o
snv. 2so.
V mm, V peieK, ne 11. Uln 1925. Posamezna tolika stane 2 Oln. LelO U.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . .. xa pol leta . . sa celo leto .
. . Oln 20 .. .120 . . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstvu. ... . 80
S tedensko prilocjo „Ilustrirani Slovenec

Cene Inseraiom:
Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din l°50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4-—, oglasi v uredniškem delv vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dun izvvemšl ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošlnina Mm v ooM
UrednUtvo je v Kopitarjevi ulici 6 IU. Rokopisi se ne vračajo- netrankirana pisma se ne spre-|ema;o. Uredništva telelon 50, upravnišlva 328.
Političen list n slovenski naroi.
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.6511 in IU.34S» (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
Danes zvečer ob 8. uri bo »Slomškov večer« v Ljudskem domu. Predata pisatelj F i n ž g a r o temi: Slomšek in njegovo kulturo delo med Slovenci. V času, ko nam preti nevarnost, da se uniči naš najvišji kulturni zavod, slovenska univerza, pokažimo z obilno udeležbo, kako tesno pri srcu nam je slovenska kultura.
Italijanski elementi senzornih dunajskih vesti o »nameravani razdelitvi Koroške«.
Naša skupna zadeva.
Kljub ostrim kulturnim in političnim na-sprotstvom v strankarskem življenju slovenskega naroda se je te dni pokazalo, da vsi Slovenci čutimo enako, ko gre za naše najvišje kulturne potrebe in temeljne zahteve nišega narodnega programa, ki se kljub velikim preobratom, katere je naš narod dozdaj dož'vel, v svojem bistvu niso izpremenile. Med te spada lahko bi rekli da na prvem mestu, naša univerza v Ljubljani.
Univerza je bila naša najvišja kulturna zadeva, odkar smo se narodno zavedli, in zanjo se je bila dolga borba, dokler se ni uresničila v zedinjeni državi Jugoslovanov. V tej državi pa ta univerza ni samo največja pridobitev slovenskega naroda kakor bi bila v tuji državi, marveč tudi eden glavnih či-niteljev skupnega kulturnega življenja vseh Jugoslovanov, ki tvori njega integralen del in brez katerega bi narodno, kulturno in državno sožitje Jugoslovanov bilo okrnjeno. Ne samo mi, vse jugoslovanstvo in država bi trpeli, nko se naša univerza ukine ali samo reducira.
Da za dvanajstmilijonsko državo tri univerze niso preveč, nam kaže zgled vseh tujih kulturnih držav in narodov, o tem pričajo velike prosvetne potrebe naše države in potreba kulturne povzdige še velikega dela prebivalstva v Jugoslaviji. V državi, kjer pride komaj na 50.000 ljudi en zdravnik, tri medicinske fakultete gotovo niso preveč, zlasti če razpolagamo s tako kakršna je v Ljubljani, kjer se relativno majhno število dijakov uči ob bogatem učnem materijalu, v najugodnejši atmosferi brezšuninega študija in izvrstnih učnih silah. Izdatki za naše visoko šolstvo so najbolj plodonosno naloženi izmed vseh, in kdor bi začel Slediti pri kulturnih potrebah države, bi razdiral temelje njenega obstoja sredi drugih visokokulturnih držav in narodov. Največja krivica pa bi bila, če bi imela pri tem trpeti univerza v Ljubljani, za katero država najmenj prispeva.
Mar ne rabimo v Jugoslaviji čimveč dobro kvalificiranih profesorjev in učiteljev, čimveč izobraženih duhovnikov, čimveč tehnikov, agronomov, visoko usposobljenih upravnih uradnikov, zdravnikov itd. itd.? Mar no raziskovavcev, kulturnih delavcev, ljudi, ki se po možnosti posvečajo samo znanstvenemu delu, duhovni kulturi, etični povzdigi naroda, izboljšanju moralnih in gospodarskih pogojev njegovega življenja? Tudi štiri ali pet univerz bi zalo ne bilo odveč, pač pa je pri nas odveč mnogo drugega, kar ne služi ne moralni ne maierijalni povzdigi ljudstva.
V tem smo vsi Slovenci brez razlike edini. Nikomur ne bomo dovolili okrniti ali celo Se odpraviti naše univerze, ne samo iz ljubezni do našega naroda, marveč tudi iz ljubezni do države, v kateri smo Jugoslovani združeni, da skupno ustvarimo najboljše pogoje za naš kulturni in gospodarski napredek. Kdor se bo dotikal te naše najvišje ustanove, bo naletel na nezlomljiv odpor vsega naroda, na skupno slovensko fronto, in n3j ne računa na našo siceršnjo politično razcepljenost.
Francosko poslaništvo pri Vatikanu ostane.
Pariz, 10. dec. (Izv) Poslanska zbornica je razpravljala o proračunu zunanjega ministrstva. Pri tej priliki je zbornica z 280 proti 108 glasovom odklonila predlog komunistov, da se ukine poslaništvo pri Vatikanu.
KRIZA V POLJSKI VLADI PORAVNANA.
Varšava, 10. dec. (Izv.) Kriza, ki je nastala v kabinetu Skrzinskega radi finančnih predlog, j« bila potoni kompromisa poravnana.
Rim, 10. dec. »Tribuna« se danes na uvodnem mestu peča z interpelacijo dr. Ding-hoferja o slovenskih aspiracijah po Koroški in opozarja na Radičev govor o koroških Slovencih ter na izjave raznih slovenskih politikov in časopisja, da se v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji ne sme obnoviti plebiscit. K temu pripominja »Tribuna«: »Mi nočemo verjeti, da bi Jugoslavija hotela vzeti nase odgovornost za podvzetja s tem, da sprožuje neutemeljene aspiracije in ustvarja neobstoječa vprašanja, ki se z neutajljivim prizadevanjem pripravljajo.« Nadalje se bavi »Tribuna« z nemškimi iz Prage datiranimi vestmi, češ da obstoja dogovor med Mussolinijcm in nadvojvodo Albrechtom ter dodatek k nettunski po-
godbi o razdelitvi Avstrije med kalijo in Jugoslavijo. To je naravnost absurdno, tembolj ker se v tisti vesti italijanski Slovenci označujejo kot zatirani. Čisto abiurdno je misliti, da bi Italija podpirala jugoslovanske aspiracije po Koroški, kajti MusroMni je opetovano izjavil, da se morajo pogodbe spoštovati. Razdelitev Avot ije pa bi pomenila kršitev mirovnih po-gedb. Te vesti so puste fantazije in tendenci-jor~i m-.nevri. Gotovo današnji položaj Avstrije r.i zadovoljiv, toda njene razmere so se bist-eno izboljšale, k čemur je Italija vedno radevolje pripomogla. Dunajske vesti so abot ne, kajti velika preproščina je, če si kdo pred I stavlja Avstrijo kot kos mesa, ki naj se vrže ' sosedom, da ga pogoltnejo.

vfls vPiiVitiiuns^as
ODŠKODNINA POSESTNIKOM NA TEZNU PRI MARIBORU ZA RAZLAŠČENO ZEMLJO. - POROČILA RAZNIII SKUPŠČINSKIH ODSEKOV.
Bol rad, 10. decevnbra. (Izv.) V začetku skupščinske seje je minister Radojevič odgi-varjal na vprašanje in spomenico posl. Z e -b o t a in F a 1 e ž a , ki sta zahtevala, da naj vlada vendar izvrši izplačilo za razlaščeno remljo za vel ki rnnžerni kolrdvor na Te: nu. Prizadetih je okoli 20 malih p sestnikov, ki so prišli po razlastitvi 1915. ob svoje imetje. Če je bivša Avstrija storila krivico, naj jo sedanja uprava popravi.
Minister Radojevič je odgovoril ugrdno. I'jav.1 je, da bo kupno vsoto oriroma odškodnino takoj i. plačal, čim to izvršila komisija razlastitev.
Pesi. Zebot je i: javil, da je v glavnem z ministrovim odgovorom zadovoljen. Zeli pa, da se izplačili čimpreje izvršijo.
Nato je skupščini razpravljala o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Vb.dnn večina je pcptavila na dnevni red prošnjo nekega dr. Kcstiča, da se mu priznajo leta. To je vzbudilo posebno pozornost. Odbor za prošnje in pritožbe je namreč najmanj delavni pnrln-mentarni odbor. Opozicija je p novno protesti-
rala proti tej praksi, da odbor prošenj in pritožb ne rešuje. Zato je zanimivo, da je vladna večina prešla več tisoč prošenj ubogih vdnv m sirot, fki prosijo za podpore in pokojnine, našla pa je prošnjo nekega dr. Kcstiča. Proti temu načinu »delovanja« so opozicional-ni poslanci nastopili in zahtevali, da naj odbor rešuje tudi druge prošnje.
Sledilo je poročilo imunitetnega odbora, ki z ozirom na zahteve, da se izroče nekateri poslanci sodišču radi različnih prestopkov, ugotavlja neosnovanest takih z. htev. Poročilo je bilo sprejeto. Nato se je dopoldanska seja prekinila.
Popoldanska seja se je nadaljevala ob 5. Na seji si bila prečitana tri poroč la o delovanju preiskovalnega odbera o slučaju dr. Lu-kiniča s posestvom Thurn Taxisa, o čemer poročamo na drugem mestu.
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je razprava o svetovni prstni konvenciji in o zakonu o puštnem čekovnem prometu.
Pos!anec Pucelj glasoval proti carine p; o tem uvozu piugov.
Belgrad, 10. dec. (Izv.) Odsok finančnega odbora je danes razpravljal o uvoznih carinah za izdelke iz železa. Posl. Pušenjak se ja v smislu zahtev in predlogov Kmetijske družbe v Ljubljani in Glavnega zadružnega saveza zavzemal za znižanje carin za uvoz srpov, sekir, grebljic, ogrebač, nožev za industrijske in kmetijske potrebe, ker so carine povišane za 30 in več odstotkov. Znižale so se carine na srpe, kose in nože za industr jslce in kmet j-ske potrebe. Burna debata se je vodila pri razpravi o carini na pluge. Posl. Pušenjak je ugotovil, da se je toliko postavk povišalo, da ne morejo biti merodajni fiskalni razlogi za povišanje carine od piej-nj h 15 na sedanjih 40 zlatih dinarjev. Tudi razlogi ne držo. Vsled povišanja bi znašala carina na pluge v teži 70 kg 336 Din. Dosedaj je znašala 125 Din. Ako hočemo doseči napredek v kmetijstvu, moramo kmetom omogočiti cenen nakup dobrih kmetijskih strojsv in orodja Raditega je poslanoc za to, da se ukine carina na uvoz plugov.
Ukinjenje carine je zahteval tudi radikalni posl. Andrija P r o t i č in po Radičev posl. Č e 1 a n. Čim so tako ti poslanci vršili svojo dolžnost in hoteli s tem pomagati kmetovalcem v sedanjem težavnem položaju, je govoril proti ukinjenju načelnik ministrstva zn trgovino, ki je pristal le na polovično zmanjšanje
carin. Za ukinjenja ca kmetijskega ministrst bilo po prevratu v 11 železnih in 500.000 k 300.000 železnih in to dejstvo, da so cene p poskočile na več kot Kmetski poslane predlogom, da so ar kmetijskega ministrs noj carine znižajo ne ■»•
ivzel načelnik : ,>oročal da je samo 154.000 .^ov. Sedaj jo 1 h. Zanimivo je 00 Din 1. 1922.
.>ii<
Pucolj je kljub dlog načelnika 11 1 za to, ga se Pri glasovanju
so glasovali vsi žlnni odsoka razen Puclja in šo onega radičevca za carine prost uvoz plugov. Na ta način je kmetom škodljiv Pjcljov predlog propadel. Zanimivo je, da je radič^-vec Čclan glasoval proti predlogu svojega klubskega tovariša.
Carino prost uvoz plugov je velikega pomena za kmetijstvo, ker se bo pri enem plugu prihranilo 336 Din, kolikor jo dosedaj znašala carina.
SMEŠNA AFER V
Bohrad, 10. dec. (Izv.) V tukajšnjih parlamentarnih kregih je vzbudilo precejšnjo ve-selost dejstvo, da je glavni Orjunaš Leontič pozval Pribičeviča na dvoboj. Pribičevič je danes pismeno odgovoril sekundantom Leon-t.ča, da njegovega poziva na dvoboj ne sprejme. ker ne odgovarja za vsako 1 esedo, ki jo i govori kot politik. Smatra se, da je cela zadeva bolj reklama za Orjuno, ki je v zadnjem času popolnoma prišla ob ugled. Izzivanje Pribičeviča, glavnega zaščitnika Orjune, naj bi pokazalo nevtralnost in politično needvisnost Orjune.
Poslanica predsednika Coolltfge-a.
Washington, 10. dec. (Izv.) V torek je otvoril predsednik Coolidge ameriški kongres s poslanico, kjer podčrtava sijajen gospodarski položaj Zedinjenih držav, ki bo omogočil takoj s prihodnjim letom znatno znižanje davčnega bremena. Državni dolg znaša 20 milijard dolarjev, letni izdatki 3 milijarde dolarjev, med temi samo za vojno in mornarico 642 milijonov dolarjev.
Z vsemi državami živi Amerika v najboljšem prijateljstvu. Reparncijsko vprašanje je rešeno in lorarnska pogodba odpira nova pota do miru. Razorožitev na kopnem je špeci-jelno evropski problem, čegar rešitev bodo Zedinjene držav« blagohotno podpirale.-Tudi pri vseh drugih mirovnih prizadevanjih bo Amerika sodelovala, ampak samo prostovoljno.
Ob sedmi obletnici smrti Ivana Cankarja
f 11. deccmtra 1918.
Po zgledu Prešernovem, ki se je ob smrtnih dneh tako rad spominjal prijateljev in za domovino zaslužnih mož (V. Vodnika, M. Čopa, A. Smoleta), je prav, da se tudi mi ob takih dnevih za hip ustavimo v svojem dnevnem drvenju in si zopet ter zopet v spomin pokličemo, kaj nam je rajnik bil in kam nam še po smrti kaže njegov prst.
Ze sedem let je utonilo v večnost, odkar je odplul od nas eden naših največjih genijev, Ivan Cankar. Kljub temu na videz precejšnjemu razdobju še nismo v stanu v vsem obsegu occniti njegovega pomena za naš narod. Kako neki, ko vidimo, da nam bodo šele drugi narodi, dobivši ga v prevodih, pokazali vso njegovo veličino, primerjajoč ga s svojimi duševnimi velikani. Tako n. pr. se je letos italijanska kritika o priliki, ko so Italijani prvič dobili prevod »Hlapca Jerneja«, zavzela ob tem delu m izrekla trditev, da se mora njih slovstvo s takimi deli poživiti, zakaj od Manzoni-jevih časov ni v njih pisateljih — niti v Car-ducciju, kam-li v D'Annunziu — občečlove-šltih čuvstev. (Ljublj. Zvon«, 1925, str. 640.)
Kako vidim Ivana Cankarja?
Pred božičnimi prazniki je. Gost sneg neprestano naletava na pota in prelaze. Tam v gorskem zaselju, nekje nad Vrhniko menda, v samotni kmetski hiši umira Lužarica. b hrepenečim pogledom išče proti vratom, kdaj vstopi njen sin, ubožec, ki jc pred več'leti odšel z doma v svet, da postane imeniten gospod; starki sc blede, da se še nocoj pripelje v kočiji, bogat, srečen. Medtem se sin res vrača proti domu; dolgo gazi sneg, končno, ker je snega le več in več, omaga ob prelazu ...V smrti se združita mati in sin. (»V samoti«. Slov Vcčernice, 1908.) To jc en del Cankarjevega ustvarjanja: pripoved o svoji materi, trpeči, a do konca vanj verujoči, ter o sebi, hodečem in blodcčcm za srečo, ki je nikoli ne doidc ...
Vidim še drugo delo Cankarjevo: razen za telesno mater mu izpolnjuje srce skrb in ljubezen še za drugo, ki jo ljubi s črnini gnevom v duši očitajoč ji s perečo satiro njene grehe: breznačelnost v umetnosti in življenju, rodoljubnost samo z jezikom, »dostojnost- m nravnost samo na zunaj. Na očitek, da uničuje drugih ljubezen do domovine, odgovar;a: »Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kot Solznodolski vzdihovalcc, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso v nadlogah in v grehih, v sramoti in zmotah, v ponižanju in bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev.«
Vidim ga končno, s kakšnim gorkim sočutjem riše bedo nebogljencev, sirot, v delu onemoglih in od brezsrčnosti na ccnto vrženih. Dolgo se mu zdi, da j«; vse to trpljenje brez-smisclno, neusmiljena igra usode. Končno pa, ko v svetovni vojni gleda vse nepopisno gorje svojega naroda, pa tudi skoro vsega človeštva, se mu v grozi in bolesti razkolje srce, da v vsej disharmoniji življenja spozna najvišjo harmonijo — v Bogu. (Podobe iz sanj: Koncc.)
V bolesti naših dni, ko preti na jugu in severu smrt tisti naši svetinji, za katero je Ivan Cankar najbolj deloval, našemu slovenskemu jeziku, nam ostane pa v tolažbo njegov proroški vzklik: »Močan si, o slovenski narodi Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, šc sveče bi mu nc žgali, še bilj bi mu nc peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: »Nikartel Ta burka je stara že tisoč leti« (Kurent, str. 46.)
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V FRANCIJI.
Pariz, 10. dec. (Izv.) Najvišji železniški svet je sklenil vladi predlagati, da se zvišajo osebni tarifi za tietji razred za 20 za drugi razred za 30, za prvi razred pa za 40 odstotkov.
Nova češka vlada.
TRIJE MINISTRI ČEŠKE LJUDSKE STRANKE.
Praga, 10. dec. (Izv.) Novo vlado je sestavil prejšnji ministrski predsednik Švehla. Novi ministri so:
Anton Svehia (agrarec) ministrsko predsedstvo;
dr. Beneš (nar. socialist) vnanje zadeve; dr. Nosek (ljudska stranka) notr. zadeve; dr. Srdinko (agrarec) prosvetaj dr. Viškovsky (agrarec) pravosodje; Dvofačck (soc. demokrat) trgovina; Bechyne (soc. demokrat) promet; Mlčoch (obrtna stranka) javna dela; dr. Hodža (agrarec) poljedelstvo; Stfibrny (nar. socialist) narodna obrana; dr. Winter (soc. dem.) socialna politika; Šramek (ljudska stranka) pošta i brzojav; Tučny (nar. soc.) narodno zdravje; dr. Engliš (strokovnjak) finance; dr. Kallay, minister za Slovaško; dr. Dolanski (ljudska stranka) likvidator ministrstva za prehrano.
V novi vladi je zastopanih 7 političnih skupin: agrarci (4 ministre), narodni socialisti j
(3), ljudska stranka (3), socialni demokratje (2), narodni demokrati (1), obrtna stranka (1) in strokovnjaki (2). Nova vlada je s pristašem obrtne stranke pomnožena stara koalicija. Na mesto »petke« stopa »šestka«.
Vpliv češkoslovaške ljudske stranke se je pri sestavi te vlade jasno pokazal. Zdelo se je pivotno, da bo dobila ljudska strankti samo dva malopomembna ministrska sedeža, toda spretni taktiki dr. Šrameka se je posrečilo, da je tudi ministrstvo za notranje zadeve dobila ljudska stranka. Češki listi priznavajo odkrito silen napredek te stranke in si nič ne prikrivajo, da bo prav radi svojega ljudskega programa še vedno pridobila tal. Češkim katoličanom moramo iskreno častitati tudi ob sestavi te vlade. Želeti je le še to, da pride do vedno večjega zbližanja s Hlin-kovo slovaško ljudsko stranko, potem so pa kmalu eden odločilnih faktorjev v mladi bratski državi.
Lukiničeva afera pred narodno skupščino.
Belgrad, 10. decembra. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine bi moralo biti pre-čitano poročilo o obtožbi dr. Lukiniča. Radi tega se je danes pred skupščinsko sejo sestal preiskovalni odbor, da to svoje poročilo revidira, kakor jc bilo sklenjeno na zadnji seji tega odbora. Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, da med člani preiskovalnega odbora ni soglasja glede poročila. Radi tega so se vršila dolgotrajna pogajanja, ki niso privedla do nikakega sklepi,. Radi teh pogajanj je tudi izostala definitivna redakcija poročila. Popoldne se je morala narodna skupščina prekiniti.
Preiskovalni odbor se je ponovno sestal. Pri tej priliki je ugotovil, da obstojajo trije predlogi. Predlog sam. demokrata Popoviča, da se naj dr. Lukinič proglasi za nedolžnega, predlog poslanca H o d ž a r j a , ki ugotavlja, da so na podlagi gradiva prišli do prepričanja, da je dr. Lukinič kriv in da se naj izroči sodišču, in trelji predlog radikalov, da je sicer dr, Lukiničevo ravnanje tako, da je s tem škodoval interesu države, ne more pa se mu formalno dokazati nobena kršitev zakona.
Nobeden teh treh predlogov ni dobil večine. Predlog sam. demokratov je bil soglasno odklonjen, za predlog radikalov pa jc glasovalo od 12 članov samo 5. Vsled tega bodo zastopniki vseh treh struj predložili skupščini posebna poročila. Po dolgotrajnosti razprave in razburjenosti članov sodeč je bila zelo burna. Člani sami ne dajejo nobenih pojasnil. Zato se o podrobnem poteku teh sej preiskovalnega odbora ne more poročati, pač pa navajamo posamezna poročila v skupščini.
Poročilo 5 radikalnih članov od ^članskega preiskovalnega odbora, ki je bilo danes na seji prečitano, ugotavlja najprej dejanski stan takole:
Po čl. 48, uredbe in čl. 96. pravilnika o izvršitvi uredbe o postopanju s posestvi p<>da-nikov neprijateljskih držav, je likvidacijska komisija na seji 19. novembra 1923. pod štev. 871. odločila, da se s posestva Thurn-Taxis ukine sekvester. Z ozirom na stilizacijo navedenih členov uredbe in pravilnika o postopanju z imovino neprijateljskih podanikov smo prišli do zaključka, da je likvid. komisija pristojna za ponovno odločbo o ukinjenju se-kvestra in mora svoj sklep sn:no predložiti ministru za pravosodje radi izvršitve. Vendar niso niti v uredbi, niti v pravilniku nobeni predpisi, po katerih bi moral minister za pravosodje izvršiti sklep likvid. komisije, niti
ni predpisana kakršnakoli sankcija za neiz-vršitev, zalo se je tudi moglo zgoditi, da se sklep likvidacijske komisije o usodi sekvestra s posestva Tburn-Ta\isa več kot leto dni ni izvršil.
