VrednlStvo:
Schilierjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
'ru£ I
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan raz.un nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* «t
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
VpravnUtvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za HVStTO-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'—
za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	,
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 9.
Celje, v sredo, dne 13. januarja 1909.
Leto I.
Turčija sprejme 54 milijonov.
Iz Carigrada je prišlo sinoči brzojavno poročilo: Veliki vezir Kia-mil paša je danes predpoldne ofieijelno naznanil avstrijskemu poslaniku P al la vi ci-nijn, da se je s svojimi kolegi o ponudbi Avstro-Ogrske posvetoval in da se je od kabineta sprejela.
S tem je rešeno veliko vprašanje sporazumljenja med Avstrijo in Turčijo, vprašanje, ki je od časa aneksije sem vzdržalo ves politični svet v nemira in nervoznem pričakovanju. Omenili smo včeraj na kratko kavalirstvo in velikodušnost Avstro-Ogrske, katera da Turčiji za to, da se avstrijsko blago na Turškem z največjo ostrostjo bojkotira, darilo 54 milijonov kron ali 2V2 milijona funtov. Še včeraj zjutraj so prinesli razni avstrijski časopisi vest, da je turška vlada odklonila ponudbo, sedaj pa prihaja vest, ki je silno osrečila židovsko nemško časopisje, da je ponudba sprejeta.
Še velikodušnejše nego avstrijska vlada sama je kajpada naše nemško časopisje. Temu se je zdela svota 21/2 milijona funtov še premajhna, interesi Avstrije, interesi države in njih obramba je židovskim časnikarskim šmokom deveta briga, prvi so jim interesi borze, iz stališča borznega špekulanta se presojajo pri nas interesi države.
Velikansko svoto denarja torej naj plača naša država zopet, da se odkupi mir na Balkanu, da bodo lahko naši diplomatje zopet mirno spali in nemoteno in brez nervoznosti lahko hodili posedavat v lože dvorne opere na Dunaju! Kaj mar tem ljudem, kje se vzame denar in ali si Avstrija s svojimi 4 miljardami državnega dolga lahko nakoplje še nov dolg? Kaj mar našim diplomatom, da bo krvavelo zopet ljudstvo, izsesano in izmozgano do kosti? Kako junaško so se postavljali Aehrenthal in drugovi neposredno po aneksiji, ko je zavrelo po Balkanu zoper Avstrijo! Nobene odškodnine nikomur! Tako so vpili takrat v delegacijah. 30 let smo žrtvovali za upravo Bosne in Hercegovine, stomiljone smo vtaknili v obe deželi, in zdaj naj zato, da smo tam krvaveli in da smo celo umaknili svojo armado iz Sandžaka, še plačamo kako odškodnino?!
Tako so junačili naši diplomatje takrat, a danes?
Toda — kupčija je, kakor je raz-videti iz poročil, definitivna. Avstrijski diplomatje so postali ponižni, in da bi vsaj nekoliko zakrili svojo blamažo, pravijo sedaj, da velja ta odškodnina za neka državna posestva Turčije v Bosni in Hercegovini, glede katerih pa še danes ni pravdoreka, ali pravno res pripadajo Turčiji ali ne. Torej za nekaj, o čemnr se niti ne ve, če ni morda navsezadnje naša last, ponudimo krat-komalo 54 milijonov kron. Vrag razumi tako diplomacijo!
Pa kakor rečeno, plačalo bo ljudstvo! Naši diplomatje si bodo zdaj
samo še belili glave, ali naj plačilo cele svote naprtijo Bosni in Hercegovini, ali pa jo razdelijo na celo državo. Kaj briga njih, čo država, če ljudstvo pod vedno večjimi bremeni izkrvavi? Glavna stvar je, da se je Avstro-Ogrska za toliko in toliko km2 povečala in za toliko in toliko stotisoč ljudi pomnožila. Če je prebivalstvo nanovo kupljenih dežel s tem zadovoljno ali ne, to je diplomatom deveta briga. In da bi znali biti Bosna in Hercegovina za našo državo vedno nekako ognjišče nezadovoljnosti in revolucije, tudi to naših diplomatov nič ne briga.
Pa kupčija je sklenjena! In gotovo najbolj interisirani smo na njej Slovenci, Hrvati in Srbi na jugu. V Bosni in Hercegovini imamo brate po krvi in jeziku in njih usoda nam mora biti na srcu. Vlada obljublja neke reforme v upravi obeh dežel, dati jima hoče ustavo, deželni zbor in še marsikaj drugega. Naše stališče in naša zahteva je: Bosna in Hercegovina morata dobiti -moderno upravo; le takšna bo usposobila tamošnje prebivalstvo za tekmovanje v velikem življenskem boju. In s tega stališča najostrejše obsojamo reforme, kakor jih je na kratko naznanila vlada, posebej glede deželnega zbora; istega razdelitev v kurijo premožnih in učenih, v kurijo meščanov in v kurijo kmetov je smešna karikatura konštitu-cijonalizma, še bolj smešna in naravnost pogubonosna pa je namera razdeliti volilstvo po konfesijah. Naravnost uničujoči kulturni boj razpali vlada s tako delitvijo.
Sicer še hočemo o tej stvari spregovoriti obširneje, ko bomo imeli tozadevno nekaj pozitivnega v rokah, za danes izražamo samo naš ostri protest zoper take skozinskoz nazadnjaške reforme v deželah, ki smo jih tako drago odkupili.
Politična branika.
