89. JteUflRfl. v LjnDijonu t sredo 18. aprila iS23. Leto LOI. Tihafa vsak dan popoldne, tmmmU ■•d«l|« la prasnili«. tnaerati t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 o, večji Inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici pett> vrste 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb* beseia 75 n. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na i se orilo?1 znamka za odgovor. 0i»ravni«iro „Slov. Naroda ln .Narodna tiskara«** Kaaflora ollea it 5, pritlično. — Tololon it« 304. Dradatatvo „Slov. Naroda" Saaflova alloa it !• L na«otrop|o Talofon atav. 34. Dopisa opralo« lo aoa>Uai9 ln sadoatao fronkovano* Rokopisov so na vrača. ■of^ Posamezna številk*: H v Jugoslavifl vse dni po Din V— ir Inozemstvu navadita dni Oin t, nedelje Oln 1-2S Poftnlna plačana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: V Jucoslaviji ▼ Ljubliani . po pošti V Inozemstvo Din 120-— Din 144 — Din 216 — 6 . . . m m m BO- 72 — . 108-- 3 . . . . SO— 36*— . 54- . 10'- . 12- 18- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop lačnti. Novi Na naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Bon?" po nakaznici, =amo pismena naročila brez poslatve denarja s-* ne moremo ozirati. PO NEUSPELEM SPORAZUMU. Sporazum med radikalno stranko in revizionističnim blokom se je ponesrečil. Na mestu je torej bila naša skepsa, ki smo jo izrekli ob prvih zagrebških vesteh, katere so napovedovale, da je pakt in sporazum med radikali toliko kakor gotov. Voda in ogenj se pač ne dasta združiti, ker drug drugega izključujeta. Ne da pa se tajiti, da je bil moment za sporazum to pot bolj ugoden, kakor kdaj prej. Radikalna stranka je imela gotovo resno voljo najti z Radićem nekak modus vivendi, ki bi omogočal kasneje popoln sporazum in spravo med srbskim in hrvatskim delom našega naroda. V tem svojem stremljenju je imela na svoji strani simpatije vse poštene javnosti, ki ničesar bolj ne želi, kakor da se že vendar enkrat spravi s sveta nesrečni srbsko - hrvatski spor, ki je glavni vir vsega zla v naši državi. Ako bi bilo na revizionistični strani količkaj dobre volje, nekoliko več politične prevdamosti in malo več državniške modrosti, bi se v danih okornostih prav lahko našel aranžma, ki bi končno zadovoljil obe prepirajoči se stranki. Toda kakor jeseni, ko Je bil tudi že sporazum na vidiku, je tudi to pot zmešal račune nesrečni Stjepan Radić. Na temelju vesti o pogajanjih, k! so se pretekli teden vodila med blokom in odposlanci radikalne stranke, je bila vsa javnost trdno uverjena, da so razgovori dozoreli že v toliko, da je do soorazurna samo še korak. Tn Radić sam je s svojimi Izjavami, v katerih jte označeval sporazum Že kot gotov fakt, utrjeval javnost v tem mnenju. Zato ie vse pričakovalo, da bo s takšnim aplombom napovedana nedeljska skupščina služIla Padlću samo v to, da na slovesen način ratificira % radikalno stranko sklenjeno spravno pogodbo. *Toda prišlo ie drugače. Radić Je Izrabil to skupščino, da nalije novega olja na žerjavico obstoječega žalostnega spora. Čemu, zakaj? Zaman iščemo odgovora na to vprašanje. Povoda za to ni imel prav nobnega. Nasprotno, ako bi bil Radić količkaj prevdaren in moder politik, da ne govorimo o diplomatu, bi se moral zavedati, da v odločilnih trenotkih, ko gre za to, da se perfekdoni ra stvar dalekosežne politične važno sti, ni smeti razpaljevati političnih strasti, ki lahko v zadnjem hipu razbljejo ono, kar se je preje s trudom zgradilo v dolgotrajnih pogajanjih. Tega pa se Radić očividno ni zavedal in Je s tem znova jasno pokazal in dokazal, da mu manjka vseh onih lastnosti, ki jih mora imeti vsak politik in državnik, ako hoče, da bo njegovo politično delovanje imelo ne samo trenoten uspeh, marveč da bo rodilo tudi dober sad. Kaj Je vreden hipni uspeh, ki ne do naša sadov? Pri tem je seveda mogoče, da hrvatski politični diktator, ki je v svojem dejanju in nehanju notorično znan žongler, sploh ni mislil na uspeh in ni računal s posledicami, marveč je s svojo akcijo samo zasledoval namen, da vodi radikale za nos, jih spelje na led in s tem zmede politični položaj še bolj, kakor je bil preje. Pri Radiću je možno oboje. Naj je svoje nedeljske ekspektora-cije zasnoval v preračunjenem namenu — izigrati radikale in potegniti vso javnost, ali pa je uprizoril nedeljsko komedijo, ne zavedajoč se posledic, ki jih lahko ima ta prireditev, eno je gotovo, da si je s tem dejanjem izdal sam spričevalo, da mu nedostajalo vse sposobnosti, ki politika kva!?f!cirajo za načelnika velike stranke, kamo-fe še za voditelja in političnega samodržca takšnega naroda, kakor je hrvatski. V prvem slučaju ni mož resen politik, ki bi se ga smelo v javnem življenju uvaževati; v drugem slučaju pa je za svojo odgovorno pozicijo nesposobna oseba, ki lahko s svojo absolutno nezmožnostjo povzroči svojemu narodu največjo nesrečo in gorje. V prvem kakor drugem primeru torej ne spada na svoje mesto! To mora uvideti vsakdo, ki ima možgane v glavi in misli normalno. Tej uvidevnosti seveda ni pristopna nerazsodna masa, ki nikdar ne misli s svoio glavo in se da* voditi najraje z najab-surdnejšimi gesli. A inteligenca? Ali ne bo sprevidela hrvatska inteligenca, da je že skrajni čas, da se osvobodi sramotnega skrbstva tega političnega šarlatana, ki vodi s svojo vrtoglavo politiko hrvatski del našega naroda v pogubo in povzroča neizmerno škodo naši državi, k! ie vendar produkt žrtev in krvi naibob'ših sinov trolmenskega naroda? Hrvatsko razumništvo, kje si, kje je tvoj ponos, kje je tvoja zavednost, da si dalo iz rok vajeti narodnih voditeljev in se dalo vpreči v teligo brezvestnega in brez-načelnega demagoga? Na plan, hrvatski inteligenti, osvobodite se težkega jarma, ki vas je spravil v nevredno pozicijo robov v rokah vrtoglavega demagoga, in rešite svoje bedno ljudstvo pogubne hipnoze, v katero je je zazibal nesposobni voditelj! Zadnji čas je Že za to. Država je na razpotju, ne more več čakati. Ali se naj končno uredi brez sodelovanja hrvatskega dela našega naroda? Usodno bi bilo to za Hrvate same! Naj hrvatska inteligenca ne vara sama sebe s sugestijo, da brez aktivnega sodelovanja Hrvatov ni mogoče spraviti v pravilni kolotek državnega voza Radikalno - demokratska koalicija je na pomolu, in ta je močna dovolj, da vlada v državi, ako ni drugače, tudi brez Hrvatov in morda tudi, ako bo potreba, proti Hrvatom. In kdo bo pri tem najbolj prizadet? Nesporno Hrvati, mnogo pa bi pri tem trpela — priznavamo to odkrito — tudi država. škoda bo torej občutna na vseh plateh, pa nikjer nobene koristi. Čemu potem ta nerazumljiva, naravnost pato-roška trma na Hrvatskem, ki raje pokoplje pod razvalinami države Hrvatsko in Hrvate, kakor da bi se sporazumela na pametnem in za vse sprejemljivem temelju s svojimi rodnimi brati? Kongres italijanske ljudske stranke. Fašisti ne g'edajo baš z lepim očesom ljudske stranke. Ko so prišli do oblasti v državi, so računali na to, da fašizem razkroji ljudsko stranko, katere glavni predstavniki bi polagoma podlegli vplivu fašizma in bi bil don Sturzo nekega dne osamljen. Fašisti so v to svr-ho pogledali na versko stran, uvedli križ v šolo, in ko je Mussolini parkrat izjavil, da je on zelo veren človek ter je potem vlada obljubila obnovitev v vojni poškodovanih cerkva in se je govorilo celo, da želi Mussolini priti do papeža, je sledilo nato kmalu napadanje ljudske stranke iz fašistovskih vrst z izjavljanjem, da te stranke sploh ni treba, ker za cerkev in vero skrbi zadostno že fašistovska vlada, kar se tiče gospodarskih in socijalnih vprašanj v državi, pa ima veljati odslej edino le tostvarni faŠi-stovski program. Posebno je oživelo gibanje proti ljudski stranki sedaj pred kongresom v Turinu. Izzvali so celo »narodno - katoliško« stranko, ki naj bi pomenila razcep ljudske stranke. Ali vodilni duh stranke, don Sturzo, se zna spretno boriti celo z vsegamogočnimi fašisti in tako se je zgodilo v nevoljo fašistov, da je bil kongres ljudske stranke v Turinu zelo im-pozanten. V to je pripomogel brez dvoma tudi v Ttaliii včasih že precej očitno naraščajoči odpor proti fašistovski samovolji. Kongres je bil številno obiskan in don Sturzo burno pozdravljen in s cvetjem obsut. Poudarjal je, da je namen kongresa, ohraniti enotnost v stranki in njeno avtonomijo zdai. ko hoče struja, ki je prišla do vlade, absorbirati vse nacl-jonalne stranke, da se ustvari nov vladajoči razred. Ljudska stranka pa ne zahteva zastopstva cerkve in ne namerava monopolizirati verskega dela državnega političnega življenja. Spričo stališča, katero je zavzel fašizem napram cerkvi, ni odvzeta ljudski stranki njena glavna vsebina, zato pa ima stranka še vedno pravico, da se smatra za političen izraz italijanskih katolikov. Ljudska stranka ni nikoli govorila v imenu cerkve in ne more dovoliti niti fašistom, da bi jo oni direktno zastopali. Ko je prišel fašizem do vlade, je bilo strankino stališče pojasnjeno z znanimi izjavami. Lfudska stranka s krščansko podlago razvija svoje delovanje v okvirju zakonov in ustave in zahteva imenom brat- stva med ljudmi in 1 ubezni do bližnjega pomirjenje, spoštovanje človeške osebe in državljanske svobode. Ljudska stranka ceni napore sedanje vlade za povzdigo narodnega duha in izvedbo gospodarskih in socijalnih reform, ali vsako precenjevanje, dostojno svobodnih ljudi, mora biti povsem svobodno in ne suženjsko. Stranka s svojim programom in svojimi idejami pretehta programe in ideje drugih strank, pred-no izreče svoje mnenje o njih. Glede sodelovanja v vladi pravi, da je to taktično in ne načelno vprašanje, izvirajoče iz želje, da se italijanska moralna enota vrne v nedotakljiv mir ustavnih svoboščin in krajevnih avtonomij, v razvoj gospodarskega življenja in v državno življenje, ki je sinteza reda in oblasti ter zajedno krščanska in moralna sinteza. Kongres je odobril Sturzovo poročilo. Izmed sprejetih resolucij Je glavna ona De Gasperija, ki odobrava sodelovanje popolarcev v sedanji vladi kot uvaževanja vredno moč, da se fašistovska revolucija vplete v ustavo. Sodelovanje bo pomagalo k politični in gospodarski obnovi, priznanju moralnih in verskih dobrin, k družabnemu pomirje-nju in državni disciDlini na temeljih svobode in pravice. Skupina v parlamentu naj se potrudi z vso silo za ohranitev proporcionalnega sistema in najvišji svet nai hrani strankino neodvisnost m jo varuje pred vsakim mešanjem z drugimi strankami. Stranka je ostala cela Jn don Sturzo triumfira. »Messaggero« p/ravi, da je sreča za fašistovsko vlado, da se desnica ljudske stranke ni odcepila, ker tako ima vlada jamstvo za nadaljnje sodelovanje ljudske stranke. Za notranjepolitične razmere v Italiji je turinski kongres ljudske stranke izredne važnosti, ker se je pokazalo, da je fašizem ni mogel podjarmiti in se zaradi tega fašistovski tisk zelo razgreva proti stranki, poudarjajoč, da je turinski kongres pokazal njeno očitno protifaši-stovsko stališče, zlasti z odporom proti odpravi proporcionalnega volilnega sistema. Za nadalnji potek italijanske notranje politike je turinski kongres lahko zelo odločilen. Fašistovski voditelji so s svojimi pobožnimi izjavami in odredbami hoteli ubiti razvijajoči se klerikali-zem, pa so dosegli baš nasprotno, kar so nameravali: klerikalizem se utrjuje proti fašizmu. ITALIJANSKA MINISTRSKA KRIZA VCLED T URINSKEGA KONGRESA. — Tuiln, 15. marca. (Izv.) Kongres po-•polarov se je zaključil z uspehom don Stur-za. Sprejete resolucije (glej današnji članek o konsresu!) smatrajo fašisti za proti Mtissolinijevi vladi naperjene, zlasti še ponovno na kongresu izraženo strankino stališče glede proporcionalnega volilnega sistema za poslansko zbornico. Zadnji dan je bila sprejeta resolucija o zunanji politiki, v kateri se zahteva stremljenje, skupno z Anglijo in Ameriko, za cbnovo evropskega gospodarstva, in za ohranitev svetovnega miru in za rešitev reparacij-skega problemaa. Temeljnega interesa za Italijo je zgradba gospodarstva podonavskih držav, Katero naj bi se zbližalo In združilo z Italijanskim sistemom, kar je neobhodno potrebno za prospevanje Trsta In Reke. V Sredozem. morju naj pride Italija do pozicije, katero jej načrtujeta geografi-čna situacija in zgodovina za razvoj trgovskih in kulturnih odnošajev v Orijen-tu. V svojem zaključnem govoru je rekel don Sturzo: »Pohod več tfsočev v Rim z orožjem gotovo ne tvori konstitucijonalne-ga elementa, marveč revolucijskega. Izjavili smo, da hočemo uvrstitev teh revolucionarnih sil v konstitucijo, da se spravi dežela v normalno stanje.