Obtoženi g. Lukinič se z odločitvijo št. 971. od 14. novembra 1924. ni zadovoljil s tem, da bi so odredila izvršitev eno leto starejšega in še ne izvršenega sklepa likvid. komisijo št. 871. od 11. decembra 1923., marveč se je zelo potrudil, da celo vprašanje tudi sarn prouči, da sam prekontrolira vse argumente in da da sklepu desekvestracije novo pravno argumentacijo. V tej smeri naglasa kot najvažnejše pravno dejstvo, na kalerem je v glavnem temeljil svojo odločitev, avstrijsko podaništvo kneza Alberta Thurn-Taxisa.
Kazni argumenti, izdani od raznih pristojnih faktorjev nemškoavstrijske republike, zelo kategorično trdijo, da je imel knez Thurn-Ta-xis p,)leg nemškega tudi avstrijsko podaništvo. Vsem lem argumentom je zelo težko ospor-jevnti avtentičnost. Obtoženi g. Lukinič v položaju ministra za pravosodje, imajoč predlog s trditvijo avstrijskih oblasti o podaništvu kneza Thurn-Tax;sa, predstavljenih mu na popolnoma reden diplomatski način po našem zunanjem ministrstvu, ne bi bil lahko mogel niti smel v svojem službenem odloku knezu tega avstrijskega državljanstva cdreči. Če bi kaj takega storil, bi s tem zagrešil resno kršitev mednarodne kurtoaiije, s katero se mora računati v odnošajih napram državam, s katerimi smo v normalnih prijateljskih odnošajih.
Toda, čeprav je mogel dr. Lukinič smatrati kot resnično dejstvo avstrijskega poda-nistva kneževega, ne bi bil smel, niti mu ni bilo treba pozabiti, da je knez Thurn-Taxis nemški podanik in sicer v prvi vrsti nemški, kakor tudi to. da o njegovem nemškem poda-ništvu nikdar ni bilo od nobene strani nobenega dvoma. Vendar pa se zdi, da je obtoženi g. Lukinič popolnoma pozabil na to. Z nemškim podaništvom kneza v svoji odločitvi šlev. 971 nili ne računa. Pravna usoda kneževih posestev v Lokvah in v Ledeniku je rešena po čl. 249. in 267. senžermenske mirovne pogodbe, ne ozirajoč se niti ma!o na pravice, ki jih daje državi čl. 297. verzajske mirovne pogodbe Sodeč po tej delitvi je knez podanik. Z ozirom na to, da bi se morali radi podanik. Z ozirom na to. da bi se morale radi tega dejstva do kraja izvesti vsi pravni zaključki z ozirom na senžermensko pogodbo in poznejše dogovore z Avstrijo, bi se morala
knezu vrniti vsa njegova posestva, ki se nahajajo na našem državnem ozemlju.
Preiskovalni odbor je mnenja, da se je obtoženi dr. Lukinič s tem, da se ui oziral na nemško državljanstvo ob priliki odločanja o pravni usodi kneževega posestva v Lokvah in Lekeniku, jako pregrešil v svoji dolžnosti ministra za pravosodje kot čuvar zaupanih mu materialnih in moralnih državnih interesov. Ako vzamemo, da je imel knez Thurn-Taxis v resnici poleg nemškega podaništva popolnoma pravilno in v pravem času dobljeno avstrijsko državljanstvo, g. Lukinič ni imel nobenega povoda, da ga smatrajo za izključno avstrijskega podanika in da na tem temelju ukine sekvester iz njegovega posestva. Kajli, ako ima nemško carstvo razlog, da smatra kneza za izključno svojega podanika, in nem-škcavstrijska republika zopet za izključno svojega podanika, ima naša država pač zadosti povoda, da trdi, da ima knez dvojno državljanstvo. Na temelju tega bi g. Lukinič moral kot minister za pravosodje odločiti, katero državljanstvo smatra za prevladujoče. Ako pa tega ni smatral za ugodno, je mogel popolnoma lahko po sklepu likvidacijske komisije od 12. novembra 1923, štev. 871 čakati, kdaj se bo pred pristojnim forumom za vselej rešilo vprašanje o pravicah naše države na posestvih nemških podanikov, nahajajočih se v krajih, ki so prej pripadali avstrijski monarhiji.
Preiskujoč okolnosti in celokupni položaj v trenotku, ko je obtoženi dr. Lukinič storil inkriminirano odločitev v štev 971. novembra 1924, preiskovalni odbor nikakor ni mogel priti do prepričanja, da sc je obtoženi minister za pravosodje v tem trenotku nahajal pod vtisom kakih upravičenih razlogov notranje ali zunanje politike, ki bi ga mogli privesti do tega, da je storil inkriminirano odločitev, ki bazira na takih pravnih argumentih.
Opirajoč se na pravnoveljavni sklep likvidacijske komisije štev. 871. 12. nov. 1923, je storil svojo odločitev od 17. nov. 1924, štev. 971., v smislu predpisov materielnih in formalnih zakonov. Napravil je odločitev, ki nikakor ne rrore biti, nili ni bila potrebna, da jo stori. Omajal in oslabil je položaj naše države v sporu, ki še ni bil definitivno rešen.
Z ozirom na naštete teze smatra odbor, da je obtoženi g. Lukinič s to odločitvijo kršil svojo dolžnost ministra za pravosodje kot čuvarja zakonitih interesov ljudstva, in nas izpostavil materielni škodi, oslabil in omajal naš položaj v sporu, ki še ni bil definitivno rešen. Vendar pa se s tem dejanjem ni pregrešil niti proti ustavnim niti proti zakonskim predpisom. Uradno izraženi trditvi nemškoavstrijske države, da je knez Thurn-Taxis njen državljan, g. Lukinič ni mogel ne verovati.
Sklep likvid. komisije o sekvestraciji je tudi konkretno dejstvo, ki nekoliko olajšuje položaj obtoženega. Radi vsega tega preiskovalci odbor ne more v inkriminirani odločitvi g. Lukin ča najti vseh elementov, potrebnih za kvalifikacijo specialno kaznivega dejanja ministra, to je, jasne in določne kršitve ustave in zakonskih predpisov. V celem dejanju obtoženega pa vidi preiskovalni odbor nezadostno pazljivost in nezadostno profesionalno sposobnost g. m;nistra v obrambi drž. interesov.
Z ozirom na to in na temelju čl. 13., 14. in 15. zakona o min. odgovornosti smatra preiskovalni cdbor, da dejanje obtoženega g. Lukiniča, bivšega ministra za pravosodje, ni kaznivo v smislu prvega zakona o min odgovornosti, zato predlaga narodni skupščini, da so dr. Luk;nič ne stavi pod obložbo, niti ne pred drž. sodišče «
Za poročevalca so imenovali Petra Jova-noviča.
Proti predlogu radikalov je poslanec dr. Hodža r dal posebno mišljenje, ki se glasi:
>Preiskava, ki se je vodila o slučaju obtoženega g. Lukiniča, bivšega ministra za pravosodje, radi ukinitve sekvestra s posestva Thurn-Taxisa in izročitve istega posestva v fizično posest delniške družbe za izrabo gozdov, je ugotovila, da obstojajo dokazi iu do-volj razlogov o izvršeni kršitvi ustave in zakona, navedenih v pritožbi, kakor tudi o storjeni škodi državi. Zalo je treba predlagati narodni skupščini, da izvoli sklenili: da se g. Lukinič izroči sodišču. Podrobne razloge bomo navedli na seji narodne skupščine.c
Temu predlogu Hodžarja so se pridružili po posvetovanju tudi Dragulin Pečič, llija Šumenkovič, oba demokrata in radiče-vec dr. Š i b e n i k. Dr. Zanič in Kapetanovič bosta na to posebno mišljenje golovo še naknadno pristala, ker ^ta bila danes odsotna. Na ta način bi to posebno mišljenje dr. Hod-žarja imelo za seboj večino članov preiskovalnega odbora. Dvanajsti član, samostojni demokrat Svetislav Popovič, je danes predložil skupščini svoje posebno mišljenje in predlog, v katerem pravi, da je dr. Lukinič ali kriv ali nedolžen. Predlaga, da naj se skupščina izjavi za to, da je dr. Lukinič popolnoma nedolžen.
Ko so bila na popoldanski seji ta tri mišljenja prečitana, je predsednik z ozirom na določbe zakona o ministrski odgovornosti odredil petmluuten odmor, da se poslanci lahko posvetujejo o času, kdaj bo skupščina o teh treh predlogih glasovala. Glasovanje o tem se ima vršili tajno.
Po kratkem odmoru se je vršilo glasovanje. S 147 glasovi je večina sklenila, da naj se o teh predlogih glasuje 14. decembra. 40 poslancev pa je glasovalo za to, da se glasovanje vrši 15. decembra. Glasovalo je torej 187 poslancev. Okrog 40 radikalov se jo glasovanja vzdržalo.
• • •
Na ta nač;n so na današnji seji manifesti, rali svoje nezadovoljstvo s polovičarskim pred-logom radikalnih članov v preiskovalnem odboru. Naglasa se namreč, da je predlog radikalnih članov absolutno nelogičen. Na eni strani se v poročilu samem priznava, da je dr. Lukinič kriv, na drugi strani pa se smatra njegova krivda za neformalno, da ga radilega ni treba izročili sodišču.
Ravnotako se je v parlamentarnih krogih mnogo komentiralo dejstvo, da se radičevci niso strinjali s posebnim mišljenjem radikalnih članov v odboru in da so se pridružili mišljenju posl Hodžarja in ostale opozicije. Vsekakor to dejstvo zelo dobro ilustrira razmerje med obema vladnima strankama. Pri tako I važni zadevi, kakor je slučaj Thurn-Taxisa kjer je vsled sklepa, da se posestvo desekve-strira, prišlo veliko število prebivalcev! v hrvatskih revnih pokraj nah ob svoj kruh, bi morali radičevci pokazati malo več odločnosti, kakor so jo pokazali pri sedanjem vprašanju. Zato se z veliko napetostjo pričakuje nadaljnji razvoj tega slučaja in pa sklep narodne skupščine 14. decembra.
Vaša frizuro
ne bo napravila nikdar prikupljivega utiša, če zanemarjate primerno nego las. kajti obilica in lepota rasti las je odvisna edino le od skrbne nege in zdravja glavne kože. Pri tem zavzema prvo mesto čistota in po rednem umivanju povzrofeno poživljenje cirkulacije krvi. Za izmivanje glave se z najboljšim vspehom uporablja staroznani šnmpom s črno glavo, odstranjuje prah, luskine in vse izpuščaje kože in daje lasem lesk in bogato polnost. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijnh in partume-rijah. Izdelovatelj: H ns Schw rzkaot, B nin-D h em.
MRAZ PONEHAVA.
R'm, 10. dec. (Izv.) V Italiji mraz ponehava. V Rimu je kazal včeraj zjutraj toploniej 5 stopinj nad ničlo.
Milan Skrbinšek:
Moja uprizoritev Cankarjave komedije »Za narodov blagor«.
Letošnja uprizoritev Cankarjeve komedije je dosegla ob primijeri močan uspeh ter je izzvala jako živahno kritiko. Da je predstava kot takšna uspela, v tem so si bila poročila na jasnem, zelo različno pa sc komentira idej-nost in slog, ki ga je ustvaril režiser.
Kar sc tiče dolžine predstave, je pri Cankarjevih delih moj princip ta, da jib podam kot režiser pri prvih predstavah v celoti, ker se s tem usneh dela nikakor ne ogroža, in jih črtam šele za naslednje predstave. Vsaka Cankarjeva beseda na odru živi in mi ie pre-dragocena, da bi žrtvoval nekoliko bolj podčrtani dramatični kratkoči zvonkost in miselnost njegovega jezika. Tako sem ravnal ob priliki uprizoritve »Romantičnih duš« in sedaj ob uprizoritvi komedije »Za narodov blagor«. Prvo delo se jc takrat sploh prvič uprizorilo, drugo pa je prišlo ob svoji unrizoritvi pred leti zelo črtano na oder. V koliko je važnejše intenzivnejše režiserjevo delo, nego pa dejstvo, če se tekst krajša ali ne, temu naj služi v dokaz to, da uprizoritev te komedije pred leti. četudi je bila občutno črtana, ni usDela, medtem ko je sledilo občinstvo letošnji premi-jeri do zadnjega z zanimanjem.
Še nekaj principielncga, kar se tiče mojih režij Sori omenjenih dveh Cankarjevih del. Zc pri »Romantičnih dnšah« se je poudarja'o, da je to zfčetno_ Cankarjevo aelo doživelo ob premijeri svoj usneh po režiserjevi zaslugi Ravnot' ko se poudarja to pot, da je prvo dojenje »Za narodov blagor« od avtorja tehnično slabo zasnovano in da sem jaz z režijo to dejanje lakorekoč šele odc-rsko omogočil. Temu oporekam. Cankar mi je v svojih dramskih
delih (zrežiral sem dozdaj že vsa njegova dela, večino njih na različnih odrih, z različnimi ansambli in pred različnim cbčinstvom in kritiko) kot režiserju odersko popoln. Nikdar mi ni bilo treba kakšnega dejanja ali tudi le pri-zorčka »reševati«. Ne. Pri vseh Cankarjevih delili sem doživel to, da sem jih že pri čitanju videl odersko čisto živa pred seboj.
Jasno je, da slabi drami noben režiser ne more pripomoči do uspeha, čc ne poseže ODe-rativno v delo samo. Dokazal sem s svoiimi režijami vseh Cankarjevih del, da jih, kar se tiče glavnega uspeha, ni treba niti črtati, kaj šele, da bi kaj snreminjal na njih. Seveda, dramsko delo je šele takrat popolno, ko zaživi na odru. Prvo dejanje »Z. n. bl.« je ob
£
priliki letošnje premijere živelo in nanravilo o izjavi kritike tudi tchn:čno odličen vtis. ežiserju ga ni bilo treba tehnično zboljšati, on ga je samo v avtorjevem smislu oživel. Če bi ga ne, bi torej krivda ne ležala na Cankarju, temveč na režiserju. Ker ga pa je, služi ta samo v dokaz, da ga je Cankar sijajno zasnoval in da je bil režiser na mestu in drugega nič!
Ali si bo upa! kdo trditi samo zato, da je Cankarjev »Jakob Ruda« slaba drama, ker je pred leti na poklicnem odru propadel, ko je doživel letos celo na diletantekem odru nenavadno močan uspeh? Ali je kriv avtor temu, da so »Hlapci« pred leti v Zagrebu propadli, ko jih poznamo vendar z našega odra kotmočno dramo in so zgrabili občinstvo tudi v Trstu, Celju in Mariboru? Treba bi bilo samo, da gredo vse Cankarjeve drame tekom ene sezone v cclotnem ciklu dobro uprizorjene mimo nas, pa bi se prepričali o lem, da je Cankar naš velik in največji dramatik. Leta devetnajstega sem uresničil Iv lepo zamisel v Trstu ob pribki mojega vodstva tamolnjega slovenskega j4i«daliJta, in iu v zadnjih mesecih sezonej
In zdaj k idejnosti in slogu komedije, kakor sem jo jaz razumel in prenesel iz knjige na oder.
V	politični stranki, ki je trenotno najmočnejša in radi svojih le čisto strankarskih teženj istočasno tudi največji krivec nad žalostno usodo naroda, o katerem pač govori, a ga ne pozna, nosi kal razkroja v sebi, kaiti njen glavni voditelj, 60letni Grozd, vzbuja radi svoje slave v drugem veljaku stranke, v Grudnu, zavist in že delj časa se pod masko politične harmonije in prijateljstva bije med tema dvema in njunimi ožjimi pripadniki prikrit, a zato tem srditejši boj za prvenstvo. Tudi oni tretji ne manjka, ki hoče v tem sporu kovati zase kanital, nczmo?ni in nerodni ter skriti hinavec in mtrigant Kremžar.
S prihodom bogatega Gornika vzraste v vseli treh upanje na zmago, kajti vsak upa dobiti Gornika in s tem njegov kapital na svojo stran. Grozd mu hoče prodati svojo nečakinjo, Gruden svojo ženo, Kremžar na si spričo tega na tihem mane roke, ker misli, da ^e bo mogel v tem boju okoristiti z Gornikom zase.
V	svojem jedru idealni, energični in bistri Ščuk a stopi vmes in drži z Go!obovim: pismi,1 ki Grozda obtožujejo in se jih zalo boji, in ki bi jih Gru-den hotel dobiti v svoje roke, da bi dobil ž njimi ostro orožje, ki bi ga mogel naperiti proti Grozdu,_ na vrvici in tako šc nodneti njuno medsebojno rovarenjc v boju za Gornika in njegov kapital tako zelo, da trčita vehementno drug ob drugega, kar povzroči v stranki razkol.
1 Ta pisma imajo samo namen, naravni proces, ki se naj odigrava med Grozdim in Grudnom, pospešili, kar (udi sijajno doseže So torej samo eno Izmed mnogih srrdrtev, ki bi se jih mogel Cankar Ščuka posiuziti v svojem boju pravičnika proti krivcem.
I _ Prične se med obema veljakoma ogaben ! boj, v katerem so na vrhu najirej Grudnov in potem Grozdovi pristaši. Grudnovka omam' Gornika in ga takorekoč že priklene nase, i Grozd ga vleče na svojo stran in samo mali še, pa bi ga pridobil za svojo nečakinjo. Me( Grudnovko in Gornika slopi siccr Gruden med Mati'do in Gornika Kadivec, a Grud novka je že preživo zagorela zanj in Mat;ld se skuša zoperstaviti, bolj gnnna od Kadivc nego od lastne volje, tako da bi se nagni končno Gornik le na to ali ono stran, če b ne_ bilo — Ščuke. V tem se spričo ogebnegi boja vzpne idealist, ki bi ga tudi brez tcgl prej ali slej rešil na njegovo pravo pot, ii tako noče isti na povabilo Grudnovke stopit v stranko njenega moža, niti ne ostane ve' v Grozdovi službi, temveč gre v svojo smci da reši nared pred sebičnimi frazerji. Gor niku pokaže jasno pot daleč proč od teh ljudi a narodu hoče odpreti oči, četudi ve, da g' čaka, ko bo storil ta korak — vrv.
Gornika izvije Grozdu kakor tudi Grud nu iz rok ter spunta nnrod proti njima. \ zadnjem liinu se oba veljaka spet zvežeta > skupni borbi proti pravični usodi, ali to jim« nič ne pomaga. Narod ju križa in si določ* sam svojo pot, ki vodi preko njiju k svobodi in nanredkul
Torej: zmaga resnice nad l»žjo! — Zmag« značajnosti nad lopovstvoml — Zmaga ideali*
ma nad materializmoml
♦ • •
Po slogu so si Cankarjeva dramatični de'a ze'o različna. Za vsako novo idejo, ki i' I je hotel dali dramskega izraza, je nehotu našel tudi adekvaten slog,
Naturn'istično obrulene so drame »Jakob Ruda«, »Kralj na Bctajnovi« in »Hlanci« Predstavljati sc morajo torej naravno, Tudi I zadnji dve. »Kralj na Pctajnovi« vzlic mistič; nosti Nininih sanj, Maksovi sugestivni sceni.
Dnevne novice,
Proslava Prešernove in Slomškove 1251et-n'ce po vseh srednjih šolah. Pomočnik prosvetnega ministra je odredil na predlog ljubljanske sekcije Profesorskega društva, da naj se proslavi po vseh srednjih šolah v Jugoslaviji 125 letnica Prešernovega in Slomškovega rojstva. V prvi polovici meseca decembra naj posveti tej proslavi učitelj slovenščine, oz. srbohrvaščine eno uro. Boljše pozno kot nikoli ...
Shod poslanca Sušnika v St. Rupertu. Na praznik 8. decembra je imel v Št. Rupertu posl. Sušnik shod, na katerem je poročal o aktuelnih političnih vprašanjih. Kljub silnemu mrazu je bil shod prav dobro obiskan. Po shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije. S shoda je bila poslana škofu Jegliču udanostna brzojavka, ki poudarja, da ljudstvo stoji neomajno za škofi, ki se bore za pravice Cerkve v naši državi.
Duhovniške vesti. Umeščen je bil včeraj 10. decembra t. 1. na župn:jo Št. Gotard ondot-ni upravitelj Franc P f a j f a r. — Premeščena sta bila Anion Jerman, kaplan v Križali na Gor. v Moravče in Leopold G o v e k a r, kaplan v Radečah pri Zid. mostu v Križe na Gorenjskem.
Veliki župan ljubljanske oblasti danes ne sprejema, ker je službeno odsoten.
Slovenski oillikovanci na razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. »Uradni list« objavlja popolni se nam slovenskih odlikovan-cev na pariški rar.stavi dekorativnih umetnosti. Odlikovani so bili: Alojzij Dolinar v Ljubljani (skulptura) z zlato svetinjo; šola »Probude« (slovenska dekliška soba) s srebrno svetinjo; D. V ah ta r v Ljubljani (marokineri^a) z brončeno svetinjo; Strojne tovarne in livarne v LjuLljani (religiozni pasarski izdelki) s srebrno svetinjo; Božidar Jakac v Ljubljani (grafična dela) z brončeno svetinjo; Marija Šare v Ljubljani (lino perilo) s srebrno svetinjo; Rado Krega r v Ljubljani (dekoracije za narodno gledališče v Ljubljan.) s srebrno svetinjo; pu-škarska šola v Kranju (izdelki učencev) t zlato svetinjo; državni zavod za hišno industrijo v Ljubljr.ni (izdelki učencev) s srebrno svetinjo; O.on Grebene, profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani, s srebrno svet njo.
Glnliiva slavnost se je vršila v Novem mestu dne 7. t. m. dopoldne. Ta dan je zborovalo »Učit. društvo za novomeški okraj v Karcdnem domu, to pa zato, ker v šoli ni smelo zborovati zaradi bole ni. Pred zborovanjem Ipa se je vršilo odlikovanje upok. šol. upravitelja, pisatelja in skladatelja Janka L e-b a n a z redom sv. Save V. r. Stopivšega v dvorano so zbrani gospodje radostno pozdravljali. Nato je slavljenec sedel za mizo na časten prostor, njemu ob strani prior Usmiljenih bratov, g. Vilibald Belec in gimnazijski ravnatelj g. Škrlj. Po zanimivem govoru je slavliencu pripel red g. okrajni referent Matko kot namestnik sre:kega poglavarja. Po odpeti državni himni je s.vdasi slavljenec vstal ter se s krepko besedo v verzih zahvalil. Po burnih živloklicih vladarju se dvigne direktor g. Škrlj ter v izbranih 1 esedali čestita slav-ljencu, ki si je še v visoki starosti ohranil bistrega duha, da še danes uspešno literarno javno deluje. Po g. Škrlju je slavljenca pozdravil g. Josip Mozetič v imenu navzočih ožjih rojakov Gcričanov. Popoldne se je družba s slavljencem vred sestala na vesel sestanek v Kandiji pri Štemburju, kjer se je pri izb-orni kapljci rekla mnoga napitnica ter je tudi slavljenec sam govoril. Vsa čast učiteljstvu | novomeškega okraja, ki je tako proslavilo ju- j bilanta, plačalo vse stroške ter sivolasemu to- ; varišu izročilo tudi darilo.
