Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 { Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 21 Gorica - 24. maja 1950 - Trst Izhaja vsako sredo ALI IMA KOMUNIZEM BODOČNOST?! ČASNIŠKI JUBILEJ Mnogi se radovedno povprašujejo. kaj bo s komunizmom? Ali bo zmagal ali ne? In kdo naj se mu upre? V prvi vrsti so poklicani krščanski narodi, ker je komunizem zaklet sovražnik krščanstva, in še posebej katoličanov, ker sovraži komunizem najbolj vprav katoliško cerkev. Ti morajo voditi zoper komunizem boj, ki gre v njem za življenje in smrt. Pij XI. je v okrožnici proti komunizmu glasno izpovedal, da je »poglavitni pomoček in podlaga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega in javnega življenja po evangeljskih načelih«. Pij XI. hvaležno prizna-va^ da se že povsod kažejo znamenja takšne duhovne obnove, da se ne le v izbranih dušah, temveč v vseh družabnih, tudi v najbolj izobraženih krogih vedno bolj oživlja resnično življenjsko krščanstvo, pripominja pa, da bo treba še mnogo, mnogo dela za to duhovno obnovo. Tudi po katoliških deželah pravi, je le preveč takih, ki so katoličani samo po imenu in po viiaiajoui videzu, k» je božjemu Zveličarju tako zoprn. Za Leonom XIII. naglasa tudi Pij XI. najbolj krščansko ljubezen. Leon XIII. je dejal, da je tudi pravo socialno delo le »dejavna ljubezen, kakor jo zahtevajo potrebe našega časa«. Pij XI. tudi poudarja, da se bodo morali ljudje bolj oprostiti navezanosti na zemeljske dobrine. Prevzeti jih bo moral zopet tisti duh, ki ima lastnike le za božje oskrbnike pozemeljskih dobrin. Ljubezen pa ni prava, če ne upošteva vedno tudi pravičnosti. Pij XI. ponavlja, da nikakor ne gre, da bi morali delavci sprejemati kot miloščino, kar jim pristoji po pravici, in žalostno je, pravi, da je tudi ravnanje nekaterih katoliških gospodarjev in tovarnarjev nemalo vzrok, da »e je delavstvo krščanstvu tako odtujilo. Zlasti poudarja Pij XI. socialno pravičnost, ki mora ustvariti boljši gospodarski red. Njegovo prepričanje je, da se bosta mogli pravičnost in ljubezen v gospodarskodružabnih odnosih le tedaj prav uveljaviti, če se osnujejo strokovne in medstro-korne organizacije na trdnih krščanskih temeljih in ustanove krajevnim in časovnim razmeram primerne »korporacije«. Ker pa ni smotrne dejavnosti brez jasnega spoznanja, zato je Pij XI. tako poudarjal študij socialnega vprašanja in pomen katoliškega tiska. Zlasti je še poudarjal potrebo dobrega tiska zoper slepivo agitacijo komunistov. Nazadnje, a nikakor ne najzadnje, temveč najprvo, pa je naglašal Pij XI. v okrožnici proti komunizmu potrebo molitve in pokore. »Zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skupno bojujejo zoper skupnega sovražnika.« Njegove opomine povzema tudi naslednik na papeškem prestolu Pij XII. Zlasti v svojih božičnih poslanicah na- glaša nujno zr.h.tevo, da se vrnejo delu pravice in čast. Saj očaruje komuuizem delavce predvsem z evangelijem socialne enakosti. Le na teh podlagah bo mogoče notranje premagati komunizem v delavcih, v že zapeljanih komunistih in tudi v nas samih. Pij XI. se je za to delo notranjega prenavljanja najbolj zanašal na KA (Katoliško akcijo), kjer bodo s cerkveno hierarhijo sodelovali laiki, delavci med delavci, inteligenti med inteligenti, vsi pa za božje kraljestvo na zemlji. SPREMEMBE V AVSTRIJI Trije zunanji ministri zahodnih velesil so sklenili namesto generalov imenovati v svojih zasedbenih področjih visoke civilne komisarje in nadomestiti okupacijsko armado s posebnimi varnostnimi četami. S tem številčna moč za varnost dežele ne bo trpela, ker bodo te varnostne čete ostale v deželi vsedotlej, dokler bodo v Avstriji tudi Rusi. S temi SKLEPI DVANAJSTERIH V LONDONU Na četrtem zasedanju severnoatlantskega sveta v Londonu so zunanji ministri dvanajstih držav severnoatlantske pogodbe preučili nač^d, na katerih sloni njihova zveza, in cilje, za katere si prizadevajo. Ponovno so potrdili vdanost svojih vlad načelom listine Združenih narodov in prepričanje, da je skupen postopek v okviru pogodbe sestavni del prizadevanj vseh svobodnih narodov za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za svetovni mir in za blagostanje človeštva. Svobodo, ki je skupna podlaga vseh ustanov, je treba braniti proti vsaki nevarnosti napada ali prevrata, pa naj bi bila neposredna ali posredna. Svoboda predstavlja neodvisnost držav, spoštovanje duhovnih vrednot in dostojanstvo človeka. Samo svobodna družba lahko zajamči posamezniku