Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LXTV., št« 197
Ljubljana« torek 1« septembra I93I
Cena Din 1«—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje to praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA, Kna.fl jevm oUoa it. 6
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8. —---CELJE, Kocenova tulca 2. — TeL
NOVO MESTO, Ljubljanska cu, teL št. 26. JESENICE.  Ob kolodvoru 101. — r Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
130,
ŽENEVSKA POGAJANJA
Pred odločitvijo o carinski uniji Avstrije in Nemčije — Avstrija more računati na kreditno pomoč« če se odreče carinski uniji
Ženeva, 1. septembra. V vprašanju ca-rtnske unije med Avstrijo in Nemčijo igra znatno vlogo tudi odpoved predujma 150 milijonov šilingov, ki ga je Anglija svoječasno dovolila Avstriji. Avstrij-a mora vrniti Angliji že te dni prvi obrok 28 milijonov šilingov in slično vsoto mora plačati v teku enega meseca, ker je bila Angleška banka zaradi lastnega položaja prisiljena zahtevati povračilo. Anglija namreč ne more zahtevati v Ameriki in Franciji večjih kreditov in i&tooasno opustiti svoje terjatve.
Na drugi strani je b3a Francija že svoječasno pripravljena, da da Avstriji na razpolago potrebnih 150 milijonov šilingov, če se odreče carinski umij i. Zato obstoja velika verjetnost, da bo prišla na mesto Anglije kot upnica Francija. Danes gre pravzaprav samo Se za sipretno maskiranje avstrijskega umika. Nemška diplomacija se sicer upira spontani izjavi Avstrije, da se odreka carinski uniji, ker hoče obvarovati vsaj še videz skupnega postopanja, vendar pa bi Avstrija prav ničesar ne utrpela na ugledu, če to stori, ker je dr. Schober že na zadnjem ženevskem zasedanju na direktno vprašanje Hender-sona izjavil, da je definitivna odločitev Avstrije glede vprašanja carinske unije odvisna ne le od izreka haaškega razsodišča, temveč tudi od izreka sveta Društva narodov. Nobenega dvoma ni, da more biti končna sodba za Avstrijo samo negativna m Če se dr. Schober sedaj še obotavlja, je to samo maLa usluga Nemčiji. To priznavajo tudi v avstrijskih krogih, ki nag lasa j o potrebo razširjenja kreditne podlage Avstrije, ker se more le na ta način preprečiti večja beda avstrijskega prebivalstva.
ženeva, 1. septembra. Glede novega koraka avstrijska vlada pri Društvu narodov za pomožno akcijo zatrjujejo v tukajšnjih krogih Društva narodov, da je bila avstrijska prošnja izročena finančnemu odboru sveta Društva narodov, ki se bo posvetoval o tehničnih pogojih pomožne akcije. Posvetovanja se bodo pričela s poročilom delegatov Društva narodov, ki so imeli nedavno po nalogu tajništva Društva narodov posebno anketo na Dunaju ki so izdelali začasno poročilo, čigar praktični zaključki bodo najbrže identični s končnimi sklepi.
Evropsko gospodarsko sodelovanje
Ženeva, 1. septenubra. Včerajšnja popoldanska seja koordinacijskega odseka evropskega odbora je bila namenjena razpravi o paktu glede gospodarskega nenapadanja. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvktov je opozarjal na svoja načelna izvajanja v plenarni seji evropskega odbora v mesecu maju. Nemški zunanji minister dr. Curtius je izjavil, da je že sogla*
šaJ z načelnim predlogom Litvinova, ter je predlagal, naj se imenuje redakcijski komite, ki bo predložil   evropskemu odboru
poročilo. Francoski zastopnik se je pridružil predlogu nemškega delegata.
Oboroževanje
in Društvo narodov
Newyork, 1. septembra. Predsednik zunanjega odbora francoske zbornice Paul Boncour je podaj pariškemu zastopniku »Associated Press« izjavo, v kateri predlaga med drugim, naj bi narodi sporazumno dali svetu Društva narodov na razpo* lago vojne sile, da bi jih mogel uporabiti
proti »dokazanemu napadalcu. Paul Bon-cout je tudi izjavil, da bi Francija pristopila k takemu dogovoru, ki bi rešil tudi problem paritete. Izjalovljenje razorožitve* ne konference, je dejal Boncour, bi pred* stavljalo signal za zopetno oboroževanje onih držav, ki so po mirovnih pogodbah podvržene posebnim omejitvam v oboroževanju. Boncour je končal svojo izjavo z opozorilom na zahtevo Nemčije po matematični pariteti, ki je v nasprotju z načeli Društva narodov.
Gospodarsko sodelovanje
Nemčije in Francije
ženeva, 1. septembra. V napovedan in razgovorih med Briandom, ki bo prišel zaradi slabega zdravja šele 7. septembra v ženevo, ter dr. Curtiusom se bo razpravljalo tudi o osnovanju nemško-francoskega odbora, ki naj bi obravnaval celotni kompleks gospodarskega zbližanja in prilagoditve carin med Nemčijo in Francijo, ženevski razgovori o tem vprašanju, ki so bili načeti že od francoske strani ob priliki poseta državnega kancelarja dr. Bruninga v Pari-
zu, naj bi tvorili pripravo za nadaljno razpravo pri posetu francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda v Berlinu.
Laval in Briand bosta posetila Berlin bržkone 25 in 26. septembra, čeprav bi razprave Društva narodov do tedaj Še ne bile končane. Domnevajo, da dr. Cutius in Briand ne bosta ostala v ženevi preko 25. septembra, če ne bodo tega zahtevale posebne okoliščine. Zasedanje Društva narodov, ki se prične 7. septembra, bo po dosedanjih dispozicijah končano najkasneje do 26. septembra, torej po treh tednih.
Zbližanje Grčije in Turčije
Carigrad, 1. septembra. Turškega zunanjega ministra Te vtika Ruždi beja ni na poti v Ženevo pozdravil v Sofiji bolgarski zunanji minister osebno, kakor je bilo običajno v zadnjih letih. To tolmačijo kot do-
kaz, da je grško-turško zbližanje, pri katerem se močno povdarja odklonitev stremljenj po reviziji mirovnih pogodb, močno ohladile prijateljske odnosa je med Angoro in Sofijo. Kakor se zdi, je sofijska vlada odklonila grški predlog glede skupnega zastopnika v svetu Društva narodov, ki naj bi ga imela Turčija,po dve leti, Grčija in Bolgarija pa po eno leto.
Tudi Madžarska želi
posojila Društva narodov
Budimpešta, 1. septembra. Trgovinski minister Bela Kenez je izjavil, da potrebuje Madžarska dolgoročno posojilo Društva narodov, čeprav so Še druge možnosti za nabavo tujih valut. V interesu varnosti prometa se morajo brezpogojno izvesti potrebne investicije na državnih železnicah. Glede ostalih investicij bo imel odločilno besedo finančni minister.
Na pragu mogočne
narodne svečanosti
K odkritju spomenika kralju Petru v Ljubljani se je prijavilo samo iz Slovenije že nad 25.000 udeležencev
Eksplozija v Srbskih Moravicah pojasnjena
Hranilović in Selektović sta položila peklenski stroj tudS v vagon, ki }e eksplodiral v začetku avgusta v Srbskih Moravicah
Dunaj, 1. septembra. Bombni atentati na vlake v Jugoslaviji, ki so prišli iz Avstrije, so bili v zadnjih tedrrh v toliko pojasnjeni, ker je bilo brez dvoma ugotovljeno, da sta glavna krivca čiana hrvatske teoristične organizacije f-Lanilcvić Ln Seletkovič. Na podlagi izpovedi prič je dokazano, da sta oba terorisci uporabila v dveh zaporednih nočeh ekspresni vlak št. 31 na progi Schwarrach-St. Vett ?n Beljak Pri teh dveh potovan? 1&2 sta brez dvoma položila bombi, ki si eksplodirali na Jesenicah in v Zemunu Kdaj je bil vtihotapljen peklenski stroj v rrctj: vtgati. v katerem se je pripetila ek»f»!jzija 2. avgusta v Srbskih Moravicu. jc bilo doslej še nepojasnjeno, ker ta vagon ni b:l priključen istim garnitura n   temveč viaku, ki
je vozil proti poldnevu *z Bischofs-Kofen.
Kakor so dognale poizvedbe zadnjih čni, sta bila k učnega 2. iv«jjn** rP'«'ln.* kupljena v BischofsJiofhu dva vozna listka I razreda za 3»dg.ste * Ker je ntver ct-co, da bi dru^i potnik' za t~» rizmer ;ina kratko progo ."jpi i vnzne hstke 1 razr:-da smatrajo kot popolnoma gotovo, da gre pri tem za ista cva teremta- Hramlnv ć in Se ttković sta «1 tore- brez dvoma peljala najprej do Badgasreirta, nato pa se vrnila istega dne v *t;; ^hofsfaofieo ter nipravi!:*. isto vožnjo v drugič z novim peklenskim stiGJem in po 1 jci ponovno z ekspresnim vlakom št. 31. Ki 1 sta prišla prekc ^vstrtj si t meje in k un sin odšla po izvršenih atentatih, doslei še niso mogli dognati.
Predsedniške volitve v Avstriji
Velenemci zahtevajo od skupnega kandidata s krščanskimi socijalci,
da bo pobornik priključitve k Nemčiji
Dunaj, 1. septembra. Pretekli teden se je vršila seja vodstva kršcansko-socialne stranke o prihodnjih volitvah zveznega predsednika. Ker krščanski socialci svojih zaveznikov niso mogli pridobiti za svoj predlog, naj se odgodi volitve za leto dni, so sedaj sklenili naj se volitve vrše po ustavi 18. oktobra. Dr. Buresch je dobil nalogo, naj stopi v zvezo z velenemci in Landbundom zaradi postavitve skupnega meščanskega kandidata.
Da bd bili pripravljeni za pogajanja z dr. Bureschom, so imeli v nedeljo v Ischlu konferenco velenemški poslanci ter načel« ni ki strankinih vodstev v posameznih deželah. Na konferenca so velenemci skle* niii, da zastopajo stališče, na podlagi katerega naj se izvedejo volitve zveznega pred* sednika 18. oktobra, kakor določa nova ustava. Kar se tiče želje krščanskih soci-alcev po postavitvi skupnega meščanskega kandidata, so velenemci absolutno za tako kandidaturo, vendar pa pod pogojem,
da ne bo krščansko-sociami pristaš. Z dru« gimi besedami se to pravi, da zahtevajo velenemci jamstvo, da mora skupni kandidat za zveznega predsednika zastopati vele* nemško naziranje o odnosa jih do nemške države in da bo v resnici pobornik ideje priključitve Avstrije k Nemčiji.
Ker krščanski socialci na take pogoje ne morejo pristati, je gotovo, da bodo velenemci postavili Lastnega kandidata, zlasti, če bodo krščanski socialci zahtevali, naj se kandidat za zveznega predsednika imenuje iz njihovih vrat. V takih razmerah je seveda izključeno, da bi došlo do kandidature skupnega meščanskega kandidata.
Kakor znano, bodo socialni demokrati kandidirali bivšega državnega kancelarja d*t. Rennerja, d očim bo kandidat krščan* skih socialcev pri prvih volitvah bržkone dr. Miklas. Volitev se bodo udeležili tudi komunisti, ki so postavili kot kandidata bivšega svojega strankinega tajnika Kable* niga.
Aretacija madžarskega atentatorja na Dunaju
Dunaj; 1. septembra. Policija je aretirala včeraj madžarskega državljana dr. Kolom ana Budaia, ki je dne 7. septembra 1929 na madžarskem poslaništvu na Duna« iu obstrelil in težko poškodoval tamošnjega tiskovnega atašeja dr. Zieglerja Bo-, dai je bil takrat obsojen na 6 mesecev težke ječe in izgnan iz Avstrije. Odšel je sicer v Švico, toda nekako pred 6 meseci se je zopet na skrivaj vrnil na Dunaj, kjer se je nastanil pod imenom Kari Bader. Kriminalni uradniki so ga na cesti slučajno spoznali in prijeli. Pri hišni preiskavi so našli revolver z municijo. Budai je navedel, da je prišel na Dunaj z namenom, izvršiti atentat na enega izmed članov madžarske delegacije za ženevsko zasedanje Društva narodov, ki bi morala v torek potovati preko Dunaja.