« Shod je končal z veliko manifestacijo za don Sturza. — Rim, 15. aprila. (Izv.) Vladni krogi so z napetostjo sledili turinskemu kongresu. Predsednik Mussolini Je radi poteka tu-rinskega kongresa sklical za dan 17. t. m. na sejo one člane vlade, ki so pristaši ljubV ske stranke, da se izjavijo glede na kongresu sprejetih resolucij in glede nadaljnjega sodelovanja v vladi. Sledil bo Mussoff-nijev odločni »atrt — aut!« Napoveduje se ministrska kriza, ker utegne biti Mussolini-jev nastop skrajno resoluten. Vodilni fašistovski krogi Izvajajo, da so se popolart ▼ Turinu postavili odločno proti fašizmu in da ni več govora o kakem lojalnem sodelovanju, marveč streme oni le po neknkem nadzorstvu v vladi, kar fašisti odločno odklanjajo. MOČNEJŠI PRITISK FRANCIJE NA BELGIJO. — Bruselj. 16. aprila (Izv.) Na sestanku novinarjev je ministrski predsednik Theunis v izredno prisrčnem crovoru na-glašal skupno sodelovanje Francije in Bc!-gre ter omenil, da bodete Francija in Belgija še nadalje ostali toI?ko časa v rtihr-skem ozemlja, dokler Nemčija ne odobri zavezniških zahtev ter ne izpolni svoi'b obveznosti. Da se Nemčija prisili k izpolnitvi, se bodo gotove odredbe še poostrile. Nemci a mora svo.o dosedanjo valutno in finančno politiko, ki gre v pravcu ban-kerota, popolnoma opustiti. Če tega ne stori, bodete Francija in Belgija akciio raz-širile in (poostrile. A. E* W. Mason: KLIC NA POMOČ, Roman. »Mademofselle Celija je pod kontrolo,« je dejala. »Naučili jo bomo, da se za mlado damo ne spodobi brcati.« Pritisnila je Celijo z roko na hrbet in glas se ji je izpremeniL »Leži mirno,« je zapovedala divje. »Razumeš? Ali ne poznaš tega?« In primaknila je steklenico k dekletovemu obrazu. »To je vitrijol, draga moja. Samo grani se in pokvarim ti tvoje bele rame. Ah* bi ti to ugajalo?« Celija se je tresla od nog: do slave, obraz Je stisnila v blazino in ležala drgetaje. Prosila bi raje na kolenih smrti kot prenašala to grozo. Čutila je, kako se Helenini prsti surovo dotikajo njenih ramen in njenega grla. V tej muki ni mogla prositi usmiljenja. Mogla je samo mirno ležati, kakor je bila zvezana, in je skušala premagati tresenje svojega telesa in svojih udov. »To si boste zapomnili, mademoiselle Celil a,« je Helena počasi nadaljevala. »Upam, da mi boste oprostili prostost, katero si dovoljujem. Samo mal curek iz te steklenice na te lepe svilene rame — —« Naenkrat je prenehala in prisluškovala. Neki šum zunaj je dal Celiji malo oddiha, morda je bilo to več kot oddih. Helena je postavila steklenico nazaj na mizo. Lakomnost je premagala sovraštvo. Surovo je potegnila uhane Iz dekletovih ušes. Naglo jih je skrila v nedrije In pogledala na vrata. Ni videla kapljice krvi, ki je padla iz Celninega ušesa na blazino, v katero je bil stisnjen njen obraz. Uhane je Helena prej skrila, predno so se odprla vrata in je pridrvela Adela Rossignol v sobo. »Kaj pa je?« je vprašala Vauquier. »Safe je prazen. Preiskali smo sobo. Našli nismo ničesar,« je kričala. »Vse je v safeu,« jo je zavrnila Helena. »Ne,« Obe ženski sta tekli iz sobe gor po stopnji-cah. Celija, ki je ležala na zofi. je čula, da se je hišni mir izpremenil v ropot. Bilo je. kakor bi divjal vihar v sobi nad njo. Pohištvo so prerivali semtertja po sobi, noge so tekale sem ter tja, ključavnice so se odpirale. Par minut je divjal ta vihar. Nato je prenehal in čula je, kako so morilci tekli dol po stopnjicah brez ozira na ropot, ki so ga delali. Prihiteli so v sobo. Harry VVethermill se je histerično smejal kot človek, ki je izgiibil glavo. Imel je dol«?, temen površnik, ko je prišel v hišo; sedaj ga je nosil v roki. | Bil Je sedaj v žakeju in njegova temna obleka, Vauquier jI je stisnila svinčnik v desno ro- je bila prašna in v neredu. »Vse to za nič!« je bolj vzdihnil kot kričal »Samo en ovratnl nakit in peščica prstanov?« V svoji blaznosti se je sklonil nad mrtvo žensko in jo vprašal: »Povejte nam, kam ste jih skrili?« je zakričal. »Dekle bo vedelo.« je dejala Helena. Wethermill se je dvignil in divje pogledal Celijo. »Da, da,« je dejal. Ni imel več usmiljenja ali sočutja za njo. Dokler ne bo izpregovorila, ne bo imel od zločina dobička. Kakor bi bil zastonj položil svojo glavo pod giljotino. Skočil je k pisalni mizi, iztrgal list papirja in ga prinesel s svinčnikom k zofl. Dal ga je Heleni, da ga drži. in je porinil zofo od zida proč ter stopil za njo. S pomočjo Adele je dvignil Celijo, jo posadil v sredo zofe, tako da so njene noge visele na tla. Odvezal ji je členke in prste ln Helena ji ie položila pismeno mapo in papir na kolena. Lakti so ji bile še vedno zadaj zavezane, tako da ni mogla dovolj dvigniti svojih rok in sneti šala s svojih ust. Ker so ji pa mapo držali, je lahko pisala. »Kam je dala mi svinčnik in . _ _______ „. ... držal za levi členek. (Heleni: ko in nerodno in počasi so se premikali njeni prsti, ki so tičali v rokavici, po papirju. »Ne vem,« je napisala in VVethermill ji je vzel s kletvico papir, ga strgal na koščke in vrgel nroč. »Morala bi vedeti,« je dejal in obraz mu je bil rdeč od strasti. In dvignil je roko, kot bi jo hotel udariti v obraz. Ko na je stal z dvignjeno roko. je prišla čudna izprememba na njegovo obličje. »Ali ste kaj slišali?« je dejal ženeta je. Vsi so poslušali in v tišini noči se je čulo škrtanje in nato zopet, črez nekaj časa pa Še enkrat »To so vrata,« je dejal VVethermill šepeta-je v strahu in upanje je vstalo v Cel'j'nem srcu. Prijel jo je za roke, jih spet zvezal, med tem ko je Adela Rossi.-mol sedla na tla, vzela dekletove nojre v naročje in ji slačila čevlje. »Luč!« je zaklical VVethermill onemoglo in Helena Vauquier je skočila skozi sobo in jo ugasnila. Vsi trije so zadrževali dihanje in napenfali ušesa v temni sobi. Na trdnem pesku zunaj na ala svoje dragulje? Hitro! Vze- potu so se čuli koraki, so postajali vedno bolj piši,« je dejal VVethermill in jo! glasni in so prihajali bližje. Adela je zašepetala Stran 2. *SL ČTVCM S R I NAROD« d n e 1 STaprHa 1923. šle v. 89 Razvoj parlamentarne situacije. MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE. — VPRAŠANJE OBNOVE DEMOKRATSKO - RADIKALNE KOALICIJE. — KRONA SE BO POSVETOVALA Z NAČELNIKI STRANK — Beograd, 17. aprila. OzvJ Rax-fclet parlamentarne situacije se sedaj razvija popolnoma mirno in v gotovem pravcu, to je, da se mora ustvariti močna, delamožna parlamentarna večina. Po včerajšnji plenarni seji Izrednega zasedanja narodne skupščine Je postalo tv klubih zelo živahno, klubi vseh političnih skupin, ki so prispele v Beograd, da se udeleže parlamentarnega dela, so živahno razmotri vali položaj, ki je nastal zaradi demisije vlade. Jasno in parlamentarnim običajem odgovarjajoče je bilo, da mora vlada, ki je Imela od krone mandat Izvršiti volitve, demisijo-nirati in da se mora ustvariti nova vlada, ki bo imela popolno zaslombo v narodni skupščini Političen dogodek fe tudi, kar nekateri parlamentarni krogi posebno poudarjajo, da so vsi poslanci, razen HRSS, izročili začasnemu skupščinskem predsedniku svoja pooblastila. Naravno pa je bilo, da se je v našem parlamentu osredotočila debata o Radičevi politični taktiki Jasno je, da Radić zopet ponavlja svojo staro metodo in da se sploh ne udeleži parlamentarnega dela, ker se smatra nekak suveren nad tvojo Hrvatsko. • Takoj, ko je bil v skupščin! prečrtan akt vlade o demisiji, je v poslanskih krogih nastalo vprašanje, koma bo po* verjemi sestava nove vlade. Po parlamentarnih običajih ima .sedaj krona pravico, da pozove načelnike posamnih strank in političnih skupin k sebi in jih povpraša za svet. Ta konsultacija se Ima Izvršiti brez sodelovanja začasnega predsednika. Krona je sedaj zelo intere-slrana na tem, da se v parlamentu osnuje močna ln delavna večina. Radikalni klub Je včeraj ob 16JO popoldne Imel plenarno sejo. Seji so prisostvovali poslanci turškega džemijeta, poslanec srbske stranke ln Romun. Predsednik radikalne stranke g. Pašič je klubu poročal o parlamentarno politični situaciji v zvezi z demisijo vlade. Njegov govor je bil zelo kratek. Pašič je med drugim aludira! na neuspele razgovore a Radićem ter je naglasa I loncem svojega govora, da Je treba ostvariti novo delazmožno vlado, ki bi Imela v parlamentu popolno zaslombo. Ta vlada naj bi bila čim močnejša, od* ločnejša In sigumejša, da bi lahko vodna državno politiko v smeri ustavnosti la zakonitosti. Potrebna je taka vlada, Id ne bo ogrožena v svojem zakonodajnem delu. Ko je g. PaštS zaključil svoj govor, je bil ob 17, pozvan na dvor, kjer je bil v polurni avdijenci pri kralju. Kralju Je g. Pašič poročal o iz-kta prve izredne seje narodne skupščine. Pozneje sta bila na dvor pozvana tudi minister za Izenačenje zakonov Marko Trifkovlć m pa minister zunanjih zadev dr. Ninčlč. Zanimivo je dejstva da se je v radikalnem klubu razvila zelo živahna debata o parlamentarni situaciji m o vprašanju sestave nove vlade. Debate so se udeležili vsi poslanci Značilna pa je bila tudi izjava g. PaSSča, ki je v klubu izrecno naglašal potrebo obnove radikalno demokratske koalicije. Sedaj je v Beogradu glavno vprašanje, kdo dobi mandat za sestavo nove vlade. Radikalni krogi so overjeni, da bo krona, kakor hitro bodo posvetovanja z načelniki končana, ponovno poverila sestavo vlade g. Pašiču. Pri haja pa vprašanje, kaj sledi, če se g. Pašiču kot predstavniku najmočnejše parlamentarne skupine ne posreči sestaviti vlade. Nekateri radikalci in med njimi tudi ministri, so mnenja, da je potem dana edina možnost ponovno apelirat! na narod in izvršiti nove volitve. V parlamentu pa je bila včeraj tudi razširjena verzija, da se izvrši delna rekonstrukcija vlade oziroma da ostanejo skoraj vsi dosedanji ministri, izloči pa se iz vlade g. dr. Niko Zupan i ć, ki baje postane pomočnik ministra prosve-te. Pašič namerava še nadalje obdržati hrvatskega ministra dr. Supila, čeprav ni bil izvoljen za poslanca. Beogradski listi različno komentirajo izid včerajšnjega glasovanja v narodni skupščini Vsem pa je zopet glavno, kako se sestavi nova vlada in če bo parlament delazmožen. Današnja »Pravda« priobčuje informacijo, ki izvira od oglednega radikalnega ministra. Ta informacija deloma potrjuje našo gorenjo navedbo o posvetovanju krone z vsemi zastopniki parlamentarnih skupin in da na podlagi rezultata teh posvetovanj končno poveri ugledni politični osebi mandat za sestavo nove vlade. Nova vlada ima biti koalicijska vlada z gotovo veČino v parlamentu. »Pravda« tudi pristavlja, da se ta mandat poveri g. Pašiču, ki pozove demokrate na sodelovanje, in če demokrati ne bi hoteli sprejeti te ponudbe, tedaj bi se zopet vršile nove volitve (?). Tekom prihodnjih dni je pričakovati pozitivnih rezultatov. Trezni in pre-vdarni politiki