3. štev.
Marcij. — 1887.
Letnik X.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja i)0 enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Katera je boljša?
V 2. št. letošnjega „Cerkv. Gl.-a" na strani 16. nahaja se v sostavku „pesmaričica po številkah" opomnja, da Stahl-ova metoda koj začenja s 5 toni in s terco vže pri 1. pesmici, in sklepa se iz tega, da ravna proti učni in naravni postavi, ker ne začenjavajnaenemtonu itd. in se toraj nahaja na napačnem potu, ali z drugimi besedami, da je zavržljiva. — Temu moram oporekati, ne toliko iz osebnih ozirov, kakor iz ljubezni do resnice ter v prid in korist temeljitega pevo-uka.
Izumitelj izvirne Cheve-ove metode je bil Galin, profesor matematike v Parizu (f 1821.); v popolno zistemo sta jo spravila in priobčila Pariš in Cheve, od tod ime Galin-Paris-Cheve-ova, ob kratkem Cheve-ova metoda. Za nemški narod jo je prvi priredil Stahl, za slovenski pa v i z v i r n i obleki in v bistvo za prvi začetek po specielni metodiki — Jakelj v svojem „Navod"-u, opirajoč se na melodično in ritmično gradivo z golimi številkami v Stahl-ovi Singschule ali Singiibungen, posneto iz veliko obilnejših Cheve-ovih vaj, katerih zaradi golih v vsakem jeziku enakih arabskih številk ni bilo treba za Slovence posebej natisniti v okom nepotrebnih tiskovnih stroškov.
Cheve-ova metoda ravna po pravilu' „divide et impera": razdeli teškote in premagal bodeš vse zaporedoma. Zatoraj obravnava posebej melodiko in posebej ritmiko; obojo prisvaja z obilnimi zistematičnimi, logično napre-dovalnimi vajami prav temeljito svojim učencem, in še-le potem oba pevska momenta združuje v celoto in prideva še tretjega, tekstiko (podkladanje teksta). Vender pa se lahko že poprej dojde do praktične porabe pevskih vaj s tem, (la se že po prisvojeni petorici v melodiki (5 tonih) preide na ritmiko najnižje in najlaglje stopinje s celodobnimi toni, in po njeni vtemeljitvi takoj k tekstilci ali k združenju teksta z melodiko in ritmiko, to je, k p r a k-tičnemu petju.
Pri poduku po Cheve-ovi metodi se toraj ne začenja takoj s pesmimi, kakor se nahajajo v Stahl-ovih zvezkih ali v Jakelj-novem „pevčku", temuč še-le po prisvojitvi temeljnih pevskih tonov in sicer najprej v okvirju petorice (5 tonov). Cheve-ovi pevo-uk se namreč ne opira na navadno intervalno metodo, temuč na metodo „tonskega razmerja", ali na
primerjanje posamnih stopinj med seboj v okvirju neke melodije (s prva one petorice v naravnej skali) strogo omejene med dvema temeljnima tonoma liki mejnima stebroma, na katera se naslanja vse vmesno gibanje. Ta mejna stebra sta 1. in 5. ton, ki se najprej dobro v čut in spomin vtemeljita in z njuno pomočjo vsi drugi vmesni toni tako lahko, naravno in logično, da učenec vse stopinje (tone) sam lahko najde, ko si je zapomnil melodijo pete-roreda. Ko so vse stopinje dobro utrjene, potem se preide na skoke, t. j. na samo mišljenje enega ali več vmesnih tonov in izražanje le nekaterih tonov v okvirju petorice. Enako se ravna z drugim delom naravne škale, s čvete-rico 5—1, ki je glede na razmerje tonskih stopinj — golo ponavljanje prvih 4 stopinj petorice. Slednjič se ta dva dela v celoto spajata in naravna škala je gotova. Daljno razvijanje tonov je golo ponavljanje prvotne škale v višjih ali nižjih ležali.
V tem temelj nem pravilu (v prisojitvi tonskega razmerja skalne petorice in pozneje cele diatonične škale) obstaja bistvo Cheve-ove metode. Naravno je toraj, da se praktične vaje, pesmice, začenjajo takoj s peterimi toni, kajti vsi so dobro prisvojeni v melodiki in ritmiki, treba jim je podložiti le še teksta in pesmica je gotova. One so „berilo" po priučeni abecedi in zlogovatbi.
Uprav ta temeljita prisvojitev melodike in ritmike dela že najnežnejše otroke zmožne, da se privajajo peti z razumom, ne pa s posnemanjem tonov na posluh, in da v kratkem času dospejo po samodelavnosti do samostojnosti, kar mora biti glavni smoter vsakega dobrega poduka, in kar se ne doseže pri enaki starosti z nobeno drugo pevsko metodo, tudi ne s Foer-ster-jevo, ki s Cheve-ovo nima druzega občnega kakor vnanjo obliko (pisavo) ali zaznambo tonskih stopinj se številkami mesto s notami, o bistvu Cheve-ove metode pa ni duha ni sluha; se toraj ne more imenovati prava izvirna Cheve-ova, temuč čisto nova ali prav navadna stara s številkami izražena pevska metoda v bistvu uravnana po Weinwurm-ovi notni metodi. Večletna skušnja me je prepričala, da prav izvirne Cheve-ove metode ne preseže nobena druga v zistematnosti, temeljitosti in vspešnosti. Poskušal sem vsakovrstne notne metode, na zadnje tudi Foersterjevo številkno, a z nobeno nisem dosegel pri nežni, živahni, nevstrajni mladini znatnih vspehov razen s pravo izvirno Cheve-ovo, tako povoljno, da sem prvencev 1. letuprivel že do znatne samostojnosti, bolj odraščene pa 1% — 2 letih, ne le do samo-stalnega petja po številkah, ampak tudi po notah. — Katera metoda se kaj tacega upa? — Toraj mi ostane tudi v tem oziru neporušljivo načelo Cheve-ove metode: „Divide et impera!" — Kdor moji skušnji ne verjame, naj poskusi sam resno sleherno metodo in prepričal se bode, katerej metodi gre prednost, katera je boljša? pa naj svojo skušnjo objavi v „Cerkv. Gl.-u" ali v „Učit. tov.-u" — O priliki morda kaj več o prednosti prave izvirne Cheve-ove metode.
Obširnejšo obravnavo prijavim v „Učiteljskem tovarišu".
o naših sprednikih, nekdanjih cecilijancih, in starih pesnih.
(Spisal Jan. Tavčar.)
(Dalje.)
Ker tacih še v Ceciliji pogrešamo, blagovolite jih v prilogah čveteroglasno priobčiti. Bil sem že tu in tam pri misijonu, ter sem pazil tudi ua petje, ne spomnim se, da bi bil kje le eno slišal, kteri bi se moglo reči: to je res misijonska pesem. Slomšekovi in Vavkenovi napevi so pač malo preveseli za tako resni čas. Te pesmi nam tudi spričujejo, da so se naši prednamci vedeli tudi s tonovim načinom v „mol" gibati. Ravno to je razvidno iz naslednjih P. Lavrenčič-evih pesni.
ka-kor je
čet - ku, zdaj i - nu
					
