131. številk^. z* četrtek 31. oktob (t Trsta, ▼ četrtek zjutraj dne 31 oktobra 1895.) Tečaj XX. »■D"*« uhaja po trikrat na teden v iestin i»-danjih ob torkih, 6«trtkih in lobotftlli Zjutranje iidanje izhaja ob 8, ari ijutrej, večerno p« ot> 7. ari reče r. — Obuj no iiduj« aUiir : J*4eOBi«ii*c , f, — .»I, ilVMi A vat II Jh (. I.« trn trt nmc . . . 2.H0 , . „ 4,— m pol l.ta . . » 5,— ... M fH ISto . . , 10.— . ■ . IS.— •• jemlje «iir. Posamične Sterilke «e doliivajo w pro-dajalnicah tobaka v lrntu po S nrč.. >nn Trtt* po S n»č. Sobotno reČHrno iidanje v lrntu « nft., j tren Trsta S nč. EDINOST Olaailo «lc venskega političnega društva za Primorsko. Oglasi se račune po tarifu v petitu; ta Dasliir- i debelimi črkama te plačajo prostor, kolikor občega 'irt»<» inih »rstic. t'o«iana. osmrtnice in jarnuzahvale. Jo-uiači ruvniitvo ulica Malino pio* oolo hšt. 3, II. uadst. Odprte reklamacife •o proste poAtnine. F »dim»»H J* moć" Dr. Ferjanfiič o programu nov« vlad«. (Konec) Jaz za svojo osebo sem o tem popolnoma prepričan. Ne vem, kaj si dragi mislijo, vsekako pa je ta dikcija nekoliko temna In zahtevali bodemo glede nje pojasnil od vlade, in če nam teh pojasnil ne da, kazala bodo njena dejanja, kako tolmači to točko. Istina je, da se doslej še nobena vlada in najmanj v parlametu ni izrekla za tako predpravico jednega naroda pred drugimi; vsaka vlada si je bila svesta, da bi s tem kršila drž. osnovni za« kon in izjaviti moram, kakor smo po števila majhen narod, od ml m bo dobiti privolje-nja, da imej kak narod veče pravice od nas. Morda imajo Poljaki in tudi g. ministerski predsednik kot Poljak v tem oziru nemštvn ugodniše nazore; lahko njim; pri uradih je notranji in zunanji uradni jezik poljščina, v Šolah, začenši od vseučilišč pa do zadnjih vaških lol ima poljščina neoporečeno veljavo. V takih razmerah se ni čuditi, če se v ga-liškem deželnem zboru zahteva veče gojenje nemškega jezika. Ako je pa kdo, kakor mi, vsak dan v nevarnosti, prihajajoči od nemškega jezika In od nemških sosedov, potem nam morate ie dovoliti, da ostanemo v tem oziru d « p r i s t o p n i. Dajte našemu jeziku pravice, ki so ute-meljene in primerne njega razvoju, in prepričan sem, da bodemo milejše sodili o stvari Na vsak način pa se bodemo držali čl. XIX. in zahtevali jednakopravnost narodov in ko bi prej ali slej prišlo do uredbe jezikovnega vprašanja v velikem štilu, ko bi prej ali slej prišlo do tega, da bi se reklo, naj se iz praktičnih, državnih ali uradnih ozirov kakemu jeziku prizna kaka veča veljava, tako bomo mi tisti, ki kaj koncediramo, mi, ki smo zdaj vam jednakopravni, in če mi koncediramo, gotovo ne bomo dali nikdar več, nego je neobhodno potrebno. Ako pregledam še nekatere programove točke, moram izjaviti, da nam je program ugajal in da se pridružujem tistemu, kar je zlasti moj neposredni predgovornik rekel o vladni izjavi, da se bodo varovala verska čutila, da se bo pri vzgoji otrok ozir jemal na versko naravno čutilo. Zadovoljilo nas je tudi, da je vlada obljubila, v gospodarskih stvareh se jednako ozirati na sever kakor na jug. To oziranje je povsem pravično in prišlo je le zategadelj v program, ker stoji na čelu vladi Poljak; sicer bi se moglo misliti, da se gospodarski poboljški zahtevajo samo za severovzhod. Popolnoma sem zadovoljen, da se je izrečno povdarjalo, da se bo ozir jemal tudi na jug. Ta dvorana odmeva pritožb o zanemarjenju juga. Dalmacija na kopnem niti nima zveze z državo, Istra in Primorska je zanemarjena, na Kranjskem je rešiti jako važna gospodarska vprašanja, o PODLISTEK. Klarica iz farovža. 