'v&? ) fr>{ .rS 7' 217* m ©s* ct' Posamezne §tevOke» Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50, •TABOR- izhaja vsak dan, ra*ven nedeljo in praznikov, ob 18, uri s datumom naslednjega dne ter slani* mesečno po pošti D 10’—, za inozemstvo D 18*--, dostavljen na dom D 11-50, na izkaznice D 10'—* m s er ati po dogovoru. se pri npravi »TABORA", MARIBOR, Jurčičeva ulica itov. 4. Leto rPeM!M' pfe&ut&r r Posamezn© StavOfcei Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO *o nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. St. 4* I. nnd-s trop j e. Telefon interurb. it-^ 2 7 ti. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele* fon st, 24. —• SHS po&tnočekovni račun Sitev. 11.7&7. N« naročila brez denarja ** »• oaira, — Rokopisi 8« m vračajo. SggB«gBBBrWOTBS^^ ^ova vprašanja orijen-tacije na Balkanu. ^ Priliki poseta Stambulijskega v Beo-| gradu. Prihod bolgarskega ministrskega Predsednika Stambulijskega v Bukarc- 0 in Beograd vzbuja, ne lc na Balka-?’ ampak tudi po ostali politični Evro- 1 n,nogo zanimanja, ker je ž njim v Zvezi h,-7 Prvi stvarni poizkus za vidaeijo dosedanjega njim končno t wo«m.iv6« sovražnega iti "Prijateljskega razmerja med poedini- i .'balkanskimi državami; pred vsem! ge3 Jugoslavijo in Rumuni'0 na eni ter farsko na drugi strani- časopisje po- j k.ca zadnje dni še celo več: potovanje’ : i'iiibuJij?'KCnra je baje v zvezi z vzpo-1 ■V^vitvijo zveze balkanskih držav- Obe Pisanji — likvidiranje spora in formi Lnie zveze balkanskih držav — sta Maribor, sreda 3. novembra 1922. Jasnejša notranja sltracija. BoograH, 7. novembra. (Izvirno.) ZeanljoraSniSHi klub Je imel včeraj ee» Po pobelim včerajšnjega ministrskega jo, ki jo trajala do 6. uto zvečor. Raz-sveta 3*0 sklepati, da no pride do vladne pravljalo so je o položaju, ki jo nastal krize, kar je Enak izboljšanja aotra- vslerl absenoe zemljoradničkega kluba njih. razmer. Demokratski klub bo ju- od parlamentaimib sej. Z ozirom na to, tri nadaljeval razpravo o političnem da prid© na. dnevni red zakon o od-položajn. Pripravlja se resolucija v tej škodnim, jo klub sklenil, da so zopet u- i da s,0 takoj prično pogajanja z deleži sej narodne skupščino in zavzame svoje stališče k temu zakonskemu predlogu. V imenu zemljoradničkega kluba bo govoril Voja Lazič. Na današnji seji bo klub določil govorniku smernico za eipecijelno debato o zakonu o odškodnini. smeri, radikalci glede delovnega programa na rodne skupščino. Zemljoradniki se bodo zopet udeleževali sej. Beograd, 7. novembra. (Izvirno.) Stambulijski prid® v četrtek v Beograd. B e o g r a d, 7. novembra. (Izvirno.) : Zunanji minister dr. NinČic jo sprejel za S poročilo, da dospe bolgarski ministrski _______________ .. . ietrček z našega gle-■ v Beograd ter bo istega Predhelenska Grčija je ^olrcuo in turskimi demonstran- ti, ki so imeli vec izgub. Pred soImsJvo mošejo in v drugih delih mesta so priredili turški nacijonalisti shode in demonstracijo. Ponoči so vdrli demonstranti v evropski okraj ter nastopali Položaj v Carigradu je državne raz- i resen. . Nele da so se- London, 7. novembra. (Izvirno.) Rejena le na najjužnejši del, na Qr£-'Zno ono ozemlje, ki tvori današnjo i. 1J0- Bizantinsko cesarstvo se je sicer rostiralo visoko na sever in na za-toda vsega Balkanskega poluoto- ^®ndar ni obsegalo. Prihod Slovanov j zcwr tujce, Kie.- !lcan Pa .'e narodne in »Sate 5i're le še bolj zmedel. ^ . , « , prvih stoletii neprestano bili z : Beuterpev urad poroča, da m vrša med gntinei, oziroma Grki, vojskovali so mveaniki posvetovanna. glede položaja IM med seboj. Edii med Bolgari in na vzhodu, ki je nastal vsled zahtevo s n c« nnu^rn. ’• Komalistov po evakuaciji Carigrada. rigradu kategorično zavrnili. Po mnenju zaveznikov jo ta zahteva v oopol-ne*m nasprotju z leta 1918 sklenjenim premirjem in mudamjskim sporazumom. Pariz, 6. nov. (Izv.) Posebni poročevalec »Potit Parisien« poroča iz Carigrada, da sultan noče odložiti naslova »kalif« ter je zjavil, da mu že presedajo žalitve angorskega časopisja. — Zato hoče ^apustiti Carigrad ter odpotovati v Indijo, kjer ga mohamedanci še vedno zelo spoštu jeio. Pariz, 6. nov. (Izv.) »Agence Ha-vas« poroča iz Berna: Vesti iz Carigrada poročajo, da je sultan skušal pobeg- 1 SO se pričeli tedni- *ravi covzro-v ! -TO:ulswlv p*> cv^Miaciji uwt„iaiw. ponjuaju, j« »iumubmb* SNi tejj bojev p/ so bili skupni sovraž- G-lasom. ve«tl iz Carigrada je tam vse niti iz mesta, na čemur pa ga jo oviraio obeb — Grk?! Grško geslo je bilo mirno in ni bilo nikakih bojev. ^kdai ono isto, katero je postalo po- %\ i L •*' ^le ge*»- --• • • ’ no.) Zahtevo angorsko vlade, da mora jo vse bojne ladje prositi za posebno dovoljenje za prehod skozi morske ožine, ka-1 'Ua^ Zgodovinsko dokazano — delo y'i|^a, delo Grkov- Simeon se je okle-*e$ni£ proti Srbom, ni se pa zavedal ^la fSti Pregovora »Graeca fides, ^S‘a ^-ave^a^ se ga Je komai Orltj ski, na katerega so ravno isti iftogo* tiskali Srbe ter tako razbili ^Vn^Cri0 Simeonovo bolgarsko carstvo, ^li 73e so se Grki proti Slovanom ve-1 Nastopajočimi Turki in grška ]e bila, da so Turki premagali so vrhovni komisarji zaveznikov v Ca- visnost Turčije. seže v Lausani izvedbo sledečih turških zahtev: mejo, kakor jih predvideva pakt, vojno odškodnino od Grčije, uki-n jen jo kanitulacije, spremembo meje Irana in Mezopotamije, ter popolno finančno, oolitično in gospodarsko neod- ;rbe Volitve v poljski Šleziji. Berlin, 7. nov. (Izv.) Glasom časopisnih poročil o rezultatu volitev v poljski Šleziji je odpadlo od 28.380 glasov 22.225 glasov za nemško listo. Tudi v Katovicah, Mvslovicah in Tarnovi- :or0na Kosovem ter da so si osvojili adajo popolao- Ruska sovjetska vlada zahteva neomejeno soudeležbo v Lausanni. M o s k v a, 6. nov. (Izv.) Na poziv angleške, francoske in italijansko vlade, naj so ruska sovjetska vlada udeleži posvetovanj plode morskih ožin na Številka: 253. ki jo doprinesla Ho usodnega poraza Turčije In izgona Turkov iz Evrope. V tej vojni zveze balkanskih držav je odločilo zmago srbsko in bolgarsko orožje, Grki so bili le malopomemben privesek; deležni pa so bili vseh dobrot slovanske zmage. Toda tudi ta veliki zgodovinski