tsp - jr—p—.—J		^U—I-—1—1	i !■ ■ P 4	bt.J	
vsa - ki čas i - nu od ve - ko - maj na
Št. 12.
i 4;_\
=t
—
?
=t=
P

t"
ve - ko-maj. » « •

-ŽE}
Prav pre - mi - sli ti člo - vek moj, ka - ko ne - sre-čen res Ve - ni sanc - te spi - ri - tus Et e - mit te
__
—-1: stan je coe - li
m
JZ7
m
=±=±=e


-c
tvoj, Ka-dar pred gre-hom ne be - žiš, tus etc.
te-muč gre-
'j
t
—*
--t
smrt - ne sto » »
riš. Ta-krat bož - jo gna - do zgu - biš
• I -


m
Št. 13
in du - šo
tvo
m^mm
-jo po - gu - biš.

1

¥ ::
=t
M
Do-kler Bog je Greš-ne lju - di

=E= teh,
S
po vseh pla za - mer-ku - je,
On Da


» d I g).
vseh ko - teh. ka - znu - je.

-g'—i-j »i
EiEžirtzs'
vi - di po jih o - stro
| Kdorse-daj se ne spo - ko - ri, v pek - li
m
ve - ko - maj

s i i
i -
Kdorpakpo - ko - ro zdaj sto - ri,
-G>-
v ne-be - sili
Št. 14.

i » •
—S——
Moj člo-vek, če pri - ti že - lišVta ne-beš-ki pa-



ra-diž,Glej, da pra-vo po-ko - ro sto - riš In po-bož -110 vse - lej ži-viš.
iH
3E=2l
Ne za