Iz prosvetnega ministrstva. Za načelnika splošnega oddelka prosvetnega ministrstva je
Imenovan dr. Stjepan Zaič, srednješolski ravnatelj v Zagrebu.
Za asistenta na medicinski fakulteti v Zagrebu je imenovan dr. Leon Lemež.
Iz Uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 7. dec. 1925. objavlja med drugim: Pravila o državnem strokovnem izpitu uradnikov v resortu generalne direkcije voda za prestop iz pripravljalnih skupin v pomožne skup ne; Navodila za ocenjanje učiteljev vseh šol, ki spadajo v re-sort ministrstva za poljedelstvo in vode; Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev; Odločbo o maksimumu prodaje valut za potne liste. — Številka istega Uradnega lista z dne 9. t. m. prinaša: Odločbo, s katero se izpre-minjajo nekatere izvozne carine; Popravek k pravilniku za ogledovanje klavnih živali n mesa.
Iz srednješolske službe. Pomaknjeni so: prof. dr. Simon Dolar na rmnaoji v Kranju v 4. skup. I. kat.; prof. Ivan Škerlj na II. drž. gimn. v Ljul liani v 5. skup. I. kat.; prof. Fran Kobal na III. drž. gim. v Ljubljani v 4. skup. I. kat.; prof. Andrej Verbič na realki v Ljubljani v 4. skup. I. kat.; prof. Karel Tribnik na gimna-iji v Mariboru v 5. skup.
I.	kat. — Upokojen je po čl. 141 uradniškega zakona g. dr. Jakob Zmavc, profesor na gimnaziji v Mariboru.
Iz sodne službe. Imenovani so: Sodnik v Ptuju Srečko Verbič za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodnik v Ptuju dr. Josip D oin i čar za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju; sodniki za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Josip S f i 1 i g o j in Alionz C e -p ud e r za sodnika v Dolnji Lendavi, dr. Vladimir Muha za sodnika v Ptuju in Fran G o r e n c za sodnika v Ljutomeru — vsi v svojih dosedanjih skupinah in kategorijah. — Premeščen je po služI eni p^ trebi in s svojim pristankom sodnik dr. Fran M u š i č od okrajnega sod šča v Ormožu k okrajnemu sod šču v Ptuju. — Imenovana sta: Ivan Humar, p'sarniški oficial pri okrožnem sodiš"u v Mariboru, za višjega pisarniškega oficiala v 3. skup. II. kat. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in orožn ški narednik Jakob M. S e 1 a k za kanclista v 3. skup. III. kat. pri ekrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. — Premeščen; so po službeni potrebi: pisarniški oficial Fran Ferenčak iz Ko.jega kanoe-list Matija M e z n a r i č iz Ormoža in kanclist Josip Drevenšek iz Šoštanja, vsi trije k olerožnemu sodišču v Mariboru, kanclist Božidar L a n g e r h o 1 c iz Kamnika k okrajnemu sodišču v Laškem in kanclist Fran O b • 1 a k iz Šmarja pri Jelšah k okrajnemu sodišču v Šoštanju.
Iz davčne slažbe. Pri dclegaciji ministrstva financ v Ljubljani je imenovan za davčnega upravitelja in vršilca dodžnosti davčnega lusiratorja v 2. skup. II. kat. M roslav Pirk-m a i e r, davčni uprav.telj pri davčnem uradu za Ljubljano mesto.
Imenovanja na pošti. Imenovani so: La-voslav Brus, tajnik pri ministrstvu za pošto in brzoj'i v, za tajnika v Ljubljani 1; Vinko J a n e ž i č za uradnika v 2. skup. II. kat. pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani; Andrej D o 1 j a k za urrdn.ka v 2. skup.
II.	kat. v Mar.boru 1, doslej v Sarajevu; Fran C u š v Mariboru 1 se premesti v dosedanjem činu v uradu Maribor 2. — Po službeni potrebi so premeščene: pošini in telegrafski uradnici Marija T e k a v e c od Ljubljana 5 k Ljubljana 1 in Justina B 1 i n c od poštnega n brzojavnega urada v Metliki k p: štnemu in brzoj. uradu v Tcpl cah pri Novem mestu; telefo-nistka Olga M o s e r od Ljubljana 1 k poštnemu brzoj. uradu v Dolu pri Ljubljani. — Premeščena je na prošnjo poštna in telegrafska uradnica Štefanija Š i b o v e c od pošt. in
brzoj. urada v Ormožu k pošt. in brzoj. uradu v Ljubljani 1.
Osebne vesti. Za glavnega revizorja pri centralni carinski blagajni v Ljubljani je imenovan Janko J a n k o v i 6, doslej na Bon. Bistr :ci. — Premeščen je vladni perovodja Vatroslav O n d r i š e k od okrajnega glavarstva v Novi Gradiški na okraj, glavarstvo v Prelogu. — Upokojen je Zivojin Jeremič, komisar železniške policije v Dravogradu.
Nov državljan. V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Nikola A. E n -g e l g r a d t, rudarski industrijec v Celju, skupno z ženo Cirilo in hčerko Natalijo.
Čipke, roglje, vložke, motive ovale v najrazličnejših slikah in oblikah dobite najceneje pri — Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pc' Trančo.
Proračun splitske mestne občine. Proračun splitske mestne obč ne za 1. 1926. izka-uje 33,533.473 Din izdatkov. Od tega je namenjeni za zgradbo hiše za tiste, ki so brez strehe 600.000 Din, za novo električno mrežo 5,685.000 Din, za tlakovanje cest 3,460.584 dinarjev itd.
»Palatino« zadel na dno. Veliki in lepi pi tn ški parnik tržaškega Lloyda — »Pala-t uo< je 7. t m. vsled velikega viharja pri Zadru zadel na dno in ni mogel nadaljevati vožnje.
Zgradba železniških hiš v Splitu. V Splitu se je od zasebne strani uvedla akcija za zgradbo cenih železnih hiš. Pritlična hiša s 7 prostori, vodovodom in elektriko bi stala približno 80.000 Din brez zemljišča.
>Emamlin« v Požegi pogorel. M noli torek je v Požegi pogorel tamkajšnji veliki »Kmamlin« z vso opremo in zalogami. Mlin.; ki je imel najmodernejše stroje v Jugoslaviji, se je cen 1 na 12 milijonov dinarjev. Zavarovan je bil za 24 milijonov dinarjev. Kako je požar nastal, še niso dognali.
Hiša s trgovino naprodaj! Glej inserat!
Nevzdržne razmere na meji.
Iz Rovt pri Logatcu nam pišejo: Kakor kaže, se razmere za obmejno prebivalstvo ne bedo kmalu žboljšale. Dvolastniki merajo z mnogimi stroški iskati prehodna dovoljenja, a preteče mnogo časa, predno jih dobijo. Meja pa ni razdelila samo zemlje, ločila je tudi ljudi, I ki so bili preje vajeni živeti vzajemno v eni i fari in občini Sedaj pa ne smejo niti stariši svojih otrok obiskati preko meje, če si preje ( ne irposlujejo dragega dovoljerja pri raznih ; konzulatih Kdor pozna razmere naših ljudi, j ve, kake težave jim to dela. Da bi pa smeli z i one strani v tem snegu k službi božji sem, i kitmor imajo bližje, pa ni misliti, tudi taki ne, ki v sveji pešterosti tihotapstva niti zmožni niso. Če se pa kdo le drzne čez mejo, ga pa gonijo v tem mrazu od finančne kontrole do ž:ndarmerije in slednjič v Logatec, kjer mora i zlasti ob nedeljah in praznikih čakati drugega dne Se otrok r.e puste v miru. Posebno se to dogaja v zadnjem času, ko zamerjujejo naše ljudi pri fin. kontroli z drugimi, ki naših razmer ne poznajo in našega jezika razumeti ne ' morejo, ali pa r.cčejo. Italijani s prebivalci ob meji, ki jih poznajo, ne postopajo tako.
Iz L
Spored VI. prosvetnega večera, ki se vrši danes zvečer ob osmih v Ljudskem domu, j9 sledeči: 1. E. Adamič: Zrelo žito Poje mešani zbor z Viča. 2. S. Sardenko: Slomšku. Dekla-mira g. akadenrk Miloš Stare. 3 I. Ocvirk: Ledene rože; St. Premrl: Z glasnim šumom s kora. Obe skladbi poje mfšan zbor z Viča. 4. Fr. S. Finžgar. Slomšek in njegovo kulturno delo med Slovenci. Ker je to edina Slomškova proslava v Ljubljani, zato se p. t. občinstvo kar najvljudneje vabi, da se te proslave v obilnem številu udeleži. Predprodaja reservi-
Kantorjevcmu pošastnemu strahu po tem prizoru, ki sega tudi šc v drugo dejanje, vzlic gruči radi umora trepetajoče Ksntcrjeve dru-ž nc v tem dejenju in njegovemu mističn^ mu prerejenju, po prizoru s sodnikom v tretjem dejanju, ker so te izvenrealne poteze podane v slogu odrsko verjetnega naturalističnega dogajanja. Tudi v »Hlapcih'! je n. pr. eno pokle-kanje Komarja pred Hvastjo sugestivno pripravljeno, da ne napravi nikakor vtisa česa v vsakdanjem življenju nemogočega.
Izrazito stilizlrane pa so: komedija »Za narodov blagor«, farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in dramska pesnitev »Lepa Vida«.
Onemu, ki te stilizacije ne občuti takoj, ko delo prebere, temveč hoče dognati slog izven sodoživetja, z razumom in etičnim presojanjem, bo najtežje zaslediti pr?vo stiliza-cijo v komediji. Zamislil si bo zanjo a'i čisto naturalistično odersko obliko ali ra karika-turno. Za moj jasen občutek ni niti ena niti druga cblika pravilna.
Če je Cankar dejal: »Lc toliko vem: ka^ar pišem dramo, je oder pred mojimi očrni. Torej je treba karakterizirati ostro kolikor mogoče. Nariši človeka, izbriši vse detajle — pa imrš karikaturo, ki jc modelu zmirom bolj podobna nego oljnat> portret,« s tem ni rečeno, da so tisti ljudje, ki jih je orisal v »Za narodov blagor«, karikature, kajti one besede je spregovoril. ko govori o »Hlapcih«, in n hče ne bo trdil, da so osebe v »Hlapcih« karika-turne. Cankar ie hotel samo razjasniti, da za verno sliko kakega značaja ni prav nič potrebno, da ga postaviš v vseh njegovih odtenkih na oder, temveč ga je treba le ostro »karakterizirati« (I), tako da je celo karikatura, kar se značaja tiče, »modelu^zrrirom bolj podrbni nego oljnat portret«. Oni pasu* v Cankarjevem pismu na Kraigherja torej nikogar ne opravičuje, da bi smel zahtevati za
uprizoritev komedije »Za narodov blogor« karikiranje. Saj pravi sam: »Gnusna in ogabna poleni ka, ki se je vnela zaradi »Hlaoccv«, mi je znamenje, da sem verno risal.«
Poglejmo še, kaj pravi Cankar sam o svoji komediji takšnega, kar nam mora bi i vafno za kontrolo tega, kako umevamo ali bolje rečeno občutimo slog tego nj' govega dcla^ »Ljudi še nisem nikoli tako dobro narisal, kakor tukaj...« In: »Ču.im, da sem napisal nekaj vrednega. Pisal ?em rezko in tako razločno, kakor še n koli.« In končno: »Navadno mi je izpadlo dos ej vsako delo slabše, nego sem ga zasnoval, in slabše, kakor sem si ga predstavljal Zdaj pa niti sam nisem mislil, da bi mi prišlo iz rok kaj tako trdnega in j a s n e g a.«J
Vse te Cankarjeve besede mi sluz jo le v dokaz, da sem smel slediti svojemu občutju sloga te komedije, ki je čisto svoj in zelo daleč od karikiranja.
Kakor ie z vsem ustvarjanjem v umetnosti, je tudi s slogom, ki ga ustvari re'iser na odru, to je stvar doživetja. Razložiti ga izčrpno z besedo ni mogoče, in sledi režiser pri režiranju tudi kar sc sloga tiče le svojemu umetniškemu instinktu, ki mu pa seveda kontrola razuma nc more škodoiati. Zdaj, ko sem komedijo prenesel na oder, in žanje pri občinstvu pri vsaki predstavi veliko odobravanje, je seveda nc samo za vsakogar, ki rad pogleda v delavnico režiserja, temveč tudi zame samega zan mivo, prodreti z razumom v to, kar je redilo doživetje. Občutim slog živo in ga merem na odru tudi uresničiti. Z besedo ga bom mogoče samo nakazal, z materialom na odru, s svojimi igralci, ga uresničim. Igralca, oziroma »nsamb'a na odru ne »pustim niti za trenotek iz rek. Nač n izra-
1 V vseh citatih podčrtam za naš »lučai vnf-ne besede iaz.
ženja čuvstev in razpoloženj ustvarja slog, ki ga občutim, in če govori igralec na odru pritajeno, srednje glasno ah če kriči, čc ie odmor mod različnim stavki ali pred kakšno besedo daljši ali krajši, če govori igralec po"asi ali hitro (kako revna in vse preveč določna je vendar beseda napram občutku!), vse to je do odtenka j?sno občuteno in tako določeno ali vsaj kontrolirano od režiserja. Seveda vzlic takšnemu resnemu delu ne bi bilo mogoče doseči pravega rezultata, če bi si režiser io igralec po svojem bistvu ne bila tako sorodna, da igralec sledi mnogokrat že samo naool izgovorjeni režiserjevi besedi ali tudi samo ra-migu, in c'a re~i5er ve takoj, ali da ie ig-alec s svcijm občutkom doumel, če tudi v njem trenotno še ne pride do jasnega izrpza, a je v kali že tu in se bo razvil šele tekom vaj mogoče do zadnie izrazitosti šc'e na generalni vaji p li sploh šele pri premijeri.
To sem moral povedati, preden poskusim z besedo razložiti s!og vse komedije, posameznih dejanj, prizorov ali izrnžavanja posameznih igralcev, ker samo lako bo mogoče presodiii, kaj je od vsega, kar živi pred nami, na odru bistveno za slog.
Cankar je občutil, da more to, kar ga je gnalo povedati v satirčni obliki, jnsno postaviti pred nas samo tedaj, če osebe, ki nastopajo v komediji, kanejo vsako zase one t i -pične lastnosti, ki je izvor »vsega našega neumnega in brezoomembnerto delovanja«. Da se pa mote to dejanje pred nami odigrati tako, da občutimo njegovo škod jivo neumnost in brez-iomembnrst, jc snet treba, da pridejo te osebe s svoj mi tipičnimi lastnostmi v medsebojne tipične situacije in da se razvije za tc stuacije t i nični dialog, t?ko da se sklene vse to v tipičen profil vsakega nosameznegn dejanja in vse komedije.
Torej niti karikatur ae potrebuje ta ko-
MVTOMAT. SVINČNIK
PRAKTIČEN
TRAJEN
cen
ZLATO NALIV P£RO
PrtVOHAZnECNA MARKA!
ranih sedežev (5 Din) se vrši v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti; bicer so cene sedežu po 3 Din, stojišče 2 Din
Otvoritev razstave. V nedeljo, 13. decembra ob U. uri dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani kolektivna razstava dveh mladih: akademičnega slikarja Jaro H i 1 b e r t a in akademičnega kiparja Tlado S t o v i č k a. Prvi je razstavil 39 slik, drugi istotoliko kipov.
Povski zbor »Grafika«, ki priredi 21 t. m. v filharmonični dvorani svoj prvi javni koncert, je mlad zbor, sestavljen iz samih članov graf čnega društva. Razveseljivo je za človeka, ki opazuje naše glasbeno življenje, dejstvo. da je v teh materialističnih časih še toliko idealnih in požrtvovalnih pevcev, ki navzlic temu, da prebijejo skoraj ves dan v ne-zd ravih delavnicah .posvetijo še del svojega prostega časa umetnosti. Kaj premore dobra volja, je pokazal zbor že na zagrebškem koncertu grafičirh pevskih društev, kjer je nastopil skupno z »Jedinstvom« iz Belgrada in »Slogo« iz Zagreba. Dasi najmlajši zbor, ja vendar odnesel lovor zmage, kar ni priznala le kritika, ampak tudi zagrebško občinstvo ki je z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev vsake pesmi. Nadejamo se, da bo tudi ljubljansko občinstvo znalo ceniti trud mladega zbora in da ga bo z obilnim posetom koncerta moralno in gmoino podprlo v njrgovem stremljenju.
Ogrevanje šolskih prostorov Ob sedanjem izrednem mrr.zu bi morale na^e šolske uprave brezopogojno skrbeti za zadostno ogrevanje šolskih prostorov. Mladina prihaja v šolo vsa premražena, z ozeblimi nogami, v m a rs kakem slučaju nezadostno hranjena in slabo oblečena. Nujno potrebno je, da najde posebno zjutraj v šoli zadostno zakurjene so! e. da se segreje in more nemoteno slediti pouku. Nečloveško je, siliti mladino, da sedi v leni mrazu po 3 do 4 tire v prostorih v katerih kaže toplomer 2 stopinji nad ničlo, ob te t m-peraturi si mladina ne ogreje nog in tudi oralih delov telesa ne in je spričo telesne mul e, ki jo prestaja, nemogoče, da bi a pridom sledila pouku Umevno je potem, da se dogajajo neljubi dogodki, kakor včeraj, ko ie 7. razred
I. drž. gimnazije ob devetih zjutraj zaradi mraza odšel domov. Takih škandalov naj bi že enkrat bilo konec!
Zr.Sasno delno prekinjenje telefonskega prometa. Vsled preureditve kabelskih prevodnih naprav v centrali Ljubljana 1 je neobhodno potrebno, da se v pošlev prihajajoči telefonski naročniki prekinejo. Prenosi kabljev se bodo zaenkrat izvršili dne 11., 12. in 13. t. m. in bo prekinjenje trajalo od 18. do približno 24. ure Dne 11. t. m. bodo v omenjeni dobi prekinjeni sledeči naročniki: 4, 53, 59, £0, 63, 86, 107, 110, 175, 216, 234, 244, 245, 248, 278, 337, 351, 356. 363, 368, 415, 446, 447, 449, 5C0, 526, 555, 569, 594 in 930. — Dne 12. t. m. sledeči naročniki: 20, 28, 43, 46, 111, 121, 129, 138, 153, 193, 221, 276, 227, 286, 317, 325, 358, 3K8. 4C8, 409, 410, 411, 451, 517, 530 a, 552, 582, 586 a, 733 a in 948. — Dne 13. t. m sledeči naročniki: 5, 13, 103, 106, 114, 137, 144 a, 168, 180, 203, 207, 207 a, 223, 230,
medija, niti ne naturalističnih t;pov, temveč osebe, ki nosijo ono edino zanju tipično in za komedijo važno potezo. Ravno tako ne sme režiser dejanja karikirat , temveč mora s svojo notranjo redijo o:":ivcti zopet samo eno tipično io za idejnost bistveno po-tezo cele komedije!
Človeški material, ki nastopa v tej komediji, se deli na eni str;:ni v nevidni kon-glomerat mase fmnožica nod oknom), v posamezne znači ne predstavnike te mase, dele tega konglomerata (Mrmolja, Klander, Mr-moijevka, Sirotka, Krcm?ar, Hel-elce, si bo oblečen mlad človek, trije občinski svetniki] v voditelje te mase (Grozd in Gruden, ozir Grudnovka), — Ščuka je srce tc mase in vest njenih vodteljev —, ter v osebe, ki jih sila političnih^ vrt;ncev vrti v krogih, ne da bi imeli najmanjšo voljo ali zmo nost, poseči kako vmes (Katarina, Matilda, Kadivec) n končno nad vse nedolžni Gornik, ki pride slučaino med te ljudi in se začno r i \ ali v las ni stranki (Grozd. Gruden in skriti Krem-žar) nehati zan' radi njegovega denarja.
V takšnem malenkostnem boju, ki se bije za koristi posameznih strank ali celo oseb, ne pa za en skupen visok cilj, je denor naj-
izdatnejše sredstvo za dosego trenotne zr.iagc, ♦ • •
Prvo delani e. Tipično je za to dejanje ono nervozno razpoloženje, oni n s čoni zrak ob priliki slavija Grozdove šcsld Petletnice, ko jc ta šcstdcsetletnica pravzaprav postranska stvar in gre le zato, da sC Gornik ujame v nastavljene zanjke. Ta n-rvozn se najbolj kaže na Grozdu samem (zavrnitev Ščukove onazke razgovor i n;im radi grozečih Golobovih pi«em, skrb radi Matildino vab. liivcstil. Z Gonvkovim naslonom preide ror-voza v skoraj odkrito pehanje za naiug dn' 'še mesto v »solneu« (pozdravne besede Groz 'a in Grudna, Dredstavlianie Grozdove nečakinje
246, 263, 266, 311, 366, 369, 374, 376, 462, 535, 557, 565 in 599.
Delna kriza v uradovanju pri ljubljanskem O. U. Z. D. Kakor znano, se je »Okrožni urad za zavarovanje dclavcev« v Ljubljani koncem oktobra t. 1. vselil v svoje novo uradno poslopje na Miklošičevi cesti, na spomlad pa naj bi sledila ljubljanska ekspozitura iz Gradišča. 2e spočetka je uradovanje trpelo vsled slabe električne razsvetljave, ki je še danes neprimerna in zlasti po nekaterih oddelkih bistveno zadržuje pisarniško delo. Ko pa je nastopila zima in mraz, je odrekla centralna kurjava. In tako mora uradništvo delati pri 8" C in malo čez. V najboljšem slučaju so bile sobe razgrete do 14 "C. Naravno, da delo zaostaja, ker uradništvo ne more vršiti vsled hudega mraza svojih dolžnostil Ako bo mraz trajal in ako merodajni činitelji nedostatkom ne bodo takoj odpomogli, bo delo postalo tako, da ga bo pač težko izvršiti naknadno. Misliti pa je treba tudi na zdravje uradništva, ki po 6 ur na dan prezeba in trati čas. Odpomoč je nujno potrebna.
Državna posredovalnica za (lelo. V času od 22. do 28. uovembra 1925 je bilo razpisanih 49 službenih mest. 122 oseb je iskalo dela, v 26 slučajih je urad posredoval z uspehom in 17 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 28. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5237 prostih mest, 7481 oseb je iskalo dela, v 3138 slučajih je posredovalnica posredovala z uspehom in 2045 oseb je odpotovalo.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Foederl, bivši pekovski mojster, hišni posestnik in zasebnik, 83 let. — Marjeta Mckina, žena vpokojenega železničarja, 74 let. — Jernej Žulj, posestnikov sin, 28 let. — Uršula Dolničar, zasebnica, 85 let. —
Stare obleke za reveže, ki nimajo v tej hudi zimi primerne obleke, sprejema pisarna »Dobrodelnosti«, Poljanski nasip 10.
