261. aevnka. t imun i meftDek. 13. umnimi mi Xiw. leto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnišrvu p reje man celo leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt leta...... na mesec 6-— celo leto.......K 22*— pol leta........H — četrt leta....... 550 na mesec . . . . , _ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knailova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja veak dan zvečer liiiamil aedelfe in praznika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večknv po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarje*. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. OS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo lete ......K 25 — pol leta ....... , 13*— četrt leta......, 6*50 na mesec ..... 2*30 celo lete.......K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30-— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. JpravnistvO: Knaflova ulica št. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8 5 PornZena Nemčiia. Mnogoletno nasprotje med Nemčijo in med Francijo zaradi Maroka je poravnano in konec je razburljivi diplomatični borbi, iz katere bi s-, bila lahko vsak trenotek izcinila velika vojna. Kanec te borbe je seveda za Nemčijo jako žalosten. Poražena je bila na celi črti in popolnoma; poražena, oslabljena in skoro izolirana stoji danes v Evropi. Odkar je začela Nemčijo kolonijalno politiko, so bili njeni pogledi obrnjeni na Maroko Ne samo. ker je ta država bogata vsakovrstnih zakla dov in izredno primerna za kolonizacijo, marveč tudi zaradi tega, ker se Francija že pol stoletja trudi, pridobiti Maroko. Nemčija se jo bala, da Bfi polasti Francija Maroka, kajti s to pridobitvijo se ne poveča samo francoska kolonijalna posest, ampak ž njo pridobi Francija tudi reservar. iz katerega lahko zajame svoji1' 250.000 vojakov in nadomesti z nji- ni, kar ji nedostaje lastnega vojaškega materijala. Francija ne sme dobiti Maroka, To ie bila vodilna misel nemške politike. Sam cesar Viljem >e je ne!jal pred nekaj leti v Tnnger in je na maroških tleh demonstriral za to aav- - Ker je Francija nadal j "»vala svoja prizadevanja, je prišlo med Nemčijo in nip(i Francijo do diplo-matičnega konflikta. Nemčija se ni hotela s Francijo iziepa pomiriti, dasi bi bila takrat lahko dobila \ saj en del Maroka, nego je izsilila znano konferenco v Algecirasu. Z vdikimi nadam i so šli nemški diplomat je na to konferenco, a učakali so veliko razočaranje. Samo Avstrija Se stola Nemčiji na strani, vso drage velesi- e so bile proti njej. Rezultat te konference je bil sklep, da sme Francija za oboroano sile vzdržati rrd v Maroko, če jo sultan pokliče na pomoč. To se je letos zgodilo. Sultan Tjiaroški. že davno popolnoma odvisen od Francozov, je poklical Frnn-> se in ti so zasedli Fez. erl°. .nn mesto maroško. Nemčija je na to grozeče odgovorila; poslala je nem£ko vojno ladjo v A gad i r. Vsa Evropa je zatrepetala, kajti to je bila očitna grožnja z vojno. Nemčija je bila brez dvoma pripravljena z mecen* v roki P' skusiti svojo srečo. Začela so se nova diplo, latična pogajanja, ki so trajala mnogo mesecev. Več časa se je bilo bati, da se zdaj in zdaj vname strasna vojska, a naposled je Nemčija odnehala, na vseh koncih in popolnoma Zgodilo se je to iz dveh razlogov. Francozi so Nemčije najprej na denarnem trgu osja bili. Francoski kapital je umaknil denar, ki ga je imel naloženega v Nemčiji, in posledica tega je bila, da je šlo več tisoč milijonov nemškega de-iarja v zrak, da so nastali ram in bankeroti. Nemčija je spoznata, da tin.mcijelno ni pripravljena za * ljnko m da tudi z najlepšo armado ni? n* opravi, če nima denarja. Se močneje p; jo vplivalo spoznanje, da ostaneta Angleška in Rusija zvesti skli n.jen;ia pogodbam in da pojdeta s f rareijo vred v vojno proti Nemčiji. Javro se je oznanjalo, da sta an£,!eški kralj Juri in rnski car Nikolaj v posebnih pismih nemškemu cesarja naznanila ta svoj namen. Tedaj se je Nemeija i.klonila. Strah, da bo v vojni ~loniij«*n nemški meč in da ho morda .-trta eelo nemška cesarska krona, j ■ odločil. Nemčija je kapitulirala. Francija dobi ves Maroko in postane s iem največja afričanska sila m i.oieg Angleške največja kolonijalna država na sve-tn. »Kompenzaeijc^, kš jin dobi Kamelja so malenkostne ifi lih ni vredno navaiati. Zdaj je nemška *io in rešeno tako. da so raz^.i Nemčije vsi zadovoljni. Ta rešit"",' maroškega vprašanja je pa tudi pokazala, da Nemčija ni niti prva, nit* najmočnejša država v Fvropi in dr. lis. Iz Tripoli poročajo v Rim: Vse je pripravljeno, da se preženejo Turki iz utrjenih taborišč v okolici mesta. Do tega pride v najkrajšem času. V krajih, vzhodno od Tripolisa do Zanzuna je mirno. Tadčuru bo v najkrajšem Času okupiran. Pnmnrcke —^rac ne. V dunajskih dipicmatinnih. krofih se govori, da bo turška \indr za slučaj, če začne italijanska mornarica z operacijami v Fprrjskem morja, takoj izgnala vse Italijane, ki pr?bi vajo v turški državi. Na vseh qmj skih otokih in v prisu«niščili so se Turki pripravili, da bi ne bili iznenađeni. Dunajski diplomatični krrvgi so mnenja, da Italijanska vlada vendarle ne bo odposlala mornarice Fgejsko morje, ker bi taka akcija prav nič ne koristila Italiji. Ce bi *?a, vseeno prišlo do te akciio, tedaj pričakujejo dunajski dipl matični * TOgi, da se bo to zprodilo na naČT-.ds" ne bodo interesi nevtralnih držav tanTirani. V Carigradu so bile v soboto ril, da se bo to zgodilo šele tedaj, če odide večji oddelek konjenice v Tri-politanijo. Tej bo poveljeval grof Turinski. Posredovalni predlog Avstro-Ogrske. »Berliner Tageblatt« poroča ia Carigrada: Avstro - ogrski poslanik: mejni grof Pallavicini je imel v soboto konferenco z velikim vezirjem, v kateri je ponudil posredova.ije avstrijske vlade posebno z ozirom na to, da namerava Italija začeti akcijo v Fgejskem morju. Veliki vezir je odgovoril, da se bo Turčija toliko č^sa bojevala, dokler je še kak italijanski vojak v Tripolitaniji. razširjene vesti, da so videli v bližLu ku ni treba dati zadoščenja, ker ni j Dardanei