v obeh državotvornih skupinah so za to, da se ustvari baza za praktično in uspešno zakonodajno delo v parlamentu, ki ima rešiti ie važne in zelo aktualne zakone. Narodna skupščina. PROV1ZORICNO PREDSEDSTVO. — DEMISIJA VLADE. — Beograd, 16. aprila. (Izv. Sprejeto ob 14.) Današnji dan Je dan razpleta parlamentarnopolitične situacije, dan političnih senzacij in važnih političnih dogodkov, ki so se tekom dopoldneva odigravali v narodni skupščini Vsem parlamentarnim krogom Je bilo jasno, da danes vlada poda svojo ostavko. Fakt je bil, da je vlada že pozno snoči po dolgotrajni debati in razmotrivanjn političnih konsekvenc na stanovanju ministrskega predsednika sklenila odstopiti, smatrajoč, da Je od krone dano misijo izvršHa. Kralju je bil sklep vlade potom ministra zunanjih zadev dr. Nin-čiča in ministrskega predsednika PaŠi-jča naznanjen. Kralj je demisijo sprejel ter je poveril sedanji vladi, da vodi tekoče vladine posle. — Beograd, 16. aprila. (Izv. Sprejeto ob 14.) V kuloar jih narodne skupščine Je bilo danes neobičajno živahno parlamentarno življenje. Pa tudi pred skupščino so se zbirale mnogoštevilne skupine beogradskega prebivalstva, ki je z napetostjo pričakovalo otvoritve prve seje novoizvoljene narodne skupščine. Povsod Je vladala neka napetost m nervoznost, kaj prinese prva seja. Skupščinske galerije so bile do zadnjega kotička napolnjene. Diplomatska loža je bila častno zasedena. Skoro vsi Inozemski zastopniki so bili navzoči V klubih Je v prvih dopoldanskih urah bila živahna diskusija o neuspehih, ki jih Je doživel radikalni delegat dr. Janjič z Marko Gjuričlcem v Zagrebu. Revlzl-Jonfstlcnl blok. to te krm SLS In JMO, Je bil v skupščini polnoštevllno navzoč. Ob 10.30 dopoldne Je bilo dano znamenje, da se otvarja plenum. Iz klubov so pričeli prihajati v zbornico razni poslanci, večino korporativno po političnih skupinah. Prvi so v zbornico vstopili zemijoradniki za njimi demo-kratje, radikali, revizijonisti z dr. Korošcem in dr. Spahom, ki sta pred sejo Imela daljšo konferenco o nadaljnl par-lamentarni taktiki. Ko je vstopil v zbornico tajnik radikalne stranke dr. Vofl-slav Janjlć, so mu demokrat je vzklikali: »Hvaljen bodi Jezus Kristusi« Ironične opazke so delali na njegov račun radi neuspehov v Zagrebu. Ko so bili zbrani poslanci vseh skupin, razun RadiČev-cev, od katerih niti eden ni prišel v Beograd, se Je dvignil radikalni poslanec D rago v lic ter predlagai da prevzame predsedstvo najstarejši poslanec v smislu člena 2 poslovnika, je zbornica predlog sprejela ter je prevzel predsedstvo radikalni poslanec Toma Orano« vac iz Crnegore. Predsednik Je zbornici po končanih formalnostih naznanil dnevni red, to je, da je treba voliti začasno predsedstvo, obstoječe iz enega predsednika in štirih tajnikov — najmlajših poslancev, za tem verifikacijski odbor. Predsednik Je takoj odredil volitev predsednika. V smislu poslovnika so bile volitve tajne. Rezultat volitev je bil: radikal dr. Dušan PeteŠ 128 glasov, demokrat Pečic 47, revizilonističiil blok dr. Hrasnlca 40. zemljoradnik VoJIslav Lazlć 1, trije glasovi so bil prazni Celokupno je bilo oddanih 229 glasov. Prazne glasove sta oddala Radićeva disidenta Kordić m Ml in aro vi ć, Za radikalnega kandidata so poleg radikalov, ki so bili zbrani polnoštevilno, glasovali Nemci in turški džem rje t, Id se Je pridružil popolnoma radikalnemu klubu. Izvoljeni začasni predsednik dr. Peleš" Je hrtel kratek govor, v katerem je med drugim omenil, da brez sloge ln bratske ljubavi absolutno ne more biti napredka. Ob izidu volitev so de-mokratje ponavljali razne ironične vzklike, nanašajoč se na Radićevo akciio v Zagrebu. Takoj je sledila volitev štirih skupščinskih tajnikov. Izvoljeni so bili: Vukosavljevid., dr. Vojislav Janjlć. Stjepan Kukanovlč in Stjepan Kobasica. Po končani volitvf začasnega predsedstva je tajnik dr. Janjič zbornici prečital pismo vlade, ki veli: »Čast nI Je obvestiti narodno skupščino, da je kraljevska vlada, kateri sem hnel čast načelovati podala Ni Vel. kralju 15. t m. ostavko, ker ie Id po izvedbi volitev smatrala za svojo parlamentarno dolžnost NJ. Vet krat Je demisijo sprejet ter blagovolil pove-riti vodstvo poslov dosedanjemu kabineta do sestave nove vlade.« Pasle m. p. Po prečitan ju vladinoga akta Je začasni predsednik dr. Peleš. ki je radikalni poslanec iz Hrvatske, zaključi! ob 1130 plenarno sejo s pripombo, da ▼ smislu parlamentarnih običajev ki poslovnika odredi prihodnjo sejo tedaj, ko pride do sestave nove vlade. Volitve veriflttcUskega odseka so p^padla. NARODNA SKUPŠČINA IN RADIĆ. — Beograd, 17. aprila. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj bila pod vtisom Radićevega govora hrvatskim kmetom. Neizbrisno in nepobitno je, da je Radič na eni strani s svojo drznostjo in s svojimi žaljivimi opazkami o kralju in radikalni s ranki oziroma njenih glavnih voditeljih povzročil v radikalnih vrstah, ki so bile še vedno optimistično razpoložene za sporazum z Radićem, veliko nezadovoljstvo In ogorčenje. Beogradska javnost je RadSćev govor splošno sprejela zelo hladnokrvno. Povsod Je stopilo v ospredje vprašanje: »Do kdaj nas bo Radić zasramoval. p sova! in se norčeval z našimi junaki ki so se borili za svobodo? Radfičev govor izzivalen, zbadljiv in nesramen, je v radikalnih krogih povzročil povsem drugo orijentacijo. Tndl v krogih revizUonlstov ni Radič uspel ln ni imel s svojim govorom zaželenega uspeha. Oba reviziionlstlčna kluba. Korošcev In Spahov, sta bHa zaradi Radtfevlh Izjav o kralju zelo iznenađena. V Spahovem klubu se je pojavilo odkrito nezadovoljstvo. Opažati je v klubu tendenco, da se Radiću pokaže hrbet. Splošno vsi zamerijo Radiću, da se je tako nedelikatno izražal o kralju, ki se je boril za svobodo in ujedinjenje naroda, dočlm je vodja in propagator nevtralne hrvatske seljačke republike pel slavospeve dunajski tiranski dinastiji Med Radićem in Beogradom je sedaj ustvarjeno nevzdržno razmerje, katero je treba čimprej razrešiti in raz-vozljati ZA INTEGRALNOST VIDOV-DANSKE USTAVE, — Beograd, 17. aprila. (Izv.) V radikalni stranki sedaj prevladuje tendenca, da se absolutno nikakor več radikalci ne spuščajo v avanture z Radićem. Odločno je treba stati na braniku za Vi-dovdansko ustavo in je treba jasno na-glašati njeno integralnost V tej smeri se tudi opredeli politika stranke. Z ozi-rom na resnost situacije radikalna Usta »Balkanc in »Samouprava« zagovarjata sodelovanje radikalcev z demokrati. Radikalni tisk sedaj naglasa, da je težko dobiti izhoda iz zapletenega položaja, ki je danes, kot nikdar poprej, zelo resen in težak. Treba je treznosti prevdarno-stt in strpljivosti Telefonska in brzofautsa poročila Nemški zunanji minister o reparaciiskem vprašanja. — Berlin. 16. aprila. (WoIff.) Po Inicijativi sekcije zunanjega ministrstva v parlamentu fe minister za zunanje zadeve dr. Rosenberger danes obširno govoril o reparaciiskem problemu v splošnem, zlasti pa le posvetil veliko pozornost francoskemu vpadu v Pomrle. Najprej Je minister Izrekel zahvalo Nemcem v inozemstvu za njihovo zvestobo ln dejansko pomoč, nato pa Je Izjavil: Izid borbe v Pornrfa m ob Ren! bo Imel svetovno zgodovinski pomen. Ako se posreči Franciji prisiliti neoboroženo prebivalstvo, da poklekne pred njo, bo triumfiral ml* litarizem In za razvoj svetovne politike bo ▼ bodoče merodajno samo Število bajonetov. Ako pa se zgodi to, kar mi zanesljivo pričakujemo, da bo namreč neoborožen narod nepremagljiv, bo jasno, da Ima moč bojevitih skomin la vojaškega nasilja svoje meje in da Je složna, na pameti ln pravo opirajoča se volja naroda več in močnejša, kakor vsi tanki in strojnice. Ob Reni In Rtih rt se ne vrši borba zrn les In premog, marveč za napredek ali nazadovanje Ideje miru ln zakonitosti. Naš cilj v sedanll borbi Je samo obramba. Zate le naš odpor čisto defenziven. Sedanja vlada Je svojo noto z dne 14. novembra 1922 opremila s praktičnimi predlogi. Id so izraženi v pismu državnega kancelari a. poslanem 9. decembra ministrskemu predsedniku Bonar Lawu. Predlogi so bili odklonjeni. Nato smo sklenili poskusiti na gospodarskem in političnem polju. Naši predlogi so bili ponovno odklonjeni ali pa, kakor na Januarski konferenci v Parizu, Jih sploh niso upoštevali. V načrtu, Id ga Je prinesel dr. Bergmann v Parizu, gre za fiksno ponudbo v znesku 20 milijard zlatih mark, ki bi se obrestovale s 5% in bi bile po možnosti zbrane s pomočjo zunanjega posolila. Teh 20 milijard bi se po preteku Štirih In osmih let zvišalo za S milijard, tako da M znašala skupna vsota 30 milijard zlatih mark, seveda če bi mednarodni posojilni konzorcij priznal plačilno sposobnost Nemčije. Ponudba glede izplačila 30 milijard le bilo vse, kar smo mogli sprejeti pri najboljši volji in z največjim naporom. Francoski napad v Pomrle in druge nemške pokrajine pa je unići i najvažnejša središča nemškega gospodarstva. Nemška plačilna sposobnost se s tem nI povečala, marveč zmanjšala. Vendar pa upam, da bo rešitev, ki mora biti in bo nekoč dosežena. Izvirala iz nemškega nacrta, ki so ga v Parizu tako zanlčljtvo odklonili . Nemčija le pripravljena la žeU delovati aa te« da izpolni svoje reparacilske obveznosti, ona želi žrtvovati m plačati vse, kar mere. Dokler se bo nadaljevala francoska volna proti nemškema gospodarstva, pa ae moro nihče niti ocenit! plačilne sposobnosti Nemčije. Dokler nasprotna stranka, ki hoče na vsak način vztrajati na svojem stališču, ne pove, na kak način bi mogla Nemčija izplačati največ, ni mogoče govoriti o točnih Številkah. Treba Je prej omogočiti Nemčiji gospodarski razvoj, izprazniti protizakonito zasedeno ozemlje, odred se definitivno od vseh sankcij in zaplemb In priznati gospodarsko enakopravnost Nemška gospodarska moč bo Ha raptdno In stalno navzdol, dokler bodo vladale v Evropi sedanje razmere, Ministre se zdi čudna kako Je mogoče govoriti o zaščiti Francije proti nemškemu navalu v času, ko stoji Francija z veliko vojaško silo sredi nemškega ozemlja. Francoski načrti alede Porurja ne upoštevajo dejstva, da le že versajska pogodba dovolj poskrbela, da se preprečijo dozdevni agresivni načrti Nemčije. Načrti zlede ustanovitve neodvisne države v Porenju ali protektorata mednarodnih organizacij bi prekorači« meje versajske pogodbe in mi o njih sploh ae moremo govoriti Za rešitev repa-racijskega problema aa ta način ae more dati odobrenja nobena nemška vlada. Poren-ske pokrajine so m ostanejo nemške, Pravtako Je za nas nesprejemljiva tndl nadaljnja kršitev nase suverenosti, pa najsi se to dogaja v kakršnikoli obliki. Vse. kar mo-reiaos storiti da Izbavimo Francijo od dozdevne aH resnične bojazni, obstoji v notranjem redu in nara ob Rent zainteresiranih držav, ki ga je g. Polncare v decembra I. i odklonii Naš predlog al bil naspremenljtv. Nemška vlada Je bila la le pripravljena tudi na drugačen sporazum, če bi bil s tem oslanjaj* mir in bi s« upehal* mftl ff* INCIDENT PRI KOSlCAFL — Budimpešta. 16. aprila. (UTKB.) Obmejni Incident v bližini Košic opisujejo med-žarskl listi takole: 10. t m. okrog polnoči ie prekoračila če^ka iinančna patrola, sestoječa iz 7 mož, med občinama Hym ln Perem madžarsko mojo. Od madžarske patrole, Id ji Je prišla onstran meje nasproti, ie če&a patrola zahtevala orožje. Ker pa *c ta ni fa >-tela pokoriti, jo ie češka patr< !a napadla. Madžarska patrola je nato tudi rabila orožje. Na Češki strani Je bi! ranjen finančni stražnik. (Po drugih poroči! i h so Mnd"axi ranjenega stražnika odpeljali seboi kar Je dalo povod za intervencijo praske vlade v Budimpešti.) ŠTRAJK ClI.EDALlSKIll STATISTOV V PRAGI. «— Praga, 16. aprila (Tzv.) V industrijski palači bi se Imela včera? Israt! Dvo-rakova »Nova Orest;*'?.da*. Navzočih It bilo okoli 2000 oseb. Statisti so zahtevali povišan e plače ln so med drugim deiu1^ Jem stop!!? r stavko. Ravnateljstvo Je deloma ugodilo statistom, a Je IzfavUo. da nima za izplačilo v Magalrtf potrebnega denarja. Občinstvo *c navalilo na bfagaKo ter zahtevalo, da se mu povrne vplačani vstopnina. PROCES PROTI MORILCU POLJSKEGA METROPOLITA. — Varšava. 