20 (Dalje). ,Kaj P Marjeta je umrla ?" „Ravno danes teden so jo položili za cerkvijo*. „Revica*. „Res, malo veselja je doživela na tem svetu. Mož se ji je ubil, bila je skoro bera-čica, a ko si je nekoliko opomogla v Kame* niškem farovžu, in začela se veseliti, da ima vsaj Klarico, katera ji bo stregla na starost, se je zopet prekanila. Ta Zemecki, ta Ze-mecki! Od te dobe, ko se je šfid Benjamin preselil na njegovo posestvo, od te d6be, ko je postal Zemecki dninar, ter stanoval s Klarico v najeti hiši pri revnih ljudeh, hi-ala je Marjeta očividno. Koderkoli je ho- katerih se tu vsako leto govori, katerih brez državne pomoči ni rešiti. Konečno naj še izrečem nekaj besed o delavskem programu oziroma o jedni njegovi točki. Mi smo odkritosrčni prijatelji reforme civilnopravdnega reda, sodelujemo pri njej z veseljem in želimo, da bi se čim prej dognala in uveljavila; jedno pa vzbuja v nas strah in skrbno moramo paziti na to, ker skušnja nas je izučila, da se v reformi civilnopravdnega reda oziroma v predlogah, ki so že postale zakon, z nobenp besedo ne omenja jezik, v katerem se bo pred sodiščem obravnavalo. Paziti moramo, ker sedaj veljavni nad sto let »tari zakon v tem oziru kaj določa in je čudno, da sedaj, po več nego sto letih, naj zakon ničesar ne določa. Paziti moramo, ker smo sicer v nevarnosti, da izgubimo vse to, kar smo s tolikim trudom v tem oziru do danes si priborili. Pri kraji sem. Vlada se nam je — jasno ni tega povedala, ali najbrž misli tako — ponudila za voditeljico. Če vse to i z-poln i, ker je v svojem programu obljubila, odkritosrčno in brez zadržka, in če svojemu programu ne daje drugega zmisla nego ga mi iz njega izjavamo, potem ne bomo ugovarjali nje vodstvu. Vsekako pa moramo prej videti dejanja, moramo videti, kako bo vlada ta nam neugodni program izvrševala in po tem uravnamo tudi svoje postopanje. Upamo, da nas ne čaka zopetno razočaranje. (Odobravanje.) Politiške vesti. V Tritu, »'io 80. oktoVra 1895. O programu vlade izrekel je svojo odvažno besedo tudi tržaški — ,11 Piccolo* ter je zajedno gospodu grofu na krožniku predstavil vse, kakov pravi, skromne želje — gospdda so vedno skromni! — tržaških italianissimov. Naši gospodje in gospodarji so že taki : oni sicer ne ljubijo avstrijskih ministrov, vendar pa so vedno pripravljeni prejemati dobrote od istih. Da čujemo! .11 Piccolo* meni, da je naše javno po-loženje bolnik, a ,11 Piccolo* je zdravnik, ki ti pije bolnika za žilo. Kakor pa previden zdravnik neče prenaglo postavljati drzne in dvomljive dijagnoze, tako tudi ,11 Piccolo" noče izreči konečne sodbe o sedanjem po-litiskem položenju ter spuščati se v proroko-vanja. Le to se mu dozdeva že sedaj, da vlada ne bode hotela posebno povspeševati italijanske narodnosti, niti tega ne more verjeti, da bi hotela ugoditi najskromnišim narodnim željam Italijanov. V svoje veliko tolažbo pa se nadeja, da jih pod sedanjo vlado ne doletć taka neprijetna iznenađenja, kakoršnih so doživeli Italijani v dobi koalicije. To svojo nado opira na izjavo grofa Badenija, da se ne bode pustil voditi od večine v parlamentu. Ako bi bil podal kje drugje — pravi ,11 Piccolo" — tako iz- dila, je plakala. Danes teden so jo pokopali. Ta Zemecki! Ta ima mnogo na vesti. Nočem ga opravljati, je že na pravici božji, ali.. „Zemecki ?" ,Vsekako ; mar ne slišite kako donaša sem veter to donenjc kameniških zvonov ? Ti zvonč Zemeckemu". „Za Boga ! danes ali jutri bomo še čuli, da se je Toužetin s Kamenico vred pogrez-nil v zemljo. Je-li res, dedek, da je Zemecki umrl ?" ,No, a kakošne smrti I Pravijo, da se je nalašč ubil". .Ubil! ?u „Ta Zemecki, ki ni mogel najti pravega imena za revne ljudi, ki se jim je posmehoval, jih preziral, bil je prisiljen prositi podstrešja pri njih za sebe, Klarico in svoja javo, padlo bi bilo ministerstvo še isti dan, ali v Avstriji je ta izjava najbolje varstvo narodnim interesom