uspeh — prva združitev balkanskih držav — je končal žalostno, U' ničila ga je bolgarsko-srbska vojna leta 1913. Zveza se je razbila in — precejšen del krivde za to pada tudi v tem na Grke, kajti bolgarsko-srbski spor rad! Macedonije ni v bistvu nič drugega nego plod sistematičnega zgodovinskega razdvajanja Srbov in Bolgarov s strani Grkov. Nezaslužen del srbske zmage na Bregalnici pa so zopet odnesli — Grki. V svetovni vojni so igrali Grki prav! grdo vlogo in niso do srbske zmage doprinesli popolnoma nič — odnesli pa so kljub temu največ dobička. Iz teh kratkih zgodovinskih podatkov o odnošajih in razmerah balkanskih narodov in držav, je jasno razvidno, da so igrali Grki vedno vlogo provokater-jev in izkoriščevalcev, prav tako kakor na zapadni obali Jadranskega morja I-talijani, ki so istotako vedno živeli in zmagovali na tuj račun. Njihov prvi samostojni nastop je bila sedanja vojna proti Turkom, ki je končala, kakor je bilo pričakovati, tudi s polnim porazom. S tem pa so Grki edini krivi, da so Turki zopet prišli v Evropo. Zgodovina so torej ponavlja, ponavlja pa se tudi v tem, da Grki po porazu zopet iščejo pomoči Slovanov, ki naj bi pobrali zanje iz žerjavice kostanj, katerega so sami vrgli vanjo. In zopet se poslužujejo starih metod izigravanje Srbov in Bolgarov* Kakor poročajo listi, je grški zunanji mi* nister Politis ob svojem sedanjem po« setu v Beogradu predlagal naši vladi, naj bi se na konferenci v Lausani posta-« vila na docela grško stališče proti Tur-> kom in Bolgarom; v kompenzacijo za to pa nam ponujajo — svoje zavezništvo; zvezo balkanskih držav (Grčije, Rumunije in Jugoslavije) proti Bolgar* ski in posredno proti Turčiji. Neposredno za Politisom pa prihaja te dni v Bu^ karešto in v Beograd tudi bolgarski mi* nistrski predsednik Stambulijskij s svojim predlogom, nasprotnim onemu Poli-tisa. Sambulijslcij predlaga, naj bi se naša vlada v Lausani postavila na bol* garsko stališče ter zahtevala za Bolgarijo morje, v zvezi s tem predlaga tudi osnovanje zveze balkanskih držav z Bolgarijo in eventuelno vojno konvencijo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Stojita si nasproti torej dva diametralno nasprotna predloga in na nas je sedaj, da se odločimo, kam krenemo: ali za Politisom ali za Stambulijskim, ali pa za nobenim in ostanemo le nevtralni posredovalci. Zgodovina je najboljša učiteljica, posebno še v politiki. Ako prepustimo njej odločitev, se bomo odločili za Stambulijskega- Toda za to govore §e drugi razlogi, katerih najmočnejši je pač: slovanska zavest. Bolgari so Slovani; kljub vsemu, kar je bilo med njimi in med nami, so vendar naši najbližji bratje. Poleg tega pa se moramo tudi zavedati, da pomeni borba za bolgarski izhod na Egejsko morje obenem tudi borbo za naš izhod, kajti ob priključitvi Dcdcagača Bolgariji se mora priključiti tudi Solun Jugoslaviji. In še nekaj: ako tudi sedaj odbijemo Bolgare ter jih prepustimo same sebi, bomo sami krtvi, ako bodo potem, kar je naravno, Iskali prijateljstva in zavezništva pri naših sovražnikih Italijanih in Madžarih! Razlogov je torej več ko dovolj, da se odločimo za sodelovanje z Bolgarijo, kajti za sodelovanje z Grčijo govori edino m samo — dinastična zveza, ki v sedanji dobi novih političnih in diplomatičnih načel, nikakor ne sme igrati ulogc, oso- E -m »TS'BOK* /Maribor, o. —:- ~’--r n mu u ; novembra 1022), nauM Sfeito ne tedaj, ako gre za 'dalekosežne Narodne in državne inerese. . Ne kaže torej, predlog Stambulijske-fga hladno in brez resnega pretresa odkloniti. Nasprotno: skušati moramo, 'čimnajbolj utrditi zbližani e med obema [južnoslovanskima državama, v tem o-[kvirju pa iskati šele sporazuma za zve-jZO z ostalimi balkanskimi državami. Kakor izgloda, se tega zavedajo tudi naši vodilni državniki ter so, kakor poročajo /'beograjski listi, odklonili Politisov predlog. Sporazumu z Bolgarijo je naklonje-;Ho večinoma tudi beograjsko časopisje i-jn javnost sploh. Politične vesti. '( * Narodna skupščina je 6. t. m. pričela z novim zasedanjem. To pomeni, Ha. do krize v vladi ne pride. Zemljo-j-admik Lazič .je hotel v prvi seji izzvati razpravo o agrarnih ednošajih v Dalmaciji. Minister za. agr. reformo je izjavil, da Im itak skupščini predložen zakonski načrt o definitivnem regula-• traaiju vseh agrarnih odnošajev v državi, in Lazič ho imel takrat priliko go-Svoriti.in izvesti svoje pritožbe. Lazič je jnato zapxtet.il s svojimi tovariši sejo. * Novi fodbor je izvolila narodna skupščina v seji 6.t. m. V njem ©o med drugimi tudi demokrati Veij-Ikovič, Marinkovič, Rihar, dr. Kukovec, Radovič, Milan Pribičevič, Markovič, .{Matič, dr. Stevčič.in dr. Šečerov. . * Francoski listi o preokretn na Turškem. Pariški listi pripisujejo veliko važnost, odstaviti sultana, in odpovedi mirovna pogodbe. »Potit Parieien« piše, da bodo Turki osredotočili svoje čete pred Carigradom. Zavezniki naj »puste vsako intervencijo med Turki in prejšnjim sultanom. — »Echo de | Pariš« piše, da je nevzdržijiv sklep an-, gorske skupščine, s katerim je odpove-[Hala vse finančne obveznosti. ^Razpust italijanskega paramenta. riPetit Parisien« poroča iz Rima: Mussolini bo takoj po odobritvi izpre-imemb v volilnem zakonu zahteval razpustitev parlamenta. Novo volitve bi -se vršile 'prihodnje leto v marcu. [ji * Pred političnim prevratom na Ba. j varskem? Iz Bavarske prihajajo vesli, .Ha tamošnji monarhisti pod vodstvom f-smanega kapitana Erharta pripravljajo novi državni prevrat pod geslom poj/polne neodvisnosti Bavarsko od Nera-'■čije. Glavno jedro nameravanega pre-| vrata, ki je baje določen na dne 11; (hov. t. 1., so vojaške organizacijo »Or-j:geschov« in pristaši bavarske ljudske [stranke, ki hoče za, vsako eeno izvršiti [Švoj hamburški program, katerega gla-fvpa točka je ustanovitev samostojno pbavarske države. Prevrat bi so baje [raztegnil tudi na sosedni deželi. Tirol-‘fiflrio jn Solnograško, ki sta že dolgo v . zvezi z bavarskimi monarhisti. Znnme-j,nje pojavljajočih se dogodkov je demi-[Bija ministrskega, predsednika grofa fLerchemfelda, ki se ne strinja s pre- prevToi-nimi nažrti' in noče prevzeti modla! jne odgovornosti za radikalno politiko bavarskih