17. aprila (Izv.) Včeraj 5r Je pričel proces prot! morilcu poljskezn me-tropolita Jurila, duhovniku S. Lapiszczen-ka. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba. — Beograd. 17. aprila. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne bo sprejet v avdijend novi poslanik češkoslovaške republike na našem dvoru Jan £cba. da izroči Nj. Vel. kralju Aleksandru akre-ditivna pisma. TAJNIK NASE DELEGACIJE ODPOTOVAL IZ OPATIJE. — Opatija, 15. aprila. (Tzv.lKo Je odšla delegacija Je ostal to le ie tafnfk Gjor-gjevic. kateri pa je predvčerajšn'fm odpotoval v Beograd. Njegov odhod se tolmači tako, da 6e paritetna kornlsifa ne sestane več tu, VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA. — London, 16. aprila, flzv.) Re^trt javila tz Johanisburga v Južni Afriki o vršilki rudniški katastrofi. Rov Rand Fon-iaine se Je vsled eksplozije popolnoma tesni V rovu Je bilo sasutih nad 100 rudar-fer domačinov. VREMENSKO POROČILO. -» DunaL 16. aprila. (Uradno vremen* sko poročilo.) V trednji Evropi dežuje. V hribih Je sapadel sneg. Tempe i"a tur* j« « i»«°7*hodu. PaArvtoe vojno. Odbor zahteva takojšnjo Izpraznitev zasedenega ozemlja In kontradiktoiičao splošno debato o odgovornosti vseh držav, ki so se udeležile volne. Ta debata na) bi t ugotovila, kdo je povzroči! vojno ln kdo !• Se opažati danes v vseh krajih od Alp do Vzhodnega morja. Pričakovati je oblačno, tu p« ta m deževno, hladno vreme in severne vetrove. Iri bodo nebo polagoma razjasnit!. odgovoren za njene posledice. ŠVICA PROTI POVIŠANJU CARINE. — Bera« 16 aprila (Izv.) Včeraj jo btlo ljudsko glasovanje o sodjalnodemokratlč-nem iniciativnem predlogo, da se sprsmenl Člen ustave glede carine v toliko, da dovoljuje n'e povišanje. Večina prebivalstva se je izrekla proti povišanju car! te- Proti prelogu Je glasovalo 463.000, za premog pa 170.000. Glasovanja se le ndelciflo (64% upravičencev- SENZACIJONALEN PROCES PROTI VOJVODINSKEMU SODNIKU. — Novi Sad, 17. aprila (Izv.) Tekom enega meseca bo razpisana kazenska razprava proti Milanu Magaroseviču. okrožnemu sodniku v Subotici, ki Je obtožen ponarejanja uradnih listin. Kakor zatrjujejo, bo ta proces naravnost senzacionalen tn velelcriminalnega značaja, ker je v tem procesu kompromitiranih več visoldb uradnikov in pa odvetnikov Iz Subotice. NAPAD NA JUOOSLOVENSKI KONZULAT V OENOVL -» Genova. 15. aprila (Izvtr.) V petek ponoć"! so neki »neznanci« hoteli Pomazan" grb na jrjgoslovenskem konzulatu. To se Jim nI posrečilo. Nato pa so popisali pročelje palače z žaljivkami za Jugoslavijo In Jugoslovene. Drugi dan se Je po mestu hitro razširila vest o ponovnem početju »neznancev« in oblasti so poslale nemudoma h konzulu svoje zastopnike, da ga pregovore, da naj bl smatral dogodek le kot delo neodgovornih nemlrnežev. Poklicali so takoj ognjegasce, ki so izbrisali vse sledove na hiši Palača Je umetniška zgradba m poškodba pročelja zmanjšuje njeno vrednost. Policija Išče storilce, ki so s lahkoto namazali m popisali palačo ootem, ko se Hm ni bilo posrečilo uničiti jugoslovenskl grb. (Nov italijanski Skandal! Napada niso Izvršili neznanci, ampak dobro znani Člani fašlstovske organizacije, katerih policija seveda ne bo našla. Jugoslovenska vlada pa naj take Izbruhe Italijanskih kavalirjev mirno prenaša!!) MADŽARI SKUŠAJO NAJETI POSOJILO — Budimpešta, 16. aprila (Tzv.) Madžarski tisk sedaj priobčuje obširna poročila o gospodarskem in finančnem položaju Madžarske. List! z gotovo tendenco na-giašalo, da so finance popolnoma konsolidirane m da Je narodno gospodarstvo države na dobrem temelju. Tendenca teh člankov Je pridobiti mozemstvo za to, da dovoli Madžarski večje posojilo. Obenem pa listi tudi zatrjujejo, da to posolilo ne velja Madžarski kot državi marveč mad- Jugosloveni na Reki Reka je »prettamente« Italllanska. Vri nacionalistični italljanskj listi laželo dan aa dan, da Je Reka pristno ln čisto Italijansko mesto, dasi Jih sproti pobijajo ie Jugoslovenskl priimki raznih njenih sedanjih osrečeval cev. Kadarkoli trde Italijani o kakem mestu, kjer se mešajo z našim prebivalstvom, da Je povsem italijansko, ne govore resnice. Tako Je tudi gled* Reke. Na Reki le bil pred vojno lugostovenskl živel) močan pa bo rudi po vojni. Nadejamo se namreč, da bo Reka oživela In prospe-vaia kljub sedanjim ogromnim težkočam. Leta 1914» Je bilo na Reki prebivalstva, s predmestji vred, okolf 52.000. Med temi le bilo »službeno« naštetih 24.000 Italijanov, 20l700 Jugosiovenov in 7000 tujcev. Kdor ie ne ve, kako se prt Italijanih in Madžarih, ki so gospodarili na Reki, službeno šteje, mu povemo to. da ie v onih 24.009 Italijanih gotovo kakih 10.000 Jucoslovo-nov. b brošure, ki io le spisal bivši okrajni šolski nadzornik DarbaliČ, pa ie razvidno, kako so živete na Reki Italijanske ln madžarske šole In kako nI Imelo 20.000 reških Jngosfovenov alti ene svoje iole. Reka fe bila s Šolami naravnost preplavljena. Bilo je 22 občinskih šol in zavetišč z Italijanskim učnim Jezikom in 14 državnih šol t madžarskim očnim Jezikom, potem še neka) italijanskih privatnih šol. Nadalje: Italijanska realka, madžarska eksportna aka-demija. nemška pomorska akademija Itd., skupno nad 50 Šol z Italijanščino in madžarščino — za 20.000 Jagosloveaov pa nobene. Taka le bita Italijansko - madžarska pravica na šolskem polju za Jugoslovene na Reki Na 20.000 Jugosiovenov nI prišel tako niti en učitelj, dočim Je prišel en učitelj na 218 Italijanov in na 74 Madžarov. Po računu nadzornika Darbaltca Ima bin v sedanji reški državi okoli 50.700 prebivalcev ta med temi Je 29.500 Jugosiovenov, torej 13 % eetokapnega prebivalstva. Ali ae are temo številu nobena beseda glede usode in bodočnosti Reke? Italijanski nacijonallsti in fašisti se trudijo na vse kriplje, da bi očistili Reko Jugoslovenskih peg, toda to se Jim doslej še nI posrečilo, pa se Jim tndl ne posreči nikdar. Odpadnikov Je res precej, ali novi časi Id čakalo Reko, bodo odpadništvo onemogočali. Le nikar naj ne mislilo v Italiji, da le Reka že ali pa da bo res »prettamente« Italijanska. Nikdar. Njena usoda In njena bodočnost Je ob Jugoslovensid strani In s tem ie povedano dovoli ?aj*s*«*i §tev. 89 aSLOVENSKl NAROD« tec 18. aprila 1923. Stran 8 Politične vesti. as Načetstvena seja Narodno-napredne stranke, ki bi se imela vršiti v sredo, 18. aprila, odpade. — Tajništvo. = Besedilo predlogov opozicional-nega bloka za sporazum. Zaupniku zagrebške »Riječi« se je posrečilo vpogle-dati v predloge, ki jih je stavil opozicio-nalni blok radikalni stranki za ustvaritev sporazuma. Posamezne točke teh predlogov se glase nastopno: 1. Na vlasti ostane homogena radikalna vlada, ker daje jačje garancije za izvedbo sporazuma nego ostale koalicijske vlade. 2. Ustavlja se izvajanje Vidovdan-sek ustave. 3. Na Hrvatskem ostaja namestnik Ćimić z naslovom »vršilec banske dolžnosti«, poverjeništva pa se prepuste zajedničarjem. G. Lorkovič postane minister brez portfelja za Hrvatsko in kot tak vodi kontrolo nad Clmlčem 4. Korošec in Spaho gresta v Beograd, med tem ko pošlje HRSS v parlament delegacijo 15 do 20 članov pod vodstvom narodnega poslanca Jal-žabetiča, da tvori rezervo radikalne stranke v slučaju potrebe. 5. V roku Šestih mesecev se mora sporazumno med radikali in radičevci tekstirati revizijo ustave, za kar bodo v parlamentu glasovali radičevci, radikali, klerikalci in muslimani. Nato izvede koalicijska viađa iz teh strank volitve za revizijo ustave. 6. Revidirana ustava upostavi bansko čast, ki jo prevzema član kraljevskega doma. Hrvatska brez Dalmacije in Bosne dobi »avtonomijo«, na Čelo uprave pa stopi »banski namestnik«, poleg katerega deluje še »banski svet« kot neke vrste »ministrski svet«. Instalacija bana. člana kraljevske hiše. se bo izvršila naravno na svečan način v Zagrebu. as Srbski odgovor slovenskim in hrvatskim separatističnim listom. Odgovarjajoč na razne napade v hrvatskih m slovenskih separatističnih listih po-vdarja »Vreme«: »Nikdar ni o nas pisalo tako grdo in slabih stvari niti zloglasno peštansko in dunajsko časopisje, kakor sedaj pišejo poedini hrvatski in slovenski listi Več umerjenosti in priznanja je bilo najti celo v listih naših najaktivnejših sovražnikov, s katerimi smo se končno rudi zavrteli v krvavo kolo, nego v javnih organih naših takozvanih bratov. Ta ton je zastrupljal in dan za dnevom izpodkopaval ono trohico Čustev, ne edinstva, ki v Širokih hrvatskih in slovenskih masah ni nikdar obstojalo, marveč samo čustvo znosljf-vosti in državne skupnosti. Srbi so postali po zaslugi hrvatskega in slovenskega Časopisja (ko govorimo o Hrvatih in Slovencih, ne mislimo na izjeme, marveč na večino) najslabši med najslabšimi, nalbolj črni med najcrnelšlmL ljudje, katerih grehi In zločini prekašajo domišljijo samega satana in katerih grehi predstavljajo pri samem stiku z njimi greh v očeh pobožnega katoliškega Sveta. Nas so naslikali kot brezdušna in krvoločna bitja v človeški podobi, ki drže v eni roki nož, z drugo pa kradejo in ropajo imovino siromašnih in jadnih Hrvatov in Slovencev. V tej zadnji podobi so nas zlasti z vnemo črtali Slovenci, katerih usta s peno mržnje izgovarjajo v zvezi s Srbi besede: »rop m denar«. Srbski narod je po zaslugi pred--vojnske nacijonalističie vzgoje, ko so mu v Šoli in v vojašnici govorili, da od •Vardarja do Trsta stanujejo Srbi, ki jih «ie treba osvoboditi in ujediniti, veroval kakor v božje previdnost v edinsrvo enega naroda, katerega imeni Hrvat in Slovenec imata isti pomen kakor Bosanec. Dalmatinec in Banatčan. Polagoma .se je prepričal, da to ni resnica. Politiki in pesniki še poskušajo, da bi ga vzdr-Jali v zmoti In mu propovedujejo. da je odklanjanje bratstva samo trenotno pijanstvo Hrvatov in Slovencev, iz katerega se bodo s časom iztreznilL Ta strašna zmota nas bo stala življenje, če je ne razbijemo.