Italijanov. Parlametarne večine v Avstriji niso bile nikdar prijateljice Italijanom, naj so bile že sestavljene po Slovanih ali Nemcih, nikdar niso bile naklonjene istim — — — zato ne, ker Italijanov je premalo, da bi jih poštevali v parlamentarni kuhinji. Drugače bode z grofom Badenijem, ki hoče biti nezavisen od parlamentarnih večin. Novi ministerski predsednik ne bode nikdar prisiljen, da bi moral žrtvovati male velikim, in tako ne bode moral biti krivičen Italijanom. Tako „II Piccolo*. Oddahnimo se malo, kajti to ni šala, ako mora človek požirati hkratu toliko lažij, toliko neresnic in toliko hinavstva. Oddahnimo se in občudujmo drzno čelo .Piccolovih" urednikov. Kajti res Železno čelo mora imeti oni, ki se kar tako brez vsega srama postavlja proti znanim dogodkom in notoriški resnici. Na vsa ta hinavska zavijanja bi sicer lahko odgovorili v jedni sapi, da Italijani pri svojem malem Številu ne bi bili nikdar mogli ikriti do tolike mofi p teh južnih pokrajinah in do nadvladja nad slovansko večino prebivalstva, sestavijajočo v družbi z drugimi slovanskimi plemeni tudi večino v državi — ako bi bilo res, kar trdi ,11 Piccolo" : da so bile namreč vse dosedanje parlamentarne večine nasprotnice Italijanom. Kakor rečeno: vse dosedanje položenje v teh južnih pokrajinah, gospodstvo italijanske manjšine In zapostavljenje slovanske večine v vseh strokah javnega življenja, dogodki iz najnovejših časov in vše naše, na tisoče dokazov podprte in do zadnje podrobnosti utemeljene pritožbe nam prijavijo: da je ,11 Piccolo" debelo lagal, ko je metal kamenje na svoje stare dobrotnike. Jeden sam pogled v Trst in na razmere po Istri nam zadoščnje, da se uve-rimo. kako malo vesti morajo imeti oni, ki govore o nekakem mučeništvu Italijanov v teh južnih pokrajinah. Vzlic temu pa, da je stvar jasna za vsakogar, ki ima oči za to, da vidi, hočemo vendar spregovoriti še par besed na hinavska izvajanja najslabšega ali vendar prvega in merodavnega glasila tržaških Italijanov. „II Piccolo" pravi, da so bile vse dosedanje parlamentarne večine neprijateljice — Italijanom. Kdor le površno pozna zgodovino našega ustavnega Življenja, ta nam poreče takoj, da je to laž! Do leta 1879, do nastopa grofa Taaffe-a, gospodovali so v zbornici na Dunaju nemški liberalci — ti, tudi po „Piccolu" samem opetovano prignani prijatelji in zavezniki Italijanov, koje prijateljstvo se je še posebno pokazalo povodom izgredov po Istri na jedni strani, in ob celjskem vprašanju na drugi strani. Kratek in-termezzo je bil nastal v letu 1870, ko je predsedoval ministerstvu grof Hohenwart; a ta se niti zmenil ni za nas Jugoslovane, kakor se tudi še danes bore malo briga za naše narodne težnje. Z grofom Taaffejem so prišli otroka. Bil je revniši, nego ti reveži, pri katerih je prebival. Toda ljudje, videči njega bledo lice, bol in obup na čelu, pozabili so kmalo na'davno zasmehovanje, sprejeli ga uljudno med-so, oskrbeli njegovi rodbini stanovanje njemu pak delo. Zemecki je pričakoval za-smeha, pa je našel sočutja, pričakoval maščevanja, a našel prijateljstva. In kolikor bolj je postajala žuljeva njegova roka. toliko bolj so se vašk' reveži navezovali nanj. Sovraštvo preneslo se je na žida Benjamina. Zemecki je Čutil težo svoje krivde; v največi revščini je še-le začel ljubiti Klarico in svoja otroka, Pa kolikor bolj jih je ljubil, toliko bolj je mislil na revno osodo, ki jo jim je pripravil. Pred nekolikimi dnevi bil je pri meni. Povprašal je, kedaj se povrne Ciril od vojakov. Takošncga vprašanja nisem priča- sicer res tudi Slovani do časti, da so morali nositi dolžnosti in odgovornost parlamentarne večine, tradicije pa so ostale tudi na Primorskem nemško-liberalne, Slova noin neprijazne in Italijanom naklonjene. Drzno