disidentov*. Njegovo mesto bi imel zasesti državni svetnik Mayer, ki pa ga iz istih vzrokov ne mara prevzeti. Ljudska stranka preživlja odločilno krizo, ki bo pokazala, ali bo podlegla popolnoma terorju skraj nih monarhistov, ali pa bo pravočasno preprečila dogodke, ki bi utegnili imeti dalekosežne posledice ne le za Bavarsko, marveč tudi za celo nemško državo. Kakor poročajo iz zanesljivih virov, je dal povod k temu prevratu vzgled italijanskih fašistov. To hi te. daj bile prve prijetne posledice italijanskega: »preporoda«! Dnevna kronika. — Poročil se je dne 4. t. m. g. .Jož Ermane, asistent južne železnice z gdč. Zinko Ferjančič, odvetniško uradnico iz Krškega,. — Bilo srečno! — Razprava o uradniškem zakonu v plenumu zakonodajnega odbora se prične v sredo S. t. m. — Izzivanja nemškutarjev! Razni n e mškukarsk i. graj Marji po deželi se še do danes niso mogli privaditi, da nemščina ni več trnmf, in da naše vasi nimajo več nemških imen. In tako pač pride, da še danes dobiš iz bogve kakega kota Slovenije naznanilo, da je na pr. Johann Scbauer, Gemischwaren-haaidlung in Tschermoschnitz. Ni dovolj, da so ti ljudje pred in med vojno terorizirali naše ljudstvo, bi najbrž to še danes radi. Mi ne damo več pačiti svojih imen. Komur ni za nas in naša imena, naj gre, od koder je prinesel svoj punkelc. Ta vrsta ljudi je obogatela od naših žuljev, v zahvalo zato pa ■zda j pačijo svoja in naša imena, govore le nemško s svojo deco in za nove razmere in državo sploh nimajo drugega kot pomilovalen nasmeh]jaj in skomi-zanje z rameni. Nemškutarenja in pačenja lastnih slov. imen mora biti enkrat konec. Dolžnost našega časopisja In naših inteligentov je, da brez usmiljenja razknnkujejo take izrastke in ljudstvo očistijo narodnih peg. Na dan toraj z raznimi nemškutarji po deželi, kdor ni z nami, je proti nam in tak naj ne je našega kruha! — Sprememba voznega reda. Od 5. novembra nadalje so izostali sledeči potniški vlaki: Ljubljana g. k. — Maribor g. k. vi. 42, Slov. Bistrica—Mesto vi. 1133, 1135, 1134, 1138, Grobelno—Rogatec 1333, 1337, 1334,1338, Ljubljana— Vrhnika vi. 143. Zato pa vozijo dnevno-redno sledeči potniški vlaki: Ljubljana g. k—Maribor g. K. vi 42-a (iz Ljubljane 5.24, v Maribor 9,33, Slov. Bistrica—Mesto vi. 1133-a, 1135-a, 1134-a, 1138-a, Grobelno—Rogatec vi. 1335, 1333, Ljubi jiama—Vrhnika vi. 1431-h. — Tefeture k' stendkim voznim redom se dobijo pni osebni blagajni I. na g. k. — Popravek Imenika telefonskih naročnikov In telefonskih uradov v Slo- %RuHyard Kipling: Zdravnik hiše. (The Honse Surgeon.) angleščine prevedel K. P. (Dalje). Iz tj, \ Misli so me trapile vso noč, in spet r sem se uveril, kako more. biti. človek !®adi izključno duševnih urokov tudi [telesno bolan; ali bolezen jo bila prava 1 prelest v primeri. s sanjami, ki so me [aaaibale, ko so se budile ptice. Ob slo-jtvesu mi je podaril M’ Leod krajen sa-imorogov okel; zdelo se mi je, kakor bi [bila pestunja nagradila dete s sladšči-rdami, ker pri' zobozdravniku ni kričalo, j., . i® zob, ki mu ga. ni parna, na sve-|fe,« je dejal, »sicer bi bil prišel s tu re- žami Maksu M’Leedu v roke,« in potis-pJttil je dar v avtomobil. Gospodična [M Lecd je šepetala na desni et.rani mo-j torjU: »Ali ste kaj 1/ c ■ ■ v j i, ,vospod fPerzej?« am pn-Le očetu Odkimal sem. i' j »Potem bom vse svoje jklenjena k skali,« j© hitela Ničesar ne pravite!« Uv&rjen sem bil, da je mislila na . gospodiča, ki se je ukvarjal z železnicami Južne Amerike, ker sem. ugledal ■ prstan na tretjem prstu njene levice. Odtod sem jo malini] naravnost v :®B^‘imillsko zdravilišče. Rry.io y svo- jem življenju sem Koprnel po golfu, ki '.mame človeka tako, da pozabi'na vse drugo. B aster mi je najel soho poleg svoje spalnice; po 'kosilcu me je predstavil veliki, grdi, precej stari gospe, ki se je odločno kr etata. Sedela je v naslonjaču, ki ga je vozila po parku sivolasa strežnica. Bila je gospodična Marija Moal trie jeva; kašljala in pohrka-vala je kakor Baster. Mučilo jo je nekako čudno vnetje dušnika s krči g]a-socvornic; to je bil obiteljski znak Moultriejov, mi jo dejala. Z mrtvim glasom in vdrtih oči. ki so gledale in niso videle, mi je razlagala, kakšni obkladki, grgranja, kroglice in vdihavanja ji najbolj pomagajo. Nato mo je odvedel k mlajši sestri, gospodični Liži, slabi in fcržljavi stvarci; z drgetajočimi ustnicami mi je povedala, da je tudi ona žrtev bolezni v grlu, (oda naver-jena je bila v povsem druga zdravila. Ko sem so n je in Basterja iznebil, sem naletel na podpolkovnika indijske vojske s skmino v medlih očeh in ogromnih trebuhom, ki ga je žo prenašal po Evropi, Razlagal mi je svojo do-žitke. Utekel sem mu sicer, a takoj me je ujela stara ženica, ki so ji nagajali drganci in izpuščaji. Bavter je ostal pri eestranah do_petih; tako se mi je zdelo, kakor bi bil hotel poravnati krivico, .ki jo je bil storil mrtvi sestri._ Gospodična Marija ga je strahovala kakor psa. veni ji. (Uradna izdaja avgust 1922). V oktobru 1922. so nastale v imeniku sledeče izpremembe:: Nove telefonske postaje v Mariboru: 242 Centralna banka; 403 Gross Feliks, ravnatelj Jugoslovanski. Lloyd, Wilsouova ulica; 407 Oset Miloš, trgov. Aleks. 35; 405 Pre-dovič & Brigljevič d. d. Aleks. 63; 325 Slovensko obrtno društvo, Aleksandrova 22; 411 Šprager & Cernko, eektri-čno podjetje; 404 Vabič, tvrdka. — Črtati je treba sledeče naročnike: 63 .Konzumno društvo za Slovenijo in 220 Tončič Stevo, Croatia. Popraviti j« troha: na strani 30, naročnik štev. 16 in 381 Slavonska banka, Aleksandrova cesta 11 namesto Slovenska banka itd.; telefonski .naročnik' Kahn 'Josef-Tausch ima telefon štev. 201 in ne 210. — Nada! j-ni popraviki telefonskega imenika se bodo objavljali vsakomesečno. — Ob skrajni državni meji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu priredi tamkajšnji prosvetni .krožek v nedeljo 12. nov. Martinovo zabavo z gledališko predsta vo, petjem, godbo i. dr. Čisti dobiček je namenjen domači obmejni šoli, zato se planinci vljudno vabijo! — Invalidski shodi se vrše: V nedeljo dne 12. nov. 1922. v Selnici ob Dravi v hiši gosp. Jakoba Caplo ob 2. uri popoldne; v nedeljo dne 19. nov. 1922. v Duhu-Loče pri Poljčanah v gostilni gosp. Antona Bračuna (ob 11. uri dop.); v nedeljo dne 26. nov. 1922. v Šent liju v Slov. gor. v gostilni gosp. Baumana (ob S. uri zjutraj), in isto nedeljo dne 26. nov. 1922. pri Zgornji Sv. Kungoti v gostilni Vaupotič (ob 3. uri pop.) Dnevni red: L pomen organizacije.