Ameriški vampir
New York, 1. septembra. V vseh krajih okoli Clarksburga je prebivalstvo, zlasti pa ženske, silno ogorčeno nad morilcem, ženi-tovanjskim posredovalcem Powersom, ki je zavajal in moril ženske z otroki vred. Ta-
ko je znano, da je umoril neko ženo a tremi otroki, katerih trupla 90 našli, in da je umoril tudi neko drugo žensko z malim dekletcem, od katerih so našli samo obleko.
Spor med Kitajsko in Mehiko
Mexico, 1. septembra. Pojjavila se je nevarnost prekinjen j a diplomatskih odoo-šajev med Mehiko in Kitajsko. Kitajsko poslaništvo je objavilo, da 6o morali v pokrajini Sonori, ki meji na Zedmjene države, zapreti 80 odstotkov vseh kitajskih podjetij, ker je prišlo tamkaj do burnih prorikitaj* skih demonstracij. Kitajcem ne branijo samo, da bi si poskrbel« živila iz lastnih zalog, temveč tudi nakup živil. Čeprav je predsednik Rubio nedavno obljubil Kitajcem zaščito pred sličnimi izgredi, poroča kitajski konzul iz Sonore, da je protikitajski odbor zopet razvil živahno delavnost. Ta organizacija je postavila Kitajcem ultimat, da mo* rajo do 1. septembra zapustiti Sonoro, ker jih bodo sicer s silo izgnali. Kitajci niso doslej ničesar ukrenili, ker ne vedo, kam naš bi se izselili.
Ljubljana, 1. septembra. K  odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju pride v Ljubljano, kakor je
bilo pričakovati, ogromna množica gostov z vseh strani banovine. Javljeni so pa že tudi udeleženci z drugih krajev države. Sa* mo iz naše banovine se je do&lej priglasilo nad 25.000 udeležencev, ki jim je odbor že poslal legitimacije za četrtrasko vožnjo po železnici. Z Gorenjske je dosedaj priglašenih 4.100 udeležencev in razen teh še sa^ mo iz Kamnika 730. Dolenjska je dosedaj naročila 3.700 legitimacij, posavska dolina 1400. Razen tega pa samo Litija z okolico 1200 in Trbovlje z okolico tudi 1600 legitimacij. Na Notranjsko je bilo odposlanih že 900 legitimacij. Iz Prekmurja je prijavljenih 1200 udeležencev, za Štajersko, severno od Celja do Maribora, 6e je oglasilo 3.000 udeležencev, iz Slovenjgraške in Savinjske doline pa 1.200.
Prijav za legitimacije je vsak dan več, talko da smo že danes prepričani, da bo odkritje spomenika kralju Petru mogočna narodna svečanost, kakršne Ljubljana še ni videla. Pisarna odbora za postavitev spomenika dela s polno paro in vsi prijavljenci naj bodo prepričani, da dobe legitimacije pravočasno. Ker se delo kopiči, opozarja* mo, naj se vsak takoj brez odlašanja pri* javi, da ne bo delo zastajalo.
četrtinska vožnja
Z odlokom prometnega M. S. br. 22.219 je veljavnost vozne olajšave podaljšana na dneve od vštetega 4. do vštetega 10. septembra in razširjena na vso državo. Način izdaje teh legitimacij -o odboru za postavitev spomenika v Ljubljani ostane isti, kakor doslej za vse kraje dravske banovine in sosednih srezov do Zagreba in Karlovca. Udeleženci iz krajev izven dravske banovine pa si morejo preskrbeti legitimacije al< potom občin, kjer prebivajo, ali pri zastopstvih »Putnika« v Zagrebu, Splitu, Šibeniku, Sarajevu, Dubrovniku, Novem Sadu, Subo-tici. Velikem Bečkereku. Heo-srradu. Osijeku, Vrnjački banji in na Sušaku ali pa neposredno pri odboru v Ljubljani, Kongresni trg l./IL, če pošljejo istočasno z naročilom po 2 Din za vsako naročeno legitimacijo bodisi v gotovini, bodisi v znamkah in prilože tudi potrebne znamke za pošiljatev legitimacij. Lahko pa tudi naročnik zahteva na pošti bianco - položnico poštne hranilnice, katero izpolni z naslovom »Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Kongresni trg 1/11.« in s številko ček. računa tega odbora 14.673; od pošte potrjeno položnico pa priloži svojemu naročilu, nakar mu bodo legitimacije takoj odposlane.
Kresovi
Na predvečer slovesnega odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani 6. t m. se bo v Ljubljani otvorila vrsta svečanosti s slavnostno bak-ijado po mestu in z razsvetljavo vsega mesta.
V soboto 5. t m. ob 20., ko bo zažarel v svitu nebroj luči starodavni ljubljanski grad, se bo raz njega razlegala daleč v okolico Ljubljane slavnostna fanfara v znamenje pričetka slavnosti. Fanfaro bo prenašal radio po vsej državi.
Tedaj naj bo po vseh krajih po starem slovenskem običaju ta znak, prevzet od vrha do vrha, kjer naj zažare daleč vidni kresovi, znamenje veselja in radosti.
Torej 5. septembra ob 20. uri na vse vrhove in daleč vidna mesta kresove!
Vožnja v Ljubljano
in povratek
Ogromno število prijav/ ki poročamo o njih v uvodu, jasno priča, kako je prebivalstvo pravilno razumelo veliki pomen odkritja spomenika kralju Petru. Prijave pa še vedno prihajajo.
Jasno je, da bo pri takem številu udde-ženoev naval na železnice izredno velik m bodo mogle slednje zmagovati promet le tedaj, če se bodo vsi uddeežnci točno ravnali po navodilih, ki bodo prihodnje dni objavljena v časopisih.
Za sedaj moremo še objaviti, da bosta vozila iz Maribora dva posebna vlaka, na katera bodo najbrže imele prikrjuček tudi stranske proge. Poseben vlak bo vozil tudi rz Trbovelj, od koder se ie priglasilo 1600 udeležencev.
Za povratek bo tudi poskrbljeno in bodo vozili dne 6. septembra med 10. in 11. nco zvečer iz Ljubljane posebni vlaki v vse
smeri, tako da bo vsakomur omogočena udeležba pri odkritju, ne da bi imel prekomerne stroške s prenočevanjem.
Železniška uprava je tudi odre lila, da se morejo kupiti polovične karte na podlazi legitimacij za vožnjo v Ljubljano k odkritju tudi že v predprodaji, tako da ne bo posebnega navala tik pred odhodom vlakov in da ne bi zato nastale zamude. Poslužujte se zato v čim večji meri te predprodaje, ker s tem tako sebi kakor tudi železniški upravi pomagate.
Odbor   za   postavitev    spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Kongresni trg l./IL
Prebivalstvu Spodnje
in Zgornje žiške
Dne 6. t. m. bo Ljubljana odkrila našemu narodnemu osvoboditelj*!, kralju Petru Velikemu spomenik.
Podpisana društva iz Spod. Šiške so na svojem sestanku dne 34. m. m. sporazumno sklenila, da se udeleže te proslave v skupni povorki, — v kolikor ne bodo njihovi člani v krojih prideljeni matičnim društvom.
Zato vabimo tudi ostalo občinstvo Spod. in Zg. Šiške, da se priključi naši povorki, ki bo korakala pod skupnim imenom »Šiška«.
Da bo povorka slikovitejša, naj nastopijo udeleženci po možnosti v narodnih nošah in to peš, na konjih ali v skupinah na lepo okrašenih vozovih. Konji pa morajo biti mirni in neplašljivi, da se ne pripeti kaka nesreča. Jahači v narodnih nošah, ki nimajo konj, se lahko zgilase v knjižnici na Celovški cesti št. 61 od 6. do 8. ure zvečer.
Zbirališče vseh udeležencev v nedeljo je ob pol 9. uri pred gasilskim domom v Spod. Šiški, od koder odkoraka povorka točno ob 9. uri proti mestu.
Prebivalstvo Spod. in Zg. Šiške, pokaži se!
Ciril in Metodova družba, moška in ženska podružnica; Čitalnica, 2SK Hermes, Katoliško prosvetno društvo. Sokolsko društvo v Spod. in Zg. Šiški, Društvo strojevodij, Prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški, Društvo za zgradbo sokolskoga doma
Odgoditev pouka
na osnovnih šolah
Ministrstvo prosvete je odobrilo, da se šolski prostori osnovnih šol v LJubljani oddajo na razpolago kot prenočišča posetni-kom slavnosti odkritja spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Zato odreja kr. banska uprava, da se prične reden pouk na osnovnih šolah v Ljubljani 10. septembra. Šolske maše naj bodo poljuben dan poprej.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931?
Blejski šahovski turnir
Bled, 1. septembra. Danes so odigrane že prej začete in nedokončane partije. Igra se je začela ob 10. dopoldne. V partiji proti dr. Vidmarju je Aljehin zmagal, ker je že prej imel kvaliteto več. Danes je bil le mehanični konec igre. Tartako-ver igra proti Spielmannu, ki ima sicer enega kmeta več, vendar pa bo partija končana remis. Kashdan igra proti Floh-ru zelo težko, toda elegantno partijo, 3ri se bo vsak čas končala s Flohrovo zmago. Colle je zmagal nad Kostićem. Za popoldne sta na programu partiji: Vidmar-Kostić in Bogoljubov-Kashdan.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2284.13 — 2290.97, Bruselj 789.49 — 791.85, Gurfh 1102.65 — 1106.96, Dunaj 796.10 — /96.50, London 275.33 — 276.15, Nework 5651.06 — 5668.03, Pariz 222.07 — 222.73, Pra-a 167.7!—166.21 Trst 296.27 — 297.17.
INOZEMSKE BORZE. Curin. Beograd 9.055, Pariz 20.146, London 24.975, Newyork 513.75, Bruselj 71.63, Milan 36.87, Madrid 46.25, Amsterdam 207.15, Berlin 121.85, Dunaj 72.20, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.50, Budimae-šta 90.025. Bukarešta 3.0625.
8t
ran
>3 L O V E N S K T NAROD*, dne 1. septembra 1931.
St?v 107
Ljubljana na razstavi
Številke, karte, diagrami in modeli nam ja o velikem napredku Ljubljane
pričajo
Ljubljana, 1. septembra. Te dni so obiskala Ljubljano slovenska mesta ter se ji predstavila. Ime Ljubljana pa pomeni napredek, Ljubljana je kraljica naših mest, prednjači vsem in to je tudi zdaj pokazala pred vsemi. Hoče biti najstarejša, najslavnejša, najlepša, najnaprednejša in največja — hode dokazati, da je v resnici kraljic«. V Ljubljani smo vajeni govoriti o napredku, čeprav smo veliki skeptiki ter vanj nihče prav trno ne veruje. Toda, priznati moramo, da Ljubljane ne poznamo dovolj,, da so bile naše sodbe vedno več ali manj površne.
Začetek LJubljane
Te dni je stopila Ljubljana pred nas povsem odkrita, spregovorile so Številke, karte diagrami, modeli in vsi soglasno pričajo o njenem velikem napredku.
Od pozno kamenite dobe do dan**s je presneto dolga pot. Drznemo si pa trditi, da se je Ljubljana porajala že tedaj. Bil je seveda ta njen davni začetek le neznaten zarodek, po katerem si ni moglo niti malo slutiti, kaj se bo porodilo iz njega. Stavbe na koleh ...
