višino predvojnega števila prebivalstva. Sem spadajo Letonija, ki zaostaja za stanjem L 1914 za 650.000 duš; Francija, ki ji manjka še 600.000 in Avstrija, ki ji manjka 250.000 duš do stanja l 1914 (mišljeno je seveda povsodi sedanje ozemlje dežela). V vseh ostalih evropskih de-lelah je pa prebivalstvo nasproti 1. 1914 naraslo, in sicer: v Nemčiji za skoraj 3 in pol milijona, v Italiji za preko 3 milijone, na britanski'' rrckib za 2 milijona in na Španskem za
nih deželah pa ugotavlja Fischer, da število rojstev v glavnih deželah zapadne kulture trajno pada. Pri tem je pa Francija izgubila vodilno mesto in so jo pretekle druge dežele. L. 1926 so znašala rojstva: v Franciji 18.8, v Angliji 18.3, v Švici 18.2, v Estonski 17.7, in na Švedskem celo samo 16.9 na tisoč prebivalcev. Nemčija se je s svojimi 19.5 odstotki zelo približala Franciji. Pri tem je treba vsekakor vpoštevati, da je umrljivost v vseh navedenih državah znatno nižja nego v Franciji. To preseneča in bi utegnilo vzbuditi domnevo, da Francija kulturno in gospodarsko zaostaja za drugimi deželami. Temu pa ni tako, marveč je treba iskati vzrok v dejstvu, da je francoski narod tačas relativno najstarejši državni narod v Evropi. Dejansko je bilo 1. 1921 v Franciji nad 40 let starih ljudi 39 odstotkov, v Angliji 32 odstotkov in v Nemčiji samo 30 odstotkov.
Kot skupno število evropskega prebivalstva v začetku 1. 1928 navaja Fischer 484 milijonov. Največji delež na tem ima Sovjetska Rusija, to je 114.4 milijona; potem slede po vrsti: Nemčija s 64.5, Anglija in Irska z 48.6, Francija z 41, Italija s 40.5, Španija s 30 milijoni.
Daleč prekaša Evropo po številu prebivalstva Azija, ki šteje 1.045 milijarde duš. Samo Kitajska ima 441 milijonov, britanska ozemlja 350 milijonov, Japonci samo 61-9 milijona, nizozemske kolonije 51.1 milijona in Sovjeti 31.9 milijona.
Na tretjem mestu je Amerika s svojimi 235 milijoni. Od tega odpade na Združene države 119 milijonov, na Brazilijo 34.6 milijona, na i Mehiko 14.3 milijona.
Ko se svet >nuoroiuje«, pa slavija Anglija vojni iuornariei najmodernejše podniorulke na razpolago.
la podmornik gre globlje ▼ vodo in vozi hitreje.
kletko. Opice eo se najprej vse stisnile v nasprotni kot ln nezaupljivo pogledovale na punco. Potem se je ena izmed opic opogumila ter »e počasi približala. Potipala je punco z eno roko, a takoj zopet odskočila in se vrnila k ostalim opicam. Polagoma je prišlo bliže več opic skupaj. Zadele so punco od vseh strani ogledovati in vohati, a si oči-vidno še vedno niso bile na jasnem, s čim imajo opraviti. V tem se je mehanizem iztekel in puuica se ni več ganila. Sedaj' so začele živali punco natančneje ogledovati, gla-
dr. Huge Eckener. Ne nameravajo leteti na
tedaj, marveč le natančno raziskati predele, ležeče severno od Sibirije in pa najsevernejše dele ameriške celine.
Viničarska tragedija
V DObltngu pri Dunaju je živel 47 letni viničar Johann Markus s svojo ženo Marijo in dvema sinovoma: šestošolcem Hansom in četrtošolcem Fritzom. Vsa družina je bila vzorna in je vživala splošne simpatije. Mar-kas je bil vnet in napreden gospodar, ki je
Nov tip zračne ladje, ki bo imel važno vlogo pri poletih preko oceana. Vanj gre 20 oseb.
Afrika se ceni na 139 milijonov duš; od tega prebiva v britanskih deželah 53 milijonov, na .francoskem kolonijalnem ozemlju 36.9, v Egiptu 14.1 milijona.
V	Avstraliji živi 9.4 milijona ljudi, v antarktičnih predelih 1.14 milijona.
Gostota prebivalstva v posameznih pokrajinah se giblje med 1 do 60 ljudi na 1 kvadratni kilometer.
Kako daleč sega opičji »um«.
