GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
*
cttateue opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskus njo.
TRl.KPlIONK: Cllrlx*« 3 11?4 No. 107. — Stev. 107.
Kutrrrd u !v.ui.d ( Um .Matlrr Srplriubrr 21«t, l!M3 »t Uie l'<wl Offi.r al Nro Yarfc. N. Y-. oiider Ari of (ouerrw of Uxrcli 3rd. 18?».
Al)l»|{h^,: \V. ifttb ST., NEW YORK
NF.W YORK, MONDAY, MAY 9, 1938—PONF. DFJJEK, 9. MAJA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XI-VI.
DIKTATORJA STA SI RAZDELILA OSREDNJO EVROPO
Bodočnost Trsta je dvomljiva
MUSSOLINI IN HITLER STA SI OBLJUBILA VEČNO PRIJATELJSTVO
Meja med Italijo in Nemčijo bodo ostale Alpe. —
Čehoslo vaška prepuščena Hitlerju. — Mussolini bo diplomatsko pritiska! na Cehoslova&o.
Anglija in Francija boste posredovali.
RIM, Italija, 8. maja. — Hitlerjev obisk v Italiji je dosegel svoj višek na državnem banketu, katerega je priredil svojemu gostu na čast Benito Mussolini v palači Venezia. Oba diktatorja sta v tvojih govorih povdarila dve poglavitni točki.
Oba sta zatrdila večno prijateljstvo med seboj in med svojima narodoma. Ta izjava je bila izražena v najodločnejših in najsvečanejših izrazih. — Ravno tako svečano je tudi Hit!er za sebe in za nemški narod zagotovil, da bo nova meja med Nemčijo in Italijo na Brennerskvm prelazu sveta in nedotakljiva.
S tem, da je Hitler zagotovil t'» mejo, se je odpovedal južni Tirolski, kjer živi pod Italijo nemška manjšina.
Mussolini je v svojem govoru omenil, da je sedaj v Evropi blok 120,000,000 ljudi, ki so trdni v svojem sklepu, da branijo svoje večne in življen-ske pravice. Iz teh besed je razvidno, da ste Italija in Nemčija, četudi ni bila sklenjena vojaška zveza, trdni zaveznici, ki boste skupno branili svoje pravice.
Mussolini je tudi Hitlerju navzlic prijateljski pogodbi z Anglijo obljubil, da ga bo podpiral v njegovih zahtevah po kolonijah in mu bo pustil proste roke na Cehoslovaškem, Hitler pa je Mus-soliniju obljubil, da bo podpiral italijanski vpliv na Balkanu.
Po banketu sta se Hitler in Mussolini petkrat pokazala na ba!konu palače Venezia, da se zahvalita za glasne ovacije nepregledne množice na trgu pred palačo.
Na banketu sta bila navzoča tudi kralj Viktoi F.manuel in kraljica Elena ter vsa kraljeva družina.
Hitler in Mussolini sta izdelala obsežen načrt, po katerem bosta tesnejše zdri žila Jugoslavijo, Madžarsko, Romunsko, Bolgarsko in Poljsko pod pokroviteljstvom Italije in Nemčije v politično zvezo, čije namen bo preprečiti komunizmu, da se ne bo razširil po zapadni Evropi.
RIM, Italija, 8. maja. — Kot zatrjujejo nemški viri, je Mussolini dal Hitlerju proste roke na Ce-hoslovaškem. Obljubil mu je tudi, da bo izvajal ves diplomatski pritisk na Cehoslovaško, da bo vstregla nemškim zahtevam.
Mussolini je zatrdil Hitlerju, da mora biti vprašanje sudetskih Nemcev rešeno med Nemčijo in Cehoslovaško.
LONDON, Anglija, 8. maja. — Anglija in Francija boste skušali naglo skončati veliko napetost Cehoslovaškem ter odvi niti vojno nevarnost v osrednji Evropi.
PRAGA, Cehoslovaška, 8. maja. — Vnanji minister dr. Kamil Krofta je sprejel angleškega poslanila Basila C. Newtona in francoskega vna-njega ministra Victorja Leopolda Delacroixa.
Newton je dr. Krofti svetoval, da gre čehoslo-vaška vlada do skrajne meje, da zadosti nemškim zahtevam.
Oba vnanja ministra sta prijateljsko dala svoj nasvet, ki ga je dr, Krofta ravno tako prijateljsko sprejel in obljubil, da bo Čehoslovaška skušala storiti vse, da vstreže zahtevam sudetskih Nemcev.
RDEČI NAPOLEON ŠPANSKA pred PEIPING0M DRŽAVLJANSKA
VOJNA
General Cuteh je s svojimi vstaši napadel Lu-kovčav. — Vstaši so na vseh krajih pričeli napadati.
SANOHAJ, Kitajska, K. «na ja. — Vet' tiso«"- kitajskih ko imiui>ti»v ji« pričelo s silovitim napadom na Lukoučav, jugoza-paduood Peipinga, blizu Marco Polo mostu, kjer s«» j** pričela icitaj>ko-japonskn vojna pred desetimi meseci.
<Wi istem času pa je tudi ver stoti-oe vstašev pričelo napadati na vseh krajih osrednje ia severne Kitajske. Njihova o fenziva se razteza nu več sto m i IJ in hoiVjti uničiti posamezni* japonske garnizije.
Kitajsko - japonska vojna se je -pričela julija lanskega leta v Lukoučau. Včeraj pa j« bivši poveljnik kitajske komunistične osme armade, genera i j Cuteh, ki ga nazivljajo rdečega Napoleona pričel - svojimi mu ščevaluuni napadi.
Tri tisoč vstašev je napadlo garuizicijo 300 Japoncev v Nantungeovu ol» severnem brc gu Jangeea, (K) milj severoza padno od Sangliaja. Bližnje pristanišče ob Jangeeu Tien šenkang je v plamenih. Nan-tungčov je japonska zalagalnn postaja za armado, ki prodira proti severu proti Lunghaj že leznici.
Okoli Peipinga se nahaja o koli 13,000 kitajskih vstašev in v teku so veliki boji okoli Nan-tungčaua.
Tujci, ki prihajajo iz pristanišč ob Jangeeu, prepovedujejo, da je bilo v Nantungčou, kjer so se po ulicah vršili boji na bajonet, ubitih več civilistov.
Japonci naglo pošiljajo oja-čenja iz Šantunga proti Peipin-gu in Nantingčuvu. Vsled dežja so omehčane ceste, kar zelo ovira mehanizirano armufclo. Prava deževna doba pa se še ni pričela in ttiji opazovalci napovedujejo jajMjnski armadi še mnogo večje težkoče.
Japonci se izgovarjajo, da "alabo" napredujejo v osrednji Kitajski ker so Kitajci po številu mnogo močnejši in imajo v svojih rokah močne naravne postojanke. V sled tega je ja ponska ofenziva navzlic velikim ojačenjem vstavljena že štiri mesece.
Nek japonski častnik, ki lio če zagovarjati japonsko počasno napredovanje, pravi, da imajo Kitajci dvajsetkrat toiiko vojakov, kot Jaixmci.
Fsiisti so prebili republikansko črto na važnem kraju. — Napredovali so pet milj.
H END AYE, Francija, H. maja. — Fašisti :-o prebili re pirfjlikansko črto ter So napredovali pet milj proti važni ce sti, ki pelje iz Madrida v Ca-stellon de la Plana in Valen-*"ijo ob Sredozemskem morju.
Obrambna črta je bila prebi ta 411 milj severno od (-astello na, kjer so fašisti zavzeli Por teli.
Oališke in italijanske čete s » prebile vladno črto na mnogih krajih, ko je general Miguel Aranda, ki prodira - svojo armado proti Valeneiji, pričel o fenzivo na celi fronti. Njegovo povelje je bilo boriti ilč je dež ali ne.
Fašistična poročila pravijo.
SODNIK NAPADA NEW DEAL
Vlada je slična požrešnemu polipu, ki ogroža naše gospodarsko življenje, — je rekel new-yorski sodnik Knox.
B1NGHAMPTON, N. Y., 7. jnaja. — Danes je govoril p r e d odvetniško zbornic«. Broome okraja zvezni sodnik John C Knox i/. New York*. Knox, ki je veljal svojecasno za navdušenega demokrata, je reke!: — Naše gospodarsko življenje je resno ogroženo Ogroža ga večno lačni polip, ki se imenuje zvezna vlada.
Knoxu so tudi sedeče stavke prav posebno pri srcu. — Vlada ni nastopila proti njim, — je izjavil in zato so postali št raj ka rji objestni ter se niso ustrašili ničesar, — niti prelivanja bolna.
VSLED PRIKL0PITVE AVSTRIJE K NEMČIJI JE GOSPODARSKI POLOŽAJ TRSTA OGROŽEN
o--
RIM, Italija, 8. maja. — Vprašanje, kaka bo bodočnost Trsta, bo rešeno na prihodnjih pogajanjih med Rimom in Berlinom za trgovsko pogodbo. —
JOHNSON JE GOVORIL V NEW JERSEY
Svojecasni načelnik N. R. A. je izjavil, da je vlada napravila dosti napak. — Industrijalci naj dajo pobudo.
tla so imeli republikanci težki
izgube v gorah pred ('astello I kopala, ker se ni nom. Fašisti so našli republi- pravila zdravega kanske za kope polile mrličev življenja.
ATLANTIC CITY, N. J., 7. maja. — Na letni konvenciji krvi. Dežela je težko I zveze tovarnarjev v državi Bolezen si je sama na- [New Jersey je govoril poleg
brigala z:: političnega
in
sosedna polja posejana /. ranjenci.
Pomladno deževje in snežni' viharji zelo ovirajo vojaške o peracije, toda faši>ti nazna ujaji), ua se ofenziva uemote no nadaljuje.
Vsled dežja fašisti ne morejo vporahljati aeroplanov, toda general Aranda je skleni!, da tudi 'brez aeroplanov na-
V svojem govoru se je dotaknil Knoxu tudi nezadovolj stva v delavskih vrstah.
