m. flnim. I UillH*, t nb. U, Mji HR. L. iBlO. .Slovenski Narod" ?e!;a pt »Oitti za Avstro-Ogrsko: eelo leto skupaj naprej . K 28- - I pol leta „ . . . 14*— I četrt leta „ „ • . , 7 — I na mesec m n . . . 2-59 | za Nemčijo: celo !eto naprej . . . . K 33-— za Ameriko in vsc druge dežele: celo Icto naprej . . • . K 38.— Vpra?anje*n glede Inseratov se naj priloži z* odgovor dopisnica ali rnamka. Bpravniitvo (spodaj. dvorišče levo). Ssallova ulica št, 5f telefon st. 35. Itkafa rsak dn cva&ar lzvitvjftl aeialfa U »raialli«. Inserati se računajo po oorabljenem prostoru In »icer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin , trilerat po 6 v. Poslano (cnak prostor) 16 vin., partc in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istođob.ie vposlatv? naročnlne te ne ozira. „Narodni timara«" telofoa tt 89. Upravništvu na] se po*tljajo niročniic, reklamacije, inserati L t, đ., to je administrativne stvari. •Slovenski Narod1 velja v Ifabliani dostavljen na dom ali Ča se hodi ponj : celo leto"naprej . . . . K 2 I pol leta „ ..... 13-20 | IČetrt leta „ . . . ; . 6*60 na mesec....... 2-20 Poramema * te vilica val;a 10 Tinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopis« se ne vraJajo. Uredništvo: KaaJio^a slici Si. 5 (v pritličju levo,) te 19 fon si. 34. V parlamentu. (Od našega posebnega poroCevalca.) Dunaj, 28. maja 1917. Binkoštni ponedeljek, krasen dan, ves Dunaj je odhitel iz mesta. Voz za vozom natrpan z izletniki r'.rči po ringu mimo parlamentne pa1 iće. Bli-ščeče se odbijalo solnčni žarki ob šlemu ponosne Palas Atene, ki straži pred glavnim portalom državne zbornice. V sredo bodo zavihra'e na visokih drogih vrhu rampe ces.irske zastave — v znak, da so ljudski za-stopniki zopet poklicani k zakonodaj-nemu delti. V prostranih dvoranah in kuloarjih vlada danes še precej!na tirlna. Par žurnaiistov posedeva po klopeh v veliki avli; razpravijajo „o situvaciji" in njihova naziranja baš ne kažejo veli!:ega optimizma. Tu pa tarn se pojavi že državni poslanec — po-lagoma prihajajo od vseh vetrov: jutri imajo stranke svoja zadnja odločilna posvete vanja. Zdi se mi dobro znamenje, da je prvi med Ijudskimi za-stopniki, ki ga radostno pozdravljam, naš dubrovniški dr. Mclko Č i n g r i j a. Mnogo je prctrpel v pretekiih strašnih mesecih — kdo bi pravil. Od se obračajo v bodočnost. Kako grz naša stvar ? Dobro. Ali oodemo složni ? Moramo. Ali imamo vsi isi: cilj? Upajmo. Jutri pade odločitev. Dopoldne zboruje dalmatinski klub, nato se sest2nejo £asfop.::|d vseh naših skupin in upati je, da bo dopoldne pri seji „Narodnega kluba* in v njej sleđečem plenarnem zborovanju „Hrv.-slov. kluba* vprašanje enotne organizacije naše delegacije vsaj v principu definitivno rečeno. R^sna volia je na vseh straneh, treba le še precizirati politično načelo, usiva-riti takorekoč osnovni zakon skupne organizacije. Dogovoriti: se je treba tuđi še glede oblike alizveza treh klubov (hrv.-siovenskega, na-rodnega in dalmatinskeia) ali jed-noten klub. Prva oblika je s taktič-nega stali*ča slabeiša, druga je giedc raznih notranjih vprašanj težavnejša. VeK':o viogo pole^ našega ^iav-nega problema bo igralo vprašanje jugoslovanfke taktike. Napram se-d a n j: vladi oštra opozicija — v tem so si vsi nr.ši poslanci edini. Toda ako priđe nova? Ako nastavijo spretni priga.ijači limanice „jugoslovanslrega ministra"? Ako s« nam bodo ponujala razna wođplaCila\ „reir.cđureV ako nam bodo obljub-i u?trcči v maleni, da v velikem ne bi bilo treba? To bedo ^a našo dele^ac^jo trenutki velike preizkušnje. preizkušnje njenega politične?a talenta, njene možatosti, njenega rodol;ubja . . . tako se strinjata v nazorih Hrvat in Slovenec. S prijateljskim pozdravom pristopa urzđu]oč\ predsednik „Češkega Svaza" posl. Tusar, eden | izmed voditeljev češke socijalne demokracije. Kaj Cehi ? Tuđi oni so se odločili za »politiko velikih obršsov", nastopili bodo v parlamentu z državnopravnim programom, zahtevali bodo, da naj postane Avstrija država enako-pravnih, svobodnih narodov. Še so glede taktičnega postopanja med njimi razna naziranja. toda v enem kardi-nalnem vprašanju so si socijalni demokrati, konzervativri, agrarci, napred-njaki edini. Poljaka danes ni v parlamentu nobenega. Poljski poslanci so zbrani v Krakovu, kjer se posvetujejo o dalekosežnih korakih. Nemčija in Avstrija sta obljubili resiti vprašanje poljskega regenta že prihodnje dni in v tem postaja vprašanje definitivne državne organizacije poljske^a naroda kar najaktuelnejše. Poljski poslanci v Krakovu razpravijajo te dni o obliki zveze med avstrijskimi Po-ljaki in onimi v bodoči kraljevini. Njihove tozadevne želje so kakor znano silno dalekosežne. Od krakov-sicih sklepov je tuđi odvisno posto-panje Poljskega kluba v parlamentu. Vlada še vedno upa na poljsko nev-tralnost, toda v kolikor prihaja v poštev sedanja vlada, pač zaman. Tako je splošno prepričanje, da se Clam-Martinic ne more dol^o več dolgo držati. Že se raznaša govorica, ia bo sledila ogrski krizi neposredno avstrijska, že se navajajo nova imena, govori se celo, da je bilo več odličnih oseb že vprašanih, ali bi bile pripravljene prevzeti Clam-Marti-nicovo dedščino. Češki namestnik grof Coudenbove je baje že odklonil, cum beneficio inventarii on kot odločen Nemec noče, sine pa se ne upa. Govori se tuđi o baronu Hussareku, z gotove sirani pa se z povdarkom na-vaja ime predsednika stranke desnice v gosposki zbornici grofa Sylve Tarouce . . . Vsekakor bo zapustil arrof Clam-Martinic ako odide, trpke spomine. S tem, da prepreci cesarjevo prisego na ustavo. bo obesil nad glavo parlamenta Damoklejev meč oktroajev . . . Zbornica se gotovo zaveda, da ji vlada še vedno streže po življenju: iz svojega nedavno načelnikom parlamentarnih klubov predloženega pro-gTama je grof Clam-Martinic izpustil podaljšanje mandatov, ki po-tečejo z mesecem junijem------------ Zurnalisti v vestibulu zbornice imajo morda prav, ko ugibajo bolj o koncu kakor o začetku zasedanja. Slovanske stranke pa gotovo ne bodo vzele naše odija, da so one državni zbor, ko je komaj pričel zopet dihati, zadušile. Njihova naloga bo med drugim, da razkrinkajo tište tajne in odkrite zaveznike, ki strežejo ljudski zbornici po življenju. Vlada naj bi ne pozabila, da danes ćela Evropa, da ves svet z veliko pozornostjo motri obnovitev avstrijskega parlamenta. flaše n* wMi Dunaj, 29. maja, (Kor. urad.) Uradno se raz^laša: VZHODNO BOJISCE. Sovražno artiljerijsko delovanje se je na ćeli fronti ojačilo. V posameznih odsekih smo zavraili ruske izvidne oddelke. »TALIJANSKO BOJISČE. Po mirnejši binkostni nedelji je bitka ob Soči vceraj trctjič vzplamteia. Novi veliki napadalni val sovražnika se je obrnil pred vsem zopet proti višinam pri Vodicah in proti Sv. Gori Italijanski naval se je pričel opoldne proti severnemu krilut raztezal se je popoldne, uveden od mogočnega ognja, na ves omenjeni odsek. Na mnogih krajih je prišlo do ljutih bližinskih bojev, ki so besnili tuđi še ponoči. Posebno silno se je vršila borba v območju visine 652. Naša fronta se je v vsem obsegu jekleno ustavljala vsem naporom sovražrtika. Pešpolki št. 9., .24. in 77. so se posebno odlikovali. Severovzhodno od Gorice smo od-vzeli Italijanom pri zavrnitvi poskuše-nega nenadnega napada 200 vjetih. Južno od Jamelj je sovražnik včeraj dopoldne zopet štr:krat izvršil šunke proti našim pozicijam« pri čemer je utrpel poleg velikih krvavih izgub §e 15 častnikov in 800 mož vjetih. Skupno število od početka desete bitke ob Soči vjetih sovražnikov zna-ša 14.500 mož. Iz Koroške in Tirolske ničesar poročati. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Šef generalnega štaba. ini iiiiiii porois. Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠĆE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. V loku pri Wylchaetu je bilo včeraj strel-anje stopnjevano. Tuđi ob kanalu La Bassee in v posameznih odsekih na obeh straneh Scarpe sta se obe artiljeriji živahno borili. Izvidni šunki Anglcžev so se na več točkah ponesrečili. Armadna skupina neinške-ga prestolonaslednika. Čez dan samo malo bojnega de-lovanja. Po noči so poskusili Fran-cozi ob pristavi Hurtebise in pri mli- | nu Vauclerc nenadne napade, ki pa so se ponesrečili vsled čuječnosti naše posadke. Zavrnili smo franeoski napad, ki je prodrl na vzhodnem poboČju gore Poehl v Champagni proti našim novim jarkom. Armadna fronta general- feldmaršala vojvode * 1 - brehta NVurtemberškega. Nobenih posebnih dogodkov. VZHODNO BOJISCE. Na več odsekih fronte se je zadnje dni bojno delovanje ojačilo. Z rusko-romnnskimi napadi je računati. MAKEDONSKO BOJIŠČE. V loku Crne je oživelo streljanje. Na zapadnem bregu Vardarja so za-vrnile bolgarske straže več angleških stotnij. Prvi generalni kvartirni mojster v. Lndendorff. Živahneiši dan ob Soči. Zadnji poskus. „Pester Lloyd* sodi, da se more reci, da petnajsti dan bitke je bil dosežen viSek borenja in da sedanjim vročim dnem bodo sledili kmalu mirnejši. Z neko gotovostjo že se more zatrditi, da se je Cadornov deseti poskus prebitja na soški fronti popolnoma ponesrečil. Ogromni napadi s tako velikanskimi masami, napadi brez prizanašanja, vedejo do do-mneve, da gre to pot za zadnji poskus, da se stavlja vse na eno karto, ne glede na to, kake bodo posledice. Brezdvomno bi ponesrečeni deseti poskus imel za Italfjo težke notranje posl edice. Cilj Itali janov v sedanji ofenzivi je ta, da si hočejo odpreti pot po Vipavski dolini, to je po nizini med trnovsko planoto in komen-sko. Tu je najpripravnejša pot za pohod proti jugozapadu. Po Rožni dolini v severnem delu te nizine vo-dita najvažnejši poti v Ajdovščino in Vipavo, železnica teče todi in najudob-nejša pot v Trst je tu. Ako razpore-dimo napadalni odsek po načinu pre-mikajočih se armad, moremo označiti napadalne oddelke sovražnika na od-seku Sveta Gora - Plavi za severno krilo, na prostoru vzhodno Gorice delujoče čete za središče in bojno skupino do morja za južno krilo. Sovražnik ima namen, svoje severno krilo spraviti na jugozapadni rob trnovskega gozda vsled Česar je potrebno, da so na južnem krilu avstrij-ske pozicije kolikor mogoče daleč po-tisnjene nazaj proti vzhodu, da se tako doseže v jugovzhodni smeri te-koča napadalna fronta. Italijani hočejo svojo armado zaščititi s tein, da vza-mejo avstrijskemu južnemu krilu vsak stik s furlansko nizino. Avstrijska fronta je držala na svojih najjužnejših I točkah neposredno iz furlanske nizine se dvigajoče kope na prostoru pri Tržiču, tako izolirano visino 1\ desno izliva Timava (Baorni), Koto 58 (2.5 km severozapadno) in poldrugi kilo-meter severno te kote vzhodno kopo skupine, uradno označene „Pietra rossa\ Tu so segale v.rše na jugozapadu najdalje postavljene pozicije prav v furlansko nizino in so tako stalno ogrožale italijanske operacije na sevemih odsekih, ki so precej glo-boko v gorovju. Kak nagel uspeh bi bil spravil av '-ko armado v ozem-lje Tržiča in "ke delte, torej za tirbet italijansk. armade, delujoče na Krasu. Italijani so napravili velik napad, da bi ta izpostavljeni frontni odsek popolnoma pritisnili nazaj, ali svojega cilja nišo dosegli. Samo mal del so stisnili, približno en kilometer. Iz poroČil vojnih poroče-valcev: Italijani so si postavili v sedanji ofenzivi cilj: brezpogojno za-vojevanje Trsta. Za italijanskimi napa-dalnimi kolonami so bile postavljene po angleškem vzorcu mase italijanskih jezdecev, ki so imele po doseženem prebitju v široki fronti prodirati proti Trstu. Poprej bi morala pasti seveda Grm a da, dolgi 323 m visoki greben, katerega imenujejo Italijani kraški Gibraltar. Glavni Cadomov sunek na kraški fronti je veljal odseku med morjem in razvalinami v Koštanjevka. Na tem okoli 10 km širokem svetu je bobnalo okoli 700 italijanskih topov, med njimi Stevtlni angleški najtežje^a kalibra. Kar je imela Italija sijajnih napadalnih čet, jih je vrgla v boj na Krasu, tako v italijanskem časopisju vedno hvalisane brigade iz Mantove, Toskane, Padove, Catantara in visoke grenadirje iz Sardenje. Napadalne čete ne navale v rojni crti marveč v stis-njenih vrstah, do 700 metrov dolgih kolonah po 12 mož. Kakor mravlje v roj ih so plezali čez kraško skalo vje. Strahovita je bila slika bitke. Nebo je bilo prevlečeno z oblaki na milje daleč in to na jasen svetel južni spomla-danski dan. Nad prostorom pri Hu-demlogu je visel zastor, od katerega so se čudovito odbijale silhuete bori-teljev. V kotlini pri Jamljah je vrelo kakor v morju in po rjavem vzduhu so se vili zeleni in rmeni strupeni oblaki italijanskih plinovih granat. Nerazumljivo, da morejo živeti ljudje v tem peklu. Vendar se je nemudoma razvil protinapad naših čet. Strahovito borenje. V trenotkin nismo razločevali sovražnika in prijatelja, ker jekleni šlemi so zamenjali običajno pokrivalo na obeh straneh. Od Nove vaši sem so pognali Italijani nove mase v boj, od Sela se je videlo, kako protinapad pridobiva prostora. V popoldanskih urah se je razvidelo, da veliki italijanski sunek ostane brezuspešen. Pred Gradežem se opažajo streljajoče so-vražne bojne ladje, nova prikazen v kraški tako slikoviti bitki.... Vjctniki Zerjavi. T. E p p i c h. (Dalje. > Stresla ga Je mrzlica, prekrižal je roke na prsih, bridkost mu je pad-ia na srce: »Lapuh. ali si sejal? O, sejal pa, seia| — ozimino in jaro žito. vse ob pravem času. kakor mora dober gospodar. Delal sem vso pomlad v po-tu svojega obrada, vse poletje, ni-kdar nisem ležal v senci. jaz Lapuh, skrhen gosridar. \; ga človeka pod solncem. ki bi mi očital lenobo mojih mladih dni. Ali sem jaz kriv, če je palo nekaj semena na kamen, da ni skrbilo? Ali morem kaj za to. če je nasejal satan ponoči toliko Ijulike? — In prišla je jesen. Kdo me more obsojati. da so poželi drugi, ko sem jaz spal. izmučen na duši in telesu, zraven njive? Ali sem torej jaz kriv, da so oni obogateli, da žive zdaj v sijaju, sr štovan', č.ščenl od vsih In da sem jz siromak?- Bole t ga je stisnila za grlo, da je umolknil. Sapa je narasčala, ne-kje je zaloputnilo vrata na dvorišču in Lapuii se je vzdramil. Zapcl si je suknjo, pritisnil si klobuk na uše-sa, se sklonil v pasu, pobrai palico, pa skienil, da pojde odtod naprej kamorkoli. Daleč je bilo do mesta- Ko bi bil tujec, ga bi komaj slutil, zakaj sele v dalji so strmele iz teme bele, mrzle pike plinovk in čisto lahen ref-eks žamic je trepeta! n^d sredino mesta. Ni se mu hotelo v mesto, v predmestju pa je bila tema. sanrota, sama noć. nebo brez lune, brez zvezd. Postal je nevoljen. | »Tam pri onih hišah se konca še predm 'Stje, potem pa samo polje, nerazsvetliena cesta prek in prek, v ozadju pa gluhe loze. Sel bom naprej, romal bom dalje sam s seboj, naprej, do jutra.« Storil je prvi korak tik ob hiši. V prvem oknu je bila še luč. Rado-vednost mu je nagnila život. Skozi redek zastor je uzrl pri mizi mlado ženo v ohlapni noćni halji. Sedela ie nasproti možu ter sklanjala glavo nad kvačkanjem. Lapuhu je vstajala vročina. Samo za hip so mu ušle oči od t:]t pol-nih oblik na moža, ki se je skoro raz-Iezel v fotelju, čital malomamo svoj časopis, s cigaro v ustih, z nogamf, iztegnjenimi daleč pod mizo. Ko je piedal to skromno mlado žensko, se je jezil nad onim sitnim debeluhom z odprtim tslovnikom, zalitih lic. mastnih ustnic, ki se ne zip.eri za nikogar. Oabil se irr.i ]c tak človek. O, ko bi mogel noter, za- ^rabil bi ga za usesa, pa ga peljal k ženi. »Ali ne vidiš, ti s^Ltancc, da imaš ženo? Vsaj z besedo jo pobo-žaj,« tako bi mu dejal. Hotel je že potrkati na sipo, samo da bi prebudil onega zavaljenca, ko je začul skakajoče korake s ceste. Obrnil se je naglo, pa se odmaknil malo v stran. Po cesti iz mesta je prihajal človek. ki je hotel ravnokar zaviti v ulico. Lapuh ga je ošinil v trenotku od glave do nog. Postava je bila smeš-na. Nekaj slokega, v svršnik zavite-ga, brez glave, samo mahadrav klobuk namesto nje, z debelim zvež-njem pod pazduho, z drugo roko ve-slaje po zraku. >>'YL. kaj te je prestrašilo tako, da si potegnil glavo pod ovratnik, da kriviš lirbet, pa odskakujes kakor kobilica po travi? — je zaklical v smeim za njim. Oni pa se ni zmenil, skakljal je dalje in veslal svojo pot. Stekel je za njim, zakaj bil je preradoveden. Človek, ki je odskakoval kakor kobilica, je spremenil korak v člo-veški, zravnal svoj sloki život ter porinil glavo napol izpod ovratnika. Ozrl se je oprezno na vse strani in Lapuh je planil k njemu. »Trpotec —« »Da, Trpotec — Jurij Trpotec — kaj mi hoćeš?« je zaklical oni nazaj, pa začel znova skrivati glavo. Lapuh se je bal, da ne bi ušel, zato ga je pograbil 2a veslajočo roko. »Nisem bi! siguren, zdrsnilo mi je z jezika, in pogodil sem.« Trpotec ni dal besede, stisnil jef zveženj tesneje k sebi, pa prikimaval tako globoko, da je obdrsnil s kra-jevci svojega obsežnega klobuka La-puhav obraz. Lapuh mu je stresal roko. (Dalja prlhođnjte.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD"f dne 30 maja 1917. 