do skrajnosti je, ako laže ,11 Piccolo", da so bile tudi nemške večine neprijazne Italijanom. Mi vprašamo le: kako bi bilo danes na Primorskem, da niso Nemci s Schmerlin-gom na čelu podelili deželi Primorski takega volilnega reda, ki zagotavlja v Istri in na Goriškem manjšini gospodstvo nad o-gronino večino ? ! Da, čujte hinavci: ne sebi in svojim vrlinam, ampak le prijataljstvu nemških liberalcev se morate zahvaliti, da gospodujete še danes nad nami 1! In kaj naj rečemo, ko čujemo, kako iskreno prosi .11 Piccolo" varstva za manjšine pred krivičnim postopanjem večin Res studiti se nam mora tako hinavstvo, ako pomislimo, kako postopati italijanski večini z manjšinama v Poreču in Trstu! f In ako pomislimo še nadalje, da manjšina v Poreču predstavlja večino prebivalstva v deželi, zavreti nam mora res kri v žilah ob tolikem hinavstvu. Seveda : mi razumemo, kaj bi hoteli poštenjaki pri „Piccolu* : načelo varstva manjšini naj velja le tam, kjer so slučajno Italijani v manjšini tam pa, kjer so oni v večini, pa naj bi ista smela teptati ne le pravice manjšine, ■ npak tudi — zakone!! Divno je zares, to pravicoljubje poštenjakov pri »Piccolu*! „II Piccolo" pravi, da Italijani v Avstriji so p r e m a 1 i, da bi mogli računati na poštevanje, ali v 9 v o j i h zahtevah segajo do glave — najvećim. Zato pa se le smejamo izjavi ,11 Pic-cola" o — pretirani zmernosti Italijanov. V narodnem pogledu imajo avstrijski Italijani ravno toliko — kolikor hočejo, avtonomna uprava jih v njih rokah, državne oblasti jih plokladajo na blazine — in vendar jočejo, da nimajo ničesar, da s« jim krivica godi. Hog razume lako „zmernost", mi je ne moremo! N«, razumemo te italiatiissime : pol a-ščevanje Slovanov jim ne gre tako hitro izpod rok, kakor bi hoteli, zato pa kriče, da se Italijanom krivica godi. Nikakor nimamo ambicije biti zagovorniki dosedanjih vlad, ali to pot jih moramo vzeti v svoje varstvo pred italijanskimi očitanji, k a j t i v e m o, da dosedanje v 1 a d e n i s o krive, d a p o i t a I i j a n> čevanje ni še ve pelo v toliki meri, kakor očividno Želć — zmerni gospodje pri „P i c c o 1 u*. Od gosp. grofa Radenija se nadejajo naši jtaliamssimi, da jim ne bode delal krivice — to je, da ne bode oviral polaščeva-vanja Slovencev. Nočemo ugibati sedaj, v koliko da je opravičena ta nada; ali spominjamo se, da je gospod grof zatrdil v svoji izjavi, da hoče čuvati in negovati v prvi vrsti avstrijsko tradicijo, zbok česar ga moramo vprašati: ali res dopusti, da bi se uničevali nositelji te avstrijske tradicije na koval. Povedal sem mu, da ga pričakujem v začetku septembra, v dveh do treh tednih*. „Dedek, ali ne veste, ali iina še Ciril rad Klarico P* je povprašal. .Klarico ? Kaj bi vam to pomagalo ? Ona je vaša žena*. ,A ko bi mene ne bilo ?* „Kako to ?* ,No, ko bi Klarica bila udova?" „Pustimo tako govorjenje in bodimo zadovoljni s svojo usodo!" .Ali vendar, dedek ! Kaj ko bi se po naključbi ubil v kamenolomu, ker š^ nisem vajen tega dela, ali bi imel potem Ciril še Klarico rad?" ,Inu, naša dolžnost je, da skrbimo za udove in sirote. A Cirila poznate, da nima srca iz kamena". (Dalje prih.) r Primorskem ?! Overjen nuj bod«, da m ozdravi našega bolnega življenja, ako se bode ravnal po dijagnozi zdravnikov, kakoršen je ,11 Piccolo". Državni zbor. (Poslanska zbornica). Zbornica je rešila včeraj več peticij ter je razpravljala o poročilo odseka za kazenski zakon. Potem je raspravljala o sklepih gospodske zbornice, zadevajočih zakon o živilih. Na nujni predlog poslanca Hottmanna-Wellenhofa je izjavil minister Glanz, da se vlada resno bavi z obrtnim vprašanjem in da hoče prej ko mogoče predložiti novelo k obrtnemu zakonu. V interesu države je, da se ohrani in ojači samostojni obrtni in delavski stan, ali pri tem je treba poštevati ves organizem človeške družbe, da ne bi trpela zmožnost za konkurencijo. Zbornica je na to vsprejela nujni predlog posl. Hoffmanna, koji poživlja vlado, naj do Božiča predloži zbornici novelo k obrtnemu zakonu. Slov. - hrvatski klub in Hoheimart. Dalmatinski posl. dr. Klaić je rekel te dni nekemu sotrudniku „Obzora', da se členi „Slov.