— Da ni delavcem tako kol' bi jim bilo lahko izroma bi jin: moralo biti, naj >e zahvalijo gotovim delavskim voditeljem,
katerim sta moč in Oblast bolj j te napake ee*lalje bolj jasno pri srcu kot pa interesi dels v- na dan in jih je treba odst raca, ki ga zastopajo.	niti.
Značilna so bila izvajanja
drugih govornikov tildi general Hugh S. Johnson, svoječa-sni načelnik N K A.
— Orni dnevi so za nami,— je vzkliknil. — Na razpolago imamo vse moči in ves materi-jal za veliko prosperiteto. Te moči se pa niso mogle razviti in materijala ni bilo mogoče pora'biti zaradi napak, ki jih je delala vlada. Zdaj stopajo
•	M« |	HM'	--- —	|
laljuje ofenzivo, .la general	Večkrat se zgodi, da vo , , ,y. ., T ,	, . . .
Miaja ne dobi časa utrditi >vo rfitelji delavskih organizacij ^' Vll*',a Jordana P«Klsedm-jih postojank.	Isarno zato zaustavijo kolesa „ . -
Na severu Katalonci drže j industrije, da skolektajo unij-1 -erei:cRega svojo črto. Fašisti skušajo n^ske prispevke, ki jih unijski
ničiti republikansko 4tizgublje no*' divizijo, ki drži gorske prelaze ob francoski meji. Fa šisti so proti tej diviziji posla I i svoje gorske bataljone, da jo poženo čez mejo v Francijo.
Vladna poročila pravijo, da je 44 izgubi jena'' 4.». divizija po radiju sporočila, da more še dolgo zdržati. Vsled tega fašisti ne morejo napredovati proti Seo de Urgel, ki brani Puigcerdo.
ŽENEVA, Švica, S. maja. — Spa nska republikanska vlada zauikuje, da skuša doseči premirje, ker pravijo nekatera poročila, <la se je republikanski generalni konzul Cipriano Cheriff, ki je s-vak ministrskega <predsednika dr. Juana Negri na, razgovarjal z delegati na seji Lige narodov o posre dovanju.
člani nočejo prostovoljno plačati. S teiii ogrožajo stabilnost in varnost kapitala in branijo delati tistim, ki bi radi delali Oblasti drže roke križem in se ne ganejo, bremena reliefa se večajo, splošno nezadovolj stvo narašča. Skrajni čas je o pozoriti te unijske uradnike na dolžnosti, ki jih imajo na pram javnosti — napram jav nosti, ki dosedaj še ni organizirana.
— (iospodarski problemi tako dolgo ne bodo rešeni, dokler ne bo imel narod prilike svobodno, pošteno in brez »bojazni sestaviti recept, ki bo c zdravil deželo hude bolezni.
a Narodnešra indu.-trijalnega sveta, ki ji-predlagal, naj industrija sama ustanovi narodno oblast, čije svi'ha bi bila pospešili povra-
Italijani sami priznavajo, da Trst od Nemčije ne more pri eakovati istih trgovskih ugod nosti, kot jih je imel po prejšnji trgovski pogodbi med Italijo in Avstrijo, ki je prenehala, ko ji-bila Avstrija združena z Nem či jo.
Italija se je liO let trudila, da poveča trgovski promet v Tr stu, kajti po svetovni vojni je promet v Trstu popolnoma za stal, toda zadnja leta je prišel skoro do istega viška, na katt rem je bil leta 1913, ko je bil š«> glavno pristanišče Avstro Ogr ske. Skozi Trst je šlo v zadnjih letih največ biaga iz Avstrije in Cehoslo vaške.
Ako bo Avstrija, ko je postala del Nemčije, obrnila svojo trgovino skozi nemška pristanišča, tedaj bo Trst zelo prizadet. Italijani zatrjujejo, da je Nemčija podedovala vse obvez nosti Avstrije do Italije in u-pajo, da bo Nemčija iz prijateljstva do Italije obdržala trgovsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Italijo in Avstrijo. Pa četudi bo Nemčija obdržala obveznosti, so vendar vsled združitve Avstrije z Nemčijo j nastale nekatere razmere, ki bodo škodovale Trstu v trgovskem oziru.
Ker je odpadla carina me I Nemčijo in Avstrijo, Avstrijci ne bodo kupovali blaga drugod, ako ga morejo kupiti v Nemči-
tek -prosperitete. Ta oblast naj J1-	tako Pa bodo tudi A v
bi imela v vseh državah svoje pododbore, ki naj bi dobili od vsakega delodajalca posebej svečano obljubo, da bo v teku prihodnjih dveh let ponovna zaposlil gotovo tševilo delavcev.
strijci svoje blago pošiljali rajši skozi nemška, kot pa tuji. pristanišča.
CODREANU
OBDOL2EN VELEIZDAJE
BERLIN, Nemčija, 8. maja. — Angleški poslanik sir Neville Henderson je obvestil nemški vnanji urad, da je Anglija pričela posredovati v Pragi glede vprašanja sudetskih Nemcev. Henderson se je zglasil v vnanjem uradu ob istem času, ko sta bila pri cehoslovaškem vnanjem ministru dr. Krofti anglešik in francoski poslanik. Nadaljni razgovori se bodo vršili, kadar se nemški vnanji minister • on Ribbentrop vrne iz Italije.
člani a.f.l se upirajo pozivu
IJ H
Poziv ameriške delavske federacije, naj njeni člani izstopijo iz Delavske stranke (La bor Party), bo najbrž naletel na gluha ušesa. Med newyor škimi delavci se je pojavil proti odredbi odločen odpor. De lavstvo je mnenja, da, gre vodstvo Federacije predaleč, ko skuša diktirati svojim članom, kateri politični strsnli smejo pripadati in kateri-ne.
MANJ SMRTNIH NESREČ
WASHINGTON, 1). C., 7. maja. — Število avtomobilskih nesreč s smrtnimi izidom je v let nazadovalo skoro za dva j-set odstotkov-. Za primer so vzeli 130 velikih mest v deželi. Lani je bilo v teh mestih od \ januarja do 30. aprila 3138, letos pa samo 2336.
RAVNATELJ JETNIŠNICE ODSTOPIL
MICHIGAN "CITY, Ind., 7. maja. — Danes je odstopil kot
BITKARB&TA, Romunska, 8. maja. — Vojaški obtožitelj je obdolžil bivšega načelnika fašistične organizacije Železne garde, Corneliu Zela Oodreanu, veleizdaje, ker je imel v svoji posesti listine, ki so velike va žnosti za državo. Med njimi so tudi listine o izdelovanju aeroplanov in municije. Obdolžen je tudi, da je postavil teroristi čno organizaeijo. Ako mu bodo vse te obdo&be dokazane, gu l»o zadela kazen od 5 do 20 let.
Codreann je bil nedavno ob sojen na 6 mesecev zapora zara ri razžaljenja časti. Več sto članov Železne gar-
ravnatelj državne jetnišnice j tie, ki so bili pred kratkim are-Loti i s R. Kunkel. Svojo službo tirani, so bili ob.-ojeni na zaje vršil pet let. Tekom njego porno kazen od enega do šestih
vega službovanja je pobegnilo iz jetnišnice 70 jetnikov. Meti njimi jih je bilo deset, ki so postali pozneje tovariši zloglasnega 44Red" Dillingera.
mesecev, ker so imeli orožji.'. Voditelji Železne garde bodo Obsojeni na zaporno kazen, ker so imeli več tajnih listin vojnega ministrstva.
,_
"G LAS NlfiOD A" — New Toft
Monday. May 9, ! 938
THE .LARGEST SLOVENE DAILY IN 0. S. 22»
99
-GLAS NAHODA
(VolO: OK THK PfcOPfjC)
Owned and Puliliblied by
ALOVKNIC publishing company
(A Corpora I Ion I
Frank Salwo*. Preetdest	J. Lupsba, 8e;.
of luuiwsM of the t-orporaiion ami addresses of above officers: 21« WKijT 181b STREET	NEW YORK. N. V.
45th	Year
LSttUED BVEni DAY KXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS •	
Advertisement 00 Agreement	
'/..i (vin loto velj« list ca Ameriko tu Kanadu ..............$«.00 Za jiuI tela ................fct.'KJ /d ft trl lela................f 1-Vj	Za New York za eelo leto . . $7 00 Za |m>I leta ................£!..rO Za Inozemstvo >.a <-eto leto .. $7.>;ti Za IK)1 leta ................
SuliHrription	Yearly $6^-
"CLAS NAHODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ TN PRAZNIKOV	
naroda**, ;i6 west liuh street, new york, n. y. TELEPHONE: CHelae* 3—1242
KAKO SO DIKTATORJI ZAVAROVANI
Tajno po liri je treh ve'rki totalitarnih držav so odredilo obrežne varnostne odredbe, da zavarujejo svoje vladarje proti vsakemu mortlnemu poskusu.
Nemški Gestapo in italijanska Ovra sta skupno izdelala na:*rt za varstvo kanelerja Hitlerja ob njegovem sedanjem itbiskn v Italiji. To varstvo pa je ob istem času namenjeno t.idi za Mussolinija.
Straža okoli .Josipa Stalina, ki je najbolj zavarovali mio/. na svetu, je bila zadnje ease zelo pomnožena, ker je neka rajna radio [»ostaja zagrozila, da bo umorjen.
Ta postaja, o kateri še ni dognano, ali je v Rusiji, ali pa v kaki >o>edni deželi, je namreč naznanila:
"Stalin je bil obsojen na smrt in zveza osvoboditeljev Imi izvršila umor.**
Navzlic temu, da so radio postaje v Moskvi skušale vstaviti skrivno postajo, |»ostaja še vedno obljublja, da 'br. Stalin umorjen.
Pole«; toga, da je postaja Stalinu zagrozila s smrtjo, j»* tudi hvalila ustreljenega maršala Mihaela Tuhačevskega, Nikolaja Buharina, Alekseja It v kova in druge voditelje, ki so bili ustreljeni »zaradi veleizdaje.
Poslušalci v baltiških državah so zanian -kušali dogmi ti, ali -e nahaja oddajalna postaja v Rusiji, ali pa v kaki lia!-tlški državi.