^ 2. Udruženje vojnih invalidov v državi SHS, 3. novi invalidski zakon, 4. izplačan je zaostalih doklad, 5. inva-■lidski domovi im zdravilišča, C. prosta vožnja po železnicah, 7. raznoteroti._______ Invalidi vdove in sirote! Vsi na shod, gre za vaše interese! — Za Aškerčev spomenik. 3. izkaz prispevkov od 15. do 31. oktobra 1922). Slovenska Matica v Ljubljani 600 K; ravnatelj Kreditne banke v Ljubljani Hanuš. Krofta 800 K; gen. ravn- Kreditne banke v Ljubljani .T. Tykač 400 K; dr. Josip Kolšek v Laškem 400 K. Skupaj 2?Oo K. — Dosedaj vsega skupaj 22.575 K. — Dr. V. Kisovec, blagajnik. —- Začetek pouka na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru, Vsi učenci ki so vložili prošnje za sprejem y srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zglasijo zanesljivo v petek, dne 17. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkcij^ (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kdaj Imajo polagati sprejemni izpit prosilci, ki so absolvirali samo kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki sc jim dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni iz piti'se vršijo v soboto, dn 18. novembra Ura se naznani pri zglasitvi. V nedeljo, dne 19. novembra je slovesna otvoritev nove šole. in v pondcliek, dne 20. no vembra prične redni pouk. s — Obmejna turlstika kaže v le,tosnh sezoni prav žalostne številke. Sv. Dnh na Ostrem vrhu, našo najleošo juri-stovsiko postcjaniko na Kozjaku, .sečaj tik ob državni meji, je v prejšujih'letih obiskalo letno do 1500 planincev "> seh ■narodnosti iz vseh krajev. Posebno 'propagando za ozemlje ob jezikovni meji jo 'takrnt razvil »D. & Ce, Alpen-verein«, ki je prirejal tudi prapaguidne izlete v ta odsek, dočim se. sedaj P rop a gira le Pohorje, ki je bilo celo sozijo ]:rep.lavlj©no s planinci in letoviščarji* še celo za Ljubljančane se je pr trenil »propagandni izlet«, obmejne točko so se pa bojkotirale: niti enega skupnega izleta ni bilo! Sv. Duh na Ostrem vrluj jo obiskalo v (pretekli sezoni samo ® Slovencev, 1 Hrvat in 124 Nemcev t. j 2.13 eseb! Torej 41% Slovencev, 58.5/» Nemcev, kar je prav značilno za nas« Nemce, ki 'kažejo veliko zanimanje za ta obmejni odsek! Na ta dejstva opo* zarjamo naše planince s pripombo, «a no omalovažujejo naše obmejno . mfi-stovske postojanke in jih .no prepttšca-jo Nemcem! — Za gradbo žel. Murska Sobot*1'' Ljutomer—Ormož je prispela dna 3. • m. večja komisija v Ljutomer, da o loča končno o poteku trase. Opaziti 1 že neke priprave na gsradbo.; • privez^ se razno orodje itd. Vse kaže, da. so >’0^ mo vendar enkrat rešili neznosnih Pr0 metnih težav. Dopisi. Marenberk. V noiielio, V. ■'■ ■, 1922. so je sestal v Marenberku P predsedstvom pokrovitelja okrajnega glavarja Dr. Marka ■-Pa'' odbor za zgradbo meščanske sme ^ miarenberšlvi okraj. Razmiotrivala so^. vprašanja glede zagotovitvi P°^e naj sredstev, ter glede leraja, kjer bi ^ stala meščanska, šola. Iz izjav nih zastopnikov, iz okraja jo ra7‘'1 ,fl! da se prebivalstvo zelo zanima z*>a- ^ novitev prepotrebne šole za ta^k1'3^ ,• da je tudi voljno, v tQ švrhp. ■potrebna sredstva. .Prihodnji seSl s' so vrši. dne 25. novembra 192-, te:r upati, da se storijo tokrat žo °d 4 ^ sklepi in da se s prihodnjim šo|. • ujetem otvori tudi v Dravski dolin1 potrebna meščanska šola.« Ptujske vesti Delavsko izobraževalno ar e.i »Svoboda« v Ptuju priredi ciklam } d a vanj in sicer: 1. Dne 9. nov. g,* Vajda, ginrn. ravn.: Moderno saSt,. A 16. nov.: g. TJratnik Filip: in n jega, cilji; 3. 23. nov.: g._«T-. * 4 gO, B.: Tubeateiloza, in nje pobija-nJf-. • nov.: g. Kom avli V.: Naredi vprašanje in soeijialisti; 5, 7.H^°e ^ g. Fratnik: Organizacija kot P**. »Svaril sem Vas, da bo dolgočasno,« je dejal, ko sva se sešla v kadilni sobi. »Strašno zanimivo je tukaj,« gem lagal. »Kdaj si ■ privoščiva igrico?« »Po neareči vlaga vedno škoduje moji seotrani. Naročila mi je, naj ji kupim nov kotliček za vdihavanje. — Strežnica ji je razbila včeraj starega.« Mahnila sva jo v mestno lekarno in kupil je veliko svetlo stvar iz kositra; iko sva se vračala, mi je tolmačil nje uporabo. »Dobro so mi znane talce ropotijo. Prihajam ■ precej pogostoma semkaj,« je dejal. »Tudi meni nagaja grlo naše rodovine.« »Dober človeJc ste,« sem rekel. »Prav dober človek ste.« Okrenil se je k meni v somraku med bukvami in videl sem, da se mu je bilo obličje izpremenilo. Takšno je bilo menda pred tridesetimi leti. v »Vidite,« jo dejal hripavo, »bila je se najmlajša — Neža. Preden je zbole-la# vesto. A, mi lioitolti ostaviti svojih so-ster. Nikoli hi ne bila hotela.« Odhitel je s svojim čudnim bremenom in mo je pustil samega med razvalinami mojih črnih teorij. Mož s takim licem ni storil Moultriejievi Neži nič hudega. Ndlcoli .več nisva igrala najine igre. Med tretjo in četrto uro zjutraj me je Baster vzbudil; stopil je k moii higije-nični postelji e dolgem površnika, Ki sredstvo za, dosego ciljev 6. 14. doc.: g, dr. Vrečko: ga je bil oblekel čez žolt im bel P nikoli bi se ne bil nadejal, da h0111 kaj takega pri možu njegovega caja. ■Sostramo jo nekaj prijelo,« 3®. Aj. »Ali bi ne stopili z mamo? »Ji« m ne suopiii z .• budili zdravnika. Nisem prijata pa. Brž!« ... , b#> Hitel sem torej; kar mo J j«jo# uroči. Sivolasa Arthurs v S1D0 krilu in jopici me je odvedla v. ^ po co z dvema posteljama, pari in nekakem mazilu. -oo* i,i rn , * v_ lOToil-na • M so svetile. Gospodična, Mani3 ^ri ; je sta>® Lv, znal sem jo po' postavi — odprtem ofknu ih je rinila oa_ , spodično Lizo, ki ji j© objema a ' ^ Marijia si je tiščala vrat, ki J® ■ (Krvav. gojr Končala/ se jie! Tudi J00®0? »Rf čala!« je ječala gospodična Li žite jo! Na, pomoč!« v.**, »Oh, čujte! Zenslda, n® neta^ vraitav,« je žepotal Bajtar. __ ryS&e' »Bog nam prizanesi! Al^m i« ^ zala vrat?