-hrvatskega kluba" za sedaj ne vrnejo v Hohenwartov klub, on (Klaić) pa želi, da bi se razmere skoro razvile tako, da bi bila povrnitev mogoča. — Te dni pa se je dr. F e r j a n č i č predstavil ministerskemu predsednik« grofu Badeniju. Pojasnila grofa Ba-denija so bila baje taka, da so se vsted istih baje jako z b o 1 j š a 1 e šanse za združenje obeh klubov. Mi ne vemo druz^ga sveta, nego da zopet, in zopet ponovimo: bodite previdni! Z obljubami nam ni pomagano, ni od strani Badenija ni od strani Hohenwarta. Obljub smo imeli že dovolj. Za nas Slovence ne sme biti odločilno to, da se z novim ziste-mom ideutiflkuje giof Hohenwart, za nase poslance morajo biti odločilna le dejanja nove vlade. Ker pa teh še nismo videli, bilo bi najbolj« — čakati. Sicer utegnejo tudi naši bivši nekoaliranci zabresti v stari greh, da bi sami podpirali protislovanski zistem. Ministerski predsednik je sicer istega dne zatrdil tudi češkima poslancema Adaineku in Stranskemu, da niti ne misli na to, da bi nasprotoval narodu češkemu, ali mi smo uver-jeni, da bodo češki zastopniki čakati tudi dejanj. — Tako uaj store tudi naši zastopniki ! Izvolitev dra Luegerja županom dunajskim je za novo vlado za sedaj najvaž-niše vprašanje. Z jedne strani pritiska nanjo ogerski vsemožni upliv, z druge strani pa bi utegnile nastati usodepolne posledice za vlado, ako bi pokazala ravno ob tej priliki, da ne zna čuvati svoje samostojnosti nasproti objestnosti Madjarov. Bati seje tudi, da bode ob obnovljenju pogodbe z Ogersko opozicija tem srditeža, ako zmaga raadjarska volja tudi v tem čisto avstrijskem in Madjare nič brigajočem vprašanju izvolitve župana dunajskega O stvari se je baje včeraj posvetoval tudi Hohenwartov klub, Sklepi tega posvetovanja sicer niso znani, vendar je predrlo v javnost, da členi tega kluba žugajo s posledicami ob razpravi pogodbe •/. Ogersko, ako dr. Lueger ne bi dobil potrdila cesarjevega. Stvar pa je za vlado kočljiva tembolj, ker utegnejo nastati velike demonstracije med prebivalstvom dunajskim, ako bi se pokazalo, da je volja Madjarov silneja nego pa — vo Ija onih, ki si žele županom dr. Luegerja. Gali&ke razmere nam primerno ilustruje slučaj p. Slojalovskega. Pater Stojal o vski bi| je izmed Ustih duhovnihov, ki propovedujejo bogatašem ter hodijo k ubogim v goste. Izdajal je dva poljudna lista, v katerih je preprostemu kmetskemu ljudstvu odkrival namere in nakane njegovih tlačiteljev in iz-resovalcev. V tem pogledu ni šibal le plemeni-taše in Žide, ampak tudi škofom ni prizanašal, ako so kot ljudje in politiki ravnali krivično in ljudstvu kvarno. To je škofe bolelo in hoteli so se ga na vsak način iznebiti. Zaprositi je moral, da ga sprejmejo v kako škofijo izven Galicije ter je vstopil tako kot duhovnik pod nadškofa Milnovića v Baru v Ćrnogori; izprosil si je pa takoj pet let dopusta, da sme ostati v Galiciji ter nadaljevati svoje delovanje. Nadškof mu je ta dopust radovoljno dovolil ter pohvalil njegovo v resnici katoliško delovanje. Tako je ostal p. Stojalovski v Galiciji ter dobil celo blagoslov sv. Očeta za svoje delovanje baš v oni čas, ko s6 škofje gališki prepovedali svojim vernikom citati in naročiti njegove liste. Ker mu nikakor niso mogli z lepa do živega, (bil je pač zaprt jedenkrat sedem mesecev, jedenkrat deset driij zaradi žaljenja časti), obrnili so se na nuncija