« Mnogo je resnice v ,teh besedah, toda pametni in trezni srbski listi bi morali uvaževati, da so živeli Hrvati in Slovenci tisočletja pod avstrij-sko-madžarskim jarmom in da so bili vzgojeni v avstrijskem in madžarskem duhu. Te vzgoje pri širokih masah ni mogoče z enim mahom izbrisati, to mora napraviti čas in vzgoja. Nikdar pa bi se ne bila gonja proti državi in srbskemu delu našega naroda tako razpasli, ako bi ne bila pri nas nebrzdana svo* boda* ki brez kazni dovoljuje raznim re-volversklm listom, da sistematično širijo sovraštvo in mržnjo proti državi, proti našemu državnemu in narodnemu ujedinjenju in proti srbskemu delu našega naroda. Kdaj pa so smeli pod Avstrijo listi pisati o državi tako, kakor danes pišejo poedini Usti? Kdaj so smeli politiki ščuvati mase tako, kakor to dela Radič in njegovi zavezniki? Naj bi katerikoli Izmed poslancev v pokojni Avstrin* in Madžarski govoril približno tako hujskajoče proti državi, proti Nemcem, ali proti Madžarom, kakor Je govoril v nedeljo Radič, nič bi mu ne pomagala njegova imuniteta, že zdavnaj bi sedel v ječi. ako bi ga celo ne izročili krvniku. Spominjamo samo slučaj dr. Kramaf In dr. Rašin! Pri nas seveda vlada svoboda! In bojimo se, da se bomo v tel nebrzdani svobodi od svobode zadušili. ^ as Konstituiranje nemškega kluba. Klub nemške stranke se je konstituiral nastopno: predsednik dr. Kraft njegov namestnik dr. Moser, tajnik dr. Neuner. = Pribičevič pri kralju. Po poročilu iz Beograda je bil včeraj v eno-urni avdijenci pri kralju Svetozar Pribičevič. = Naše odlikovanje Mussollnrja. »Službene Novine« so priobčile ukaz o odlikovanju Italijanskih državnikov in višjih uradnikov. Ministrski predsednik Benu to Mussolini je odlikovan z redom Karagjorgjeve zvezde I. vrste, Luigi F a c t a, bivši ministrski predsednik, finančni minister Schanzer, bivši državni podtajnik za zunanja dela Tosti diValminuta, generalni sekretar ministrstva zunanjih del Salva tore Contarini in državni podtajnik Ernesto V a s a 11 o z redom belega orla I. reda, general Barbarini in generalni direktor carin L u c i o 11 i z redom Sv. Save I. vrste. Z nižjimi redovi je odlikovana cela vrsta višjih uradnikov v ministrstvu zunanjih del v Rimu. = Izjava ministra drja Beneša o Rusiji. Na vprašanje dopisnika pariškega »Jouroala« glede francosko-nemške-ga spora in glede nevarnosti ruske intervencije je dejal minister Beneš: Ruska nevarnost me ta hip prav nič ne vznemirja, saj se namenoma bobna v svet. da bi se javnost oplašila. Rusi se ne morejo vojskovati izven državnih granic. — Kar se za sedaj Nemčije tiče. bo pač morala pristati na pogajanja, zakaj od Rusije ne more pričakovati nobene pomoči. Koliko je resnice glede ruskih vojnih priprav, se ne more trditi, a ena reč je, ki jo more Rusija dandanašnji nuditi, namreč propaganda. Razgled po slovanskem svetu. — Bolgarske Sole. Lansko leto je 1 imela Bolgarija 5347 ljudskih šol. v katerih j se Je šolalo 646.500 učencev. Učiteljev je * bilo 18.954. Posebne šole imajo v Bolga-j riji Turki, ŽIdje. Francozi. Armenci. Nem-| d in Italijani. V teh šolah je 69.160 učencev in 2418 učiteljev. Bolgarske srednje j šole tvorijo gimnazije In liceji. Vlada troši za ljudsko izobrazbo 400 milijonov lej, kar znaša okrog desetinega državnega budžeta. — Kongres Rdečega križa na Poljskem. Minuli feden se Je vršil v Varšavi kongres lige Rdečega križa zapadnih držav, ki so se ga udeležili zastopniki Poljske. Bolgarije, Estonije, Madžarske. Litavske. Romunije, Jugoslavije, Cehoslovaške In svobodnega mesta Danziga. Mnoge države, Id se niso neposredno udeležile delovanja, so poslale v Varšavo zastopnike, da izrazijo kongresu svojo solidarnost Med temi Je omeniti Albanijo. Avstrijo. Belgijo. Angleško, Finsko, Francijo, Italijo, Švedsko In Ameriko, ki Je poslala zastopnika svojega evropskega Rdečega kriza Benedicta in Howa rt ha. Poleg teza so biti navzoči tudi: delecat Ženevskega mednarodnega odbora Rdečega križa, društva narodov, mednarodnega urada dela. Pasteurjevega zavoda In mednarodne zveze za pomoč deci. Na So državo sta zastopala g. Zusimovtć in polk. dr. Rutvidić. Liga društev Rdečega križa, ustanovljena 1919 leta fma namen delovati v popolnem sporazumu z mednarodnim odborom Rdečega križa in v skladu z njegovimi tradicijami stvoriti federacijo, ki Štele sedaj že 45 članov in ki bi v mirnem času nadaljevala započeto delo za časa svetovne vojne. Humanitarna skrb za trpeče ljudstvo ln borba proti biču človeštva — nalezljivim boleznim, ki so še vedno pogosti pojav današnje dobe, to Je glavni cilj te federacije. Letošnji varšavski kongres se Je pečal v tem smislu zlasti z organizacijskimi vprašanji. V to svrho je bilo Izvoljeno več komisij, ki na| hI proučile posamne panoge sanitarno - hlgijenlč"-nega in humanitarnega dela. Kongres se |e končal v soboto popoldne. — Zahvala potiskih profesorjev. Poročali smo že. da je večja skupina poljskih srednješolskih ln univerzitetnih profesorjev obiskala Bolgarijo. Po povratku v domovino so poslali bolgarskim kolegom brzojavko s sledečo vsebino: Vračajoči se iz vaše krasne zemlje, ki je aam zapustila za vedno neizbrisen drag spomin, vam pošiljamo naiiskreneiše izraze hvaležnosti za vašo slovansko gostoljubnost Da izrazimo to naše čustvo, želimo, da sprejmete od naše strani skromen prispevek za obnovo hrama vaše domaČe umetnosti In vam pošiljamo čez poljsko delegacijo 2 in pol milijona poljskih mark. Ta skromno darilo na] sprejme fond »Bolgarskega narodnega gledališča«- kot našo iskreno željo, da se obnovi hram bolgarske umetnosti In prčevita v slavo bol carske kulture. Za poljske goste; predsednik Mihajlovskt prof. Blendov-ski In S Ionski.« _ Zunanji dolgovi Poljske. Minulo leto ni prineslo poljski republiki v smlsln finančnega stanja nobenih važnejših Izpre-memb. Zanimivo je, da Poljska lansko leto od svojih solidnih dolgov nI mogla plačati nobenih obresti. Njeni zunanjf dolgovi so razdeljeni tako-fe: Dolg v Ameriki se Je zvišal v preteklem letu za 2.461.314.75 dot. in znaša seda] 159,732.347.99 dol Obresti znašalo 8.110.194,02 dol In dosedaj ie niso bile plačane. Francill dolguje 912.455.222,15 frankov. Angleški dolg se je zvišal lansko leto za 211.999.18/1 t it. ln znala skupno 4,530.828.0/3 f. št Dolg Italijanskim privatnim tvrdkam Je izplačan. Državi pa dolguje 75,000.000 lir, od katerih je Izplačala na račun obresti 3,187.027 lir. Holandski Je Izplačala 4 mlllione florintov, ostane pa ie 13300 tisoč florintov, ki jih mora Izplačati JLlLJl *&J&!* **** d01*** WW» X vrednostnih papirjih Norveški 16,497.417.47 kron Danski 358,849.81 danskih kron, Švici 73,600 frankov. Švedski pa 762,725 kron. Vidimo torej, da zavzema poljska republika glede zadolženosti med evropskimi državami eno prvih mest. Gospodarstvo. Dr. Konrad Vodušek: DOBROVOLJAČKA BANKA. Prihodnje dni začne poslovati v LJubljani slovenska podružnica Dobrovoljačke banke, d. d. v Zagrebu. Le-ta denarni zavod je gospodarska ustanova vseh dobrovoljcev iz cele naše kraljevine. Delniška glavnica znaša 10 milijonov dinarjev delnice, z nominaiom Din 100, se glase na ime. Ob prvoletnem uspešnem delovanju ie zavod ustanovil več podružnic in sicer v Osijeku, Dugem-selu. Zemunu m sedaj v Ljubljani. Vrhu-tega vzdržuje neprestano ozke stike z dobrovoljci v Južni Ameriki in ima v Buenos Aires svojo ekspozituro. Kdor dela naših Junaških dobrovoljcev v svetovni vojni ne pozna, naj si nabavi »Veliki Narodni Koledar«, kf ga je tudi letos Izdat Savez dobrovoljce v v Zagrebu. Tu je popisano lahko rečemo najfdealnelšc delovanje najboljših sinov naše Jugoslavije, ki so v trdih. smrtn!h boHh pretrpeli za domovje na'hujše boje pi muke, ki so pa tudi vse te boje na raznih domačih in tujih bojiščih končali s slavno zmago. Ni nam v mislih, da bi ta junaška dela opevali z mnogimi besedam! z vlsokodonečimi ln globoko segajočfm! popisovanji Itd. Pravimo le, da je ta zbor junaških borcev Že dokazal na naHepši način srčno rjnbezen do tiste svoje domovine, kjer dandanes stresajo svoje jezike marsikateri »slabo-volc!«, k? so se v svetovni vojski vozili v raznih pozah itd. v Schonbrunn pri Dunaju In Še marsikam drugam fzkazovat svoja Junaštva z lepimi, bleščečimi zlatimi besedami, ki pa so se jim spremenila maloda-ne še na jezIJcn v suho prerperelo listje, ki je sedaj premetavajo brez Schonbrunna po svollh političnih — skednjih. Zategadelj dobrovoljsko delo pri nas nI le končano. In malo ga ie, pravega dobrovoljske-ga duha med nam!, k! na! bi zavel vsepovsod baš sedaj v teh kritičnih časih, k! žall-bog le razlerajajo, kar Je ustvaril njegov svetovno priznani in izkazani pogum.... Zategadelj pa ravno v teh časih z resničnim veseljem pozdravljamo lepi razmah in razvoj »Dobrovoljačke banke« v obče in še prav posebej ustanovitev njene podružnice v Ljubljani, želimo Jej ves ln poln uspeh v Istem smislu, v katerem so s| fdealn! dobrovoljci zamfslfli svojo »privredno organizacijo«. Prepričan! smo, da se na tej potrebni podlag! nadalje razvija hi čim preje utrdi na vse strani zlasti za bodoče čase misel naših legionarjev, naših bivših fa — bodočih pravih Junakov. —r Zagrebški trg. Zagreb, 16. aprUa. V dinarjih po 100 kg postavljeno na bačko odnosno vojvodinsko postajo notira jo: pšenica (77—78 kg) 450—460. rumena turŠČi-ca 255—275. riž (72—74 kg) 360—375, leč-men za pivovarne 340—360, za krmo 300 —320, rob 290—300, pisani fižol 450—650, bel! 450—500. pšenična moka »0« 787.50— 712.50, »2« 662.50—687.50, »4« 637.50— 662.50. za krmo 225—250, drobni otrobi 168—!?0. debele 250. Tendenca: mirna. —g Novosadska orodnktna borza. No-v^sad 16. aprila. Cene v dinarjih aorira'0: pšenica Bačka 450, ječmen 310, oves 290, koruza 260. beli fižol 465, pšenTčna moka »00« 685, *2« 665—670, »6« 312.50. otrobi 152.50. Tendenca nespremenjena. —c Dobava gradbenega lesa. Prt ravnateljstvu državnih železnic v Subotld se vrši dne 20. aprila t J. ponovna ofertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobava volnenih mazilnlh blazin ln stenjev. Pri ravna tel :stvu državnih železnic v Subotld se vrši dne 28. aprila t I. ofertalna HcitacFa glede dobave 4660 volnenih mazllnih blazin m 200 kg volnenega stenja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani na vpogled. —g Velesefem v Pariza. V Parizu se vrši letos velesefem od 10. do 25. maja. Informacije o potovanju, blvan'u v Parizu kakor tud! glede sejma da;e: Comite de la Foire de Pariš, Pariš 8, Place de la Bour-se. Prijavnice dobijo Interesenti v pisarn! trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani. —aj Dobava olja In masti. V pisarni uprave smodnfšnice v Kamniku se vrši dne 30. aprila t L ob 11- url dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 600 kg strojnega olja, 150 kg strojne masti in 50 kg tovotne strojne masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobava modre galtee la talmifaka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Su-botlc! se vrši dne 29. aprila t 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg modre galice 1n 300 kg samtjaka. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled- —g Dobava aaaaaaaa la peska. Pri ravnatel'stvu državnih železnic v Subotlci se vrši dne 28. aprila * L pismena ofertalna licitacija glede dobave gramoza In peska. Predmetni oglas le v pisarni trgovske la obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Preluknjate wg_g CM The Res Ko« UuUIfina Kultura« REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LIŠĆA V LJUBLJANL OPERA. Torek, 17. aprila: Carostrelec Red B Sreda, 18. aprila: Janko in Metka Red D Četrtek. 19- aprila: Seviljskl brivec Red A Petek, 20. aprila: Jenuta Red E Sobota, 21. aprila: Rigoletto Red B Nedelja, 22. aprila: Janko \n Metka Izv. DRAMA. Torek, 17, aprila: Koncert opernega bari-tonfsta Aleksandra Balabana. Izv. Sreda, 18- aprila: Crešnjev vrt Red E Četrtek. 19. aprila ob treh popoldne: Za pravdo In srco. DLaška predstava po znižanih cenah. Izven Petek. 