italijansko eskadro. »Ik-zmožen satisfakcije. Malik je na to | dam« pa poroča, da se italijanska i mornarica pripravlja na blokad.) v Svriji. imenoval Hummerja komedijanta. T*arinmentarno to ni bilo ali umljivo. Zdaj se je pa Hummer hitro pripravil, kar je obetal že ves dan. Odrinil je s cvojim velikanskim trebuhom tlaki poslance, ki so mu zapirali pot in se zapodil na Malika, z vidnim namenom, da ara klofuta. Malik pa seveda ni čakal, ne*ro vzel pasji bič iz yepn in je pripeljal Hummerju tri Novi vojaški transporti. Iz Rima poročajo, da so v N«^a-poljn pripravljeni trije pešpo I i, da se odpeljejo v Tri politanijo. It Milana odide v naikraišem času pešp'lk Št.8. Grof Turinski, nečak italijanskega kralja, je prosil kralja, naj «ra po-šdje v Tri pni i tnn i jo. Kralj je odgv»vo- Politično Kronika. »Samostatnost« priobčuje pogovor z načelnikom Enotnega češkega kluba s profesorjem dr. Fiedlerjem o parlamentarni večini. Dr. Fiedler je med drugim izjavil, da bo ministrski predsednik grof Stiirgkh težko mogel sestaviti zanesljivo večino za vladne predloge brez Čehov. Da pa morejo Cehi vstopiti v vladno večino, je treba sporazuma med Čehi, Poljaki in Nemci, k čemer pa je treba nadaljnih pogajanj. Nove vesti o italijanski fakulteti, ki krožijo v merodajnih krogih, »Fnion« poroča na uvodnem mestu baje iz trsrovskih krogov, da vlada v avstrijskih trgovskih krogih gibanje, da naj se preloži italijanska fakulteta v Prago. Članek se ozira tudi na slovenske zahteve. * m V nauČnem ministrstvu se izvrŠo v kratkem važne personalne izpreme-membe, ki pa imajo na sebi oni pečal krivičnosti, ki je vtisnen v zadnjem času vsem imenovanjem v ministrstvih. Na mesto za naučnega ministra imenovanega sekcijskega šefa Hussareka pride ministerijalni svetnik Eidelmever, njegov departe-ment pa prevzame dvomi svetnik llampl. Oddelek za splošne vseučili-ške zadeve prevzame sekcijski svetnik Maurus, za njegovega namestnika pa je imenovan profesor praškega češkega vseučilišča dr. Krčmar. Oddelek za medicinske fakultete sta prevzela sekcijski svetnik Maver in Leithe. V oddelek za splošno pravo-znanstvo je poklican sekcijski svet- LISTEK. V stzdu. Slika. Spisal Ivo S t o j a n. Dan je umiral in zlato solnce je razlivalo zadnje žarke na zemljo, mater trpečega človeštva, in rdečina rkrog solnca se je kazala v vsej svoji lepoti. Življenje po dolih in gorih ?e utihnilo; ljudje, utrnjeni od dnevnega dela, so legali k počitku; žival v* gozdu si je zbrala svoje ležišče, lc listje na drevesih je tajno za£elešte-lo, ko je zapihljala hladna sapica. Se zgodnja jesen je bila in ]>ostalo je mrzlo;listje je rumenelo in jelo padati na tla . . . Zvezde so se pojavile na širnem, modrem nebu, razprostirajoče se nad zemljo, ki je počivala v sladkem snn . . . V majhni, prijazni dolinici v crr-zdu je stala lesena koča, udobno nivališce samotarja, ki si je zaželel samotnega življenja, ločen od ljudi, ki koprnijo samo po veselju. Za koč^, tri je imela samo eno okence, je ležal vrtič s tremi hruškami in pred kočo je izviral potoček, ki je žuboreče hitel ob vitkih jelkah «n veselem ptičjem petju v dolino. Tik vrat si je po-ctavil samotar leseno klopico, ki je bila samo za enega človeka. Okrog te dolinice pa sn se rnaprostirali košati gozdovi, ki so se vspenjali vrdno više. Ni imel samotar niknkega raz-crleda, le modro nebo je videl nad seboj . . . Ko je legla noč na zemljo, je stopil samotar iz koče in sedel na klopico. Umetno izrezljano pipieo je imel j v ustih, ki je zdajpazdaj puhnil iz nje dim v ozračje. Častitljiv se jp rdel vsakemu ta starček, ki je imel bele lase, lice zernbano in roke žuljave. Oblečen je bil v irhaste hlače in okroor vratu je imel privezano svileno ruto . . . Naslonil se je nazaj na leseno steno in se je zamislil v višave, v temno noč. Mislil je vsak o jake misli, j ki jih je imel dan za dnevom vedno iste. Potegnila je hladna sapiea. samotarja je zazeblo. Zakači jal je in je stopil v izbo, kjer je prižgal svečo Izba je bila čedna. Mala miza in skrinia, ki je služila tudi za posteljo, sta zavzemali ves prostor samotar jevega stanovanja. Samotar je vzel s stene velik molek, pokleknil na tla naslonivši se z rokami na skrinjo, ?n je jel moliti rožni venec. Po molitvi je sedel k miziei, gledajoč po izbi. In takrat je zašel med mislimi v svoja mladostna leta . . - ljudje, ki so ga i#oznali, so ga klicali Kozma, ker je bil rojen na dan imenovanega svetnika in krščen tudi tako ... i Dnevi Kozmove mladosti sc bili jako, jako burni; to so bili dnevi, ko ga je nesreča zasledovala korak za korakom in ko ni imel niti ene srečne ure. Močne narave je bil Kozma in zato je lahko pretrpel težave in boli. ki jih je povzročal človek, sovražnik Kozmov. Pravično je delal Kozma,, a prišel je človek, ki ni nmel Kozmove pravice, in je vračal Ko-zrnu krivico za pravico . . . Kozma je bival ■ svojo starj materjo v raztrgani koči za vrs^o Hodil je h kmetom na dnino in tako preživel spbo in ma^er. Bil je mar Ijiv in delaven, zaslužka ni zapravljal, ampak spraviial je nekaj drobi ža fndi na stran. Narava mu je podarila dar lepote; bil je lep in postaven mladenič, da se je zagledalo vanj mnogo deklet, lepih in bogatih. Pa on je imel rad le eno, bila je to Je-rinčkova Mira. Ko je doslužil vojake, je šel služit za hlapca k Jerinčkovim, ki se niso nikdar imeli tako pridnega hlapca. Kozma ni delal, da bi si zaslužil izgovorjeni denar, ampak trudil se je za Jerinčka. Kazalo se je. da je bil Kozma ustvarjen za kmeta, ki zna na pravi način obdelovati svoje polje, ki ve pravilno sekati gozdove, ki ve dobro krmiti živino. Veselje je imel Kozma do kmetskega stanu ki je zadobil priljubljenost do dela v njem. Zasluženi denar ie nesel spraviti k materi, ki je ljubila sina z vso ma- terinsko ljubeznijo. Z Miro pa je kramljal vsaki dan ljubeznjive besede, ki jih je ona tako rada poslušala. Mirin oče ni opazil preprijaznega občevanja njunega, kajti zanašal se je na ponos svoje hčere . .. Pa je prišel človek, ki je njima skalil veliko srečo. Prišel je človek, ki je njima oropal srečno življenje, ki se je njima nudilo tako prijetno. Prišel je človek, ki je uničil za vedno dvoje ljubečih se bitij. Ta človek je bil Miha, Jerinčkov sosed. Dostikrat je vasoval Kozma pod Mirinim oknom. Kdo mu je mogel ubraniti to? Kdo je mogel prepovedati Miri, da ne bi govorila s Kozmo? Saj sta se ljubila, kakor malo kdo tako na svetu. Toda prišel je predrzen človek, ki si je upal ubraniti pomenek Koz mov z Miro ... »Jutri pa se zopet popri m em dela, kajti le v tem si morem pregnati zle slutnje, da ti ne boš nikdar mola žena. Toda ljubiti te ne bom nikdar pozabil.