122. Stev. pripovedujejo, da je kralj Viktor Ema-nuel pred bitko sam vspodbujal svoje čete, naj se krepko bore, ali razočaran je bil vsled poteka vojne in to svoje razočaranje je izrazil v nekem povelja. Cklic italijanskega kralja na vojaštvo. Lngano, 28. maja. Italijanski kralj je izdal 25. t. m. iz glavnega stana nastopni oklic: Vojaki na kopnem in na morju! Danes sta potekli dve leti od začetka vojne, katere se vdeležujete z navdu-šerrem in vrtrajnostjo. Vaš ob^žni pogum, samozatajevanje in požrtvo-valnost so mogli srečno premazati težke prcizkušnje v bo u s so\r"?"ikoni in v boren/j z zopernoSLmi doige n hude zime. Tretje vojno le.o prioen'a pod grmeirem topov. Že nekai dni se bije ponosna bitka s sovražmkom, oprem'jer. im s številnimi in močno okopanimi topovi, ki se bon tuđi za vsako ped brezpotnega ozemlja. Ze so venčr!i sijajni u>pehi vale čudovite napere. Zmaga se bo morala nasmihati vaši nepremagljivi vrlosti in mo2ki s'.inovirnosti. Vojaki na Izopnem in na morju! Primarno glasu, ki s:e si ga umt:i pridobiti v pretculih časih, beste imci; naše ime in ime Italije, kakor sern v tem prepričan, visoko v Čislih v neomajni veri na potih slave. Prczgodno veselje v Italiji. Preko Lugana se poroča, da ita-lijansko časopisje se topi v veselju, ker se je Cadorni posrečilo pri Jam-ljah p tisniti za en kiiomcter n^z:j avstrocgrsko fronto. V duhu že vidijo zavojevani TrsL V Ncaplju je provz-ročilo Cadornovo poročilo r.eropisno ravdušenje. V Milanu je bila svečanost v galeriji Viktoria Emanuela. Zveeer so hoteli prirediti obhod ali sprevod je priše! komaj 100 metrov dsleč do trga Mercanti pa se je vrnil. V Milanu prevladuje vojno nasprotje. V Rimu je bilo precejšno slavje z ob-hećorn. Mestni svetnik Galassi je po-ložil pred spomenikom Viktorja Err.a-mieia II. na oltar domovine lovorjev venec. Na Kapitolu so izročili inter-vcnci;on;sti ministrskemu predsedniku Eoselliiu svoje zahteve po ostrem za-sle-iovanju notranjih sovražnikov in tolj energičnem vojevanju. ITAL!JA\SKO LRADNO POROČILO. 29. ma] a. Od 14. t. m. smo pri-peljali na julijski fronti 23 681 vietrri-kov. Med temi je oficirjev 604. Sedaj smo zaposleni s Štetjem plena. Vple-n^li smo se 36 topov, med temi 13 srednjega kalibra, 148 strojnih pušk, 27 metal bomb in znatno množino pušk in vojnega materijala vsake vrste. Neutralni glasovi v rtalijanski ofenzivi. .Berner Intelligenzblatt" pravi, da se ne more ubraniti vtiska, da tuđi ta ofenziva se ne izvrši z odločiinimi strategičnimi uspehi. Kljub Cadorno-vim delnim pridobitvam se pokaže, da so težkoče na tem goratem svetu ne-previdljive, dasi porama Cadorna vse, kar more, in ima tuđi tujo pomoč. „Neue Ztir. Kachr." pišejo, da treba z rezervo sprejemati Cadornova nova poročila o prebitju, sele prihodnja po-roćila s tega bojišća podpričajo, koliko je resnice na vesteh in koliko je pre-računjeno na ljudsko razpoloženje ob drugi obletnici vojne. »Zur. Post" pravi, da Itaiijani so sicer pridobili ne-. koliko terena, ali pohod se je ustavil že po par 100 metrih. Sicer so mogli napadalci prebiti prve crte, ali ozemlje se vzhodno razmeroma hitro dviga in avstro - ogrske čete dobivajo izborno oporo na griČevju. Italijanska ofenziva je severno Gorice vseskozi pred pozi-djami, ki jo prevladujejo in ld so oja-Čene z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi. Cadornova armada je tu vezana se vedno na prostore, za katere se vrši že dve leti tako vroč boj. Par sto metrov velja tukaj še mnogo manj kakor na zapadu. Armada Cadornova bo v sedan'i ofenzivi izkrvavela daleč pred Trstom kljub močmm rezervam, ako se ne posreći prav hitro odlodlen udarec. Ali upanje na tak udarec ni. „Basler Nacbr." poročajo s fronte, da o kakern prebitju ni govora, kajti točke, katere navajajo Itaiijani za do-sežene, so K večjemu 1500 m pToC od sedanje bojne fronte. Do močnih po-zicij pri Selu in Grmadi Itaiijani še nikakor nišo prišli. Pi*i Boroeviću. Iz poroci! vojnih dopisnikov. V bivalilču generalnega polkov-nika Boroevića preseneti vsakega že-lezni mr. Kakor fluid, ki prodre v vse duše, se žari ta mir iz osebnosti armadnega poveljnika. Iz daljave bo-jišča se čuje zamolklo grmenje, tam " zunaj divja deseta soška bitka, tu v teh pisarnah in v dvoranah deluje srcdisče živčevja naše soške arraade. Odgovornost za stoiisoče človeškin Življenj, za ćelo bodočnost monarhije leži na armađnem poveljniku in njegov ern šabu. Samo monarhije ? Soška bitka je sedaj ena obeh glavnih akdj svetovne vojne, druga je velika bitka na zapadu. Vendar vlada tu mir, to }e mir voditelja, ki pozna veliko* svoje stvari in je iste tuđi gotov. „Malo mirnejSe je zunaj od vče-raj. Ali mi se ne damo varati. Se bolj vroče bo. No, kakor hoče Rali-jan. Mi stojimo oboroženi tu. Tuđi v deseti soški bitki, jaz ćutim to dolo-čno, nam ne iztrga zmage.* li vsadh drugih ust bi zveneje te besede kot običajne ob taki priliki, iz njegovih ust so r.apoved, na katero se moramo opirati, ker izvira iz čustva sigurnosti moža, ki si je svest svoje moči. „Zunaj bo^te videli ljudi, pripravite se, ker videli boste dokaj veli-kega in vzvišenega. Soška fronta za-hteva od vo.akov toliko, kolikor nijedno drueo bojišče na svetu. In vse težave in nevarnosti prenašajo s hero-izmom, ki učinkuje toliko bolj, kolikor boi; se kaže razumljiv sam po sebi:Nikdar ne bo mogla domovina povrniti, kar pritiče tem slavnim in častnitn ljude m. Kar store po dnevi in po noči, na bojicu, kar prenesejo nadlog, to presega meje č!ovc*ke moči. Ko se ta rod vrne domov iz strelskih jarkov, bo država, kiten pripadalo in katero so resili iz največje preizkušnje svetovne zgodovine, rastla po njihovi mo!i, pomladi se in doživi razvitek, kakršnega moremo danes samo slutiti z radostno ginjeno dušo." Razplete se pogovor o vprašanju, ali srne po vojni ugasniti čustvo srčne skupnosti, plemenito tekmovanje vo-jakov vseh narodov, ali naj se prenesejo te pridobitve, katerim se ima monarhija zahvpl'ti za slavne uspehe v svatovni vojni, kot dra^ocen sad zrnate v mirne Čaše? In armadni po-veljnik je odgovoril z vso toploto pre-pričanja te-le pomembne besede: „Ne zasladili bi satare, kt bo Tenoala nagore aaith nsro-đcv, ako ne bi ivnelt volfe cb« držati trđoo za vodno trn tfrago-ceoa istet]au. Bitka na zanadu. NEMSKO VECERNO POROČILO. Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) \V. u. p.: Veliki glavni stan, 29. maja: Do sedaj ni nikakih poročil o večjih bojih. Berolin, 27. maja. „Nieuwe Rotterd. Courant" z dne 26. maja piše: Proziran e Angležev po prvih uspešnih napadih je tako malo, da se imenujejo že dne 15. aprila zavze+e vaši še v vojnih brzejavkah zadnjih dni. Zapadno od Lensi, Queanta in St. Quentina stoje angleške čete že tedne, a ne morejo zamesti teh mest, ki so pomembna oporišča takozvane Hindenburgove crte. Francoska napa-da^na fronta kaže isto sliko malih pri-dobitev in velikih izgub. Zavezniki se morajo tolažiti s tem, da so to pot v par mesecih prodrli ravno tako glo-boko v nemške crte, kakor po pol-letni ofenzivi ob Sommi. Vsakdo pa ve. da so upali zavezniki to leto do-seči mnogo već, na mre? odločitev. Berolin, 27. maja. (Kor. urad.) VVoIffov nrad poroča: Tudi 26. maja je bilo opažati od-krhavanje in popolni polom anglH&o-frar.coske ofenzive. V loku Ypres-Wy« tchaete je bil ogenj do većemih ur precej živahen. Severopapidno od Lan-gemarcka smo vjeli nekaj Belgijcev iz patrulje na čolnih. — Na fronti pri Arrasu se je 26. maja v jutranjih urah pri dobrem razglednem vremenu artiljerijski pgenj ojačii ter je ostal tuđi v večernih urah zelo živahen. Po noči le na nekaterih točkah moteči ogenj. Južno od Monehvja smo zavrnili već angieških patrulj. Katedralo v St. Quentinu so obstreljevali s topovi tež-kih kalibrov. — Na fronti ob Aisni je bojno deiovanie na raznih odsekih vćasih vzplamtelo. Pri Vauxai!lonu so izvršili Francozi po močnem ognjenem napadu v noči na 27. i m. sunek v Širini ene stotnije, ki smo ga gladko zavrnili. Pri posktisih dne 25. maja od Ne "cev zavzcte kamnolome južno od Pardnyja zopet zavzeti, so imeli Francozi v nemškem ognju zelo tcžke izgube. Napadi, o katerih smo poro-čali, so se izvršili proti G. uri popol-dne, peti naskok pa ob 11. zvečer. V pokrajini zapadno od Craonna proti večeru mocen artiljerijski ofifenj vSfth kalibrov. — V zapadni Champagni nišo izvršili Francozi po svojih težkih izgubah dne 25. maja nikakih nadal-njih napadov. Artiljerijski ogenj pa je ostal silen ter je zlasti proti večera oživel. FRAiNCOSKO URADNO POROČILO. 27. maja popoldne. Poskušen ncmški napad na naše jarke severno od mlina Laffanx se je ponesrećil v na§em ognju. V tem odsekn, kakor tad i na visoki planoti Kalif orni jt in v pokrajini ob višinah južno od Nan-roya in Moronvilliers« j€ bil artiljerijski boj čez noć orecej ailen. Bo|l i |«teU m m«*m. Berolin, 20. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Dne 25. maja so mornanška leta 1 a xbila dve ao-vražni leUK. Dne 26. maja zjutrtj so zadela 3 naša letala pred fltndrsko obalo ob flotiljo 4 traneoskih hidro-planov ter sestrelila vsa 4 letala v malo minutah. Od posadk je bilo mogoče vjeti 4 Castnike in 2 podčastniki, drugi so utonili. Dasiravno so sovražne pomorske bojne sile motile naše torpe-dovke pri reševanju, smo vendar spravili eno franeosko letalo nepoškodo-vano. Ostala 3 letala so popolnoma uničena. Nobena naših torpedovk ni bila poškodo\ ana. Neki naš podmorski Čoln je 25. maja v Hovdenih zt)il angK^ki hidro-plan št. 9050 ter vjel 2 letvica. Sef ađmir. štaba mornarice. Ertenta v stiskah. Ženeva, 26. maja. ..J.ournal" po-roča, da ie prišlo iz P^r^i pred mno-gtni trgovimmi do demonstracij in da se pojavlja novo gibanje med de-lav>tvora zaradi draginje. Delavci za-hteva> drac:;ni5ke doklide. Do iz^re-dov dosedaj še ni pnslo. — Aneie-?