Razpoloženje na Balkanu po avstrijsko-turški kupčiji.
b Iz Belgrada smo dobili sinoči, prepozno za včerajšnji list, sledeče poročilo: V ospredju javnega interesa je danes verjetnost sporazuma med Av-stro-Ogrsko in Turčijo. Vest o tem je prišla nepričakovano in zato i^nenadila, a nikakor ni deprimirala. Srbija je slejkoprej pripravljena žrtvovati vse v veliki predstoječi borbi, ko se bo odločevalo o njenem biti ali ne biti in o njenih velikih državnih in nacijonalnih interesih. Srbska vojna uprava je zopet nar .čila veliko število strojnih pešk in konj.
b Kartelna banka In krščanski socijalei. Glede bančnega vprašanja se je izjavil dr. Gessmann, da se v kršč. soc. stranki tozadevno še ni razpravljalo, ker niti ogrska vlada niti generalni svet avstro-ogrske banke še nista stavila nikakih pozitivnih predlogov. Krščansko - socijalna stranka ni proti skupnosti banke, perhore8cira pa kartelno banko,
ker bi ta nalagala Avstriji le žrtve. Raje nego kartelno banko — ločitev banke!
b Bivši naučnl mlnistor Marchet — pod obtožbo ? Glasilo hrvatske stranke prava „Hrvatska" prinaša včeraj sledečo brzojavko iz Dunaja: Včeraj semkaj došli član „Slovenske ljudske stranke" mi je rekel, da Slovenci resno mislijo na akcijo zoper bivšega nauč-nega ministra Marcheta in da se bo predlagalo v „Narodni zvezi", da se stavi Marchet pod obtožbe.
b Iz Bosne in Hercegovine. Avstrijski in ogrski podaniki v Bosni in Hercegovini hočejo stopiti v zvezo z vodstvom katoliško - hrvatske stranke, da bi se jim prepustila v deželnem zboru eden ali dva mandata, češ, da je le tako omogočeno varstvo njihovih interesov.
b Iz Zofije pa se nam istočasno poroča: Proti avstrofilski politiki Nemca Ferdinanda se pojavlja vedno večji odpor. Neodvisno časopisje, posebno „Den", ostro napada vladarja, ki se je pod avstrijsko patronanco proglasil kraljem. Vsled tega narodnega razpoloženja je izključena možnost, da bi v slučaju avstro-srbske vojske Bolgarska napadla Srbijo, kakor bi to želel „car" Ferdinand.
b Pruskemu deželnemu zbora je predložil finančni minister včeraj proračun za 1. 1909. Dohodki so določeni na 3 miljarde 671 milijonov 474 685 mark, izdatki pa skupno na 3.827,474.685 mark. Torej deficita 156 milijonov.
Drobne politične vesti.
b Imenovanje. Znani strokovnjak v trgovsko političnih zadevah sek-cijski šef v trgovinskem ministerstvu vitez pl. Roesler je imenovan za sekcij-skega šefa trgovsko-političnega odseka v zunanjem ministerstvu. — Čehi za šolstvo. Občinski svet v Kolinu je sklenil darovati za šolstvo na Nižjem Avstrijskem 100 kron in pozvati vse češke občine da store isto. — Avstro-ogrska banka bo izplačala za leto 1908. dividende 91 K, za leto 1907. je izplačala 107 K. — Zaupni shod m lad o češke stranke je bil 10. t. v Pragi. Udeležilo se ga je 450 zaupnikov iz cele dežele. Poslanca Anyž in Prokop, urednika „Narodnih Listov", se nista udeležila, ker se ne strinjata s KramäFevo politiko. Shod je izrekel Kramàfu zaupnico. — Ogrska vlada je razpustila pet stanovskih organizacij socijalnodemokraške stranke. Včeraj so delavci sklenili proti ministru Andras-syju začeti najhujši boj in osnovati skupno politično bojno stranko, kateri lahko pripada vsak delavec. Nadalje se je sprejela deviza: sili se mora nasprotovati s silo.
— Francoska poslanska zbornica je izvolila s 314 od 360 glasov B r i s s o n a zopet za predsednika.— Pri francoski mornarici so se razkrile velike nerednosti. — Mulej Mohamed, brat maro-kanskega sultana Mulej Hafida, je nenadoma umrl. — Norveški dr-
žavni zbor (storthing) se je včeraj 12. t. m. otvoril. Razmere do tujih držav so najboljše. V državnem gospodarstvu je bil v minolem letu velik preostanek. Naznanjen je zakonski načrt za po-množitev mornarice in armade. — R n-sijazamir na Balkanu. Ruski poslanik v Carigradu Sinovjev je pri porti izjavil, da se Rusija ne identificira s Srbijo in da na vsak način želi vzdržati mir na Balkanu. — Rusija. General Šteselj in admiral Ne-bogatov, ki sta zaprta v trdnjavi Pe-tropavlovski, sta ob novem letu prosila carja za pomiloščenje. Car bo najbrž ngodil. — Za avstroogrske-ga poslanika na Japonskem je imenovan bivši minister baron Call. — Nove „veleizdajske" afere na Hrvatskem. Zagrebško državno pravdništvo zahteva od ogrske poslanske zbornice izročitev srbskih poslancev, Pribiševiča, Budisavljeviča in Ba-njanina zaradi „hudodelstva veleizdaje".
Dnevno kronika.
d Našim slovenskim občinam!
Znamenje neodpustne mlačnosti in kratkovidnosti je, da večina naših slovenskih občin sicer slovensko dopisuje sprejema in rešuje pa nemške uradne dopise. — Ali nas niso dogodki jubilejnega leta dovolj poučili, ali hočemo še nadalje z lastno lenobo in nezavednostjo podpirati tuje uradnike na Slovenskem in sodelovati na zatiranju in tlačenju naših narodnih pravic?—Poskrbeli smo si že po vseh občinah celjskega okrajnega glavarstva za zanesljiva poročila ter imamo v rokah natančen seznam. — Za danes še zamolčimo podrobnosti, a odkrito povemo, da ne bomo prizanašali nikomur, če bo prizadetim prav ali ne! Mi hočemo v tem enkrat jasnosti in gotovosti, resnico pa naj sliši tudi naša javnost! Naše somišljenike po občinah v ostalih okrajnih glavarstvih pa prosimo, da store isto ter nas natančno obvestijo, da začnemo neusmiljeno pometati z vsem polovičarstvom, ki še pri nas bujno cvete.