koristi socialnega in gospodarskega razvoja. DVOUMNA KARDELJEVA IZJAVA O TRSTU V jugoslovanski poslanski zbornici je govoril minister Kardelj ludi o tržaškem vprašanju. Tu je bil njegov govor tako zapleten, da je izključeno vsako točno razumevanje. Kardelj v bistvu izjavlja, da še ne obstajajo pogoji za direktno rešitev tržaškega vprašanja. Nadalje da razumeti, da Jugoslavija tistega, česar leta 1946. ni mogla sprejeti, tudi danes sprejeti ne more. Končuje pa z zagotovitvijo, da to ne sme predstavljati zapreke za nadaljnji pozitivni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zdaj si pa tolmači to, kakor veš in znaš! ukrepi hočejo zahodne velesile povečati vpliv domače oblasti in zmanjšati trošek, ki tare Avstrijo, katera mora plačevati zasedbene stroške. Isti ministri so tudi izjavil, da hočejo delati na to, da se čimprej sklene mirovna pogodba z Avstrijo. Letos obhaja avstrijski katoliški tednik »Der Volksbote« 50 letnico, odkar je začel izhajati. Njegov ustanovnik dr. Scliopfer mu je dal smernice, ki se jih še danes zvesto drži: tednik, pisan v ljudskem duhu, razumljiv in v ceni dostopen vsem preprostim bralcem, da bo prišel lahko v vsako podeželsko hišo, s tako vsebino, da bo koristen vsem katoliškim Avstrijcem. Njegova naklada je hitro rastla, od 10 tisoč v prvih letih je prišel na 43' tisoč tik pred nacizmom. Hitler ga je zadavil, a od 1946 se zopet pogumno bori za katoliška načela. ZOPET GOVORIJO 0 STEPINCU Amerikanski tednik »News-week« priobčuje te dni vest, po kateri naj bi se vršila resna pogajanja med zastopniki Cerkve in Jugoslavije za izboljšanje obojestranskega sožitja. Dosedaj naj bi bila največja zapreka za katerikoli uspeh' zahteva Cerkve za takojšnjo izpustitev nadškofa Ste-pinca. Tito baje na to uho ni hotel slišati. Sedaj pa, po poročilu omenjenega tednika, Tito predlaga kompromis, po katerem bi Tito dal izpustiti nadškofa Stepinca iz zapora pod pogojem, da obsodba s tem ni pre- klicana. Tako bi msgr. Stepinae ne mogel več biti zagrebški nadškof. To poročamo kot časnikarji. Vesti ne dajemo nobenega pomena. Kdor bo živel, bo tudi videl, koliko resnice je na tej časnikarski novici. STALIN PREDLAGA SESTANEK ŠTIRIH Tajnik Društva narodov Try-gwe Lie, ki je prvotno dal časnikarjem zelo rezervirane izjave o svojem obisku pri Stalinu, je dne 20. maja o svojem obisku v Moskvi poročal francoskemu zunanjemu ministru Schumannu. Pri tem je prišlo na dan, da predlaga Stalin za rešitev sporov, ki ločijo zahodne velesile od Itusije, sestanek štirih zunanjih ministrov. Pri tem sestanku naj bi prišle na dnevni red vse točke, ki so dosedaj bile sporne: Nem- čija, Avstrija, Kitajska in Trst. Kako bodo zahodne velesile ta predlog sprejele, je težko predvidevati. Gotovo se bodo o tem predlogu med seboj posvetovale. Eno dejstvo je pri tem gotovo: Rusija ne želi še popolnega preloma z Zahodom. Trvgwe Lie verjame v uspeh tega predloga, zahodne države pa zelo dvomijo vanj na podlagi dosedanjih izkušenj z Rusijo. V Washingtonu pravijo, da zaradi tega svoje politike napram komunizmu ne bodo prav nič spremenili. TOGLIATTI JE NEZADOVOLJEN Italijanska komunistična stranka preživlja notranjo krizo. Senator Secchia je v Rimu trdil, da njegova komunistična stranka številčno močno raste in se krepi. Togliatti pa je te dni v Turinu baje trdil nasprotno. Posebno usodno naj bi bilo nazadovanje komunističnega vpliva po tovarnah. Tukaj stranka tudi kvanti- tativno in kvalitativno nazaduje. Raje je trdil to samo za Turin. Splošno je pa znano, da je ravno v Turinu komunizem najbolj vzorno organiziran in formiran. Če torej veljajo Togliattijeve tožbe za Turin, bodo še bolj veljale za ostale kraje. Kdo ima torej prav, Secchia ali Togliatti? Posveten v razkola, obhaja 25 letnico v združenju z Rimom Nadškof - metropolit siro - ma-lankarske cerkve, Mar Ivanios, je letos 1. maja praznoval 25 letnico škofovskega posvečenja, ki ga je prejel še kot zastopnik ja-kobitske cerkve v Indiji. Kmalu po svojem posvečenju je predlagal na sinodi vseh jakobitskih škofov, naj bi vsi priznali poglavarja vseh patriarhov Petrovega naslednika v Rimu za svojega vrhovnega poglavarja in naj bi se jenjal nesrečni razkol. Zbrani škofje so se strinjali s predlogom in so naročili Mar Ivariiosu, naj pouči to možnost. Ko je zadeva že dozorela, so se pa drugi škofje premislili, le dva odločna, Mar Ivanios in Mar Theophilos, sta svoj sklep izvršila in sta 20. septembra 1930 z malo peščico drugih razkolnikov