« Tako je rekel Kozma pri slovesu in zavil za hišo proti kozolcu, ki jo običajno spal na njem. Nepričakovano stopi preden.i človek dolge in suhe postave, — bi? je sosedov Miha — ravno ko je hotel stopiti Kozma no lestvi na kozolec. V prvem hipu bi se Kozma ustraši! Mihe, da ga ni takoi spoznal. Miha ni nič rekel, ampak postavil se j'dno gostilničarka Gettinger. Obsojeni so sc pritožili na deželno sodišče, ki je uvedlo pred vzklicno obravnavo natančno preiskavo. Posledica te preiskave je bila, da so 6. t. m. riretirali (Jettingerjevo, o kateri so že preje sumili, da hodi rada v tuj zelnik, in je bila tudi že v preiskavi. Toda izmu-zala se je vedno roki pravice na ta način, da je pregovorila svojo deklo, ki ji je pri tatvini tudi bržkone pomagala, da je ta vedno za svojo gospodinjo po krivem pričala Gottin-gerjevo, ki je vse te tatvine skoro gotovo sama izvrševala, so izpustili proti visoki kavciji na prosto. V Feldkirehnu in okolici vzbuja ta afera silno zanimanje in nestrpno čakajo vsi, posebno po nedolžnem obsojeni, konec preiskave. Nezgode. V Gradcu je pustila Jo-sefa Schoas v sobi svojega enoletnega sina samega. Ta je prevrnil nase mizo, ki je pritisnila otroka za vrat k tlom. Ko je prišla mati domov, je bil otrok že mrtev. — V okolici Selinje-vesi so dobili šolski otroci na potu iz šole v nekem jarku truplo novorojenčka. Truplo je še popolnoma ohranjeno. — V okolici Sentpetra je odtrgal stroj za rezanico vsled neprevidnoti posestnikovemu sinu I. Huraltu vse prste na desni roki. Primorko. Razpust goriškega deželnega zbora. »Soča poroča, da ve iz zanesljivih virov, da merodajni vladni krogi ne priznajo legalnosti deželnega odbora goriškega, ki je bil izvoljen v zname- nj« najhujših naeUatev, in da bo vlada deželni zbor razpustila, če se stranke večine ne odločijo opustiti vsa nasilaiva proti manjšini. Goriške stranke večine pa odklanjajo tako re-meduro in tako ho bržkone deželni zbor raapnscen in pride na Goriškem do novih deželnozborskih volitev. Stavka delavk v papirnici v Pod. gori se je končala v soboto. Vodstvo tovarne je zvišalo delavcem zaslužek na 1 K 00 vin. dnevne plače. Samomor zaradi odpovedi toha-karne. Najemnica tobakarne na cesti Dante Alighieri 411etna L. Kolavti je pila v soboto oetovo kislino. Na njen krik so prišli sosedje in jo hoteli odpeljati v bolnišnico. Toda predno so mogli samomorilko prijeti, je ta odprla okno in se vrgla iz četrtega nadstropja na cesto, kjer je obležala mrtva. Vzrok samomora je odpoved tobakarne. Vlom med opoldanskim odmorom. V soboto so vdrli med opoldanskim odmorom neznani tatovi v pisarno tvrdke Kalmus v Trstu, vlomili predal blagajnikove mize in odnesli 1700 kron. Nezgode. Radi neozdravljive bolezni se je hotel včeraj zastupiti v Trstu 441etni mesar Viktor Dosi. — Med prepirom je udarila M. Šivic svojega lOletnega brata s škarjami v prsi in ga nevarno poškodovala. — Osemletni dečko Rud. Fabjan iz Škofije je izmaknil nekje nabit naboj za lovsko puško. Naboj se mu med igro razleti in ga nevarno poškodoval na desni roki in na desnem očesu. Tripoliški Turki v Trstu. Turški ujetniki, ki jih je poslala laška vlada v Trst, so se odpeljali včeraj s parni-kom »Zrinjv« v Reko, odkoder gredo po suhem v Carigrad. Med ujetniki so tudi general Regel-paša, polkovnik Fhemi-bej in admiral Thasim-bej, ki so bili od časa turškega državnega preobrata od Mlade/turkov izgnani in živeli kot prognanci v Tri-polisu. Odlikovanje. Višji komisar finančne straže Fr. Turšič v Pulju je dobil povodom umirovljenja naslov cesarskega svetnika. dnevne vesti. + Na trebuhu ^eže in v prahu se valjajo klerikalni listi pred dr. Šu-steršičem radi njegovega zadnjega govora v parlamentu. Kdor Še ne pozna čustva, ki se pojavlja v mislečem človeku, kadar vidi, kako se plazijo kreature v prahu pred mogotci, ta naj čita »Slovencev« sobotni uvodnik »Dr. Susteršičev govor« in prepričani smo, da bo »Slovenca« odložil z gnusom in gnevom, zakaj tako bizantinsko in pasje in obenem tako domišljavo in bahavo se menda še ni pisalo v slovenskem jeziku, kakor v >Slovenčevem« članku, v katerem se Šusteršiča povzdiguje do nebes in kuje njegove vrline v zvezde. Šuster-šiča se predstavlja in opisuje kot moža, kot politika, kot diplomata ;n državnika, ki ga nima primere pod solncem božjim, kot solnce med zvezdami, kot zlato med kovinami. Čitatelji naj nam oproste, ako navedemo tu nekaj zgledov, kako skuša šnster-šjčev kuli zlesti svojemu gosp->,larju v čreva. Prosimo pa, naj se preskrbe, predno prečitajo naslednje izlive »-obske klerikalne duše, z zdravilnimi «rcd-+vi. da se jim r.e obrne želodec. Kodr: j pa poslušajte Susteršičevega kuli j i: »Govor dr. Šusteršiča je sijajen dokaz njegove duhovitosti, naj-širšesra političnega i a/.gleda, čudovitih govorniških zmožnosti. Duh našega ljudstva in ž njim zedinjenih poslancev je preveval njegove besede; zato so dihale silo naših gora, globino našega morja, vedro jasnost naše ljudske duše. Govore tudi drugi načelniki, a pozna se jim — Kramaru in Bilinskemu m Pi**jlerju in Stein-wenderju in Grossu, — da sc v odlo-čilnfh stvareh love za besede... Dr. umn ti i iičev govor je političen pro-gram v najširši zasnov!; tlemokratie-na misel — zaupanje do ljudstva mu je temelj, ogreva ga kot kresno solnce vroča ljubezen do našega naroda, nepopisno svezost in sija.in ost mu pa daje državniška razboritost, kl je v ti meri dr. Šustersicu nihče drnjri ne more postaviti v tekmo« ... Ali potrebuje kdo kolonske