d Ne besed in dlakoeepljenja, dejanja bočemo! Mariborska „Straža" bi se rada prerekala z nami, ali smo mi dobili direktno poročilo z Dunaja o „Südmaikinem" razglasu ali pa smo ga (risum teneatis) — posneli po „Straži". Uredništvu č. „Straže" je tako dobro znano kakor nam, da se je sestavil enak dopis v soglasju vseh slov. akad. dr. na Dunaju in se poslal vsem slov. časopisom. Ker smo ga dobili prepozno, ga nismo mogli celega priobčiti. Toda to so malenkosti, ki so tudi značilne za poštenost „Straže". Mi bi pa imeli „Straži" povedati kaj važnejšega in to je, da bi se kler. poslanci tam, kjer treba, energičnejše postavili za naše uradniške zahteve, ne pa samo s papirnatimi resolucijami in interpelacijami. Ne besed in dlakoeepljenja, dejanja nam je treba!
Izza češkega šolskega štrajka. Ob koncu minulega leta so Čehi v me-šovitih krajih, kakor znano, štrajkali"
ter niso hoteli pošiljati svvjo djece v — nemške šole, tudi ob cesarjevem jubileju ne. — In kako ogorčeno so tačas nemško-nacijonalni listi kričali v svet o žaljenem patriotizmu! Res kar smešno je bilo čitati, ko so pisali, da je 2. dee. le toliko in toliko čeških otrok prišlo v n. šolo, dočim so se ravno ti listi prej vedno potrudovali, dokazati, da ni nobenih ali pa le pičlo malo čeških otrok v nemškem jezikovnem o z e m 1 j u (in geschlossenem deutshen Sprachgebiete)! A zdaj so zatrobentali v javnost, da je omenjenega dne (2. dee.) prišlo v Mostiču (Brüx) le 39 od 977*), v Tausu 25 od 555, v Brachu 8 od 464, v Maltenernu 42 od 371, v Oberleutensdorfu 250 od 444 in v Kopitzu 300 od 500 čeških otrok v nemške šole. Tako odkrito so torej „resnicoljubni" nemški časniki vznanili svetu veliko število čeških šolskih otrok v „nemških krajih Češke !! Vsaka nelogičnost se maščuje. Kdor se se sicer laže, mora tudi zdaj dalje lagati ; kajti sicer se blamira pri onih, ki mu še kaj verjamejo. — In to je tista hvalisana nemška „Biederkeit"!!
a Iz Prage. Dne 16. t m. pride precejšno število francoskih visokošol-cev v Prago, da prisostvuje slavnosti petstoletnice kutnohorskega dekreta. Slavnost se vrši od 17.—20. t. m. Kakor je znano, povzročil je kntnohorski dekret, da so leta 1409. zapustili nemški pro fe8orji in dijaki praško vseučilišče.
lista
*) Števila povzeli smo iz dunajskega ußit. „Frei Lehrerstimme".
Štajerske novice.
d Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju
se je komaj ustanovilo in že se vidi, da bo imelo dovolj dela. Naznanilo se mu je doslej že 8 slučajev, v katerih hoče pomagati. Ker se je v nekaterih listih odbor netočno objavil, je to drugod vzbudilo slabo kri proti društvu, ki pa na netaktnosti dotičnih časopisov ne nosi nobene krivde. Društvo hoče s pomočjo in podporo vseh mladinoljubov delovati edino v korist narodove mladine. (Mi smo o ustanovitvi društva poročali svoječasno skoz-inskoz objektivno in na tem stališču vztrajamo tudi danes. Želimo le, da bi Slovenci v celjskem sodnem okraju krepko pospeševali delo prepotrebnega društva! Op. uredn.)
Plesni veček „Slov. trg. društva v Celju na Svečnico dne 2. febr. bo v letošnjem predpustu edina prireditev svoje vrste v Celju. Svirala bo vojaška godba 17. pešp. iz Celovca. Natančnejši program bo naznanjen v vabilih, ki se pričnejo ta teden razpošiljati. Slov. trg. društvo v Celju.
v Škrlatica v Celjn še ni ponehala. Pojavljajo se še vedno novi slučaji. Nam je par takih znano. — Tudi v Gabrjih in na Spod. Hudinji se ta bolezen baje spet prikazuje.
v V šoli na Svetini, kjer se je pouk radi škrlatiee in ošpic moral prekiniti, se spet poučuje.
v C. »r. davkarijski in depozitni urad v Celju še vedno nima nikakega napisa na novem poslopju, kjer je sedaj nastanjen. Nad tem je naše kmečko ljudstvo zelo nevoljno! — Celjska davkarija rabi še tudi samonemški pečat
v V celjskem mestnem mlinu so prišli na sled velikemu poneverjenju. Vrši se tozadevno preiskava. — Pred nekaj mesecih se je že govorilo o neki defravdaciji. — Čudno, da se kaj takega prigodi pri mestnem mlinu v Celju, katerega vendar vodijo sami strokovnjaki!
d Športno sankanje v Zavodni.
Na odprti občinski poti, ki pelje od „Skalne kleti" proti Fanningerjevi gostilni Annenhof se je iz ozirov na javno varnost prepovedalo športno sankanje. Obesile ste se ob poti dve tabli, na katerih se je grozilo z globo 10 20 K, ako bi kdo sankanje vkljub prepovedi nadaljeval. Ker pa se je skrivoma in javno sankanje vendarle vršilo, je dala občina pot z drobnim posipom posuti. Gostilničarju Škofu na Annen-hofu seveda to ni ugajalo in tudi celjskim Nemcem ne, katerim je vsejedno, če si okoličani na polzki poti tudi polomijo noge — samo da veselo je! Zato je zadelo maščevanje nedolžno prej omenjeno tablico, ki jo je nekdo popolnoma razbil. Sum leti na gostilničarja Škofa, ker je že na Novega leta skušal tablo razbiti, a mu je to Fanuingerjev viničar zabranil.