z±zz±

5
pu - sti nas nik - dar, Je-zus, naš Iz - ve - li Vezr
m
». ' » « , __,
naš Iz - ve - li - čar, ne za - pu - sti nas nik - dar!
=3:
0
1
m
=z\z s)
čar! Je-zus
(Dalje prih;
Iz mojega dnevnika.
J. Lavtižar.
(Dalje.)
2.	aprila. — Pravilo kartuzijanskih menihov v oziru cerkvenega petja je naslednje: Quia boni monachi officium est plangere potius, quam cantare: sic cantemus voce, ut planetu s, non cantus, delectatio sit in corde. Ako-ravno se ne strinjamo popolnoma s tim izrekom , premislijo naj ga nekoliko vsaj tisti, kateri hočejo le vesele (id est poskočne) pesni v cerkvi. Da! pri vsem našem veselji nikdar ne pozabimo besedi: Kyrie eleison, miserere nobis . . .
3.	aprila. — Sveti Ambrozij piše o enoglasnem petju: „Veličastni unisono je glasba vesoljnega kroga, zato naj ima pri cerkvenem petju enoglasje večjo veljavo kakor večglasje, ker je edinost bolj popolnoma kakor harmonija." (Glej Dr. Dominicus Mettenleiter: 2Iu§ ber nuififaftfd)ra SSergangeuEjeit	©tiibte.)
4.	aprila. — Dominica Laetare. V stolnici čveteroglasna maša: „0 quam gloriosum est regnumu zložil Vittoria. Mnogo življenja se nahaja vnjej, zlasti, ako se nekoliko višje intonira. Et incarnatus — homofon. Offertorium Laudate Do-minum je krasnaTalestrinovaskladba; posebno lep je konec in coelo et in te rra, kjer je nekoliko glasbene dramatike, ko se povzdignejo vsi glasovi v precejšnjo visočino {in coelo), ter se vračajo zopet v nižavo (in terra).
10. aprila. — Med cerkveno-glasbenimi skladatelji, omenjal je dr. Jakob v razlaganji, tudi kanonika Arnold Bruck-a, dekana ljubljanskega v 16. stoletju. Vsled tega sem začel sostavljati Bruckovo delovanje iz raznih zgodovinskih virov. Najbolj obširno piše o njem Ambros v svoji knjigi @efcljicl)te ber SKufU v tretjem zvezku na strani 410. (Kaj več o tem pri drugi priložnosti). (Lepo prosimo. Vr.)
16. aprila. — V cerkvi Obermunster je bila danes kot v praznik sedem žalosti Matere božje pridiga iu potem blagoslov. Lepo je govoril vodja deškega semenišča Dr. Lud->vigs. Sklepal je govor: „Častimo Marijo kot mater, ljubimo je kot mater, potem se nam hode skazala tudi ona kot mater sedaj in ob naši poslednji uri". Pred blagoslovom so
peli dijaki — semeniški Stabat mater v moškem zboru. Lepa dinamika, izvrstna vo-kalizaeija. Le škoda, da so peli alti namesto prvih tenorjev. Vsled tega izgubi skladba gotovo polovico svoje vrednosti, kajti šibki alti prvega tenorja nikdar in nikoli ne morejo nadomestiti.' (Se tudi drugod godi. TV.)
17. aprila. — Dr. Jakob razlagal izvrstno pomen renaissamje (prerojenja) cerkvene glasbe in vseh druzih umetnij. Prerojenje najslabše se je vršilo znanstveno t. j. po teoretikih ali humanistih, in dejansko t. j. v praksi. Ta prevrat je zaznamovan v kratkih besedah z naslednjim: Glasba naj se preustroji po starih grških izgledih. Dosedanja tradicija naj se zavrže, liturgično petje s cerkvenimi tonovimi načini naj se opusti, kontra-punkt — ki je tolikanj nevaren melodiji — naj se odpravi in namesto njega naj se vpelje prosto petje, v katerem ima samo prvi glas sauiostojuo veljavo; drugi glasovi naj mu bodo le za spremljevanje itd. Vse, kar se je storilo v 1500 letih, naj se zavrže in velja naj samo to, kar in kakor je bilo pri starih Grkih v navadi! Nek kardinal je šel celo k papežu ter ga prosil, da bi smel prestaviti brevir iz tako slabe latinščine v grški jezik!!