Že ver mesecev >o bili nemški tajni agenti v Italiji, da zagotovijo varnost Hitlerju. Za njegovo varstvo sta izdelala obsežen mir rt načelnik nemškega CJcstapo Hcinrich Himni Irr in načelnik italijanske Ovra A rt uro Bocehini.
V Rimu, Florenri in Napolju je 10,000 tajnih detektivov, da skrbe za Hitlerjevo in Mnssolinijevo varnost. Mnogi ."O \ uniformah, mnogo ver pa jih je v civilnih oblekah in sj pomešani med gledaiei. Tajna polieija ima v svoji službi eelo mnogo žen<k, ki pazijo po hotelih, železnicah in tilieali.
Detektivi so obiskali vse Žide in begunce iz Nemčije in Avstrije v Rimu, Florenei in Xapolju in >o jim naročili, du v času Hitlerjevega bivanja v Italiji odpotujejo iz mesta. Po ulicah, po katerih -o bosla vozila Hitler in Mussolini, so 1110 rali I .iti odstranjeni z balkonov in oken vsi cvetlični lonci, ker -o oblasti boje. da bi bile v njih bombe.
Detektivi >n tudi z železnimi palicami preiskali vsako ped zemlje |>o vrtovih ob ulicah, po katerih se bosta vozila II it Irr in Mussolini, ako ne bi bila v njih skrita kaka časovna bomba.
HHMMMBI0MIHS9
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO JN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
z.i * 2.:a............Din.	100
$ C.im............run,	200
$ 7.2a............r»in.	:wx>
f 11.05............Pln. Ouo
$2&0»............r»ln. 1000
H2A0............Din. i*W0
V ITALIJO
Za $ c;r»............Ur 100
$ 1 j.j^l	a •• a • Ul*
$ 15) Jill............Ur Mki
$ .17.00............JJr 1000
$ie»l............Ur 2M3
sitrrjio............Ur 3000
KKk MK ttENB SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENIH CEN M PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
•U
Izplačila v ameriških dolarjih
j m
815—
fr»|c«uitk doM « starem kraju IcplatUo r dolarjlli
uvaMUMo nt ca m M Ufirc«
PRISTOJBINO ti__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G lat Naroda" .
N. «.
Podzemna trdnjava -milijard-
Kraj, kjer je največ zlata na zemlji, ni na Alasiki niti v južni Airiki, ali Abcsiniji, temveč sredi svetovnega iik -ta Pariza. Najdražje mesto sveta .' To ni demantno polje v Kimbcrlcy. niti zemljišče na Broadway, temveč ograjeno in zapuščeno s ta vb išče v 11. pariškem okraju nad Seino. Ta z navadno t ra vo 1 »o ra šče ni če t v e rok o t. vtisnjen mo l sive stanovanjske kasarne na Rue des Petit
bankiraj, ki »i jr botri urediti tn v najvarnejšem protiletalskim skrivališču Francije gar-eonieio, niso mogli ugoditi.
Biti pripravljen in opremljen za primer vojne, to je bila glavna skrb arhitekta te trdnjave milijard. Deset metrov ped zemljo -o napravili umetno jezero, ki bi zalilo zlato Francije. če bi se bližal sovražnik. Zgradili >0 močno obokano dvnrano, jekleno- katedralo <
Champs in Hue Montopensier. kovinastimi stebri kjer lahko bi najbrž ne služil nobeni kozi i vzdi-ži peščica stražarjev SO
dni brez zveze z zunanjim sve-toni, kajti tako dolgo bi -imeli hrano v bogato založeni shrambi. kamor prinašajo v-ak dan sveža živila. Xiti bombo, niti
zn pašnik in kmetica, ki bi ]io-tela napraviti iz njega njivo, l»I se zamislila in dejala: To ni dobra-zemlja. I11 vendar so tu zakopane milijarde — zlato Francije.
ISedein -topnišč vodi, globoko pod zemljo, kjer leže v jeklenih tr< sorih zlati zakladi. Vse je tu hladno in nepremično in vendar .odločajo ti zakladi o usodi malih ljudi, ki se pehajo 40 m višje za novim poklicem, prodajajo sir, ponujajo zavarovalne police, nalivajo kavo a ru'inflmr izdelujejo obleke ali
pob i|| v o, pri trm si p$- v pre-j^^t.:?00.<>00 fnjiikov čutih noreli Indijo gtave z vprašanjem. Kako preživljati se! Mi od v podzemsko zlato me-1 o tvori jeklena stena brez zakovic, brez ključavnic, brez zapahov, gladka in prazna, blesteča stena. In naenkrat sr prr-makne br< z vsakoga ropota na dobro namazanih tečajih K.IMM) ki? tehta ta s'ena. Od pro se ozki hodniki, spominja joči na bolnico.
V-c jr tu belo, vsr v dnevni svetlobi. Za svetlo pleskanimi vrati ie zlato. V vsaki skril
1	• I
nji podobnem prrdaln so k<»-i!
zlata v vrednosti .">000 mili jo-[ nov. Ameriški kosi zlata >0 pravokotni, angleški imajo obliko piramid. Na nekaterih so znaki — krona, lev, nosorog
označujejo angleško zlato, tigri | nijll;,i,1(; z-odovino.' kače in sloni so na zlatu indij- jm]., j obtožili da skih knezov. Carski orel, span- j	}t.V(t llrt!?0
ski kraljev-k i znak. dvoglavi	,„.; srkanju
orel, simboli, ki so izgubili veljavo ob političnih izpremem-balt, toda zlato jih je obranilo čeprav je večinoma zamenjalo svoje prejšnje la-tnike, ki žive morda gori v Parizu življenje skromnih emigrantov.
Milijarde kovanega denarja, dragocenih vrednostnih papirjev in državnih dokumentov Ic-že tu pod zaščito jeklenega in betonskega oklrpa. K<lor bore plačati malenkost, :»0.O(M) frankov letne najemnine,, lahko spravi tu kakor v hotelu svoje privatno premoženje in ga zavaruje pred vlomilci in tudi pred bombami. Rdi ust v ene zbirke, dragocene slike in pohištvo — za vse je tu mesto. Samo želji bogatega pariškega
mOTŠflHILDr V AVSTlIJt RAZLAŠČENI.
Z Dim/tja poročajo, da je bil za oskrbnika jiipešlim- dr. Alfonza RotsclfJTrth^ntfaovan po sodišču v Ciamingu qdvetnik Atbrecht Alberti. Po uradnem
kovcih, pa ima ie pravico do kosa zlata, ki mu ga izroče cez eetrt ure v Ijeli vrečici. Ob vsaki francoski finančni krizi lahko vidite, kako prihajajo iz starinskega |>oslopja Francosko banke upehani trgovci, nosen v naročju kose zlata, da nemškem poročilu in*e pri tem jih •»pravijo domov, potem pajza pritegnitev Ro tseh i ld m- i h pietihotapijo čez mejo. ali pa j posestev: Waldhofnn, Yhbs zakopljejo na svojih vrtovih. JSlciitbaeh in I^andan pri Neu-Ti skopuhi in oderuhi pa ni- hau-ni za poravnavo škode, ki so prava nevarnost, preteča Frances k i banki. Zlatu morejo biti nevarni samo borzni špekulanti velikega kalibra. Odkar jr vlada ljudske fronte v upravi bnnkc nadomestila pripadnike 200 najbogatejših francoskih rodbin z novimi člani, organizirajo vpliva oropani bankirji napad za napadom na zlato trdnjavo Francije.
dinamit tie morejo te trdnjave
prisiliti, da bi se udale. Ven- je šla v inozemstvo. Zlato iz dar je pa ogrožena v mini Francije teče v Švico, Ameri-Kako se more to zgoliti! Le, ko in Anglijo. Nobena jeklena nekaj ljudi ve za geslu treso- j vrata ne morejo tega toka i>sta. rov. Tošda vsak povprečno bo- viti. Jeklene stene ne morejo nat človek sr laliko .polasti same očuvati najbogatejše za-ključa do zlata Francc.skr ban- j kladnice zlata, n*ič pa lahko ke. Treba mu je samo pri i skozi navaden fmp>t\ na kn-okencu upravnt^ra )>oslopja terem bi bilo besedilo odgo-luinke vložiti n^i marmornato; varjajočega francoskega za-
v ban- kona.
je nastala avstrijski državi pri polomu Gred i tan stal ta. Lastninska pravica do teh posestev je pridržana nemški državi.
Dodatno k te? vet=ti poročajo Šo nemški I isti:-Pivo j ras je hiša Rot-child za kritje svojih obveznosti zaradi poloma Orc-ditanstalta odstopila avstrijski zvezni državi eno posetvo, in sicer pr.d pogojem, da prcvzi.i-Dobra tretjina vrednosti.(me pokojninske obveznosti do je znašala »še 1. januarja j nameščencev teira posestva.
ki jo znašala ki IO.Tj nad S2 milijard frankov.I Toda ookazalo se
Sleparka ,in zastrupljevalka
Za čas od 2. do 14. maja so do ločili ptcd dunaj>ko poroto razpravo proti neki Marti Ma-rekovi, vdovi j>o tehniku, ki >0 jo < btožili štirih umorov s -trupom. em ga poskušenega umora in sieparstva z zavarovalnino. -
Marta Marekova je bila že pred desetimi l«kti ob strani svoje.ua moža Krnila Marrka, ki j<
v središču senzacionalnega pro-J, ... res, ki je pml imenom "mož' z odsekano nogo** prešel v kri-
Šel v nič .s pogrešniim špekulacijami. M a rek je popolnoma obubožal in jr umrl leta KK>2 po velikih mukah.
Njegovi vdovi sedaj očitajo, da je sama zastrupila moža. Zastnipila pa je tudi svojo podnajemnico Felieijo Kittenber-gerjevo, njeno teto Suzano Loe-wenstdinovo in njeno hčerko
, , , ... ... Tngel>orgo. Te zločine ie izvr-11 mrl priMj nrkohko lrti,|... - . .	.. w * " - * 1
.1 . ,	*.«ila iz lakomosti. Šestnajst de-
zvezkov aktov navaja
podrobnosti o teb zastrupitvah.