d Iz Polzele. Tukaj je umrla ga Alojzija Atteneder, mati župnika Atte-nederja, stara 81 let.
d Iz Polzele. Lep vzgled narodne zavednosti. Pred kratkim je poslala neka dama iz Polzele „možu z gnilimi jajci" v Celju nazaj vžigalice ponemčevalne družbe „Siidmark". Ker so naši nemškutarji zahtevali, morale so biti v gostilni. A ker so bile prav toliko za rabo kot „gnila jajca", poslala mu jih je nazaj ter mu zapisala par primernih vrstic v album.
d Iz Polzele. Nekaj o naši fabriški gospodi. Zadnji čas so bili naši „fabriški gospodi" sila odurni drzni in prevzetni. Kakor se je že po časnikih poročalo, ter se že pri sod-nlji v Celju obravnavalo, so celo streljali za Slovenci ter je nek večer tovarniški čuvaj zadel nekega, v trdi temi na tovarniško dvorišče zabredlega Slovenca, v trebuh. — Nekoč so se hoteli poskušati s ,fenerberškimi' sekirami. Pri obravnavi je neki Killian baje po krivem prisegel, radi česa še
je vložila pritožba. — A mož jo je junaško pocedil nekam, kjer čaka boljših časov, ko ga ne bo več sodnijska pozivnica iskala. — Sedaj so nekako bolj mirni, ker so višji gospodje tukaj ki jih malce „aufmišajo". d Iz Šoštanja. Kdo je dopis, nik „Narodnega Dnevnika"? Tako vprašujejo naši Nemci in kot besni letajo okrog ter stikajo po tem nesrečnem dopisniku. No, našli ga ne bodo, pač pa bode posvetil on še v šulferajnsko šolo, v „Kreditverein", v sodnijo, davkarijo, v gospodarstvo občine in tako naprej. Povsod je nagro-madenega gnoja na cente. Pridejo tudi poročila o „tajnih" sejah in zborih pri raznih Galufih in drugih gostilnah. Ko-nečno vam še svetujemo, da si „Nar. Dnevnik" naročite sami, da ga ne bo-dete po trgu lovili in iskali. Pa brez zamere in na svidenje!
a Belo zastavo so razobesili v nedeljo ob 1. uri popoldne na jetniš-nici v Slov. Bistrici, v znamenje, da ni nobenega restanta. To se že 10 let ni zgodilo.
a Iz Sevnice ob Savi. Tudi v tem trgu so pričele nemške trdnjave pokati. Zloglasni „Hotel" edino središče vsenemcev je te dni prešlo iz rok gospe Mrazove v lastnino gospoda Ju-vančiča posestnika na Zidanem mostu. Tako ima ta slabo postavljena „Burg-feste" v treh letih že tretjega gospodarja, ker si iz gmotnega stanja nikakor pomagati ne more. Nadjamo se, da bode g. Juvančič bolje gospodaril in se načelu udal, da smejo med najbolj postreženimi gosti tudi „Slovani" primeren sedež v posebni sobi dobiti. Da nas pa gospod Juvančič o naklonjenosti prepriča zahtevamo, dU na prvo mesto postavi napis „Ljudska gostilna" — „Hotel" pa naj za vsikdar s stene požene.
b Zasnlo je 18 letnega zidarskega nčenca Štefana Ertla, doma od Sv. Marjete na Dravskem polju, ko je z drugimi delavci odkopaval pobočje pred hotelom „Alwies" pri Mariboru, kateri prostor rabi Južna železnica za polaganje novega tira. Sodnijska komisija, ki je s preiskovalnim sodnikom dr. Reiserjem takoj prišla na lice mesta, je dognala, da so bile varnostne na-redbe nezadostne.
b Poskušen samomor. V Gradcu se je ustrelil v soboto v mestnem parku vpokojeni stotnik Morie pi. Kaiserfeld. Našli so ga s smrtnonevarno rano na desnem sencu blizu Franckovega spomenika. Stotnik Morie vitez Kaiserfeld je bil jedin sin prejšnjega štajerskega deželnega glavarja Morica viteza Kaiser-felda, kateri je, predno je postal čistokrvni Nemec, slišal na lepo slovensko ime Blagotinšek. Kaiserfeld je napisal na listič: „Jaz se ločim prostovoljno s tega sveta zaradi težke živčne bolezni".
b Iz"šolske službe. Učiteljica ročnih del gdč. Vida Jurko v Razboru pri Zidanem mostu je nastavljena tudi kot učiteljica ročnih del pri Sv. Kancijanu.
b Reklamno brošuro za dolenj ska vina je spisal v češčini vinarski nadzornik Bohnslav Skalicky. Našim vinorejcem zopet opomin, da čimpreje spravijo obe vinarski zadrugi, v Celju in Mariboru, na noge, da bo mogoča tndi za naša izborna štajerska vina večja reklama.
b Proti lekarni v Ormožu, katero bi imel ustanoviti neki Nemec Trautvetter, so se izrekle vse mero-dajne korporacije in večina občin v okrožju.
a Pozor pred žganjem! Dne 9.
t- m. našli so 18 letnega Hvale Franca v Št. Petra pod Sv. gorami mrtvega ob cesti. Fant si je preveč žganja privoščil ter je po noči domu gredoč v pijanosti tako nesrčeno v sneg padel, da si iz njega ni mogel več pomagati in da se je zadušil.
a Občinske volitve v novi občini Tezno pri Mariboru, ki so se vršile zadnji petek, so končale z nemško zmago. Gg. od Km. zv. v Mariboru, hic Rhodus!
v Ponesrečil je v kamenolomn kemične tovarne v Hrastniku Jožef Bantan, rojen leta 1870 v občini Sv. Krištof, pri razstreljevanju skal. Razletela se je namreč pri basanju dina-mitna patrona in ga na glavi in obeh rokah težko poškodovala. Levo oko je izgubljeno. Drugim delavcem se ni nič zgodilo.
v Nemško pevsko društvo „Deutscher Singverein Hrastnigg" ustanovil je znani Ammer v Hrastniku. S tem bode gotovo Hrastnik osrečil in nem-štvo tam utrdil. Mogoče še dobi kak zlati križec za ta junaški čin.
v Legar nastopa zopet v nekaterih občinah, v zadnjem času pojavil se je eden slučaj tudi v Vojniku. Škrlatica zmiraj bolj razsaja vkljub prizadevanju merodajn h oblastev, ki se pač premalo brigajo za popolno zatiranje nevarnih nalezljivih bolezni.