^ka vlada je bila pri -Ijena, znižati dnevne racije kruha za vojaštvo. — Iz ameriških poroci je posneti, da so izgledi letošnje letine mnoeo slabši, kakor kdaj v dotavljeni ministrski predsednik zagrabil za orožje, zlasti ker sta se mu pridružila generala Ltmgcikvan in Lijung-lin« v Kantonu. Medtem se trudi predsednik kitajske republike, sestaviti kabinet, ki bi imel nalogo, napovedati Nemčiji vojno. Dogodki na morju. Pomorska bitka ob flandrski obali. Pariz, 25. maja. (Koresp. urad,) Urađno se poroča; Glasom zadnjih dopolnilnih poročil o bitki dne 20. maja ponoći pri flandrskih sipinah je sovražnik napadel našo flotiljo s pre-močjo ter začel prvi streljati. Ko je opazil, da nameravajo naše enote izvršiti sunek proti njemu, se je sovražnik z veliko naglico umaknil v izho-dišče. Artiljerijski boj je trajal nekako Četrt ure. Neka naša torpedovka se je spretno umaknila torpednenau napadu. Poskusi sovražnika, zmesti na§e enote 2 naoačnimi signali, so ostali brez-uspe>;ii. Francoska ilotilja je bila le malo poškodovana ter se je pokazala kos sovražniku, ki svojega cilja ni nadalje zasledoval. NOVI USPEHI PODMORSKIH ČOLNOV. Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Novi uspehi podmorskih čolnov v angleškem kanalu in Severnem morju: 27.000 brutto-reg. ton. Med potopljenim) ladjami sobile med drugimi: oboroženi angleški parnik Highaig-land Corrie 7582 ton, angleški parnik Jupiter 2124 ton in trije oboroženi angleški par-niki neznanih imen. Sef admiral, štaba mornarice. flmarika v mm. AMERIKA ZA ENTENTNE VOJNE CILJE. Rotterdam, 27. maja. „Nieuwe Rotterd. Cour.1* poroča iz Londona: Glasom brzojavke Daily Telegrapha iz New Yorka bo predsednik Wil-son v kratkem formalno pri-znal upravičenost zahtevFran-coske, Srbije in Belgije do od-škodnin, pravico Francoske do Alzacije in LotarinŠke in Italije do Trsta in Trentina. Ta formalna izjava bo najbrže razbistrila pojme. Amerikanci splošno podpirajo to naziranje, navajajo pa, da v Berolinu niti ne mislijo na to, da bi se posvetovali o teh predmetih, enako malo, kakor o poljskem vprašanju. Zato se Amerika pripravlja na bolj energično vojno. Haag, 27. maja. „Hollandsch Newsbureau" poroča iz Washingtona: Senator Kenyon je stavil danes pred-log. da naj store Zedinjcne države na prihodnji mirovni konlerenci vse, kar se da storiti, da zagotove češkemu narodu in drugim slovanskim narodom svobodni razvoj lastne narodnosti. NOVA VVILSONOVA POSLANICA. Ženeva, 26. maja. „Petit Pari-sten" poroča iz Washingtona, da bo Wilson v kratkem razglasil istoČasno v Washingtonu in Petrogradu novo poslanico. V tej poslanici bo izjavil, da se ne bo nikdar pogajal z avto-kratičnimi vladami. Prej morajo izgi-niti mogočniki, ki so krivi izbruha vojne. Wilson zahteva popol no od-škodnino za Belgijo in Franeosko ter svari Rusijo pred nevarno formulo mira brez aneksij. Rusija se mora bo-jevati naprej. Poslanica grozi končno pacifistom v Ameriki s kaznimi, če se sedaj ne postavijo popolnoma v ozadje. PREKLIC NEVTRALNOSTI BRA-ZILUE. Rio de Janeiro, 28. maja. (K. u.) „Agence Havas" poroča: Zbornica je sprejela s 136 proti 3 glaso-vom v prvem branju preklic nevtral-nosti v nemško-ameriški vojni. Mnogo poslancev je izjavilo, da glasujejo za to, ker računajo, da se parlament ne bo ustavil pri tem, marveč da bo pre-klical tuđi ententi prijazno nevtralnost. Te izjave so izzvale viharno odobravanje. Bern, 29. maja. (K. u.) Progres de Lyon poroča iz Rio de Janeira: Ministrstvo razmotriva splošni položaj. Mornariški minister je odredil nekatere naredbe glede nadzorstva in oborože-nega varstva zaliva pri Rio de Janei-ru, glede zalog smodnika, orožja in municije. Socijalistima hanferenca v StocMSiaiinu. Stockholm, 27. maja. (Kor. ur.) „Stockholms Tidningen", liberalen list, opozarja na lakoto, ki grozi ćeli Evropi zaradi splošnega pomanjkanja delavcev, zaradi zanemarjanja polje-delstva in zmanjšanja ruske produkcije vsled nesigurnih razmer. Dan na dan izginejo velikanske množine živil na dno morja. Lakota učinkuje revol-tirajoče ter rahlja državne temelje. Katastrofa se bliža tuđi nevtralnim deže-lam, ki ne smejo v fatalističnem mirovanju čakatl na konec vo;ne. Dolžnost nevtralnih dežel je, da porabijo svojo moralično silo, da preprečijo gro^ečo katastrofo. List očita meščanskim strankam kaznivo indolenco in vpra-šuje, zakaj se ne bavijo ravnotako, kakor socijalni demokratje, z mirovno akcijo v trenotku, ko grozi Evropi lakota in pogiri, ter zahteva, da se me« šćanske stranke udeleže akcije za mir. Konferenca v Sioc'k! zapovcini jezik v armadi, samostojno banko in samostojno carino, a ko so jim leta 1906. pokazali splošno volilno pravi« vico, je Kossuth pohitel na Dunaj, se ponizno odrekel vsem narodnim za-htevam in privolil ćelo v zvišanje kvote, samo da se je umaknil Fejer-varv, ki je imel na svojem barjaku zapisano splošno volilno pravico. V zadnjih letih je vprašan e o splošni volilni pravici zopet prišlo na površje. Sprožili so je socijalni demokratje, ki pa seveda ne morejo na Ogrskem prav ničesar opraviti. Opozidjonalne stranke nišo mogle v Budimpešti niti enega shoda prirediti, ker je vsa masa pri socijalni demokratični stranki in zato so se opoz cijonalci zediniii na kooperacijo zoper Tiszo pod zastavo splešne volilne pravice. Socijalnim demokratom ne more škoditi nobena agitacija za splošno vo'ilno pravico, vedo pa prav dobro, da je opoziciji ta volilna pravica le sredstvo zoper Tiszo, da pa njenega vresničenja sami ne žele. Ko je bil Tisza toliko ugnan, da je nekoliko, a prav malo odnehal, so vnovič navalili nanj in trdi mož je padel. Većina Madžarov je prepričana, da je Dunaj le izrabil ugodno priliko, se Tisze iznebiti in opozicija triumfira, da se je to zgodilo, toda opozicija niti ne misli, da bi se res uveljavila splošna volilna pravica. Vse kaže, da bodo vprašanje o splošni volilni pravici zopet odložili, naj bo nova vlada kakršnakoli. Ne ene madžarske stranke ni, ki bi hotela dopustiti splošno in enako volilno pravico, tuđi najzgo-vornejše so le 2a tako raz§irjenje volilne pravice, ki ohrani Madžarom ve-čino in gospodstvo, dasi so na Ogrskem v majšini. Politične vesti. = Hrvatski sabor. Zagreb, 26. maja. (Kor. urad.) Predsednik hr-vatskega sabora je določil prihodnjo sejo hrvatskega sabora na torek, dne 5. junija ob 10. dopoldne. = Pred odločitvi o v pol skem vprašanju. Iz Berolina poročajo 26. t. m.: Provizorični poljski državni svet je v svoji predzadnji seji sklenil se obrniti do okupacijske oblasti s prošnjo, da naj ustvari izhod iz neiasnega in nezadovoljivega položaja Poljske. Kakor se zdi, je spomen ca govorila tuđi o možnosti odstopa državnega sveta. Avstrijski vladni komisar baron Konopka je nato prebral v zadnji seii državnega sveta odgovor vlad oben centralnih držav. Kakor poročajo poljski listi, je izjavil odgovor, da sta obe centralni vladi stopili takoj v dogovor. Odiočitev pade lahko v par dneh in državni svet nosi dvojno odgovornost napram poljski skupnosti, Odstop državnega sveta bi irnel za posledice, da se prekine započeta akcija glede ustanovitve poljske države. Vladna ko-misarja mislita, da bosta v najkrajšem času mogla zaprositi na podlagi naredbe z dne 26. novembra 1916 za sklicanje plenarne seje državnega sveta, da izve odgovor na sklep dne 1. maja. = „Orenko morj*." Anglcški ministri so čestitali italijanski vladi in armadnemu vodstvu povodom droge obletnice italijanske vojne in velike desete ofenzive. Minister Derby je imel pred očmi zlasti Jadransko morje in poadarjal napore Italije na morju, kalere Angiija ruoko ocol Angu)a pt tuđi npa, da Jadransko aorje krnalu neha biti grenko morje in da postane svobodno, ki bo odprto Italtjanom in vsem drugim narodom. = Volilna raforma na Anfla-ik«m. V angleškem parlamentu je minister notranjih del pojasnil, da ima sedaj na Angleškem osem in pol mi-lijona ljudi volilno pravico, po novi voliini reformi pa da narase Stevilo volilcev na 16milijonov in se sedanje število volilcev pomnoži za kaka dva milijona moških in pet milijonov žensk. Izmed 46 milijonov angleSkega prebi-valstva bo torej imelo 16 milijonov oseb volilno pravico. == Demonstraci e na španskem. Po nekem zborovanju je prišlo 27. t. m. v Madridu do spopada med pristaši nevtralnosti in republikanci. Policija je manifestante razgnala. Pođpisulte vojno posolilo! Na poti do zmagoslavnega miru, ki ga borno mi vo jaki s svojo