19. aprila. — Bil v mestu Kelheim, ki je oddaljena, šest ur od Begensburga. Tukaj (v Kelheimu) kraljuje na griči sv. Mihaela takozvana SefmurtijšEialle, enaka Panthe-onu v Bimu ali kapuli sv. Petra (en miniature). Zidati jo je dal bavarski kralj Ljudovik 1. v spomin oprostilnih vojsk za časa Napoleona I. Gledat jo hodijo ptujci od blizo in daleč. Od tu eno uro po Donavi v Weltenburg, kjer je velik benedektinski samostan. Zanimiva je ta vožnja po Donavi zlasti zato, ker pelje tik visokega skalovja, v katerem najde domišljija marsikako kamenito podobo n: p. Napoleona na konji, Petra in Pavla, beg v Egipt, Marijo z Jezusom itd.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Od sv, Jakoba v Ljubljani dne 26. svečana. — Od mojega zadnjega poročila do danes se na našem koru ni kaj bistvenega izpremenilo, izvzemši to, da so nekatere dobre moči šentjakobski pevski zbor zapustile, katere je trebalo nadomestiti z drugimi seveda manj izurjenimi. A vkljubu temu glasile so se ob navadnih nedeljah raz kor vže prej v „Glasbenika" omenjene, nekatere dosti težke komjiozicije. O božiči pa so se nekako srečno našli in združili nekdanji in sedanji pevci in tako cerkveno slovesnost zdatno povzdignili. Naj vam podam, ker je reč itak zakasnjena, samo program petja za božični praznik pri veliki maši. Služili so pontifikalno mašo mil. g. prošt Dr. A. J are z obilo asistenco. Prav na mestu je bila torej Missa irp-honorem B. M. Virginis, auetore J. Schweitzer Op. 14. Priznati moram, da ta kompozicija je popolno pripravna za slavnostne prilike, za močneje zbore, katerim, kakor za ozadje, služi ne premočno obloženi orkester. A izveli so jo tudi pevci z nenavadno preciznostjo in gotovostjo. Ce smem pridejati še subjektivno svoje menenjo, prijela sta me najbolj „Sanctus" in „Agnus". To vam je v resnici kaj veličastno-milega, srce v nadzemeljske višine povzdigajočega! —Introitus in Com-munio: koral se spremljevanjem orgelj. Graduale so pevci recitovali v „falso bor-doni, a temu pridejali še vlogo, katere ime mi je izpadlo. Za Off ertorium bila je krasni zbor: Tui sunt coeli od J. II. Ed. Stehle. — Za tem poročilom, katero spoznam da je prekasno, še jedno „pobožno željo". Mnogokrati čuje se ugovor proti ko-ralu češ: to je žalostno, mrtvaško, mrzlo petje. Temu smo pa nekoliko cecilijanci sami krivi, ker si premalo prizadevamo za boljše pred naš anj e gregorijanskega korala. Povem vam odkritosrčno, da, razen par slučajev nisem še nikjer na kranjskem slišal korala, ki bi me bil povse zadovolil. Spoznati moram, da ga tudi sam ne bi se upal ni peti ni podu-čevati v svojo zadovoljnost. Je pač to petje neka tajnost, o kateri bi rekel Nemec: ge-ahnt und nicht erkamit. Tako vsaj se je meni dosedaj godilo. Se iz šolskih let vcepila se mi je v srce neka posebna podoba o gregorijanskem koralu. Mislil sem si vedno: to petje, kije skrivnostno, kakor katoliški „ritus", more se vspevati le v čisto mirnem, nedolžnem, pobožnem srci. Prepričan sem, da so gotovo čitatelji „Glasbenika" v tej zadevi mojih misli; a neko drugo pomankljivost, ki se pri naših korih nahaja, bi rad omenil: — za