20. aprila: Hasanaglnica- Gostovanje g. Mihajla Markovića iz ZagrsVi- Red D Sobota, 21. aprila: Hasanaglnic*. Gostovanje g. Mihajla Markovič.i iz Zagreba. • • • ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI. V petek, 20. aprila: Razvalina življenja. V soboto, 21. aprila: Razvalina žlvl'enja. V torek, 24. aprila: Razvalina Življenja. a e e — Dramska premiera. V sredo, dne 18. tm. bo v dramskem gledališču premiera znamenite drame ruskega dramatika Cehova »Crešnjev vrt«. V LJubljani so igrali to dramo prvič hudoženstvenlkL Vlogo Ranievske, ki jo Je Igrala takrat vdova avtorjeva. Igra zdaj gospa Nablot-ska. Ostale vloge so zasedene tako-Ie: Varja ga Saričeva, guvernanta gna Rakar-Jeva. Dun'aša gna Vera Danilova. Anja gna Gorjupova, Oajev g. Putjata. Lohapln g. Cesar. Trofimov g. Rogoz, PIŠč!k g. Pe-ček. Jepihodov g. Plut Firs g. Lipah. Jasa g. Medven, popotnik g. Terčlč. Režijo vodi g. PutTata. — Iledda Gabler. Gospa Marija Vera skončuje šele seda) svoje gostovanje v tej Ibsenovt drami. Pričela Je bila začetkom sezone, pa Je morala prekiniti, ker so Jo nenadno pozvali brzojavno v Beograd. Sestava Igralstva Je ista, kakor vprvič: tudi gdč. Debeljakova, ki J* žalibog odtle) nismo nič več videli, zopet nastopa v svoji doslej prvi in edin! vlogi gospe Elvsted. O visoki umetnosti gospe Vere In o predstavi sploh sem s vola opazovanja objavi! že v podlistku z dne 4. novembra 1922 In v dodatku z naslednjega dne v predelu »Kultura«. Nočem se torej ponavljati. Občinstvo se Je v Verino umetnost bolj včutilo, nego pred meseci. Njen slog: Rezko • trpek na vnanje, ljubeč v kretnjah varčnost a obenem čisto blagoglasje; poze se prelivalo druga v drugo s popolno estetiko in Imajo pri vsej ekonomih ono klasično lepoto, ki odlikuje kretnje na slikah sir Lelghtona ali tudi kretnje figur na starogrških vazah in v grški plastiki, kateri Je Leightott po svojem čustvovanju stal blizu la se ob njej navduševal Za to vna-njo stranjo Verine igre In za njenim polnim, tehnično vseskozi predelanim glasom pa stoji vroča notranja sila, njen plamteČS umetniški temperament v navadnem govoru samo lahno trepetajoč proti površju, o prilik! pa bruhajoč na dan kakor cubell požara, ki Je po daljšem glodanju dobil duška in se v trenotku porazno razmahnil. Ce se smem poslužiti nekoliko trivijalne primere ad oculos: Taka se ml dozdeva ta umetnost kakor lastnosti kraškega terana. Ko ga vzameS v usta, začutiš le trpkost na Jeziku. A za tem ti gre skozi grlo In živce kakor vroča lava In njegova sila se ti blaženo razprostre po telesu. Marija Vera le prava predstavi]alka severnjaka Ibsena. umetnika duš, ki gore na znotraj. Omenjam še, da si Je Rogoz nadel nekoliko drugačno masko In igral Živahnejše ln zato dokaj bolj v duhu vloge, nego pred meseci. A še vedno ml Je v vsem preveč bohemskl. Imel sem že priliko, ž njim samim debatirati o vlogi. Sem pa prepričanja, da bi takega Lovborga Hedda odklanjala z onim stidom, ki ga ima zoper vse, kar diši po neestetikL Ne more se privaditi raalomestne moževe tete« odločno odkloni pohod h krsti druge tete in lastna smrt ]o skrbi radi vprašanja, more 11 ae umreti v lepoti. Zato napravi — za navadno pojmovanje ogabni — eksperiment s smrtjo Lčvborga, edinca, v katerega človeško vrhunstvo veruje. Tip Lovborg je vsekozi soanjiran človek, ki Ima vsled svoje genijalnosti sicer potrebo, se divje razigravati ln brede včasih po kloakah, a stoji vendar na stališču: Odi profanum vulgus et arceo. Tudi v vnanjostL NI mogoče misliti si, da bi se v tretjem aktu drznil stopiti, četudi po divji noči, pred potencirano damo in strastno ljubljeno damo Heddo v podobi razmršenega, skrokanega bohema. Lovborg je mož, ki tudi sam ljubi eleganco in korektnost vnan|e*a človeka. — Skrblnšek Je iz same ambicije svoje stavke nad^poantiral. se preveč trudil pov-darjati skoro vsako besedo ln Ji dajati važnost Zato je v njegovem zadnjem prizoru s Heddo nekoliko trpel tempa Asesor Brack Je polzkogladek svetski človek discipliniranih, prijetnih, lahkih oblik; skozi njegovo prlkupljlvo konverzacijo zna le enako svetski človek, v našem primeru Hedda Gabler, občutiti, da le intriganten In Jako nevaren egoist W sistematično zasleduje cilj, polastiti se Hedde. Pravijo, da Je bila sobotna predstava ie bolj zaokrožena, nego nedeljska, pri kater! sem bil. Gledališče Je bilo Izvrstno obiskano. Le škoda, da vlada med predstavo trajen nemir, kakor bi stal v mlinu. Na stojiščih se utrujeni gledalci venomer prestopajo s noge na nogo, kar daje stalen polglasen ropot ki požre včasih kar kos dialoga. Ljudje na sedežih se pregibajo ln razrahljani stoli stokajo in škripljejo; mnogo sedečih pa še drsa nevede z nogami po tleh. Ta nemir se pojavlja tembolj, čimbolj le občinstvo po Igri vzrvano, t orel ravno na važnejših mestih. M. Zrn — Premijera nove Begovlčeve drama »Svadbeni let« (poročni Izlet) se vrli V petek v Narodnem gledališču v Zagrebu. Glasbeni vestnik — Koncert opernega baritonlsta Aleksandra Balabana je danes, v torek 17. tm. v dramskem gledališču. Začetek ob osmih zvečer. — Pesmarica »Glasbene Matice«, Id Je že davno pošla, izide na novo. Novo Izdajo priredi M. Hubad. Pesmarica bo obsegala do 300 strani. — Komorni večer v Tržiču, TrborUah in Celju. Iz krajev Julijske Benečije prihajajo poročila o uspehih, ki so jih želi tam naši »mladi«: Ivo Gaberšček, Stane Melihar. Anton Subelj, Marij Kogoj a svojim programom. Tu v Sloveniji se ponovi t! komorni večeri in sicer v torek 17. tm. v dvorani meščanske Šole v Tržiču, v sredo 18. tm. v Trbovljah In v četrtek 19. tm. v mestnem gledališču Celje. Opozarjamo publiko na te prireditve. — »Pevec«. Prva letošnja številka tega pevskega glasila obsega za pevce zelo mnogo zanimive tvarine. V uvodu čitamo zelo simpatično poročilo o 30 letnem delovanju »Ljubljane«, kateri svoj Jubilej je »LJubljana« slavila ravnokar. Jakob Aljaž prfobčuje svoje pevske spomine, ki bodo za njegov življenjepis in pregled njegovega glasb, delovanj zelo dobro došli. Jaz sem nadalje (podal nekaj higijcnlčnlh mfgljajev za pevce. k| Jim bodo s pridom služili, ako se Jim bodo zdeli vredni, da se ravnajo po njih. P. H. daje neka' dobrih svetov pri Izbiranju zborovskih skladb m njih studiranju, ki si Jih naj vsak pevovodja vestno prečita. M. Ba-jik nadaljuje s prlobčevanlem materijala naročenih pesmi v »sekiricah«. Cemu uporabljati tako nerodno In smešno besedo? Isti P. H. (Sattner?) kot zgoraj piše o glasbenih pravnih posnetih Iz Schumannovlh zbranih spisov, ki se tudi še danes prav uvažavanja vredni. V. Vodoplvec opisuje Italijanski ustroj faniare ha za njo uporabljenih Instrumentov. Sled! ocena »Prvih plamenov«, vestnik pevske zveze, glasbena poročila ti Inozemstva, razne vesti In urednikova list* nlca. Glasbena priloga prinaša v prvi vrsti tri od »P. Z.« nagrajene skladbe: H. Pre-merlov »V Korotan«, ki smo ga slišali na koncertu »Ljubljane«, moj zbor »Domovin!« ter sanjavo lep »Nočni psalm« E. Hochrel-terja. Izmed ostalih priobčenih kosov pride v poštev še nova prekmurska narodna »Oda smo pšenici šli brat...« zelo spretno In zanimivo harmonizirana po Klmovcu. G. Kimovec je nabira! narodne pesmi prekmurske sam. Pobral mi Jih ie tak o rekoč a svojo pridnostjo pred nosom. Povsod sem lahko zasledoval njegovo sled. Kolikor primerjam njegove zapise s svojim!, drži se do pIČice natančno originala, kakor so nnV ga prepevali razni pevci v Beltincih Itd. Želel bi, da b! vse te njegove pesmi izšle v posebni izdaji, ker so po svojih naipevfh. zlasti pa vsled originalne harmonizacije Ki* movčeve vrlo zanimive. Ostal! zbori V, •Pevcu» so več ali manj začetni poizkusi raznih dfletantov. »Pevec« si mora preskrbeti sodelovanje vseh naših kvalificiranih glasbenikov, da obdrži svojo prilogo aH sploh svoj list na vzorni višini, ker le tako mu bo v današnjih časih ostre konkurence tudi v umetnost! zaslguran častni obstoj.-H koncu bodi omenjeno Še neka). V pred-" zadnji številk! »Pevca« sem priobčil osen/ pesmi !z Cerovca, lc{ sem Jln priredi! pol zapisih Stanka Vraza, kojih ponatis se tuW hala v Strekllevi zbirki narodnih pejmt Poudarjam Izrecno, da to niso le harmonizacije v Streklju nahajaJočlh se VrazoviTi zapisov, temveč proste priredb©, ki ae le v; nekaterih taJctlh strinjajo z Strekllevlm poi natisom melodičnih načrtov St Vraza, kar sem pr? vsak! pesmi tudi posebej prlpomnfl. Urednik Je fz svoje volje pristavil »hana, Emil Adamfč«. Kar Je v Strekljevl zbirki ponatisnjenih melodičnih zapisov St Vra-j za. so vsi kakor že to kritično omenja pO BeranIČ v »Časopisu za zgodovino ra na* rodopisje« Iz leta 1010. absolutno nedostaf-! nI ln dajejo potvorjeno slfko originala, M ga Strekeli aH njegov pomočnik ni nmet Citati. Do originala ki se nahaja v trezorjo( Hcealne knjižnice St Vrazovih zapisov, se Je po naključju sedaj prikopal g. Niko štrV tof. ter na podlagi obsežnih ItudU razvoz-' Ual menda vse zapisane napeve. Iz n)ego»j vlh rekonstrukcij Je šele razvidno, kako obupno nepismen! so ponatisi v Strekljevt zbirki. Isto smo čutili tudi m! drug!, ker pa nam St. Vrazova zapuščina rd bila dostop-' na, pretvarjal! fn oblikoval! smo po svoje Streklla. Jaz pa sem Še! še dalje, ter si h>» posodil Iz ponatlsntega zapisa dele glasbe-«* n!h misli, ter prrredn po njih, rekel b!, do^j cela novo pesem. Po Strekljevem ponatisa se n. pr. vjema ves prvi del pesmi »Zrasle so ml tri konoplje«, Id je tako zelo identična s prvim! takti »Bože pravde.« NI menda na mestu raziskovanje, kdo Je oče teh sličnih taktov. Najbrže Je to samo slu-' čaj. Pripis »traflajd!« jc moj lasten, »Hodi da Micka domo« Ima le začetne motive enake s Str. ponatisom »Kaj drugega ho* čem« Je po Streklju donotna. »Kovač konja' vkava« se strinja razen v dveh notah s Streklfem, pripis (TT del pesmi) Je moj. »Qo»* r! deklici!« Je ritmično Izpremenlen, glasbena misel pa se s Str. ujema. »Zdrava bodi draga moja« Je v nrvlh Šthlh taktih % izjemamo par not po Str., dostavek pa Je lasten. i>Rož!ce cvetijo« Je z Izjemo ponovitve In sopranove terce v osmem takta prav taka kot v Streklin. »Kaj pa fantič dela?« ne gre daleč od Strekljevega ponatisa. St Vrazove zapuščine nisem videl* zato ne vem, v koliko se ti ponatisi v Streklju ločijo od originala. Na noben način nočem vzbujati mnenja, da so te moje V »Pevcu« priobčene pesmi St. Vrazove originalne pesmi, ki sem Jih le harmonlzIraL j To je storil g. Niko Strltof In te rekonstruk-j clje ter kritična študija o vsem glasb. Vra-| zovem delu čakajo še obelodanjenja. Vže ! prihodn:i mesec pa namerava g. Strltof v ' akad. dr. »Triglav« o vsem tem materijalu . predavati. Toliko na razna vprašanja v 1 razjasnitev ki odgovor, . ««& 5Tran 4 »SLOV*? NS K? NAROD* dne 13. -P^a 1^- štev. 89. Dnevne vesti. V Uabijani. dne — Za združitev naprednih nacijo* petnih situ j v Sloveniji. Vod tem na* slovenj prinaša ccljsjcf* ^Esova doba« politično beležko, v kateri zivzema tudi oca stališče h glasovom in pred« logom za združitev naprednega naci* jpnainega življa v Sloveniji. Beležka se giiioi doslovno: »Napredna strankarska razcepljenost je spravila nas Slovence v oni položaj, kakor ga beležimo izza dne iS. marca, ko je pri nas na Slo« venskem zmagal po vzgledu Hrvata Radića plemenski separatizem s frazo ftoro^čeve avtonomije in federacije, ki rameni grozeče propadanje slovenske treznosti in razsodnosti, s ko j o smo se b«?š mi tako radi ponašali. Nas list je fekom zadnjih let pisal vedno stvarno in vedno kazal na zle posledice, ki jih mora roditi razcepljenost naprednih vrst. Naše geslo se je glasilo, da je stvar več in vjšje, ko osebe, ki se v javnem življenju menjajo. Danes moramo ugotoviti, da je bilo v vseh Strankah, tako pri Samostojni kmetij« kakor demokratski in tudi narod* nosocialistični mnogo iskrenih in pre* prieanih zagovornikov složnega, enot* nega nastopanja v smeri In organi z a* d j i ene same stranke, ki ji je podlaga in temelj ona velika ideja, ki je dala naši skupni domovini življenje in ji edina more garantirati zdrav in silen razvoj. Na to je tudi najtesnejše ve« zana usoda nas vseh, vse drugo je prazen krik in fraza za one, ki ni treba, da so slabi, ki pa niso še zmožni, da spregledajo in ločijo resnico od laži. Danes se jih pita z lažjo, zato prokii* ujajo resnico, naša naloga je, da bodo zapeljani spoznali resnico in jo valju« bili, četudi je trda, tedaj bo naš narod prokle! laž. od koje se trajno ne da iivstj brez škode aa narod in državo. Vse rekrizninacije, kdo je več kriv in kdo manj. da smo napredni ljudje tako razbiti, smatramo za povsem odveč, ako se nam gre pošteno in častno za eno. -V tem pogledu je priobčil mari* borslfj »Tabor« lep članek pod našlo* vom »Nove smernice za novo pot«, v -»Slovenskem Narodu« od nedelje pa razpravlja bivši poslanec Mermolja" v etanku »Vsi na branik države!