prestopila v katoliško cerkev. Danes je med nekdanjimi jakobiti že 52 tisoč katoličanov v Indiji, prebivajočih v 246 župnijah. Sedež metropolita Mar Ivaniosa je v mestu Trivandrum. Dachauski župnik umrl Friderik Pflauzelt, župnik Dachauski, je umrl v letošnjem maju, star komaj 47 let. Nacisti so ga imeli zelo v želodcu, ker je neustrašeno podpiral duhovnike vseh narodnosti, ki so bili v tistem strašnem koncentracijskem taborišču. Dobavljal jim je vse potrebno za daritev sv. maše, živila in zdravila in se izpostavljal premnogokrat nevarnosti, da bo sam interniran. Zdaj je odšel po večno plačilo. Katoliška redovnica na mohamedanski univerzi Čudno se to sliši, a je res. Letos se je vpisala na univerzo kralja Faruka v Aleksandriji ▼ Egiptu egipčanska redovnica i* kongregacije Matere božje, sestra Leila Nosseir, na fakulteti za arabsko književnost. Redovno predstojništvo ima namreč srednjo šolo za egiptovske dijakinje in potrebuje državno diplomirane profesorice za arabski jezik. Zato je ukazalo sestri Leili naj gre med mohamedanske dijake na državno univerzo. Letošnji ameriški žitni pridelek Ameriško poljedelsko ir>ini|strstvo je mnenja, da fetošnji ž’tni pridelek ne bo kril potreb Združenih držav, če se izgledi za letino ne bodo iz* boljšali. Predvidena celotna poraba za poslovno leto, ki začne 1. julija 1950, znaša 1000 milijonov bušlov: 700 milijonov bušlov za domačo po* rabo, 300 milijonov bušlov za izvoz. Mesečno poročilo poljedelskega rai<« nistrstva o izgledih letine, katerega so izdali pred nekaj dnevi, pravj, da bo letošnji) pridelek dosegel samo okoli 690 milijonov bušlov, ker so izgledii za letino ozimine slabi zara* di mrzlega vremena in suše v krajih, kjer žito pridelujejo. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto II. - Šter. 21 BINKOŠTNA NEDELJA Katoliško akcijo pod varstvom in vodstvom Matere božje same. Med Slovenci so bile kongregacije zelo lepo razvite in zgodovina bo polagoma pojasnila, koliko so te kongregacije za Cerkev in narod storile in koliko mučeniške krvi so prelile, iz katere bo zrasla tudi za naš narod nova doba miru in svobode. Naj se tega zavedajo tiste družbe, ki med nami še žive, in naj skrbijo, da svoje delovanje oživijo ter zlasti v tem svetem letu stopijo v Marijino armado v duhu knjižice »V duhovno križarsko vojsko«, ter sodelujejo v borbi proti sodobnemu brezbožnemu materializmu. Ker Cerkev Katoliško akcijo hoče in ker se med nami ta akcija najlaže izvede v obliki Marijinih družb, naj ne bo naše duhovnije, kjer bi se Marijine družbe ne ustanovile ali poživile. Cerkev hoče in Marija nas vabi, naj se pod Njenim vodstvom in varstvom borimo za zmago nad brezbožnostjo in za svobodo sv. cerkve. Mladina, moška in ženska, v mestu in na deželi! Zlasti tebe kliče Marija, da stopi pod njen prapor in se z njo bori za zmago resnice, pravice in ljubezni! V spcmin da*« 6U acBaa Prav je, da se spominjamo mož, ki so po svojih najboljših močeh in v skladu z dobo, v kateri so živeli, delali za dobrobit našega naroda in mu kazali pot v svobodno bodočnost. Predvsem je potrebno spominjati se teh mož danes, v dobi, ki je nenačelna in sovražna dobremu, kot ni bila nobena v zgodovini, ko še na toliko in toliko poštenih ljudi, ki jim je bilo pravočasno dano spoznanje, leti očitek, zakaj niso raje služili zločinstvu kot se borili proti njemu. Spomnimo se mož, ki so v najhujši dobi, ko je prokletstvo zaslepljenosti zajelo svet, znali ikbrati pravo pot in so često s smrtjo potrdili svojo vero v dobro in pravo. Dne 25. maja bo poteklo osem let, odkar so komunistični zločinci umorili v Ljubljani enega najbolj nesebičnih slovenskih borcev proti zlu, duhovnika in univ. prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Preskromne so besede, ki bi izrazile veličino njegovega dela in tragiko njegove smrti, ki je tako tesno povezana z zgodovinsko tragedijo slovenskega naroda, toda naj nas tolaži upanje, da bo morda nekoč le prišel čas, ko bo slovenski narod prost vseh spon, prost zasužnjevalcev in vsiljivih osvoboditeljev, prost domačih izko-reninjevcev in krivih prerokov, ko se bo zavedel, da mu po božjem pravu gre krščanska svoboda, ko bo po vzoru trpinskega irskega naroda vsakomur prijatelj, toda samo Bogu podložnik. Takrat bo treba obširno opisati Ehrlichov lik, da bo Slovenec poznal in častil v njem pravega Slovenca katoličana. Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 14, 23-31) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite,niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas, Tolaž-nik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne' plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ,Odhajam in pridem k vam.' Ko bi me ljubili, bi se bili razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, zakaj vladar tega sveta prihaja, pri meni sicer nima nič; vendar da svet spozna, da ljubim Očeta, in da tako delam, kakor mi je naročil Oče. Nikdar se ni pisalo toliko o socialnih vprašanjih kakor sedaj, a se zdi, da v mnogih ozirih postaja življenje vedno težje. Mnogo se danes govori o vzgoji otrok in vendar ni bilo nikdar na svetu toliko slabo vzgojenih otrok, kakor jih je danes. Zdravniki se na vso moč trudijo, da bi izrabljenim in ostarelim telesom ohranili življenje za eno leto, za en mesec ali vsaj za en dan. Na drugi strani pa umirajo v tisočih mlada bitja pred rojstvom, ki bi lahko dolgo živela. Podobnih nasprotij je v sedanjem svetu vse polno. Taka je pač podoba sveta, ki zapušča Boga, ki ne pozna Svetega Duha. Samo po delovanju Svetega Duha lahko človek ostane gospodar nad samim seboj, more ukazovati pokvarjeni človeški naravi. Brez delovanja Svetega Duha gre vse v ruševine. Sveti Duh je luč, zato brez njega ne moremo narediti niti koraka, ne da bi se zgubili v temi. — Sveti Duh je ogenj, ki ogreva mrzla človeška srca. Brez njega ostajajo hladna. — Sveti Duh je moč in zato brez njega duše slabijo in hirajo. Skratka: Človek nujno po- trebuje pomoči Svetega Duha. Odpreti moramo dušo njegovim navdihom. Približati se moramo večkrat sv. zakramentom, iti k sveti spovedi in k svetemu obhajilu, da ima Sveti Duh priliko priti z milostjo v nas. Znati se je treba včasih umiriti in ustaviti ob sebi. Življenje je danes silno razgibano in nemirno. Naglica pa prinaša površnost. Zato ni časa za poslušanje svoje vesti in seveda ni časa za poslušanje navdihov Svetega Duha. Sveti Duh je na današnji praznik prišel nad apostole v podobi ognjenih jezikov in jih napolnil s silno močjo, s katero so osvajali svet za Kristusa. To je bil ogenj ljubezni. Danes pa se mora večkrat ta sveti ogenj umikati ognju sovraštva, zavisti in jeze. Prosimo Gospoda, naj nam spet pošlje na svet svoj sveti ogenj, ki naj vžge kresove vere. V njegovih plamenih naj izgine vse, kar je grdega, umazanega in nepoštenega. V naših srcih naj zaneti zopet ljubezen do Boga. Če ne bo napolnil naših src Sveti Duh z ljubeznijo, jih bo satan s sovraštvom. Če ne bo prišel na zemljo binkoštni ogenj, bo prišel peklenski. Obudimo ob teh praznikih živo vero v tretjo božjo osebo, v Svetega Duha. Tako slabo ga poznamo, a njegova moč je silna. Saj se je celo Jezus umaknil, da je napravil Svetemu Duhu prostor pri apostolih. Šele po prihodu Svetega Duha so bili apostoli sposobni ponesti Jezusovo ime po vsem svetu. — Sveti Duh, vžgi v nas živo vero in utrdi nas v neomajni zvestobi do Boga! NEDELJSKA MOLITEV 0 BOG, KI SI DANAŠNJI DAN SRCA VERNIH PO RAZSVETLJENJU SVETEGA DUHA UČIL, DAJ NAM, DA BOMO V ISTEM DUHU SPOZNALI, KAJ JE PRAV, IN SE VEDNO VESELILI NJEGOVE TOLAŽBE. Koledar za prihodnji teden 28. maja. NEDELJA. Binkošti, pri« hod Sv. Duha. 29. PONEDELJEK. Drugi h Sivko št* ni praznik, nenapovedan. Ivana Or« leanska. 30. TOREK. Marija Magdalena P. 31. SREDA. Kvatre. Angela Meriči. 1. junija. ČETRTEK. Regina. 2. PETEK. Kvatrni. Marcelin in Peter. 3. SOBOTA. K loti Ida. SVETO LETO Na praznik Vnebohoda Kristusovega je sv. Oče proglasil za svetnici blaženi Bartolomejo Ca-pitanio in Vincenco Geroso. Bazilika sv. Petra je bila prenapolnjena * romarji pač iz vsega sveta. Zelo mnogoštevilni so bili Portugalci, ki jih je vodil patriarh - nadškof iz Lizbone v spremstvu sedmih drugih škofov iz tiste države. Istotako veliko je bilo tudi romarjev iz Avstrije, ki Prošnja Ako imate kako fotografično sliko g. Filipa Terčelja, sedaj že pokojnega kulturnega delavca med goriškimi Slovenci, vas naša uprava vljudno prosi, da bi nam jo prodali ali vsaj posodili. Uprava Kal. glasa so prišli obenem tudi k posvečenju novega pqmožnega škofa. Msgr. Jachym, ki se je v svoji veliki ponižnosti na Dunaju odtegnil škofijskemu posvečenju, je bil na izrecen ukaz sv. očeta posvečen 19. maja v Rimu v cerkvi avstrijskega zavoda Anima. Posvetil ga je dunajski kardinal Innitzer. Pri posvečenju je bil navzoč avstrijski zvezni kancler dr. Figi s soprogo in mnogi poslanci dunajskega parlamenta, razni poslaniki in cela skupina Avstrijcev. Detinski dan Po vsej Italiji 90 v