In dolgo potem, ko se je veliko jezero v sedanji ljubljanski kotlini že posušilo, je 1. 14.—15. po Kr. rimski cesar Avgust ustanovil med sedanjim Kongresnim trgom, rimskim zidom na Mirju in med Emonsko in Bleiweisovo cesto Emono, ki je bila obzidana v pravokotu ali kvadratu, okoli obzidja pa je bil izkopan globok jarek napolnjen z vodo. Mesto je imelo baje 4 vrata, od vsake tirani po ena, od koder so držale na vse štiri strani sveta lepe ceste. V bližini Emone so se ob teh cestah naselil1 >barbari«, njih naselja so pa tvorila nekakšna emonska predmestja. Zunaj mesta so bila tudi rimska grobišča, kot n. pr. pri sedanjem glavnem kolodvoru.
Vse to so ugotovili na podlagi izkopnin, emonsko obzidje je pa še zdaj deloma ohranjeno. Kakšno je bilo središče Emone, zdaj zgolj ugibamo, ker je svet tu izzidan že delj časa. Najbrž so bila sredi mesta svetišča in druga javna poslopja.
Model takšne Emone vidimo v prvem delu zgodovinske razstave v Ljubljani na vele-fejmu. Tu je tudi model stavbe na koleh, ce-liovske skrinjice in nekaj zgodovinskih slik. Majhna litografija, ki jo je izdelal Edv. Hert-wig, tiskala pa tiskarna Rozalije Eger & Co. in, ki je bila posvečena škofu VVolfu, nam predočuje staro Ljubljano z gradom ob južne Strani, vendar si človek ne more po ji j i ustvariti prav jasne slike tedanje Ljubljane. Velika oljnata slika nam pa prav jasno prikazuje velik avguštinski samostan v Zvezdi.
Slike
V drugem delu zgodovinske razstave je razstavljenih Več slik zgodovinske Ljubljane od začetka 19. stol. do danes. Letnic, žal marsikje ni in se po teh slikah ne more ločno slediti zgodovinskemu razvoju LjuM.ji-ue. Poleg slik, zgodovinskih listin, zgodovinskih romanov in sploh knjig, ki se tičejo ljubljanske zgodovine — pečatov, pečatnikov in drugih zgodovinskih posebnosti m zanimivosti, ki so vse res dragocene, bi si marsikdo želel še k slikam vsaj katalog aii >ploh pojasnil ter nekoliko statističnega gradiva o stari Ljubljani, kako se je razvijala, koliko prebivalcev je štela takrat .n takrat in sploh kaj je važnega doživela od časa do časa. Kajti slike stare Ljubljane samo razvnemajo radovednost posetnikov, ne da bi jo utešile.
Največ slik je izza začetka prejšnjega stoletja, prikazujejo pa največkrat Šentpeter. Majhna akvarelna slika, ki jo je naslikala baronica Zois, om. Lehman, predočuje Ljubljano z gradom od zahodne strani iz 1. 1817. Značilno pri vsaki sliki je, da kar mrgoli cerkva in samostanov. Slika Senpetra iz 1. 179S je ena najjasnejših. Cerkev z vojašnico je gledana nekje iz bližine sedanje Jože Tov e cerkve. Pod Šentpetrom Ljubljanica ostro zavije na levo. V bližini cerkve ni skoraj nobene hiše. zato slika menda ni točna, saj je bil ta kraj že precej obljuden ob Valvasorjevih časih. Na desnem bregu Ljubljanice se razprostirajo pašniki, nekje ob Poljanski cesti se dviga hribček, po pobočju se pa pase govedo, drobnica in prašiči, to je gotovo pašnik Kravje doline. Zanimive so tudi slike o velikih ljubljanskih svečanostih 1. 1819, bajna iluminacija Mah rove hiše in na Ljubljanici.
Dragi polovica slik nam pa že prikazuje današnjo Ljubljano; Zupanova stika pogled izpred Rellevueja in Vavpotičeva .tudi s tega zrelišča. Pr. Kralj je pa naslikal 6t. Jakob z južnim delom mesta od Kongresnega trga in Rožnika, tja do Brda in Trnovega. Ta slika je nekaj posebnega, saj je na nji skoraj sleherna hiša tega dela mesta in se prav precizno in plastično upodobljena, enako seveda tudi ceste in trgi. To je nekakšen naslikan model Ljubljane in se po nje-m lahko precej dobro seznanimo z mestom.
Zupani
Nad vso to ljubljansko preteklostjo pa bedi 5 znamenitih slovenskih Županov, ki so župan ili Ljubljani med L 1861 in 1924, pet velikih portretov: Ambrož, Graselli, Hribar, Tavčar in Peric.
Model stare Ljubljane
Ljubljanska razstva je ogromna, ta zgodovinski del, ki smo si ga površno ogledali, je le približno četrtina celotne raaartave Tudi v večjem prostoru je še lep del ljubljanske zgodovine. Takoj pri glavnem vhodu na levi je v steni lep, dragocen model Ljubljane izza Valvazorjevih časov, to je Ljubljana pred 900 leti. Model je sila natančen in kdor si boče ree ustvariti jasno sliko o stari Ljubljani, naj si ga ogleda. To Ljubljano so odkrili Sele nedavno v zagrebškem muzeju, bik> je 6 slik v neki knjigi tar so jib dolgo smatrali, da prikazujejo Gradec
Po teh slikah so lahko naredili model Valvasorjeve Ljubljane povsem natančno. In tako vidimo zdaj celotno staro Ljubljano z vsemi njenimi značilnostmi do najmanjših detajlov. Gledana je od zahodne strani, vidimo pa tudi vsa predmestja, s Sentpetrom, K rakovi m, Gradiščem, Kravjo dolino in Blatno vasjo. Na Mestnem trgu se stoji prejšnje mag istra tno poslopje, na kraju sedanje Kreditne banke je samostan, ob Gradišču se raztezajo proti Tivoliju razkošni vrtovi tedanjih mestnih vlastelinov, na vrtovih so tudi lepi vrtni paviljoni. Kjer stoji zdaj hotel Slon in druge hiše v Prešernovi ulici ter se razprostira frančiškanski vrt, je bilo veliko skladišče mlevskih izdelkov itd. Popolnoma izzkian je bil že tedaj Mestni trg in gosto obljudeno tudi KarlovŠko predmestje, prav tako je bilo tudi mnogo hiš ob Sv. Petra cesti.
Gradbeni razvoj Ljubljane
Nadaljne slike, odnosno situačni načrti kažejo gradbeni razvoj Ljubljane. Več legopi-sov iz L 1820 nas seznani podrobno, kako je bilo mesto tedaj izzidano, parcelirano ter regulirano in kako so se imenovale posamezne ulice. Končno sledi tem črtežem regula Čn i načrt bodoče, velike Ljubljane, ki zasluži poseben študij. Najbolj se ljudje zanimajo za fotografije, ki prikazujejo porušeno Ljubljano izza potresa. Stika za sliko kaže, kakšna je bila Ljubljana tu in tam ob, odnosno pred potresom in kakšna po potresu.
Pridonio do posebnega modela, ki nam ponsooruje mestno posest, stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, parke, javna poslopja itd.
Tramvaj
Sledi cestna železnica. Na veliki karti, načrtu mesta, je z debelo črno črto označena že zgrajena cestna železnica, sive črte pa označujejo projektirane proge. Tramvaj bo vozil v doglednem času na Posavje, izpred kolodvora bo proga podaljšana naprej po Masarvkovi cesti na šmartinsko, od tu pa k novemu pokopališču, kjer naredi Med hmeljni ki zanj k o. da bo tramvaj vozil kar v krogu, ne da bi se mu bilo treba obračati. Od Masarvkove ceste se odcepi tudi ena proga po JegliČevi cesti proti Sv. Petru s čimer dobimo krožno progo. Na Poljanah bo prosja podaljšana od Ambroževega trga po Poljanski cesti do dolenjske železnice. Tudi Trnovčani dobe tramvaj. Trnovska proga se odcepi od viške od Rimske ceste po Goru-povi ulici, drži potem ob Gradaščici, čez novi trnovski most pred cerkvijo in po Ko-runovi in Jerauovi ulici do Opekarske ceste. Dolenjska proga pa bo podaljšana do Rakovnika.
Poleg te karte je tudi tabela rednih letnih potrebščin mestne občine, ki stalno naraščajo ter so dosegle lani vsoto 51.000.000 Din.
Hiše
Eden najzanimivejših modeiov je gotovo ta, ki prikazuje koliko hiš je Ljubljana zidala in demolirala od 1. 1895—19HO. Baje je srednja potreba zidanja hiš na leto 72 po vojni, kar pa ni precizno povedano ter se lahko napačno razume, saj so lahko hiše večje ali manjše.
L. 1895 je bilo porušenih 44 hiš zaradi potresa, prihodnje leto pa še 37, potem nismo podrli nobene več vsa leta. L. 1917 in 1918 ni bila v Ljubljani zgrajena nobena hiša, največ smo jih pa postavili 1. 1929, 208, lani 164, 1926 — 92, 1927 — 105, 1928 — 162, povprečno pa prejšnja leta okoli 20 na leto.
Mestna občina je začela graditi L 1922 (1 hiša), največ jih je zgradila 1. 1928 — 33, lani pa ni več gradila. Skupno je postavila 75 hiš. Številke novozgrajenih hiš same sicer ne povedo mnogo, k večjemu le označijo bolj ali manj živahno stavbno gibanje, povedano bi moralo biti namreč koliko prostornine zavzemajo te hiše. Model predočuje z raznobarvnimi ploskvami, kje in kaj je bilo izzidano pred in po potresu., pred in po vojni.
Kanalizacija, klavnica, vodovod, elektrarna
Prav nazorno nam pokaže poseben model mestno kanalizacijo; pred L 1880 je bilo položeno 71.200 m cevi od 1880—1913 19.997, od 1918 do julija lanskega leta pa 51.349 m.
Z modelom s« tudi prikazana cestna tla-kovalna dela. Ceste so tlakovane samo v središču in največ z granitom, bazaltoidnih in asfaltnih cest je pa približno enako.
Pridemo do mestne klavnice, potem se pa vrste: vodovod, elektrarna, socialno skrbstvo, zastavljalnica, >ljubljanski želodec«, higijena, umrljivost in rojstva itd.
Tudi digrami klavnice so zanimivi. Najmanj konj smo pobili. 1917 (560), največ pa L 1929 (704). Največ prašičev je sklenilo življenje lani — 24.812, najmanj pa L 1918
_ 1573. Telet smo končali največ 1. 1921 —
14.228, najmanj pa 1918 — 1954. Največ volov je bilo poklanih 1. 1918 — 14.887, kraT pa 1. 1919 — 4491.
Mestni vodovod razstavlja različne sisteme vodomerov in poleg drugih zanimivih predmetov tudi na različne načine pokvarjene cevi — zaradi kemičnih vplivov, vodnih sunkov in eno je pregledate celo mi*. Poleg teh cevi je tudi kratka cev nekdanjega rim-ljanskega vodovoda, ki so jo izkopali na Mirju.
Poraba vode se neprestano dviga. Povprečno je porabila Ljubljana 1. 1891 na leto 15.000 hI vode, lani pa ie 140.000 hL Pa tudi poedinec porabi zdaj mnogo več vode kot L 1891, ko je je konzumiral povprečno 40 1 na dan, dočim je je lani porabil po 200 L V začetku pa vodovodno omrežje seveda ni bilo tako gosto razpredeno kot je sdaj. L. 1891 je bilo 27 km vodovodnih cevi, 1918
— 74 km, 1920 — 26, 1925 — 90 in lani 125 km.
Da se Ljubljana neprestano in naglo razvija, dokazujejo tudi številke mestne elektrarne. L. 1898 je bilo priključenih na električno omrežje le as 11 KS motorjev, lani pa za 3220 K S.
Tudi kapaciteta elektrarne je naglo naraščala. L. 1896 je imela samo 400 KS, 1. 1899 se je kapaciteta ie povečala na 800 K S, 1906 na 16O0. 1925 na 2500 m lani na 6600 K&
Letna proizvodnja električne energije se je dvigala od L 1888 od 280 KW ur do L 1913, potem nekoliko pade do 1914, do 1916 se dvigne, do 1918 malo pade, nakar se dviga neprestano ter doseže L 1930 5600 KW ur na leto.