\ 1x1 '"ITrupla so izkopali ter preiska-M a rek a so
si j,c sam o<l-
in simuliral
pri sekanju drv, da bi se jMilastiI. zavarovalnine v znesku -MM).(MH) dfdarjer za ka-trre se je za primer nezgode zavaroval pri neki avstrijsko-an-gleški dinišbi. Žena naj bi mu l>ri tem pomagala. -Marekovih pa tedaj zavoljo tega niso mogli obsi.vliti, ker je manjkalo dokazov, obse-dili pa -o Mareka na štiri mesece in njegovo ženo na tri zavoljo obrekovanja in navajanja k napačnemu pričevanju. Na priziv državnega tožilca so jima to kazen zvišali na sedem mesecev težke ječ«*.	t
Zavarovalnica je tedaj:z Ma-rekom sklenila pora^iavo, izplačala 11111 je 1^0,000 šilingov a samo branilci so od tega požrli 100,0(10 šilingov ostanek je
li in kemiki so ugotovili v njih sledove talija, ki rabi za pokoli ča vanje pod ga 11.
Kittenbergerjevo je bila Ma rekWa zavarovala za primer smrti inpo tej smrti je dvignila zavarovalnino v znesku fjOOO šilingov. Po Suzani Loeweii-Rteinovi je podedovala dragocen lišp tor drago opravo. Mož in marla lugeborg. sta ji bila za nadaljnje zločine menda na poti in sta morala zato umreti.
e, .I t dohodki iz tega posestva, kor leže gozdovi na vi-okih obronkih, nikakor ne dosegajo izdatkov, ki jih je imela država za pokojnine uslužbencev.
S tem je konec stoletne zgodovine Rotschildov v Avstriji, ki imajo -odaj polje dela samo Še na zapr.rln Evrope v Franciji in Angliji Velika evropska družina Rotschildov, ki je imela pred vojno svoje postojanke v vseli važnih svetovnih tržiščih, zlasti pa v Frankfurtu. 11a Dunaju, v Parizu. Neaplju in Londonu, je izgubila -edaj zadnjo oporo tudi v Avstriji.
Uprava neke cerkve ua <*V škoslovaškem je profila vlad. za par tisoč češkoslovaških kron podpore. Podporo je dobila. Z denarjem namera v*? poki cerkvijo zgraditi cementi rano klet, ki bo varna pn?d bombami.
Dvanajst milijonov dolarjev je veljala komedija, ki jo je priredil Mussolini Hitlerju v Rimu. Dvajset milijonov dolarjev.. . Kolikokrat bi se s ten: denarjem i talija n-ki reveži do sitega najedli.
Včeraj je toil Materin dan. Vsak količkaj dober otrok se y spomnil nje, ki mn je dala življenje. Vse časti in blagrujo matere. Samo v slučaju vojne jih nihče ne vpraša, če so za dovoljne, da so njihovi sinovi poslani v smrt. (V bi mater^ odločevalo, bi nikdar ne bilo no
bene vojne na svetu.
^
Včeraj je minilo devetnajst let, ko je mini str ki predsednik Clemenceau izročil nemške mu zastopniku grofu Brock idorffu mirovne ipogoje. Takrai I je bila Francija na višku Jje moči, Nemčija pa v prah po
NAJVEČJI MAGNETIČNI VIHAR NAŠEGA STOLETJA.
V teh dneh so opazovali, da [teptana. In kaj se je zgodilo v so na podzemeljske kable at-ipi'lji, devetnajstih letih? mosferične sile na posebno 1110-1 prorj devetnajstimi leti j. čen način delm-ale. Na Aug- Hitler ves blaten ležat v stre! Irskem so na mnogih krajih za-]nom -}arku Kflo je pozna! čeli telefoni sami od sebe zvo- K(jo se j0 hri?a, zaT1j niti in telegrafski promet je bil
za cele ure ustavljen. Na postaji britskega zrakoplovnega ministrstva R^kdalemint je magnetna igla odskočila za T stopinj iz svoje običajne lege. Na Švedskem so hi le velike motnje v telefonskem "111 tele-graskem prometu, v telegrafski centrali v Oslo se je pokvarilo več varovalk. Na postaji Hoenefoss se je stopil celo strelovod, ki je bil preračunan za o00 voltov napetosti. Iz Kanade in Amerike poročajo o
Takrat je bil kajzer tarča.
je danes kajzer-Kaj je danes Francija, ki .K' pred devetnajstimi leti določa I a usodo sveta?
Trpljenju se morajo Ijndjo zahvaliti, da so začeli misliti.
Nešteto rojakov piše: — Pri-
šijajnem severnem «iju, kakrš- hodnje leto se vidimo, ko bo v nega že niso videli 35 let. * New Yorku svetovna razstava.
VEDNO MA NJ JADRNIC
Jeseni predlanskega leta je Marekova s svojim podnajemnikom J. Neumanom, zaigrala komedijo, češ, da so vlomilci vdrli v njeno stanovali ie. S tem seje hotela polastiti 12,000 šilingov, za katere je bila zavarovala svojo opravo in dragocenosti Sleparstvo pa ni uspelo in med »preiskavo so prišli tudi «11 mori « strupom 11-n dan. V zadnjem trenutku so mogli tedaj rešiti sinčka Ma-rekove Alfonza, ki mu je bila zverinska mati nasnlo iste tako srrnpa v jed. Med preiska vo so zaslišali okrog 100 in kar so te izp'ovolale Milje, da bo zločinki končno; dobila nlačilo, ki ji gre.
Vizrok teh pojavov so po mnenju strokovnjakov zopot Kolnčne pege. ki se zlasti letos pojavljajo v tako obilnem številu. Angleški astronomi so te dni odkrili na solncu velikansko pego, ki bo po obsegu gotovo desetkrat tolikšna kakor zemlja. Ta -olnčna pega je povzročila 100 km nad zemljo magnetni vihar, ki ga strokovnjaki cenijo za največjega v našem stoletju. Magnetni vihar, cigar tok bo znašal najmanj milijon nmiperov, spusti elekt-lične molekule, ki izhajajo iz sobica in brze proti zemeljski atmosferi. Ker se ti električni KI prič! viharji po presledku 20 dni po-zndo-inr.ve. bomo prihodnji me-ee n".'brž zopet rpr^.ili pndohm motnje v teh'irrafiji.
Velika jadrnic 44 Seven Sca^" pluje iz pritsanišča^jMiami, Fla., in bb križa rila fifed otoki Zapadne Indije."^
t '	f -4 -	. . tte. „ L
■iar Je ummJm pvuVatl t Wait mj ali dobiti k«a tam. jr Mtrc*««. ** > p**— t f*A stvareh. t»lMl aaie M«*-tHM> «k»Aai|« %mm	*UI aaJM^P	1» to4l **»
Mtrefcn* prMkrfecli. da J0 »»tavanje immNm In HOrc * «* 1 ta w	■
fpe.
Ml niilMt vw, MM pra&nje ta pav^atna. dovolJeiUa. petal liste, finje in	Tie, kar Je ta petavanje #^reboe v
nJkUreJAeai Itn. in kar Je glavae. aa aajmanj^ atrettOL
.- i NedrtAvlJanl rt*J ne i<lil>J> #e tadmJe*a treanlka, ker »fffce HMk Wmsblnjclena nerratae Aiveljenje. WSIWTKY PERM It. trpi nnjannj en
rtjUle ucej take) xa krmplatea naredita In z^cecatljanta T4a 4: Neeie derrnl In ilutii pklkraU.
, , .	I
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
Glej, Zgaga, da nam boš kaj zanimivega pokazal. Kaj pr;. da ne bom mogel pokazati, koi še skoro nikjer ni^em bil. Bomo pač morali najeti vodnika, ki nas bo peljal na Coney Island, v Rockefeller Center, v Em pire State Building, v Ilarlem, v Metropolitan opero in v dru ge kraje, ki jih tekom sedemindvajsetletnega b i v an ja v Xč\v York u nisem še imel pri like videti. Vodnik bo razkazc val in razlagal, jaz se bom pa z obiskovalci vred čudil in z\ jal.
Xa banketu, ki ga je priredil Mussolini Hitlerju na east palači Venezia, -o servirali naj izbrane;ša jedila in najboljši italijansko vino ">nnianti", o katerem pravijo, da je še boij se kot dolen.jski cviček, doe i m elevelandske "eata\rhe" gotovn ne bita.
Hitler je pa samo vodo pil in solato jedel. '
No, zaradi vode in solate se pa res ne izplača voziti iz Bcr lina v Rim.
Nedavno je poročalo časopo sje, da se je avstrijski rabelj Lang ustrelil.
Čuden je ta svet: peki pona vadi ne jedo kruha, prava k u hariea nikdar ne sede k mizi k obedu, čevljar ima raztrgan ■ čevlje, brivci, ki ponujajo pomade za rast las, >0 plešasti, rahel j se pa s strelom poslovi s tega sveta, namero, da bi se obesil.	• f
NARODA" — New York
Monday. May 9, 1938
tenii Largest slovene daily ln o. 9.
'___JL'^ii. '—I
INDIJANEC "SIVA SOVA*' IN NJEGOVA PCSS/EST
. Na veliko soboto j<» slovo«" Indijanec **Siva sova" nmrl v indijanski gozdni naselbini Saskatchewan v Kanadi in bil pokopan kakih 60 milj ob jezom Ajavaan, kamor so njegovo truplo prepeljali mod snežnimi zameti.