nedeljo prazno* vali dan detinstva. Praznik je bil posvečen skrbi, negi, vzgoji in lju« bežni do otrok. „^atoliški glas'1 v vsako slovensko družino I Pravoslavna cerkev v službi boljševikov (Konec) 3) Pravoslavna cerkev v satelitskih državah Enotnost interesov med cenkvijo m državo v sovjetski Rusiji je imela svoje zle posledice tudi' izven meja ruske države. To se je pokazalo zla« sti v Romuniji. Tukaj je v Trnisil« vaniji bila močna grško«katoliška cerkev, ki je obsegala več škofij in je štela več sto tisoč vernikov. V primeru s pravoslavnimi so bili ro« fliunski grško«katoliki neprimerno bolj delavni in bolje organizirani. Toda na ukaz iz Moskve je romun« ski režim uničil to cvetočo katoliško deželo ter vernike na tisoče načinov prisilil k odpadu v pravoslavje.. Tu se je zopet pokazalo staro sovraštvo pravoslavcev do Rima, ki preganjajo vsakogar, kdor je zvest rimskemu pspežu. V ostalih deželah, ki živijo v »ljudski demokraciji«, so komunistič« ne partije, ki preganjajo katoliško cerkev, toda ne po načelih brezbož« nega ateizma, temvtč po navodilih moskovskega patriarha. V bistvu jim ne gre več zato, da bi uničili vero, temveč zato, da bi razbili cerkveno organizacijo in pritegnili vernike k sodelovanju in k pokorščini režimu. Morda se tudi oni sami zavedajo resničnosti besedi, ki jih je Tita iz« rekel pred zastopniki Cirilmetodijekc« ga društva Slovencev v Beogradu: »Vera se ne da izbrisati z enim dekretom,«. Zato pa bi si jo radi usužnjili za svoje namene, kakor go to naredili z rusko cerkvijo in z moskovskim patriarhom. Pri tem so se kakor v Galiciji in v Transilvaniji začeli po« služevati tudi drugod pravoslavne ccrkve. To je posebno" vidno n« Češkoslovaškem, kjer se danea vodi najsrditejši boj med cerkvijo in ko« munističnim režimom. Prej so hoteli usužnjiti cerkev z lažikatoliško akcijo. Sedaj so prikli« cali na pomoč še rusko pravoslavno cerkev. Februarja meseca je namreč prišel na Češko metropolit Nikolaj kot zastopnik moskovskega patri ar« ha. Ko je prišel v Prago, je imel pred miličniki in partijci govor, v katerem je poudaril, da sc mora voditi boj zoper imperialistično ka« toliško cerkvijo z največjo odloč« noistjo*. In povabil ie vsakega pra« vega demokrata, naj zapusti katoliš« ko cerkev ter prestopi k materi pra« voslavni1 cerkvi. Njegov namen je, organizirati borbo zoper katoliško duhovščino na verskem polju. Zato jo na Slovaškem, kjcr |C samo 5 ti« soč pravoslavnih vernikov, posvetil dva škofa in več duhovnikov ter dija« kov. Nijhove težnje so, da posta« vijo povsod tudi pravoslavne duhov« nike poleg katoliških, ki naj prido« bivajo ljudi za pravoslavje s prepri« čevanjem, pa tudi z nasiljem. Vllada gre seveda takim pravoslavcem v vsem na roko in jim nudi' vso pomoč. — Taka propaganda je še bolj ne« varna nego odkrito nasilje, kot ga uganja Čepička, ter še bolj pogubna zato, ker zanaša med narode versko n-.ržnjo' in sovraštvo, ki izmed vseh sovraštev umre najzadnje. Knjižnica Slovenske prosvete v Trstu je odprta vsako nedeljo od 9,30 do 10,30. Začasno je v dvorani Marijinega doma, ulica alle Cave, pri Sv. Ivanu. Slovensko knjigo v slovenske družine! Zato knjižnico obiskujte ! SVETOVNI DAN MARIJINIH KONGREGACIJ Mogočna organizacija Marijinih kongregacij, ki so združene s prvo kongregacijo s sedežem pri Sv. Ignaciju v liimu (Prima Primaria), obhaja vsako leto na drugo nedeljo v maju svoj svetovni dan. Na ta dan se vse kongregacije v duhu združijo in skupno premišljujejo kako veliko zadevo kraljestva božjega in Marijinega ter za to zadevo skupno molijo. Ta velika zadeva je bila letos 14. maja: »Marijine kongregacije na braniku Cerkve«. V Rimu se je zbralo v nedeljo 14. maja v cerkvi sv. Ignaciju pred milostno podobo prve Marijine družbe 88 rimskih Marijinih družb. Sv. mašo je daroval g. kardinal Piazza, bivši patriarh v Benetkah. Med sv. mašo je govoril o Mariji, ki je stopila v lem stoletju nekako v ospredje v obrambi sv. cerkve. V Fatimi se je predstavila kot orodje, ki ga je Bog izbral, da z njim premaga sile teme v naših dneh in tako reši človeštvo sedanjih stisk ter mu vrne pravi mir. Marija pa vabi pobožne duše vsega sveta, naj se z molitvijo in pokoro z Njo borijo v vojni, ki bo gotovo kronana z zmago. Kardinal je nato rekel, da spadajo med te izvoljene Marijine jsobojevnice v prvi vrsti Mariji posvečene kongregacije, katere je sv. oče zadnje čase ponovno označil kot pravo IZPITI NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI V TRSTU Na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ul. della Scuola Nuova 14 bodo v juniju naslednji izpiti: 1. Sprejemni izpit: začetek 16. junija. Vsak učenec naj vloži do 31. maja prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir in ji priloži: 1. Rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24 lirami; 2. Potrdilo o ponovnem cepljenju; 3. Potrdilo o istovetnosti; 4. Potrdilo o plačani taksi 150 lir. V pisarni pa plača 100 lir za kolek na diplomi, papir in izpitne stroške. 