koral imamo premalo šole. Navadno se zadovoljujemo stem, da petri počasi ali hitreje note pravilno berejo. Po mojih mislih to niti prvine korala niso. Šole, vaje je treba ko-ralistu. Besede, na katere pevec poje, naj razume in na pamet zna, potem bo koral dobil takoj drugo podobo v naših ušesih. In pa tempo! Kolikrat se tako počasi zategujejo posamne besede, kakor da imamo slušati najtežje govorečega človeka. Da govorim v primeri : koralist mora biti kakor dober govornik. Ta pa se bo navadil svojemu govoru in bo skušal, mislim, dati z živo besedo pravo obliko — in to vpliva na poslušalce. S kratka: Korala se učimo! Haberl piše v svoji knjigi Magister choralis (6. izdaja 1881) na strani 11: „Der schlechte Vortrag hat den Choral in Misscredit gebracht; durch den guten soli er wieder zu Ehren kommen." Bog daj, da bi se to tudi pri nas zgodilo!
Is Gorice. — (O naših „cerkvenih pesmih"). Čudno se nam je zdelo, ko smo brali oceno II. zvezka „Cerkvenih pesni", katere je izdalo cecilijansko društvo goriško. Da ne bi zaradi tega cecilijanstvo na Goriškem trpelo (saj ima dosti trpeti od svojih domačih nasprotnikov!), zatorej blagovolite to-le v našo obrambo sprejeti.
I)a mi take pesni izdajamo, je krivo prehodno stanje cerkvene glasbe pri nas. Treba nam je mostu do boljega, ker ne moremo in ne smemo brez velike nevarnosti čez „prepad" skočiti.
Da so pesni preveč narodne, nam očitate. Varujte, to očitanje bo nam še v korist. Menda bodo vendar enkrat nasprotniki naši sprevideli,- da narodnega petja ne zatiramo in morda se vsled tega celo kdo spreobrne. V resnici smo v zadnjih dveh letih mnogo učiteljev, prej nasprotnikov pridobili. Tudi pri vas bi bil vspeh morda veči, ko bi se bili koj s početka še bolj na narodno glasbo opirali. „Cecilija" bi se prej in bolj prikupila narodu, ko bi ne bilo precej nemških skladeb vmes.
Da bi bila pa naša zbirka nevarna, ne verjamemo, vzlasti sedaj po „ Glasbenikovi" oceni. Kjer je cerkvena glasba dobra, kjer so zavedni, kjer „Cerkv. Gl.-a" nauke poslušajo, tam bodo že vedeli razločiti, kaj je zanje, kaj ne. Kjer pa Vas, oziroma „Cerkv. Gl." nočejo ali ne morejo še ubogati, bodemo gotovo vsi na dobičku, če se naše zbirke poprimejo. Bolje, da pojejo take pesni, kakor stotero drugih sš strašnim tekstom in še se strašnejšo harmonizacijo. Pomislite, da smo na meji italijanski in da se nekatere stare priljubljene pesni ne dado kar na mah izkoreniniti. Torej takim krajem, takim slabotnim korom so naše pesni v prvi vrsti namenjene. Žalibog, da je pri nas na Primorskem večina tacih.
Odbor našega društva pa je tudi še iz druzega namena začel omenjene pesni izdajati. Dosti je še pobožnih pesni med narodom, katere niso bile v „Cecilijo" sprejete in tudi drugod ne še natisnene. Da je vse drugo, kar ni v „Cecilije", malo ali nič vredno, menim, da tega. ne bo nihče, najmanj pa „Cerkv. Gl." trdil. Marsikatero drobtinico in dobro zrno lahko rešimo pogina, če se pri tem pobiranji vtepe tudi kako gluho ali drugovrstno zrno, nič ne de. Jezikoslovec zbira vsakovrstne besede, dobre in slabe, domače in