vode? Vprašamo, komu se ne gabi \ dno duše to nehotično hvalisanje is poviševanje Šusteršičeve osebe T! In čemu vse to? Samo da se prikrije dejstvo, da sc je Susteršič ponudil vladi r pvojim govorom kakor poulična vlačuga, ki si hoče s svojo razkošno toaleto in z rafiniranim kazanjem slojih form pridobiti čestilcev, občudovateljev in — vzdrževateljev. Čitajte Susteršičev govor, v formi res lep govor, in povejte, ali najdete v njem kakšno novo idejo? Ne, samo lepe besede, ki jih je Susteršič že neštetokiat rabil, ne da bi se kdaj potrudil, da bi te besede pretvoril tudi v dejanja. In kaj Je govoril Susteršič o neznosnih razmerah, ki so zavladale pri nas na Slovenskem, ali je žigosal germanizacijo, kl se je v zadnjem Čnsn sistematično jela izvajati po vseh sloven- skih deželah, slasti pa na Kranjskem t Nic, niti besede ni omenil, kakor da bi bili slovcnsA) kraji dežela, v kateri teče mleko m med narodne ravnopravnosti. Molčal je o nezakonitostih in nasilstvih primerne nemške birokracije na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, dotaknit se je samo Istre, kjer so tlačitelji — Italijani. Proti nemškim tlači toljem in nasilnikom na Kranjskem, Koioškem in Štajerskim pa si junak Susteršič ni upal črhniti! To gov >n ^eč kakor debele knjige! Nemcem se ne sinemo zameriti, Nemcem ne smemo skriviti lasu, to je vodilno načelo novejše klerikalne politike. Šu* eršič hoče s pomočjo naklonjenih mn Nemcev splezati na površje m napraviti ž njihovim sodelovanjem s vlado nov., kravjo kupčijo za-se in klerikalno stranko. Ministrski stolček še pač vedno lebdi Šusterši&u pred očmi. Ker g* ni mogel dosci s poniočjo Jugoslovanov, ga hoče sedaj doseči s podporo Nemcev! Zato so zanj Nemci sakrosanktni in naj gum i lijo krivico nad krivico v slovenskih deželah! In takega moža in politika s? upajo klerikalni kuliji primerjati možu, ka kršen je dr. Kramaf, ki bi bil že neštetokrat lahko minister, ki pa je vsako tako ponudbo odločno z motivacijo: »]fi Cehi se ne borimo za ministrske fotelje, mi zahtevamo same, da da češkemu narodu pravica •*» ravnopravnost!« -f- Češka javnost in »slavni« d' Susteršičev govor. »Narodnv Listv« pišejo: Cele tri tedne je dr. Susteršič oznanjeval, da bo imel pri proračunski debati govor, ki povzroči veliko senzacijo. Bili smo v resnici radovedni na njegovo oznanjevanje. Vendar pa moremo reči, da je bilo to, kar je danes z nepravim pathosom govoril, narodno razočaranje. Razlagal je, da manjka zbornici voditelja. Gotovo je mislil, da bi mogel biti ta voditelj on. Pripomnil je, da je krivičnost, če se neprenehoma očita parlamentu, da ni za nič. Naj državniki sami sebi stavijo usodno vprašanje, čemu smo torej mi? Zbornica nima nikakoršnega vodstva. Vsled tega se ne morejo uveljaviti moči, ki v njej v istini počivajo. Na to je dr. Susteršič proglasil princip, da samo vlada more voditi parlament, kajti brez vodstva vlade, ki ima tudi moč, je konstitucionalno življenje nemogoče. Pripominjamo dr. Šusteršiču. da je bil kranjski poslanec, ranjki Karel Hohenwart, ki je dolgo vrsto let vodil zbornico, ne da bi bil minister. Kar se tiče ustanovitve zbornične večine, jc rekel dr. Susteršič, da mora imeti telo, ki se naziva večno, duša . . . Koncem svojega govora je zaklical zbornici in njenim strankam: »Ne bojimo se!« — Tako se pa ne glasi vprašanje, za katero gre. Dr. Susteršič se moti. Vprašanje jo, ali se dr. Šusteršiča in njegovih ljudi sploh kdo boji«. -f- Ponosen je »Slovenec«' na to, da omenjajo Susteršičev govor tudi italijanski listi, za to si je dal poročati — z Dunaja, da priobčujejo ti listi dobesedno Šusteišičeva izvajanja glede italijanske ekspedicije v Tri polis. Po »Sloven cevem« zatrjevanju so seveda Šusteršičeve besede v živo zadele Italijane in odslej se bo italijanska vlada prsv gotovo še bolj kakor doslej izogibala vsemu, kar bi moglo še bolj razplamtiti jezo silnega gromovnika dr. Šusteršiča. To je, kakor pribito! In ee bo Italija opustila vsako akcijo v Jadranskem morju in v Albaniji, je to čisto goto vo izključna zasluga dr. Šusteršiča, ki je s svojim govorom Italijane tako preplašil, da M ministru d i San Giuliano še danes tresejo hlače. Res, prav zares! + Na dan z dokumenti, gospoda Lampe in Zajec! Na klerikalna zavijanja o cestnem zakonu smo pretekli teden pozvali deželna odbornika dr. Zajca in dr. Lam peta, naj priobčita dobesedno v »Slovencu« 1. zapisnik dotične seje deželnega odbora, v kateri se je sklenilo, da se bo deželni odbor pri razdeljevanju podpor v slučajih *, 18 novega cestnega zakona prav posebno oziral tudi na mestno občino ljubljansko in 2. vlogo, s katero je deželni odbor poslal cestni zakon centralni vladi, da mu izposluje najvišje potrjenje. Konstatiramo, da je »Slovenec« o oni aferi prenehal pisati s tistim dnem, ko je v našem listu izšel oni poziv, in da dr. Zajec in Lampe še do danes nista dala v »Slovencu« natisniti zapisnika niti vloge iz enostranega vzroka, ker si tega ne upata storiti, ker vesta, da bi jih oni uradni listini postavili na laž in pred vso javnostjo nepobitno dokazali, da je dr. Lampe v resnici skušal nalagati centralno vlado z namenom, da bi dosegel sankcijo za Ljubljano skrajno škodljivega cestnega zakona. Ce to ni res, jih vnovič pozivamo: na dan z uradnimi dokumenti, na dan ■ resnico! 4- Ne bosta tožila Kregar in Štefe, dasi smo jima jasno in glasno očitali hudodelstva, izvršena pri zadnjih vlltvah v trgovako in obrtno zbornice, tako izjavljati v sobotnem »Slovencu«. Pravita, da se boji ta — porotnikov, češ da niso nepristranski, Mi pa pravimo: gospod* se ne noji-ta toliko porotnikov,?