2. Nižji tečajni izpit: začetek 21. junija. Prošnjo je treba vložiti do 5. junija. Taksa znaša 350 lir, izpitni stroški 200 lir. 2. Privatni vstopni izpit: v drugi polovici junija. Prošnjo je treba vložili do 1. junija. Taksa znaša 300 lir. Vse takse se plačajo na pošti na položnici za šolske takse c. c. 11/124. ŠOLSKI IZPITI V GORICI Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo izpiti v poletnem roku v drugi polovici meseca junija. Navodila za vlaganje prošenj in vse podrobnosti glede izpitov samih so razvidne z oglasov na razglasni deski vsake posamezne šole. Opozarja se, da je rok za vlaganje prošenj nepreklicno do 31. maja. Let« II. - Štev. 21 KATOLIŠKI GLAS Stran S. SLOVENSKI TABORI NEKOČ IN SEDAJ Slovenci smo preživeli dolga stoletja v boju z velikimi sosedi za svoj narodni obstanek. Zelo malo prijateljev smo imeli v svoji okolici. Naša zemlja in ■aš slovenski svet je tako lep, da so vedno stegali tujci svoje roke po njem. Toda naši očetje so bili čuječi. Nikdar niso dovolili, da bi jih kdo pregnal z njihovega sveta in da bi se tuja govorica in tuja pesem oglasila sredi naših vasi, sredi gmanj, travnikov in vrtov. Včasih je bil ta pritisk večji, drugič manjši. In ko je bil največji, takrat so stopili Slovenci skupaj, zbirali so »e sredi polj. pa tudi sredi mest in so mogočno izpovedovali svojo slovensko prepričanje in zapeli mogočno slovensko pesem. Taki tabori so bili v šestdesetih. sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in še potem. V velikih ■možicali so prihajali Slovenci na narodne tabore, na katerih so jim govorili narodni voditelji in buditelji narodne zavesti. Oglasila se je slovenska pesem, tisoči so peli in glasno, izpovedovali, da jih je rodila slovenska mati in da hočejo Slovenci ostati. Slovenci, spet so pričeli tujci z velikim naporom poizkušati vse, da bi naš narod zbrisali s slovenske zemlje. Mnogim je že upadel pogum, marsikdo je zamenjal svojo materino govorico za tujo. Marsikdo je že pozabil na prelepo slovensko besedo. Nekateri hodijo za neslovenskimi zastavami... Prišel je čas, da se Slovenci zberemo in da tako kot so v preteklem stoletju naši očetje, tudi mi izpovemo vero v slovensko bodočnost. Obvarovati moramo dediščino svojih očetov: slovensko besedo in vero dedov. Zapeti moramo mogočno pesem, pesem slovenskega srca. Tako se pripravljajmo na slovenski tabor Slovenske prosvete, ki bo v začetku julija na Tržaškem. Pripravljajmo zmagoslavje slovenski pesmi in slovenski misli. 2. julij rezervirajte! To nedeljo izberimo za slovensko manifestacijo. Ta dan naj bo posvečen temu, kar je najlepšega in najsvetejšega v nas! KiUlLiTiUlRiA 13. Slov. kulturni večer v Trstu Nasi kulturni večeri so postali žc tradicija ali že nekako ljudsko vse* učilišče. Kljub temu, da so ob ;stem času majniške pobožnosti, se vendar zberejo ukaželjni poslušalci' in poslu* iatke, ki vsakokrat z napetostjo sledijo predavanjem. Tako je bjlo tudi na tem večeru, ko je predaval prof. dr. Cerovac o tržaški trgovini, hulustriji jn obrti v preteklosti in sedanjosti. Izvedeli smo, za zanmive' podatke in številke, ki doslej niso bile vsem znane. Veliiko denarno po* moč je dobila tržaška industrija iz Maršalovega načrta, ležke so te šte* ▼ilkc in nam sc vsiljuje zmeraj isto vprašanje: koliko so Slovenci dobi* It?! Predavatelju, ki je bil od strani občinstva toplo pozdravljen, se Slo* venska prosveta prav lepo zahva* ljujc. Nato jc sledilo filmsko prikazovan nje doline največje reke na svetu Misisipi. Strašne so bile nekoč po* plave: danes pa so zgrajeni nasipi vzdolž njene tisoč kilometrov dolge obale. Ob reki so zrastla cvetoča mesta in polja, elektrarne in tovarne. Potem smo videli še en film za zabavo. Tako se naši večeri približujejo svojemu koncu. Za zaključek pa bo priredila Slovenska prosveta velik kulturni tabor, na katerem bodo so* delovali vsi pevski zbori in svobod* na kulturna društva. Kakor smo izvedeli bo menda v Dolini, če se program ne bo kaj