Socialno skrbstvo
Tudi s socialnim skrbstvom se je občina izkazala. Vsi izdatki znašajo v letih 1918— 1930 — 30,824.904 Din. Izdatki za starostno skrbstvo so najvišji, najmanj znašajo podpore tujim občinam, za mladinsko skrbstvo se je izdalo več kot za delavsko: izdatki naraščajo leto za letom.
Želodec Ljubljane
Najbolj bo menda meščane zanimalo, česa pojemo in popijemo največ in koliko. Statistika izkazuje konzum živil in pijač od 1. 1910—1980 za vsako peto leto. L. 1910 smo bili gnusni pijanci, konzumirali smo 37.500 I ruma, žganja pa 317.500 1, največ v vseh teh letih. Največ vina smo popili L 1925 — 51.500 ML, torej približno polovico toliko kot smo konzumirali vode. Največ piva smo požrli L 1915 — 37.000 hI. Z govejim mesom smo se najbolj mastili 1. 1925, uničili smo 22.200 slav goveje živine. Jagnjetine in prašičjega mesa smo pospravili največ 1. 1910, skupno 189.000 glav ali repov Zadnja leta smo postali že večji vegetarijanci ter smo lani uničili t.900.000 kg ali 1.900 ton sadja. Največ moko smo pa konzumirali 1. 1925 _ 5,650.000 kg.
Rojstva in umrljivost
Diagramov m tabel še ni konca. Sledi Se statistika o mestni higieni glede na rojstva in umrljivost. Najmanj rojstev je bilo med vojno, minimum l. 1917 — 17 živo rojenih na 1000 prebivalcev, od leta I8b"9 do lanskega leta je pa bilo največ rojstev ia.ni, 36 na 1000 prebivalcev. Število rojstev je padio najbolj občutno ob potresu in med vojno.
Največja umrljivost med otroki eni 2. do 15. leta starosti je bila L 1919, ko jih je umrlo na 100 rojstev 32 (32Vt).
Diagram, ki predočuje rojstva in umrljivost samo domačinov, meščanov, od 1. 1918 do 19:>0 pravi, da je bila splošna umrljivost najvišja 1. 1919. 17 oseb na 1000 preb., najnižja pa 1. 1928 — 10 na 1000; največ rojstev je bilo L 1923, 17 na 1000 preb., najmanj oa 1918 — 8 na 1000 preb.
S tem smo zaključili površen ogled ljubljanske razstave; še marsikaj si bo lahko ogledal zvest čestilec naše lepe prestolnice, Čeprav nismo vsega omenili.
Umetniški supe
Ljubljana, 1. septembra. 2e včerajšnje > Jutro« je pri poročilu o otvoritvi razstave likovnih umetnic na kratko omenilo, da so prirediteljice razstave povabile svoje kolege na večerjo v unionske rožice.
Romantični časi so pač že davno minuli in umetnik ne mara več biti bohem in le redko zazveni mandolina v asketsko enostavno opremljenem modernem ateljeju. Ali pa gitara počiva globoko pod skladovnicami prašnih platen kot nem spomin na slovo od mladosti.
Vse nase umetnice in umetniki so bili pri večerji. Skoraj vsi s svojimi zakonskimi polovicami, boljšimi ali slabšimi. Boljše polovice so vzorne gospodinje, izvrstne kuharice in šivilje, kot umetnice pa najraje slikajo svoje otroke ali pa celo može in žlahto. Res, da so se v nedeljo zvečer možje držali hudo štemano, saj so imeli tudi vzrok. Blaženi so bili, ker so se njih gospodinje tako postavile. Celo atletskega Jožeta je prevzela blaženost, da je svoji zmagoviti Anici svečano obljubil najkomfortnejši atelje. Takale obljuba pred samimi zgodovinskimi osebnostmi ni kar tako, saj so bili za pričo Rihard Jakopič in Matija Jama, ki se je za ta večer prelevil v bohenaskega »naturborst-narja«, kakor je spoštljivo ugotovil Janez Zorman, v neprekosljivega elegana, nadalje mojster Lojze Dolinar, ki se mu bliža velika zvezda, France Tratnik, ki ni niti pomislil na puščavo in kobilice, in sploh vsa dolga vrsta slavnih in najslavnejših mož ljubljanskih. Malaroni so se preverili in izjavili, da so njih kolegice dvakrat umetnice, ker to ime popolnoma zaslužijo in tudi zato, ker jim je na mig uspelo spraviti toliko umetnakarjev skupaj. Zato je tudi od te neverjetne resnice presunjeni Ivan Vav-potič iz pretresenih globin svojega razvne-tega srca v slavnostnem govoru konstatira!, da še nI bilo nikdar toliko umetnikov skupaj brez obligatnega krega in prepira, de celo po opravljanju in intrigah ni niti zadišalo, kar je pač največja umetnost naših vsestranskih umetnosti, če ne bo drugače ,bodo pa umetnice organizirale svoje kolege, ki jih ne more združiti niti potreba niti pamet. Celo duhovita Zagrebčanka Re-zika je pokazala svoje demostenske talente i odkritosrčnih zagotovilom, da je v Ljubljani med umetniki neznansko fletno. To te nekaj pomeni, če pomislimo, kako so zagrebški umetniki razvajeni.
Kakor v najdostojnejši družim je bilo U večer prijetno in tudi veselo, da so pomladili najceatiUjivejši očaki. Da, Jama je ugotovil, da je Jakopič Iz srebrnolasega bradatega patrijarha postal »hochblondc korenjak.
Bila je pač komarjeva nedelja in dame so svoje nad vse očarane goste presenetile celo s starodavnim običajem, ki je na ta dan ▼ Šiški ▼ navadi. Samo, da svojim kava-llrjtm niso stisnile tolarja pod mizo ter so kar naročile račun na dom. Nismo si upali pokvariti veselja ljubeznivim kolegi-
cam, kako šele jih žaliti. Napovedali smo jim revanžo. Torej, na svidenje! Ce boste pridno obiskovali razstavo, pa povabimo še vas.
Jutri premiera
vesele, zabavne, z novimi popevkami in sladko muziko prepojene operete
WILLY FORST
Lee Parey - Paul Horbinger
Rezervirajte si danes vstopnice!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Kongres plinarn
in vodarn
se prične jutri ob 21. s pozdravnim večerom v hotelu Union. Svečana otvoritev kongresa bo 3. septembra ob 8. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, kjer bo ob 10. poilnačelnik upravnega odbora ljubljanske plinarne 2. Fr. Rupnik govoril c 70-letnici ljubljanske plinarne. Ob pol 11. uri bo predaval dr. Urbanek o razmerju higijene k plinski in vodni stroki, ob 11. insi. Kirchner o umetnem pridobivanju talne vode, ob pol 12. ing. Jedlička o pomenu plinske industrije za moderno zidanje cest, ob 12. uri pa ing. Konopka o plinski industriji na Poljskem. Ob 13.30 je neoficijelno kosilo v hotelu Union, ob 16. pa izlet z avtomobili v Kleče, kjer bo tudi zakuska, a ob 20. skupna večerja v hotelu Bellevue. Dne 4. septembra ob S. je v dvorani Delavske Zbornice občni zbor udruženja, ob pol 10. pa nadaljevanje strokovnih predavanj in sicer govori dr. ing. Havelka o ameriškem pli-narstvu, ing. Wraneel o uporabi zemeljskih plinov na Poljskem, ob pol 11. pa ing. Hor-vatič o prejetku porabe zemeljskih plinov v Zagrebu.
Po tem predavanju je 10 minut odmora, nato bo pa govoril dr. ing. Bertschinger o tarifni politiki v plinarnah, ob pol 12. za njim ravnatelj Pietro\vsky o preskrbi vode mest na Poljskem, ob 12. ing. Knez o tehniki avtogenega varenja pri instalacijah vodovodov m plinovodov ter ob pol 13. dr. ing. Opatrnv o današnjem stanju preskrbe z vodo v ČSR, popoldne si pa udeleženci kongresa ogledajo velesejmsko razstavo. Ob 17. je v kinu Ljubljanski dvor predavanje poučnega filma o plinu s predavanjem ;n ob pol 21. svečan banket v restavraciji Zvezda. V soboto ob pol 8. napravijo udeleženci kongresa izlet z avtomobili na Gorenjsko, v Bohinj in na Bled, kjer bo skupen obed. Razen tega bo 3. septembra ob 9. izlet z avtomobili za dame v okolico mesta Ljubljane, pravtako kakor v petek ob 9. uri z zbirališčem v kavarni Emona. Občni /bor s proslavo 70-letnice ljubljanske plinarne je največjega gospodarskega pomena, zato pa vzbuja v vseh krogih največje zanimanje ter je tudi mnogobrojna udeležba na kongresu že zagotovljena.
Novodobno gospodinjstvo in elektrika
Na razstavi novodobnega gospodinjstva na velesejmu vzbuja posebno pozornost soba za poklicno ženo. Današnja uradnica, delavka, Šivilja se več ne zadovolji z mesečno sobo, ki ji je nekoč služila samo za spanje, nego hoče imeti popoln dom: delovno sobo, kuhinjo, kopalnico, da ni več navezana na hrano v gostilni in na življenje Izven doma. V razstavljeni sobi je zlasti zanimiv električni ogrevalec za vodo, ki je montiran v kopalnici. Ta aparat je pri nas že dokaj razširjen in deluje popolnoma sam, brez nadzorstva. Projektiran je tudi za ljubljanske nebotičnike v vsakem stanovanju. Mestna elektrarna v Ljubljani in tudi druge elektrarne v banovini dajejo namreč v to svr-bo takozvani nočni tok po prav nizki ceni. (V Ljubljani Ddn 0.60 za kilovafcno uro). Vse delo se vrši avtomatično: polnjenje ogreval ca z vodo. segrevanje, reguliranje tople vode. Dobe se ogrevalci za 30 1, 50 1, 80 1, 100 t, 120 1, in tudi za več 100 litrov.
Temu aparatu so podobni avtomatični električni pralni aparati, ki jih tudi priključijo na nočni tok. Ta aparat pere nesliS-no, brez kontrole in smetenja ter skuha čez noč vse perilo.
Za hitro sušenje opranega perila uporabljamo sušilni aparat Vidimo ga na gospodinjski razstavi v kuhinji velikega stanovanja. Aparat izžme v nekoliko minutah vso vodo iz perila in tudi največji del vlage. Perilo se potem razobesi in je suho v najkrajšem času. Pri tem se perilo zelo obvaruje, ker ne trga vlakna, kakor pri ožema-nju z rokami.
V najbližji bodočnosti bomo gotovo kne-
Iri po sobah tudi električne j>eči, saj vidimo že sedaj ponekod peči, ki ogrevajo prostore v prehodnih letnih dobah in za malo časa.
V domačo lekarno sta uvedeni že toplotno električno sokice in ogrevalna blazina, ki se hvaležno uporablja pri negi dojenčka in pri bolnikih. Oba aparata vidimo na razstavi novodobnega gospodinjstva. Tam pa je tudi aparat, ki daje mesto toplote mraz in ga rabimo v gospodinjstvu  za ohlajevanje.
Elektrika pač že močno prodira v gospodinjstvo ki gospodinje se je ne branijo preveč, saj imajo o njeni hvaležni uporabi dovolj dokazov že pri razsvetljavi in pri likal-nikib.
KOLEDAR. Danes,   torek  1. septembra, katoličani: Egidij; pravoslavni 10. avgusta: Mladin. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ce diplomati ljubijo. Kino Ideal: Ljubezen m zaobljuba. Kino Dvor: Greta Garbo.
DEŽURNE LEKARNE. Mr. Leustetk. Resljeva cesta  1, mr. Bo-hmec.   Rimska cesta 24   in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
DVOR
JUBLJAMIKI*
Telefon 2730 Božanska
Greta Garbo
v fDmu ljubavne strasti
Grešna strast
Dama iz lože štev. 13
Najnižje ljudske cene 4 in 6 Din za osebo!
P edstave ob 4., pol 8. in 9. uri.