Agliardija na Dunaju, in ta mu je naložil, naj nemudoma odide v svojo škofijo. Ta nalog liil je prijavljen v uradnem listu gališkem, ter nam priča, v kaki zvezi so škofje, gališka in osrednja vlada in pa nuncij — ter razmerje med temi zavezniki — in preprostim ljudstvom in nje prijatelji in zagovorniki. Ker ima pa po naših veljavnih zakonih p. Stojalowskemu v prvi vrsti ukazovati njegov biskup (Kpiscopus proprius), od knterega ima še štiri leta dopusta, v drugi vrsti pa biskup onega kraja, v katerem živi sedaj (to je sedaj biskup Tješinski), ni mu treba pokoriti se nuncijevemu nalogu ter lahko ostane na svojem mestu, tlačenemu ljudstvu na korist, v strah in jezo njegovim tlačiteljera. „Slov. Svet". Različne vesti. t Frana Ksaver Munić. Dne 28. t. m. umrl je v Kastvu g. Fran Ks. Muni<5, načelnik občine Kastavske. Pokojnik bil je odličen rodoljub, jeden izmed onih, kakoršnih tužna Istra dandanes tako krvavo potrebuje. Munid legel je prerano v grob, kajti smrt ga je pobrala, ko je bil dosegel še-le 57. leto. — Blag mu bodi večni san v domači zemlji! Imenovanje. C. kr. namestnik v Trstu imenoval je zasebnega zdravnika v Čresu dr. Nikola B a j č i ča sanitetnim koncipistom, dodelivši ga okrajnemu glavarstvu v Lošinju. Nov Zdravnik Zdravnik dr. Filip Smol-č i č dobil je dovoljenje, da sme v tržaškem mestu vršiti zdravniško prakso. Mestni »vet trlaiki imel je predsinoč-nem nejavno sejo. V isti je župan priobčil, da je c. kr. namestništvo raz veljavi 1 o na temelju določeb mestnega statuta imenovanje pristava nadzorništva javnih vrtov. (Kakor se naši č. čitatelji spominjajo, bila je ta služba navlašč ustvarjena za Cairolija Rascovicha, Ured.) Zbor je vzel to priobčilo na znanje. Potem se je bavil zbor z namero vano šolo za vežbanje bolniških postrež-nikovterje imenoval, premaknil in premestil uekatere učitelje in učiteljice izmed osobja na občinskih šolah. Izmed teh omenjamo: Vodjo ljudske šole v sv. Križu imenovan je učitelj Jakob T e n z e (Tence ?); dosedanji vodja iste šole, Anton G i a r g o (Čargo ?), premeščen je v Skedenj, učitelj Ferdinand Stare pa v Barko vije. Praznik, bII vernih dui dan? Do tega vprašanja doveli so nas razni glasovi, ki so nekako škadaliztyejo na tem, da priredi tukajšnje »Slovansko pevsko društvo" koncert na dan 2. novembra. Oujejo se ugovori češ, da je to žaljenje katoliškega verskega čuta že v jednostavnom dejstvu, da naj bi se ljudstvo razveseljevalo dne 2. novembra pri k o n c e r t u, namesto, da bi se v molitvi spominjalo pokojnikov. — „Slovansko pevsko društvo" nas prosi, da pojasnimo to stvar onim, kateri ne poznajo trlaikega koledarja. Tej želji ustrezamo drage volje. Dan 2. novembra je za Trst praznik, kajti tega dne slavi se god patrona tržaškega, mučenika k v. J u s t a. Spomin na mrtve, ali takozvani dan vseh vernih duš pa se obhaja v Trstu — tudi cerkveno — dne 3. novembra (letos po naključju v nedeljo). Kdor torej hoče v Trstu dne 2. novembra praznovati, ima vso pravico do tega, ker praznuje celo tržaška Cerkev; kdor pa hoče obhajati tega dne „vernih duš dan* (kakor po drugih pokrajinah) — svobodno mu je. Družbi sv. Cirila in Meteda darovali so nadalje in izročili starosti dru. Gregorinu namesto venca na grob pokojnemu bratu-Sokolu Tugomiru Pretnerju; po 2 kroni Anton Počkaj, ,T. Klemene, A. Kalister, E. Lampe F. Polit!, krčmar Vodopivec, Nečitljiv, N. N., I. M., dr. M. Pretner, in dr. M. Truden ; po 1 krono : Aljančič, N. N. Ivan Kluu, K rže In N. N.; G kron: N. N., 60 stot. : Auton G.; po 40 stot: J. Mikota. Ivan Koc-mur, Nečitljiv in J. Furlani; po 20 stot: Miha Plaper in Josip Prele Ukupno 30 kron 80 stot. Ako prištejemo že izkazanih 45 kron, 70 stotink, nabralo se je dosedaj vsega 76, kron 50 stotink. Primorska