tujke, ker hoče spoznati bogastvo in uboštvo narodovo, če hočemo toroj spoznati duh, zgodovino, bogastvo in uboštvo našega pevajočega naroda, je treba, da zbiramo poleg popolnoma dovršenih pesni tudi take, ki so sicer nedovršene, ali vendar v kakem obziru vredne. Na podlagi takih zbirk se vendar nekaj zve, vsaj to „kako so se cerkvene pesni s časom pokvarile, ali se nahajajo v Klossovi zbirki ali v češkem kancijonalu in drugod". Kaj ni vredno to izvedeti? Čemu pa prinaša „Cerkv. Gl." sestavek „Nekaj o naših spred-nikih, nekdanjih cecilijancih in starih pesnih ?" —
Lahko bi k naši obrambi tudi to trdil, da se tudi v „Ceciliji" nahajajo nekatere (se ve da zelo redke) pesni, ki po „posvetnosti" diše, nadalje, da se pohvala I. zvezka ne ujema z grajo II. zvezka (akoravno so v obeh zvezkih slične pesni); pa dovolj! Mi nečemo prepira in da bi po tem cecilijanska stvar trpela. Razloživši dobre namene, iz katerih smo zbirko „Cerkvenih pesni" pričeli, upamo, da nam bodete tudi kranjski Cecilijanci prišli na pomoč in da bodemo zbirko nadaljevali. Toliko v pojasnilo, pa brez zamere!
Odbornik cec. društva goriškega.
Iz Češke, januarija meseca. — Predragi mi prijatelj! Želite toraj tudi od mene, Vam sorodnega trpina, za svoj list sporočila o reformi naše cerkv. glasbe. Rad »strežem Vaši želji, in to tem rajši, ker se je tudi pri nekaterih Vaših rojakih glede reforme vzdignilo neko nasprotovanje, ki se mi dozdeva jako čudno. Ako se zgolj moderno izobraženo uho in srce temu delu sv. cerkve protivi, razlagamo si lahko le-to nasprotovanje iz znanih uzrokov; saj je celo mož po volji božji, r. škof regensburški, Valentin, rekel: „Jaz za svojo osebo sem se tudi bolj nagibal k instrumentalni glasbi; toda od kar sem prepričan, da petje, ki ga zdaj slišim (Palestrinansko), je cerkveno, premagujem svoj osobni okus ter se učim ljubiti, kar je cerkveno".
Kaj naj pa še o tem rečem, da se možje vzdigujejo, ki vse jako zaslužljivo in pre-potrebno delo reformovanja kar „brevi manu" in le zato zametujejo, češ, ker izvira od nemških glasbarjev in mojstrov ? Ako bi hoteli ti možje doslednji biti, morali bi zavreči tudi tisk, ki ga je iznašel Nemec, in šef marsikaj druzega, kar ni izraslo na domačih tleh. Vprašam le, do kakih abotnosti l/i morali priti s takim in enakim nasprotovanjem, ki se sodi samo sebe! A to še nij zadosti. Glavna premisa, na katero se opira opozicija, je — napačna. Reforma cerkv. glasbe nij nemškega*), ampak cerkvenega vira, ker ne izhaja iz nemških ukazov ali celo iz nemške samovolje, marveč iz strogo cerkvenih litur-gičnih določil za vesoljno cerkev, za vse narode.
Lahko bi mi rekli, da vodo v Savo nosim, ako bi hotel to davno znano in tolikrat dokazano resnico še enkrat prerešetavati. Kdor je blage volje za to dobro stvar, zadostuje mu že popolnem taka opazka.