„Ljubljana v jeseni"
Ljubljana, 1. septembra. Življenje na velesejmu se raivija normalno. Ljubljani se pozna že na prvi pogled, da ima zadnje dni posebno privlačnost, kajti po mestu je vse polno tujcev, ki so prišli pogledat našo Impozantoo razstavo Ljubljana v Jesenic. Proti koncu tedna bo dotok tucev vedno večji in doseže svoj višek v nedeljo, ko pride v Ljubljano iz Slovenije Ln tudi iz drugih krajev države totiko udeležencev k odkritju spomenika kralju Petru, da bo po mestu vrvenje ljudskih množic, kakršnega menda še ni bilo. Posetniki jesenske veleeejmske prireditve prihajajo iz vseh krajev naše države in ker je >Ljubljana v jeseni« v znatni meri tudi prireditev kmetijskega značaja, so začele prihajati takoj prve dni kmetijske šole. Toka so si že ogledale bogato revijo našega prizadevanja kmetijska gospodinjska šola iz Ljubljane, kmetijska nadaljevalna šola iz Trebnjega, gostiiničarska nadaljevalna šola iz Maribora, r>brtaa soda iz Križev, kmetijska nadaljevalna šola iz št. Lovrenca, strokovna bola iz Rakovnika in prosvetno društvo iz So-dražice, Organizirano prihajajo na vel esejem tudi vojaki ljubljanske garnizije. V naslednjih dneh se pričakuje velik obisk šol vobče.
Nekateri zagrebški listi so začeli priob-čevati tendenc i jozsna poročila o našem velesejmu. Namen takih poročil je prozoren. Naš velesejem se je baš s svojimi jesenskimi prireditvami, ki so važnega kulturnega pomena in ki vzbude vsako leto v javnosti po pravici veliko zanimanje, tudi v zunanjem svetu tako afirmiral, da mu organizatorji drugih velesejmov v državi to lahko bi rekli privilegirano stališče zavidajo. Zato je razumljivo, da ima poleg številnih prijateljev tudi mnogo sovražnikov, ki bi mu radi na ta aH oni način škodovali. Ne mislimo niti od daleč trditi, da bi zagrebški listi ne bili našemu velesejmu naklonjeni. Da so priobčilii zadnje čase nekaj tendencijoznih člankov o njem, je kriva pač neinformira-nost, nekoliko pa tudi želja, da bi se zagrebški velesejem razvil in razmahnil na račun ljubljanskega. To pa ni prava pot, kajti pri tako velikih in važnih prireditvah moramo delati složno, da bodo sadovi skupnega dela za vso drŽavo čim večji.
Pri urariu.
— Tole uro kupite, ker je zelo dobra im stane samo 150 Din.
— Saj ne boste nič zaslužili pri nji.
— Plač, pač, zaslužili bomo pri popravilih.
Čim več tem bolje.
— Verjemite mi, gospa, Čim več človek dobi, tem več hoče.
— To pa že na bo držalo. Mi smo dobili dvojčke m bi ne hoteli trojčkov.
Občutljiv.
— Ti tored hočeš vzeti samo zelo bogato nevesto?
— Seveda. Saj bi mi bila neznosna rniseil, da za mojo ženo ni dovolj poskrbljeno.
Stev. 107
>'S C (TVFN'S KI NAROD«, dne f. septembra 1931.
Stran 3
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4*, S. in fttt zvečer
premiera ljubavnega šarma, smeha in zabave
[8
ii
Operna reduta
Muzika OTTO
m pesmi:
STRANSKI
Svetislav Petrovič, Liane Haid, Georg Aleksander
Kot dopolnilo: Prestolonaslednik Peter ter kraljeviča Tomislav in Andrej pri zimskem sportu na Bledu.
Hitite in oglejte si ta film!
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
— Omiljenje davčnih bremen. Na podlagi pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931*32 6e pobira v dravski ba-novini tudi posefrna banovinska davščina na one kmetske hiše, ki so oproščene državnega neposrednega davka, po čl. 32, točlka 15 zakona o neposrednih davkih, ter banovin* ska taksa na živinske potne liste in sicer za veliko žival Din 6.—, za drobnico Din 3.—. Z oziram na obstoječo gospodarsko krizo, ki najbolj občutno zadene kmečki stan in z namenom znižati javtne dajatve kmečkega prebivalstva, je g. ban dravske banovine s svojim odlokom z dne 29. avgusta 1931 VIL No. 17600*1 odredil, da se omenjena banovinska davščina na hrrše v proračunskem letu 1931-32 ne pobere. V kolikor pa je že plačana, jo bo kraljevska banska uprava uradoma povrnila. Z veljav* nostjo od 1. septembra 1931 dalje je g. han tudi znižal banovinsko takso na živinske potne liste m sicer za veliko žtval od Din 6-— na Din 3.—. Taksa na živinske potne Kste ostane sicer neizprremenjena, vendar pa se ne sme na en živinski potni list piroti plačilu le enkratne takse Din 3. vpisati poljubno število drobnice. Županstva v dravski banovini so bila o tem ob* vescena s posebno okrožnico.
— Bela Krajina zopet združena s Slovenijo. S posebnim zakonom o izpre uembi :n dopolnitvi zakona o nazivu in razdelitvi države na upravna področja je bila izpolnjena prebivalstvu Bele Krajine vroča želja, da se okraja Črnomelj in Metlika izločita iz savske in priključita dravski banovini, okraj Čabar se pa priključi savski banovini. Tudi v nekaterih drugih banovinah >o bile izpremenjene meje tako. kakor je želele prebivalstva.
— Nov konzul. Za generalnega konzula
Grčije v Skoplju je bil imenovan g. Nikola Bi6tis.
— Razpisana zdravniška shižba. OUZD v Ljubljani razpisuje v zdravniškem okolišu Tržič mesto pogodbenega zdravnika za spi osno medicino z letno plačo 34.550 EHn, 10^ doplačilom, začasno specijelno dokla-
*do 450 Din mesečno in pripadajočimi družinskimi dokladami Prošnje je treba vložiti uo j7. t m.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 51 z dne L septembra objavlja zakon o glavnem prosvetnem svetu, za ko:: o izpremem-baii in dopolnitvah v zakonu o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije, pravilnik o kovanju zlatnikov s podobe Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Meri je Ln o prometu teh zlatnikov, pravilnik o zaposlovanju oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom, ter rzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju banske uor»ve dravske banovine.
— Zdravstveno stanje zagrebške srednješolske mladine. Po podatkih zagrebške šolske poliklinike je bilo v preteklem Šolskem letu od 9913 srednješolcev in sredn.e-šolk popolnoma zdravih 2759. Pljučne bolezni je 'meio 4*15 srednješolce., slabo srce 17-, golšo 130, kožne bolezni 307, slabe očt 24% vseh sredješolcev. Značilno je, da je imelo zdrave zobe samo 18S1 srednješol cev ali \S.9S%.
— Nostrifikacija diplom. Prosvetni minister je odredH, da diplome, ki so jih do-b:li naši državljani do leta 1918 na ozemdjn b;vše avstro - ogrske monarhije, niso podvržene noitrfkrciji. O tem ie obve^ri'o rri-r.Sirsivo vse pr cvetne jn univerzitetne >b-Jasr*.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno vreme s padavinami. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, samo da še ni deževalo. Snoči je sicer kazalo, da bomo imeli lepo vreme, čez noč se ie pooblačilo in davi je začelo deževati. Najvišja temperatura je znaša1« včeraj v Skoplju 31.2, v Beogradu 30.6, v Sarajevu 29.3, v Splitu 28.5, v Zagrebu 26, v Ljubljani 23.2, v Mariboru 20.2. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 760 mm. temperatura je znašala 13.8.
— Nesreče in nezgode. Včerij popoldne «3 našli na cesti blizu Trzina nezavestnega 45ietnega delavca Jakoba S'Urja iz Šmart* n.ga pri Tuhinju. Z reševaku.o avtom so
prepeljali v bolnico, kjer se pa do da ne s še ni zavedel. Vse kaže, i a je Sitarja p> ozil brezobziren ali neprevi i; i a^toino-b'lis\ — Snoči se je pripet ;1* manjša nesreča na velese>mu. Na vrtiljaku st je vrtel 251etni delavec France Česen, zaposlen v pivovarni Union. Med v )žnjo je padel z vrtiljaka in se tako pot >'Jte!. da so {a. morali prepeljati v bolnico. — El'-zabeU Mar t:nec, 521etna p os treznega, Je včeraj na Taboru padla z lestve in s; poškodovala ievo nogo. Prepeljali so jo v bolnico — £rtev težtke nesreče je postala tudi Tereza Zde-fcar, 51etna hčerfca posestnika iz Polhovega gradiča, katero je konj nrcnil v glavo :n jo nevarno poškodoval. — France /Sbonta. 18* letni delavec iz Sen* Rtfperca, je včeraj peljal voz sena, ki se je zvm 1 nanj. 2b*tnta
si je zlomil levo roko in so ga marali prepeljati v bolnico.
— Berač v smrt zaradi nesrečne fjubez-ni. Neka ženska je prinesla v nedeljo na oolicijo v Osijeku pismo 251etnega berača Pranje Puivera, ki ga je pisa' svoji materi v Vinkovce. Sin pravi v pismu, da si hoče končati življenje, ker ga je zapustila Anica Bob iz Vinkovcev, s katero je živel sedem mesecev in se tako zaljubil v njo, da ne more več živeti brez nje. Zaljubljeni berač ie brez sledu izginil in vse kaže. da si je res končal življenje.
— Slab poset osiješkega velesejma. Do-čim je imel naš jesenski velesejem v nedeljo rekorden poset, se prireditelji osiješke-ga velesejma pritožujejo, da ljudje ne kažejo dovolj zanimanja za njihov trud. V nedeljo je posetilo osiješki velejejm komaj 6U0 hudi, dočim je znašal prejšnja !tta poset prvo nedeljo do 15.000.
— Poskusen samomor mlade služkinje. V ST=,?tu si je hotela v soboto zvečer končat; življenje 201etna sužkinja Ivana Borič. Napila se je lizola, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji izpraznili želodec V smrt je hotela, ker jo je zapustil fant.
* Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno oerllo v najlepšo Izvršitev
Specialist za bolezni ušes, nosa in grla
Dr. Drago švajger
Beethovnova ulica 2. Telefon št. 32—19
10779
zopet redno ordinira
od 10. — 12. in od 3. — 5.
Iz Ljubljane
—lj Kolonija v Mestnem logu ob Cesti dveh cesarjev. V nobeni koloniji ni tako živahnega stavbnega gibanja kakor v tem naselju. Tri in trideset streh že služi ljudem v zavetje, sedem jih je pa v delu. Jeseni se bližamo, lepih solnčirih dni bo zmeraj manj, zato stavijo in zidajo ter ometa-vajo lesene stene tudi ob nedeljah in praznikih. Nekaj barak je postavilo mesto, večina jih je pa zasebna last. V naselje držita dva pota, da se gradbeni materijal more dovažati na številna stavbišča. Na prostranem travniku je prostora za sto in sto siromašnih domov.
—lj Javna dela. Pri tromostovju betoni-rajo zgornjo nosilno mostno konstrukcijo levega mostu in obrežni zid ob Prešernu, med desnim mostom in Marijin trgom pa zasipavajo jarek. Cez mesec dni bo tro-mo-stovje najbrž že dograjeno ter otvor j eno. — Čevljarski most marljivo podirajo. Prečne nosilce, na katerih so ležale mostnice, so že razstavili. Posamezne mostne de'e pritrdijo k žerjavu, nakar odviiejo vijake ter dvignejo razstavljeni del z žerjavom na breg. Na vsakem bregu je en žerjav, ker bi samo eden ne segel čez vso širino struge. Podiranje je precej težavno in zamudno ter bo trajalo najbrž še ves mesec.