* so zanja samo izgovor, marveč bojita se javne sodne razprave, ki bi z bengalično lučjo razsvetlila vse lopovščine, ki so jih klerikalci s Kregar jem in Šte-fetom uganjali pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Da pa se častivredna gospoda ne bosta več mogla izgovarjati na porotnike, bomo pri ugodni priliki morda dali gospodoma možnost, da si bosta lahko pred rednim sednikom poiskala zadoščenja. Vprašamo ju samo, če bosta v tem slučaju tudi prav res in zanesljivo tožila? -f- »Vaterland« preneha izhajati.. S 1. decembrom preneha izhajati glasilo fevdalnega plemstva in episkopata, »Das Vaterland«. »Vaterland« se je preveč potegoval za staro konservativno stranko proti krščanskim socijalistom, vsled česar se je zameril nekaterim duhovnikom. Škofje so dajali listu 6R.000 kron podpore. Dunajski nadškof Nagi predlaga, naj se ta podpora od zdaj naprej daje »Reichsposti«. -j- Kako se agituje za »Ljudski oder«. Zdaj smo šele na jasnem, čemu so se klerikalei tako zavzemali, naj se uvede na obrtno •nadaljevalnih šolah krščanski nauk. Glavni namen teh učnih ur je, da se agitira za klerikalno stranko in njene priredbe ; Na obrtno-nadaljevalni šoli na Grabnu poučuje neki Jane. Ta je vporabil zadnjo uro v to, da .ie agitiral za »Ljudski oder«. Učencem je odsvetoval obiskovati deželno gledališče, kei je pohujšljivo. Pač pa naj obiskujejo »Ludski oder«, ki se je ustanovil na zahtevo ljudstva ft). Radovedni smo, koliko provizije dobiva Jane za svojo reklamo. + Promocija. Dne 10. t. m. jc bil na dunajskem vseučilišču prom.v viran doktorjem prava gosp. Pe,?i V a v p o t i č. Čestitamo! — Na svojega godu dan na Martinovo ob 7. zvečer letos je po dolgi bolezni umrl in bil danes pokopan hišni posestnik g. Martin Šterk v Ljubljani v Krakovem, Kladezna ulica 9. Dosegel je visoko starost 81 let. Rodom iz Starega trga v Beli Krajini je do svojega 16 leta Lil doma za pastirja; potem je krosu jar il po Bavarskem, Wurtemberškem in Badenskem. V vojake potrjen je mo ral iti na Laško, kjer je zbolel za le-garjem. To je bil vzrok, da je slove dal vojaškemu stanu in postal 1853 policijski korporal. Dolgo vrsto let je služil pri državnem redarstvu, naposled kot redar v mr^t"' službi od leta 1870., ko je postal za Žanom mestni tambor. Starejši Ljubljančani se še spominjajo Štorka, ki je hodil z bobnom po mestu od trga dc trga in z gromkim glasom »publiei-ral«. Zlata doba zanj je Lilo 1. 1871.. ko so prodajali vojaSke konje. Leta 1880. so ga postavili na magistratu za oskrbovalca mestne je'xc. Težavno službo mestnega ječarja je vestno izvrševal 18 let in se potem preselil v pokoj v svojo hišico v Krakovem. Pokojni g. Šterk je bil kremenit narodnjak. 0 znani aferi »Južnega Sokola« je na sodišč n pričal v prilog društvu. Svojo deco je vzgojil v narodnem duhu. O volitvah je vsakokrat volil z narodno stranko, +udi v oni dobi. ko so na magistratu vladali Nemci. Ko je prejel za zadnjo dežel-nozborsko volitev glasovnico, je izrazil željo: »O da bi r volit!« — a bolezen ni dala, da bi bil šel to pot na volišče. Vrlemu možu blag spomin! — Na naslov vodstva c. kr. glavne pošte v Ljubljani. V novozgrajeno hišo v Gledališki ulici prihaja pismonoša šele oV.oli enajstih, ali pa tudi celo ob pol dvanajstih. Iz prometnih oz i rov je opravičena zahteva, da vodstvo c. kr. pošte službo pismonoš tako razdeli, da ne bo ta del nove Ljubljane na slabšem kot so hribovske vasi. ki dobivajo danes malone že vse jutrajno pošto zjutraj in ne šele opoldne. — Dr. Vidmar se preseli v Bu-dimpe£J Vaš roiak svetovnozn ni šahist dr. Milan Vidmar, zapusti z 1. januarjem 1912 službo pri tvrdki »Družba za električno industrijo, po dnržnica v Weizu« ter vstopi pri tvrdki »Ganz & Co.« v Budimpešti v službo. Kakor letošnje leto v spomladi v San Sebastianu udeležil se je v mesecu kimovcu tudi šahovega turnirja v Karlovih varih. Zbranih je blio 32 šahistov. Dasiravno bolan, dosegel je le veliki uapeh in sicer 7. darilo. Tudi v tujini, v njegovi novi domovini, želimo mu mnogo uspeha in sreče. Zopet uboj na katoliški podi, g i. Včeraj zvečer prišel je črkostaver v Slatnarjevi tiskarni Ivan Lužar domov in tarnal, da ga močno boli glava, Povedal je tudi, da ga je njer* n neznan kmečki človek močno udaril po levem soncu, tako, da je padel v cestni jarek. Dajali so mu obkladke. toda med nočjo je izdihnil. To je že drugi uboj v kamniškem okraju tekom kratkega časa, kar najbolje kaže, kakšno izobrazbo ponuja de^an Ivan Lavrenčič v svojih društvih njihovim članom. Ubiti bil je mirne- ga značaja, povsod zelo priljubljen ter član vseh naprednih društev v Kamniku. N. v m. p.! Zaročila sta so spodična Pavla Vadnal, učiteljica v Loškem potoku in gospod Aleksander Skaza v Celju. Obilo sreče! Zlato poroko sin včeraj v Trnovem obhajala v krogu svoje rodov i-ne g. Ferdinand B u r g e r in gospa Josipi na Burger, roj. Šu s t stršio. Oba sta se Čvrsta in zdrava. Praske. Ko je bil v soboto popoldne zidar Fran Potokar v Hradecke-ga vasi v stanovanju svojega prijatelja, s katerim sta imela neki obračun, sta se sprla in je pri tem Pctokar dobil s kolom tako pc glavi, da se je onesvestil. — Istega dne sta na Poljanski cesti dva mesarska vajenca začela dražiti nekoliko vinjenega dninarja Ivana Boštjančiča. Ker ga je to razburilo, ju je oštel ' r*ri tem pa skoči en vajenec vanj ter ga tako tuešČil ob tla, da je ta dobil na glavi znatno pošJcodbo. — Na dvorišče hiše ŠL 7 v Kolodvorski ulici je prišel delavec Ivan Kregar. Ko Ta je zagledal prevoznik, ki ima najet hlev, je skočil vanj in ga vrgel ob tla. Nato je Kregar zbežal v i-osti 1 no, prevoznik pa za njim. Tam ?jra zopet spravi na tla, poklekne nanj ter ga začne daviti za vrat. Ko je priskočila na pomoč natakarica, je tudi ta dobila s pestjo tako v prsa, da je ^st Kleti s ptiči vabljenci. Za Martinovo nedeljo. V noči od 11. na 12. t. m. je neka dvonožna lisica v Kopališki ulici odnesla dv asa p os t es t n i k o m a štiri kokoši in jih po- poklala na Mir ju. Sam se je zglasil. V soboto se je nri policiji zglasil 631etni delavec Andrej Obreza iz Hotiča. češ. da je t»re/. sredstev. Ko so mu pa natančne jše preiskali obisti, so prišli tudi na to, da ga želi videti litijsko sodišče zaradi prestopka § 460 k. zak. ter ga na lastno željo utakniii v zap r. Muhasta mula. Ko je šla v sobo-:>o Poljanski cesti posestnica Marija Bergantova iz Stare Loke, je srečala nekega domobranca, ki je peljal >n uzdo mulo. Ko je zavil, je žival brcnila z nogo nazaj ter zadela Ber-gantovo v levo roko, katero ji je zlomila in je morala iskati pomoči v bolnišnici. Pes temnorujave barve s kratkim repom in belimi prsi se je zatekel. Na pasji znamki je napisano Smihel-Stopičc Št. 67.