Iz Maribora. Manifestacija za slovensko vseučilišče. V ne deljo dne 10. prosinca se je vršilo tudi v mariborskem „Narodnem domu" podobno manifestacijsko zborovanje kakor v Ljubljani istega dne. Sklicalo ga je „Slovensko društvo". Shoda so se udeležili v obilnem številu mariborski in okoliški Slovenci vseh stanov in strank, da manifestirajo složno za slovensko vseučilišče. Predsednik dr. Mlakar je razjannil pomen zborovanja, državni poslanec dr. Korošec je govoril o stališču „Narodne zveze" in državnozbor-ske delegacije v tej najvažnejši narodni zadevi in o vprašanju laškega vseuči-. lišča, visokošolec Zavodnik pa o po-
divjanosti nemških buršev in strankar stvu rektorjev v Gradcu in na Dunaju, kjer žive slovenski visokošolci v neznosnih razmerah. Dr. Rosina je podal pregled dolgotrajnega našega boja za slovensko vseučilišče v Ljubljani in kazal na posledice, ki bo jih imelo slovensko vseučilišče za slovenski narod. Mnogoštevilni zborovalci so pritrjali z navdušenjem vsem govornikom in nazadnje so se sprejele soglasno sledeče resolucije:
1.	Slovenci, zbrani na manifesta-cijskem shodu v Mariboru dne 10. prosinca 1909 obsojajo kar najodločneje ravnanje nemških buršev s slovenskim dijaštvom ter pristransko postopanje akademičnih oblasti v Gradcu in na Dunaju;
2.	zahtevajo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter protestirajo proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu;
3.	zahtevajo takojšno ustanovitev pravniške fakultete v Ljubljani, kreiranje štipendij za slovenske>seučiliške docente ter reciprociteto izpitov na zagrebškem vseučilišču.
v Iz Frama pri Mariboru (Občinske volitve, Ciril in Metodov nabiralnik. odhodnica). Pred kratkim so bile pri nas občinske volitve, za katere se je vršil hud boj. Sijajno so zmagali slovenski naprednajki s svojimi kandidati v vseh treh razredih proti kandidatom g. župnika, ki je po volitvah klaverno tožil, da so se „združili nemškutarji in štajercijanci s slovenskimi liberalci proti veri". Kdo se ne smeje? Ne, ne g. župnik ni nam bilo treba take pomoči; nemškutarji in štajercijanci so s svojimi kandidati ravno tako propali ko vaši izvoljenci z vami v red. Saj vendar niste pričakovali, da bi volili zavedni napredno misleči narodnjaki v občinski zastop može, ki bi kimali na vaše povelje!
—	Nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda v narodni gostilni g. M. Tur-nerja se pridno polni. Tekom decembra se je nabralo 21 K. — Za narodno zbirko so darovali zavedni Framčani nad 50 kron. —
—	Dne 1. januarja je priredilo „Kmetijsko bralno društvo" svojemu marljivemu članu in požrtvovalnemu narodnjaku Ivanu Rogliču, železniškemu uradniku v Račjem, skromno pa prisrčno odhodnico. Gospod blagajnik se je v vznešenih besedah zahvalil g. Rogliču, ki je rade volje pridno sodeloval pri prireditvah bralnega društva, ter obžaloval zgubo tako nevstrašenega narodnega delavca za naš kraj. Pri tej priliki se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 12 K.
v Uradni dan celj. okr. glavarstva se vrši v Šmarju pri Jelšah 14. januarja, v Trbovljah 25. januarja, na Vranskem 18. februarja. — V Celju so ti uradni dnevi vsako sredo in soboto izvzemši praznike.
d Mestno hranilnico (šparkaao) v Brežicah revidirata v prisotnosti c. kr. okrajnega glavarja dva računska nradnika iz Gradca. Radovedni smo, kakšen, bo uspeh te revizije posebno ali bodeta računska uradnika oziroma politična oblast zasledovala, ali se po-sojuje denar v smislu pravil ali ne in če je posebno denar varovancev v tea zavodn varno naložen.
d Bodimo si dosledni! Iz Breii« se nam narodniak pritožuje, da rabi neka tamošnja slov. tvrdka v korespondenci z nemškimi trgovci izključno le dopisnice in knverte z nemškim napisom in nemško firmo. Za sedaj tvrdke ne bodemo imenovali, opozorili bi pa jo, da narodnost ni dobra samo M kšeft", temveč se morajo njene zahteve spolnjevati tndi preko domačega plota.
a Nečnven škandal. V tako naslovljeni notici smo poročali iz Trbo-bolj, da se je tam opisane rabnke ude-ležii trgovski pomočnik Kohlbacher, kar pa ni resnično, temveč sta bila zraven Falkner in šolar Kronthaler.
b I« Gradca, f Ana Jagerič. V torek, dne 5. t. m. pokopali smo v Graden slovenskim dijaškim krogom občeznano go. Ano Jagerič. Rajnka, rojena Slovenka, pečala se je nad 35 let z oddajanjem stanovanj na slovenske dijake. Revni, kakor'smo slovenski študentje večinoma, dobivali smo tam za male denarje toplo in snažno, če tndi prav priprosto stanovanje. Ker pa je imela gospa vedno še po eno ali dve postelji v „rezervi", prihajali so često tudi premožnejši kolegi za par noči prenočevat, dokler niso našli primernega stanovanja. In ker je bil vsakdo jako ljubeznjivo sprejet ter še navadno s kakim čajem pogoščen, bil je „Olimp", kakor se je njeno stanovanje na Murškem trgn 10, III. imenovalo v dijaškem žargonu, pravi centra® in priljubljeno shajališče slovenskih dijakov. Ljubeznjiva in šegava gospa pa je pri takih čajevih krožkih kàj rada pripovedovala o bivših svojih „gospodih"1 in večkrat je n. pr. z veseljem pravila, kako so pfi njej svoj čas imeli gimnazijci (Trop, Masten itd.) svoj pevski in tamburaški zbor, kako je morala na podstrešju skrivati dijaški list „Zoro", ki so jo izdajali, in ki ji je bila gimnazijska oblast prišla na sled.