Pri nas na Češkem tej resnici teoretično nihče več ne nasprotuje , pač pa se na mnogih krajih praktično zanjo ne brigajo. Hvala Bogu, pri nas je kvašenje cerkv. glasbene reforme že dognano in je „občna jednota Cirilska" se svojim glasilom „Cyrill", mno-gozaslužnim predsednikom P. Ferd. Lehner-jem ter s celo trumo iskrenih mož doslej sploh mnogo dobrega učinila. Praga, Brno, Olomuc, Kralove Hradec in druga odlikajoča se mesta kažejo pot z lepim zgledom. Res, da je še mnogo, premnogo (da ne rečem velika večina) cerkva, kjer se za reformo še nič nij storilo, in kjer se je vpeljala, tudi še nij po-vsodi izvršena. Toda tla so že utrjena, temeljni kamen je že položen, stavba se lepo proti nebu vzdiguje in tudi tu bodo veljale besede Math. 21, 44. Dospeli smo toraj do te stopnje, da se vpraša: Kdo in kako bode reformo tu in tam izvedel ? Kdor bi hotel braniti se, živo gibanje ga bode ujelo enako plazu ter tudi proti njegovi volji seboj vleklo. Pri nas toraj zdaj gre le še za blago voljo in spretnost glede izpeljave cerkv.-glasb. reforme. Nalašč nočem reči, da gre tudi za možnost; kajti kjer sta prva dva faktorja, ondi je reforma, kakor znano, povsodi mogoča, da le pevovodja ve, kako da je treba reči poprijeti se.
Toraj je in ostane poduk o reformi zdaj glavna reč, ne toliko teoretični, kakor praktični poduk in vpeljava v spored prave cerkv. glasbe. In ta spored šteje v resnici že dolgo vrsto lepih in raznih skladeb, za katere se imamo tudi našim domačim skladateljem zahvaliti. Mojster Jos. Foerster, Nešvera, Fr. Hruška kinčajo Parnas plemenite cerkv. glasbe, in to ne v pičli meri. Za njimi pride dolga vrsta reformovanih skladateljev, tako, da društveni časnik „Cyrill" nikakor več ne zadostuje marjlivosti teh skladateljev. In prav zato se je, kakor naravno, izcimilo še drugo skladišče za njihove proizvode v „českoslo-vauskem varhanyk-u", kateri je bil sicer sprvega zavozil na napačno pot, a vsled zdrave kritike kmalu se povrnil na pravo cesto. Da, celo „Humorističke Listy" so prinesli v svojih glasbenih prilogah simtertje tudi nekatere komade prave cerkv. glasbe. Dozdeva se mi toraj, da po sedanjih razmerah produkcija že presega pravo potrebo.
Na polju cerkvene narodne pesni pa se pri nas dela primeroma manj izvirnega, in sicer zato, ker imamo največji zaklad pravih cerkvenih narodnih pesni že iz srednjega
*) Čudna stvar! Tudi mnogozaslužnega vrednika polskega glasbenika „Muzyka koš-cielna" so dolžili, češ, da je „gorlivi niemieckiej muzy krzewiciel!" — In vendar je ta mož po velikem trudu na svitlo dal 1. zvezek „Monumenta musicae in Polonia" in uzorno polsko pesmarico.
veka, zaklad, kateri je celo prvaka dr. Witta osupnil. (Glej njegovo poročilo o novem češkem kancionalu od 1. 1863/4 v Flieg. BI. f. k. K. M. 1860 št. 2.) Toraj nij treba tolikanj novih skladeb, kakor marveč, da se iz onih starih izber6 najboljše in da se potem praviluo vrede'. Imamo sicer že nekatere take pesmarice, toda vzorna še nij nijedna izmed njih. Najbolj moramo obžalovati, da se v tej stvari do danes še nismo mogli zedi-niti. — Prihodnjič liodem skušal, da Vam posameznosti tudi statistično pojasnim. Želim Vam, dragi mi prijatelj, in vašemu Gec. društvu, naj bi Vaši nasprotniki že popolnem umolknili, in naj bi se duh Vašega društva vedno bolj in bolj razširjal, enako kakor pri nas na Češkem. Ostanimo vedno na straži!	X.
Razne reči.