krvjo in z božjo po-močjo gotovo priborili, naj bomo bogato deležni blagoslovljene podpore onih, ki so ostali doma, in ki nam je neizogibno potrebna. Za to prosi zvesta straža v Karpati h. Na bojišču, dne 12. maja 1917. Nadvojvoda Jožef, generaloberst. V!. vojno pDse'ilo. Milijarde, ki so jih doslej dala najeta vojna posojila državi, so plaćali naiveč veliki podpisniki, banke, hranilnice, zavarovalnice, delniške družbe itd. A tuđi mali in srednji šte-vilci imajo patriotično dolžnost, da se udeleže podpisovanja na vojno poso-jilo. Tisoči malih pcdpisnikov zlože tuđi milijone. To priča statistika nrvih petih vojnih poso il. Pri teh je 1,868.638 oseb podnisalo zneske od 50 do 1000 kron in dalo torej državi nad tri četr-tine milijarde. To je že prekiicano lepa svota, ki priđe prav znatno v poštev, četudi znaša ves uspeh dosedanjih petih vojnih posojil 18 milijard kron. Še najmanjši podpisniki, tišti, ki so podpisali le od 50 do 200 kron, so pn prvih petih vojnih posoiilih zložili nad 122 milijonov kron. Tako bodi ludi sedaj pri novem šestem vojnem posojil u. Vsaka krona, ki jo more kdo pogrešati, naj gre za vojno posojilo. Prazna je misel, da 50 ali 100 kron, ki jih kod podpiše, ne igra nikake vloge pri vojnem posojilu. Iz malega raste veliko. Država rabi denar za vojno in za zmago, podpisujte torej šesto vojno posojilo. Za mrtve so IzkazanJ nadalje v poročilih št. 533. in 534. skupne centralne izkazilne pisarne: Alojzij B o-žič s Polic. p. 97., rojen 1896., je umri za jetiko 16. februarja t. 1. v Gradcu; Fran Bratu ž iz Štever-jana. crn. p. 5„ rojen 1892., umri Z3. februarja t. 1., ustreljen v prsi; Albin Duje iz Zavrhka, dom. Z7., 1?97., umri ustreljen v prsi 24. februarja t. 1. (o tem smo že poročali); Fran L e-gf sa , Cerovlje, 1896. rojen, topni-čar. umri za jetiko 24. februarja t. I. v Mariboru; Ivan Lisjak iz Kr-kavc, p. 97., 1874, umri za pljučno boleznijo 12. februarja t. 1. v Linču; Josip Obersnu iz Trsta, del. odd., roj. 1865. v Trstu, umri 20. februarja t. 1. za vnetjem ledvic; Rihard R a v-b a r z Opčin, dom. p. 5., rojen 1897.. umri 2S. februarja t. 1. na Dunaiu za jetiko; Ulrik Saksida iz Dorn-berga. p. 97., rojen 1869., umri za paralizo v Feldhofu pri Gradcu; Fran S i m č i č iz Lipe pri Volovskem, p. 97., 1896. rojen. umri v Freudentalu 25. julija 1916., za davico; Fran T e r č i č iz Podsabotina. p. d. 27., rojen 1897., umri za jetiko v Gradcu 2. marca t. L;Viljcin Bregant z Nabrežine. enol. prost, korporal, d. p, 27.. rojen 1891., umri za vnetjem trebušne n.rene 3. marca 11. v Ljub-nem; Lenart Cenčič z Robedišča, p. 97.. rojen 1889.. umri za jetiko 6. marca t. I. v Gradcu; Ernest Gorju p iz Biljane, dom. p. 4., rojen 189o., umri na Dunaju 8. marca t. 1. za jetiko; Anton Kralj iz Gorice, dom. p. 27., rojen 1872., umri 4. marca t. 1. v Rottenmannu za srčno kapjo. liče se Marija Trčon iz Klanca pri Komnu št. 1 v svrho neke zapu-ščinske razprave. Svoj naslov naj naznani »Posredovalnid za ^oriške begrunce v Ljubljanu, Dunajska ce* sta 38/1. liče se Mihael Orbec iz Srednjega pri Kanalu. Pred vojno z Italijo je služil pri 97. pešpolku v Kamniku. Kdor bi kaj vedel o njem. naj naznani to na naslov: Marija Grbec, pro-fagha, Diana Marino* Prov. Porto ManrUOp Itaiia. Joief MMdH iiče svojo dm žino sestoječo iz sledečih oseb: Andrej in Karolina iz vaši Ladri pri Kobaridu. Po domaće se Dravi pri Matičku. Kdor bi kaj vedel naj naznani to Francki Mezeg, Ljubljana, Stari trg, 11 a. Dnevne vesti. — Odlikovan Ljubljančan. Narednik Ivan Šimnovec je bil za ju-naško zadržanje pred sovražnikom ponovno odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste. Že preje je bil odlikovan z bronasto in z malo srebrno. — Odlikovanje. Srebrno častno svetinjo RdeČega križa z vojno dekoracijo sta dobila narednik Ivan L a -p a j n e in enoletni prost, desetnik Gustav Wrinskele. Bronasto častno svetinjo z vojno dekoracijo pa črno-vojnik Franc Zidar. Vsi trije so do-deljeni centralni- pisarni Rdečega križa v Ljubi ani. — Odliko anja. Zapovednik c. in kr. železnic v Crni gori nadporočnik J. Deršič je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda Odlikovanec je bil pred vojno asistent južne železnice na Zidanem mostu. Najvišje pohvalno priznanje je izrečeno majorju Ivanu Krani a ršiču pri rezervni bolnišniđ Rdečega križa „Leonišče* v Ljubljani. — menovanje in odlikovanja C. in kr praporščak Evgen B adi ura iz Kranja je imenovan poroćnikom ter v tretjič odlikovan s Karlovim križ-cem; njegov brat Mirko Badiura je pa odlikovan za izredno hrabrost na romunskih bojiščih dvakrat z bronasto hrabro^tno svetinjo, železnim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje in Karlovim knzcem. — Vojno odlikovanfe« Štab-nemu zdravniku dr. Rudolfu Trenk-lerju, garnizijskemu načelnemu zdravniku v Samoboru v Galiciji, kateri je bil pred začetkom vojske prideljen dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu v Ljubljani, je bil podeljen red: „Turski rdeči polumesec". To je že 4. vojno odlikovanje, katero je prejel štabni zdravnik dr. Trenkler med vojno. — Vojni križec za civilne za-s'uge 2. razreda so dobili: Finančni svetniki v Ljubljani Karei B i h 1 m e i e r, Makso Kostanjevec, dr. Viljem Kreft, Avgust Reich in Angelo Šavnik, ravnatelj tobačne tovarne nadinspektor Josip Proster, tajnik finančne prokurature dr. Hubert Sou-van v Ljubljani. Vojni križec za civilne zasluge 3. razreda so dobili: višji đavčni upravitelj v Ljubljani Anton Burger, carinski oficijal v Ljubljani Josip Jaklitsch, kontrolor finančne deželne blagajne Emanuel Josi n, davčni upravitelj v Žužemberku Gustav Ker ne, računski revident v Ljubljani Josip Košem, višji kontrolor tobačne tovarne Josip Mandelj, rač. oficijal v Ljubljani Ivan Pezdič, carinski revident v Ljubljani Just Pi-Ščanec, davčni upravitelj na Vrhniki Vinko Premk, davčni upravitelj v Novem mestu Alojzij Presoli-Ipa-vitz, davčni upravitelj v Kočevju Edvard Schubitz in kancelijski oficijal v Ljubljani Ferdinand Unger. Vojni križec za civilne zasluge 4. razreda so dobili višji delovodja v to-bačni tovarni Jakob Debeljak, višji respecijent v Ljubljani Franc Golob, respecijent v Skofji Loki Jurij Huke, skladiŠČni delavec v toba^ni tovarni v Ljubljani Jakob Hvale, višji respecijent v Kranju Ivan Kern, vratar v tobačni tovarni v Ljubljani Karei LavrenčiČ, višji oficijant v Ljubljani Makso Schumann, delavec tobačne tovarne Anton Svetlič, delovodja v tobačni tovarni Franc Za-vašnik in višji finančni paznik v Osilnici Jos. Zemljak. — Kaj vse se more zgoditi v — deveti dežell! Pod tem naslovom piše »Edinost«: Tuđi v deveti deželi imajo železnice in zaradi tega ševe-da tuđi železniške uradnike. Deveta dežela je bila zapletena v vojno in ž \ nio so prišle za železnice velike na* j loge in za železniške uradnike tuđi "1 čaši težkega in nevarnega dela, za-# htevajočega tuđi nenavadnega oseb- J nega poguma. Dogodki so nanesli, da 1 je na neki postaji grozila velika ne 1 sreča in je bil položaj velekritičen. Le junaško delo nekega železniSkega j uradnika je resilo neizmerno množino materijala in človeških življenj. Treba je bilo najhujega fizičnega napora, neustrašljivega vztrajanja pod granatami in izposta vijanja ne var-nosti za lastno življenje skozi pol i ure. Uspelo je delo uradnika - juna-* ka, dočim je nekdo drugi skrbel za varaost svoje osebe v nevemo ka-ktm zatiSj •. JunaSki čin je tuđi prejel zasluženo priznanje z najvišjega rjiesta s podelitvijo zaslužnega kriz-ca $ kronc na traku hrabrostne sve-tinje. Neposredno po sori omenjeneni j dogodka se je pa zgodilo še nekaj | drugega. Na prihodnji postaji je dotični uradnik - junak telefonira! službeno, seveda v uradnem jeziku, ki — ni slovenski. Ker pa je bil oni dru- I eri nradiiik •lw^^fai^ ntamv ^*«*1" in J i-prijatelj, ga je — ko sta odpravila službeno stvar — nekaj vpraša! v privatnem razgovoru. Naš junak mu je odgovoril par besed v slovenskem jeziku. V deveti deželi pa imalo kaj fina ušesa za take pregrehe: ta oše-sa so čula besedo, izgovorjeno privatno v jeziku, ki ni urađen — in istemu junaku, ki je odlikovan z naj-višjega mesta za junaštvo, s katerim je rešil tisoče vrednosti in nekoliko človeških življenj, so na nekoliko nižjih mestih diktirali — globo 3 K, ker je bil pozabil, da se v deveti deželi na izvestnih mestih tuđi v privatnem razgovoru srne govoriti le v uradnem jeziku, ki pa — ni slovenski. Zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje — in pa 3 krone globe vse hkratu! Take stvari se morejo dogajati v — deveti deželi! (Mi smo radovedni kako se imenuje dotični kraj v deveti deželi. Seveda le radi geografije. Op. ur.) — „Glasbena Matica". Velika hrvatka umetnica gospa Maja piem. Strozzi si je za svoj ljubljanski koncert izbrala sledeči lepi spored: I. del: 1. a) Saint - Saens: Spev iz opere „Samson in Dalila", b) G. Puccini: Molitev iz opere „Tosca". 