—lj Samo še danes »Operna redutaa — »Če diplomati ljubijo« v kinu Matici. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da je fina, « sijajnim humorjem, lepo godbo in raokoš* nhn ljubavnim šarmom prepletena šaloigra »Operna reduta«, v kateri nastopa trio najboljših filmskih glumčev Svetislav Petrovič, Liane Haid in Georg Aleksander, samo še danes na sporedu! Na izvrstni in zelo zabavni film občinstvo prav posebno opozarjamo in naj nihče ne zamudi današnjrh zadnjih predstav ob 4., pol 8. in 9. in četrt zvečer. Kot dopolnilo film domačega iz-delika predstavljajoč Nj. Vis. prestolona« slednrka Petra ter oba kraljeviča Tomislava in Andreja kot smučarja v družbi njih športnega učitelja g. Pelatna na Bledu. — Jutri je v Matici že nov spored in sicer prihajajo na program oboževani Willy Forst v mični opereti starodunaiskega mi* Ijeja »Vesela dunajska dekleta«. Godba in nove popevke od Roberta Stolza, poleg Willy Forsta v glavni vlogi Lee Parry. Glavno vlogo ima Paul Hdrbiger, ki ga naša kinopublika tudi že pozna. »Vesela du= najska dekleta« 60 res prav »vesela« in bodo s svojim pristnim dunajskim bumorjem razgibala srce še tako zakrknjenega filistra.
—lj »Dva človek«« v zvočnem kinu Ideal. Ob stalno razprodanih predstavah predvaja zvočni kino Ideal film po Richard Vossovem romanu »Dva človeka«. 2e kmalu ni noben film v Ljubljani dosegel tako ogromnega uspeha kakor ta in vendar ga bo moral kino Ideal prav kmalu vrniti in oddati drugemu kinu. Zato naj si vsi, ki hočejo film videti, preskrbe vstopnice že % predprodaji dnevno od 11. do pol 13. a op. Predstave pa se vrše dnevno ob 4., 7. in 9. uri zvečer in trajajo dve uri.
—lj Greta Garbo v kina »Ljubljanski dvor«. Danes in jutri ob 4., pol 8. m 9. uri zvečer bo v kinu »Ljubljanski J. predvajan film nepopisne lepite *i veleoapete vsebine iz burnega življenja spijonke, k: jo
v filmu glunv božanska Greta Garbo. Njen partner v filmu je   Konrad Nagel.
Film toplo priporočamo. Cenu sadežem globoko znižane, ljudske po 4.— »o 6— Din.
—lj Sokol L, Ljubljana«Tabor vab: svoje članstvo, kakor tudi ono bratskih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter prijatelje sokotetva na družabni večer, ki ga priredi v četrtek 3. t. m. ob pol 21. uri v veliki dvorani na Taboru v počascenje svojega predobrega prijatelja br. V. Stepa* neka.  Spored: govori, petje, godba, ples.
Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi uprava.
—lj Jesenska prireditev Kola Jahačev In vozačev prestolonaslednik Peter v LJubljani. Dne 5. in 6. septembra ob 14.30 priredi omenjeno društvo kasaške in Jahalne dirke na vojaškem vežbališču v Dev. Mariji v Polju pri Ljubljani. Prijavljeni so ameriški dirkači tukajšnjih športnikov, štajerskih posestnikov. Razen teh pa vsak dan tudi dirka tukajšnjih domačih konjev, za katere je tudi že dosti prijav. Galopne dirke bodo vsak dan tri ln sicer dve ravni !n ena čez osem zaprek. Teh dirk se udeleže civilni jahači in oficirji. Zveza na dirkališče bo z osebnim vlakom ob 13.49 z glavnega kolodvora ali pa z avtobusom z Marijinega trga.
Vsa LJubljana govori z navdušenjem
o najlepšem filmu, predstavlja jočem globoko, neutešeno ljubezen mladega opata ln lepega vaškega dekleta
LJUBEZEN IN ZAOBLJUBA
Po  znamenitem  Richard Vossovem romanu »DVA ČLOVEKA«
CHARLOTTE SUŠA
GUSTAV FRoHLICH
Dveurne predstave ob 4., 7. in 9.
Hitite in oglejte si to krasno filmsko delo, nabavite si takoj vstopnice, ker so predstave dnevno razprodane in je film le kratko dobo še na sporedu!
Zvočni kino Ideal
—lj Spored koncerta v stolnici dne 7. t. m. ob 11. dopoldne, ki ga izvajata msgr. Stanko Premrl (orgle) in g. Karlo Rupel
(gosli).  1. Biisser: Slavnostna koračni ca (orgle).   2. a) H o c h r e 11 e r : Moli tev. b) Ocvirk: »Jutranjica«, c) Pre mrl: Fuga, orgle. 3. Bach: Cefcooa (gos li). 4. Canestra ri:   AUegretto festosc (orgle). 5. Erb: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh< (gosli in orgle).   6. Tome. Slavnostni postludij (orgle).
—lj Ljubljanska opera vprizori v četrtek 3. L m. v dramskem gledališča Kalmanovo opereto Vijolica z Montmartra v režiji g. Povheta in pod taktirko kapelnika Neffata Zasedba posameznih vlog je ista kakor pr' predstavah koncem minule sezone. V glavnih vlogah nastopijo ga. FoftČeva in ga. Ri bičeva ter gg. Ivelja, Janko, Peček, Zupan in Povhe. Predstava se začne točno ob 20. uri ter veljajo zanjo znižane ljudske cene.
—Ij Za Gorenjskega slavčka in Slehernika se vrši preprodaja vstopnic v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Zunanja naročila naj se naslove na uprave gledališča.
—lj Za koncert Pevske zveze bodo vstopnice od jutri dalje v Matični knjigarni na razpolago. Ker je pričakovati, da bo ta prireditev izredno močno posečena, prosimo, da se vse vstonnice. tiH' «t~iišča, kupijo v predprodaji. Zunanja naročila na Matično knrigarno.
—I] Alphvski film TK Skale »V kraljestvu Zlatoroga«. Občinstvo opozarjamo, da so predstave v veliki dvorani Uniona v delavnikih ob 17. In 20., v nedeljo in na praznik pa ob 15„ 18. in 21.
—lj Vpisovanje na državni konzervatorij in šolo Glasbene Matice se začne danes L septembra in traja na konservatoriju še v sredo in četrtek, na šoh* pa vključno 4. t. m. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 12. In od 3. do 5. popoldne v poslopju Glasbene Matice v Gosposki ulici, I. nadstropje. V0" podrobni pogoj! so razvidni iz razglasov v veži. Ravnateljstvo prosi, da se vsi sojene) javijo že v teh dneh, pri poznejših gojencih se bo računala zamudna taksa 20 Din.
—lj Tečaji nemščine za šolsko mladež. Vpisovanje v sredo 2. septembra od 2. do 3. popoldne v preddvorani Delavske zbor niče na Miklošičevi cesti. Dvakrat na teden. Učnina 40 Din mesečno. Pouk v nadaljevalnem tečaju se prične takoj ob 3., v začetniškem pa v petek ob 2. popoldne.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice. Drc-
vi ob 20. prva vaja in sestanek vsega mešanega zbora. — Odbor.
—lj Razne tatvine. Strojniku Antonu Mi kušu je nekdo iz drvarnice ..2 Viču 114 odnesel Štiri kunce v vrednosti 300 Din. — Iz ruske barake na Masarvkovi cesti je nekdo odnesel Aleksu -evencu oziroma njegovi ženi svileno obleko, vredno 700 dinarjev.
—lj Nasilen hlapec V nedeijo zvečer ie sedel v Lasanov; g'ostiini v Gerbičevi klepar Alojzij Meserko. Nenadoma 1e pograbil hlapec Alojzij Glavič dvolitersko steklenico in mu jo vrgel tako n.očno v giavr. da se je razbila. Meserko. ki je močno krvavel, ie moral iskati zdravniške pomoči. Glavič se M za svojo razboritJ.t zagovarjal na policiji.
Naš prvi smučarski dom
Zgraditi ga namerava SK Ilirija v dolini Planica pri
Ratečah
Ljubljana, 1. septembra. Na velesejmski razstavi je tudi oddelek Jugoslovenskega zimskosportnega saveza, ki vzbuja splošno zanimanje. JZSS je razstavil zcio zanimivo propagandno gradivo za zimski sport, med drugim tudi pregledno primerjalno statistiko, iz katere je razviden razvoj in napredek našega smucarstva. Številke dokazujejo, da zanimanje za smučarstvo   pri   nas od leta do
je odbor že lani kupil večjo parcelo.
Bodoči smučarski dom SK Ilirije bo stal na lepi izletni točki v nadmorski višini 960 m ob kolovozu in približno 10 minut odaljen od postaje Rateče. Slika nam kaže bodoči smučarski dom. Poslopje bo enonadstropno z mansardo, zgrajeno v planinskem slogu. Dom bo imel centralno kurjavo, elektriko, vodovod in prhe. V dveh sobah bosta skupni jedilnici. 9 sob
leta narašča in da se število smučarjev stalno množi.
Mnogo zaslug za razvoj smucarstva pri nas ima SK Ilirija. Ona propagira vse one sporte, ki jih lahko goje najširši sloji, in sicer plavanje, drsanje in smučanje. To je dalo Iliriji povd, da je lani v decembru na občnem zboru sklenila zgraditi na primernem kraju smučarski dom, ki bo oskrbovan vse leto.
Klub se je takoj lotil dela in je po vsestranskem razmotrivanju ter upoštevajoč športne, letoviške, klimatične in tujsko prometne okolnosti ter lokalne razmere sklenil zgraditi smučarski dom v dolini Planica (Rateče) na takozvani Slatni. Tam
bo za letoviščarje, 6 kabin pa za snvučarje-tekmovalce. Ležišč bo okrog 60.
Gradbeni stroški so proračunani na 3OU.000 Din. Da dobi potrebna denarna sredstva je SK Ilirija izdala 1000 obveznic po 100 Din, ki se bodo amortizirale v nominalni vrednosti z izžrebanjem pod državnim nadzorstvom in sicer vsako leto po 100 obveznic, pričenši z letoim 1933. Obveznice so plačljive tudi v obrokih, za kar se izdajajo kuponi po 10 Din. Za obveznice garantira SK Ilirija z vsemi športnimi napravami (kopališčem itd.), ki predstavljajo večmilijonsko vrednost. Kupec najmanj petih obveznic ima prost vstop v dom, ugodnvst rezerviranja sob ter znižane cene prenočišč.
Stavbno gibanje v Ljubljani
Sezona se bliža koncu, zato ljudje hite z zidanjem, da bodo nove hiSe Se pred zimo pod streho
Ljubljana, 1. septembra.
V Hajdrihovi ulici, ki veže Verstovškovo ulico s Tržaško cesto, so zidarji zaposleni z ometavanjem notranjih sten visokopri-tlične, enonadstropne hiše, ki si jo je omislila ga. Katica Subotlč. Betonski temeljni zid ie s smolo prevlečen, da bodo tudi kletni prostori dobro porabni. Stanovania bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Hiša bo imela dve verandi z odprtim razgledom na sever, vzhod in zapad. Zidarska dela ima v rokah gradben :> podjetje Zidarski mojstri d. z o. z.
Zadnje dni so začeli kopati svet za betonsko temeljno zidovie visokopritličnJ enonadstropni hiši Feliksa in Klare Mo-skovič v Tobačni irlici. V tleh je betonsk temelj, na tem stoji zid iz klesanega kamna. Zdaj je v delu visokonrtličje. V Tobačni ulici ni velikega vozovnega prometa ter ne bo silil v stanovania nadležni .estni prah. Do Tržaške ceste ni daleč, torej bodo imeli stanovalci te hiše blizu tramvaj. Zidanje ie prevzela Stavbna družba.
V Podmilščakovi ulici, ki gre od Janševe ulice sporedno s kamniško železnico, je zidanje enonadstropne hiše Danijela Battelina toliko uspelo, da bodo prihodnji teden stavili ostrešje. Betonsko temeljno zidovje je prevlečeno s smolo, da bodo tudi podzemeljski prostori suhi in dobro porabni. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Dasi je stavba precej obsesžna, bo vendar pred zimo gotova.