t Umrl je 23. febr. gosp. Robert Burgarell, računski oficijal pri tukajšnji c. kr. finančni direkciji v 37. letu svoje starosti. Ranjki je bil vrl cecilijanec, našemu društvu po svojih skladbah dobro znan. Temeljito izvežban glasbar sodeloval je neutrudno prej v mestni žnpnijski cerkvi sv. Jakoba, zadnja leta v stolnici. V deški in dekliški sirotišnici je bil marljiv učitelj petja, v novi cerkvi presv. srca Jezusovega pa spreten orgl.ivec ter vodja cerkvene glasbe. Težko ga hodemo pogrešali; toraj bodi blag spomin poštenjaku in v miru naj počiva!
t Na Vrhniki pa je umrl dne 23. febr. ondotni dekan preč. g. Martin Šlili ar, vitez Fran-Josipovega reda i. dr. G6 let star. Iskrenemu duhovniku bil je kinč hiše božje kaj pri srci, in je skrbel za lepo cerkv. petje. Bil je ud Cec. društva in naročnik našega lista od začetka V zvezi z gosp. pevovodjem je v svoji duhovniji mnogo storil za zboljšanje cerkv. glasbe. R. I. P.
f V Vratislavi preminil je dne 24. jan. vsled mrtvuda Dr. Mavr. Brosig, znani cerkv. skladatelj, zlasti za orgle. Rojen je bil 1. 1815 v Fuchswinkl-u (Šlezija). Naj v miru počiva!
—	Št. Galski stolni kapel ni k, g. S teh le, čigar 8-glasna „Wittelsbach"-ska maša se je preteklo jesen v navzočnosti bavarskega kraljeviča - vladarja v Vircburški stolnici pela, je bil odlikovan z veliko zlato svetinjo „za umetnost in vedo".
—	Metoda, peti po številkah, našla je pot tudi v Italijo. Milanska „Musica sacra" prinesla je že dva veča članka o njej.
—	Služba ranjkega stolnega orglavca, slovečega Herraesdorff-a v Trier-u, s katero je bilo zedinjeno tudi pevovodstvo, se je po želji mil. škofa Dr. Korum-a, razdelila. Orgla-vec postal je čast. g. Barthel, pevovodja pa čast. g. L en z.
—	„Collegium Nepomucenum" v Rimu se ne bode še letos ustanovilo, ker se je pokazalo mnogo zaprek.
—	Na živalskem vrtu v St. Louis (Amerika) bil je nedavno pravi mostre-concert; kajti sodelovalo je 2000 instrumentalistov, 50 nakval in — 8 topov. Dohodki (za nek dobro-dejen namen) so znašali 150.000 frankov. Vse amerikansko!
Oglas
Osem Tantum ergo za 4 gl. zložil in gosp. Dr. Fr. Sedeju poklonil D. Fajgelj op. 25. Partitura po 30 kr. se dobiva pri Blazniku v Ljubljani. Prav dobre cerkvene skladbe, ki izurjenim pevcem ne bodo delale težav. Le po posluhu učiti pevce takih skladeb, katere imajo glasbeno vrednost, se ve da ne gre, to tudi ne sme biti več namen nobenega dobrega skladatelja. Razen kvinte v sopranu in altu v 12. taktu st. 2. je vse korektno, da, izgledno postavljeno. Št. 8. je za možki zbor, vse druge za mešani zbor zloženo.
Listnica vredni štva prilog, G, Ign. HI. v St. L. Kupite si: 09 Orgelpraeludien von J. Bernarda op. 24 (Aachen bei Jacobi). — Cadenzen, Versetten, Prael. und Fugen von C. Ett (Regensburg bei Pustet). — Taschenbuch fiir Orgelspieler (64 kurze und leichte Stiicke) von Dr. W. Volckmar op. 334 (Langensalza bei Gressler). — 160 kurze und leichte Orgelstucke von J. Blied op. 34 (Augsburg bei Bohm.). — Memorirbuch fiir Organisten von Dr. W. Volckmar (Langensalza bei Gressler). — Vademecum fiir Org. von Th. Kewitsch (Langensalza bei Gressler). — Kothe-jova dela itak poznate. Vse preskrbi vsaka bukvama.
Pridana je listu 3. štev, prilog._
Odgovorni vrednik lista Janez Cfojezda. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster.
Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.