Njegova <mm je zaradi toga tako zanimiva, ker je bil ta Indijanec visoko izobražen mož, ki pa se je do zadnjega nosil b cela i H) indijansko. Bil je oblečen v obleko iz jelen joga usnja, ki jo bilo bogato okrašena z indijanskimi vezeninami. Ta mož jo popotoval tudi v Evrr.po, kjer je na Angleškem imel več predavanj. Ob tej priliki ga je sprejel tudi rajni ang.l loški kralj Jurij, katerega jo Indijanec nagovoril z bo-odo "brat.'' Prav j>o indijansko. T.t Indijanec jo bil častni po-! irlavar več indijanskih rodov v] Kanadi, ki *cdaj njegovo smrt, globoko objokujejo ter rajniku ob njegovem grobu -lavo. j
Ta Indijanec, ki je bil kakor ločeno, sloveča glava tudi v bo-, lom svetu ter jo bil tudi pisa-! tel j, jo pa sedaj po smrti naon-' krat povzročil velik škan lah; Wki ameriški časnikar je vrgel v svet novico, da je bil ta Indijance prav za prav sin belih staršev doma na Angles-kom. Celo to je trdil ameriški časnikar, da se jo ta mož pred 50 loti rodil v angleškem mostu Hasting-- v južni Angliji. Ta zadeva jo vodno bol j začela razburjati ljudi. I11 »o-se oglasili celo **-ošoloi'\ tega ne-
kdanjogri angleškoirn šolarjn,
ki pripovedujejo, <ln jo bil fnnt sin belili staršev in pravi Anglež. Drugi pa zopet pravijo, da jo bil tu Indijanec sin nekoga škofa, ki se je bil preselil v Ameriko, se v .državi Arizona oženil z Indijnnko roda A-pačev in je tam živel po načinu pravih Indijancev.
Dejstvo je vsekakor, da so( je tudi sedaj umrli indijanski poglav ar *4Siva sova" že iihio-I go let preživljal na indijanski j način tor dn je bil od Indijan-^ cev sprejet za poglavarja. In- J dijanei so mu dali priimek "On, ki ponoči < koli hodi" kar bi v našem načinu izražanja pomenilo 44sovo." Dokazano jo daljo tuli. da je ta Indijanec že od leta 19T»7 daljo deloval ob porečju -overnoga Onfcarija, kjer jo bil čolnar ter vodja skozi pni gozdove. Kanadska vlada mu jo po vojski dala na razpolago 10 tisoč kvadratnih milj zemlje za kansulsko Indijance.
Ta mož je leta 19:15 prišel na Angleško, kakor jo takrat dojal, je bil prvič na Angleškem. rsilo je to meseca oktob-
ra. V svojem predavanju je takrat povoJa 1, da je 32 let lovil v gozdovih jelene jn btfbro. Sedaj pa, tako je nag] a sil v svoji izjavi, bi za noben denar bega Vsveta ne ubil nobonega for. bra več. Nekoč je nastavil pasti bobrom. V paet so je ujela bobrova samica. Ko je prišel gledat pasti, je zraven pasti, v kateri jo bila ubita samica, našel še živa njena dva mladiča, ki nista hotela vstran od pasti, marveč sta čakala, kdaj bo stara prišla ven. To ga jo t ako,presun i lo, da poslej nobenega bobra ni več ubil. Mladiča je vzel s st bo.i. ker sta bila še premajhna, ter ju sam vzredil. Takrat se jo tudi žare kol. da poglej ne bo delal drugega, kakor opozarja! ljudi. naj ljubijo naravo. Spisal je več knjig o naravi in življenju v naravi. Pro 1 dvema lotoma jo njvpravil dogovor z angloško radijsko družbo, da I>o v radiu predaval o živalih in lovu. Predavanje je bilo namojeno otrokom. Ko jo mož ob napovedanem časa prišel predavat in jo pokazal -voj rokopis so mn rekli, naj črta iz predavanja stavek: "Ali mi obljubiš. da no boš več lovil nobene lovno živali, ne lisic, ne srn, ne dragih!** Oddajna postaja je velela, naj so ta stavek ki jo naperjen zoper priljubi jeni angleški Šport, črta, on pa -o ni vdrl. Tako jo predavanje izostalo, kar pa jo Indijan-Čov >lovei še povzdignilo.
Vsekakor jo bila zanj naj-j lKiljfša reklama to, da jo izvirat; kakor je trdil, od indijanskih j star&rv:* In jo bit ros do pičice podoben pravemu Indijancu.! Obraz mn je bil rjav in pogled J drzen. Njegov orlovski na- je bbl kakor nos pravega Indijan-j ca. Z glnvo pa so če/ pleča 2 i metra visokega moža padali gosti drzni lasje. Po svoji zunanjosti je bil prav tak, kakor pisHteiji mladinskih indijanskih povesti popisujejo indijansko junake. In tega moža ko Sedaj časnikarji obsodili, da jo bil največji slepar, ker se je delal zn Indijanca, čeprav je bil Anglež.
Zoper to gonjo pa je nastopil v velikem londonskem listu angleški založnik njegovih knjig Lova t Dickson, ki jo obrnem upravnik njegovega premoženja in je bil njegov najboljši prijatelj. Tn pravi takole: Popolnoma nemogoče je, da bi mož tako plemenitega značaja kakor je bil Indijanec "iSiva sova", -bil slepar. On ^o ni le oblači! po indijansko marveč je bil po svojem stasu in obrazu tor barvi kože pravi Indijanec. On nikakor ni bil
potomec Belili Stiršev. Res pa je, da je bil rojen v Arizoni, kot sin Indijanko,- Njaftovespi očeta so v .prepiru ubili« ko bil dečko 12 let star. Odgoj.il pa ga jo polkovnik Cody« ki je nadarjenega fantiča vzel k sebi. Ta polkovnik se. je imenoval tudi Buffalo BiH, ki je ? svojim cirkusom prišel tudi v Evropo in tjn ka&li prave Inr dijance. To je bHo res in sieer je ta znameniti cirkus popotoval tudi jugoslov. kraje leta 1905. • • • •	. ~ -
Ko je polkovnik Cody umrl, so je dečko vrnil v Kanado, kjer se je prvič oženil, in sicer z indijansko doklieo. Kruli pa -i jo služil s tem. da jo popotnike vodil po pragozdovih, ko. so v kanadskih samotah iskali srebrnih rudnikov. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je od-še! v vojno. V kanadskem polku so jo boril na Francoskem. Ko je srečno prestal svetovno vojno, se je vrnil v Kana lo, kjer so je po smrti prve ženo drugič oženil. Vze! je za ženo indijansko doklieo, ki j>» omenja v knjig "Popotnik v divjini". Ko hi bil "Siva sova** re- Anglež, bi bil angleško vojaško oblast, angleške oblasti in celo svojo ženo desetletja dolgo goljufal, ne glede na tiste stotlsoče, ki so brali njegovo knjige in poslušali njegova pr< da vanju.
S svojimi knjigami jo zadnja leta zaslužil več Uo 10 tisoč funtov štor lingo v. Pisec naglasa. da lahko mirno dokaže, da "Siva sova** od vsega tega denarja niti beliča ni porabil zase, marveč da je vse porabil zn nego ubogih živali, ki jih jo zagovarjal v svojih knjigah.
Dickson konča: "Resnica je bila strast moža, ki so je imenoval "Siva sova". Njegov resni in prijazni obraz bi no bil mogel prikriti tako sleparije. Iz njegovega življenja jo znana vsaka podrobnost, zaradi česar upam, da l>o to pismo zadoščalo kot končni dokaz, da je bil "Siva sova** pošten mož in pravi Indijanec.
Lov za velikim dpbitkom
Pri zadnjem žrebanju francoske državne loterije je dobitek pol milijona frankov zadela srečka it. 106,882. Srečka je bila last mladega občinskega uradnika v Orlean^u; Vietorja Horbava;. Ta : j<?
povedal, kaj se jo zgodilo Ln jo prosil, naj mu knjigo da. Nekod prej ji je dovolil, da sme njegove knjige, brez nadaljnjega prebirati in eventualno tudi »,j«pos<ktUL ln " Bedni ke * * je bita v resnioi posodila neki pri-
-reeko kupil pri nekom, prodaj- i jaMjicL Herbay -je sedel z go-
jalcu, ki jo bil njegov prijai* teli Prodajalec je po irebunju pozval Herbava v svojo pi*nr-no m nui povedal,, kakšna ?re* ča ga je zadela. Mladi mož si je takoj dopnst in pohitel "domov. Po poti pa se je ppomnil, da je -rečko založil, v neko knjigo. Šele pozneje se je spomnil, dn jo bila to poceni izdaja Hugo jo vili" Bodn i ko v. * ?
Njegova gospodinja se jo zelo začudila, da so je vrti 11 t;.k o zurdaj« Xjeno začndenje pa se jo spremenilo v grozo, ko ji je
spodi njo v avtomobil in je zdirj&l, kav se je dalo, do te prijateljice. Tam - ga je čakala Tiova tsluabft novica. Nekoliko dni prej je bila v gost oh mlade Afllgložinje. in ta jo menda po pomoti knjigo vzela s so-:boj. Kje je Angležinja? Xa poti v Uim.
Hoi-bay "k* imel nekoliko tisoč frankov prihratnkov in so— Inj ?e ni pomislj^l »porabiti po potrfbi vse <lo.zatlnjega ficka, parno da pride do usodno srečke. Zvečer je sedel na vlak.
Dva dni pozneje je v Rimu naše) Angležinjo, v ostalem zelo mično in samsko stvar. Kajti je frotedal, kaj gre, je udarila v jok. ^Knjigo je bila pozabila v Veroni v čakalnici in šele pozneje so je opomnila na to. Bila prt je pripravljena, da odpotuje s Heifoayem takoj v Ver on o, in jo poišče.
V Veroni knjiga seveda ni ležala v čakalnici. Nekdo jo je moral pobrati. Mlado dekle, ki je bilo ime Eloonor Patricko-va, je dejala: Mf*o jo našel nekdo knjigo, ki zna francoski, jo bo seveda najprej probril. A ta možnost ni velika. Verjetneje je. da jo je prodal."
Šest dni sta tekala mlada človeka od starine do starine. Končno .sta odkrila starinariff, ki ie bil knjkro laipil, toda medtem jo jo bil tudi v* prodal. Kupil Jo jo star go-no 1, ki .ga io starinar spoznal Herhay in Patriekova sla stekla za njim.
J "GLAS NARODA"\
pošiljamo v staro ^ movino. Kdor ga lio- A če naročiti za avoje $ sorodnike ali prljats- ^ ^ lje, to lahko stori; — I ^ Naročnina za stari f I kraj stane $7. — V j A Italijo lista ne poši- j
r ijffnV »ur .....- ■
Tn končno v Mes.sini stn star. j ga gospoda dobila. Ko so knjigo pošteno odprli, jo padla sr- «"-ka iz nio. Ali je vredno to pu stolovsko, trda 1*0»nično zg<> I bo nadaljevati z dodatkom, da lje TIei'bay srečko vzel in »e v? I nil x Orleans, n da ga je na t«- » jpovratku spremljala tudi mla jda Angležinja ? V Orlof-nsr. ~t:» se ie dni poročila.