« isto* tako iskreno p zadev}, Id mora iz lepih hesed preiti v zdravo življenje, ker tako veleva interes naroda in domovi* nel« — Tudi mariborski »Tabor« ko* naeatira članek is peresa bivšega po* i«anca Kmetijske stranke g. Mermolje, ki smo ga objavili v nedeljski Številki »Slovenskega Naroda«. Mar^rsfco Jlaaflo gre §o dalje m predlaga, da aff M organizacije naprednega po* IJfičnega življa povsod širom našega Volilnega okrožja obravnava, da se pa T kratkem napravi tudi še korak na* prej, da ae sestane jo zaupniki naprednih stranic na razgovor, recimo neob* vezno anketo, Ja naj pokaže praktična pota za uresničenje stremljenja, ki ga v^j pozdravljamo«. Anketa, oaair šesta* naje hi moral razpravljati v glavnem O misli »enotne napredne fronte, bodisi, de ae imenuje napredni blok ali kon* cen traci j a naprednih sil ali pa, da ae uresniči z re aktivacijo Narodne stran* £$«. Naša srčna želja je, da bi se taka združitev naprednega slovenstva iiyx* šjfn čimprej. Naj bi ji kumovala žarka ljubezen 4o naše jugoslovenske države, naj bi jo uresničila nova, idealna strem* ljenja za plodno javno delo, naj bi jo omogočila programatična m taktična revizija občenarodnih gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov s!oven* sjce pokrajine) se- Sazonov in Slo v and. »Balkan« javlja, da sel Je takratni ruski minister zunanjih del Sazonov v razgovoru z nekim srbskim politikom I. 1915. v Petrogradu izrazil takp-le: »OHiva.-ti$i in Slovencih vam ne morem reŠ ni-&sjfr "fini se bijelo proti nam, in jaz vam izjavljujem: Ako bJ b!Io potrebno, Balkan« za pošten list. se aadejamo. da se bo radevolje odzval našemu pozivu. — Slovenci na Francoskem. »Te-^ram^ie dii Nord« je prinesel 18. marca naslednje vrstice: V zemljepisnem ijfifšivu. Slovenija in Slovenci. Da bi se v mišji napotili v daljnje kraje, o kaie-rjfi se govori, so se zvesti pristaši Geografskega društva včeraj odpovedali najbližjim čarom poraladanskeda popoldneva in prišli v velikem številu poslušat prc zanimivo kramljanje g. Emila Jfc^inanta, profesorja na Šorbonnj* čr~;r?s2 dru^rvenika. .-Slovenija in Si;:vzrci«, n;> kaj vsakdanji predmet. Tako malo poznamo to deželo, obstoječe jz avstrijskih pofcrajpn in hjffo 17. aprila 1923. Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo (;), in ki se je i zob ličila stoprav po vojni Večina. turistov seT* ustali na njenem pragu. Vendar pa jI nikakor ne nedostaje kovitosh. PredavaieJi ki ie občudoval njene veličastne gore in vesele doline, nam tako zatrjuje in čedne projekcije to dokazujejo... O. Haumant govori tudi o virih te dežele. Jcier je gozdni obrt silno bogat, kjer kopljejo premog, svinec, baker, cink in osobito živo srebro, Iiier poljedelstvo cvete, kjer daje živinoreja prav lepe uspehe. Končno je' odlični predavatelj pozval liHske turiste, ki so sami sebi dolžni, je rekel, da obiščejo Slovenijo, kjer bodo kot Francozi najlepše sprejeti. Za optnike, ki prihajajo iz Tirolskega, je Slovenija idealna cesta proti čudoviti Dalmaciji.. p. fiaumant, ki smo ga pred meseci poslušali v Ljubljani, bo" predaval v isti snovi še v Parizu, potem pa namerava v prihodnji zimi obiti z istrrh namenom še več francoskih mest. Po vsej priliki bo razpravljal tudi na vseučilišču o nas. Prvi učinek Haumontovega nastopa je ta. da ie članovito in bogato zemljepisno društvo v LHle-u načelno sklenilo, napraviti skupno potovanje po S!over"*s;. Dobro nam došji! A. D. — Kratica Marija odpotovala v Dalmacijo. Po poročilu iz peograda je snoči ob 10. s posebnim dvorskim vlakom odpotovala kraljica Marija v Dalmacijo. Na potu jo spremljata admiral Priča in pa vseueiliški profesor zgodovine dr. GjorgjeviČ. V Vinkov-cih se je danes zjutraj sestala s svojo materjo romunsko kraljico Marijo ter nadaljevala po kratkem odmoru pot preko Zagreba v Bakar. V Bakru se vkrca na našo vojno Jadlo ter se direktno odpelje v Dubrovnik, kjer ostane okoli 6 tednov. V tem času bo obiskaja razne slikovite dalmatinske kraje in mesta. Krati, kj je snoei spremil kraljico na kolodvor, pntde v Dalmacio takoj, ko bo rešena sedanja parlamenta ma kriza in sestavljena nova vlada. — Kralj in kraljica na večerji pri predsedniku vlade, g. Pašiću. Včeraj ob 9. in pol so se odpeljali Nj. V. Jcralj Aleksander Jn kraljica Marija v sprem* stvo dvornega maršala polkovnika Damjanoviča v automobSn Je ministr« skemu predsedniku Palicu, ki je na čast kraljevske dvojice priredil večer* jo. Kraljevske goste je pri hišnih vratih pričakoval g. PaSić z gospo in hčer* kama. Poleg obitelji g. Pašića so bili prisotni tudi minister zunanjih del dr. Ninčič s soprogo, vojni minister s so* progo in soprogo dvornega maršala polkovnika Damjanoviča. Kraljevska <£yojića je ostala pij večerji dp 2. nre zjutraj. Nato se je povrnila v dvor. — Ođ&kovanie tenorista Slezaka. Poročali smo. ia je znani tenorist dunajske opere Čeh Leo S1 e z a k pretekli teden priredH koncert tudi na Rfaliev-skem dvoni v Beogradu. V znak priznanja za njegovo izredno ujnetnost ga je "kralj Aleksander odlikoval z redom Sy. Savs IJ. razreda. — Knez Pavle zastopnik kralja pri po* ro& vorJfceg*vo/vp^e. 7?fl norpjtj "kraljevege kiđna verskega vojvode bo zastopal Nj. V-Kralje Aleksandra knez PaTie, ki se Je na* haja vXondonu." — Protie" botaa. Po poročflu fz Beogradu J© Stojan Proti* iahno obole! -?n ne ara« po nasvetu zdravnika zapustit! sobe. — Imenovanje v sanketnj svet. Kal-or nam javljajo fe Beojrrada, ie rainfsier za narodno zdravje pedpisai ukaz. s katerim je imenovanih 35" u^ledcSi zdra^ikov t s^tetnl svei rnln&tiUrvz za naro*ao »travle. r- Poroka. V nedeljo, dne 15. trn. ae ie poročil narednflc vodnik %. Ivan Rajšp iz. državne irebčarne aa 6elu z zdč. J I?-co Somrakovo it Most nri L]jbllanl. Na svatbi vrlega podčastnika sele nabral znaten znesek za prevoz iudenburških žrtev. B#o srečnol — Jubilej beogradskega igralca. Po poročilu Iz Beograda je bila snoč! na Izredno manifestativen način proslavljena 25 letnica igralca ao kulturnega delavca Dobria Milutinovića. V narodnem sdedali-icu se je zbralo mnoge številno beogradsko občinstvo, ki ie slavlienca viharno pozdravljalo ter mn prirejalo ovacije. Za-slom&i knJftirnjh in prosvetnih korporacli ia društev so slavliepcy v kratki govorih čestital/. V jnicnu giedaljSkš uprave je intendant iM^lan jG;-o! iinej sJavnostpj povpr. — Smrtna kosa. Uinria 'e v J.rjbfani oa ^testnem trgu št. ff. ga. Ana ZaJar. Pogreb se vrši iutrf v sredo ob nx». poko-paliAče k Sv- Križu. Blr.; j3 sporu-^p. — Pri npravnem sodišeo v Celij, Jci začne v jtratkem poslovati, so rai-plsana slede^ mesta: 2 mesiS sjekret^iev, 3 ine-s^a nisariev jn 1 mesto arhivarja. Ppdrr^-nosti" so razvidne iz r^ztisi y U:ađn?w listu. " — Anel na slovansko gostoljubnosti Pevski zbor poljskih akademikov iz Lwowa priredi v soboto dne 2$. aprila koncert z bogatim sporedom pot is teh narodnih pesmi. Poljaki potujejo po vsi Jugoslaviji in si hočejo ogledati tudi Ljubljano, da spoznajo na svojem poučnem potovanju ves naš narod ppblizc. Beograd jim pripravlja prisrčen sprejem, kakor se $podoqi slovanskim 'gostom - bratom. Ljubljanska akademska omladina apelira na našo zavedno \a\ npsf, da mit. zaostane v nobenem ožim za Bcogradam in da jim priredi kar najbolj prisrčen sprejem. Prosimo vse one, ki bi mogli sprejeti vsaj po enega ali dva poljska akademika za dva večera na stanovanje, eventueJna tudi na brano, da blagovolilo fo Javiti na naslov »Društva prijateljev poljskega naroda*, Slomškova ulica št. 7. Natančnejši program še objavimo. Maša »Glasbena Matica* jim aranžira koncert in upamo, da bo poziv omenjenih društev našel prijazen odmev v naši javnosti. — »Orjuna« to »Slovenec«. Oblastni odbor Orjune je poslal, kakor nam poročajo, uredništvu »Slovenca« pismo te-Ie vsebine: Podpisana organizacija dobro ve, da mora priti med organizacijami in strankami političnib naziranj do ostrih poetičnih fcoiev. nikakor pa ne nvideva. da treba v takih bojih nasprotnika žaliti, blatiti, psovati, uporabljati proti njemu la?, skratka sredstva, ki niso vredna dostojnega človeka. Naša organizacija, kakor tudi naš list *Or-janar. se je do danes vedno držala mei dostojnosti, kar ne moremo trditi o Vašem listi:. Opažamo pa med svojim članstvom gotovo razburjenost, radi nekvalifidranih napadov z Vaše strani, ki bi znala v svrho samoobrambe tudi prekoračiti meje discipline, ttbg tega Vas, kakor tudi Vam so-fodr.e Bste opozarjamo, da prenehate s takimi napadi, s; zas3u£io, da jih obsoja vsak dobro vzgojen človek, ker se sicer lahko -začu da bodo naši člani samovoljno zgrabili za sredstva, k" bodo marsikomu neflU-ba in" poostrila že itak napeto stanje med * "državljani iste krvi. kar nikakor ne leži v naših ir.fenciiah. To Vam vljudno sporočamo, ' 'da' ne 'bode mogoče pozneje nenpravj-?e~:Unionuit fridi proti slovenskim klcrikalcejn-Pa del« reda! klerikalno podjetie nropa* Cando za Radi(?s — Nov list o Zagrebu. Polovicom aprila izači če prvi broj tedrifka >Orittna«, glasilo Oblasnog Odbora Zagreb. Izlazft če svake srede na 4. strane velikog formata. Pretplata Iznosi na 3. meseca Din 20 na vo godine Din 40 na godmu dana Din 80. Adresa Uredništva 1 trorave: T!Jca 2S/jn. Telefon 32—90. — Mestni magistrat fjubffanskl bo vzel v službo poklicnega gasilstva vec" močj. — Rdof reflektira na" sfnSbo." naf vtoil proi-n?o na "mesirnl^ ma^strat Pravico do stni-be ima?o uo 30 let stari, krepki samski rokodelci (mizarji, zidarji, tesarji, ključavničarji .mehaniki). Pogoll za sprejem se Izvedo v gasilskem tiradu v Mestnem iJomp. — Delavci In uradniki raznih pod-letfi. na elan! V raznih podjetjih in na stavbah se v zadnjem Času sprejema v službo nemške, madžarske In italijanske delavce In uslužbence. Vsa boljla mesta S-o zasedena s tulci Na£e dom^Čje delavsko in uradništvo pa ie brezno-selno ali pa opravlja podrejena dela za naravnost sramotno plačo. Proti temu moramo najodločneje protestirati. Zato sklicujemo protestni shođ, ki se bo vreli v četrtek, 19. t. m „ ob 6. ur! zvečer v Mestnem domu. Vsi, kl ste vsled Importi ran ja tujega delavstva prizadeti, vsi ki na lastni koži občutite pritisk in obo-lost privandranfli prtganjačev, vsi. k! ste brezposelni in vsi. ki sočustvujete z našun zapostavljenim delavstvohl ijl uradništvorn, udeležite se shoda polno-Stevilno. Shod je nepolitičen in bo Pri-puščena svobodna beseda vsakomur. — Zdravstveno stanje v LmbUaat Te- leaskl zdravstveni izkaz mesta Ljubljane za dobo od 8.