V	zadnji dobi se znanost veliko peča z raziskovanjem živalske »duše«. Zanimiv preizkus so napravili nedavno v zoološkem institutu v Antwerpah. Izdelati so dalj kolikor mogoče točne opičje »punce«, ki so bile pokrite celo s pravo opičjo dlako. V notranjosti je bil mehanizem, ki je, navit, premikal pun-čine ude. Razen tega je imela »punca« oblečeno krilce, ki ga je bila preje nosila živa opica. Tako »punco« so postavili v opičjo
»Italia« ni nič novega odkrila
3 Italia«, ki je prekrižala trikot: Franc Jožefova dežela — Leninova dežela in Nova-ja Zemlja, se je vrnila v Kingsbai na Spitz-bergih. Odkrila ni nobenega ozemlja in tudi ni dosegla nobenih drugih novih ugotovitev. Na Leninovi deželi je hotela izkrcati skupino znanstvenikov, a zaradi snega in megle ni bilo mogoče. Vsekakor so italijanski zrakoplov-ci izvršili vsaj to, da so na Polarnem morju spustili z zrakoplova veliko število italijanskih zastavic.
S Zeppelinom na sever
Fridtjof Nansen je naznanil washington-ski akademiji, da namerava z novim Zeppe-linovim zrakoplovom, ki se gradi v Fried-richshalnu poleteti na znanstveno raziskava-nje arktičnih predelov. Polet bo financirala norveška družba za razi skavanje polarnih krajev. Znanstveno ekspedicijo bo spremljal
An^ričlti predsednik Coolidge odlikuje nemške urekooceauske letalce.
Vrhovni državni pravdnik Krylenko, ki toži nemške inženjerje v Moskvi.
Baron de Coubertln, začetnik modernih ollmpijsktll iger.
Nenavadna vzgojna sredstva
Znano je, da so Angleži izvrstni vzgojitelji, ki jim nikoli ne poide iznajdljivost. En zgled! V neki poboljševalnici za padla de kleta so dobili nove goste. Pravi izmeček, kakor ga tudi ta zavod še ni bil videl. Zalegla nI nobena beseda, nobena kazen, nobena nagrada. Dekleta so bila kakor obsedena. Slednjič se je voditeljica Miss Barker nečesa domislila. Nabavila je večje število raznih pihal lo jih razdelila dekletom. Nato je nastal tak peklenski koncert, da je vsa soseščina oglu-šela. Potem je pa nastal mir in ta mir je bil trajen. Dekleta so postala za vzgojo sposobna.
Zdivjala so se bila dodobra.
*
Kukavičji želodec. V bolnišnici grofije Lancashire na Angleškem je te dni umrl 40 letni John Ainsworth za neko nepojasnjeno boleznijo. Sodnija je odredila razteiesenje, ki se Je v resnici izplačalo. V mrličevem želodcu eo našli 243 gumbov, 483 kamenčkov, 208 žrebljev, dalje koščke jekla, stanijola in mnogo drugega. Najbolj čudno je pa to, da holnik nI nikdar tožil ,da bi ga bolal ialodea.
dile so jo in jo z osrčujočimi kriki budile. Slednjič so pa opice le spoznale, da to ni njim sorodno bitje; začele so vse navskriž kričati. Nenadoma pa so se vse živali naenkrat srdito vrgle na punco in jo raztrgale.
Kako je posl. Daszynski pogodil predsednika bivšega avstrijskega parlamenta.
Za sejmskega maršala v novem poljskem parlamentu je bil izvoljen posl. Daszynski. Ob tej priliki spominja »Gazeta Warszawska« na dogodek v bivšem avstrijskem parlamentu« ko je posl. Daszynski na čisto poseben način pogodil tedanjega zborničnega predsednika. Ta predsednik je bil proslul po tem, da se na noben način ni dal spraviti s predsedniškega mesta, dasi je bil malo priljubljen. To trdoživost je posl. Daszynskj oponesel predsedniku v nekem svojem govoru tako-le: »Gospoda moja, pri nas na Poljskem Imamo legendo, ki pravi, da vsakega otroka ob rojstvu poljubijo vile. Poljubijo ga pa na tisto mesto, ki ima biti odločilno za njegove talente in sposobnosti. Če Ima biti otrok n. pr. pesnik, ga poljubijo na čelo, če godbenik ali — tat, na roko. Morda mi morete, gospodje poslanci te visoke zbornice pojasniti, na kateri del telesa so utegnile vile poljubiti našega častitega predsednika. Vprašam zato, ker me navdaja čudovita vztrajnost, s katero naš predsednik sedi na svojem stolu, s čudnimi mislimi...«
pa svoje gospodarstvo prehitro razširjal, tako da se je zmatno zadolžil. K temu so prišl« slabe letine in veliki davčnj zaostanki. Mar kus ni več zmagoval bremen. Ko so majski mrazovi uničili še letošnji vinski pridelek, je mož obupal. Z ženo sta se dogovorila, da gresta skupaj v smrt, s seboj pa vzameta tudi oba sinova, ki bi drugače ne imela nikogar, ki bi zanju krbel. Minolo nedeljo zvečer, ko sta sinova zaspala, je Markus odprl svetilni plin in tako so umrli vsi štirje. V pismu, ki ga je pustil, pravi Markus, da eo ga uničili davki. Prosi za skupen grob. Dogodek je napravil na javnost silno težak vtifc