2. Peter Konjović: a) Chauson (besede Mihovila Nikolića), b) Iščekivanje (besede Julije Benešića), c) Večernja pjesma. 3. Leo Delibes: arija iz opere „Lak-me*. — II. del: 4. Felicien David: arija iz opere „La perle du Bresil*. 5. Peter Konjović: a) Pod pendžeri, b). San zaspala . . ., c) Nane, kaži tajku . . ., č) Sabah. Besedilo iz hrvatskih narodnih pesmij. 6. J. Strauss: Koncertni valček. — Na klavirju spremlja gospod Bela pl. PeČič. Vstopnice se dobivajo v Prešernov' ulici. — Popisovanje živine. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. maja 1917 se bo v Ljubljani popiso-vala goveja živina, konji, prašiči, koze in ovce, postanju zdne31.tm. in sicer 31. maja in 1. junija t. 1. oba dneva od 8. do 12. ure dopoldne. — Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici, na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od niše do niše. Lastniki označenih živali se torej pozivljejo, da jih sigurno in pravočasno popiŽejo. Kdor bi na-pačne podatke navedel, ali pa kaj zamolčal, oziroma prepozno popisal svojo živino, bo v smislu obstoječih predpisov občutno kaznovan — Preskrba sena in slame za konje in drugo vprežno živino. Pod-jetniki mestnih in industrijskih voženj, ki so primorani potrebno krmo (seno in slamo) kupovati, so naprošeni, da .Deželnemu mestu za krmila" čira preje naznanijo tisto število konj in druge vprežne živine, za katero si morajo v letu 1917/18 pre-skrbeti potrebno krmo, ker se ima vsa ta dobava od sedaj naprej izvršiti potom imenovanega urada. — Razpis nagrad za štedenje premoga. Silno pomanjkanje premo-ga, kakor tuđi verjetnost, da bo tuđi v bližnji prihodnjosti treba računati s tem pomanjkanjem, je dala dežei-nemu moravskemu uradu za pospe-ševanje obrti v Brnu povod, da pod-pira stremljenja za štedenje premoga. V spoznanju, da so potrebne posebno pri domaći kurjavi temeljite, preuredbe. ker puste sedanja ognji-šča 60 do 70%- vse toplote neporab-ljene odhajati v dimnik, razpteuje ta urad dve tekmi za kurivoštedilne uredbe, vsaka s tremi nagradami v znesku 500 K, 300 K in 200 K. Prva tekma »A« se nanaša na kurivo-stedilna domaća ognjiŠča, za katere naj se predlože izboljšave ali nasveti novih sistemov. oziroma nacrti. Nagrade se bodo priznale na podlaci izvedeniških presodb, v koliko da s» izboljševalnf nasveti umestni za splošno rabo ter če se dajo brez posebnih stroškov napraviti in uvesti. Ražen nagrad v denarju se bodo Izdale tuđi priznalne diplome za dobre in porabljive sisteme. Druga tekma t>B« je namenjena za posebno dobre .SLOVENSKI NAROD*, cev in ponudba zalog kož koz- ličev. V državnem zakoniku št. 232 In 233 sta objavljena dva ukaza c kr. trgovinskega ministrstva z dne 23. maja t. 1., ki ukazujeta oddajo zalog kož domaćih zajcev in ponudbo zalog kož Jcozličev. Dolžnost oddaje se razteza tud! na one zaloge surovih kož domaćih zajcev, ki se nahajajo v stro-jarnah in krznarskih obratih. Za po-delavo zalog kož kozlićev se dovoli ctrojarnam rok do 21. julija t. 1., po .poteku tega roka se mora nepodelana zaloga ponuditi v nakup centrali za kože in usnje (Haute- und Lederzen-trale). Kože domaćih zajcev je od 26. maja 1917 dalje oddajati Hdnevno vojaškemu zavodu za kože (MilitSr-bautcnanstalt in \Vien, Handelskai 300, Donaukaibahnhof); kože kozličev pa je od istega dne dalje tuđi Hdnevno ponuditi v nakup centrali za kože in usnje (Haute- und Lederzentrale A. G.)-Zaloge do 5000 kosov se smejo v označenih rokih oddajati tuđi upravi-fcenim trgovcem s kožami. Lastnikom zalog, ki so zavezani neposredno oddajati oziroma ponuditi večje zaloge. »o v istočasno objavljenih cenikih do-voljeni primerni pribitki. Za oddajo Jcož domaćih zajcev vojaškemu zavodu 2a kože je predpisano natanćno sor-t:ranje in istočasna predložitev detaj-Jiranega seznama poŠiljatve; za ponudbo kož kozličev na centralo za kože in usnje pa se je posiuževati ti-skovin, ki se dobe pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Kože se sprej-rnejo za prevoz po železnici le proti transportni dovolilnici (Transportbe-seheinigung), katere izdaja za kože domaćih zajcev vojaški zavod za kože. Za kože kozličev pa je za izdajo transportne dovolilnice naprositi centralo za kože in usnje. — Za podnajemnike. Odkar je tesla cesarska naredba, da se ne srne strankam stanarina zvišati, najdejo se 6e vedno sredstva, s katerim se tako-rekoć stanarino zvišuje ali pa onemo-goća dalje na stanovanju ostati. V tej etroki se gg. najemniki najbolj odliku-§ejo, ubogi podnajemniki pa najbolj 4rpe. Znano }e, da morajo podnajemniki mastno plačevati s*3narino, će hočejo biti stanovanja deležni. Ker pa najemnikom ni od strani podnajemni-ftov nikoli dosti plaćano, znajo najti sredstev, da stanarino povišajo n. pr. odvzamejo perilo, (a to se zgodi sele leo je stanarina že za en mesec naprej plaćana^, će ima podnajemnik ćastni privilegij souporabe kuhinje, se mu kuhinja odpove itd. Če §e hoće nadalje stanovati, mora za vse te beneficije primakniti 10 do 20 K, kar se ravna po potrebah najemnikov. Če se pa podnajemnik temu protivi ali će se pritoži, se mu kratkomalo stanovanje odpove. Če mislijo najemniki, da lahko postopaJD s podnajemniki, ka-kor se njim ljubi, se zelo motijo, ker ista cesarska odredba je določena, da šćiti tuđi podnaiemnike, kateri morajo na milost in nemilost okros gostačtii. Torej malo već usmiljenja in obzirnosti, ker vojna tuđi ne bo većno trajala in že star pregovor pravi: Poso-jilo se vračila veseli. — SodišČe za preskus cen glede obuvat v Ljubljani uraduje v justični palači, II. nadstropje, soba št 132. Vložisče je v pritličjti. — Imenovanje. Poštni upravitelj Ivan Černe v St. Petru je bil imenovan za višjega poštnega upravitelja. — Ljudskoš~lske vesti. Ljud-mila Korošec je namešćena za su-plentinjo na Bledu, Marija Ušenič-nik v St. Vidu pri Vipavi, učiteljici Angeli Jurećič je poverjeno začasno vodstvo sole v ŠtreVljevcu. — Gosp. Bogomil Savlasek, C. i. kr. narednik, je dovršil izpit za stavbenika. — Kreditno društvo Mestne hra-nilnice ljubljanske je imelo v k rck 22. maja v Iiranilnični posvetovalnici IX. redni občni zbor, ki mu je ob pri-sotnosti pis. ravnatelja g. Iv. Hrasta predsedoval društveni predsednik r. Fr. Ks. Stare. Iz porocila o dru-štvenem delovanju v letu 191/S po-snemamo te-le točke: Vsled razmer, v katerih živimo, so bile zahteve po novih kreditih in posojilih v prošlem letu vobče redke in večinoma malen-kostne. Pri Kreditnem društvu Me-stne hranilnice ljubljanske je bilo prošlo leto vloženih 20 prošenj za nove kredite v skupnem iznosu 240-.400 kron in 12 prošenj za zvišanje kredi-tov za 132.600 K. Dovolilo se je 11 prosilcem na novo 101.100 K, 11 članom pa so se krediti zviŠali skupno za 123.600 K. Društvo je ob koncu poslovnega leta štelo 241 članov. Ođ teh jih je v razmerju dolžnikov le 187, ostalih 54 članov pa ni imelo ob koncil lete nikakesa doka po dnu štvu. V vojni službi je okrog 73 članov. Kakor že nrejšnje leto tako so se tuđi 1. 1916. vsled ugodnih denar-nih razmer menična posojila zopet znižala in sicer od 276.757 K na 192.161 K. Znižale so se iz tega razloga tuđi terjatve v tekoČem računu, in sicer od 866.787 K 21 v na 786.660 kron 24 vin. Zavarovane so te terjatve deloma z menicami in kredit-nimi hipotekami, deloma z deponiranim i zavarovalnimi poiicami in od-stopljenimi opravilnimi terjavami. Varnostni in rezervni zaklad dajeta malone 25^ pokritja vseh izrablje-nih kreditov. Prvi se je tekom zadnjega leta zvišal na 171.717 K, drutn pa na 63.336 K 73 v. Mestni hranilni-ci ljubljanski je ob letnem zaključku dolgovalo društvo za izplačano mu denarno založbo 700.198 K 36 v. Obrestni prebitek vseh društvenih poslov je v prošlem letu iznašal 14.610 K 57 v, provi?ija pa 1945 K 97 v. skunaj torej 16.556 K 54 v. Za I. 1916. preostaja čiste^a poslovnega dobička 12.628 K 20 v. Odbor je iinel preteklo leto 15 sej, hranilnični od-poslanci pa 11. Vložni zapisnik izka-ztije 684 poslovnih številk, docim je bilo vseh uradnih odpravkov 880. Skupni poslovni promet je 1. 1916. v 1133 postavkah iznašal 3.430.592 K m v, za 379.566 K 42 v, več nego 1. 