Blizu 35 let trajalo je takšno živ ljenje v „Olimpu", — letos pa, bržkone pod pritiskom Slovencem sovražnega bojkota v Gradcu, morala se je 77 letna gospa iz svojega mirnega, priljubljenega kotička izseliti, in tj ob času, ko je ravno pritisnila zima,
To jo je potrlo — bolj duševno kakor telesno, in mesec dni po preselitvi morala je izdahniti svojo dušo. Na šentpeterskem pokopališču ležiš sedaj dobra gospa ter bodeš bržkone brez vsakega nagrobnega spomenika, ako Be ne spomnijo na te tvoji „gospodi". V srcu ohranil ti bo pa gotovo vsak. ki te je poznal, hvaležen spomin!
Kranjske novice.
d Deželni zbor kranjski ima sejo v četrtek dopoldan. Danes se je depu-tacija deželnega zbora udeležila pogreba rajnega vipavskega poslanca Lavrenčiča.
d Nemško lekarno Mayr na Prešernovem trgu v Ljubljani prevzame s 1. svečanom t. 1. Slovenec g. Sušnik.
d Ljudski shodi za slorensko vseučilišče so se vršili preteklo nedeljo razen v Ljubljani tudi v Velikih Laščah in v Kostanjevici. V Cerkljah na Gorenjskem se je vršil velik kmetski shod, ki se je pečal s starostnim zavarovanjem za kmete, pa tudi sprejel odločne resolucije zoper imenovanje Bela r j a.
d „Slovenec" bombastično poroča •o delu deželnega zbora, molči pa ko grob o tem, da so klerikalci pokopali povišanje učiteljskih plač. Ali je to gentlmansko?
d Spremembe pri Južni železnici. Za postajenačelnika v Zalogu pri Ljubljani je imenovan revident Južne železnice v Ljubljani g. Jos. Fortič, po-stajenačelnik v Zalogu g. Jenčič je pa prestavljen na Opčino pri Trstu.
▼ V Radečah pri Zidanem mostu, tako se nam piše, je videti še par nem ikih napisov. — To bi se dalo pa vendar odpraviti!
d Zaradi pogreba dež. poslanca Lavrenčiča se vrši seja kranjskega dež, zbora še-le jutri, v četrtek. — Istotako se danes ne vrši koncert ,Slov. fiiharm.' v čast deželnim poslancem
temveč j« preložen na drug dan tega tedna.
d Tlom v poštni urad. Na Bledu je v noči od 8. do 9. jan. vlomil neznan zlikovec in odnesel za 300 kron denarja.
d Potres v Ljubljani. Nocoj ob 1 uri 46 minut so čutili v Ljubljani več minut trajajoče gibanje zemlje. Potres sicer ni bil močan, a je zadoščal, da se je vse prebivalstvo preplašeno zbudilo. Mnogi so v strahu bežali na ulice. Škode ni nikjer posebne. Ljubljanska potresna opazovalnica je izjavila, da so kazali 100krat povečujoči instrumenti gibanje 70 milimetrov. Središče potresa je moralo biti v Zg. Italiji. Danes se je ljubljansko prebivalstvo Že pomirilo.
znal, da bi se jih moralo z lahkoto spe čati vsak dan 10.000. In koliko Ida to na leto? 72 000 kron! Bine bil to lep stalen dohodek? In kdo si upa trditi da bi no bilo mogoče na dan po vseh slovenskih gostilnah oddati najmanj 10.000 teh listkov? Podružnice,skrbite za red!
Obrambni vestnih.
Raj je z ,.Hallo Stražo"?
Ko so se vsled krvavih dogodkov polegli valovi političnega strankarstva, pojavila se je na obzorju zopet pre-važna ideja naše skupne narodnopo-litične obrambe; spomnili smo se zaspale prepotn.bne „Naše Straže". Ne preisknjmo, kdo je zakrivil, daje društvo takoj po rojstvu odrevenelo; odpustimo in pozabimo, a sedaj se lotimo složno in z druženimi močmi, da zbudimo društvo k agilnemu delu. Dela je ogromno. Mi dremljemo, dočim sovražnik bdi in dela noč in dan na našo pogubo. Obmejnih Slovencev se je lotila skoraj upravičena letargija, ker so bili vsi njihovi obupni klici zaman Imeli smo zanje sočutje in tolažilne besede, a dejansko jim nismo znali pomagati. Nemško bojno društvo „Siid-mark" pa kupuje posestvo za posestvom slovenske zemlje. Samo lani je porabila „Südmark" nad 200.000 kron za germanizacijo v naših deželah. Nakupila in z Nemci naselila je nad 3000 oralov slovenške zemlje. Samo v Št. Ilju v Slov. goricah si je pridobila 200 oralov.