Ljubljansko geografsko društvo.
Na Miklavžev večer, dne 5. t. m., se je pre-osnovalo Geografsko društvo, ki je bilo doslej zgolj društvo geografov-akademikov, v matico, ki bo zbrala okrog sebe vse prijatelje domače geografije. Ze dosedanji lepi uspeh društva je vzbudil splošno upravičeno zaupanje, da bo njegovo prizadevanje zelo pospešilo razvoj našega donioznanstva. Javnost se je začela zanj živahno zanimati, ko jo je presenetil prvi zvezek »Geografskega vest-nika«, ki je poleg belgrajskega »Glasnika doslej edini geografski strokovni list v naši državi.
Občni zbor, ki so se ga udeležili peleg dijaštva odlični zastopniki geografske vede ua univerzi in zunaj nje, je podal pregled dosedanjega dela in nove smernice za bodočnost. Pokazalo se je namreč, da v dosedanjem obsegu društvo ni moglo zadostiti svojim velikim nalogam in težnjam. Izpreinenjena pravila omogočajo sedaj aktivno sodelovanje širšemu krogu, ki se je vabilu društva tudi odzval. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg : dr. V. B o h i n e c predsednik, prof. A. Me-l i k podpredsednik, M. M i k a v č i č tajnik, ir. J. H u s blagajnik, O. Reja knjižničar, prof. S. Kranjec in P. B 1 a z n i k.
Novi odbor si je zastavil pomembne naloge; prva med njimi je pač izdajanje »Geografskega vestnika«, čigar 2. številka z lepo oi aktualno vsebino je že v tisku in bo izšla r kratkem. Predavanja znanstvene vsebine, ki jih je društvo že prirejalo doslej, se bodo vršila zopet redno vsak mesec. Zasnovan je tudi načrt za zbiranje slovenske geografske bibliografije, kakor tudi terminološkega gradiva, kar je oboje fundamentalne važnosti. 0 tozadevnem delu bomo še poročali.
Z Geografskim društvom smo končno tudi
Slovenci dobili ustanovo, kakoršne se udej-stvujejo pri drugih narodih že davno. Naša dolžnost je, da svojo zemljo proučujemo in spoznavamo. Ce nam Geografsko društvo to delo olajša s tem, da ga enotno usmerja in znanstveno poglablja, mu moremo za to biti le hvaležni. Od naše javnosti pa lahko pričakujemo, da bo stremljenja agllnik geogralov podpirala po svojih močeh!
Društvena članarina znaša 10 Din; ustanovni člani so tisti, ki naklonijo društvu 500 Din, podporni pa oni, ki preplačajo letno Članarino. Naročnina na >Gecgrafski vestnikc znaša 50 Din letno. Sedež društva je v Geogr. institutu univerze.
meji
Iz Radne nam pišejo: Svojefasno je bila kranj-ka dežela s štajersko prometno zvezana le s privatnimi brodi preko reke Save. Polagoma so se zgradili mesto njih tudi mostovi, t. j. v Krškem, ; Radni, Radečah, jjrežicah i. dr., s pogoji, da se čez j nekaj lel most prepusti v upravg deželi, s katero se je pogodba sklenila, podjetnik pa je bil upra-1 vičen pobirali od pasantov mostnino.
Most v Krškem je prešel že pred kakimi 15 ! leti v upravo kranjske dežele. Mostnina se pobira ! le za živino in vprego, pešci, kolesarji in ročni vo-! žički so prosti.
Taka pogodba obstoji tudi za savski most Radna—Sevnica. katerega je zgradila uprava veleposestva graščine Boštanj Pogodba poteče končen, decembra 1025. S 1. januarjem 192G bi morala I mosl prevzeti štalerska dežela, oziroma oblast, katera ima vzdrževati cesto Radna—Sevnica. Od tedaj dalje bi morala biti pasaža za osebe prosta. Lastnik veleposestva BoStani je sedaj Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. Toda že nekaj let gospodari tu na svojo roko veleirdustrij.alec A. Jakil.
Sedaj pa se razš'ria vest. da hoče g. Jaki), oziroma boštanisi-a graščina mosl Radna—Sevnica še nadalje obdržati v svoji upravi, vs'ed česar se mostnina za osebni promet ne namerava ukiniti, ampak še znatno zviSati. Ako je ta vest točna, moramo proti vsaki taki odredbi najodločneje protestirali Ier zahtevamo, ako je že izdana, da se takoj prekliče.
V Sevnici se nagaja več tovarn, kjer je zaposlenih večje števPo delavcev in železničarjev, kateri stanujejo na Kranjskem, kamor so navezani tudi za prebrano, vsled česar morajo vsak dan po večkrat prpkor.ačiti savski most, kar stane 40—50 dinarjev mesečno.
Po prevratu je izginila meja med Kranjsko in Štajersko, zato je tudi do'ž"ost vlade. d.a se odpravi tudi ta prometna z°preka, da moramo Se posebej plačevati še posebni davek zn prestop iz enega kraja v drugega, kar v drugih krajih države ne obstoji.
Seveda gospodu Jakilu lo ugaja, da bi pobiral mostnino in poleg tega spravil les, katerega izvaža dan za dnevom iz graščinskih gozdov na ke>-lodvor Sevnica, brez stroškov mostnine
Ako cestna uprava nefe omenjenega mostu v oskrbo prevzeli, zaHevamo najmanj lo, da je od 1. januarja 1926 dalje na mostu osebni promet prost.
Naše narodne poslance pa prosimo, naj blagovolijo na merodajnem mestu posredovati, da se la prometni davek na mostovih posavske doline sploh odpravi, ker ne razumemo, zakaj bi morali ravno mi, prebivalci kranjs'o-štajerske meje, prehod preko Save Se posebej plačevati, ker eni Zagorja preko Gorenjske je dosti mostov, kjer takega davka nimajo, tu pa vendar tako izjemno stanje ne more večno trpeti.
Mariborski okrajni zastop.
Maribor, 10. decembra 1925.
Okrajni zaslop v Mariboru je predložil javnosti v vpogled svoj proračun za leto 1926 in sicer je na razpolago občinstvu cd 4. do 17. decembra v uradnih prostorili na Korcški cesti 26, II. Pogled v njegov proračun nam nudi zanimivo sliko o korporaciji, ki je danes ostala le še nekak spomin na one izmed mnogih bivših samostojnih korporacij, kjer se je tako plodenosno udejstvovala ljudska inicijativa in veselje do dela. Nudi nam pa tudi vzpodbudo k borbi za dosego drugih samoupravnih korporacij s široko kompetenco in brez večnih pravic sisliranja sklepov in vse možnih klavzul, ki so v stanu ovirali vsako pozitivno delo. Zato se tem potoni ob priliki sestave
proračuna za leto 1920 z njim malo obširneje pečamo.
Okrajni zastop v Mariboru posluje na podlagi zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866, štaj. dež. z. St. 19. V njegov delokrog spada predvsem nadziranje občin, občinskih uprav, vzdrževanje in oskrbovanje oksajnih cest, pospeševanje živinoreje in deželnih kultur sploh. V tej kompetenci obsega okrnjno glavarstvo Maribor levi in desni breg z 83 občinami ter je ravno ta okrajni zastop ,-obče najobširnejšl na Štajerskem. Načeljuje mu že od 17. I. 1919 g. vladni komisar mariborski župan dr. Leskovar, podnačeljuje pa Srečko Robič, veleposestnik in župan v Lim-bušu. Upravo vodijo 3 uradniki in 1 cestni mojster.
Predloženi proračun za 1. 1926 izkazuje 1,584.861 Din 33 p dohodkov in 3,918.465 Din 74 p torej primanjkljaja 2,333.604 Din 42 p. Primanjkljaj bi se naj pokril z 167% doklado na neposredne davke, izvzemši hišno najina-rlno. na katero bi bila doklada samo 100%. V slučaju pa, da izplača država okrajnemu za-stopu subvencijo za okrajne ceste v znesku 989.764.32 Din, bi se primanjkljaj znižal na 1,343.840 Din 10 p in bi se znižale doklade na celotne neposredne davke na 75.11%.
Proračun za vzdrževanje okrajnih cest, ki jih ima okrajni zastop v Mariboru 23 v skupni dolžini 132 km 104 m, izkazuje za leto 1926 Din 1,649.607.20 potrebščn, katera vsota je že gori všteta. Država je dolžin v smislu sklepov štaj. dež. odbora z dne 29. X. 1908, 18. X. 1913 in 13. X 1916 dati okrajnemu zastopa Maribor 60% od zneska, ki je potreben za vzdrževanje okrajnih cest.
Iz proračuna pa je razvidno, da dolguje država okrajnemu zastepu še za 1. 1925 575.000 Din na dokladah. Stara pesem se torej tudi tu ponavlja!
Okrajne cesle so potrebne precejšnjih poprav in izboljšanj. Okrajni zastop v svojih močeh to v polni meri upošteva. Tako je n. pr. za izboljšanje okrajne ceste Maribor—Vur-berg stavljena v proračun vsota 100.000 Din. Da se vidi, koliko že stane sam gramoz za posipanje cest, nam pove postavka za nabavj gramoza v znesku 1,154.200 v cestnem proračunu. Iz proračuna je nadalje razvidna skrb okrajnega zastopa za splošno kulturo. Tako je za obrtno-nadaljevalno šolo v Mariboru postavljena vsota 10 000 Din, za ustanovo vt-norejskih šolarjev 10.000 Din, za gasilna društva 8.500 Din, za plemenske bike in merjasce 20.000 Din. za cepivo proti svinjski kugi in rdečici 10.000 Din, za kmet. gospodinjske tečaje 15.000 Din in dr.
Posebej je omeniti postavko Din 100.000 kot prispevek za zgradbo II. deške meščanske šole pri sv. Magdaleni v Mariboru. Kot pojasnilo se navaja: Mesto Maribor ima 3 dekliške meščanske šele, pa eno samo dešlo meščansko šolo, o čemer je »Slovenec« že razpravljal. Deška pa je prenapoljnjena, ker jo poseča nad 150 učencev iz okoliških občin. Prosvetna uprava je nasvetovala mariborski mestni občini, nnj te učence odkloni, kar bi pa bil prehud udarec za okoličane. Zato je neobhodno potrebna zgradba druge deške meščanske šole in okrajni zastop v Mariboru je šel tej nalogi krepko naproti in namenil v ta namen znesek 100.000 Din.
Kratek pregled nas zanima predvsem z dvojne strani: država dolguje, na drugi strani pa baš ljudska samouprava, kjer je d,>-puslna privatna inicijativa, skrbi dejansko za ljudstvo ter je daleko, daleko od golega formalnega upravljanja.
Popu§f
do bežič. praznikov v moderni konfekciji
JOS. RGJINA - LJUBLJANA.
—^-—7-T—'■■■jiiii a	.-»ii '1 ■ Wl'"i lllUMff T
in Grudnove žene), intrige v boju za to mesto, natolcevanje obeh voditeljev (vsiljivi raz-ovori Grozda in Grudna z Gornikom) in ončno očiten izbruh sovražnosti med obema voditeljema, kar ima za posledico, da se »narod« — razdeli v dva tabora! Gradacija, ki jo je ustvaril Cankar v tem dejanju, je naravnost vzorna, jaz sem jo samo prevzel iz knjige na oder.
Drugo dejanje. Tu se nam kaže ogabnost tega boja na višku. Gruden prodaja 6vojo ženo jče čisto ali napol — prodaja jot), Grozd svojo nečakinjo (Kadivec, Grudnovka), a obenem in čisto naravno za.drhti na višku teh ogabnosti srce mase, Ščuka, ki je v boju za obstanek sklepal kompromise, v trpki zavesti svoje sokrivde nad razmerami, obtožuje in zahrepeni po čistem zraku in je na poti v očiščenje, ko z Grudnovko očitno prelomi. V tem dejanju zaživi resnica, da tudi v političnem vrvežu zahteva življenje svojih pravic in je lahko odločilno za končen izid, kajti Gornik in Grudnovka se drug ob drugem vnameta. Ce bi se samo Gornik, bi bila za Grudnovo stranko igra dobljena, a vname sc tudi Grudnovka in zdi se skoro, da bo Grudnova tragedija potegnila za sabo v prepad tudi njegovo stranko. Tu stopijo površnim osebn m interesom čisto človeški nasproti. Interesi se lijejo z interesi — fraze pa ostanejo fraze! V to trpko rcsnico to dejanje izzveni, a spremlja ga slutnja Sčukovega viharja, bi bo očistil zrak
Tretje dejanje. Tipično občutje tretjega dejanja je širok, prisrčen Cankarjev krohot nad situacito, v katero se je po- nedolžnem zaplcl simpatični Gornik. — Kar se tiče tempa tega dejanja, sem skrbel za to, da gre dejanje od začetka do Kadivčevcga odhoda v premi črti navzgor. Občutiti moramo, kako navalijo vsi na nedolžnega Gornika, kako si podajajo kljuko, kako se on kar naprej lc čudi in čudi in kako pri vsej njegovi mvhkobi,
lenobi in potrpežljivosti raste v njem nestrpnost, ki končno izbruhne v dobrodušno srditi »Sakramcnt!« Humor situacije je na višku tam, ko navale v Gornikovo sobo Grczdovi somišljenik, prešerni in glasni, ne meneč se takorekoč zanj, potiskajoč ga čisto k zidu, v kot. — A proti koncu se obraz tega dejanja resni vedno bolj in bolj in izzveni po onem »sunku«, ko zaveže Ščuka Grozdu čevelj v plemenitem patosu očiščenega Ščuke, k; snre-lcda, a na po'.i k dobremu delu fupora), po aterem ga čaka smrt, odpušča ter sc poslavlja od teh majhnih ljudi z obupno prošnjo, da se ga naj spominjajo (to se pravi, da naj poslušajo svojo vest), četudi z otožnimi občutki. Z vero, da pride tisti veliki čas, ga odnese vihar njegove duše na pot očiščujočega
dejanja in v neizogibno — smrt!
• • *
S trcnolkom, ko jc Ščuka Grozdu zavezal čevelj in prične govoriti njegovo plemenito, ranjeno srcc, se va komedija takorekoč ustavi in danes, ko Cankarja ni več med nami, imamo občutek, kakor da stopi Ščuka spoštljivo v ozadje, Cankarjev duh sam pride med nas, oder in občinstvo sc zbližata, zlijeta v en sam svet, in Cankar govori svojemu narodu!
Kdor bi poudarjal, da naj ostane ume'nina umetnina in Ščuka Ščuka, ta nc ve, da Cankar ni napisal komedije samo iz nagiba umetnika, temveč s krvavečim srcem človeka, ki je pa zlil seveda svojo trpkost v čisto umetnino. Današnia gcncraciia, ki je še njegova, ne more drugače občutili onih njegovih dram, ki jih jc rodilo trpeče srce človeka Cankarja.
Isto spoznanje daje popolno odvezo tudi oni naši kritiki, ki je bila sodobna Cankarju, ni ki noče videli v Ščuki plemenitega človeka in idealista, temveč ga hoče uvrstiti med iro-nike in cinikc.
Cctrtn dejanj? Tipično za t" dejanje je skrb in strah pttd katastrofo. Glavni nosilec tega občutja v tem dejanju je seveda
Grozd, ki pod težo tragične krivde (Ščuki je zapovedal, da mu je' zavezal čevelj na levi nogi). 2c konccm tretjega dejanja tone v zlo slutnjo, da je šel v svoji oblastnosti prcda'cč. Pripovedovanje Grozdovih sanj in njegove dvome sem postavil tako plastično na oder zato, ker je ta strah glavna poteza tega dejanja. Vendar pa jc dal Cankar Grozdu povod, da vstaja v njem najprej rahlo, a nato krepkeje uoanic na srečen izid (prizor s Sirotko in Klandrom), in da iz tega upanja požene plamen žive vere v rešitev, ko pride Gornik, ki ga je Grozd pričakoval šele naslednji dan, »v fraku in belih rokavicah«, žc danes Matildo snubit — kakor on m is' i I To je tisti estetični zadržek pred katastrofo. — A od usodepolnega viška (ko Grozd izve, da jc Gornik odšel ne da bi bil Matildo zasnubil) do konca, ko postanejo zle slutnje s prihodom vstajajočega naroda pod vodstvom Ščuke živa resnica, začenjajo Grozd in ž njim vsi njegovi zdaini pristaši icr oni, ki so tre-notno tudi lc iz osebnih teženj proti njemu, drčali navzdol. Poskus Grudnovkc, z združenimi močmi zadržati pogubo in Grozdovo krčevito zmagoslavje v drugi polovici njegovega razgovora z Grudnovko, so samo še onemoglo otepavanje spričo neizbežne katastrofe, ki sc bliža po tem dialogu s strašno naglico (Sirotko vo čitanje Sčukovega proglasa, strahotno beganje Kremžarja in Klandra, obuoni kriki Mrmolje in njegove žene). — Cisto kratek in bled sijaj upanja šc: nastop Gornika, ki pa je prišel — po slovo, obupno prijemanje za najmanjše bitke, ki priplavajo v Grozdovo bližino — »Matilda!« — in valovi sc zgrnejo nad njim, ki je bil glavni predstavnik onih narodovih veljakov, »ki imajo v svojih rokah »narodov« blagor, ki diktirajo temu im.agincr-nemu »narodu« različne ideale in svetinje, ki so nedotakljive, a za katere sc pravzaorav živa duši nc meni,... ki mislijo, da so narod, a niso drugega nego svinje...«
Mariborska bolnica in država.
Pod Davidovič-Koroščcvo vlado sla poslali celjska in mariborska bolnica avtonomni, Sprejele ste obveznosti, da prosto razpolagate z oskrbnino od pacijcntov, država pa plača zdravnike in slrcžništvo ter oskrbnino za bolnike, obolele na infekcijskih boleznih in za one, ki so ali brez sredstev, ali pa zanje n« plačujejo bolniške blagajne. Leto 1925. se bli. ža koncu in bolniški obračun mariborske bol. niče izkazuje okoli 300.000 Din dolga, ki ga država dolguje bolnici. Posledice so že nastopile in seveda trpi na njih celotna bolniška uprava. Izključena je nabava bolniškega materijah in zadnja posledica — za enkrat! — je ta, da se bolnikom ne izmenjava perilo na posteljah, oziroma so postelje sploh brez perila. Da tako dezolatno stanje vodi naravnost v pi opast bolnice, jc več kot jasno. In tako je stalno spremstvo bolničnega vodstva skrb kot pri ljubljanski univerzi: bomo obstojali — ne bomo obstojali... Zato ponovno opozarjamo našo javnost na to bolno točko, in upamo, da bo vsaj za novo leto prišlo kako darilo —. zdravju našega naroda!
iz Maribora!
VI. prosvetni Prešornov večer se vrSl
nocoj ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava g. prof. dr. D e b e v e c. Predavanje spremljajo skioptične slike. Ob 125-letnici buditelja slovenskega narodnega življenja pokažimo z obilno udeležbo, da cenimo njegovo delo in zapuščino!
10.000 vstopnic za Radičev shod v Mariboru. »Jutarnji list« poroča, da se vrši v nedeljo- 13. t. m. v Mariboru shod HSS. Govoril bo sam Stjepan Radič. Za shod, ki se bo vršil v Narodnem domu, je doslej izdanih 10.000 vstopnic. Ker pa je v Narodnem domu v Mariboru prostora le za 1500 oseb, smo radovedni, kam bo Radič spravil ostalih 8500 zborovalcev. Najbrž v svojo torbo, da bodo delali družbo Puclju.
Pazite na pse! V pondeljek zvečer je čakala v gostilni Vlahovič Terezija Veber iz Račja na vlak. Ko je stopila iz gostilne, jo je popadel Vlahovičev pes in ni odnehal, dokler ji ni celolne leve roke strahovito razmesaril. Težko ranjeno Veber so prepeljali v splošno bolnico. Žena je v nevarnosti za svojo roko.
NajlepSe božično darilo nudi vsakemu loterija Jugoslovanske Matice, koje žrebanje se vrši 20. decembra Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles Srečke po Din 10 so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, Tiskovni zadrugi, Matični knjigarni in pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani, feelenburgpva ul. 7, II. nadstr Izžrebane številke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor zadene dobitek, ga lahko takoj dvigne, odnosno se mu dostavi po železnici. Kdor še nima srečke, naj si jo nabavi najkasneje do 15. decembra
iz Trbovelj.
Šolski pouk prekinjen. Radi hudega mraza v razredih, kjer je toplomer kazal samo 5 stopinj toplote, se je v pondeljek šolski pouk na Vodenski šoli prekinil in so olroci odšli domov. Premoga ne manjka, pač pa so peči slabe, da loženje na ogenj nič ne pomaga, ker je šamot v pečeh že izgorjen.
Divji maček ustreljen. Rudarji, stanujoči na rudniški koloniji Terezija, so se pritoževali, da jim nekdo krade kokoši in žc je število zraslo na osem komadov, ne da bi bili mogli priti tatu na sled. V nedeljo popoldne je pa neka žena hotela nahraniti purane in kokoši, pri tem pa zapazila zver, ki se je nahajala v kokošjem hlevu. Poklicala je takoj lovca g. Kozinca in ta videvši, da ima pred seboj divjega mačka, ki se mu je celo postavil v bran in hotel skočili vanj ga je radostnega srca ustrelil. Sednj so naše rudarske gospodinje zopet brez skrbi za svoje kokoši
Osvežimo spomin starini »Slovenskemu narodu«!
Spričo člankov »Slovenskega naroda«, oz. pritožb »Ljubljanskega Sokola« zaradi »Narodnega doma«, je najboljši odgovor, če citiramo, kaj je »Slovenski narod« o namenu »Narodnega doma« pisal pred 41 leli:
»Kar pa je glavna reč. naši Matici bi se zagotovil obstanek*, zagotovila bi se ji lepša bodočnost. Z imetjem, ki bi ji prirasllo z Narodnim domom, bi gotovo in lahko to poslala, kar bi naj bila po naših vzorih in željah, kar pa po naših sedanjih razmerah Še ne more biti.** Malici pa tako Irdno podslavo preskrbeti se pravi slovenski narodnosti močno za-slombo dati za bodočnost, o kateri še nikakor ne verno, kakšna bo, za katero pa nam je dolžnost skrbeti, ako ima kaj
* S tem, da bi se ji prepustil v last neobremenjen »Narodni dom« — določilo sno-vateljev in ustanoviteljev »Narodnega domač, katero sloji zapisano in intabulirano Se lanes v Statutih društva »Narodni dom«. To dejstvo je znano vsem nesebičnim zbirateljem sredstev z« zgradbo »Narodnega doma«; ne jemlje pa resno tega določila samo »Sokol«, kateri je za to. ker j« tudi zbiral sredstva za gradnjo, cela deselleija v »Narodnem domu« poceni stanoval in stanuje v njeni še danes skoro zaslonj.
** Po »vzorih in željah« vsega slovenskega naroda in tudi nekdanjega »Slovenskega naroda« je Imela »Slovenska matica« poslati »Slovenuk* akademija znanosti in umetnosti«.