vojaška veteranska deželna . zveza. Na izrednem občnem zboru veteranskih društev dežele Primorske, dne 27. t. m. zasnovala s« je — po vzgledu jednakih društev drugih dežel — deželna zveza ter je izvolila svojim zastopnikom tajnika vojaškega veteranskega društva tržaškega, g. Rudolfa A r m i n g a in mu zaukazala, naj jo zastopa pri občnem zboru na Dunaju glede osnovanja centralne zveze veternnskih društev vse monarhije. Predsednikom društev v deželi Primorske bil je jednoglasno proglašen predsednik tukajšnjega veteranskega društva, g. Rudolf M a h o r i Č. — Pri omenjenem občnem zboru bili so jednoglasno izvoljeni častnimi udi onih 8 rednih udov, ki so zopet oživeli že umirajoče tukajšno veteransko društvo. Obte izobraževalno, prava var ujo te In podporno delavsko druitvo v Trstu sklicuje izredni občni zbor na dan 2. novembra t. 1. v prostorih gostilne št. 4 v ulici Economo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika po zapisniku ; 3. Volitev novega odbora; 4. Razprava o namenu in koristi tega društva; B, Razni nasveti in predlogi; 6. Vpisovanje novih članov. Delavci v Trstu ! Delavski stan se zbira v druStva po vsem svetu, tako tudi pri nas v Avstriji, le Trst je v tem zadnji. Vendar spoznavate &amif da se vam ne godi tako, kakor bi želeli vi. Plačilo, delavni čas in vaša stanovanja so v nerazmerju z vašim trudom in potrebami. Posamični delavec nima moči, združeni pa lahko veliko dosežete. Nova volilna reforma bode se ozirala tudi na delavca, če jo bode razumel. Delavska društva proti nezgodam in tudi podporna društva imajo veliko pomanjkljivosti. Delavci! Vi morate v društvih in shodih pretresovati svoje želje in potrebe, da iste pridejo v javnost. Zato pa opustite dosedanji strah in malomarnost, ter pridite v polnem številu k občuemu zboru ter upišite se v društvo, katero je le za vas ustavljeno in zagovarja le vaše delavske koristi. Odbor. Pevski zbor bratovićino drulbe sv. Cirila in Metoda bode, počenši s 4. novembrom t. 1., imel svoje redne vaje: ob ponedeljkih za sopran in alt, ob Bredah za tenor in bas ter ob pejtkih skupno, vsakikrat ob 7. uri zvečer v doli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu — Pevci, kateri želć pristopiti k zboru, naj se ob naznačenih urah oglasijo pri pevovodji. Pevsko druitvo .Zarja" v Bojanu, bode imelo v nedeljo dne 3. novembra 1.1. ob 11. uri predp. svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom v prostorih gostilne g. J. Katalana. Plesne vaje pri tTržaikem Sokolu'. Bratom „Sokolom" in slavnemu občinstvu javljamo, da v nedeljo dne 3. novembra ne bode plesne vaje, ker se tega dne v Trstu obhaja .vernih duš dan*. Pač pa bodo plesne vaje jutri, v petek dne 1. novembra ob določeni uri. Odbor altad. drufttva .Slovenja* se je pri I. občnem LIV. tečaja dne 25 okt. 1895. sledeče sestavil: Predsednik: cand. med. Ivan Oražen ; Podpredsednik : stud. iur. Viktor Sušnik; Tajnik : stud. phil. Josip Rei-sner; Blagajnik: stud. iur. Ivau Vrančić; Knjižničar : stud. phil Fran GorŠič ; Arhivar : stud. phil. Stanko Beuk; Gospodar: stud. techn. Ignacij Šega; Odbor, namestnika: stud. iur. Karol Stettu in stud. phil. Fran Jesenko. Iz Ljubljane. O i z p razne nju barak piše .Slov. N.*: Kljubu skrajno neugodnemu vremenu prebiva še okolo 500 oseb v raznih barakah. Ker z ozirom na bližajoči se konec stavbinske dobe pač ni pričakovati, da bi še popravili stanovanj za toliko ljudij, sklenil je mestni magistrat, da se imajo barake izprazniti čim prej, za one pa, ki bi ostali brez strehe, poskrbeti je začasno stanovanja v bivši sladkorni tovarni na Poljanah. Topništvo je izpraznilo, kakor znano, takozvano meščansko vojašnico in tam se je nas-stanilo že mnogo obitelji. Nadejati se je torej, da najdejo vsi prebivalci barak na ta način zavetja pred bližajočo zimo. — O uradih v barakah pa nam pišejo iz Ljubljane: V barako za deželno vlado kraujsko preselili so se že vsi dotični uradi. Pravijo, da je v tej baraki jako prijetno delati, ker ima dovolj svetlobe, a preskrbljeno je tudi za kurjavo. Tudi vojaške oblasti so se preselile v lepo barako, ki stoji med novo tržaško cesto in južnim delom Laternianovega drevoreda, vštric deželnemu muzeju. Razven teh dveh večih barak pa imamo pisarne po mnogih barakah. Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim sodiščem 70letni bivši trgovec Andrej Asman, obtožen goljufije. Ubogi starec bil je nekdaj prilično imovit trgovec, toda nesreča preganjala ga je toliko v trgovini kolikor v njegovi obitelji tolikanj, da je obubožal popolnoma. Na stare dni moral si je služiti kruli kot trgovski pisar, a vesel mo-rel je biti, da je zaslužil le toliko, da ni baš umrl od glada. Kdo plača dobro starega po-štenjaka, kateremu se tresejo roke od bede, ko je vendar na razpoloženje mladeničev na izbero ? A vendar se je starec Asman preživljal, kakor se je mogel, dokler — ga niso odpustili iz službe. Lakota je huda stvar, še hujše pa je, ako očetovsko srce želi poskrbeti za svojce, in tega ne more, ker nima — ničesar. Te skrajuo žalostne okolščine zapeljale so starca, da je zlorabil imć zadnjega svojega gospodarja, trgovca z divjačino g. Zlobca in izvabil trgovcu Gustavu Treo v Ljubljani blaga, vrednega 36 gld., katerega je razprodal izpod vrednosti, toda z namenom, da poravna svoj dolg, ko pride zopet do kruha in zaslužka. S solzami v očeh priznal je obtoženec svoj pregrešek, toda sodišče — moralo ga je obsoditi. Vpoštevši pa vse oiajhščujoče okolščine, iz-izreklo je izredno milo obsodbo: Priznalo mu je dva meseca strogega zapora. — 21-letnega mesarskega pomočnika Henrika Bet-tija iz Trsta, pristojnega v Italijo, obsodilo je tukajšnje sodišče predvčerajšnjem zaradi zabranjene mu vrnitve v Avstrijo, odnosno v Trst, na itmesečno ječo. Bettio je predvčerajšnjem cel6 pobegnil iz voza, ki se je ustavil pred sodnijskim poslopjem in tekel, kar se je dalo, po ulici Ss. Martiri, toda ujeli so ga in ga dopeljali tje, kamor je bil namenjen, to je — pred sodišče. »Slovanski Svat* prinaša v svoji 41. stev. z due 25 t. m. to-Ie vsebino: Po narodopisni razstavi češkoslovanski. — Kaj nas uč6 dogodki v Zagrebu. — Dopisi (Is Prage.) — Književnost. — ženstvo. (Gosp. Gynaekophilu v odgovor.) — Razgled po slovanskem svetu. — Koledar. Danes (31.): t Volbenk (Volf-gang), škof. — Jutri (I. novembra); God vseh svetnikov. Polna luua. — Solnce izide ob 6. usi 42 min., zatoni ob 4. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 10 stop., ob 2. pop. 165 stop. C. Najnovejše vesti. Peterburg 29. .Novoje Vremja" prijavlja brzojavko iz Vladivoitoka, da se angleško brodovje zbira v Fn-Čanu. Brzojavka pravi, da Anglija išče pridno vzroka ali pretveze, da bi napovedala vojno Kitaju. Na ta način hoče uničiti velike vspehe Rusije na Vztoku ter povišati svoj v zadnji čas propadajoči vpljiv. London 30. V neki tronadstropni hiSi dogodila se je strašna eksplozija. Vsa hiša se je posula, deloma pa tudi sosednje hiše. 4 osebe so ubite, 40 je ranjenih. Vzrok eksploziji ni znau. Tp|2ovtmlto brmojavk«. BUiimptitv Pionicii ** jeen «.68 6.69 Pionir »n spomlad ls!)tf 0.92 do 694. Oves ss jesen 572—5 77 IU za lesen 6'15-6.25 Koru« la oktober 6.6E-6.80 innj-juni 1896 4.53-4.54 1'Aotiirn ho v it «ut J1- kil. f. 6-70-n80' od 79 kil. f.-«'75 -0.84.. o.l HO kil. f. «.85-0 90 od 81. kil. r. 6.95-7 —. 0rui»runje bolje Prodaj t 26000 m. »t. 2-5 uč. dražje. Rt 5 ni. dražje. Prag«. NeriUinirtini nludkor ah november f. 13.60 novit letinu 13 65. brni carino, raztoie. Pruga. U