1915.. ko jra je v 1241 postavkah bilo 3.051.025 K 68 v. To poročilo se je odobnije vzelo na znanje kakor tuđi poročilo računsko pregledovalne ko-rnisne, ki je je poda! g. Rajko Luck-mann. Odboru in računsko pregledo-valni komisiji se je podelila odveza. Na to ?o se sprejele vse od odbora na novo predlacrane spremembe društvenih pravi!. Pri potern vršečih se volitvah so bili zopet izvoljeni v odbor vsi izstopiv?! odborniki. nam-reč ££. Av^rust Agnola. Ivan Borac, Alojzij Kune, Josip Puch, Ivan So-klič in Anton Steiner, za namestnika gg. Avgust Jagodič in Josip Maček, za elane rač. precrledovalne komisije ere. Josip Jakopič, Fran Karčič in Pajko Luckmanr!. za namestnika pa g. Fr. Klemenc. Ker se nihčc ni več o^lasil k besedi. zaključil ?e z. pred-sednik občni zbor z zahvalo vsem društvu naklonjenim faktorjem. — Pri nato se vršeči odborovi seji je bil znova izvoljen za nredsednika g. Fr. Ks. Stare, za pod^redsednika pa g. Engelbert Franchetti. V koleeii ccnznrjev je nominiral odbor gg. Stareta, Bonaca. Kunca in Lenčka. — „Siov. Dlan. društ-o" opo-zarja na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 2. juniia t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniškili prosto-rih na Rimski cesti št. 4 pri Mraku. — Umrla ?e gospa Frančiška Pust, soproga mestnega tesarskega mojstra g. Frana Pusta, v 40. letu starosti. Naše sožalje! — Nevarro se je poškocioval na rokah in obrazu včeraj dijak Tan-cik, stanujoč pod Trančo. Preiskoval je doma na Ljubljanskem polju naj-deno patrono, ki je eksplodirala in ga težko ranila. Prepeljali 'so ga takoj v deželno boinišnico. — VII c. kr. avstr. razredna loterija Žrebanje I, razreda se vrši 12. in 14. junija t. I. Cena srečk je: lfi 40 K, ! i 20 K, ]t4 10 K, V» 5 K. Srećke pri poroča Ljubjanska Kreditna banka v Lubljani kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, Olju, Ce-lovcu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Poštni urad «z Travnika pri Lo-škem potoku je premeščen v Hrib v isti obdni. Urad se imenuje „Loški potok". Požar. Požar je napravil Maiiji Simončiču v Daljnih njivah pri Čr-nomlju škode loOO K, Mariji 7vladro-ničevi pa 2600 K. V Novi gori je po-gorelo poslopje Martina Slanca, baje mu je z^orelo tuđi bankovcev za 8000 K. Kino Ideal. S pre m 1 j eva n j e orkestra ob ugodnem vremenu pri zadnji predstavi na vrtu, ta teden sle-herni večer. Danes in jutri priljubljena umetnica Henny Porten v drami: Klic Ijubezni. Petek do ponedeljka nov odličen spored. Aprovteasiia. -f- Oddaja cenejšega mesa na rudeče izkaznice. V četrtek, dne 31. maja popoludne bo mestna aproviza-cija oddajala za stare vdeležnike vojne prehrane, ki imajo rudeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah in sicer 1 kg a 2 kroni. Določa se nasle-dnji red: Od 2—3 h pridejo na vrsto rudeče izkaznice s Stev. 1—250, od 3-4 h štev. 251—500, od 4—5 h štev. 501—750, od 5—6 h 751—1000, od 6 h naprej od Stev. 1001 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in se nastavljale na prodajnem prostoru ob času, ko nišo klicane sploh ne dobe mesa. Razven rudecib izkaznic imi vsakdo prinesti s seboj tuđi nakaznice za meso, kttere so rardeljevale pretekli petek krasne komli^c PripfmviU je tu« drobi*. + Koruanl tdrob za etroke. Mestna aprovizacija je imela par žak-Ijev koruinega zdroba, katerega je razdeljevala po 2 kg za one naj-revnejie rodbine, ki imajo več malih otrok in ki so se slučajno zglasile na magistratu. Ker je koruzni zdrob že pošel, se stranke opozarjajo, naj ne hodijo več po ne-potrebnem na magistrat, ker koruz-nega zdroba ni več. -f Prodajna cena aa koruzni zdrob. Za nadrobno prodajo koruz-nega zdroba se je doloćila odslej naprej cena 76 v za kilogTam. ~r Saditev wo:ne repa. Mestna aprovizacija ljubljanska ponovno opozarja kmeiovalce na saditev vojne repe, ki jeorabna za hrano in krmo ter vsebuje mnogo slad-kornih subsianc. Repa je posebno onim dobrodošla, ki se nišo mogli preskrbeti s semenskim krompirjem. Natančnejši podatki glede saditve vojne repe in nakupa semena se dobe v mestnem aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13.1. f Prtclel0vanjn vojne (sladkorne) pesfc. Koi vojno peso so označili slad-korno peso (Beta vulgaris), ki ni namc-njena za pridobivanje sladkorja, tem-več za krmo in v sili tuđi za člov. hrano. Sladkorna pesa u^peva povsod tam, kjer sejejo ozimno žito. Dobro uspeva le na sloboki, moč-m gnojeni in skrbno obdelani zemlji. Na slabsih, plitvih le-Rah daje manjši pridelek in je b( !jie, da se sploh ne sadi v taki zemlji. Sadi se v vrste, ki naj bndo oddaljene druga od druge okrojj 40 cm; jamice, v katere se položi već sem^n skupa], pa morajo biti 20 cm narazen. Ko pesa pože-ne in ima koreninice debele kot močna Mama, se ponulijo na vsakem knpčku vse rastlinice in se pasti le najmočnej-še. ki morajo biti 20 cm vsaksebi. Peso je treba tri do stirikrat okopavati, v začetku bolj na plilvo, kasneje bolj na glofcoko. Ko se list je toliko razraste, da perje pokriva zemljo, okopavanje ni več potrebno. Vegetacijska doba sladkorne pese traja 20 do 30 tednov in spravljaio prideiek sele v oktobru. Ker sesra korenina dozrre*e pese zelo fflo-boko v zemljo, jo je treba s posebnim orodiem vzdisniti. Mora se tuđi odrezati crlavo in perje in io očistiti zemlje. Odrezane ffiave v\ listje je zelo dobra krma za .^ovejo živino. V sploSnem je trena sladkorno peso pridelovati skoro ravno tako kot krmsko peso, zahteva le boljše pridclovnnje in moČnejšo zemljn. ki mora biti oIto.c: 40 cm .elo-boko preorarin. ?cme vojne fsladkorrte) peso se dobi pri podružnici Zavoda za promet z žitom ob času vojne v Ljub-liani po ceni 1 K 60 vin. za 1 kz. Dotični posestniki, ki bi bili pripravljeni, da sklencio pn^odbo za pridelovanje pe*e. dobe potrebno seme brez-plačno potom komisijonarjev Žitne-rra zavodn. Kfl]I!eun9St. — ,,L ubljanski Zvon.11 Vsebina majevega zveztea: Oton Ž u p a n Č i č: Mescčina; Alojzij Kraisfher: Mlada liubezen (nadaljevanje); Emil Leon: Cvetje v jeseni; A. Funtek: V noč skoz noč; E. L.: Drugu; Fran Al-breeht: Oirod; Ivan Albreht: Poet; Ante Debeljak: Emil Ver-haren (konec); Ante'Debeljak: Kukavice; Rudvard Kipling-Bogomil Volovič: Uresničeno sporočilo; Li-stek: Dr. Simon Dolar: Dr. Aleš Ušeničnik; O. Z.: Ritem in metrum; —n—: Paradoks v vprašanju našega ^ledališča; Anton Debeljak: V spo-rnin Lojzu Zbačniku. — Sprawa polska na widowSn i»iedzy narodowe5. Te zbirke 3. zve-zek obscga celo vrsto rpzprav, ki jih je zbrala »Ekspozitura Biwra Pra-sowej(o U. K. N. w Sofiii« in jo je izda! dr. Tadeuss 5^anis!aw Grabow-ski pod naslovom »Ankicta Bulgar-ska w spra\vie polskiej 191S—1916. Kri?sra je posvečena razmerju med Poljak? in med Bol^ari ter podaja ftmenja različnih bolerarskili polit?-kov in pisatcljev o Poljakih in njih nainprah v mednarodni po!it;ki in v kulturnih ter drugih vprasanjih. * Stavka na Ogrskem. Več osrr-skih tovarn za sladkor je ustavilo de-lo, ker nimajo več surovin. Posledica te^a je tud! to. da je jako mnogo de-lavcev izgubilo kruh. * Dragin a na Angleškem. Preko Christianije poročajo, da so se na Angleškem podražila živila za 98%, sladkor pa za 172%. Poleg pomanjkanja so temu krivi dražilci. * Premog. Tuđi dežele in kraji, ki dobivajo premog s Ćeškega, se morajo boriti s težavami. Premog dobe jako težko, pač pa so lastništva ne- PoveliBik šaške armaiie: Če ae podpiiemo tacat mili-jard zatr, jih borno morali tem več podpisati trn sovrainike, U. maja 1917. gcamlai p^totaik. kakth premogokopov rvišale cene sa 20 K pri sto metrskih centov. * Orkan. Iz Chikafa poročajo: Silen orkan je opustošil več mest v južnem IHinoisu. Število mrtvih cenijo na 75 do 100, Stevilo ranjenih pa na več sto. NajveČ je trpelo mesto Mat-toon. Tam je bilo ubitih 50 oseb, ranjenih pa 300 dočim je 2000 ljudi brez strehe. * Rockefeller za unićene fran-coske pokrajine. Pariško časopisje priobčuje do sedaj nepotrjeno vest, da je Rockefeller sklenil uniČene kraje na zapadni fronti zopet postaviti. Do sedaj o tem sklepu ni ničesar zna-nega, pač pa je daroval za Rdeči križ 10 milijonov dolarjev. * Angfeško Ženstvo v praktičnem žh^lienju. Vojna je prDvzročila, da so v Londonu morali v kupčijah in komptoirjih in tuđi pri bankah nastaviti ženske moči. Začetkoma je bilomnogo pohvale ženske vporablji-vosti, a kasneje Še več pritožb. List »Daily News« je dal poizvedeti pri jjospodarjih, kako so zadovoljni z ženskimi sotrudnicami. Skoro vsi so zagotovili. da so ženske sicer dosti-krat prav porabne in marljive, mo-ske moči pa da ne nadomeste. Ženske so po londonskih izkušnjah sploh s svoiimi mislimi le malokdaj pri kupelji, še manj pa so zmožne misliti naprej, kako je treba kupčijo razvijati. Tuđi y najboljšem slučaju opravljalo svoje dolžnosti le meha-nično. Najraje bi postajale pri oknih in gledale na cesto. Glavna misel vsakc je vedno le, kako bi se omo-zila. Prav ta vedna misel na moža jim brani, da bi se res zavzele za svoje dclo. Omožene ženske so v Rurčijah naislabše, ker mislijo vedno le n? dom in na otroke. Kupčijsko dobro porahne so le vdove ali pa Io-čcne žene, a le Če so imele v zakonu trdo življenje. Največ pritožb je v Londonu glede natakaric in so jih iz boljših londonskih kavarn in restav-racij že večinoma odpravili, češ\ da so f.krpino nerozorne do gostov. Pri zastrupljenju s s^incem, preobilni tvoritvi sečnine, sladkorni bo-lezni, želodčnih in črevesnih težkočah ima naravna Franz - Josef žetrtek. 