Tudi v Rožni dolini pridno zidajo. V bližini Ceste XVII. je bila v poldrugem mesecu sezidana in pokrita visokopritlična, enonadstropna domačija krojača Franceta Merjasca. Zdaj hite z ometavanjem zidu, nakar bodo v notranjosti zaposleni mizarji, pečarji, pleskarji in sobni slikarji. Hiša je precej obsežna, bo vendar nred zimo go-nfh gotova in porabna. Tu gre hitro, skoraj po amerikansko. Zidanje vodi stavbno podjetje Franc Maritičič.
V Mostah tudi marljivo grade. V Predo-vičevi uTici bo imel svo$o štreno železnižar Hribar. Hiša je sezidana, pokrita, domala zunaj in znotraj ometana ter je gradnja sploh tako uspete, da bodo stanovanja v nizkem tn visokem pritličju ter pod streho gotova In porabna že čez dober teden.
Na vogalu Pokopališke in Ciglerjeve ulice je pognalo iz tal betonsko temeljno zidovje za enonadstropno hišo. Zidanje ima v rokah Stavbna hi gradbena družba Moste. Pritlični prostori se prirede za pekovski obrt Hišo bo lastnik župan Oražem prodal, kadar dobi zanjo kupca.
V Tovarniški ulici so v del« štiri hiše. Šemetova hiša je sezidana in pokrita. Zdaj
obijajo strope z bakulo in ometavajo stene. Stanovanje bo v pritličju in pod streha. Zidanje izvršuje zidarski mojster Anton Celarc.
Nekoliko dalje je letos začel mizarski mojster Mihael Mišvel) zidati kar dve hiši. Prva stoji tik ob cesti, druga pa zadaj z* njo. V obeh bodo svetla, suha stanovania v visokem pritličju in pod streho. Ker stojita poslopji na gramoznih tleh, bodo tudi nizko-pritlična stanovanja suha in zdrava. Gospodar pa ni zidal obeh hiš zase, zato :e pa tudi eno že orodal. Obe stavbi sta v grobem sezidan* in pokrit". Zidarji hite z ometavanjem sten, da bodo stanovanja vsaj v septembru povsem gotova. Zidarska dela ima v rokah zidarski mojster Jerko iz Cernuč.
V neposredni bližini Mišvlja poganja \i tal betonsko temeljno zidovje za hišo čevljarskega mojstra J. Furlana iz Podpeči. Pod njegovo streho bodo stanovanja v nizkem in visokem pritličju in pod streho. Tudi Furlanovo domovanje zida zidarski mojster Jerko, ki je tam okoli zadnji dve leti že več fičnih hiš sezidal.
Tudi v bližnjih ulicah poganja iz tal hiša za hišo ter se naše mesto v to smer hitro širi.
Zaroka starega samca.
— Pravijo, da sd se zaročil. Kaj se res misliš oženiti?
— Zaročil sem se res, toda kdo bi takoj mislil na najhujše.
Prijazen gost
— Ali bi ne hotefa priti k nam enkrat na večerjo?
— Z veseljem. Kdaj pa smem priti?
— Kadar hočete. Jutri, pojutrišnjem ali čez tri dni.
— Dobro, pa pridem jutri, pojutrišnjem in čez tri dni.
*Y
01
11
Stran 1 v
>SCOVENSKI NAROD«, dne 1. septembra 1931.
Ster. 197
Emile Gaboriau;
23
velemesta
Roman
— Vam? Prijatelju služšnčadi? Ali naj skočim v ogenj?
Ne. Pač bi pa rad vedeJ ime in naslov visokega, črnolasega gospoda. Prav zdi se mi, da mi je ta umetnik dolžan nekaj denarja ...
— Dobro, lahko se zanesete name. Komaj je kuharica odšla, je udaril
Mascarot krepko po mizi.
— No, ta Hortebize ima pa res dober nos! Toda k srsči si bom že znai pomagati v zadevi te ničvredmce in tega bedaka, ki bi rad pognal zavoljo nje vse premoženje svojega očeta. Roza pravi, da je stara devetnajst let, v resnici jih pa m bo nikoli več enaindvajset. Je torej polnoletna, d oči m ta bedasti zetenec še ni. če bi bil njegov papa-ček le malo energičen — ah, kaj hitro bi mu izbil take neumnosti iz glave; paragraf 354 }3 prožen.
— Kaj pravite, gospod? — je vprašal Beaumarchef, ki ni razumel, kaj Mascarot misli s tem.
— Pravim, da moram imeti v osem-inštiridesetih urah vse podrobnosti o značaju gospoda de Gandehi, očeta. Imeti hočem tudi točne informacije o njegovem razmerju do sma.
— Dobro, La Candela pošljem na poizvedovanje.
— Dalje, ker potrebuje mladi Ga-ston mnogo denarja, ga moramo seznaniti z našim preljub™ prijateljem Ver-rrrmetom, ravnateljem »Kreairtrosga zavoda«.
Kar je zapel zvonec. Beaumarchef je 5el pogledat, kdo zvoni, in vnrfl se je zek) hitro.
— Zunaj je sluga markiza de Croi-seoisa s pismom, — je dsjal.
— Naj vstopil
(Prislec je že na sto milj izdajal imenitno hišo. Bil je brezhibno oblečen in njegovo vedenje je bilo izbrano.
— Gospod markiz mi je naročil oddati gospođa tole pismo, — je dejafl in se globoko priklonil.
Mascarot je s spretno roko razpe-catfi pismo in črtal:
»Dragi gospod! Sinoči sem igral tako nesrečno, da sem izgubil poleg vsega svojega denarja še tri tisoč frankov na častno besedo. Ta denar mora dobiti upnik še danes pred poldnem. Moja čast zahteva... Mislim, da smem računati na Vas s to malenkostjo. Da, prepričan sem celo, da mi posodite sto petdeset ali dvesto luidorov več, saj veste, da brez denarja ne morem ostati.
Vaš udani Henri, markiz de CroisenoH.«
— Glej no, glej! — je dejal Mascarot sam pri sebi, — pet tisoč frankov. Plačaj, dragi Mascarot, kar vzemi denar iz blagajne in ptlačaj, Ah, če bi ne potreboval tvojega krasnega imena, bi so ti ga zapustili predniki in ki ga vlačiš po blatu, bi lahko kar sam prišel po teh tisočakov. Videl bi, kako bi te nagnal.
Tako je pa vzel iz blagajne pst tisočakov in jih izročil markizovemn shi.
— Želi gospod potrdilo? — je vprašal sel.
— Ga ne rabim, saj imam pismo ...
Komaj je shi ga odšel, se je zopet pojavil Beaumarchef z vestjo, da je prišel Paul.
— Paul? Kako to, ob tej uri? Saj sva bila domenjena, da se sestaneva opoldne. Ah se mu je kaj pripetilo?
Obmolknil je, kaiti vrata, skozi katera je bil prišel Beaumarchef, so se odprla m vstopil je Paul Violaine.
Moralo se mu je bilo res pripetiti nekaj neprijetnega, ker je bil bled in razburjen.
— Ah, gospod! — je začel. Posredovalec   mu je nainignil, naj
molči.
— Pusti naju sama, Beaumarchef, vi, dragi prijatelj, pa sedite.
Paul je sedel ali bolje rečeno omahnil v naslanjač.
— Moje življenje je uničeno, — je za mrmral, — osramočen, izgubljen sem. Roza me je zapustila.
Mascarot je dvignil roke in vprašal začudeno:
— In zaradi tega naj bi bilo vse vaše življenje uničeno?
— Ljubil sem Rozo, gospod.
— Bežite no, kaj fantazirate o ljubezni, ki je sploh ni, — je dejal zaničljivo.
— Toda to še ni vse, je nadaljeval ubogi fant, ne da bd se zmenil za Masca-rotovo opazko; — poleg tega sem ob-dolžen tatvine.
— Vi? — je vprašal posredovalec, misleč sam pri sebi: Aha, zdaj smo pa že tam! Na obrazu se mu je pa poznalo, da se res zanima za Paulovo usodo.
— Govorite! — je dejal.
— Včeraj, gospod, kmalu potem, ko sem odšel od vas, — je nadaljeval Paul, — sem se vrnil v hotel »Pri Peruanu«. Odšel sem naravnost v svojo podstrešno sobico, kjer sem našel .na mizi Rozino pismo. Roza, gospod, pravi v pismu, da me ne ljubi več in me prosi, naj je nikar ne nadlegujem, tudi če bd zvedel, kam je odšla. Pravi, da se je že naveličala deliti z menoj bedo in da sprejema bogastvo, ki se ji nudi.
— In to vas preseneča? — je vpraša! Mascarot in pripomnil: — Kaj pa ta tatvina, ta obdolžitev?
— Takoj vam povem, gospod. Ko sem si malo opomogel od prvega presenečenja, sem sklenil obogati vas in zapustiti hotel »Pri Peruanu«.
— No, to je vsaj moška beseda.
— Poiskal sem gospodinio Loupiaso-vo, da bi poravnal račun. Ah, gospod, kolflca sramota! Ko sem jd dal denar za zadnji mesec, namreč petindvajset frankov, me je zaničljivo pogledala, češ, kje sem dobfl ta denar.
Mascarot se je komaj premagoval, da ni pokazal svojega veselja in zadovoljstva. Vse je šlo tako kakor je želel.
— In kaj ste ji odgovorili? — je vprašal.
— Nič, gospod. Bil sem tako presenečen, da md je zastala beseda v gnlu. Loupias je stopil ke ženi in oba sta me zaničljivo gledala. Ko sta se nagledala moje zadrege, sta mi povedala v obraz, da sta prepričana, da sva z Rozo okradla gospoda Tantaina.
— In vi se niste branili?
— Bil sem ves iz sebe. — Spoznal sem, da govore vse okolnosti proti meni. Baš prejšnji dan je Loupias ova od Roze zahtevala, naj plačava stanovanje in hrano, pa ji je odgovorita, da »imava denarja in da sploh ne vem, kdaj ga oom imel. Drugi dao so me pa videli v novi obleki, Roza je nenadoma izginila in tudi jaz sem napovedoval svoj odhod.
Tako lahko žive
samo milijarderji
Ka] pripoveduje glavna upraviteljica Rockef ellerjevega
doma
Stari Rockefeller, ustanovitelj največjega bogastva sveta, živi tako skromno, kakor je živel, ko še ni bil bogat. Najbrž se mora baš temu načinu življenja zahvaliti, da je še tako trden, čeprav je star že nad 90 let. Rockefel-lerjevo premoženje cenijo sedad na pet milijard dolarjev ali v našem denarju okroglo 280 milijard Din. RockefeMerjev sin lahko torej brez skrbi zapravlja denar, ker mu ga ne bo zmanjkalo, če mu ga ne vzamejo. In res se mu pozna, da ima njegov oče pod palcem toliko milijard, da bi lahko spravil na trdne gospodarske noge vsako evropsko državo. Upraviteljica Rockef ellerjevega doma v Newyorku je po 20 letih posetila svojo staro domovino Nemčijo in povedala marsikaj zanimivega o žrvljenju tega ameriškega milijarderja.
Pred 25 leti je prišla v Ameriko s trebuhom za kruhom in v novi domovini je našla srečo, če smatramo za srečo tako dobro službo, kakor je v Ro-ckeffellerjevi hiši. Srečno naključje je hotelo, da je dobila mesto glavne upraviteljice v Rockefellerjevem domu.
— Ne smete pozabiti, je pripovedovala v svoji stari domovini, — da je moj položaj zelo odgovoren in da mora biti moje delovanje zares mnogo stransko. V hiši je 75 sob in 24 kopalnic poleg gospodarskih prostorov in 36 sob za služinčad. Poleg kuhairice in njene pomočnice, sluge, perice in upraviteljice
srebra spadajo pod moje nadzorstvo dve knjižničarki in gospod, ki mora skrbeti za umetniške predmete. Vsako jutro imam kratko posvetovanje z gospo Rockefelierjevo, ki mi pove svoje želje. Moja glavna skrb je izpolniti vsako njeno žejjo.