« je kriknila (^trezni bi*«s vseh ovinkov omedlela 1 pe- nila na tla. Bas ter jo je steljo im. sikočil k okniu, da pr gjliis ženo, Ivi j0 stokala^ in a gta- k okniu. Pograbil jo je ®a _ ero dekle ga je dirie brcnil®- le ^ »Saj ni hudega! Ranija ^ J .»j* ko,« je dejal. »Mokro otiraom . V CDaJje Ra •At |tat .boi 'h ^ 1 !»ti« ^«d [hiti hrt za; Adr »M hje: Sl % ‘Hi KI riuauuoi, 6. Uuuui^a ' -n iiiVi«TiiW~ bolezni; 7. 21. dec.: g. Uratnik: Povojni ®o§podarski položaj Evrope; 8. 23. dec. i S- dr. Vrečko V.: Alkoholizem in nje-j Sov škodljiv upliv na človeški organizem; 9. 4. januarija 1923.: gosp. Čopič: Moderna država; '10. 11. jan.: g. Urat-mk; Stanovanjska beda in nje odstranitev. — Predavanja se vrše ob navedenih dnevih, vsakokrat; ob Is S. uri zvečer v Glasbeni šoli. Za kritje režijskih stroškov se bo pobiralo 1 dinar vstopnine. Celjske vesti. v Nov zdravnik v Celju. V zimskem Caen ordinira Pred grofijo št. 7 praktični zdravnik dr. Fr. Trenz, ki vrši orez poletje svojo prakso kot zdraviliški zdravnik na Dobrni. Shod društva javnih nameščencev J Celju. V soboto, due 4. v. m. se je vr-'U v celjskem Nar. domu sestanek javnih nameščencev, na katerem je podal delegat, društva uradni predstojnik "Oi-ko izčrpno poročilo o kongresu jav-mh nameščencev v Beogradu ter prečrtal tozadevne resolucije, s katerimi f6 je zbor strinjal soglasno s pristavku, naj se zasigura v zakonu o služ-ni Pragmatiki. Uradništvu je potrebna politična svoboda, ki jo v tako obil-S meri uživajo vsi drugi stanovi. — Gradništvo se nikakor ne more strinjati s tem, da bi se inteligenca popolnoma izključila iz javnega političnega ^ijenja, ker bi potem le še bolj cve-demageštvo in frazerstvo. Sklepi se sporoči; brzojavno na kompetenca mesta v Beograd, jfo. Va l^oda jalna. Na Slomšekovem ^nasproti farni cei'kvi je otvorila Dečkovem poslopju svojo novo trgo-■Duo z dežniki Josip in a Vran j ek. Dbčinska mesnica v Celju. Govorilo j sklepalo se je že mnogo o njej, a do-eJ storilo ničesar. Tudi poskusno klale, o katerem poroča »Nova doba«, ne i h zaleglo, ker se v Celju občinska a-uvizacijska podjetja ne morejo renti-kr i" preuia*° odjemalcev, da bi se ,ogromni režijski stroški- In kje do- 'lVod‘ZaneS^'vega *n sP°s°hnega poslo-^ Aprovizacijsko podjetje iz zadane 1 h Je zaPustilo prežalostne spomi-Pa bi se mogel občinski odbor odlo-1 za nove dolgove v svrho kritja sigurnega deficita. -Agilen agitator celjske socialistične ]:,rsau>zaei.ic pod ključem. V soboto, j. n.e /• t. m. je aretirala celjska policija Ojnika in odbornika, znanih celjskih ?°cDaliet.ičnih društev Edo Mlinarja, per ni znal več loč'4! svojega od tujega je na. ta način oškodoval razne društvene blagajne za približno 24 tisoč K. Kako brezvesten je moral biti ta so-j^alietično nadahnion mož, služi v dokaz, da je vzel tudi precejšno vsoto od Sjbrrke za zavod slepcev v Ljubljani. 1 hida dr. Novačan, kateremu je skušal fgseva.ti zadnjo tedne njegov potapljale^ se republikanski čolniček, je imel ^Dim smolo. Kot organizator zadruge ,p'T ‘: j® pobra.1 na deležih 3500 K, ki 1 je pa vtalcnil v lastni žep. Žalostna Prikazen za naše gnile politično raz-”lere' da igrajo v javnsti prvo vlogo j^^li in moralno propali fantički je Mlinar, ki je odsedel že dye kazni zaradi istega, delikta. Mariborska gradbena akcija. L ^ pondeljek dne 6. novembra 1922 je vršila, seja priprav] jalne-S?" °d!bora, atere So se udeležili r~^kii glavar g. dr. Lajnšič, zastopat občinskega sveta gg. Bahun in °blhesen, zastopnik društva stano-jvjjDskih najemnikov g. Mahorič, rav-Narodne banke, zastopnik Ljub-J®®sko kreditne banke, nadalje dr. Ld-dr. Miiller, dr. Pipuš in drugi. Ni jj* udeležil seje niti g. župan Grčar, -1® ikot predsednik stanovanjskega u-na akciji posebno 'zainteresiran, klerikalci, ki so sicer ob vsaki ^diki bijejo na prsa, češ, mi delamo .Duddvi blagor. Po pozdravu pred-/^Piika g. Križniča je .poročal vodja Uj. ar-stana«, novinar g. Pirc o dossda-^jazvoju akcije, ki ee kljub vsem IčPe razvija in napreduje, se je že obrni,lo na t-ab primerni podpori celokupne javnosti in oblasti končno vendarle dvignila Maribor iz stavbenega mrtvila, v kateri je po nem ali meri zašel tudi po zaslugi klerika,Ino-socialistične magistralne večine. Mariborske vesti. Maribor 7. novembra 1922, m Himen. Poročil se je g. 'Alojzij Križnič, ravnatelj lesne družbe -»Drava« z gospodično Anico Ogorevčevo iz Konjic. Mlademu in narodnozavedne-mu paru obilo sireče! m Petdesetletnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru se bo obhajala v nedeljo, dne 19. novembra t. 1. y zvezi s slovesno otvoritvijo srednje kmetijske šole v Mariboru. Želeti je, da se redke slavnosti udeleže razen zastopnikov oblasti in uradov, kmetijskih šol, kmetijskh korporacij in listov, narodnih poslancev itd., tudi kmetovalci, bivši licenci odnosno absolventi te najstarejše jugoslovenske kmetijske šole in kmetijski strokovnjaki sploh- Ker iz umljivih' razlogov ne bo mogo- če vabiti vsakega posamezno, naprošalo se tem potom vsi prijatelji šole, zlasti absolventi mariborske šole in kmetijski strokovnjaki, da blagovolijo ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporočiti svojo udeležbo povodom petdesetletnice tega zavoda najpozneje do 12. novembra. Podrobnosti se še objavijo. m 151 gostilniških koncesij je ukinilo mariborsko okrajno glavarstvo izza prevrata, podelilo pa ni nobene nove. m Revizijo na&tavljencev v industrijah Maribora in okolice je izvršilo v zadnjih tednih mariborsko okrajno glavarstvo. Pri tern se je izkazalo, da je v teh industrijah nastavljenih nad 150 takih inozemskih nameščencev (knjigovodij itd.), ki bi se brez vsega lahiko nadomestili z domačini. Glavarstvo bo to tudi zahtevalo, seveda če ne bo zopet ljubljanska pokrajiMka uprava na razne intervencije ukrenila, drugače, kakor je to že v mnogih slučajih storila. m Padanje cen v Mariboru. Z ozirom na notico pod tern naslovom, v kateri se je slučajno imenovala samo ena tvrdka, konstntiramo, da se opaža po vseh trgovinah npadek oen — četudi ne povsod v isti meri. Zlasti opažamo to v trgovinah z življenskimi potrebščinami.. m Vodstvo »Mar-Stana« nam sporoča glede zadev« »prvega modernega podstrešnega stanovanja«, da z zadevno notico seveda ni imelo niti oddaleč namena delati kakšno drugo reklamo nego