NOSITI MORAJO BRKE
BUDIMPEŠTA, Madžarska, G. maja. — Carinski uradniki v Debrečinu so nedavno preje!! naročilo, da si ne smejo brit; brk. Nekateri uradniki se temu ukazu niso hoteli pokoriti, toda vlada jim je naznanila, da je bila že leta 3800 izdana postava, po kateri morajo carinski n radniki nositi brke.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji 1
ZBIRKA 87 SLf.K Jz vtek krajev Slovenije V finem bakrotisku na dbbrem papirju, v velikosti	incev
Ta kiasna žbirka, vas ttane samo $ J
špAh.i T r^^fr/;
sLovExsk'i noto
\a|iefHi /aloqii ittovfn<klh knlHi 1 fVttieriki!
-'•"V kaJffarBi ^Glaik Nare^^UIfe <1 ubito vMkovrata* slovenske knjige
naSiK prUnadih pisateljev: Cankarja, Tuv«arja, JacčIŠ«, Preglja, Kmetove,* ilčinskeja, itd.^V salogi imamo prevode d*t tvet^f^oznariih mojstrov J1 Gospodarske, gospodinjske in poufin« hjige . . *. Itrre, peimi, »mi je vida.
t-
LjubUelji lepe kuj/is« aaji pišejo pa enik knjig, ki jih imuitio v »aiogi.
Poučni
AIIVS \K\V AMKKKW IM'KICI'IJKTKK. —
Tn t n vi???. stran'	Cena $1.10
rfna knjiga za Xrai<-e In z* out*, ki »o nfiu-Kine zuiozni.	.
A M KISIKA IN AM KRI KANCI.	It«*«. J
M. Trunk. l(it>s -Irani.) Trdo vezano (Jjilrt iMisuiiueztilli driav; irflsrjjeva.iot* Slo-%-eurov; njiUora tlrušivn. in «iru?<« aurmiu« UKlniioVf. r.ojrntu ilustrirano.
Cena $5.00 AMil^KO SI.OVKNSKO 1IKKII.O. S.-Mavil dr.
r. j. Krm. vezan-	Cena $2.00
Itt/ltSKA VOJSKA. n.-| sireni.
Cena 40c
KODO^t DRŽAVLJANI naj narirf- knjižim — "Ilow trn bvfmu m rlllcen «1 ta«> InilH SUtP«M.
V tej knjigi	^»JiUMiHn ln z»k«»-
ui za un!«-ij»*ii'	Cena 35c-
niCFZrOSELNOST IN PROm.Etfl SKRIt^rVA ZA IlKEZroSKI.N'K. 73 strani.
. _ ....... , Cena 35c.
IIKNAR. Spleti dr. Kari Kugllft.	.
-al »trzni
Donarnl i>rch|em je zeln pleten In težaven In ga nt raftgote utrniti vsakomur jasu.-a«. 1'iaiiteti. ki Je snan CeAkt nartNlu«>-^OM|«iMl:ir-ukl "»trnkovrijak. je razkrit uvo*« delu tako, •la l>o AhiCltn alehernepiii kot urlenfatai »)>!•
* d«tt»rju.	Cena 80c.
HO.MAl'1 ŽIVINUZDKAVN1K, spisal I ranjo Dular. 27S strani. iN'na trda ve* Cena $1.50 Zelo koristna knjiga zn r«=fikojrs Sirhiorejea; opt* raznih bolezni In zdravljenje; slike.
IIO ORHIDA DO D1T0LJA. I'** •trant.
Zanimiv polopls s slikami "»tlb krsjev naSe »tare domovine, ki so Stovenr^tn le malo znnni.
Cena 70c.
G O V KDO REJ A. Sptsf.l R. I^RVSrt. 143 strani.
S slikar-'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRI RODE. R1 strani.
I*oIJndni hi t i si o naravoslovju In tfrezdoznan-atvn
Cena 50c.
ROKO&JEREJA. Ki-stavil Val ml in Rhzm^pr, H4 strsnl C'ena ttiove« .... .50 llroš. .... HS
KkATKA SKliSKA tlRUfATIRA fi* sfftinl
Cena 30c.
KRA 1'kA ZGODOVINA' SI.OVKNCKV, IIRVA-TOV IN SRHOV, na hI rani
Cena 30c. •
KNJIGA O f.Kr^l VEDENJU. (Ilrl.ani I Vez.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill Mr.
Cena 50c.
KUBIČNA KAČUNlCA. Tr.l» »ex. 144 "r.
Navodila aa Ura^unanJ« «kro£legs. /ezaue* k a in tesnqega le^a.
1. Cena 75c.
Ul'DKKA Kl'HARlCA. nsjnovej*a in r> rak t tin* zl.it ka navodil ta kuhinjo In (tout. '
Cena 50c.
2
MATERIJA bi- ENERGIJA. 8pisal ilr. ravo ISer-fuelj. S at tkani i. um stran1 Nauk o atomih, raolekullh In el»kir«nih. JN»-Ijodnn ptšihK razprsva » l»*leu*in t^odern* siianoMl. 1 *	* r
'.■'jt'.y I	Cena $1.25
MLRIURSTVO. Spini Anton Pese, S slikami. 16S- strani.	j
Kntltf* aa mlekarje In ljitf>ir«lje ml«-irsi-M*a
»ploh.	.
Cena 11.00
mm t 5
LJlibSJCA KUHARICA
X. jn sn 7.11 i rk :i navoilil za kniiinj<» in dom. Cena 50c.
KUHARICA
!)fifi navodil, 255 si rani. Cena: broš. $1.25, ve«. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najp<>[»ylf)t'j>H iz-
daja, struni.
C4iaa$6.00
.\.\l:«»l». Ki I/.I M1KA. lul foiant
I'oljuileii 4>i>i> injM-vcrHcj^'sa nnrmiti uve-»II. ■>jt»|fo»p jmv ln navade.
Cena 40c.
višk šKonufM: /i\ \i.r % i*oihmii m i:k-
SWH	I ran Krj;iv.,-, t vi,,mi. Itn.-.
Cena 40c. OltlMNO KN.IK.OVODSTVO. xtr.iot. Viz..
Kr.ji.M j«' minn*n ;••!::( v prvi vr->ti vs. ^tavlmn, •iiim'Iiio In siro.irio kljin'-aoiinirstv« '»t ž»>i«»-
/nii\ :i Ki Vf>.
Cena $2.50 i»dki:it.ik a.mi:i:ikk. ll. MAJ AR. lri>
•!•>:i': |»K!. 111.	>1 rani. »Viin nirliku vr»
!*••!jii'l«-i'i in iintsnii'ii i>j>i< odkrit in novica »tHit. i-spf«. iltn ks<W».r zatiiiniva	l?r
ji> 4'<;ind|i'ti i»n fla itn .t j? tli <lrth
Cena 50c:.
1'RAIiTlf'NI RAflNAR. Trda v^z. iM »h.. 1'rirm'iift knjižic«, ki vsoloije vm>. kar Je |»ri nakupu "w» pr»>daji »«»lrrl>no.
Cena 75c.
I'Itn I ti.KM I KODOltNK ^iki/jihje
Kpisal dr. F. Vel»er. ::il strani. Ktiji^n toplo priiHiri>ftitno v>*koinnr. ki se !»«*<*• Ke2tianlt! z sl:i*nlml ftivkmi s«nlol»ns filozofije.
Cena 70c.
KI SKI RKAL1/.KM. Spisal dr. lean Prijatelj. 41." strani.
V	knjiql *o opinnni pmlhodnlki in idejni uie-riietjitolji te svojevrstni- ruske utruj«.
Cena $1.50
SrOMIM.	Jože tjivtižar.> J4.1 strani.
V	tej knjRl o!;.ija na^ *nanl pot.iptM-e Ju pni k l.avtliar spomini* na svoja hrezšterltna tovanja.
Cena $1.50
SPLO&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
rena i>ro5.	Cena 50c.
8LOV. ANC.LEAKI IN ANiil.KSKO SI.OVfcN-
hlovar. 148 struni.	Cena 90c.
SI.OVKNSKO NKMSKI KMlVAR. 1 Iti slr. OriisH iNilitvii-a I nji«'* vselniji« n-mško v«n«ki «i'ivar ln kr:tlk<» vhivn!»o i|oV#-uskfRa in ii»*m"k«*rra ii-V.ika.	Cena 40c.
I VOII V I II.O/OI MO. Sp;.-n< dr. I- ran- \ rt^r.
:;.VJ M rani.	Cettii 75c.
I'MM KMKIIIVAIW. S| i .1 1 ran.* I'mi-.
iviisi i.r.^	Cena 50c.
VKI.IKI \SKVMMtf. Ill si rani.
'S.Uirka -xaiiiuitvlh in Kraiki>j4i*>!titi spo*ln«»-ftl : l.llfk«* to šaljivi |Hiskil*>l r twf'*:-«'nliin Irt-h*la; piiiiKtii-aiije; /*j f-ni.i*
Cena $1.45
VODNIKI IN t'RKROItl. I.S strani.
Knjiga ji* ir.-la v talo/.lti Vodnikove družite ti*r VM'hii]t'_i:ivij.'iijt)iU* itut?.. fci ».t ^ *vcjlin ifefom privolili «?loviHifkl narod i« oiiženjstv*
v avutiod«. -	cena GOc.
ZNINNTVKNA KNJI/NK'A. TN «rranf.
/antntivnsit i/. ru.<k« zgodovine In nalamVn ojtl* roja -ki* reimMlki* xaimri^klh kozakov.
Cena 50c.
* . . i. _, r-2DRAVIINA ŽKI.IČtfA. tVJ Stra.il.
Cena 50c:.