(z Murske Sobote.
Lokalni pomožni odbor je prejel od mariborskega velikega župana nadaljnih 36.000 Din državne podpore z naročilom, da jo razdeli samo na onih 12 oškodovancev, katerim je voda podrla hiše. Vsled pomanjkanja kuriva, hrane in brez prave strehe ubogi ljudje v tem mrazu grozno trpe. Dogodilo pa se je v zadnjem času, kar pa ni lepo, da se je pojavila med onimi, ki so dobili to ali ono podporo, grda nevoščljivost. Samo ob sebi je razumljivo, da dobi tisti najprej, ki je najbolj potreben
Nedeljska številka »Ilustriranega Slovenca« je vzbudila vsepovsod veliko zanimanja. Po Prekmurju se jo je razprodalo 500 izvodov. Ljudje so jo radi kupovali, da si jo shranijo za spomin na to grozno poplavo. Čisti dohodek od razprodaje se bo porabil za »Mar-tinišče«. Kdor še želi dobiti to številko, jo lahko kupi v tajništvu SLS v Kolodvorski ulici.
Hud mraz. Zadnji teden še vedno pritiska zelo hud mraz. Termometer kaže —17 do —10 stopinj Celzija. Barometer pa že lep čas ni stal tako visoko kakor v teh dneh.
Osebna vest. Pred praznikom je prišel v Mursko Soboto novoimenovani g. sodnik dr. Andrej Doli nar, ki je prevzel del kazenskega oddelka. To je že šesti sodnik pri tukajšnjem sodišču in še vedno komaj zmagujejo preobilno delo.
Dijaški praznik so proslavili z lepo akademijo tudi tukajšnji gimnazijci-Martiniščni-ki. Drugo leto pa, upamo, da ga bodo že tudi drugi katoliški dijaki.
Podružnica Jugoslovansko Matice je priredila preteklo soboto zvečer v Sočičevi kavami prijeten Miklavžev večer. Obiskan je bil precej dobro, le »prišlekov« je bilo premalo.
Miklavžev semenj. V pondeljek se je vršil v Murski Soboti kljub silnemu mrazu izredno dobro obiskan Miklavžev semenj, ki je največji letni semenj v Prekmurju. Ta dan je vozil na progi Ormož—Murska Sobota — Hodoš poseben vlak, katerega je izposlovala mestna občina skupaj s trgovskim gremijem. Na kolodvorih se je trlo ljudi. Skrajni čas je že, da se priredi zadosti velika čakalnica, da ne bo treba ljudem zmrzovati v snegu.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakuDu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Angleški vohuni v Parizu~
Pariz, 10. dec. (Izv.) V Parizu so prijeli tri angleške častnike, ki jih sumijo vohunstva na korist angleškega letalstva. Francoska javnost je vsled tega silno razburjena. Tako piše »Quotidien«: »Kakšna sramota je to, da sedaj, po sklenjeni pogodbi v Locarnu, za nami vohunijo! Naj Društvo narodov napravi takemu početju konec! Za Francijo bi bila velika čast in velik uspeh, če bi to dosegla!
Pri osumljencih je policija zaplenila več kovčegov in razna pisma, ki so prišla včeraj na naslov zaprtih angleških častnikov.
Eden izmed zaprtih častnikov, poročnik Philipps, je prej vodil angleško špijonažo v Kolnu. Med vojno se je spustil večkrat z letalom na ozemlje za nemško bojno črto, kjer je ostajal cele tedne in vselej prinesel s seboj v Anglijo dragocene podatke o stanju nemške armade. Njegov tovariš Lcather je služil prej v kolnski coni.
London, 10. dec. (Izv.) Angleška vlada izjavlja, da ne ve nič o kakih zaprtih angleških vohunih. Tudi tvrdka, v koje podružnici v Parizu so angleške častnike prijeli, noče o njih nič vedeti in tudi ne o neki gospodični Moreuil, ki jo jc pariška policija tudi zaprla.
resnih namenov vse naše narodnjaško po-čenjanje.«
(Loterija za »Narodni dom« uvodnik v »Slovenskem narodu« z dne 10. decembra 1884, štev. 284.) » * *
Kakor se vidi, nima po lastnih besedah »Slovenskega naroda« njegovo današnje »narodnjaško počenjanje prav nobenih resnih namenov«. Sicer bi zavzemal napram vprašanju »Narodnega doma« čisto drugačno stališ/Le.
Naš odgovor »Samoupravi«.
V našem listu smo že ugotovili, da je boj, ki ga vodi radikalna »Samouprava« proti SLS, popolnoma po vzorcu starih liberalcev. To tem bolj obžalujemo, ker nosi kot podnaslov, da je »organ narodne radikalne stranke«, ki je po svojem prvotnem zamisleku vendar bila demokratična stranka in je vodila svoj čas uspešen boj proti lažinaprednjaštvu za ljudske pravice. Njen glavni organ s svojim naslovom sam priča, da so se prvi borci njenih vrst dobro zavedali, da je treba ljudstvu dati pravic nasproti državni vsemogočnosti. Danes pa glavni organ radikalne stranke vozi v starem izvoženem tiru v vsej Evropi preživelega liberalizma! Najboljši dokaz, kakor smo že poudarjali, ostarelo-ti ne samo strankinega voditelja, ampak tudi strankinega vodilnega glasila. Njegov glavni argument proti Sli? je — »klerikalizem«. Pa pozovi te ljudi kolikor-krat hočeš, naj definiraio, kaj razumejo pod to besedo, nikdar ne dobiš točnega pelasnila. Odgovor je običajno kona trditev proti, kato-lič.°nstvu ki so neresnične, ki pa j?h povprečen svobodomislec sprejema, ne da bi mislil, da je treba za trditve tudi dokazov Vselej pa njihov boj proli »klerikalizmu« izzveni v boj proti Cerkvi in s tem proti katoličanstvu.
»Samouprava« taji, da bi v naši državi kdo delal proti katoličanstvu in pravi da je prazen vsak strah pred takim kulturnim bojem. Ali res misli, da smo katoličani tako nespametni, da se bo kdo dal uspavati s tako tolržbo? Kaj nismo v zadnjem času doživljali udarca za udarcem? Omejitev verouka nn meščanskih šolah in učiteljiščih je vendar očiten sunek proti vsem katoličanom. Zasebno šolstvo je bilo svoj^as enako napoti francoskim kulturnobojnežem kot je danes jugoslovanskim. Poskus uveljavljenja državne vsemogočnosti nasDroti Cerkvi, poskus Cerkev napraviti za deklo državi. je podvzel že avstrijski cesar Jožef II. Današnji bojevniki proti Cerkvi in njenim pravicam so le slepi posnemovalci starega jožefinizma, ki je doživel svoj prvi polom že pred stoletjem. Tudi krivica, ki se godi veroučiteljem. katerim noče finančni minister izplačati zakonito določenih nagrad in nečuvena določba o 200 domovih je vse prej kot znak spoštovanja do Cerkve, kateri pripada malo marij kot polovica prebivalstva naše države. Da ne omenjamo kako se je po ugotovitvi škofa Akšamoviča v »Politiki« minister Trifunovič izognil, da niso imeli katoliški škofje prilike polom njega prositi za avdijenco pri kralju! — To je boj — čemu to tajite? — torta lih boj in z-to tem bolj nevaren. Uspavati hočejo katoličane, da ne bi videli, kam vse to vodi. Sredstvo za uspavanje menijo, da je tudi vritje na »klerikalizem« in predvsem na SLS. Naj »Samouprava« obsodi vsa ta dejan;'a, naperjena prc i katoličanstvu, naj poskrbi za popravo storjenih krivic, potem še!e ji priznamo pravico trditi, da delo gotovih krogov ni kulturni boj.
Po izkušnjah, ki smo jih doslej imeli s tem listom, dvomimo, da-bi spregovorila »Samouprava« iskreno besedo proti tem velikim krivicam, ki jih je zagrešila prejšnja PP vlada in jih nadaljuje sedanja RIL Najverjetnejši odgovor je izmikanje in zavijanje. Gospod, ki piše dolgovezne in vedno enake članke proti SLS in proti »Slovencu« v tem listu, namreč to sredstvo vselej uporabi, kadar ne ve kaj pozitivnega odgovorili na naše ugotovitve. Naše besede o strankah, slonečili na krščanskem svetovnem naziraniu, dosledno izkrivlja in skuša potem kovati zase kapital. Dovolj določno smo povedali dvoje: Pri nru na Slovenskem jc le ena stranka ki smatra krščansko svetovno naziranje za temelj svojemu delu, in kdor tej škoduje, škodu:c v danih
razmerah tudi katoličanstvu. Zadnje velja zlasti sedaj, ko so jasne kulturnobojne tendence gotovih skupin. Če more »Samouprava« to prav razumeti, dobro, če ne, je pa nam tudi vseeno. J lam namreč njeno nerazumevanje nič ne škoduje, ker na Slovenskem položaj vsakdo razume. Ponavljali radi nje leh jasnih ugotovitev ne bomo. Prav nič nas pri tem ne moti, če organ radikalov zmagoslavno posvečuje župniku Oblaku ln njegovemu nepremišljenemu naslopu na Veliki Loki dolgovezen članek. Več kot umljivo je za nas, da ga hvali, ker je svobodomiselcem v boju proti katoličanstvu vsak tak nastop silno dobrodošel. Četudi mprda ni res, kar piše »Samouprava«, da g. župnik »simpatiše sa radikalnom stran-kom«, vendar nas uče že stare izkušnje, da so morali biti njegovega nastopa nasprotniki katoličanstva 'eseli. Da to izrabljajo proti SLS, je pa g. župnik Oblak, kolikor ga poznamo — če se motimo, naj nam oprosti — najbrž tudi sam želel. Skoda papirja da nam »Samouprava« take stvari šele sedaj pripoveduje. Vsak. naj bo kdorkoli, ki danes bije proti SLS iz kakršnegakoli razloga, jim je dobrodošel kot prostovoljen ali neprostovoljen zaveznik in pomočnik proti katoličanstvu.
Odkod v tej neodkriti borbi strah pred SLS? Povsod dopovedujejo, da nič ne pomeni, da je izolirana, in vendar jim ime voditelja naše stranke vzbuja tolik strah, da se neprestano zaletavajo vanj. Boje se SIjS. ker vidijo v njej začetek močne ljudske stranke, ki se bo raztegnila iz Slovenije po vsej državi. Čutijo da se ta razvoj ljudske misli ne da ustavili, kakor se ni dal us'aviti v Nemčiji ln kakor ga ni mogla zavreti vsa svobodomiselnost na Češkem. Nehote se spomnimo iz zgodovine nemšk e.Effl centra, kako je poslanec Galen leta 1877 s^vil predlog o zaščiti delavstva. Vstal je minister Hofm"T"n in proglasil predlog za provokacijo vlade in napad na gospodarsko politiko nemške države. Država, so trdili, je v nevarnosti, če bi prodrl tak predlog. In danes? Kje je nemška socialna zakonodaja pred Galenovim predlogom! — Gospoda, ideje se ne dajo ubiti in ne potlačili. Nihče ne bo razvoja ljudskih strank na krščanskem temelju ustavil, naj ga še tako ovira in naj za coklio uporablja tudi take, ki bi mogli imeti globlji vpogled v katoliško akcijo.
Povodom kongresa samostojne demokratske stranke piše »SI. narod« med drugim, da sedanjo dobo lahko označujemo kot dobo strankarskih absolutizmov in samovolj. Politik sme delati, kar hoče. Glavno je, da pridobiva kroglice. V politiki je baje vse dovoljeno. In čc je vse dovoljeno, potem znači to toliko, kakor da so ideali prazen nič in da se mora vsa javnost podvreči osebnemu diktatu partijskega voditelja. Razume se, da je to nemorala, politična nemorala prve vrste. Mesto programatičnega političnega dela, mesto sistematičnega gospodarskega in pa socialnega dela vidimo brezdušno borbo za razdelitev oblasti. Ta sedanja doba mora čimprej prenehati. Nadomesti naj jo doba odkritosrčnega idealizma v politiki. V tem smislu si želimo kongresov naših političnih strank ... — Kaj pa to pomeni, da »SI. narod« naenkrat tako piše? Ali ni več glasilo SDS? Ali je spet prešel v druge roke?
Fotografija. »Slov. narod« se je včeraj preselil z novinarskega polja na kulturno polje in sicer si je izbral za svoj delokrog fotografiranje. Včeraj je fotografiral SDS in ko je sliko razvil, se je pokazala njegovim bralcem sledeča slika: »Tako smo prijadrali (po nekaj letih po prevratu, op. ur.) v sedanjo dobo, ki jo lahko označujemo kot dobo strankarskih absolutizmov in samovolj. Kar danes delajo neke naše stranke, ni drugo nego ena sama samovolja, nedoslednost in hipokrfcija,
B.
D"]aški t!an.
Osmi december. Vsa ljubezen in hrepenenje katoliškega dijaka se je strnila v ta dan. Kct v plašč je zav,l svoje čuvslvovanje v preslavo Najčistejše.
V	jutro. Tropi so vstali v mraz in noč, družili se v intimnost pulumračne cerkve. Srca so se posvetila v objemu z Zveličarjem. V psalm se je združila zahvala in prošnja.
V	večer. Svetla, hrumeča dvorana. Zlati naslovi m mladih prsih. Prihajanje množic. Pozdrav vladike. Bujna ouvertura. Mehke melodije Ipavčeve pesmi završe v razbrzdani ritem »Uondeau«-ja. —
G. dr. Ehrlich govori: »Naša mladina je revclucijrnnrna. Njej ni zadovoljiva naša forma. Ona išče...« »Stari se razburjajo: Mlad na je anarlretičua. Zameta vse staro. Kam pridemo? Konec bo kaos.« »Da, mladi-
na išče kaosa. Sv. Pismo pravi: V začet! u pa je b.l kacs, in duh božji je plaval nad vodami.« »Tudi nad kaosom iskanja n še mladine plava duh božji. Kakor nekdaj, bo spet ustvaril iz kaosa nov o formo nov svet.«
»Dal nam bo novih Prešernov, novih Evangelistov.« »Zalo bodimo veseli, da je naša mladina revolucijonarna. Da se ne zadovolji s starimi formami.« »Naša sv. Cerkev, ki razume to vretje v mladih dušah, jim bo odprla novih svetov, jih bo širokogrudno vodila po novih potih. Jim bo pokazala najlepše tajne svoje liturgije ...«
»Mi pa, ki se grozimo nad nam nerazumljivem iskanju mladine, pojdimo v svoje srce in se vprašajmo, ali pa smo očistili svojo dušo, da bi drugim sodili...«
Pozdravljam mlad no, ki je začela iskanje pod okriljem najsvetejše Bogorodioe.«
»Le treh slvari, bi prosil, naj naša mladina ne porabi.«
»Rekel bom, kakor je povedal g. dr. Korošec v Ptuju: Slovenska univerza, simbol Slovenstva, steber med dvema mejama. Naj ta pade, pa nas bo zagrnil dvojni val. Zato naj pazi država SHS, da ostane ta kulturni spomenik slovenske ideje, kajti.. .<
Burno navdušenje pretrga govor. Obrazi žare, oči so se stisnile v grozi spoznanja, da so še herostrati, ki bi našli ime v zgodovini le z uničenjem cveta kulture, ki je zraslla v deseto stoletje.
»Tudi svetovnega položaja ne pozabite! Cel protestantski svet se nahaja v gibanju za
združenje. To nam kaže stockholmski kongres. Isto gibanje je v pravoslavnih cerkvah.« »D ■>-mačin v Afriki zapušča svoje fetiše. Nudila se mu dva zveličarja, Kristus in Mohamed. Kdo bo zmagal? Cerkev vidi to nevarnost. Zato pošilja dan za dnem nove sle, ki kličejo novih dobrovol0cev v te kraje.«
»Naj vodi Naša Gospa mladino po novih potih do jasnih pogledov.«
Nove točke. Razsvetlili so se obrazi. Kot v molitev je zadrhtelo:
»Mater Dei, ora pro nobis ...«
Polem pa razigranost ljudi, ki so se srečali po delavniku jasn h duš in čistih misli Sala v očeh, v besedi, v pismu. Orkester in pesem.
Za dober tisk.
Narodna zve;a za propagando potom tiska v Bruslju je imela krasno usnelo zborovanje. Posamezne katoliške organizacije so sklenile, skupno delati, da bo vsak poslušalec imel izdatno korist.
Zelo zanimivo je govoril P Sarvranek o verskih in moralnih vprašanjih v tisku, priporočal je, naj katoliški tisk poleg verske obrambe nastopa tudi ofenzivno z dokazi, rta je vera z moralo prava zašcitnica prava in velika dobrolnlca skupnosti. Končni je z željo, naj katoliški tisk, svest s: svoje važne apostolske misije, pripomore k spoznanju in zmagi Kristusove resnice nad zmoto, ki je kriva toliko nesreč v moralnem knkor ludi v socialnem oziru; rnlo pa naj bi katoliški časnikarji bili le najboljšil
Odsek katoliške mladine je sklenil, naj zlasti ta postane goreča zagovornica katoliškega tiska, sa-
to je neodkritosrčnost in varanje javnosti Politik sme delati, kar hoče! Glavno je, da pridobiva kroglicc, da razpolaga z znatnim števil om poslancev. To število in njegova osebna demagoška sposobnost opravičuje baje vse njegove nesmiselnosti, vetrnjaštvo, vsako njegovo nemoralo! V politiki je baje vse dovoljeno! In če je vse dovoljeno, potem znači to toliko, kakor da ne velja noben program, da so ideali prazen nič in da se mora vsa javnost podvreči osebnemu diktatu partijskega voditelja. Takšen evangelij oznanjajo ti politiki. Razume se, da je to nemorala, politična nemorala prve vrste.« — Tako točne slike o SDS in o politiki njenih voditeljev še ni priobčil nikdar noben slovenski list. »Slov. narodu« čestitamo, da je tako pogumno priobčil fotografijo svojih gospodarjev.
Veliki župan g. dr. Vilko Baltič sc je po važnih poslih odpeljal v Belgrad. V Belgradu so tla pomrznjena in polzka.
Slavnostna večerja. Včeraj je prevzel vodstvo poslov prosvetnega oddelka v Ljubljani novi prosvetni šef g. dr. Dragotin Lončar. Tem povodom so obhajali v gostilni pri »Novem svetu« zastopniki UJU, višjega šolskega sveta in oddelka za prosveto svoj slavnostni večer.
Sami cekini. G. dr. Gregor Žerjav je po polomu vlade Narodnega bloka poskušal približati se radikalom. Na ljubljanskem kolodvoru mu je ponudil Nikola Pašič šalico čaja in cekin. Potem se je poskušal približati radičevcem. Dobil je zopet cekin. Končno je poskušal z Davidovičem. Tu pa je prišel vmes radikal dr. Laza Markovič in dal dr. 2erjavu s svojo izjavo o Pribičeviču in njegovi lojalnosti kar dva cekina. Dr. Žerjav kmalu ne bo vedel., kam s samimi cekini.
Pcdenj-mož in laket-brada. Na oder sta stopila pred strmeče občinstvo dva junaka, Pribičevič in dr. Leontič. Pribičevič si je zavihal rokave za junaški mejdan, dr. Leontič pa je potegnil iz žepa papirnato vizitnico. Pedenj-mož pa se je laket-brade usmilil in je rekel: »Ne bom te!« Na kar je laket-brada odgovoril: »Jaz tebe tudi ne!« — in dvoboja je bilo konec.
Markovič Pribičeviču. Na očitke, ki jih je Pribičevič naslovil proti radikalom, češ da so nelojalno postopali z njim, ko so sklepali svoj »sporazum« z Radičem, odgovarja Laza Markovič v listih z daljšo izjavo, v kateri je najinteresantnejša in za Pribičcviča najznačilnejša ta-le ugotovitev: »Svetozar Pribičevič se je leta 1924., ko je bil še član demokratske stranke, ves mssec februar in marec razgo-varjal z mer.oj o izstopu iz demokratske stranke m o sestavi koalicije z našo radikalno stranko. Takrat smo sc tajno sestajali pri nekem prijatelju, v moji hiši in hiši g. Pašiča. Sele, ko je bil naš sporazum popolnoma gotov, tedaj je Pribičevič izkoristil pravo priliko in se odločil od demokratske stranke. Ne vem, kako sodijo Davidovič in njegovi tovariši o tem postopanju Pribičevičevem, mislim pa, da bi moral biti Pribičevič, če že daje moralne nauke in moralno oreno, toliko nepristranski, da bi poleg pezdirja v tujem očesu moral videti tudi bruno v svojem lastnem.«
Cerkveni vestnik.
Vcstn!k »Deiaira sv. Dot.iiiatva Jemsovera«
(Poročilo za 1. 1925.) je Izšel. -- Gg vodite je in poverjenike prosimo, da bi tudi letos postali po knjižice v prodajalno K. T. D. (Ničinan). Prihranjena poštn na bo šla v prid miisjonstvi'.
Ljubljanske podružnice imnjn svojo sdetin-stveno< pobožnost na god Nedolžnih otročičev (28. dec.) v uršulinski cerkvi: dopoldne ob osmih sveta maša za žive člane; popoldn° oh štirih nagovor in b 1 a g o s I o v I j e n j e mladine Zopet nadlegujemo, naj bi blagovolili gg. kntebetje šolsko mladino pravočasno na to cerkveno božičnico opozoriti. — Škofijski voditelj.
Stenski koledar za lefo 1920 od tvrdke A.
Grdina, pogrebni zavod v Clcvelandu, se dobi pri Josipu Grošelj, Ljubljana, Polianska c št. 0. Cena je 18 Din.
ma naj obilo dobrega bere in daje tudi drugim s toplim priporočilom.
O isek katoliških žena pa je poudarjal zlasti važnost katoliškega časopisja za moralno vzgojo mladine; kar najlažje naj pride tudi revnejši mlad človek do časopisa, ki naj ga l lepimi mislimi in privlačno ilustracijo odvrača od zloglasnih gostil-niSkih prostorov, razvpitih cesta in nevarnih kolodvorov.
Romanje k zajiiranju svetih vrat.
Povodom zapiranja svetih vrat cerkve sv Petra v Rimu bodo prišli ponovno v It itn uajodličnejši zastopniki raznih letošnjih romanj v Rim k sv Očetu. Njih imena bodo blestela na opeki, ki bo ostala vzidana v svetih vratih. Romanje se bo vršilo med 20 do 24. decembrom Odhod iz Rima bo 24. decembra ob 20 15. lako, da bodo mogli romarji dne 25. decembra zjutraj ob C že doma obhajati sveli Božič; ti romarji morajo seveda bili doma v Genovi. Poskrbljene so jim že tudi razne vozne olajšave.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Petek. 11. decembra: PROFESOR STORICIN. Red E.