edino le reMamo za izrabo proznih podstrešij v stanovanja. Tudi mu seveda ni bilo znano, da je bilo pri projektu že poprej engažirano Jugoslov. inženirsko podjetje, temveč jo hotelo le pribiti, da stari Mariborčani fake izrabe podstrešij niso razumeli. Sicer pa ugotavlja vodstvo *Ma»r-Stana/<. da ima to inženersko podjetje v Gradbeni akciji celo svojega odbornika, ki bi bil moral že po prvi tozadevni notici opozoriti vodstvo »Mar-Stana« na zgodovino načrta. — Zadevo smatramo s strani našega lista s tem za končano. Ne preprajmo se za prvenstvo v načrtih, ampak — zidajmo! m Poverjeništvo Splošne organizacije voinih invalidov, vdov in sirot v Mariboru sporoča, da se je predsednik poverjeništva g. Mijo Čerpes odtegnil delovanju v odboru. Za poslovanje v dobi njegovega predsedovanja sedanji preustrojeni odbor ne prevzema odgovornosti ter se vrši tozadevna revizija. Odbor bo tudi uvedel strogo preiskavo proti raznim špieeljnom, kateri rovarijo proti vsakokratnemu odboru. m Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v sredo, dne 8. novemb. ob 18. uri v prostorih kolodvorske restavracije v Mariboru. m Glasbena Matica Maribor. Pevska vaja ženskega zbora se vrši v sredo, dne 8. t. m. točno ob >48. uri zvečer, moškega pa v torek in petek ob 8. uri. Udeležite se vsi. Odbor. m Več previdnosti! Nekemu Martinu Vogrincu je bilo ukradenih na Glavnem trgu iz suknje 5000 dinarjev. Možakar je imel denar spravljen samo v žepu, iz katerega mu ga. je žepar prav lahko izmaknil. Tatu je policija izsledila in, je bil te dni aretiran v Zagrebu. Večina žepnih tatvin se izvrši le vsled lahkomiselne neprevidnosti, posebno tam, kjer se zbira mnogo ljudi, kakor ob sejmskih dneh na. trgih, v gostilnah in drugod. m Kaznovani razgrajači. Avgust R. je v nedeljo, na Vodnikovem trgu razgrajal in kalil nočni mir. Prej je že v Vojašniški ulici razbil neka vrata. Premišljeval je svoje grehe 2 dni v policijskem zaporu. — Franc J. je isti dan ob 17. uri bil tako na,delan, da je začel napadati mimo pasanta V Fi-ankopa-novi ulici se je lotil nekega vojaka, katerega je brez povoda začel psovati. Jezil se je tudi na stražnika, ki ga je odgnal v polioijsi zapor, kjer bo 14 dni delal pokoro. m Stražo je ozmerjal v nedeljo krog poLnoči nek'Julij Dohša., mizarski pomočnik, ker ga je opozorila, da so »koncerti« ob tej uri prepovedani. To pa možakarju, ki je preveč pokušal božjo kapljico, ni šlo v glavo. Začel je v »izbornih« besedah stražnika zmerjati. dokler se končno ni pomiril v hotel »Grafu«, kamor so ga posadili za 14 dni. m Velika kavama. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncertu Narodno siedaiilče. Repertoire: Torek, 7. novembra: Hoffmannove pripovedke. Izv. Premijera. Sreda, 9. novembra: Hoffmannove pripovedke. Izv. Petek, 10. novembra: Zapeto. Sobota, 11, novembra: Dnevi našega življenja. Izv. Premijera. Nedelja, 12. novembra; Na mišljeni bolnik. Izv. »Hoffmannove pripovedke«. Danes, dne 7. novembra gostuje v vlogi Hoff-man.ua, g. Knittl, član narodnega gle-dahšca v Zagrebu. G. Knitt-l je prvi .lunoski tenor zagrebške opere ter gostuje pri nas samo dvakrat, to jc v torek, dne 7. novembra in v četrtek dne novembra, na kaa* opozarjamo eenj. občinstvo, da ne zamudi prilike poseliti odličnega pevoa.. »Hoffmannove pripovedke« se vpri- zon drugič v četrtek dne 9. novembra in no v sredo 8. novembra, kakor je bilo včeraj naznačeno. Z gostom gosp. Kimfitlom, članom zagrebške opere ee vprizore »Hoffmaunjove pripovedke samo dvakrat. Sokolstvo. o Sokolsko drnštvo v Hočah vpri-z»ri_v nedeljo, dne 12. t. m. žaloigro »Mlinar in njegova hči« v Sokolskem domu in sicer ob 3. uri popoldne in pol S. uri zvečer, mia kar opozarjamo občinstvo in bratska društva. Zdravo! Kultura in umetnost Anton G vaje- (Dalje.) Tistih slik, ki jih je ustvarila, Gvai-.; čeva umetniška roka na Krku, ni več.; V Gorici so pokopane pod razvalinami njegovega domovja. Kar je te dni razstavil v slavnostni dvorani moškega učiteljišča, je po večini iz poznejših j dni. Pejsaži, tihožitja, Zajčev portret,] pastirček, slika »Hrepenenje« in »Sircev kralj«, vsega skupaj dva in šestdeset slik. In vsaka, ti vzbuja posebno čuvstvo v srcu — Gvaičeve slike niso le za oko, segajo ti v dušo. Nobena ni med njimi, ki bi bila le zato na steni, da pokrije prazen prostor ali da. pomnoži število, vsaka ti ve kaj posebnega povedati. In slušaš, slušaš, zdaj 'je veselo sporočilo s solnčne poljane, zdaj je vzdih iz naših mrtvih goričkih vasi — zda j je jutranji pozdrav iz prebujajočega. se loga, zdaj je šepet v večernem vetriču se zibajočh vab ob zamolklo šumečem potoku — zdaj nema, samota goljave. In ne moreš odvrniti pogleda od tistih srebropenih potokov, od modrih skal, od ažurnega morja — stojiš in pozabiš svet okoli sebe in čas, ki teče, in dolžnost, ki te neusmiljeno kliče drugam, proč od teh še nikdar gledanih in duši vendar tako znanih podob. Ali jih nisi že davno snival, teh sanj, ki jih utelešene zreš pred seboj? In barve, nijanse, luči, seme — Kdo bi mogel to vse opisati? Ne, tč se mora doživeti, v to se moraš zamisliti, to moraš gledati, te divne harmonije ti morajo same seči v prsa in ti rahlo rahlo božati opojeno, lepote pijano srce. Nikjer ukradenega, efekta, nikjer vsiljivega kontrasta, nikjer moreče spačene risbe — vse v mirnih', ubrisa-■nih tonih, slednja črta je na mestu in skrbno in z ljubeznijo pisana, vse zrelo, vse premišljeno — in vendaT vse naravno, kakor da je izrezano iz življenja, tu pred teboj, s štirimi rezi, in postavljeno v okvir. Ne, Tone, Tvoja umetnost ni šumeč, kipeč mošt, Tvoja umetnost je zlata 'kapljica v brušenem kristalu, ki greje sive in opaja, opaja — Kdo bi dejal, da se skriva v zdati tekočini taka moč? ____________________(Konec prih.) Gospodarstvo. g Hmelj. 