\KRNK DrSK V .VK'AH
*pl«sf Pnrtp^r Merino*«* Mrnnl t'ena..
i|H]tki;))3ih [Hilsuv n.in^iMkoKH Tno^rrs.
v/i-ta H naAe^a kin.-tiL.K« '.Uljenja. VOI R SFOROKMK (spisal Fran«* .Metka; •
tin-**) •...................ti.at
Trti ves.....*.!.£#
ZADNJI DNKVI NF^RKf\F<iA KRVI JA ......R«
»aLSi N X B O D X" fftW TMI
Monday, May 9, 1938
mm LABGBST SLOVENE DULY IN U. fl. ft
o j za ljubezen
IZ ŽIVLJENJA
1 ZA "GLAS NAROfiA" PRIREDIL: I.H.
"Torej svojega dejanja noeete priznati, obtoženec V1 44Ne, ne morem priznati, česar nisem storil. Saimo zopet moreni ponoviti, da sem nedolžen.'*
**Toda uvideti morate, da vam -vaše tajen je ne more jjo-ma&ati. Saj vendar priznate, da ste umorjenemu zapretili, da ga. boste ubili kot steklega psa, če bo še kdaj križal vašo pot.
4 4Da, to sem mu nekega dne -zagrozil, kakor marsikdo v velikem razburjenju včasih izreče kako neumno besedo. Umorjeni me je, kot je že bilo dognano, s svojo zloibo hotel pripraviti ob mojo službo. Prej je bil moj prijatelj, kateremu sem skoro vse zaupal. Vedel je, da stan najpravil neko iznajdbo, ki bi me naglo spravila naprej. Načrti za iznajdbo s-o bili v moji pLsaflni mizi in pripravljeni, da jih izročim ravnateljstvu na£e tovarne. Za nje je vedel samo umorjeni, katerega sera smatraj za svojega prijatelja in kateremu sem vse zaupal. In to je kakoriistil, ker je ve lel, da bom vsled te iznajdbe d<!bil mesto nadinžinirja, katero mesto je bilo izpraznjeno in se je zanj tudi on »potegoval. Prikradel >e je v moje stanovanje, kjer je z vitrihom odprl moje pisalno mizo. Vzel je moje rtzbe, ki so bile v velikem ovitkiu in ki sem jih hotel nai^lednjega dne izročiti, katere pa je sežgal v peči v moji solbi. Z nekim drugim nadin-žinirjem, kateremu sem hotel načrte do »prihodnjega dne dati spraviti, ker v moji pisalni mizi niso bili dovolj varni, sem ob nenavadnem času stopil v svoje stanovanje in sem našel umorjenega v veliki zadregi pred pečjo v moji sobi. Videl sem odprt predal pisalne mize, videl, da niojib načrtov ni bilo več in sem nato v peči našel še kos, ki še ni zgorel. Tedaj za mene ni bilo vee nobenega dvoma — on, ki sem ga smatral za svojega prijatelja, je moje delo v*kradel in uničil. Priznavam, da me je
ta podlost spravila v veliko razburjenost. Napačnemu prijatelju ftkočiim za vrat in — ko bi mi naveoči nadinžinir in še nekateri dnugi, ki so prihiteli, ne /bi ubranili, bi se mogoče zgodlo, da bi ga -zbil na tla. Ko --o me držali, on pa je odšel, sem seveda zagrozil za njim. In tedaj sem mogoče v velikem naBburjenjn to tudi resno mislil. Da pa bi .se po več tednov nato kot zahrbten morilec priplazil do svojega nekdanjega prijatelja in ga za/bodel, tega ne bo nikdo, ki me poena, verjel. Ako bi izvnšil ta umor, tridaj bi se sam priglasil na policiji. Toda tedaj, ko sem potolažil bolest nad izdajo svojega prijatelja, scan se naglo pomiril, ko sem slučajno spravil droplikate svojih načrtov v bančnem predalu. Tako škoda, Osi mi je bila prizadeta, ni bila ravno velika. Umorjeni pa je moral za svoje dejanje trpeti. Nadinžinir, ki je bil priča onemu dogodku, je celi potek tukaj pred sodiiščem resnično popisal; o onem dogodkiu je tudi sporočil ravnateljstvu in nato je bil krivec odpuščen. Zato sem vsako maščevanje zaradi njegovega dejanja opustil. Ka'ko bi tedaj mogel priti do tega. da bi ga več tednov pozneej ponoči napadel in ga umoril?"
44Toda pozaibite, da je v telesu umorjenega tičal nož, ki so ga mnoge priče spoznale, kot vatšo lastnino.**
44Saj sem to <am priznal, da ie nož moj. Bil je nekaka redkost in je dolgo let ležal ma moji pisalni mizi. Nekega dne pa mi je na nepojasnjen način izginil."
"Za to ne morete navesti nilkakih dokazov. Od kdaj pogrešate nož, ki je takorekoč bodalo?'*
44Da mi je iaginil, sem oipazil šele pred kratkim. Koliko časa ga že ni bilo, ne vem. Pogosto človek dolgo časa take stvari ne zaipazi. Vprašal pa sem takoj, ko sem opazil, da je nož izginil, svojo gospodinjo, ako ve, kam je nož, ki je vedno tičal v nožnici, izginil. In to je gospodinja pri svojem zaslišanju tudi izpovedaila.*'
44In noža zatem niste nikdar videli
Obtoženčevo čelo nenadoma zardi, kot vedno tekom zasliševanja, kadar mu je predisedniik »sodnega dvora pokazal, da mu ne verjame.
44Nisem ga več videl."
44Do one noči, ko je Ibil izvršen umor."
Obtoženec razburjen vstane, žile se mu napenjajo na čelu.
44Seveda tudi n? v oni noči, ker sem bil Ob času, ko je bil umor izvršen, daleč od onega kraja v popolnoma drugem delu mesta."
"To ste nam že ponovno povedali, ne da bi nam navedli, kje ste bili ono noč "
Obtoženec trdno stisne ustnice, njegove oči naglo pogledajo poslušalce, Čijih pogledi napeto vise na njegovih ustnicah. Toda vidi samo lepo, na^iol s pajčolanom zakrito gospo, ki je sedela sredi med poslušalci in je včasih premenila svojo barvo, kar se je tudi sedaj zopet ugodilo. Nato pa pravi mirno in odločno:
44PonoK,no sem ie povedal ,da nisem v položaju, da bi dokazal svoj alibi in da nočem odkriti, kje sem bil ono noč."
44Potem je vaša- zadeva izgubljena, obtoženec. Vsi dokazi govore proti vam, da ste izvnšiil umor in sodišče se mora držati samo dokazov."
Zagovornik izmenja z obtožencem nekaj besed, naikar obtoženec odločno zmaje z glavo. Predno je bilo mogoče nadaljevati obravnavo, se dogodi nekaj nepričakovanega. Med poslušalci nenadoma vstane vitka dekliška postava, ki je tekom cele obravnave sedela tiho in potrta ter odločnih korakov stopi pred sodnikovo mizo.
44Izpovedati imam nekaj važnega in .prosim, da sem zaslišana, " praTi s trinim, četudi ne zelo močnim glasom.
Obtoženec se i^gane,, začudeno gleda v njen obraz in .še enkrat naglo in nemirno pogleda lepo, napol zagrnjeno damo, ki je smrtno bledim Obrazom vtstala in strmela na vitko d<*le.
"Ali imate izpovedati kaj določnega?'' i praša sodnik.
Mlada dama v prijprosti obleki, ne pogleda ne na: levo, ne na desno, pogleda osdnika z velikimi očmi in potrdi njegovo vprašanje.
Njene ošabne zadeve so bile dognane in navede svoje ime.
"Pišem se Roza Ana Marten, stara enoindvajset let, stanujem v Barbaroma stratese pet," poroča in ko je bilo vse to zapisano, pravi, ko obtoženca se enkrat /proseče pogleda:
"Goqpod Tiefenbach, ki je obdolžen umora, je nedolžen. Vem, kje je bil ono noč." .
POTRES POŠKODOVAL CERKEV
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV THAVKL 1 >EPT. 216 W. 1Mb St., New Verk, N. V.
Cerkev Božjega groba, ki stoji na mestu, kjer je bil Kristus razpet na križ, je lansko leto potres tako poškodoval, da je bila po odredbi palestinske vlade za Veliko noč zaprta. Sedaj so jo pričeli temeljito popravljati.
IjltV-i. ki pripadajo tem gradičem posestva Wesendorf, La k-enftmrg. brez gradu in parka, kakor tudi posestvo Serfenek pri Hatnmei st|«»rt'u v (Tornji Avstriji. Med drugim, bodo Ihiihsthiiižnni izgubili na Sta-jeiskeni posest v«» v Kleinkram-tpt mi. Konfiskacija obsega tudi habsburške zgradbe na Dunaju. Ni še točno znano, koliko je vsega tega habsburškega premoženja.
V PEŠČENEM VIHARJU NAD P AMP AMI.
kakor tukaj v tej višini. Napeto vsi trije strmimo navzdol,
A..	L-•	,i !kjer si doinišljaitio, da mora ne.
i asnikar, ki se je v zrako-	.	, . .
i Kje biti naša zeml a, da bi nje-
plovu vozil čez neizmerne argentinske paanpe, popisuje, kaj
li kje kaj razgleda. Padamo
0J__nl ^ - • - • , , na 44K) metrov, na »K), 2(H), 11K).
so med to zanimivo vožnjo do-J	* *
živeli, iz njegovega poročila I '"laži nas zavest, da tukaj v
posnemamo tele poda tlx e:	Iji-nUpah nikjer ni ne gora, ne
lrevja, ne tovarniških dimni—
rim dalj proti zahodu se vozimo in čini bolj se bližamo čil-fiki državi, tem bolj siva in ■brezbarvna postaja dežela pod nami. Vročina postaja vedno hujša, označje volno bolj dušeče. Barva tega neprozornega zraka pa je rjavkasta. Kakor bi se človek vozi l viprežgani juhi. Prav ničesar več ne vidimo. Zagrnila nas je rjava lie-prozornost. Zato smo se začeli dvigati. Dvignemo se najprej na 1000 metrov. Ko to ni nič zaleglo, se dvignemo na 2000
kov. Padamo na 80 metrov in na (JO metrov. Zazdi se nam, kakor bi bila nekje pod nami švignila nekaka senca. Nekje se nam zazdi, da se je pod nami z^ibllsiiiin vodna gladina. Rjava voda okoli nas postaja svetlejša, rumenkasta. Padli smo na 50 metrov. Sedaj pa zopet lahko gledamo. Ušli smo iz tega zračnega blatni.