« Lastnik dobi psa pri g. L. Čemet u v Štepanji vasi št. 30 pri Ljubljani. Delavsko gibanje. V sobote se je ?. južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Črnogorcev, 8 Hrvatov n 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 110 Hrvatov in 20 Slovenec v. 40 Hrvatov se je povrnilo iz Nemčije. — Včeraj se je pa odpeljalo v Ameriko 10 Maredoneev in 76 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Stavec g. Anton Brozovič je izgubil denarnico, v kateri je imel do oO K denar-. — Trgovski vajenec Stanko Kve-fler je izgubil 260 K denarja v bankovcih po 100, 20 in 10 K. Pošteni najditelj naj izvoli denar oddati na magistratu. — Neka dama je izgubila zlato zaponko a rdečim rabinom. — Kotarski pomočnik Martin Božja je izgubil branilnično knjižico 'Afestne hranilnice« z vlogo 45 K. — Šolski učenec Viktor Kveder je našel uro budilko. — Mitniški p~*'.-nik Fran Grobelnik je našel žepno uro. katero dobi izgnbitejj pri najditelju v Kladezni ulici št. 18. — Ga. Ivana Polanjkova je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. Higljmična mlekarna so otvori jutri v hiši meščansko imovine v Lingarjevi ulici. Dobivalo se bo tam garantirano pristno mleko. Ven y inseratu. Narodna oDrnmba. Idrijska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda praznuje letos jubilej svojega 251etnega obstanka. V svrho tega priredi v soboto, dne 18. novembra v pivarni pri »Črnem orlu« jubilejno veselico. Začetek bo ob 8. zvečer. — Na sporedu je tudi veseloigra »Malomestne tradicije«. Društveno naznanilo. Občni zbor čevljarske zadruge. Včeraj popoldne se je vršil v gostilni pri Mraku na Rimski cesti občni zbor čevljarske zadruge, na katerem je podal predsednik gosp. Erjavec poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu ter se spomnil tudi umrlih članov Sedlarja in Rcicha, V svojem nadaljneni poročilu izpre-govoril tudi o svojem poseiu v-^avstrijskega čevljarskega shoda v Celovcu, ki se je vršil dne 14. avgusta in naslednje dni. Končno uiceni. da pravilnega, poročila o računskem zaključku za leto 1910 ni mogoče podati, ker se je zgodila v knjigah neka pomota, vsled katere se postavke docela ne vjemajo. Preglednik gosp. Breksvar konstatira, da **uaš« diferenca za leto 1910 26 K 85 vin. in da je vsled tega treba, da se knjige temeljito pregledajo, za kar je treba še enkratne temeljite revizije knjig, omeni pa obenem, da bo revizija brez dvojbe dokazala, da ne zadene nikogar krivda in da je bila ta pomota mogoča, ker so se vpisale postavke ua napačno stran. V tozadevno izvoljeno revizijsko komisijo so bili izvoljeni gg. Breskvar, Strniša, Kuk man, Aleš in Franchet-t i. Gosp. Franchetti nato pozdravi člane zadruge v imenu »Zveze slovenskih obrtnih zadrug«, h kateri je »Zadruga« ▼ tem letu pristopila ter stavi več nasvetov. Letna dok Lada se nato določi na 2 K, na kar so se vršile volitve, ter sta bila izvoljena za predsednika gosp. Jos. B r e s k v a r, za podpredsednika pa gosp. Fran K u k m a n , za odbornike pa so bili izvoljeni gg. Rozman. S a l m i č, Eržen, Trtnik, Šetina, Jeze r š o k in Požar, V razsodišče so bili izvoljeni kot člani gg.: Kovač Ivan, Kovač Fran in Turna, kot namestnika pa gg. K a I a u in P r i v š e k, V pomočniški odbor sta bila izvoljena gg. Breskvar in Z a m 1 j e n , Za preglednika gg. Kor-delič in Majce, kot člana za davčno administracijo pa gg. T u m a in Rozman. Za posredovalnega mojstra so si izvolili načelnika g. Bres-k v a r j a.Končno so bili izvol jeni kot delegati k zveznemu zborovanju gg. Breskvar, Kukma n. S a 1 m i č, Turna in Z a m 1 j e n. Predsedniku se je določila nagrada 160 K, tedaj ista. kakor je bila dosedaj. Končno je govoril gosp. Oblak, da naj se zadruga zavzema za naročeno delo ter kritizira delovanje čevljev v prisilni delavnici, kar dela obrt rikom občutno škodo in jim da obupati, da vlada pri nas sploš še kaka pravica. Predsednik g. Breskvar nato izjavlja, da bo razvil program zadruge i^polnonia precizno na anodu, ki ga bo v kratkem sklical in za katerega naj člani pridno agitirajo ter poživlja časopise, da naj sprejemajo tudi strokovne članke, ki bi razjasnili položaj obrtnega stanu. Podpornega društva za slovenske visokošolec v Pragi občni zbor bo v sredo, dne 15. novembra t. 1. ob pol 8. zvečer v Malinovi restavraciji. Spalena ul. 9. — Gostje in prijatelji društva dobrodošli! Prosveto. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek se igra prvič Lu-dovika Thome komedija »Moral.*« (za nepar-abonente). Ludovik Tbo-ma, roj. K. 1887. v Oberaminorgau, je danes slaven satirik v nemški literaturi. Njegove pesmi v tedmku »Simplicissimus« ter pisma ha v ar. »poslanca« v istem listu zbujajo senzacijo. Podpisuje se tudi »Peter Schlemil«. Njegove izborne, duha, satire, ironije in humora polne novc-lete, kmetske povesti, humoreske in komedije spadajo k najboljšim produktom nemške moderne literature. Rad piše v dialektu. Naše gledalce je uprizorilo že njegovo »Medaljo« in »Lokalno železnico«. Njego vr »Morala« je zabavna satira na veli-konemške justične, družabne in nravstvene razmere. Bavarske fili-stre si je vzel Thorna tu na piko, bavarske »pobeljene grobove«, ki jih tudi »Siraplicismmus« tako zabavo o biča in smeši. Kandidat Beermann je političen ignorant, a ker ima denar, hoče biti poslanec; on pa je tudi nemoralen politrkaster, ki mu je vse eno: konservativnost ali svobodomi-seistvo. Brez načel je, brez progra- ma; na shodih govori vse mogoče m nemogoče, deklamira o morali iu o svetoati zakona, hkratn pa greni proti 6. zapovedi. Mandat hoče dobiti za vsako ceno. Enaki tički so njegovi prijatelji. Poznate ga ie dve plemeniti ženi: duhovita starka Lundova in njegova soproga. Iz Skandal ne zagate ga reši denar, on pa dobi še zaslužni križec. Afera dednega pri lca Krnila mu postane nevarna, toda reši ga lojalnost in koruptnost policije. Asesor Strobel in