Ako nebo hitre odpomoči, bo ta slovenski „Port Artur" v par letih nemško protestantska kolonija, a nemška jezikovna meja se potegne pod Maribor do Drave. Pa tudi na Kranjskem „Süd-marka" pridno izpodkopava tla. V prvi vrsti se je vrgla na Kočevje, a tudi po Gorenjskem ima razpredene svoje mraže (Tržič, Jesenice, Bela peč). Ko-čevarskim šolam in učiteljem je razdelila lani 2450 kron, obrtnikom 2860 kron, „Studentenheimu" 612 kron, drugačnih podpor 2020 kron, sktpaj samo za Kočevje 12.520 kron. Podružnica v Ljubljani je imela lani 383 članov, v Šiški pa 145 članov. Celo v Postojni obstoji podružnica tega strupenega društva. Na slov. Koroškem ima toliko podružnic, da so si lani ustanovile svojo zvezo (Ostgau) v Spod. Dravogradu. In mi naj k vsemu temu molčimo in gledamo mirno, kako se man dedna zemlja ruši kos za kosom?! Še imamo dovolj idealnih in požrtvovalnih mož, kar so pokazali jesenski dogodki. Treba je le društvn energičnega vodstva. Vodit Iji vseh sloveoskih strank, brez obotavljanja na delo! V vseh obmejnih krajih naše domovine odmevajo obnpni klici potapljajočih. Tako je n. pr. nekje na Koroškem velika občina, ki bi bila Slovencem za vedno zagotovljena, ako bi se izrinilo iz nje naihujšega, nemškega agitatorja. Njegovo posestvo je na prodaj, a Slovenci bomo najbrže zamudili priliko, in v akcijo bo stopila „Südmark".
V posnemanje! Narodna hranilnica in posojilnica pri sv. Bolfenku pri Središču je sklenila, da bo vsakdo, ki vzdigne pri tem zavodu kakoršenkoli denar, vplačal 2 v za Ciril-M. todovo družbo. Posnemajte vrlo rajfajzenovko!
Občinski zastopi naj se spominjajo naše Ciril-Metodove družbe. Poglejte vendar, kako delajo Nemci in Lahi ! Vsaka občina skoraj si šteje tam v čast podpirati svoja napadalna društva, nam pa se niti ne zljubi, da bi se b . a n i I i!
Plačilni listki Ciril - Metodove družbe se rabijo še vedno premalo. Ko bi se jih prodalo vsak dan povprečno 1800 po celem Slovenskem, dalo bi to na leto 7200 kron. Vsakdo pa bo pri-
Harodni gospodar.
o Podraženje mleka? Na Srednjem in Zgornjem pa tudi na Spod. Štajer skem se bo po nekaterih poročilih mleko v bodočih tednih podražilo na 30 vin. To pa vsled neznansko drage krme.
o Ogrska podpira svojo industrijo. Vlada je pred kratkim določila 30 mi lijonov državne subvencije za nstano vitev novih tovarn za tkanine.
o Obrtne šole v Dalmaciji. V Dal maciji imajo danes obrtno-nadaljevalne šole v Zadru, Spljetu in Dubrovniku V Zadru in Spljetu so se uredile kot nižje obrtne šole. Posebno lepo napre duje ona v Spljetu; urejena je že za moške in ženske vajence ter šteje 500 učencev in učenk. Poleg tega obstoje tečaji za kamnoseško obrt v Selcah in Pučiščih. na Korčuli se pa bodeta uredila tečaja za stavljenje ladij in kam noseštvo, na Visu nižja šola za ribar-stvo in v Drnišu nižja šola za rudarstvo.
o Posojilnica v Vojniku napredovala je vkljub mnogim bližnjim novim posojilnicam in vkljub temu, da posluje v našem trgu že mnogo starejši nemški „Vorschussverein", tudi v ravno minolem letu vsestrausko, očiten dokaz, da uživa vsestransko zaupanje. Letos je dosegla in prekoračila prvokral pol milijona letnega prometa: 505.432 K 43 v. proti 419.713 K 84 v. v lanskem letu. Hranilnih vlog je dobila to leto 141.88037 K (lani 112.779 86 kron), vzdignilo se je 108.700 95 kron (lani 104.989 34 K); posodilo se je na novo 78.241— K (lani 47.728 — K); vrnilo se je 34.712 K (lani 33 391 K). Naloženega denarja pri drugih zavodih ima okroglo 38.000 K; vseh udov šteje sedaj konci leta 547 proti 529 v lanskem letu. Posojilnica ima okroglo 8000 K rezerve ter v sredi trga dve lepi skupaj se držeči hiši, v katerih so nastanjeni naši narodni obrtniki in druge slovenske rodbinè.
c Hranilne vloge obrestuje posojilnica po 41/2% ter plačuje rentni davek sama, tako da dobijo vložniki svoje popolne obresti. Od posojil zahtevajo se 51/2°/o proti vknjižbi ali 6% na osebni kredit. Prošnje za posojila na-pravljajo se vedno brezplačno ter so tudi drugi stroški kar najmanjši. Uradni dan je vsako sredo, a v nujnih slučajih se opravi pri načelniku g. A. Brezovni u lahko vsak dan.
Društvene vesti.
b Občni zbor „Celjskega Sokola"
se vrši v soboto, dne 16. t. m. z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo vse člane „Celjskega Sokola" na posebno važnost letošnjega občnega zbora ter pričakujemo temu primerno obilne udeležbe. „Celjskega Sokola" čaka sedaj, ko dobi svoj dom, ogromno dela in treba mu bo izvanredno delavnega odbora, ako hoče temeljito izpolniti nalogo, ki mu je dana. Tudi v tem pogledu bo odločevati občnemu zboru in komu je le količkaj mar procvit delovanja „Celjskega Sokola", ne sme zamuditi tega občnega zbora.
Odbor „Celjskega Sokola", b Občni zbor društva „Sokolaki dom" se vrsi v soboto zvečer takoj po občnem zboru „Celjskega Sokola". Ker se bodo na tem občnem zboru razpravljala važna vprašanja glede „Sokol-skega doma", poživljamo vse člane, da se ga zanesljivo udeležijo.
Odbor „Sokolskega doma".
Potres d južni Italiji.