21. brzojavno tržno poročilo. Niirniberg, dne 4. novembra 1922 Prodanih 300 bal. Cene za. 2500 M višje. Dne 1. novembra po kakovosti od 30 do 70.000 M za 50 kg. Objave. § Mestni kina »Gospodar na Mortonovem gradu«, prekrasna filmska drama v 5. činih se predvaja v torek, sredo in četrtak. Ustnica uredništva. Sv. Duh na O. v. V pismu omenjenih 4 dinarjev za objavo niste priložili Nemo: Tragedija ruske carske obitelji. (Prevod iz ruskega rokopisa.) (Konec.) / , Kakor je pripovedoval' zdravnik (doktor Derebenko, ki se je eedaj' Bodeč po vesteh iz Rusije, prav dobro vživel v boljševiških službah in postal pravoverni komunist. Op. Nemo.), ki je bil dodeljen carski obitelji, kateremu p«, je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano govoriti s katerimikoli Slanam — so carjevi trpeli hude moralne muke, še bol j pa je trpelo njihovo telesno zdravje: Car je tako shujšal, tla ga je bilo težko spoznati, pa hudi ostali rodbinski člani so bili silno bledi in nezdravi. Med bivanjem v Ekaterinburgu so carja večkrat vodili pred tamošnji delavski in vojaški svet, seveda v spremstvu od nog do glave oborožene patrulje. Verodostojni ljudje pripovedujejo, da so Nemci ponovno skušali priti v stik s carjem, dokler je bila carska o-bitedj zaprta, a noben njihov poskus se lim ni posrečil. Se v Tobolskem so mu predložili v podpis hreet-litovsko pogodbo, ki je — kakor znano — zlomila popolnoma moč ruke države, a car je odgovorih da si da radše odeekau.roka«. A '»T XBO E« Maribor. S, novembra 1922 icaicar Ha bS na tako' nepošten' način pnolomil svojo zvestobo do sovernikov,* Ruski car jo bil zvest Kavezailtoim, aa.to so povsem neresnično vesti, ki so se širile preidi in po ruski revoluciji, češ, (ki je cair nameraval skleniti pose-iben mir in. efe je intrigiral z Nemci proti antantnim zavetnikom. Nikdar ni ndšaliko podatkov. o tem, Kako stališče po zanimivo je, da dopisnik »Pravde« 1 dairil, da so bilo zadnje carjevo besede? jo zavzemala ffledo carjevega umora; no omenja med imeni umorjenih tudi j »Ljudstvo bo zaradi mojo smrti prekt- centralna, boljseviška vlada. 1 hčerke Tatjane ter prestolonaslednika No vede, kako bo reagirala, na rane-; Aleksi ja. Op. ur.) Revolucijski Iribu-zaslišani umor ogromna večina ruske-: nal je pod predsedstvom tov. Matvjen-ga naroda, je Sovjet narodnih komisar-! ka in po zaslišanju treh glavnih obdol-jev vprizoril znano komedijo: »Obso- ženesv: Gruzinova, Jatioatova in Sladil« jo člane ek&teriarbiirškega sovjeta ljušina. dve> žensk Marije Apraksino- ed ruski cair Nikolaj II. Kar se tv: e carice, iki je bila hesenska prineezinja, je tre-iba povdariti, da ni nič manj sovražila Nemcev, ne samo iz načelnih političnih razlogov, marveč tudi iz nekaterih o-sebnih vzrokov, ker so Hohenzo&lerci hudo užalili hessengiki vladajoči dom. Carski jetniki so prenašali vse muko in težave svojega jetniškega življenja do prve polovice julija 1918. V noči od 16. na 17. julija so jih zverinsko pomorili in potem njihova trupla polili z žvepleno kislino. lo boljševike.« Ostali obtoženci, ^ n1 njimi Gruflanov in Maljušin, so i, da niso vedeli ničesar o izda;istvr^ ^ hontova in da so lo izpolnjevali 1'jes^V ukaze. Po govoru tožitelja in nilkov jo sodni tribunal razsodil, da.3 edini krivec carjevega umora Jahout^ . . . ter ga jo obsodil na smrt z ustrelit vi.H>* a, jko se jo boljšovikom tančno sliko zgorajšnjega umora. Glav- i Gruzinov, Maljušin, Apraksinova, ■M1" zvičajkami in drugimi ni obdolženec Jahonitov jo priznal, da j ronova in devet boljševiških vojakom. bilo zvestejšega zaveznika kot je bil delavskih in vojaških zastopnikov, češ, ve in Elizabete .Miranovo ter 23 straž da so samovol jno umorili carsico o bi' telj. Pozneje pa, posrečilo s črezv niikov ter po zaslišanju prič dobil na- dodeljenih carjevi straži, so bili k.ij1 i ropa in tudi obsojeni na smrt. Ostali so bili oiproščcui. Takoj drugega ^lie bila obodba izvršena. Tribunalova razsodba bodi jasen dokaz, da jo eovjotsia vlada storila vse, kar je bilo v njeiu tiransfkimi sredstvi, »pomiriti« rusko jo organiziral umor carske obitelji ljudstvo, so tudi na centralnem mestu interesu stranke socialnih revolucifo-sankcijonirali umor in vsi neposredni nar jev — levičarjev, hoteč na ta način rablji carske obitelji so dobili dobra diskreditirati sovjetsko vlado. Jalion-komisaaiska mesta.. tov je daljo izpovedal, da jo bil umor Pobili smo v roke ponatis iz boljše- Nikolaja Eomanova zasnovan že v dobi viškega lista »Pravda«, ki izhaja^ v njegovega bivanja v Tobolskem, toda močoh, da kaznuj© krivce tega n*«m* Moskvi; v tem ponatisku je natančen skrbna straža je vsekdar preprečila za- selnega umora. S tem je propadel opis boljševiškega »procesa« proti mo- čete poskuse. Ko so so v bližini likate- ni načrt sovražnikov "sovjetske vlade, rilcem carske obitelji. Mislimo, da bo v riniburga pojavile češkoslovaške čete in zvezi s predstoječim opisom naše čila- jo zavladala med tamošnjimi boljše-telje zanimal ta dokument, ki je nadvse viškimi elementi velika zmeda, soje značilen za boljševiško upravo in mo- Jahontov okoristi! z nastalimi razme- ovo*^ ^ *___ ralo, pa ga prinašamo: rami in je kot predsednik krajevne list z debelimi črkami ponatisnil Aes j . »V mestu Perm, v poslopju tamoš- črezvičajke izdal ukaz, da so mora car- da jo dospel v Donski Bazen s polni'®1 1 ristavuamo samo | njega Sovdepa, je bil ravnokar zakliu- siko obitelj in njeno spremstvo takoj ti- diktatorskimi pooblastili v sv-rho u*®* . , , . ■ , . Joen , proces proti 28torici zaprtih čla- smrtiti. Jahontov je izjavil, da jo oseb- ditve tamošnjih sporov s kmeti - f ‘ la vet, kakor jo sicer lepa m zna-1 nov ekaterinburšliega Sovdepa, ki so no prisostvoval izvršitvi umora in da drug Jahontov, katoroga je sv««* na, so nam ne zdi verjetna, ker je J dolženi umora bivšega carja Nikolaja prevzema zanj polno odgovornost, no permski tribunal obsodil na smrt W znano, da so Wtlitovsko pogodbo" Romanova, njegovo soprogo Aleksan- more pa odgovarjati za rop, ki so ga morilca canske obitelji, a. je ceatraJj« Bn. epali in sklenili boljsevjiti, ki bi jo dre, rojeno prineesinjo Hessensse, nje- storili nekateri organi neposredno po izvrševailni Icamitet odredil pomilo^’, gotovo iz načelnih in taktičnih eačogsv mh hčera Olge, Marijo in Anastazije umoru na članih carske obitelji. V svo- ker jo odkritosrčno priznal svoj čin S* ne ponujali carju v podpis. (Op. ur.) ' ter oseb, ki so se nahajalo pri njih (zc- jih izjavah jo Jahontov ponovno pov- ker poteka iz proletarskega stan«— Bernhard Kellermann: To so odilomiki iz spominov verodostojnega 'poznavalca o tragičnem koncu ruske carske obitelji, ki jih ni spisal raški čatnik, marveč nepristranski angleški kapetan. socijalnih revolucijonarjev.