policijski načelnik sta izvrstna tipa nemškega uredništva. Kokota Hauteville st^ji sredi dejanja s svojim brezobraznim humorjem. Ta kokota s svojo značajnost jo in diskretnostjo osramoti vam policijo. Glavno vlogo igra g. V c -r o v š e k , kokoto ga. S e t r i 1 o r a, asesorja g. S k r b i n š e k. Ta literarna komedija je dosegla pen JO d velik uspeh. Vse I. dejanje je ekspozicija; komedijaše začne z II. dej. ter se hitro razvija ter raste do nepričakovanega konca igre. Tako nam nudi »Morala« duhovito zabaven literaren večer. Slovensko gledališče. V soboto večer so ponavljali »Prodano nevesto«. Predstava je bila jako celotna in prav dobra. G. Vnorist je prrjei lovorov venec, ki ga je pošteno zaslužil. — V nedeljo popoldne so peli in igrali »Cigana-barona^. Napove-dana opereta »Sramežljivo Suzana« je izostala vsled bolezni gospo pl. Foedranspergove. P. Deželno gledališče. Kralj M >-tja*'. Narodna pravljica v treh dejanjih s pred- in poigro. Spisal Jak /b Šplcar. Režiser Hinko Nnčič. Izmed »pevcev domačih« je prišla snoci beseda na naš oder, od brata Koro lanca; naivna je ta beseda in neokreina, a hotela nam je podati velik sen, veliko tolažbo in lepo upanja. Vojska Matjaževa, sila in svoboda našega naroda, dremlje pod goro in se vzbudi, kadar napoči doba . . Ideja, vredna silnega pesnika-tvorca, ki bi utegnila poroditi našo narodno fira-mo v najvišjem pomenu besede. V rokah g. Špicarjn je postala samo narodna igra. a tudi taka ne uštrca, v kljub nekaterim dobro uspelim prizorom in resnično gledanim tipom, zahtevam dramatske tehnike. Preveč aparata in zato preveč razkosa nest i. Namesto živih mističnih simbolov se nam kažejo v predigri puste, napol mitološke alegorije Usode, Zemlje, Sreče. Pravice itd. Takih primitivnosti ne prenese i zlepa gledalec današnjega časa, ki ve, da se odigrava usoda sveta v človeku. Iz volje del i-jočih oseb in njih dejanj se razvijajo simboli sami od sebe, ne narobe. V »glavni igri« so ljudje iz\ "čine pre-malenkostni, da bi biTi res reprezen tanti naroda, kar je bil po vsi oriiiki avtorjev namen. Toda par ena oseba je velika, reprezentativna *o. simbiblična: stari slepec Tevž. nositelj tradicije o kralju Matjažu, njegovi vojski pod zemljo in čudotvorni roži. k: je zrastla iz Matjaževe krvi in vzcv s te vsako leto o Kresu. Izl>orna igra gospoda Verovška ga je spravila do popolne veljave. Kakor nevidna glo-rija svetništva in proroštva je žarela iz njega, ko je sedel med napo*o pozorno mladino in prenašal modrost in vero davnine mlademu rodu v srca. — Ne bom omenjal manjših nerodnosti, ki bi se dale po resnem preudarku opiliti in izboljšati, av\>r je bil pri predstavi navzočen in je brez dvoma mnogo hib sam opazil. Verzi, kar jih je, so taki, da je joj! Igra. primerno prenarejejia, bi bila ugodna za popoldanske preastave; za manjše odre pa vsled sveničn ga aparata ni. Igralcev je nastopilo toliko, da vsakega posebe ni mogoče omeniti. Igralo se je splošno dobro in živahno. G. Nučič (kralj Matjaž* je imel težko vlogo, seveda pc- avtorje-, vi krivdi, ki mu je nadrobi 1 preveč framnjn — a rešil jo .ie tako, kakor je bilo treba: mirno, dostojanstveno. G. Skrbinška Trdina je bil pravi kmečki skopuh, zahrbten in samo-golten. sugestivno ustvarjen karakter. G. Šimaček — dobro. G. Molek — tu je stal na svojem pravem iori-sctt. G. Povhe primeren bnrkež. Gle. Wintrova — kakor ponavadi; kak akcent t upata m drugačen! Isto iidč. Šotrilovi! G. Danilo je bil prehripav, da bi mogli izreči o njeni .codbo. — Ljubki so bili malčki, ali pravzaprav malčtce. —č. Umetnost Koncert Sevčikovegu kvarteta. Glasbena Matica nam je omogoči i a zopet v nedeljo 12. t. m. zvečer v dvorani Mestnega doma izreden umetniški užitek s tein, da je privabila v Ljubljano Sevčikov kvartet, obstoječ iz štirih slavnih mojstrov gg. Lhotskega, Prohazke. Mora,-ca in Zelenke. Vsi ti štirje gospodje stoje na višku glasbene umetnosti in obvladujejo tehniko igranja z občudovanja vredno lahkoto. Njim ni t^e-ba ne vodij, ne dirigentov, ker tiči takt, celotnost in zaokroženost ig . Trst, 13. novembra. Danes so začeli stavkati tovorni vozniki, skoro ves promet je ustavljen. Najbolj trpi Societa anonima generali. Banski stolec. Budimpešta 13. nov. Iz Zagreba poročajo, da }e bil grof Štefan Erdodv pretekli teden ponovno pri ministrskem predsedniku Kliuenu in da mu je Khuert ponudil banski stolec ker je baje stališče bana Tomašiča popolnoma omajano. Morilec Siczinsky. Stanislava 13. nov. Poizvedovanja so odkrila nov sled. Siczinskv je baje ušel preko Ogrskega v Rumunijo m se tam skriva. V Stanislavi so zaprli zopet enega paznika. Tu se širi vest, da bodo začeli pazniki stavkati ker jih dolže oblasti sokrivde na begu Siczin-skega. Nov papežev motu proprio. Rim, 13. novembra. V kratkem izda papež nov motu proprio, ki bo imel za predmet nravnostno življenje duhovnikov. Motu proprio bo poostril glede stanovanja žensk v župniščih m kaplanijah ter duhovnikom absolutno prepovedal imeti pod streho ženske osebe, tudi če so sorodnice. (O joj l) Papež zahteva, da naj imajo duhovniki samo moške služabnike. Ruski ultimatum Perziji. Petrograd, 13. novembra. Tu se potrjujejo vesti, da je Rusija poslala Perziji ultimatum, v katerem zahteva da perzijska vlada obžaluje vse svoje korake proti Rusiji in njih opraviči. Rusija zahieva nadalje, da ji da perzijska vlada garancije za varovanje interesov perzijsko-ruskih bank. Stavka cestnih pometačev. New-York, 13. novembra. Tu so začeli stavkati cestni pometači. Nesnaga na ulicah in cestah je strahovita. Nad 40.000 ton Dlata leži po ulicah. Med pometači in policijo je prišlo do spopadov v katerih sta bila 2 pometača ubita. * 11 al i i an sk o -1 u r š k a v o i na. V Egejskom morju. Pariz 13. novembra. Danes krožijo tu vesti, da je italijansko brodovje že začelo z vojnimi akcijami v Egej-skem morju in ob Azijski obali. Ciasso 12. novembra. Flotila vojvode Abruškega je dospela pred Kandijo, flotila admirala Aubrija operira pri otoku Lemnosu, 111. italijanska divizija je tudi že na poti proti Lemnosu. Italijanske