Sobota, 12. decembra: Zaprto
Nedelja, 13. decembra; PROFESOR STORICIN. Izv.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Petek, 11. decembra: Zaprto Sobota, 12. decembra: R1GOLETTO. dostovaaje gospe Olge Olgiue. Izven.
Iz našega šolstva.
Eolska mladina v Smledniku je imela letos počitnice od 28. junija do 7. decembra. Ta d:;n pa se je vendar pričelo s poukom, ker je ipmenovan za šolskega upravitelja g. Vinko Ii u p r e t, ki je bil pregnan iz Zaloga v Kropo, pa je sedaj s Krope imenovan v Smlednik, kamor je imenovana tudi njegova žena, ki je bila z Unca pregnana k Sv. Vidu nad Cerknico. Čestitamo! Počasi se le popravljajo in poravnavajo krivice. G. učitelj Fr. Haf-nor, ki je bil pregnan z Viča za suplenta k Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, potem pa postavljen na razpoloženje več mesecev, je sedaj imenovan za učitelja v Kropo. G. učitelj Rupert S m o 1 i k , ki je bil pregnan iz Starega trga pri t.ožu k Sv. Lenartu, je premeščen v Borovnico. Od Sv. Lenarta pa ga okr. šolski svet v Kranju dolgo časa ni hotel razrešiti tamkajšn'ega službovanja, končno pa le ni šlo drugače. G. Lovro Jevnikar v Št. Vidu pri Stični je že tudi pričel s poukom, vendar mu vodstva šole še niso izročili. Pa od novega prosvetnega šefa pričakujemo, da mu bo tudi v tem pogledu dal zadoščenje, ki r.iu ga doslej demokratski eksponenti v Litiji še ne privoščijo. Bivšega nadzornika g. Janka Grada, ki je sedaj na razpoloženju, so predlagali srmostojni demokratje za šolskega upravitelja v Zdole, okraj Brežice. Kdor pozna Gradove družinske razmere ne bo mogel verjeti, da je mogoče kaj takega. Je pa gola istina! Upamo, da se tudi dnevi Grado-vega trpljenja nehajo. — Neka naša učiteljica je bila letošnje počitnice na češkem. Tam je pravila, kako se postopa v Sloveniji z učitelj-stvom. Čehi niso mogli verjeti, da je v pravni državi kaj takega mogoče. Pravili so, da bi se v Češki, če bi se zgodila kaka krivica češkemu učitelju — pa naj bi 1 ;I pristaš katerekoli politične stranke — vse uprlo. Pri nas pa učitelj učitelja davi.
' iirištika In šport.
Znano je, da gradi Belokranjska podružnica Slovenskega planinskega dru!lva na Mirni gori (1048 m) v Beli krajini Planinski dom ki bo ne te samo iz nacionalno-gospodarskega. turističnega in tujskoprometnega razloga velike važnosti za Pelo krajino, temveč zaradi lahkrga dohoda (1 in pol ure od postaje Semič) ter izredno zdravega, gor-sksgczdnega in milega porineb>'a ekrevališče boleh-nih, počitka in miru potrebnih Ta planinska postojanka. prva v Beli krajini in ni Dolenjskem sploh, bi morala biti dograjena že preteklo pilrtje, a se je delo vzbeg raznih owir moralo ustaviti. Izvršenega je dve tretjini vseh del ter se je investiralo že slo tisoč dinarjev. Nazaj torej ni mogoče več, temveč naprej, edino naprej. Podpismi odbor je razpestai te dni 500 nabiralnih pol na pri;ate!je in dcbrc.tnike. Ako vsakdo nabere vsaj 100 Din, bo vrgla la akcija 50.000 Din. Ta vsota bo zadostovala za pc kritje najnujnejših stroškov. Posebno podjetni nafciratejji bedo deležni sledi čih nagrad: 1. Nabiratelj najvišje prve vsote r,ad 10G Din dobi EO dni brezplačno stanovanje in hrano v domu; 2 rabiralelj najvišje druge vsote nad 100 Din dnbi 21 dni; 3. nabiratelj najvišje tretje vsote nad 100 Din dobi 1-1 dni; 4. dva nabiratelja četrte vs te nad 100 Din dobita po 7 dn'; 5 pet nab rateljev pete vsote nad 100 Din dobi po 2 dni. 6. deset na-birateljev šeste vsote nad 100 D:n dobi po 1 dan brezplačro stanovanje in hrano v domu Te pravice se morejo prodati podružnici ali komur!« li. Pri enakih vsotah odločuj žreb. NB Na Mirni gori se nahaja nekdai 7.»to sfciveč" božjepotna cerkev sv. Frančiška Z otvoritvijo Planinskega doma bo dobila tudi cerkev svoj prvotni namen — Na Mirni geri na praznik Ujedinicnja 192f Zagažen Ivan, predsednik, Bnttelino Anton, tajnik, Brinskdte Andrej, blagajnik.
Naznanila.
Družabni klub Redni občni zbor Družabnega kluba z običajnim sporedom se vrši v soboto dne 12. t. m. ob osmih zvečer v starešinskih prostorih Akademskega doma (poteg ho'e'a Umen) V interesu nadaljnega obstoja kluba je žeteti kar najštevilnejše udeležbe čianov.
Zveza strojevodij tem poton nrznanja, da se za dan 12. dec. t. 1. v dvorani >Pri Levu« v Ljubljeni namerava »Stephensonova ak;'.dennja< radi nastalega velikega železniškega promeia in s lem zvezane prezaposlenosti strojevodij no bc vršila in je preložena na nedoločen čas
Raznoterosti.
KOLIKOKRAT GRESTE PO POLNOČI SPAT?
To vprašanje bo odslej na vprašalnih po-lah ameriških življetjskih zavarovalnic. Če bo hotel kdo z napačnimi odgovori zavarovalnico varati, se lahko pripeti, da njegova vdova in otroci ne bodo dobili zavarovalnine. Kdor večkrat ponočuje. bo plačeval večji prispevek. Zavarovalnice se pač zavedajo, da je ponoče-vanje treba ravno tako upoštevati kot obtežilno okoliščino, kakor bolehnost ali zdravju škodljiv poklic.
BARVILNE RASTLINE.
Ne samo v tropskih, ampak tudi v naših krajih rastejo take rastline, ki vsebujejo različna barvila. Kopriva na primer ima v svojih listih mnogo zelenila, s katerim barvajo po nekaterih krajih v Nemčiji velikonočna jajra. Krasno zeleno barvo nam daje tudi naša navadna krhljika. Maronuin-usrje barvajo z rumeno barvo, ki jo vsebujejo korenine češmi-na, ki raste pri nas vsepovsod. Posamezne vrste lišajev vsebujejo živordečo barvo, ki pa za-dobi svoj sijaj šele potem, ko jo mešamo z amonijakom. Bezgove jagode nam dajejo leno modro barvo. Intenzivno črno barvo pa dobimo, ako kuhamo orehove lupine s kako železno spoiino. Tudi šiške so v tem oziru znane, saj iz njih delajo antracen-črnilo.
GODBA IN ŽELODEC.
Zanimivo pojasnilo o učinku godbe na človeški želodec je proti koncu minulega stoletja podal lastnik restavracije neke koncertne dvorane v Chicago. Izjavil je sledeče: Na
onih koncertih, ko igra orkester Wagnerjeve melodije, prodam 15 krat toliko piva, kot navadno; kadar pride pa na vršto Mendelssohno-va godba, tedaj ne kupi nihče mesnin, in ker jaz pri tem zaslužim največ, zato nimam nobenega dobrega mnenja o Mendelssohnu. Strauss pa je mož, ki dvigne zelo prodajo vina. Človek se počuti dobro če posluša kak Straus-sov valček in takoj naroči steklenico šampanjca.
•
Veliko javno dolo graško mostno občino. Te dni so v Gradcu slovesno otvorili dela za izpopolnitev mestne kanalizacije na podlagi požiralnega sistema. Zgradili bodo 21 km novih kanalov, 13 km dosedanjih kanalov bodo izpopolnili in položili bodo nanovo 6 km vodovodnih cevi. Dela bodo stala 13 .milijonov šilingov, ki jih pokrijejo z inozemskim posojilom. Amortizacija je proračunana na mnogo let, tako da no bo prizadet samo sedanji rod.
Kuga v Rusiji. Moskovski listi poročajo, da se je ob Donu in Volgi začela š;riti az j-dca kuga. Bolezen so zanesli ruski vojaki iz Afganistana. Vlada je za pobijanje kuge nakazala kredit 100.000 zlatih rubljev.
Volkovi na Ruskem. Kakor znano, silno trpe na Ruskem od volčje nadloge, zlasti pozimi. Glasom ruskih vesti se letos v tem hudem , mrazu pojavljajo volkovi v takih množicah kot i še nikoli. Prebivalstvo po vaseh ž vi v večnem strahu pred napadi teh krvoločnih zveri in si ljudje že ne upajo iz svojih hiš. Tako je nedavno velika tolpa volkov preganjala nekega kmeta iz vasi Borhuni pri Astrahanu, ko se ja
Znamenje časa.
Znani berlinski strokovnjak v reklami, II. W. S. Hamel, ki je bil v raznih vodilnih sluzbuli, sedaj pa je brezposeln, išče na ta izviren nač.n novo službo.
Gostovanje gospe Olge Olgino. Kakor smo že poročali, gostuje v soboto dne Y>. t m. v ljubljanski operi gospa Olga Olgina, odlična poljska umetnica. Pela bo vlogo Gilde v Verdijevi operi »Rigo-letto«. Naslovno vlego bo pel g. Holndk v, Magdaleno ga. Thierry-Kavčnikova. vojvodo Mantuanske-ga g. Banovec in Sparafucila g. Belelto. Dirigha g. Balatka, režira g. Bučar. Predstava je izven alon-jr.ana, začetek ob pol osmi uri zvečer.
Gostovanje t naši epnrl Pri vprizoritvi Verdijeve opere »Rigcletto« rine 12. t. m. go tuje kot Gilda ga. 0'ga Olgina, ki je pel» to .dogo na vs h večjih poljskih odrih z najlepšim uspehom Gospa, ki živi sedaj kot soproga poljskega konzula v Zagrebu je gostovala kot Gilda tudi v zagrebški operi ter dosegla velik uspeh. Pri sobotni vpriziritvl »Ri^oletla« v Ljubljani bo nedvomno občinstvo Izredno zanimal tudi m.stop našega prvovrtnega in priljubljenega barilonista g. Pavla HoVlkova, Id po V vlogo Gildincgo očeta Rigct»Ua. Znaro je, da je RigoleUo tako v pevskem kakor tudi v Igralskem oziru ena najbolrih partij tega odličnega pevca. Pri vprizeritvi bodo sodelovali nadalje ga. THerry-K: vtnik. g. Pctctto. g. Banovec in drugI. Predstava je izven abonmaja.
Parodno n!et!a!lšče v Mariboru.
Petek, dne 11 decembra: Zaprta.
Gostovan« g. Pavle Lovšetore v operi »Gorenjski slavček«. V najkrajšem času se vrši gostovat.e te znano izvrstne prve sopranistke Ijubljan-f e opere v vlogi Minke. Ker bo takrat gotovo velik naval na blagajno, opozarjamo že sedaj občinstvo na to da si pravočasno preskrbi vstopnice.
Premij?rn »Sumljive osebe« v Narodnem glc-dallšin. V kratkem se vrši v Narodnem gledališču premijera Nušičeve komedije »Sumljiva oseba*. —
Branislav Nušič se nam je prikupil s svojimi komedijami, v katerih s silno jedko saliro šiba nezdrave ra7,mere. V ^Sumljivi osebi« si je privoščil korumpirano in neuko uradništvo ra-.niii isreskih« poglavarjev. Bežijo vodi g. Železnik. Sodelujejo: ga Bukšekova, ga Savinova. gg.. Grom, Raaberger, Pirnat, P Kovic, Urvalek, Železnik, Ilarastovič, Tovornik, Tomašič in Križ
»VESELA VDOVA.«
Imenovana opereta je znan šlager h prejšnje, solidne dobe, ki je dokazala svojo privlačno moč še sedaj ter napolnila gledališče in blagajno že večkrat zaporedoma Opera, drama, vse je stopilo letns v ozadje. Glasba te operete je zanimiva, živahra in z»pet sladko otožna, prepletena z, učinkovitimi arijami. ter se često razvname in vspne to operne sile Vsebina je vodena, brezpomembna Režija je bila v zelo spretnih rokah oprema pa razkošna. V svojih zahtevah do narodnega gledališča smo namreč zelo skromni, teko da smemo nekaj raznobarvnih žarnic, nekaj »zlatih« čeveljčkov, par pol-svilenega papirja in tucat golih nog in hrbtov že imenovati »razkošnoste Razsvetljava je bila včasih neprimerna Motila in škodovrla |e očem in učinku v drugem dejanju med plesom »Vesele vdove«. Ga Križeva je igrala in plesala za svojo postavo zeto temperamentno, vendar pa ni mogla ogreti občinstva. ker se njen sicer lej>o zveneč, to.ia prešibek glas ni mogel rspešno uveljaviti. Gdčna Lubeieva je bila v maski premlada za ženo Človek bi ji prisodil kvečjemu IG let. Igrala je naravnopriietno, njen glas se je že nekoliko ublažil od lani. Pravilno, nehrupno dihanje ji še dela nekaj preglavic. G. Bratuž se je gibal precej neprisiljeno na odru, iz.vzemši nekaj začetniških akcij (v II dejanju enakomerno mahanje r, desnico, ki so molile Glr.s ima tenek, ki je v višinah stisnjen zalo neprijeten. O Burja ni silil v ospredje v nobenem oziru, vendar pa smo uverjenl, da se bo njegov nežen »las ugodno razvil O Harnstovid, dober v maski, vc5 ali manj duhovit, j* večkrat viil igri pravega o ju j a.
na saneh vračal z ženo in dojančkom iz mestj domov. Nekaj kilometrov pred vasjo so volkovi dohiteli sani in že naskakovali divje drveče konje. V smrtnem strahu sta oče in mati. da si rešita življenje, vrgla zverem svojega otročiča A ker je bilo dete zavito v blazine in je padlo z obrazom na zemljo, se volkovi zanj niso zmenili, ampak dalje drveli za sanmi, dokler niso moža potegnili doli. Zeno, napol nezavestno, pa so konji pripeljali v vas. Od groze vsa brez uma je povedala ljudem strašni dogodek. Kmetje, oboroženi s sekirami in revolverji, so pohiteli na kraj nesreče, da morda še rešijo svojega sovaščana. A našli so samo še nekaj krvavih cunj — ostanke obleko nesrečne žrtve. Toda, kar je na celem tem groznem dogodku najgenljivejše: našli so tudi otroka mirno spečega v snegu.
Silni viharji na Črnem morju Poštni par-niki, ki so Je dni prispeli iz Odese v Carigrad, so vsi težko poškodovani. Potniki pripovedu-jejo o stiahotnih viharjih na Črnem morju. Kapitan enega izmed parnikov je javil, da je videl, kako se je potopila neka ladja, ki ji vsled viharja ni mogel priti na pomoč.
Raznarodovalno dolo Ilal janov. Kakor jo na Primorskem fašizmu silno napotu slovenska duhovščina, tako tudi na Tirolskem nemški duhovniki hudo ovirajo raznarodovalno italijansko politiko in so edina opora trpinčenega ljudstva. Naravnost proti duhovščini suvati in jo napadati si fašisti ne upajo, da se ne bi zamerili Vatikanu, pač pa skušajo Vatikan preslepiti in s tem dobiti proste roke. Nedavno so v obširni spomenici obtožili nemško duhovščino, da je ona duša vsega upiranja zakoniti državni oblasti, in so pri vatikanskih krogih zahtevali tozadevnega posredovanja, toda sv. stolica se za umazane spletke ne zmeni, ker pozna težki položaj narodnih manjšin.
Srečno — nesrečno mesto. To je mesto
Barstow v Kaliforniji, ki šteje 300 prebivalcev. Leži med progama dveh konkurenčnih železniških družb, ki bi ga vsaka rada imela za svojo postajo. Zato sta obe družbi mestu stavili ponudbo, da ga kupita. Mestni očetje so sklenili mesto prodati, ker ja ponujena kupnina zelo velika. Zdaj pa se je stvar zapletla. Skoz mesto gre namreč tudi glavna avtomobil, ska cesta, pa če bi mesto pripadlo kateri železniških družb, bi ga ta za avtomobilski promet gotovo zaprla, da tako prisili ljudi, da se vozijo samo z železnico. Ker bi bil pa sedaj ogrožen avtomobilizem, se je zdaj ponudilo nič manj ko osem velikih tvornic avtomobilov, da mesto kupijo. Mestni očetje barstovski so zdaj v največji zadregi, kaj bi napravili.
Zdravnik in slikar. Nekega dne si je sloveči in zelo hudomušni slikar Whistl6r dal nujno poklicati nič manj slovečega zdravnika Mackenzieja. Le-ta je brž prišel, a je našel slikarja očividno popolnoma zdravega v njego-vem ateljeju, pridno izdelujočega neko sliko. Na njegovo začudeno vprašanje, kaj mu je, je slikar mirno odgovoril: Meni ni nič, toda moj pes tu je bolan, njega preiščite. Mackenzie je bil besen, rekel pa ni nič in je preiskal psa. Par dni pozneje pa je poslal Whistlerju povabilo, naj hitro pride, ker ima zanj naročilo, kjer bo lahko dobro zaslužil. Ko je VVhistler prišel, ga je peljal na vrt in pokazal na plot rekoč: Tega-le je treba prebarvati.
Podagogifne akademijo uvajajo v Nemčiji; trajale bodo po dve leti in bodo usposabljale abituriente učiteljišč za polnopravne ljudskošolske učitelje. O veliki noči otvorijo katoliško pedagogično akademijo v Bonnu ob Renu in še dve protestantski.
Učiteljski vestnik.
Na Finžgnrjevo predavanje! Danes zvečer ob osmih bo imel g. F. S. F i n ž g a r v Ljudskem domu predavanje o Slomšku, Član- in članice »Slomškove zveze« se tem potom vabijo, da se udeležijo predavanja.
Varuje se naj nekaterih stereotipnih nastopov, ki jih ponavlja že od lani skoraj v vsaki igri. nemške medklice pa naj oprsti. Drugi igralci so se trudili po svojih mečeh, nad povprečnost se ni za enkrat dvignil še nihte V glasbenem oziru je stopilo naše gledališče od lani precejšen korak nazaj. Dirigent se zelo, skoraj preveč trudi, toda glasbenikov vendar nima popolnoma v svoji oblasti Proizvajanje je bilo zelo medlo in včasih razkosano. Glede grizet pa si dovoljujemo opomnili sledeče: S takimi grizeiami bi propadel vsak kabaret, nikar pa gledališče. Lepota je utonila v mesenosti, umetnosti pri plesu je bi'o pa ravno toliko ko obleke na udih napol zmrzlih grizet G. režiser jih naj nauči osnovnih pojmov in gibov iz. ritmičnega plesa, da np bodo plesalke otepale okoli sebe in omahovale pri najpreprostejših vajah v ravnotežju. O njihovem kričavem petju pa raje molčimo. Ali ima uprava gledališča mariborsko občinstvo res za tako inferiomo tei misli, da se bo zadovoljilo samo z mesenostio, od katere je izginil vsak čar lepote, umetnosti? Ali heče z nagoto teles »zakriti« nagoto svoje umetnosti?	—e —1.
vo slovo. 3. Venec slovenskih pesmi 4. Pozdravljen Bog 5. Prav on srca G Vrtnica, valček II del: Kjer ljubezen. Um Beg. S ika iz. življenja. Po Tolstoju spisal I"r. Milčinski — 111. del: 7. Kmetski valček. 8. Vojakovo domotožje. 9. Koroška koračnica. 10. Samo en pogled. 11. Sclnugraška polka. 12. Snežirke. valček. — Vstopnina: parter szdeži 10, 8 in 0 D n Ga erija sooeži 8 ii> 6 Din. Stojišče 4 Din. — Predprodaja vstopnic pri I. Zakotniku v St. viuu.
Prosvetne prireiltve.
Kranj. Iz.ebr. in zabavno društvo »Kranj« bo v nedeljo dne 13. dec ob štirih popoldne še enkrat in sicer zadnjikrat ponovilo igro »Quo vadiš?« Vsi. ki so bili navzoči pri igri, se zelo pohvalno izražiio o nji. Da je igra nekaj posebnega, pr ča to, da je bila obširna dvorana Ljudskega doma ze trikrat nabito polna. Igralke in igralci so nnd ve ča^'110 rešili težke vlege. Vstrpnina fco pri nedeljski prireditvi znižam. Oprz.ujamo. da «e fco igra korčila pred po! o«mo uro in sp lahko še p-jde na vlak.
Ljudski od t St. Vid nad LjtihPuno vpriz.ori v nedeljo dne 13. dec. 1T25 ob pol retih popoldne produkcijo gojenk-lgraik ra čire pod vodstvom £p. Dragire Košmerl s spiernPevanjpm na gosli in kitate. I. del: 1. Rade koračnica. 2. Lovče-
IZKAZ PRISPEVKOV,
zbranih in nakazanih Jugoslovenski Matici ob priliki pele obletnice koroškega plebiscita Šola Novi kot Din 15; Koroški dan v Dravogradu Din 640; podružnica Jug. Malice v Ptuju 7C0; podružnica Slovenjgrariec 891 .CO; šola Poljčane 145; zbirka v Št. Ilju 4E8 TO; »Orel« Toplice na Dolenjskem 90; podružnica Brdo 157.50; »Sokol« Laško 545; šola Zavodire 110; šola Sv. Andraž v Slov. goricah 35; učiteljišče Šibenik TO; Sv. Miklavž nad Laškim 80; šola Bukovico Ili; šola Studenec-Ig 19G; prosvetno društvo Rajlienburg-Senovo 850; šola Polšnik 08.50; šola Sv. Lovrenc na Dravskem polju 98; zbirka v Apačah TO; šola Sv. Lovrenc 50; »Sokol« Beltinci IGO; »Sokol« Pragersko 810; Izobraževalno društvo Sroml.ie 79.25. šola Vel. Podlog 40, župni urad Zdole 50; podružnica Logatec 200; Kolo Jugoslov sester Prevalje 1(0; šola Dovje 45.75; Narodna društva v Oplotnici 450; šola Gornja Rečira CO; šola Ilajdina 80; šola Rateče 119.25; župnik Gomilj-šek v Sv Benediktu v S!o>>. goricah 71; podružnica Metlika 324; podnžnica Žiri 14(0; šola Velika Dolina 1 G3.ro; šola Sv Lenart nad škofjo Loko 84; šola Sv Marjeta niže Ptuja 110; podružnica Bro-žico 2083; podružnica Braslovče 3C00; šola Sv Lenart pri veliki Nedelji 51.25; narodna društvi na Viču 254; podružnica Zagorji« 720; šola Gorje pri Bledu 101; šrin iiakn 52.50; S"la Galicija 21 1*0; šola Primskovo 30; šola Predoslje CO; podružnica Črnomelj 787.50.