« v . Tako jo pisal boljšoviški shwo" - J organ leta 1920. Ali leta 19221 ' f“. septembersld številki je ravno is 1 170 fj y-:r:v,:V Koman. :| , (Datje.) (83)'hlev, gospodarsko poslopje ali kaj sliCReg«, pri-jfe§ Bil je oktober. Ril je natančno deseti oktober, ob- 5 5>ravno za prezidavo za tovarno v Mariboru ali bližnji T Bilo JC SC tri mosccc C3.S3. in SC okolici SO V —— PftflMflhf* tia T M O l x zmerom kolikor toliko mogoče, da se reši. Ampak ne- ■’ jem' Pc'auQ0‘* na 1 Mal(5’ M koliko dni je moral počivati, da si opomore. »Kotijice, 2194 3—1 Odpooval je v San Sebastian. ]-------------------------- —....... .................. . , A H° bil dobre tri dni tam in se mu je že toliko i R ffl _ _ lzbohsalo, da so ga jele mikati damice, ga je zatela i Ivlcucl brzojavka AHanova: osebna njegova navzočnost v Alojz Križnič Anica Križnič roj. Ogorevc poročena Newyorku je brezpogojno potrebna. Alian pričakuje, Kn?*eovo{}j£(kin’a) z znanjem Pjotla so takoj pohištvo zn. da d OST) e s nrihodniim nnrniknm. J strojepisja, slovenska in nem- dvn spnini snbi, eno popol- ISke slenosraflje in cirilice, se sprejme t industr. podjetju. 7. znanjem hrvaSiine imajo . ... j prednost. Pla&a tkbra Lastno- Nekega dne v oktobru sc_je v Alianovo veliko za-1 Maribor da dospe s prihodnjim parnikom. S. Woolf se je odpeljal z naslednjim vlakom. 6. Konjice ročno pisan« ponndbe pod „AgiInost“ na upravo lista _Tabor“. 2190 3—1 Lepa zimska suknja /a 5ast- i nike ria prodaj. Cankarjeva | 2027 Čudenje pri njem dala javiti Ethel Lloyd. j Vstopila je in sc urno ozrla po sobi. »Ali ste sami, j Allan?« je smehljaje se vprašala. »Sem, gospodična Lloyd, čisto sam.« »Prav!« Ethel se je lahno smejala. »Ne bojte se,! msem izsiljevalka. »Pa« me je poslal k Vam. Izročim! naj Vam pismo, toda le, če ste sami.« Izmotala je iz plašča pismo- »Zahvalim,« je dejal Allan, prejemši ga. »Seveda^ je vse to nekam nenavadno,« je Ethel nadaljevala živahno, »toda »pa« je v nekaterih stvareh taico čudaški.« In Ethel je začela kramljati živo in brez zadreg, prav po svoje, in je Allana, ki je z besedami varčeval, kmalu zapletla v pomenek, katerega > stroške je večinoma zaldadala sama. »Bili ste v Ev-J ror>i?« je vprašala. »Da, in mi smo to poletje pogodili nekaj divnega. Pet nas je bilo, dva gospoda, tri dame, ' pa smo se na ciganskem vozu peljali gori do Canade. Vedno na svežem zraku. Spali smo na planem, kuhali sami, bilo je divno! S seboj smo imeli šator in na voznem krovu čolnič na vesla. — To so pač načrti?« v Ethel je pasla svoje oči po sobi dočista prostodušno. na lepo zapognjenih, (po baš veljavni modi) živo rdeče obarvanih ustnicah ii je počival zamišljen usmev. Ogrnjena je bila s svilenim plaščem sinjaste barvc„ zazorevajočih sliv, na glavi je imela okrogel klobuček, ki je bil za oseno svetlejši in s katerega je do rame majalo sivovršnjevo nojevo pero. Spričo medle, zabrisane, na sivo spominjajoče sinjine njene obleke so bile njene oči videti še vse bolj sinje, nego so bile zares. Kakor temnovišnjevo jeklo. AHanova delavnica je bila strašanski suhoparna. Razhojena preproga, nekoliko usnjenih stolov, ki ne-Odda se jako dobra hrana ogibno morajo biti, trezor. Kolikor je prstov na roki. j (dnevno pečenka m močn ta pisalnih miz s skladi spisov, in na le-teb obtežil- < jed). Naslov v upravL 2191 nikl poskusni okruški jekla. Police se zvitki in mapami' Mablovano stanovanja Znes papirjev, po sobi na vrdez razmefana kamorkoli. ................ Stene j>rostorne sobe so bile vse pokrite z velikanskimi črteži predočujočimi posamne gradbene predele. Ker je bila izmera morskih globočin vpisana drobno, a predorska krivina povlečena s tušom, so bili videti kakor nariski visečih mostov. Ethel se je smehljala. »Kako ličen red imate!« je dejala. Suhoparnost delavnice jc ni razo čar ovala- Mislila le na »pajevo« pisarno, opremljeno zgolj s pisalno mizo, stolom, elefonom in pljuvalnikom. r, -ie pogledala Allanu v oči. »Menim, Allan, daje Vase opravilo najzanimivejše, kar jih jc kdai izvrševal človek!« je rekla s pogledom, polnim odkri-ega občudovanja. Zdajci pa je vzhičena poskočila in z rokami plosknila. noma novo. drugo mala rab ljcno in otrošii voziček. Ca-i njene ponadbe na oj?!a vod Ivo SuSniU, Maribor, Slovenska ulica 15. 2it)7 '•ff1- x iiiS^rmaiWi lllMiffflr L,*., „ ^^ Več kol posterje' sta Jtipfoslavije proti odkupnini / . ., j , . , , „ _ AnevA za loo.ooo dinara. Pnmtreu;starih asa 14 let, z« večerno razpečavanje naših ^ 0 ir „ ! , , c I ™ Trtko stroko. — Naslov v: niltor, se išče. Poizvedbe v upravi uiica 2, II. nadjtr,, vrata 8. * upravr ah dopisi pod .Lokal* I 2166 3—1 l upravi ali dopisi pod »Lokal* na opravo. 2103 i sSaran©, drea, prsissee«, ■ sadika in dJpasg® aS®203re@ prS«!@55?Q kupuje in prodaja ©SET, E‘5 a r 1 & ® s*, Aleksandrova cesta ; št. 57. Telefon št. 88. 1328 iffavanje naših d« j vi lista. KSF" Pozor! m m 10-9 z garant, samo svinjskega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini staro renomirana tvrdka 2179 M« UrbaSv Ljubljana, Slomškova 13 sc prodajafo vsak dan predpoldne v Gvetiičn! utici št. 18. MMHHm Podpirajte Jugoslovansko Matic«! iESSraHBB S8 (Dalje prihodnjič.) Ofavni HrednFt: Ra dl v oj Rehar. Odgovorni urednik: RudoR Ozim. filsla oz*?aR?!a električno ra/.svelijavo, obsto- i i jcio iz dreh sob in kuhinjo v , j cantrumu mesta Maribor, «e . j •iHda radi iisilitvo po ceni. ' VpraSati v upravi. 2lgS 3—2 Suhe gcbc, lipovo cvetje, brinjovo olje in poljske prldalke plača najboljb tvrdka Sirc-Rant, Kranj, tel®!, i int. St. 9, in nndi po najniijih ' conah na debelo sladkor, l riž, olje, kavo itd. Prosim /.a pt>nudbe i?ob * vzorei. 1403 m Zimske in Športne obleke, ra- ; glane, povrSnike, damske ko-! stume in plaSče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju (Sominllt Fabjančič Jurčičeva ulica 5/1. 2050 Brez posebnega obvestila. Marija H o Izb ne eh t naznanja v svojem ter v imena arejih olrok iC a r o ! a, Josipa in Marije in ostalih sorodnikov va#m prijateljem in znan*