spremenil. Toda o tem bodo naši prijatelji in javnost še podrobneje obveščeni. Prihodnji kulturni večer bo dne 30. maja t. 1. ob 19.30 uri na istem mestu. »Primorski dnevnik" in „ vzori 2e drugo leto izdajajo slovenski srednješolci v Gorici svoje glasilo »Mladi vzori«. Tiho so začeli in tiho delajo, ker vedo, da šum in hvala nista najboljša pomočnika pri delu. Njihovi začetki so bili kaj skromni, vendar kažejo sedaj že lep napre* dck. Oblikovno in vsebinsko se »Mladi vzori« izboljšujejo, čeprav so še zelo daleč od tega, da hi mogli človeka docela zadovoljiti. Kljub te* mu moramo našim dijakom priznati dobro voljo in podjetnost in neka* terim tudi pisateljsko nadarjenost. Z »Mladimi vzori« se do sedaj kritika naših listov ni- še bavila ra* 7,en »Pr. dnevnika« ter »Ljudskega tednika«. Prvi1 redno ocenjuje vsako število posebej, drugi je pred tremi tedni prinesel oceno o njih. Seveda je kritika obeh taka, kot mora biti kritika zastopnikov ljudske demokracije. Vendar bi se v njih ocenjevanje ne spuščali, ker priznavamo svobodo kritike, da bi jo le tudi oni tako; vendar ne mo* remo mimo, če se tako kritizira, kakor je to storil »Pr. dnevnik« z dne 16. maja. Spotaknil se je ob se* stavku »In zvon molči« v velikonoč* m številki »Ml. vz.«, ki ga je na* pisala Alenka. Črtica je verskega značaja, zato je kritika v »Pr. dnev.« posebno zbodla, da nam je povedal svoje misli ne samo o sestavku, temveč tudi o Bogu in srednjeveški mistiki. Alenka toži, da »množice hitijo mimo svetišča in je ljudstvo gluho za bolesten klic jz božjega hrama«. Zato se kritiku zdi po* trebno, da potrdi: »V resnici je ljudstvo gluho in nedovzetno za mračnjaško mistiko, ki je ostanek srednjega veka, ko je bilo prepove* dano jesti od drevesa spoznanja. Sedaj ne najde več odmeva teorija o pohlevnem in mirnem trpljenju ter o vdanem prenašanju krivic in izko* riščanja. Ljudstvo hoče, da bog deljo na Rojcah enajsterici ljudsko* šolskih reprezentanc jz Doberdoba » Štandreža. Že prve poteze so pokazale, da si bodo Doberdobci osvojili tekmo na dokaj lahek in cenen način. Po pr; vem polčasu — v katerem je bila igra silno raztrgana — so udarili na vse kriplje in konoplje in kar dva; krat potisnili žogo med štrandrešk# podboje. Res zaslužena zmaga! Doberdobci tvorijo žilavo in po« žrtvovalno ekipo. Bili so ofenzivnej* m vsekakor boljšj v polju. Pozna se, da imajo veliko rutine. Za štandreško »mladež« — v modrih barvah — pa je bila žoga... prehitra in nasprotni* preveč za petami! Sodil je g. Žbogar iz Gorice pred zelo hrupnimi gledalci. Tržaško romanje v Rim Opozarjamo vse, ki resno mi-slij o na septembrsko romanje ▼ Rim, naj se gotovo prijavijo pri svojem dušnem pastirstvu do 31. majnika. Ko se prijaviš, daj osebne podatke iii izroči delne vsoto 5000 lir. Po zadnjem maj-niku se ne moreš več prijaviti, ker je treba zaradi velikega števila romarjev v septembru ž« takoj sedaj naročiti stanovanje i* prehrano v Rimu. Zadnjič vabimo naše prijatelje na Primorskem, izrabite ugodno priliko in se priglasite za skupno svetoletno tržaško romanje, ki se bo vršilo pod vodstvom naše-višjega pastirja. 25 let po tem ne bo več tako lepe in pomembne prilike za obisk središča krščanstva! Kdor le more, naj se udeleži tega skupnega romanja! Listala navodila o romanju to objavljena v prejšnjih številkah Kat. glasa. Dobite jih tudi pri naših duhovnikih v Rojanu, pri Sv. Antonu in v Dolini. Sezona gob Te dni se začne sezona za proda; jo gob. Oblasti pametno opozarjajo, da se sme gobe nakupovati samo na sadnem trgu, kjer so od strokovnja; kov pregledane. Velika rudniška nesreča v Nemčiji Dne 20. t. m. se je izvršila velika eksplozija v 390 metrov globokem ŠOLSKI IZPITI V TRSTU Na slovenski trgovski akademiji, učiteljišču in na višji realni gimnaziji s klasičnima vzporednicama bodo privatni izpiti v drugi polovici junija, zrelostni izpiti pa od tretjega julija dalje. Prošnje za vse vrste izpitov za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu šole najkasneje do 31. maja. Pojasnila o prilogah in taksah dobite v tajništvu šole. Za letoviščarje V Ukvah v Kanalski dolini se odda v najem za poletno oz. zimsko sezono hiša (kuhinja in 4 sobe oz. 2 kuhinji in 4 sobe). Naslov v uredništvu. za dež in divjačino. Toda njihovo najlepše darilo je bil nauk o Bogu.« »Da,« je odgovoril Timanko, »pri; šli so beli očetje, ki so bili dobri in ki so srčno ljubili rdečekožce. Toda kmalu so prišli drugi. Njihova roka je bila bela, a njihovo srce je bilo črno. Dali so nam pijačo, ki je žgala kot ogenj. Bila je sladkega okusa, toda vzela je telesu moč in duši pamet. Tako je slišal Timanko praviti od starih svojega rodu.