Senat.
o Rim, 12. jan. Uradni list bo še danes objavil zakon o odredbah za kraje, ki jih je uničil potres. Zakonski predlog sta sprejeli obe komori in jo je že tudi potrdil kralj.
Poročilo generala Mazze.
Rim, 12. jan. General Mazza br-zojavlja iz Mesine: Vkljub včerajšnjemu iskanju niso našli več nobenega živega pod razvalinami. Italijanski in inozemski odbor prav vneto razdeljujeta živež in obleko.
Sunki se ponavljajo.
o Mesina, 12. jan. Tudi včeraj je bilo vreme zelo slabo. Dež je lil curkoma in tako oviral vsako delo. Sunki se še zmiraj ponavljajo. Ob 4 uri 30 min in ob 7. uri 15 min, so čutili ljudje dva močna sunka, ki pa nista povzročila nobenega strahu, ker se je prebivalstvo že privadilo na potresne sunke. Municipalno kazalo civilnega stanu je popolnoma uničeno, vendar so še ohranjeni prepisi pri sodišču. V četrtek se bo sešlo vojno sodišče in bo sodilo 14 oseb, ki so ob-dolžene tatvine in ropa.
Triletna deklica še živa pod razvalinami.
Reggio di Calabria, 12. januar.
Opoldan se je posrečilo nekemu infan-terijskemu poročniku s pomočjo dveh gasilcev izkopati neko triletno déklico še živo izpod razvalin.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Proti Axmannovemu predlogu.
a Dunaj, 13. jan. Češki narodni svet je izrekel proti proti češkemu ministru dr. Začku željo, naj zastavi ves svoj vpliv, da se prepreči sankcija Axmannovega predloga, ker bi ta imela nedogledue posledice za nadaljni politični razvoj.
Srbija in Anglija.
a Dunaj, 13. jan. „Narodni Listy" javljajo, da je Srbija najela od Anglije 30 milijonov frankov posojila in da bode odslej tudi vse svoje potrebščine naročevala iz Anglije.
Sestanek dveh vladarjev. s
o London, 13. jan. Angleški kralj Edvard se snide v kratkem s italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Pri sestanku pozdravi italijanskega kralja tudi zastopnik najvišjih političnih krogov Turčije.
Umor Petrova.
o Sofija, 13. jan. Včeraj zvečer sta dva neznana individua ustrelila Petrova, prezidenta bnlgarskega narodnega komiteja.
Tržne cene.
12. januarja. Na dunajski b o r z i stagnirata ponudba in konzum še vedno. Tendenca je silno slaba.
Kava: Santos Good Average za mare 32 50, za maj 3175, za september 30 50, za december 30 25. Tendenca stalna.
Produktni trg: Pariz: moka za tekoči mesec 29 30, moka za prihodnji mesec 29 60, moka za januar — april 30'25, moka za mare — junij 30'80, pšenica za tekoči mesec 22'55, pšenica za prihodnji mesec 22'85, pšenica za januar — april 2345, pšenica za mare — junij 23 65, žito za tekoči mesec 16'35, žito za prihodnji mesec 16 35, žito za januar — april 16 90, žito za mare — junij 16 90.
Sladkor: Praga: surovi sladkor prompt K 22 90, za oktober —-december K 22 15. Tendenca mirna.
Produktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 77 pšenica za oktober K 10 85, žito za april K 1016, žito za oktober K 911, oves za april K 8'62, oves za oktober K —'—, turšica-za maj K 7'29, ogrščica za avgust K 13 90. Promet 15.000 met. st.
Budimpešta, 7. jan. Svinja d: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 23.087 kom.
Svinjskamast 135—, namizna slanina 108'—.
Odvetniški solicitator
vešč stenografije in strojepisja, želi službo premeniti. — Ponudbe s pogoji pod „Solicitator" na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 48 21
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17—4
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje «naprej (tud< v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Natakarica na račun
»e takoj sprejme. — Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 4 4-1
Proda se nova hiša
zraven cerkve in meščanske šole takoj.
Kletarsko društvo v Ormožu
odda v najem svojo
50 i
(vinotoč ter mrzla kuhinja). Kavcije treba 300 K. — Gostilna je pripravna za kakega obrtnika. Ponudbe se naj pošljejo do 24. t. m.
mmfàmsBSBsm*
Narodno podjetje!
Goriška jo v« mila
izdeiuje vse običajne vrste čistilnega mila. Priporoča pa v prvi vrsti najboljše pralno milo:
Koza s solncem (Caprasole)
fisfirztaVom družbe sv. Cirila in Metodo.
Cene konkurenčne, izdelek prve vrste. Svoji k svojim! Podpirajmo razvoj domače industrije!
40 5—2

Delniška pivovarna Laški trg
odda v najem na Kranjskem dobro idočo
gostilno in zalogo piva
in proda dobro idočo
gostilno z mesarijo
v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem z lepim vrtom in večjo njivo.	51 3-1
Kupujte narodni kolek!
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slovenski trgovci pozor!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
„Metfor" J. IticaKar in dr.
Trst, ulica Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in druzega kolonijal-nega blaga.	Na debelo.
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
3 10-9
r
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
LASTNI DOM
it
JJ
kreditna in stavbena zadruga W QABERJU PRI CELJU
z omejeno zavezo - v	x^*—1 ^ »■ w
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na ===== leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. ===== Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet n 4	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.
«MHIMMM
ffji
Moina trgofina paVel jYiajdic, Ijubljana, prešernoVe «lice 7.
--------—-——————aaai^HHHHKMIHIHHBHHI^HH
Svilnato biago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, paičolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kraTate. Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterija porte in vrvice, resice, krepince in yrrice za tapetnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, èipke in vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
lopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače in Šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtevi venei. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za uniformirance pletene, letne in zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, m io in nstna voda.
B 1-2-4 Krtače za obleke, glavo in zobe.

Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute,
Pravo Jägrovo normalno perilo, srajce Tricot jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi aa Sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokoleniee,
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebnb in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice i« drugi domači narodni izdelki itd. itd.