31« meje: ob 4M pol 6M 7. in pol 9. uri zveier: Burka v tneh dejanjih. Kralilca berolinske mode Betl Darmand In Albert Panllg w glavnih vlogah. Sgii o sučeli Ormmm v treh dejanjih« Vanda Treumannn in Vigo Larsen v glavnih vlogah. 122. šter. • .SLOVENSKI NAROD*. dmt 30. maja 1917. Stran 5. f Zlata ovetift)* ' Berolii, Hnu Ria itd.>/ [MilBH IzđeTvJe /^0. Seydl ►trftarjert »Ucm 7. Dr. 4. K-, sobozdravnJk, M«ra\ ^iia pstr^TH- NatanČno in temeljito sem orciz-kusil VaSo ustno vodo in Vaš zobni nrašek, Ki ju že dolgo rabim «am ka kor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražarn svoje i-tTienfc: L'stnih vod in zohnfh pra?kov se - ■! a veliko, toda v resnici dobrih ie zelo -.'- Bolniki naj se tore- postužujejo 1« cre«ra sredstva, o katerem fe preizkuSnjo in veeletna raba izpričala, da o asnila dobe retlektantje dne 4. io 8. iunija t t. t naši pisarm ( L^ublana. Frančevo nabrežje 1/1). Spreicmamo tuđi pismene pooudbr. ; Daleha poslovafnlca c, kr. avstr. voj. zekfa^^ za vdove in sirote. Zaiarovalni oddeiek. Gonoktesn. 5 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in meriurnemu katarju i. t. d. GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. , prof. dr. V. Janovske^ra. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. peofesor dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d. Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotischen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaiu, šef MU. dr. F. Barach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteim. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Linču piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz- i vrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih le-karnah. — Skatljica K 6-—. Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubliana: L»karea Trn&6xcy Zagreb: Lebarna (.^al"aior' 3. Mit- ts.cach, Jelaćii^ev trg. j Spiit: Lekarna „K Oospei Sinsko|M, ! J. Bafian. 2B0 Proizvaja: Farmakoioško-kerrnčm laboratorij WHERA*. Praja-Vršoficc 552. Boba vit ei1 voinega miaistrstra ia Vo oo • zdraTŠ'?eneqa zđrntenia. ProJa se prostovoljno hisa fit 32 „fioitilua Flđar** v Kranju z loim razgledom in posebno pripravna za gostilno, v dobrem stanju pod vlož. št. 417 ad KraDJ parcela St 336 z dvorištem in gospodarskim poslopjem parcela 337/1 vrt in narcela 337'2 vrt in vlož Št. 803 njiva sedaj vrt in gicer ne p »d ceno 50 OOO K Ponndbe naj se pismeno vlože v pisarni Dr ValentlaUl Stomplliar)al Cu7eialka v Era&ia, do 4. juni ja 1917 ob 12 uri dopoldne. — 1736 V tej pisarni se dado rudi natančneja pojasnila. Ei(o. RtHie. piijeSi fa sne m. li&ie,; ■A Kezae &o!ezcL tore. otekiine ie rase i ozdravi hitro in si"urno j lantarsko mazilo.! \Te umaie in ne diši. Mali Ion ček 3 K. velik .ončrk 5 K, druiinski lonček 9 K z navodilom : K temu spadaječe brinovo milo 4 K. I Horo Sasidor, lekarnar, Nagy Kdros 30. /0& /UBER OER pNSiDS VSALBE M i I 8sts" i nc7yJBne * !. 1842. i Ton sipi M, laka iB U rucfn J flvfilfca ^ 1S1 BO ATA KA IA EBERL \i\M\Mi lakirana, đavlu I Prodajalnicai i Mikiošičeva ulica št. S. 3 nasproti hotela 9PUnloitM« IjlHjOi U mm HBtanaiiV Del* vnica i Igriika ulica štev. 6. Električna sila. Gospodično no sloveniCtnc ali hrvalčine In nemi£ine, IM« li !■■!■■ rckarU hi partaai«H|tt flV^^^A^^^k iHS^^^^^ft^h^B fK^h^HMl^fe^A^ ^^l^^^^ft fl^V Kuharica M zna dobro kuhan ifi Ie sinoSna nmkmi nomKino, sa spralaia takoj. i?b9 Kje, povc upravnistvo »Siov. Nareda« --------- Iftčota oo —— L iiliiiliUlUill JUIJi Dupisi se pios;;i» aa upravništvo »S! vt-n^ke^a Naroda« 1764 flaiistja zal^a nwM do najflBiilU otroških vozičkov In atraine do n«1tta«f«tt M. Pakič v LIabl|uiL lizianin nmtnikon m *■* ^-at€> Kl«2O Šablona s 10 moitograml, pr|. ■erna za namlzne pri«, servl* ete, žepn« robeo In vs*h vrst p«i*llo •• dobiva pri TOM JASER Ijubrana, Židovska alica stef. 5. Kiidni sitelije : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^k® in i,iG* as? niske susnif&rrne: |io meri v najkrajšem časa. i _____________ LHIKUSCH Ljubljana. Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber teJteiko« ta Mtaftnllrav. I Popravila s« izvrSujejo točno in solidno Kostanjev les •dim ololaosti, 10 cm debelo sti napi-ej v debi ili in pole« »ili fcvpi po najvitlji oeni tvrdkai 96 J. Pogaftnik, Llnbljana, Mar. Terezl|e cesta 13- ■■|wl* !• otno," Pateno^nTlSiT. 4 D*;«nobl|*rt.n 1M7. ^TKj»elidi>eJŠ» blago. Tovama pohštva J. J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. m I ta tpalno Ia "eđilae «obe, salone Ia nroiposko sobe. Preprorfe? sa^iorfl, mođroel aa vimot žininati modrocl, otroiki ^ozlčki Ud. ^ hi Krasna šzbira bluz. Bntoniia Sitar Selenburgova ulica 1. Hesina hraniinica v Radovljici sprejoma hrasitliie vloge, kakor do sle? ^sakl dolavMk In Jlh be obrostovala prlienži s 1. |nli}om 1917 po 4V . Rentni đavek, kteri se je v sedanjem času povišal 2a 1 Va •/• bo hraniinica plače .ala sama. Narasle obresti pripisuje vsako leto dvakrat na leto in sicer 1. januarja in 1. j uli ja, h kapitalu, tako da se polletno narasle obresti obrestujejo kakor kapital. Posojila na zemljilča in druga posestva dovolila bode pričenSi s 1. juli-jem 1917 proti 5% obrestmi in proti najmanj 1% odplaČevanju na dolg, tako da se ćeli dolg mimo-grede unifiuje. Hraniinica je popolnoma vama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade Kranjske Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici. I Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo v ■ l^cznib Vp\z$. Mi Wi I ^ w ^ sa rodbino in obrt. | ffrezpefnl M za ražnje v tiUl Pisalni stroji „ADLER", pktHni stroji vseh vallkostl .____ — - - ————^—■ ■■^—^—-------------------------- . Svoje častite odjemaice vljtidno pt'osim, da se na) pri nakupu oroSja in municije vsakdo izkaie s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem douoljenjem, ne smem prodati oroija ah municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razposiljajo. Fran Sevčik puškar m trgovec z orozjem v Ljubljani. 134 stran 6. •SLovmsia wAjgtxr», at ao. nuja igrr. i22. ftev. Priporočamo našim P«tofl C«vl|ara!i«fla oM«ta. ] k Velika zaloga snhfli rencev. , Xamaa|o aoroaflft ioiao. \ Vrtnarija na Tržaiki cesti &. 34. ' Kuharica •oftra ta uaooll^ro s lotalaml oprtoofmU, oo tokol ipi^M- ~ Flata 4#-— krta« 1761 Poondbe pod wloira lndUrioo" aa poital aroaal thr. 3S, LjaMjaM. Preda st ca. 21.000 m3 starteaife laitd Irž^ih ▼ kapueioskefo predmestju. Poizve se pri gosp. IvOB Str- ajalcu (foattlaa Kroatzor), Marilo Torosifo oooia št S. 1734 ■JI iZBIRO pošilja tuđi na deželo L asne -652 I II I 1 kril^kMtame, | II f | »••••• h«lj«, p«-I II f I Hk.n»dMPrti L II li Li aata,i9e ed 2 K« NaitK>l|ie baterije. Pets^ne nlaka cono sa proarođajalco JKchamcna delavnica no Starem trtu St. U v piiHen fciii jmU| goriikc klctL BjPf ^alB^^jHF' JBal sa« aV( 2a^l a^ai ^a^ a^ai a^ai b^bm ^aia^L. ^^a^a« dobivate v ipecilDlnl trjovlnl za milo Hilan ienr Ljubljana s». Petra cejto Z8. Istotam mi«, hrlio sa oovUe« tealotao Bdla9 pratal praikt i. t o\ na debato in drobno. Oam$l^c $lamni!^e ===== v MllveCJI IZberl priporoča ==s MINKA HORVAT, modistka Ljubljana, ^teri trg |tcu. 21. Ljabljona. 1*om*mwMm ■!•!€• w|^- 904 Popravite nalcetieje. ^B a^P ^VaaV^ W ^aa»^ ^aV ^aa>^ar ^^a^^ ^a^PVaV ^av ^^^"^V &_^^^H W ^av ^^bb^^ ^^aa^^ ^av ^B aar ^^^*^a» ^B ^V za pripravo nadomestka jedilne^a olja, je izborno uporaban za vsakovrstne solate, če tuđi niraa oijne ma^čobe. — Cena za zavitek K 1.30, po posti poslan 20 vin. već. Kdor želi rekomandirano pošiljatev9 naj doda še 25 vinar je v. Poštna naročila sprejema: Hat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 6. A & £> Skaberne Jrfesfm trg st 10. Naivetja slovenska hranilnica! Mi Mm Ijibljanka LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000*— hipotečnih in občinskih posojil. . . . . K 30,600.000*— rezervnega zaklada........„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnlk in jih obrestuje najvi^je po 47. . ve6J* in nestalne vloge pa po dogovorna Branilnica je pnpilamo vama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. PoM|a aa sMalJIUa k podapja aa KraaiAaai proti 5% lavaa Kraatska pa preli IV4% •brestfaa ta proti Bajmac] —^-^— l% eilreaaa */<% #4platmaaje aa Mg. ■ a V p#4atraaj« fcfgewewA la efertaHtev laaagtaaeF^rao s: wm- Kreditno društvo« **■ Oficijelno subskripdisko mesto Ljubljanska kreditna banka y Ljubljani ftM'mlAmiA mi^k Amvftmmlmim^a^alBI aMmaaaBlai mkfl4aavm)m% mk^k = šesto avstriisko vojno posolilo == L «i(lH U.51 A.-m mtiam HL W» 11W11 ■- ■. - IM wfe YV\* 11« HZ? irOn Mm athttt 11 N-aHt-m in đoToljuj« TMkomv 'AVt-no iMIlIMaMaatab PojasaBa ia taikoTme to pri blagajnah banke na imapolago.