Nevarna pota.
(Pismo našega dopisnika.)
Pariz, 4. decembra 1925.
Način, kako hočejo Francozi popraviti svoj težki finančni položaj, se mora krstiti z besedo: samoprevara. Govorite lahko s komurkoli izmed onih, ki se bavijo poklicno ali teoretično z gospodarskimi in finančnimi problemi — povsod najdete znake nekega čudnega na-ziranja: za vsako ceno slediti vzgledu Nemčije. Tu je namreč splošno razširjeno mnenje, da je vsa ona katastrofalna politika brezmejne in/lacije, ki jo ju doživela Nemčija, dobro premišljen in skrbno pripravljen atentat na žepe upn;kov nemške države. In kar so znali oni, znamo tudi mil
S šestimi glasovi večine je odobrila poslanska zbornica četrto točko vladnega finančnega programa, točko, ki je njegova hrbtenica in ki dovoljuje vladi zvišati svoj dolg pri narodni banki od 51 milijard (maksimum dovoljen z zakonom z dne 27. junija 1925) na miljard 58 in pol. S šestimi glasovi večine si je vlada priborila zmago v Palais-Bourbonj resnična večina za inflacijsko politiko pa je mnogo večja, kajti Briand je povedal resnico, ko je tekel, da ga ni v parlamentu, ki bi mislil, da se vlada lahko izogne novi inflaciji. In tudi glavni govornik opozicije, Bokanovski, ni vedel za sanacijo drugih virov kot onih, iz kojih črpajo že vse vlade: davki, posojila, inflacija. Opozicija je protestirala proli višini — hotela bi dovolili le tri miljarde. Za inflacijsko pomiKO je tudi ona. Edini resni nasprotniki so bili socialisti. Toda finančna politika je tu v tako ozki in neposredni zvezi z dnevno, notranjo politiko, da se jc Renaudel vzdržal glasovanja in z njim vred trideset njegovih tovarišev, in ta skupina S. F. I. O. je rešila vladi Briand življenje. Ce so pa s tem rešene tudi francoske linance, kot misli optimist Briand, je drugo vprašanje. Komaj dober teden je od tega, ko je tudi dovolila zbornica, takratnemu predsedniku Painlcve-ju, petnajststo miljonov novih bankovcev. Tega denarja danes menda že ni nikjer več. Ali bo usoda te poslednje inflacije boljša? Finančne razmere Francije so v lako desolatnem stanju, da moramo biti zelo, zelo skeptični. In ni lo samo moje osebno prepričanje, da bo obtok bankovccv narastel tudi še po tem zadnjem povišku. To se pravi, da bo francoska valuta nazadovala šc v hitrejšem tempu kot dosedaj. Francoski kapitalistični krogi morajo biti tudi o tem uverjeni, siccr ne bi nalagali svojega kapitala v tujini. Ta beg domačega kapitala zavzema že obseg, ki ogroža normalni potek gospodarskega življenja. Nc upirajo se pa ti krogi inflaciji, vkljub temu, da je tudi lajiku jasno, da je vsako ravnovesje v proračunu nemogoče, dokler ni ustavljena valutna fluktuacija. Toda misel na Nemčijo jim ne da miru. Videli so, kako lahko je služiti milijone, če se ruinira srednji sloj, čc se eksproprilirajo posestniki rent in izprazni državna blagajna — za končno stabilizacijo bo ludi potem še dovolj časa. Nerodno jim je le to, da se hoče kriti vlada s povišanjem direktnih davkov. 100% povišek davka na rudnike, in pctdcsetprocentni na dobiček industrije in trgovine (sprejeto v parlamentu) jim ni ravno po volji. Hoteli bi prevalili breme Irch miljard povsem s svejih ramen in zato zahtevajo zvišanje indirektnih davkov in kot je Hugon Stin-nes zahteval za svojo pomoč od nemške vlade, da mu prepusti državne železnico, zahtevajo oni, da preide tobačna režija deloma v privatne roke. Ker jim za enkrat ni ugodeno, je tembolj gotovo, da bodo ti krogi storili mnogo, da oslabe domačo valuto, ker jih davki potem vkljub povišanju ne bodo preveč obremenili.
Banque de France ima danes samo za štiri milijarde kovinskega kritja. Ljudstvo, sicer nad vse patriotično, postaja nezaupljivo (glej uspeh zadnjega notranjega posojilal) in če sc vladi ne posreči s tem zadnjim denarjem, ki ji je dan na razpolago, ustvariti podlage za zlato valuto (v relaciji približno dvajset zlatih cen-timov za 1 frank) bomo še enkrat živeli v nemških, avstrijskih, madžarskih razmerah. Dobiček bo Imel tretji, ki si že mane roke: Amerika. In ta »rešiteljica« Evrope si bo z novim Davvesovim načrtom usužnjila Francijo, kot si je s prvim usužnjila Nemčijo in si ravno te dni zagotavlja dominujočo premoč v Italiji. Francosko časopisje žc alarmira javnost in jo opozarja na nevarnost, ki preti. Če bo to kaj pomagalo? Vse stranke so premočno angažirane v notranji politiki in je ni nobene, ki bi imela pogum za korenito remeduro. Neki tukajšnji bančnik mi je rekel: mislijo, da mačko manj boli, če se ji reže rep košček za koščkom, kot pa če ga ji odsekajo naenkrat. To korenito remeduro si različni ljudje različno zamišljajo. Bančni krogi so mnenja, da je prišel čas, ko je treba zagrabiti kmečko posest (ker je ta baje v vojni največ pridobila!). Agraci so nasprotnega mnenja; Garchey je včeraj v imenu svoje skupine predlagal, da sc monopolizira zunanja trgovina, da se nacionalizirajo rudniki in banke. Predlogov tudi zelo dalekosežnih ne manjka — samo vsi so tako nepopularni, da je ni parlamentarne stranke, ki bi jih hotela izvesti. In zato franku toliko časa ni rešitve, dokler ne pade to zrelo jabolko v zlate roke Wall-Streeta. Vse drugo pa bo le začasno.
Stane M,
Berlinsko pismo.
Začetkom decembra.
1. december. Narodni praznik naše domovine. Prvič ga je proslavila jugoslovanska kolonija v novih prostorih poslaništva. Tam, ob robu Tiergarlena, tam v najelegantnejšem delu starega, predvojnega Berlina leži ob mirni cesti obsežno, vili podobno poslopje, na strehi igra veter s snežinkami in tnodro-bolo-rdečo zastavo. Prostori poslaništva elegantni, zbrana jugoslovanska kolonija z damami, dijaki, trgovci, uradniki v svečanem razpoloženju. Poslanik minister Bnlugdžič, ki se je ponoči ravnokar vrnil iz Belgrada, govori kratek nagovor, potem pa trčijo kozarci šampanjca na zdravje in uspevanje domovine. »Čestitam praznik, ekselenca!« Nato pa splošno obleganje buffeja, ananas-bovvla, torle. sladko in cigarete. Čujejo se domači, slovenski glasovi, slovenski dijaki čestitoja poslaniku. Iz sosedne sobe naenkrat »Bože pravde«. Vse vstane. Poletn pa še »Lepa naša« in »Naprej«. Zares, bil ni samo narodni praznik, bil je praznik zedinjenja in ni bilo tona, ki bi mogel človeka razžaliti ali pa vzbuditi neprijetne občutke. Z eno besedo, bil je praznik, kakor bi jih želeli še mnogo doživeti.
V zadnjem času imamo v B. razne večje in male škandale. Eden izmed teh, ki ne prihaja toliko v javnost, so osebni napadi Lu-dendorffa na državnega predsednika Hinden-burga radi Locarna. S to nedisciplino nekdanjega vojaka napram svojemu nekdanjemu komandantu je izgubil Ludendorff še več pristašev kot s svojo ekstremno nacionalno po-lililtf.
Še večjo pozornost v javnosti je vzbudila afera Schillings. Nenadoma je namreč odpustilo prusko prosvetno ministrstvo intendanta državne opere, Marx v. Schillingsa, znanega komponista opere »Mona Lisa«. Kakor pri gledališču običajno so tudi tu igrale veliko ulogo razne spletkarije in rivalilete, uradno
»pojasnilo« ministrstva je vso zadevo še manj razjasnilo, nasprotno, skupni zastopniki časopisja ljuto napadajo prosvetnega ministra. Iz solidarnosti je odstopil tudi iutendant državnega dramskega gledališča Jessnez in bo najbrže odšel v Hamburg. Schillings pa je na vsakoletni predbožični čajanki udruženja igralcev v Reiclvssagu doživel največje trl-uinfe in časti. Zunanji minister dr. Strese-mann je oslenlalivno stopil k bivšemu inten-danlu in izrazil upanje, da bo stvar njemu v prid iztekla.
Stari berlinski »Eispalast« je zopet na novo oživel. Bilo je namreč še pred vojno, ko so ga zgradili, in je bil nato koncertna dvorana, restavracija, dirkališče in športni prostor. Sedaj so nanovo uredili drsališče z umelnim ledom, ki je postalo namah središče drsalnega športa. »Sport-Eis-Palasl« je največje umetno drsališče Evrope, šport pa je lam domač v tem smislu, da so bili za box-mateh Breitenstatter-Paolino najcenejši prostori 15 mark. V kratkem dobi Berlin še drugo umetno drsališče na severu mesta, kjer bodo zgradili ogromno kopališče s plavalnim bazenom, umetnimi solnčnimi kopališči in umelno segretim peskom.
Kljub temu, da indeks za vsakdanje živ-ljenske potrebščine pada, se vendar ne more reči. da bi bile v Nemčiji zdrave in dobre gospodarske razmere. Vsled vedno višjih plač delavcev industrija ne more več konkurirati z inozemstvom radi previsokih cen. Posledica je skrčenje obratov in odpust delavstva. Število brezposelnih narašča od dne do dne, kredita ni. banke ali nočejo ali ne morejo pomagati. Dan za dnem čitemo o združenju in spojitvi raznih tvrdk, tako pred kratkim znana Agfa z Badische Anilin. Istotako so konkurzi na dnevnem redu.
Tudi v Berlinu je v zadnjih dneh zapadel sneg. Za mestno občino draga stvar, ker so stroški za odvažnnje snega znašali v prvih dneh okrog 50.000 mark. Vendar pa se je promet vršil kljub megli in snegu precej redno, razen ob jutranjih urah.
Tradicijonelni bal inozemskih novinarjev se je vršil letos v znamenju krizantem. Vsaka dama in vsak gospod so dobili ob vhodu šopek krizantem. Zaključek tega lepo uspelega večera izražamo najbolje s tem, če povemo, da so bili tu veliki in manjši in najmanjši narodi v lepi složnosti drug poleg drugega, žal složni parno v družbi ne pa v politiki.
Pred kralkim so bili razstavljeni nagrajeni načrti natečaja prezidave in enotne hišne fasade »Unter den Linden«. Prve tri nagrade je odneslo inozemstvo, Holandec in Čeh. Vsekakor je bila dobra ideja, razpisati mednarodni natečaj, od katerega bo skoro gotovo odvisna zunanja slika reprezenlativne berlinske eesle za prihodnjih 200 let.
V vseh političnih strankah, izvzetnši seveda nacionaliste in komunisle, vlada velika zadovoljnost vsled podpisa locarnske pogodbe. Časopisje pozdravlja ta podpis kot začetek nove dobe medsebojnega zaupanja in sodelovanja evropskih narodov.
Koncem novembra so prepeljali zemeljske os'anke nnjboljšega nemškega vojnega letalca barona Richtliofena iz Francije na invalidsko pokopališče. Med venci je bil tudi venec, poklonjen od ameriških in angleških letalcev, z napisom: Našemu nepremaganemu nasprotniku, pa nič manj našemu tovarišu!
Berlin stoji sedaj v znamenju avtomobilske razstave, oziroma kar dveh istočasno. V nedeljo 29. novembra so morali radi prena-polnjenja razstavo parkrat zapreti, bilo je 70.000 obiskovalcev, gotovo izredno dobro obiskana razstava. Sicer moramo omeniti, da so
vštete tudi proste vstopnice, In s temi prireditelji niso bili šledljivi. Šole, tehnika, univerza in vojaštvo so dobili veliko število. Da je bilo o priliki raz.stave tudi dosti družabnih prireditev zastopnikov in ljubiteljev avto-športa, menda ni treba posebno omeniti. Tudi motociklisti so pokazali v krasno uspelem družabnem večeru, da nimajo santo okusa za dober in lep motor, ampak tudi dekorativno prijateljico na socius-sedežu, to pot ne v usnju in sporlni opremi, ampak v okusnih plesnih toaletah.
Ob koncu bi še eno novost omenil. Na av-tomobilno razstavo vozi 3 osni omuibus z ogromno balon pnevmatiko. Karoserija je popolnoma iz duraluminija in za dve treljinl lažja od enako velike običajne lesene in pločevinaste. Prostora je za 40 ljudi. Po zunanjosti je ta orjak tip ameriškega okusa in prekomorske fabrikacije, dasi od prvega do zadnjega kosa izdelan v Berlinu. Vidi pa se tudi na tem polju, kako postaja Evropa vedno bolj odvisna od Amerike.
Iz Kamnika. Sneg turll našemu mestu nI prl-
zanesel; precej ga .te padlo po dolini, še več po naših planinah in gorah. Neugoden utis pa dobi vsak tujec, ki obišče naše meslo, in neprijeten občutek ima tudi vsak domačin, ker mora štorkljati po zamrznjenem ledu. ki ca je vse polno na tlaku pred hišami. Ako mora vsak hišni posestnik v Ljubljani izpred hiše skidati sneg, bi tudi kamniško županstvo lahko to zapovedalo; lo bi bilo meščanom le v čast, vsem pa v korist: Drug nedosta-tek je pa sledeči. 2e lani so neznani zlikovci vrgli z mostu Bistrice kip sv. Janeza Nep v vodo. Kapelica sloji še danes praz.na kot nema priča nemarnosti. Ako županstvo noče kapelici svetnika vrniti iz verskega razloga, naj stori to vsaj iz estetskega ozira. To je njegova dolžnost
Dov. Mar. Polje. Zveza slovenskih vojakov podružnica Dev M ir. v Polju vabi vse bivše vojake iz svetovne vojno, da ji pristopijo kot člani. Zveza slovenskih vojakov ni nikaka politična organizacija, steji strogo nad strankami in ima le dobrodel en namen podpirati domače invalide, vojne vdove in sirote, oživiti tovarištva bivših bojevnikov. Gavnj namen pa, <la postavi spomenik okrog 90 padlim borcem za našo Jugoslavijo iz domače občine. Pripravljalni odbor Zveze. slov. vojakov je zavedajoč se teh važnih nalog in namenov, sklical k ustanovilv zastopnike vseh strank z namenom, da so vse stranke v odboru zastopane. Zal, da je pri nas politično strankarsko ozračje še naj eto ter se zastopniki nekaterih strank niso odzvali vabilu pripravljalnega odbora ZSV ape'ira ponovno na vse farane brez razlike, da pristopijo kot člani U ZSV, kateri pooblaščenci vpisujejo po vaseh člane, pobirajo članarino lotno 10 Din ter dajejo razne informacije, pobirijo tudi prostovoljne prispevke za spomenik. Po novem letu pa se skl če izredni občni zbor tor se bo odbor po želji vseh članov izvolil. Pcivajo so vsi, di nn to dobrodelno akcijo ne gledajo s strankarskega stališča. Pokažimo bivši bojevniki, da smo kakor v strelskih jarkih tudi pri tej organizaciji edini in hočemo pomagati tem. ki si- vsled vojne trpel i!
Cerklje ob Krki. Včeraj (Četrtek) smo pokopali tu 87 letnega zdravnika K. Peternela. Kot zdravnik je bil na zadnje.n službenem mestu na Raki, a tu pri nas je bil že več let sedaj v pokoju. Marsikomu je pomagal v bolezni, zalo ga bomo tembolj občutno pogrešali. Naj počiva v miru blagi mož! — V pondeljek popoldne pa je pogorelo trgovcu Rnčiču. poo, kolarnica in svinjaki. Živino so rešili, drugega pa nič. Oegnj je nastal po neprevidnosti domačega pastirja, ki je brez vednosti domačih zanesel v loncu žerjavice na pod. da hi se grel. Pa se je užgalo in le sreča, da ie bilo mirno vreme. Poža'iia biamba ni mogla stopiti v akcijo lakoj. ker je bila briz.galna zamrznjena. Mraza imamo 12 stopinj C pod ničlo. Tovorniki bi točii nakupi,jeno v'nc, a ne i.iorejo, ker vino sproti zamrzne v škafu.
Najlepše in najcenejše
dobite pri tvrdki
ANTON PRESKER, Sv. Petra cesta 14.

Otroka kapitana Granta.
146
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
Takoj so se ponudili Wilson, Mulrady, John Mangles, Paganel in Robert. Posebno John je silil na vso načine, da poverijo častno nalogo njemu. Toda Ayrton, ki še ni spregovoril, je povzel besedo in dejal:
»Blagorodje, mislim, da pojdem jaz in nihče drugi. Samo jaz poznam vse te kraje. Kolikokrat sem že hodil po nevarnejših polili! Pomagati si bom znal iz zadrege tam, kjer bi vi obtičali. V imenu vašo lastne varnosti zahtevam to čast zase. Jaz sam pojdem v Melbourne. Samo besedico mi napišite, da mi bo vaš podkapitan verjel, in v šestih dneh — moja častna beseda — v šestih dneh bo Duncan v Two-foldskem zalivu.
— Izborno, vrli Ayrton! ga je pohvalil lord Glenarvan. Vi ste res pameten in neustrašen dečko, na vas se lahko zanesem.«
Vsem je bilo jasno, da jo za težavni posel Ayrton res najbolj pripraven. Zato so se tekmeci rade volje umeknili. Le John Mangles je še nekaj ugovarjal, da je Ajrton potrebnejši pri četi, da najde sledove Britanije in kapitana Granta. Major ga je seveda hitro poučil, da ostanejo vsi skupaj v taborišču ob reki Snowy, dokler se ne povrne Aj rton. Hes je sicer, da brez njega ni mogoče ničesar začeti, ker pa do Ayrtonovega povratka sploh nimajo namena, iskati kapitana Granta, zato ni nevarnosti, tla bi ga na katerikoli način zgrešili. Tako se je moral tudi kapitan Mangles potolažiti.
»Pripravite se torej na pot, Ayrton, je zaključil Glenarvan. Požurite se in vrnite se nam čimpreje iz Edena v samotno taborišče ob Snowyk
V čolnarjevih očeh se je vžsal plamen zadovolj-stv a. Obrnil se je, da bj ga kdo ne zapazil. Pa najsi je storil to še tako hitro, kapitanu sumljivi ogenj le ni ušel. John je ugenil po nagonu, nič drugače, da je Ajrton znabiti nevaren človek.
Čolnar se je začel pripravljati za odhod. Pri tem sta mu pomagala oba mornarja: VVilson je sedlal konja, Mulrady pa je šel po živež. Med tem pa je rjlenarvan pisal pismo, namenjeno Tomu Austinu.
Naročil je ladijskemu namestniku, naj se nemudoma odpravi v Tvvofoldski zaliv. Priporočil mu je čolnarja kakor človeka, ki mu more zaupati. Ko pride na vzhodno obalo, naj pošlje oddelek mornarjev z ladje pod poveljstvom čolnarja Ayrtona ...
Tako daleč je prišel Glenaravn v pismu. Tu ga major Mac Nabbs, ki mu je ves čas pazljivo sledil, povpraša s čudnim glasom, kako piše Ajrtonovo ime.
»1 kakor se izgovarja, ne? je odgovoril Glenarvan.
— Prijatelj, v zmoti si, je povzel mirno major, izgovarja se že Ajrton, piše se pa Ben Joycek •
Strašno ime Bon Jojce je učinkovalo kakor strela z jasnega neba. Ayrton plane kvišku. V roki se mu zasveti revolver. Strel poči in Glenarvan se zgrudi. Pogodil ga je. Zunaj se oglasijo streli iz puške.
Dvajseto poglavje.
Aland Zealand.
John Mangles in oba mornarja so bili najprej kakor okameneli, poleni pa so se hoteli vreči na Bena Jojca; toda drzni zločinec je že izginil in se pomešal med svojo tolpo, razkropljeno po robu gumi-jevčevega gozda.
Šator ni nudil zadostnega zavetja pred kroglami. Treba se je bilo umeknili, Glenarvan, ki jo bil Ie lahko ranjen, se je zopet vzravnal.
>K vozu! K vozu!« je zavpil John Mangles in potegnil za sabo gospo Heleno iu gospodično Grau-
tovo, ki sta bili kmalu v varnem zavetju za debelimi usnjatimi zastori.1
Nato so John, major, Paganel in oba mornarja zagrabila ?:a puške in se pripravili, da odbijejo sovražnikov napad. Glenarvan in Robert sta se pridružila popotnicama, gospod Olbinett pa je tudi junaško zamenjal kuhalnico za puško in se pridružil branilcem.
Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico. John Mangles je pazljivo promalral vso okolico. Komaj je izginil Ben Jojce, je tudi streljanje potihnilo. Krik in hrup sta se hipoma umeknila globokemu molku. Med gumijevčevimi vejami je bilo tupatam še videti krožke dima. Visoki šopi gastrolobija se niso več zibali. O kakem napadu ni bilo ne duha ne sluha.
Major in John Mangles sta šla na poizvedovanje prav do visokih obrobnih dreves. Kraj je bil čisto zapuščen. Videle so se še številne stopinje, tupatam so je še kadil na tleh ogorek. Major jih je kot izredno previden človek hitro poteptal, zakaj ena sama iskrica bi mogla zanetiti strašen požar v tem gozdu suhih dreves.
»Konvikti so izginili, je dejal John Mangles.
— Res je, in prav to me vznemirja. Raja bi se pogledal ž njimi iz oči v oči. Boljši je tiger na prostem kakor kača pod listjem. Preglejva vse grmovje okrog voza!«
Major in John Mangles sta prebrskala vso bližnjo okolico. Od gozdnega rebra pa prav do brega reke Sno\vy nista našla nobenega konvikta, kakor da so se vdrli v zemljo. Tolpa glavaria Pena Joyca se je menda razletela kakor jata krokarjev. Nenadna tišina je bila preveč čudna, da bi ji mogli zaupati. Sklenili so torej, da bodo čim naopreznejši in da po-dvoje stražo. Pogreznjeni voz je postal za popotnike prava pravcata trdnjava in središče tabornikov. Dvoje junakov je vsako uro izmenjalo stražo.