vojne ladje bodo operirale pri otokih Mitilene, Chios in Rhodos ter bodo Italijani te otoke baje tudi zasedli. V Neapolj dospeli pamik „Leonida" je vedel poročat, da stoji turška vojna mornarica pred Dardanc-lami pripravljena in da hoče turška mornarica zaplesti italijansko brodovje v boi. Izpremembe v Tripolitaniji. — Denar za turške čete. Carigrad 13. novembra. Poslanec mesta Bengasija Jusuf bej se je sedaj vrnil v Bengasi in nesel s seboj velike vsote za turške čete. Dvanajst turških generalštabnih častnikov se je podalo v Tripolitanijo. Tu se širijo vesti, da bo vojni minister Mahmud Šefket paša demisijoniral in prevzel vrhovno poveljništvo nad turškimi četami v Tripolitaniji. Carigrad, 13. novemb. „Politična korespondenca" poroča, da se Moha-medanci na otokih Arhipela trumoma izseljajo.Večinoma se obračajo v Smirno. Carigrad, 13. novemb. Turška vlada je dala razdeliti med rezerviste na otoku Lemnosu orožje in municijo. Pred Tripolisom. Pariz, 13. novemb. Iz Tripolisa javljajo: 300 arabskih jezdecev in tisoč mož je poskusilo naskočiti italijansko južno fronto, vendar se je Italijanom posrečilo v krvavem boju odvrniti ta napad. Papeški delegat v Carigradu. Carigrad, 13. novembra, Turška vlada je prepovedala papeskemu delegatu v Carigradu občeveti z Vatikanom s šifriranimi brzojavkami, ker je papeški dalegat na snmu, da je podpiral italijanske akcije. Letalni stroji za Turke. Carigrad, 13. novembra. Turška vlada je kupila na Francoskem dva letalna stroja za afriško bojišče. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoalemeek. ■masa. seferoeta vetra, se se RnOoi po pravici bali, ker jim je prinašal nahod m resno prehlajenje. Sedaj v tem slabem letnem času ima vsakdo vzrok se bati škodljivih posledic le-denomrzfih vetrov in dvakrat nam je treba biti previdnim. Faveve pristne sodenske mineralne pastirje varujejo pred nevarnostjo prehlajenja ter točno in kar se najbolj misliti da udobno zatirajo že nastalo prehlajenje sopil. Pa niso niti drage: škatlica stane samo K 125. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: VT. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V/M. Grosse Neugasse 17. Kftfeorološično poroclto. V«fai Md marjtm SrNnjI mirni tlak M.7» nm ii. 9 12. 13. 2.pop. 7345 13-5 i si. svzh 9.zv. ! 737*1 7. zj. I 739-1 10 3 J brezvetr. 81! . sk. oblač. jasno I s oblačno. 2. pop. 9. zv. 7. zj. 737-6 J 736 9 11 0 8-8 i 6l. svzh. 735'4; 6-0 fdel oblač. jasno isk. oblač Srednja predvčerajšnja temperatura lI-6#» norm. 4*6C in včerajšnja 9*3», norm. 4-4% Padavina v 24 urah 38 mm in 0*0 mm Posojilnica t Framu naznanja vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je njen soustanovnik in načelnik, gospod 3845 Janez Gert dolgoletni župan tn veleposestnik v Framu odlikovan z zlatim zaslužnim krilcem v nedeljo, dne i 2. novembra ob pol 9. zvečer mtrno v Gospodu zaspal. Sv. masa zadušnica se bode služila v sredo, 15. t. m. ob 7. zjutraj pri Sv. Ani v Fram«. V TRAMU. 13. novembra 1911. Namesto vsakega drugega obvestili. Marija Mnller naznanja v lastnem, v imenu svoje hčere Josinine Laibacher ia v imenu vseh sorodnikov \-sem prijateljem in znancem potrtega srca, da je nje iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, brat, stric, tast in svak. gospod 3844 m Rupert Miiller trgovec po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 3. ponoči v 72 letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 14. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žatosti, Selenburgova ulica 12, na pokopališče pri Sv. Križu. Zadušna maša se bo služila v tarnl cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, 13. novembra 1911. IŠČe Se v bližini sodišča aneblmn ulično sg! Vprašati je v pisarni „UniT&rsal" Ljubljana, Sodna ulica štev. 4. 3840 s tremi gimn. razredi, star 17 let, vešč slov in nemškega jezika iaće primerne službe. Ponudbe blagoviii naj se pošiljati: poštno ležeče Tur fah, pod šifro „Vstralnoat". tako so si dve osebi naslavljali svoja pisma. — Ti dve osebi se prosita, naj blagovolita pod šifro »Ne zamudimo« na upravntštvo »Slov. Naroda« sporočiti, pod kakšnim naslovom se j ima odslej 3843 sme dopisovati. Stvar je resna. Trunki prilik1 star 22 let veŠČ mešane stroke "Mm služb«. ~aj| Nastopi lahko takoj ali posneje. Naslov pore uprav. »Slov. Naroda«. eventuelno :: • stane¥an]eoa pripraven za trga-vise tli sort m Koogresnem trfi št. 13 »oiiai mi s 1. novembra«. Natančnejša pojasnila daje upravniStvo »Slov. Naroda«. 2501 Preselitev obrti. Naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico 3830 z Viča v Ljubljano. na Sv. petra cesto št 7 (pri Avstrijskem carju). Priporočam se za vsa v mojo stroko — spadajoča dela. ===== najfinejših rokavic pravi francoski parfumi ia vsi v t* strok* snaaajafi predmeti t mjfinejii kakovosti 667 Za okiU laračila « frtnnia OTILUA BRAČKO LjOljau kum cnti G. i litUaini M. S spoštovanjem , mizar. Dr. Dralleja Malattine Mazilo za kožo Pušica K —-70 in K t-20. Neprekosljivo za grapave in razpokane roke. Čudovitega učinka na polt in kožo. Brez maščobe. Glinriiski h strto sok. — Mm si pisri. Juri Dralle, Podmokli n. L Ladko J^avdek uradni^ ljubljanske gradit m banf^e Siarla J^avdek ~* Jfuttner poročeno. C^hvec, t? novembra 19tt. 3837 št 14560. 3836 Prodajalna v najem. V poslopja meščanske imovine ▼ Ljubljani ne Odda L OTOHSta 1912 v pritličju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu ležeča prodajalna s kletjo vred v najem. Pismene ponudbe sprejema do vštetega 30. novembra 1911 mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventualna pojasnila. Mestni magistrat ljubljanski, dne novembra 1911. Za »skrbovaaje občinskih opravil mesta Ijubljane začasao postavljeni c. kr. deielae vlade svetaik Laschan I. r. iiič nI izpadanla las! w M veiprUjaja! Uiie is Mi zrastejo mm „Lasni Petrolin" Z£J?~t. kemičnera lannratarfja So'ctorg ft, znn«lji-v»;-. * nemta proti fznaateaja las In frfeljajc. pospešuje noto ratf las in brale la je nsaesnn m sniosna negnvnnje lat. „Petrolin" ie nreuknsila r. kr. rtrav-stren.* oMa