Razumljivo je, da gredo vsak mesec skozi moje roke težki tisočaki za nakup vsega, kar se potrebuje v tako velikem gosrxxiinjstvu. RockefeHerjeva rodbina ima pičlo uro od Newyorka krasno posestvo, s katerega pripeljejo vsak drugi dan poln tovorni avtomobil svežih rož, da okrasimo sobe, posebno jedilnico, ki mora biti vedno podobna čarobnemu vrtu. Dvakrat na teden pripeljejo več tovornih avtomobilov jestvin, masla, smetane, mesa, sočivja m sadja. V Rockefellerjevi rodbini je namreč že stara tradicija, da mora biti vsak dan najmanj 30 gostov. Hiša je vsem znancem in prijateljem vedno odprta, gostoljubnost v nji ne pozna nobene meje.
Upam, da RockefeHerjeva gospa ne bo huda, če povem, da rabi vsako leto samo večernih oblek nad 100. Ne sme* te pa misliti, da jih samo rabi in ne porabi. Za tako imenitno gospo je nemogoče, da bi se pojavila zvečer v družbi dvakrat v isti obleki. Vsako večerno obleko nosi samo enkrat, potem jo pa odloži in dobi jo ta ali ona njena sorod-rrica, če slučajno tudi ni hči ali žena milijonarja.
Pestro življenje
pisatelja Harrisa
V Nizzi je umrl te dni angleški pisatelj Frank Haris, star 76 let. Harris je hodil v šolo najprej na Irskem, pozneje pa v angleško gimnazijo, od koder je pobegnil v Ameriko z denarjem, ki ga je bil dobil kot nagrado za dobre uspehe v šoli. V Ameriki je čistil najprej čevlje, pozneje je bil ččkoš in šete s prodajo živine je zaslužil 6.000 dolarjev, s katerimi se je napotil v mesto Lan/rance v državi Kansas. Tam se je seznanil s profesorjem Smithom, ki je imel na njegovo življenje odločilni vpliv.
Profesor se je zanimal za čikoša, ki je znal na pamet Virgila in Swinburnea, Zavzel se je zanj z veliko ljubeznijo, ga učil in mu prigovarjali, nad nadaljuje študije. Harris je študiral na univerzi v Lawrenceu, poleg tega je pa spretno delal reklamo in zaslužil lepe denarce. Čez nekaj časa ga vidimo v Filadelfiji kot reporterja s tedensko plačo 50 dolarjev. Kot Motni mladenič je dovršil juridične študije in prakticirali nekaj časa v Lawrenceu. S službo pa ni bal zadovoljen in odločil se je za potovanje okrog sveta. Zadnja etapa ga je privedla v Pariz.
V Parizu je poslušal Tainova predavanja in on mu je pomagal, da je dobil mesto profesorja književnosti v Brigh-ton College. Kot poročevalec nekega amariškega lista se ie udeležil rusko-
turske vojne. Potem se je pojavil naenkrat v Haeideibergu, kjer je poslušal predavanja Kuna Fischerja. Svoje pestro življenje je opisal v avtobiograišji, ki jo je izdal v lastnem založništvu leta 1934. To je eno najzanimivejših živo-topisnih del naše dobe zlasti zato, ker so v njem poglavja o Emmersonu, Car-iilv, Maupassantu in VVildeu. Znana je tudi njegova knjiga o Shakespeari u in zelo zanimivo delo o Oscaru VViideu. Harris je napisal razen tega še tri drame.
Grozen zločin
16 letnega dečka
Strašen zločin je zagrešil v soboto v Stralsundu sin trgovca Colossera, 161etni trgovčev sin je bil ključavni* carski vajenec in s svojim 151etnim prijateljem Breesom je odšel v bližnji gozd, kjer sta se fantiča učila streljati s pištolo. Opazoval ju je pa gozdni čuvaj, ki je končno stopil k njima, ji* ma vzel pištolo in ju pozval, naj gre* sta z njim na policijo, da se pomenijo, ali je dovoljeno v gozdu streljati ali ne. Fantiča sta mirno odšla z gozdnim čuvajem. Ko so pa prišli iz gozda do ceste, je Colosser nenadoma ustreli! z drugo pištolo, ki jo je imel v žepu, na gozdnega čuvaja ter ga težko ranil. Slučajno je prišla po cesti neka žena in tudi njo je fantič smrtnonevarno ranil.
Gozdni čuvaj je imel še toliko mo»
či, da je ustrelil za fantičem s puško, pa ga ni zadel. Potem se je onesvestil. Drugi deček se je sam javil policiji Detektivi so takoj odšli na Colosserov; dom in obkolili hišo. Fantič je začel streljati iz sobe, ne da bi koga zadel. Naenkrat so pa streli utihnili. Policija je vdrla v stanovanje in našla dečka mrtvega na tleh. Imel je prestreljeno glavo.
Praktična posledica Piccardovega poleta
Balon, s katerim sta se dvignila prof. Piccard in njegov asistent ing. Kipfer v stratosfero, leži še zdaj na ledeniku blizu tirolske vasice Gurgl. Balon je ogromen, saj obsega napet 14.000 kubičnih metrov. Dan za dnem prihajajo trume turistov iz Tirolske in severne Italije v te kraje, da se ogledajo znameniti balon: Mnoge turiste premaga ob pogledu na to tehnično čudo izkušnjava, da narišejo ali napišejo kaj na čolnič balona ali na balon sam. Gondola, v katdri sta romala učenjaka po zračiih višavah, je že zdaj vsa popisana z imeni in izreki.
Občudovalci Piccardovega balona se vračajo s planin v vasico Gurgl, ki je postala naenkrat važno tujsko prometno križišče. Gospodarski zakoni o ponudbi, povpraševanju in cenah pa igrajo tudi v Gurglu važno vlogo. Lani si se lahko v vasici dobro najedel, napil in prespal za smešno oeno, zdaj je pa treba plačati najmanj petkrat toliko. Vaščani so seveda zelo hvaležni Pic-cardu, da jim je poskrbel za lepe dohodke. Pravijo, da je velik tujski promet v vasi in okolici prva praktična posledica Piccardovega poleta v stratosfero.
Hipnotizirane živali
Najbolj znana je hipnoza kokoši. Co položimo kokoš na hrbet ali na bok, se v začetku brani, toda njeno brcanje vedno bolj pojema in končno obleži kokoš nepremično. Potem jo lahko dvignemo, držimo za krilo ali za nogo in njeno telo visi kakor da je mrtvo. Tudi drugače lahko kokoš hipnotiziramo in sicer če ji držimo kazalec na glavi in ji potiskamo v enakih presledkih glavo doli. Kmalu kokoš nepremično obsedL Lahko pa tudi posađirno kokoš na roko in delamo z njo ritmične kretnje in kokoš je kmalu hipnotizirana. Profesor Erhard je hipnotiziral kokoš tudi s tem, da ji je z ene strani zastrti z roko oko in jo prisilil gledati na lesketajoči se prstan. Zanimivo je prebujenje kokoši iz hipnoze, V začetku je kakor zaspana, polagoma se začne premikati m večkrat pade, naenkrat oživi in postane živahna.
Tudi žaba se da lahko hipnotizirati. Če jo položimo na hrbet, obleži nepremično tako dolgo, dokler jo s svojo voljo prisilimo. Enako lahko hipnotiziramo tudi kuščarja. Smešno je gledati hipnotiziranega raka. Raka rx>stavimo na glavo in ga držimo tako doAgo, da neha gibati Njegove kretnje pojemajo zelo počasi, končno pa le podleže hip-nozi in če ga postavimo tako, da je njegovo telo v ravnotežju obstoji rak na glavi z razprostrtimi kleščami, ki tvorijo z glavo trikotnik. Pri prebujenju se začno najprej gibati noge in šele potem oživi telo.
J)unaj&tti vcCesejem
<WIE>ER MESSE) 6. do 12. septembra 1931 (Botunda do 13. septembra).
POSEBNE PRIREDITVE. Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — »Fotografija v reklami« — Razstava novodobnega plinskega orodja. — Elektrika v gospodinjstvu. Salon kožuhovinaste mode, — Dunajska pi etilna moda.
SALON ZA RADIO EV ŠIBKI TOK. Razstava pisarniških potrebščin — Sejem za železno in patentno pohištvo — Stavbni in sejem za gradbo cest — Tehnične novosti in iznajdbe. — Razstava za živila in hranila — Avstrijska zimskosportna razstava — Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava.
Brez potnega vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu ter v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznice (po Din 50.—) se dobe pri
WIEN ER MESSE-A. G., WIEN VIL
ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici, Leipzig, Oester. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnike), Dunajska cesta 1 in pri isti zvezi, podružnica hotel TVOkllc, nasproti glavnega
kolodvora.
Največjo atrakcijo Dunajskega
velesejma tvori grmnmjozna
modna revija
modne palače JULTUS KBTJPNTK, Dunaj, ki se vrsi drogi
dan otvoritve velesejma, v ponedeljek 7. septembra v veliki dunajski koncertni dvorani (Wiener Konzerthaussaal)
ob ,%8. zvečer.
Prosimo, da naročite vstopnice brzojavno!
VVLEN VEL, KaJserstrasse 115.
:3Qraa3n^QQQQraQQQQQQri][3i
> mM al i og1asi<
Vsaka lioanfn 60 par* Plača #e lahko tuđi v znamkah, ta odgovor znamko i — Na vprašanja brez znamka ne —mmm odgovarjamo- - Najmanjši ogla* Dto K"*—- «^""»
Klavirji!    Planini •
Svetovnih   *n«-mV   kupite po globoko znižanih cenah pri
MTJSICA, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje!
HIŠO V MARIBORU
pritlično, renovirano, z lokalom in stanovanjem, ki donaša mesečno 2000 Din, za najnižjo ceno Din 205.000.— proda Mat-kovič, Zagreb, Ilica 53. 2454
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6.
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.»
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Fdrster, Petrof, Holzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša poeojevamlca.
V SLOVENJ GRADCU
J prodam lepo posestvo, obstoječe iz nove hiše z obširnim stanovanjem, moderno urejenega gospodarskega poslopja ter ca. 13 johov rodovitne zemlje. — Poizve se v Slovenjgradcu, Sej-miška cesta št. 5. 2453
MLAD TRG. POMOČNIK mešane stroke, z dveletno prakso, ki govori slovensko, hrvatsko in nemško, vojaščine prost, zmožen dati jamstvo, išče službo s 1. septembrom ali 15. oktobrom. Prvi mesec gre tudi brezplačno. Cenjene ponudbe na naslov: Kurnik Janko, Zgornja Sv. Kungota pri Mariboru.
2452
GORAZDOV UČNI ZAVOD
Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. — Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, Nunska ulica 19, pritličje. — Pismene prijave do 14. septembra pod naslovom J. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica. 2443
MODROCE
vrtine Ia afrik, močno blago a
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje,, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA, Marijin trg Št. 2
Wlatbu£atu%ni paph
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt. »KURIVO44
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Mlad, konkurence zmožen m podjeten mojster
'ALBERT CERNE V ZGORNJI ■OHO
je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
Izvršuje točno, solidno tn po konkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBA
pleskarstvo in sobosHkarstvf Ljubljana, Sv. Petra e. 33.
Vino f gostilni Jaimošter
SE JE POCENILO
črno opolo        liter Din 10.—
Relo namizno Rizling Cviček Silvanec
liter Din 10.—
liter Din 14.—
liter Din 14.—
liter Din 18.—
OTOMANE
Din 520 do 820
po izberi blaga stalno v zalogi
SITAR KARL, LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12.
(Dvorišče)
Modroci afrik Din 220.—, tridelni 300.—
LEVANTSKI VELESE JEM
Fiera del Levante BARI (Italija)
6. do 21. septembra I93I
Olajšave na Železnicah in parobrodih. Zastopnik v Ljubljani: Cosulich Line.
TTi<(Jl|>i Josip ZopaaO£. mm Za >Narodno tiskarnoc Fran Jeze rte k. — Za upravo In Jnseratnl del Usta: Oton '"»irM"*. _      Val v Ljubljani.