1
111 = 111 =
«	o
i	3 —
f
5	'S
">	«
c	S ^
1	y .i
a	X. Q
o	O
3 a
N <M cj —
8 Ž o, oz
E V > ® O ® E -S
00 03
Is
b. VI
«
S -o
v o *
C O O 60
— E (D
3*1
11 . u
i il
.o « to
iS ^ 5
•O
„ a.
oj
> S" 3
> aj
V _
»N Q
'■Z. o a g
o ., > m
° S >
u
A
e
E
K
.S- -5 h
a. M
""w "i 5 "S >
00	S
> ■<*
- N -1
V)
1=1 ?! | M
N g *
.. o
1	S
C -o i.
v o
eo 73
1 Pripomniti je trebn, dn takrat pnškn šo nI bila _ _ niti od daleč tako dovršena kakor danes, zalo je bila | ~ll|=rl|| tudi Kiouorua mož krogi« uiuon-n siki—
Gospodarstvo.
konkurz. O imovini Angele Lorberjevc, trgovke v Lokah, Trbovlje je razglašen konkurz. Prvi /.bor upnikov 30. dec,; oglas, rok do 20. januarja; otvoritveni narok 4. febru-arja 1926.
Dolenjske železnico d. d. 30. redni občni zbor delničarjev Dolenjskih žele/nic se vrši v ponedeljek 21. decembra (bilanca 1923), volitev uprave in uad/,orstva.
Iz zagrebško Trgovske in obrtniške zbornico. Iz Zagreba poročajo, da se vrši dne 14. t. m. plenarna seja tamkajšnje Trgovske in obrtniške zbornice, ki bo zaradi mnogoštevilnih problemov najbrže trajala dva dni.
Dohodki in izdatki državnih železnic. V finančnem letu 1924-1925 t. j. od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925, so znašali dohodki državnih železn e 1.812,235.662 dinarjev, izdatki pa samo 1.255,168.225 dinarjev. Iz teh številk je razvidno, da so izkazovale državne žele-nice v tej dobi ogromen prebitek v znesku 557 milijonov 67.437 dinarjev.
Za uvoznike, ki prosijo za carine prosti uvoz blaga. V smislu dep sa ministrstva za trgovino in industrijo poziva zbornica za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki se obračajo na ministrstvo trgovine in industrije s prošnjami za izdajo potrdil (»uverenje«), potrebnih za carine prosti uvoz, da prilež jo v svrho pospešitve poslov pri reševanju prošenj originalni fakturi tudi še navaden prepis in prevod fakture.
Kartol želesolivaren v Jugoslaviji. Kakor poročajo zagrebški listi, nameravajo železoli-varne Jugoslavije, ki so bile ustanovljene večinoma po vejni, stvor i ti interesno zvezo, in sicer v bližnji prihodnjosti.
Dolgrajske banke in obilje gotovine. Dne 6. t. m. se je vršila kon'erenca belgrajskih bank, na kateri so razpravljali o obilju gotovine in o delovanju tega dejstva na denarni trg. Sklenjena je bila sledeča resolucija, ki jo predlože vladi: 1. Treba je znižati izredno visoko državne davke, pred vs^m indirektne j davke, 2. da se izognemo inflaciji, ni priporo- i čati, da Narodna banka svoje v rerervi se na- J hajajoče t skane bankovce porabi za kupo- i vanje deviz na račun države, 3. Treba je najti | pot. da se bodo davki avtomatično zniževali z i dviganjem dinarja in 4. Pripraviti je treba valutna reformo.
Promst poštne hranilnice v meseca novembru 1S25. V mesecu novembru 1925 izkazuje pošlna hraniln ea 449X00 vplae.l v zne- j sku 1.816 053.445 dinarjev in 166.676 i plačil v znesku 1.767,088.257 dinarjev. Stanje vlog j je bilo: zadnjega septembra 3-10, zadnjega ok- | tobra 325 in zadnjega novembra 374 milijonov I dinarjev. Število računov je v teku meseca 1 novembra naraslo od 12.308 na 12.390.
Podajanja za direktni jugoslovanski - če- i skoslovaški železniški tarif. I/, praških 1 stov -p snemamo, da so priprave za ta pogajanja j napredovale toliko, da je v začetku leta 1926 pričakovati začetka pogajanj.
Iz dunajske in graške trgovske zbornice. Dr.e 7. t. m. je bil izvoljen za predsednika dunajske trgovske zbornice industrijalec zbornični svetnik g. Friedrlch Tilgner. — Za predsednika graške trgovske zbornice pa je bil izve ljen dne 5. t. m. komercijelni svetnik g. Gigler.
Zopotno znižanje diskonta v Češkoslovaški? Iz Prage poročajo, da je pričakovali zo-petnega znižanja diskonta v Češkoslovaški.
Elektrifikacija v Rusiji napreduje. Te dni je začela obratovati poleg Moskve velika nova hidroelektrična entrala. Centrala, ki so jo začeli graditi leta 1925, ima 25.000 konjskih sil in bo služila industriji v Moskvi in okolici. Tako se bo real.ziral načrt Lenina o elektrifikaciji Rusije.
Avstrijska zunanja trgovina. Za celo leto 1925 računajo v Avstriji s pasivnostjo zunanje trgovine v znesku 450 do 470 milijonov zlatih kron. Ta pasivnost je znatno manjša kakor lani, ko je znašal deticit 1.050 mil jonov zlatih kron.
Stabilizacija poljskega zlata. Poljska namerava v svrho stabilizacije svoje valute najeti v Londonu večje posojilo. Govori se o 200 milijonih dolarjev — za kar bi zastavila tobačni monopol. Poljska vlada namerava stabilizirati zlat na bazi: dolar je 7 zlatov.
Borze.
Dne 10 decenib-,-5 1925.
Deuar.
Zagreb. Rudimpešta 7 905- 8 005 (7.S0—8), Berlin 13 386-13 48(5 (13.38! 13-186) lia ija 226.32 -228.72 (226.15—228.35), London 272 75-274.75 (272.76-274.76), Nevvycrk C6.ti9—56 69 (56.10-56.70), Pariz 212.50-216.ti0 (213 30-217 CO). Pra~a 160.40-1C8.40 (166.455-108 4551, Di naj 7.91-8.01 (7.911-8.011), Cur.h 10.85—10.03 (1 J.8->—10.93).
Curih. Belgrad 9.20 (9.20), Italir 20.08 (20.08) London 25.15 (25.14). Newyork 518.675 (518.75), Pariz 19.575 (19.r.0), Praga 15 375 (15.375). Dunai 73.12 (73.12).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5475, Kodanj 177.05, London 31.3575, Milan 28.49, Nevvjork 708 33, Pariz 26.74, Varšava 75.75. Valute: dol.rji 711, angleški funt 34.30, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.96.
Praga Devize: Lira 130 "0. Zagreb 59.98"), Pariz 127.675, Lonaon 163.50. Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Lji:bliana. 7% invest. posoj. 78.50—80, ziklj. 78.10, vojna odškodnina 321 323, zastavni listi 20 —22, kom. zadolžnite 20—22, Cp jska Ž0'1—202 zaključek 202, Ljublj. kieditna 210 den, Merkantilna 1C0—104, Slavenska 50 den., Kied. zavod 175—185, Strojne 123 den., Vevče 120—125, Nihag 35 den.. Stavbna 100-110, feešir 1L0-125.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78 "0—78 75, vojna odškodnina 323.50- 324..r0. Hrv esk 119-119.'50, Kred. 1"3—135, Hipobanka 64.50—65, Jugobanka 108-109. Praštediona 945 - 950 Ljublj. kreditni 210 den., Eksploatarja 45 oen., čečerana 4 30—4 5, Nihag 39 bi., Gutmann 850- 370, Slavonija 44—45, Trbovlje £25-340, Vevče 1C0 den
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 658, Živno 780, Greinilz 131. Kranjska irchiftr. 287, Trb vi e 411, Leykam 1'0 500, Hipobanka 19, Gutmann 460, S s-vonija 54.
Blago.
LjnbFana. Les: Smrekove deske. I., II.. III., 25, 30, 35, 50 mm, dolge 4 m, inedia do 23. fco vag. meja 500 den., hordonali suhi. gkiva. od 10-11 do 16-17, 6 14 m fco vag nakl. p. st. 340 bi., tra-mi monte. fco meja 3 v;.g. 300— £05, zr.k j. P00. — Žito in poljski p r i d », 1 k i: Pšenic« 76 kg, fco vag. nakl. post. 295 bi., pšenica 76 kg. fco v:g Postojna tranz. 370 b!.. koruza, nova, č su primTro suha,*i'co vr.g. nakl. post. 1 vag. 133—133, zaklj. 133, koruza domača, v peči suirna, fco vag slov. post. 180 bi., ajda domača, teo veg nrklnd p ov. po=t. 2f0 bi., proso domače, fco v?g. nnkl slov. po=t. 215 bi., otrobi drobni, fco vag. bos. post i 110 —110. zaklj. 110, otrobi drolni, v ji ta vrečah, fco vag. Postojna tranz. 175 M., orehi, fco vag. Po lojna tranz. 865 bl„ krompir beli, fco vcg. slov. nakl. post. 80 bi. — Seno, slama: Sero stodko fco vag. slov. nakl. post. 75 bi. — Kolonialno b 1 n g o: Riž št. 316. fco v-g. Trst 580.75 b!.. riž št. 315, fco vag. Trst 561.65 bi., riž št 347, fco vag.
j Trst 543.25 bi., rižev zdrob (riselta), fco vag. Trst ■ 891 bi - Mast, slanina- Mast, gar. svin s a, ; netto fco sod po 50 kg, fco vag. ban nakt post., za 100 kg 2100 bi - Vino, žganje: Slivovka gar 50%, fco vag. sremska po^t.. zh 100 litrov 2000 bi.
i Nagrade Dijaškega podpornega društva.
Ko je 4. decembra minil podaljšani rok za tekmovanje, se je sestala komisija, ki je ocenila došle 104 odgovore ter prisodila nagrade sledečim tekmovalcem:
Prvo vprašanje: prvo nagrado (50 srečk) Francetu šusteršič iz Birčne vasi. drugo nagrado (30 srečk) Blašku Matalu, brivskemu pomočniku iz Ljubljane, tretjo nagrado (20 srečk) Pavlu Sedej, urarskemu pomočniku iz Ljubljane.
Drugo vprašanje: prvo nagrado (50 srečk) Ivanu Zupane, dež adjunktu v Ljubljani, drugo nagrado (30 srečk) Jošku Stariha, poštnemu odpravniku v Kočevju, tretja nagrada (20 srečk) pa zopet Francetu šušteršiču iz Birčne vasi.
Srečke so bile koi nato odposlane. Odgovorov radi precejšnje obširnosti žal ni mogoče objaviti.
Za rešitev tretjega vprašanja je treba počakati 15 januarja, ker se bo šele takrat videlo, komu pripade avto Rok za tret>e vprašanje na katerega je razpisana nagrada 1000 kron. še podaljša do l dneva žrebanja. Poro j i ao jsti namreč odkup dveh | srečk, katerih številki je treba navesti v odsrovoru.
Odbor DPD.
_
S^arifcorska porota.
Pred porotniki stoji Vladimir Koser, rojen 2. decembra 1879 v Mariboru, tja pristojen, ože-nien, poštni uradnik v Mariboru. Državno pravd-ništvo v Mariboru toži Koserja, da je kot poštni uradnik v letu 1924 do febri-arja 1925 v Mariboru zlorabljal uradno oblast. Mož da je nosil na dom pisma, jih odpiral in jemal iz njih denar, bodisi ves. ali le del. Leta 1924 je bil slučaj javljen policiji. Uradniki, kolegi obdolženca, so ga namreč že dalje časa opazovali, oziroma ga zasačili pri pismih, ki jih je spravljal v poaebne predate Zlasti so mu bila pri srcu inozemska pisma. Pritožbe od strani strank so se množile in ko so naenkrat Ko-seria zasačili in ca pretipali, so mu padla tri pisma iz spodnjih hlnč in tako je prišla vsa zadeva v jasnejši položaj. Da nekaj ni v redu. je opazila že njegova žena, ker je mež Koser naenkrat začel dobro in veselo živeti, česar prej ni bito. — Koser se je te-kom cele preiskave zagovarjal, da ni zlorabil oblasti, da ni kradel denarja iz pisem in da je tedaj, ko je imel pri sebi pisma, slednja le tako iz slabe navade vtaknil v žep — vobče je torej zanikal vsako krivdo. Preiskava je bila obši-na. Slvčaj je bil že pred poroto, pa se je prestavil na sedanio sezono, ker uradniki-priče niso bili odvezam od dolžnosti slržbene tajnosti. — Vladimir Koser je tekom včp-ašnje razprave tajil, da bi bil jemal denar iz pisem Zaslišanih je bilo veliko število prič, ki pa glede tatviTie denarja pozitivno niso mogie ničesar navesti. Porotnikom sta bili stavljeni vprašanji glede zlorabe uradne oblasti in glede kršitve pisemske tajnosti Prvo vprašanje so porotniki s 5 glasovi zanikali, potrdili pa so drugo vprašanje, nakar je bil Koser obsojen na en mesec zapora, ki je pa že nreslan s preiskovalnim zaporom. Razpravo ip vodil dvorni svetnik Fon, zagovarjal je dr. Irgo'ič. obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Jančič.
soflšča.
Odkod je hudič? Stopila je pred sodnika kot priča Katarina Podkolovrat. Sodnik jo je vprašal: >No, žena, koliko pa ste vi stara?« Zenica se je odre:r!a: »Ne vem na leta. še manj na r.a mpsce in dni Stara sem, to vem, gotovo toliko, kolikor časa se me glava drži.« — No in zapisali so v protokol, da jih ima gotovo že okrog sedemdeset. — »Zdaj pa povejte kot priča,« ji pravi sodnik, »če ste vi kaj slišali in videli o tem, za kar teče pravda?« — Žera je izpovedala: »Prepiri in prerekanja so v naši vasi dan za dnem Res je tudi, da včasih grdo govore in si marsikaj očitajo, kar jim je morda kasneje žal. Iz tega pa nastanejo tožb« in pravde in mi domači kot priče te^a ne vemo. Res ra je, gospodje sodniki, da vam povem, odkod je hudič in zakaj se ga prav po pravici bojimo Gnojnico je ta huda žena vzela v usta in
istttuat
Originalne (prave) potrebščine fšxat in preser^ia za Ooalograph dobile edino le pri

Vsaka drobna vrsStca r>in S'5l> ali vseka besstJia 50 par. Najmanjši 5 I>iri. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!

Vajenec SVo"^; Samost kuSiarica
staršev, se sprejme za me- za gosposko kuhinjo na Im-dičarsko obrt. - Naslov v polci, dobi mesto. - Ponudbe jpravi lista pod š'.ev. 8237. I na oskrbriStvo grnččme Ira-T7 . • Z . .. potca, p. Scvnica, Dolenjsko.
Kot družabnik
itopi-n s 50.rC0 Din v dobro idočo trgovino meš blaga. -Sarro resne ponudbe p-oM-n ipravi lista pod štev. 8222.
Kot pomoč GOSPODINJI
r o kmečko dekle, 19 let itar?., zna tudi nekoliko ku-hsti. - Nas'ov pove up-ava »Slovcnca« pod Stev. 8238.
VSAK DAN
sveže cv
Ima cvetličarna P. ŠIMENC, Sv. Petra cesta 13 - ter se
pr poroča ra izd Invo top-
I) R V .4 - C E UI N
Miotlova ulica I/II. ■ Tflelon
PISALNI STROJ
že rabljen, a vendar dobro ohranjen, kup'm takoj. Ponudbe z navedbo zna nke in i ™ lovcncj« j S
ccne na upravo
pod številko 8090.
HIŠA
Prodam TPvGOVINO
30 let staro, mešanega blaga, s stanovanjem. Mosečna najemnina 5C0 Din. - Samo resne ponudbe upravi lista pod številko 8221.
Minoritski sanostan v Ptuju
na Štajerskem ima naprodai 3C0 (tristo) kuhifn h metrov
iglastega lesa
in 100 (stol kubičnih metrov
i hrastovega
točna in rerlna.	8226 ponudb« naj «c pojtjejo ta-
— -------------------------- i koj predstojniitvu mirorit-
^^Tfilif f'H Iposarrezna ' tketja samostana ▼ Ptn u. -W Al < fJU Vd alj skupna) i Poleg drugega, hodo imeli ob periferiji n esta, l up po ' prednost oni. ki se obvežcio u^od. ceni stnvbna r.a 'ruga. j vnaprej plačati. Za ogled ir. Ponudbe z navedbo kraja in j rt informacije o kvaliteti najnižje rene ter event ob- j losa se morejo obrniti re-ri*a j« poslati na nadov: , flektanti na minoritskerfa to-»H/iPA«, stavb r^l!. radr. t ; <<aria Art. Sake'?ki, 3tano-e. z. v Lfu I;'aol, Dalmati-| Sina «t 22, p Podlehiiik v nova ulica it. 11.	Halozah na 8taj«r*kcm
z dobro vpcljoro trgovino r: p.odaj !
V	torek dne 15. dc.c. 1925 bo ob 10 dopoldne v *obi St. 15 pri okrajrem sodiS u v I.ubijari prodana poJon ; javne dra?.be hlia f.ttT. 101 i^j v Krs^ovi u ici, Sp. Š ska.
V	hiši se naliaja žc stara, dobro vpeljana trgovina z mešanim b'a'OTi (vinoioč, pivo, jedila itd.) Ker se hiša nahaja v posrec'ni bližini novo zidane šiš nske cerkve, se nudi trgovcu ugodna prilika. Kupci sc vabijo!
Vsem, ki so povodom izgube najine ljube, nepozabne nečakinje, gospodične
E i s a S y f ?! f <
LČi'.eljici
izkazali toliko odkritega sožalja in sočutja dra^i pokojni v času njene mučne bolezni in v trpljenju, se tem potom najtopleje zahvaljujeva. Iskrena hvala posebno veleč. srez. šol. nadzorniku g. Ivanu Bezel.alcu in gg. to-varišicam in tovarišem, ki so ji izkazali zadnjo ljubav in čast ter jo spremili na njeni poslednji poti. — Nadalje še najsrčnejša hvala za poklonjcne vence — Eog plačaj!
Ljubljana, dne 10. decembra 1925.
Žatucči teti: JOSIFINA CFKMAN, učiteljica v p.
EMILIJA GKKMAN.
Inserat! v »Slovencu« imejo po-pcSn us^eh. - Inserirajte v njem!

Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se s svojim dolgoletnim	.
obrtom pjesa>iS
na Sv. Petru	12 (nasproti holela L!oyd in blizu
Marijinega trpa) in lokale času primerno oprerrul, ter prosim za nadaljni obisk.	Spoštovanjem
H. Pcdlrir-rek
fr i6f iB cRi.i in £ a scsrie
zrastel je iz nje hu'ič. Več pa ne veni.« No In s tem je povedala žena dosti in toliko, da jo bila huda soseda, tužc-na radi žaljeuja časti, obsojena na primerno kazen, ki jo bo presedela v ljubljanskih zaporih. Zraven pa bo še plačala precej občutne stroške, tako da si bo dobro zapomnila star izrek, ki slove, da je govoriti srebro, molčati pa zlato.
Okradena natakarica. V neko gostilno v Žirovnici na Gorenjskem je prišel tuj gost iu si naročil čašo vina Oslal je kar v veži in ni stopil v hišo. Spil je svojo čašo vina, plačal in odšpt.' Komaj pa je mož izginil za vogalom, je pogrešila natakarica svojo listnico, ki jo ;e položila med plačevanjem na mizo in Jo je pustila tam za kratek hip, ko jo je poki icala gospodinja V tem kratkem času je odšel gost in zmanjkala je listnica, v kateri je imela Frančiška Re|ielova okrog 6000 kron preštetega denarja, s katerim je hotela obračunati s svojo gospodinjo - Čez tri dni so našli listnico v meji poleg cesto, denar pa. in sicer nekaj kovačev, v kupu smeti pri drevesu poleg sosedne gostilne. Obdolžili so seveda dotičnega sumljivega gosta in so ga končno tudi prijeli Mož pa je tajit na vse pretege in je tudi dokazal, da je imel res nekaj svojega denarja No in zaradi tega so ga oprostili, ker je bilo premalo doka/ov, pač pa so ga obsodili radi napačne prijave v nekem ljubljanskem holelu, kjer je mož prenočeval s svojo tovarišico, katero je priglasil za svojo ženo. Ker je s tem varal oblasti, so ga obsodili na 24 ur zapora, katero kazen pa je že odsedel s preiskovalnim zaporom.
Zahvala.
Preska-Medvode. Šolsko uprnviteljstvo se najtopleje zahvaljuje č. g. k: non ku J Brencetu, g. županu Josi u ŠušlerSiču in g. Fi Saj ivicu, trgovcu v Medvodah, ki so tudi letos — kakor že opeto-vnno — z znatnimi darili pripomogli, da so biti ubožni otrcci obdarovrni za Miklavža v šolskimi potrebščinami. — Kržišnik Alojzij, šol. upravitelj.
Poizvedovanja.
Lovska psica lermsč, kratkodlaka, temno-ljave barve, 7 in pol meseca stara, sliši na ime jFiigat, se je za t kla oziroma bla odpe!jana. Odda se naj v policijski stražnici v Vodnintu proti nagradi. Pred nakupom te ps'ce se svari
Našta se je zlata ženska ura. Poizve se v pisarni »Grom«, carinsko posre !nišk| in špedicijski bureau, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Našla se jp na trgu manjša vsota denarja. — Dobi se na tretji sto.in ci od Zmajskega mostu.
Izgubljena je bila od Zmajskega mostu do Pogačarjevega trga denarnica z več sto dinnrji. Priloženi so bili listki z imerom izgubitelja. Najditelj naj izroči denar v pisarni stolnega župnega urada.
Mlad lovski pes (brak) se je izgub:l. Je svetlo rjave barve, z belo tiso na gl ivi. Pes sli-i m ime »Forde. Kdor bj ga našel, naj ga odda f proti nagradi!) na naslov: Pavel Hafner, škofja Loka.
Podpisani izjavljam, da so vse govorice, izvirajoče od mene, češ da je gospod Mr. Ba-hovec po svoji neprevidnosti povzročil nesrečo pri »Salusu« neutemeljene, ker temeljijo na napačnih informacijah.
M. Josip Mayr 1. r.
Mete0r0i0qščii0 poročilo.
L ubl ana '.0 5 m n m viš.
Normalna baromeierslia višina 73K nun.
CH^ opazovanja	Huro- III H • «'l v mm	't e i mu Uieiei v C	Pit ihroin tliien n<>* v O	Nebo. vet.rovi |	1'udMvine v mm
9.'12. 21 h	745 0	— 11 9	04	ja«no	
10./12, 7 ti	743-5	- 13-0	04	megla	i i ~
10. /1 -i 14 h	<42-5	— 7-8	1-0	megla	
Selenburgova u!. 6/lAl^suT					
[iiitznvB peči in štedilniHi
118, nitrit in najcenejši!
tom flima. na brin osrcniei
Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise.
Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluie naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo.
UenUpsčiillTZ d. d. Liitana-to, Frftpiinslia uJi
blizu Gorenjskega kolodvora.