« Misijonar je molčal in žalost vsled resničnosti teh besed mu je zasenči; la obraz. »Timanko,« je rekel naito resno, »ali nc zaničujem žganja? Ali se ni Ondessonk najsilneje bojeval proti trgovcem?« Ostro ga je pogle; dal in nadaljeval: »Ne obtožuj dru; gih! Vprašaj svoje srce. zakaj ne izpolnjuje božjega povelja. Ti se no; češ umiti z blagoslovljeno vodo, ki jo imam, ker jo tvoja duša polna grenkih valov maščevanja. Ali ni tako?« Timanko jc srepo gledal v daljavo. »Odpusti, da so Timankove besede raztrgale tvoje očetovsko srce. On ve dobro, da ljubi Ondessonk svoje rdeče braite in zato Timanko ljubi in spoštuje svojega belega očeta. To; da Beli medved . ..« »Res je, Beli medved irokeški! Vr; gel te je na trato in od takrat je tvoje oko slepo, Timanko. Ti veru; ješ, ti bi moral postati kristjan.« »Bi moral?« Timankovo veslo je udarilo po vodi, da je visoko brizgnila. »In bi bilo tudi dobro za te!« Du; hovnik je gledal mladeniča poln ljubezni in usmiljenja. »Moj sin si in tvoja močna roka je moja moč. Tudi nevarnosti te vožnje si ho; tel deliti zOndessonkom. Toda, po« vej mi, ali lahko ukažeš smrti, da 4e proti tvoji volji ne zadene nje; na puščica, ko že enkrat leti in brenči. Ali bo sovražnikova sulica namerjena vate, izgubila svojo ostri; no?« Burno so se dvigala Timanko; va prša in že je hotel, zadet v no; tranjosti, zakričat: »Prisegel sem, da se bom maščeval nad Belim medve; dom,« kar se je razlegel iz goščave, ki se je razprostirala ob južnem bre; gu, jastrebov krik. Ko sta srečno dospela do goščave, sta dve rijavi roki razkrili obrežno gromovje in za malo trenutkov se je zavihtel star Indijanec k njima v čoln. Ve; lika podobnost s Timankom in po; gled ponosnega zadovoljstva, s ka; terim je ošinil spretnega veslača, sta ga itakoj izdala. Starec je nemo pozdravil mladeni; ča in sedel k duhovnikovim nogam, Timanko pa je obrnil čolnič nazaj v valove. »Ali je Chionata odkril kako sled Algonkinccv?« je nagovoril misijo; nar starejšega Huronca. »Chionata je zaman preiskal trav; nik in gozd; Algonkinccv ni našel in njegovo srce je bilo veselo. Kajti če bi jih bil našel, bi beli oče moli; tve zapustil Huronce in se podal k Algonkincem. Zakaj hoče Ondcs; sonk oditi iz huronskih šotorov?« »Tudi Angonkinci so otroci Veli; kega duha in Ondessonkovi bratje. Zato moram iti k njim," da jih na« učim moliti k Bogu. In, ali me ni poklical Hitri jelen k svojim vojšča; kom? Chionata, na teh bregovih je hotel počakati duhovnika.« Po teh besedah je zavladal globok molk. Misijonarjeve misli so romale nazaj v tiste dni, ko je prvič sto; pil na indijanska tla. Leta so prete; kla. Bal se ni nobene žrtve; veselje in žalost je delil s Huronci, toda velikih uspehov ni dosegel. Rdeče; kožci so ljubili belega očeta molitve, toda celo dobrosrčni značaji koit Ti; manko so se branili krsta. Burno vzplapolajoča strast je vedno potla; čila plemenita nagnjenja in želje sr; ca. Sedaj sledi klicu algonkinskega glavarja, Hitrega jelena, ki je ravno lovil na bregovih Ottawe. V Chionatovih očeh sc je zasvetila solza, ko jc vzel veslo Timanku iz rok. Mladenič pa je počenil v spred; njem delu čolna in globoko sopel. Ves čas je pazljivo motril obrežne gozdove. Vsem trem se je zdelo, da naznanja tišina, ki jih je obdajala, strašen vihar in njihove misli so se nehote združile pri Bogu, velikemu Gospodu in zapovedniku. Nenadoma je Timanko poskočil, zaklical po tiho »uff!« in pokazal % roko na jato ptičev, ki je krožila na severnem bregu nad nekoliko od; daljenim gozdom. Chionata jc hitro pognal čoln na nasprotni breg in ga skrd v grmovje. »Timankovo oko je odkrilo Algonkince,« je zašepetal duhovniku. Beli oče je zaman napenjal svojo oko. »Timankovo oko je ostrejše kot moje. Kje je videl Algonkince?« Stari Chionata je pokazal na krože* če ptiče. »Ali ne vidi beli oče onih jastrebov, ki željno čakajo na kosti, ki bodo ostale v indijanskem ta» borišču?« Misijonar je silno vesel vzkliknil: »Prepeljita me torej na drugi breg, da takoj pohitim k njim.« »Chionata pač vidi,« je odgovoril starec, »da taborijo tam Indijanci, toda njegovo oko ne more povedati, ali so Algonkinci. Tudi Irokezi, naši sovražniki, se klatijo včasih po teh gozdovih. Zato pojde Timanko gle« dat-« (Nadaljevanje) 0 Ime, ki so g a dali Indijanci ene= mu prvih misijonarjev. 2) Bog.