Tn pod seboj zopet gledamo značilno sliko iz pan Hp: veliko govejo čredo, ki se gnete okoli
metrov. Dvignili ismo se celo edinega vodnjaka ter v senci na 3000 metrov, pa vkp skupaj i edinega drevesa išče sence. Doni nič pomagalo. Naša ječa je živeli smo torej peščeni vihar, šlej ko prej ostiala enako gosta J ki ga tukaj imenujejo 4<pam-in neprozorna. Naš pilot je »pero.**
moral odnehati.	j ^ , .	,r .
^ V kram \ dla Mercedes 1110-
Nato je naš zrakoplov obr-jranio pristati, da dobimo ben-nil z nosom proti zemlji, h ka- cina. Malo prej, preden smo teri smo se skesano začeli vra- j tjakaj za.krenili, je v našem Čati. Upali smo, da bomo niže stroju nekaj nenavadno zabre-doli vendar le kaj več videli ščalo. Trst o bre.ščanje se je v
kratkih presledkih vedno še ponavljalo. Nihče ne ve, kaj hi to bilo. Motor je bil v redu. Naenkrat ju vidimo vzrok: zračni jašk našega motorja je poln kobilic, ves zrakoplov je kar posut z zmečkanimi kobilicami. Vse kar mrgoli tudi živili kobilic, tako da si lahko miislimo, kakšna nadloga so te živali.
Ko smo dobili bencin, smo šli zopet v zrak. Na letališču je bilo zapisano, da imamo do St. Christ obala še celih 6950 km. Zopet smo v zraku ter letimo nad pokrajino, ki je tako mrtva kakor Sahara. Celo uro imamo pod seboj to puščavo, ki je sdstavljena iz samega kamenja. Kakor pa bi bil po njej s čr-talom potegnil, preneha puščava hi se začenja pokrajina ro-dovitih vinogradov, M en doza. Skoraj bi se človek z eno nogo laibko postavil v puščavo, tukaj pa rodovitna Mendoza. Tukaj pridelujejo imenitno vino.
VELIK DOBITEK ZA POROČNI DAR.
Nenavadno naključje se je primerilo te dni v Parizu. Neki delavec je svoji hčeri za jmj-roko daroval srečko, ker drugega pač ni imel. Četrt leta )>o-zneje je ta srečka zadela glavni dobitek.
KRETANJK
PAKN1KOV
SHIPPING NEWS
SMRTNA NESREČA MLADEGA PLANINCA.
Dne 24. aprila se je ponesrečil v znanem Hudičevem grabnu pri Celju trgovski pomočnik Ferk Jože. Kot navdušen planinec je Jože Ferk preplezal vse slovenske gore, pa tudi čez mejo je šel na marsikateri vrh v Italiji in Avstriji. Navdušen član SPI) je napravil mnogo nevarnih tur brez najmanjše nezgode, tukaj pa se je smrtno ponesrečil. Odšel je v Hudičev graben, da bi se s prijateljem Tinetom vadil na "Dveh ci-naili'* v plezanju za velike letošnje ture, za katere sta že imela program. Vesela, razigrana in s slovensko pesmijo sta prišla na določeno mesto. Ferk si je navezal vrv, zabil kline in
Pristanemo že v m raba sredi začel z zavarovanjem. Ponov-lepega kraja, izza ozadja pa' no je zaklical svojemu tovarišu
nam svetijo daljni vlšnjevkasti vrhovi Konicijer, ki ji bo še treba preleteti.
(Dalje prihodnjič.)
>
Poleg poučnih knjig* muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
«lll»m«iiiiiiii...iinii|innitwi,l,i»,winw

Molitvenike

v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v fino usnje vez ..........1.50
T najfinejše usnje trda ves 1.80
8KBBI ZA DUŠO
▼	platno vez..............J|
KVIŠKU SRCA
v imltirano usnje vez...... j»fl
▼	usnje vez .............. .80
v fino usnje \ez..........1.—
v najfinejše usnje vež ....1,20 v najfinejše usnje trda ves 1.50
▼	bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
▼	Imltirano usnje rez.....1.—
T najfinejše usnje vez. ....1.30
▼	najfinejše uanje trda ves. 1.60
RAJSKI GLASOVI
platno vezano .............80
v uanje vez. <Stv. 415)____—
v usnje vez. (Stv. 416) ____U55
v usnje vez. (Stv. 408) ..1.50 v celluloid vez. (6tv. 614).. 1.50
SVETO PI8MO ............
MARIJA VARHINrJA NEDOLŽNOSTI
v Imitirano usnje vez ....1.— v fino usuje vez ........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Clii Id's I'rayerbook:
v barvaste platnice vezano .31 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heave«
fino veKuno ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......IJSO
Catholic Pocket Manual:
▼ fino nanje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino uanje veaano ......LM
r>
KNJIGARNA "GLAS NARODA
KAKO TEŽKA JE ZEMLJA.
Opazovali >so, kako vpliva zemlja na <lrin.ua ne'besna telesci in iskušali iz tei^a ugotoviti njeno težo. Razne »preiskave o gostoti zemlje, oziroma o njeni s pee i fi en i teži so dale rezultat 5.5. To število pove. kolikokrat težja je tloločena ko-liei.ua zemlje v ,primeri z votlo, ki ima enako prostornino. Zemeljska krogla je torej pet in i pol k m t težja, kakor bi bila ena,ko veli<ka vodna krogla. Za •iii^ot rtv i te v zemeljske teže je •sedaj samo še t roba pomnožiti .prostornino zemlje v kubičnih centimetrov z njeno specifične težo. Ta račun je dal: šest »milijonov trilijonov kil.
da dobro drži! Xeivwloma je omahnil, zdrknil kakih 15 metrov in rvbvisel na vi*ATi. Pri pad-au si je prebil tilnik in clrtbil liu/d pretres možganov, tako da je par ur pozneje poškodbam podlegel.
10.	maja: Bremen v Bremen
11.	maja: Queen Mary v Cherbourg Hanaa v Hamburg
12.	maja: rnamplaln v Havre
14.	maja:
Kex v lieboi
18. maja: Normandle v Havre Eurupa v Bremen
21. maja:
Hatnrnia v Trst
25. maja :
Queen Mary v Cherbourg
27.	maja:
Bremen v Bremen
28.	maja:
Conte dl Havola v Oeuoa
1.	junija: '
New York v Hamburg Aquitanla V Cherbourg Normandle v Havre
3.	Junija: Kuro}* v Bremen
4.	Junija: Roma v Genoa
7.	junija:
Jle de France v Havre
8.	Junija:
Queen Mary v Cherbourg Hanaa v Hamburg
11. junija: Rex v Genoa Columbua * Bremen Champlaln v Havre
15.	junija: Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18. jnnija:
Normandie v Havre ..Bremen v Bremen
18. Junija:
Conte dl Savola v Genoa Aquitanla v Cherbourg
21.	Junija:
En ropa v Bremen
22.	Junija:
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 25. junija:
Vulcaula v Trat 2». junija :
New York v Hamburg Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
2.	julija: Bremen v Bremen Champlaln v Havre Rez v Genoa
VA2NO ZA NAROČNIKE
POSESTVA HABSBUR2A-NOV ZAPLENJENA.
Avstrijska pokrajinska vlada je, kakor znano, že pred tem ko je izdala tiralico za Otonom Halbsihurškim, z uredbo odredila za»pleoiitev Habsburškega premoženja, ki je bilo že leta 1919 po odpovedi cesarja Karla konfiscirano od strani tedanje avstrijsko zvezne vlade. Leta 1935 pa je Shn^dhni^ova vlada v naeelu sprejela zakon o I polvmi-tvi tesa premoženja Habsburškemu domtu. Ta zakon je stopil v veljavo šele de-
cemfbna meseca 19337. Z novo uredbo avstrijske pokrajinske vlade pa je bil ta zakon po zadnjih sprememfbaih v Avstriji spet ukinjen. To Habsburško (posestvo obstoji predvsem iz nekaterih gradov in drugih netpremličnin. Konfiskaciji bodo verjetno za,pa<dla na Nižje Avstrijskem posesttva v Eslin-genu in Eckersn obenem z zem-
1'oleg naslova je razvidno do kd:ij imate plu^ano naročnino. Prva številka imnieni mesec, drn^a dan in tretja leto. I>a nam prihranite nc|M»trcl»ncKa dela in stroAkov, Vas prosimo, da ^ku.šate naročnino i»ravočasni> izravnati, l'o^ijite naročnino naravnost nam ali Ja j»a plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuo: dru^e naselbine, kjer je kaj naših rojakov naoljenih. Zastopnik ta» Vam izrinil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo, Peter Culi«. A. Saftlč Walsenhurg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlc Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Jollet, Jennie Bambich La Salle. J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan, Mltb. Wariek
MARYLAND:
KitzmUler. l«*r. Voilopivec MICHIGAN: Detroit, L. Planlutr
MINNESOTA: Chisholm, Frank OouSe, J. Lr-!tanicn E!y, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe ..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John Pot fie Virginia, Frank Hrvatich
MONTANA:
Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK:	^
GoWanda, Kari Strnlaftm
Little Falls, Frank Mmla
OHIO: Barberton, Frank Traka Cleveland, Anton Bobe k, Cfcaa. Kir-linger, Jacob Kesnik, John SlapniK Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balaut, John KumSe Youugstown, Anton £lke|j
OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer. Anton I pa vee Conemaugh, J. Brezovee Covenlale in okolica, Mrs. Ivana
Rupnlk ExiMtrt, Lauls SnfantU Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Fr. Blodnlkar Greenshurg, Frank' Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, Jaha Pelantz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John 2ust Pittsburgh m okolica, Philip Pragar Steelton, A. Hren TurUe Creek. Fr. Sekifrcr
West Newton, Joseph J o van......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Jeaepl WYOMING: Rock Springs, Loula Diamond vlile, Joe Rolich
DVB4TA "GLAS NABODA"