—14. trn. izkazuje: novoro-lenlh 39, mrtvorcienm 3, umrlih 36, od teji domačinov 17, tujcev 19, v zavodih 24. Smrtni vzroki: živrenska slabost 2, ieuka 5, pljučnica 1. duSl:ivl kaSell 1, otrocia vročica 2. zastrupljena rana 1, druge nalezljive bolezni i, možganska kap 2. srčna hiba 6, rak 2, drugi naravni vzroki 12. Smrtne poškodbe 3i Naznanjene nalezljive bolezni: Skrlalica 6, ospice 1, duSJivI kašelj I, olrogka vročica i. — CeJisfce vesti. NepobolJ'gijjy tat. 231etni ključavničar Filip Jug je bil radi tnivine ?e večkrat kaznovan. Svojo zadnjo triletno kazen 5e moral odsedeti v mari-borskj ^aznffflča odkoder je bil Junija lanskega leia izpuščen radi r^nTiloš^enja. Nato je v Hrastniku zopet izvršil razne tatvine. Te dni se je radi teh tatvin zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Celju, kjer Je prejel osem mesecev težile Ječe. Odslužiti pa bo moral sedaj kaze* kaiera mu je bila odpuščena, ker se je izkazal pomilostitve nevrednega. — Samomor. Ze od velike sobote so pogreJalj We$tnoyo delavko Ano Raušer iz TrnoyelJ pri Celin. Ker je podnevi omenjenega dne hodila z nekim fantom okros .so jo starš! doma zvečer okregaii. Dekle si je to vzelo k srcu. se odstranilo od doma in od tistega večera so ip pogrešali. V ponedeljejc zjutraj so jo pn^Majdfeevem ml^nu na Spodnji jfadinji potegnili jz' jjtotg-ka- kjer je iežala nad U dni. Komisija je odr.edjja. da s§ jo spravi v mrfvainico. — Prijave glede cepljenja prašičev proti rdečici sprejema ob navadnih urah veterinarhi[^oddelek okrajnega glavar^ stva v Celju. — $lov. trgovske društvo v Celju je imelo ie dni svoj f«bepi zbor v Narodnem e*qmu. Iz poroč^ društvenih funkcij on a H e v je bilo razvidno, da je društvo v ininuierji letu zel^ agilno delovalo. §tevilo članov ^e naraslp in društvo si je oskrbelo že naprej rezerve. V proavetafaa oauv le arustvo tudi lepo eafo- i ! ! J |lc valo in je zadnji čas priredilo precej strokovnih picdai\inj. Pri voHtA-ah ip bil zopet predsednikom izvoljen posedanji predsednik ^. Zupančič. Obra\iiavala so se ie razna finevna vprai-anja, ueoča se trgovskega Stanu. Za b: coče leto namerava društvo svoje delovanje razširiti 5e r.a kraje izven Celja. — Imenik te!efoqsk!h naročnikov postnega ravnateljstva v Novem Sadu, v Beogradu. Skoplju in Cetiniu. IzŠH so imeniki telefonskih naročnikov, in sicer: imenik beogralske^a, skopljanskega in ce-;injsiiesa rav?:atellstva ter imenik novo-sadske^a ravnateljstva Prodajna eena imenika, v katerem so telefonski naročniki beograjskega, škocjanskega in cetinj-skega ravnateljstva, :c 6Q Din; imenik telefonskih naročnikov novosadskega ravnateljstva pa stane 50 Din. — Imeniki se dobe na glavnTh Pp^a^ v LJubljani * in Maribora. — Pozornost sta vzbujala danes v Ljubljani dva moža v pristno amerikanski no§i. Bil Je to dr. Roger Grisjvold Perkin? iz Združenih držav Severne Amerike. To Jc oni dr. Perklns, kateri si je kot šef ameriškega Rdečega križa v letih 1917 do 1919 stekel na Balkanu,' osobito pa za našo državo največjih zaslug. Nahaja se sedaj na potovanju po Evropi ter je združi) to pot z nailzorovanjcm svoj čas od njega nsivar jenih hTimamtarnih naprav. V zadnjih mesecih prepotoval je v*družbi s svojim sinom Anglijo. Francijo, Spaniio in Italijo ter prevozil s svojim, iz Amerike prineSenim vozom, nad 20.000 kilometrov. Njegova pripovedovanja o tem potovanju so bila zelo interesantna. V španskih gprah moral je vsled pomanjkanja potov voziti po izsiJenih strugah hudournikov. Na Siciliji ga je zavedla pot preko vulkanskega blata. Skozi to »gosto juho« je vozil s svojim avtomobilom, jiatejega se je do polovice motorja prijele blato. Sele po večurnem delu z dletom In kladivom se mu je posrečilo odstraniti to 'debelo prisuSeno skorio z voza. Df. r^erkins. ki poseduje več visokih jugoslovanskih odlikovanj, se Je odpeljal iz LJubljane na svojem Tord - automobila .čez Zagreb v Beograd ter obIŠČe tudi svoje ustanove v Romuniji, Bolgariji in Carigradu. —7 »fa^irreklani« a nevlm prostorijama Sredllnpca Poznatog 0K!ftS«P2 savoda" >In- terreklam« d. "d. (združene tvrtke l Block-net/oglasno« odjela Medjuharodnog prom, nov- 1 oglasnog zavoda d. sJ. 1 Rudolf M osno radna sposobnost >lnterreklama* ter če bfoj 18, Zagreb. — Združenjem joblh — 4o sada rastavljeno vodjennT ~— poslovnica n Tilcl 1 S Jnrjevsko} nfici. povečati če se zhat-nv" razna sposobnost »Tnteirreklama« ter če se njegova prokušana djelatnost na pollu reBame moči jol savrlenlje razvllatl. "-—Glas Iz občinstva. Pišejo Bani: Pri dnevni gledališid blagajni so veHke neprilike. Ljudje se nastavTTajp In čakajo na vstpiH nJce temtertja cele ure in ko "se" končno srečno" prerflejo jio blagajnlearlće. Jim pove. da so" vštopirce za do^Čno predstavo že Havno razprodane, Ceran še ne namesti ha biagalni vidno obvestilo, da so karte za to in fo predstavo razprodane, čcnni se da občinstvu čakati ure*fn ure, predno se mn pove to "vest? Cesto ae zgodi, da povedo pri blagajni, da rt nobenega prostora v gtedalt-§ču več na razpolago, akb pa potem po na-Idonjenostl kakega prflatella. S te vzame Vabo v Joto, pridel vendarle v gledališče, pa vidlS. da ie "dobra tretfma sedežev nezasedena. Kakš"na ekonomija je to? Tn končno Se eno'vpraSanJe. IT^ko more ena blagajnicar-la zmagali svoj posel ob sobotah, nedeljah fil praznikih," ko~razprodaja' karte sa dve gledališči In kar a« pet predstav? Nernogoie! — Aferm ttackt S Kamp. Nedavno tega smo priobčili, da le Rnancpo minto^* stvo radi afere Hacker kaznovalo t««^™; ko Glanzmann t Zagrebu s globo 300.00^ dinarjem. Kakor nam ta jvrdka pojoča, je bila ta jrest nccanipvana. ker vebce nI bfls nikoli v zreti s Jirmo Tlackor, torej todl ni sibgla bftl kažnoVana. *' — KJno Matica ppozarla cenjeno občinstvo In vse Sole' 'da se danes ijne 17. t m. vrši zadnjo predvajam« znanicnlteza m Jcrasnega ftlrna »P^t Hanlce v nebesa« ob aa^Sffi^(žrharjj ^"jjingnnft ?a šolsko mladino od 4. do 7. ure zvečer so cene znižane. Od do21. nreše predvaja vdlka pustolovna drama Junalć^pns^ krasna nad vse zabavna"* predigra, v kateri nastopa znamenit opica človelc Joe Martin. —* Drzen^ rop. \T nedello okoli zve-Cer Je neznan moški na drzen fn roparski naSn tema|cnil v b.'ižfnf Ranzfngerfevega skladišča pf* Južnem kolcdvom čevUar-skenm pomočniku Josipu Strgarju asnjato listnico z 550 Din gotovine. ' — Vlom v Mokronogn. ^Cajkor nam iavrjalo* so' včeraj 16. tmV neznani storilci vlori^nTi* notaHu DemšaTlu j Mo^-onogu ter mn odnisli' mriogb ^-rednosti. Pc&rob-nosrf v^ma ?e r.'so pbjgjpuip^ arnane. —"Koncert t kavarni »Hmona« se vrli 'danes v torek ob S. nri zvečer/ Oodba Dravske di>izije, — Pozor! legitimacije za polov, vpžnip po drž. železnici ležijo že 14 dniprl djple'ga-cj]i rnjnju>trstya finac v H. nadstr. v Ljubljani. Ker prosilci niso naye.dli svojega stanovanja se jim knjižice ne morejo đppbslati. Dob'čaike pozivamo naj takoj pridejo po ie-gitimaciie/ Tam d.ob::o polpg knjižice tudi cek, 4a plačajo »Hruštvu vpokojenega u£«-teljstva« svoto in stroške, ker je ono založilo denar, da so do&e legitimaciie iz T^l-greba. Legjtimacfje imajo pripravljeiie: 1. Skvrrci fr. 2. Vadnial Ant. 3. Stare Ama!Ha. 4. Čerpiag ferđo. S. Škrobi Ivana.' 6.' JC6-sem Ifelena. /. Vajdnjaf Hpjenal 8. Lopar Jo-sipfna'. 9. ^Vlalič'Rudolf, 10. Kolar Andf. IJ. Gostrin Ivar^. 12. 6erzin Iv. 13. Bogataj Iy. ti. Bogataj Mari-a. 15. Bogatai Marija. 16. RihteržJč AIoizrJ.17. Suparičič Ernest. 18. Srein^vn5 Agneza. 19. Sujnik Iyan^> ^ Lončar Ivaiia". Si." Sušnik IVan. $2. ICusar Ivan. 23. PJe^včalć Vinko. 24. Kadunć fr. 25. Žldan Milka. 26. Peir^o Minka. tj. Zupančič Iv 28. Juštm f. 29. Skrpbf Arelf. 3$. Mibve M. 31. Lončar Polda. 32. Stihepek Ania^j. Z3. Dolinar Toino. 34« Perk,o Josip. 3Š. Bratma Mariia. X. Bmm Marija. .^Bogataj Mir- ko. 38. Bogataj Hedvil;- 30. Bogataj Ivan, 40. Arh Jak. 41. Čutul TAa:. 42. Dr. Travner M. 43. Malii An?.. 44. Lončar Iv. 45. Sušnik Alojzij. 46. gokavec Fr. 47. Zupaačjč Neža. Sokoistvo. — Društvo za zgradbo SokoJoktiia doma T Spodnji opQzafij2 vsa druitva na svojo velika javno tombolo, ki jo priredi 8. v slučaju slabega \-iremena pa 9. septembra ter narro^a cenj. društva. Ja tcg3 termina ne zasedejo s s\oiimi prireditvami Odbor. Tunsf&a in snort. Gradian^kiiMartinenc 1-1- (jradjanski: Martlnenc 2:5T. S temi tekmami Je G rad lanski zaključi! svojo špansko turnejo. A" Z.-rjb se po-\*rr.e v četrtek Dopoldne UraJ -nskema Je uspelo angažirati F. C. Barcelono za tekmo v Zagreću. Dunaj. V lJockey tejema Ox.lortjvt'ac S. V. Fflrth : S. K Zurfcfa 4.3. S. V. Fiirth : Blue c'-r ^Zurich) S:L rmdapesi M r. C : M. T. K. 2$. Društvene vesti. — Predavanje r društva »Soča i o znamenitem beaeJVom Slovencu. V sc»bo-to dne 21. t:n. predava v salonu >prj Leva« srospe-d Dr. Jošup La\TenČič. profesor na realni gftTmarJn v ilubl^ni. o znantenl-tem beneškem felovenčn, pesniku Ivanu Trlnko-Zameiiiierc. kf ravno slavi ?,vo)o 60 letnico. Da vredno w>ča*tirno nagega odličnega beneškega sorojaka. vabi odbor svoje 9anc, pri'ateljo in druge cpnjeno ob-čfnstvo. da so tega predavanja vdcle-ii v obalnem Jtevfiiv Začetek ob poldevetih. Vstop prost — Zadroga kovinskih otrrtov ▼ LhnV Osni opozarja tem potom vse one. £ breg koncesije yr$iJo vsaKovrstna dela In popravila mehanjške obrti, da bode vsakogar brez izjeme ovadila obrtni oblasti, Ičer no do fzvrSevanJa fen del upravičeni edinoie koncesij oni rani mehanički mojstri, ki so Kot taki tudi edini obvezani aaviroplačevalcL <~ NaUelstvo. — Sela Splofncga ženskega društva t sredo dne 18. t m. ob 8. popoldne — Kolo Jugoslovenskm sester. pc*drnf-nlca Novo mesto bo imela svoj rednt občni zbor dne 28. aprila t L v Narodnem domu v Hovern mestu ob 8- nri zvečer. v— J. n. a. d. »Jadran«. Debatni Teč« kulturno znanstvene sekcije ae vrši 10 Tv» ob 20. Predava dr*Jyan Lah o »Itotfentov skih tradieflab^. ~ Odbor. " j Borzna poročila. — Carin. 17. aorta (IzvJ Današnja predboTza: Beograd 560.—, Berfilh 260—, Ajnsterdam 218.15, Nevr Tork 552^0, Fx»-don 2567.—. Pariz 3867,-> MIlan 27 35, Praga 16421. Bu&inpeeia IX Vsriava 1^0 Dnna? 77.50. — Zagreb. r7. aprua (Izv.) Zaau^fial tečaj oj) 18. pev&e; T^riz 6-578, r^.oO, Ćnraj 17.9Š- 18.05. I>ondon 461,— 463—l Ssrim MM 3jmai 13.90, 1^05, Pra-ga 295-^» 2Pft%-, Trst 492.—, 494—, New^ irork 99.—, 99.78 tkabel). 99.80 . Bp-dtmpeSta «1.15. 2.25. Amsterdam 88.78. ."59.30 Valnlpi *tal iJra 4JR, 4^78, dolar 97,^ Razne stvari. *) Novo bracno pravo v Ameriki, federacija fensklh drofitev a Ameriki Je začela delovati aa to, da bf se posamnLm državam odvzeta dosedanja oblast gleda sklepanja zakona m prenesla na federalni kongres. Tozadevni predlog ie podala te-dera:!;S tudi V senat. Ta nacrt določa. Ca se z dovođenjem star5ey zakon lahko sklone "med nevesio, k\ je dovrSlla 16 leto ia Setilnom, ki ie dosegel 18 letno etaroe^. Brez dovollenja sfarilev pa zadostuje nevesti 18 letna."ženinu pa 21 letna starost Zakon mora biti zabranjen umobolnim, epi* lepilom nj vsem osebam, id so spolno bojne. Ne dovoljuje ie uidl zakonska zveza med belokoiimf hi Črnci alf Mongoli kajcor tudi med sorodniki v prvem kolenu. Ločitev Je d.ojyoI]ena £z sl&dečih razlogov: pre-iorr. zakcms!:e zvestobe- fizično ali moralno nasijle, netevrševanje zakonske dolžnosti alf vzdrževanie y dobi enega leta. neozdravljiva duševna bolezen aH zločin. O premoženju in otrocih odločuje sodnik, ki mora ščititi v prvi vrsti interese otrok, ločitev stopi v veljavo po preteku enega leta In y tem čaasu ne sme biti sklenjen drug zakoe. Če se stranki med tem spametujeta in pomirita, lahko prekliceta tožbo glede ioČltye. Prizadevanje ženske federacile te npravičeno. kaJtj dosedaj je imela vsaka država svoje zakonsko pravo. Tako so smele sfcletpati zakon v 9 državah 12 letne deklice in 14 letni mladeniči. V ,1 drugih državah so se 16 letne deklice lahko mo-žlle bTez dovoljenja starisev. V 19 državah so se umobolni lahko ženili brez zadržka, ali pa je zadostovala zaprisežena Izjava, da so pri zdravi pameti. 6e bolj raznolike so b}ie določbe glede zakonske ločitve. Drsava New Hacrpslure pozna 14 razlogov, med nifmi se nahaja §[dl pijančeyanje: držaya Kentuckv ie imela 11 razlogov, med njimi pripadnost k drugi verski sekti in ne-ukrotiav' temperament. Država North Ca-rolina sploh ne pozna zakonske ločitve, v državi Connecticut pa zadostuje zakonska nezvestoba aii pa zmota pri sklepanju zagona. DrŽava Nevr-Vork dopušča ločitev samo y slučaju nezvestobe. mmmmmmmmmmmammmmmmmr Glavni urednik: RASLO PUSTOSLEMŠEK- Odgovorni urednik: VALBNTtN KOPITAR^ »SLOVENSKI NAROPc dne 1B. aprila 1923. 5. stran Parna žaga ali ŽAGA NA TURBINO SE VZAME ZA VEČ LET V NAJEM. — Ponudbe pod Lesna industrija/3799 na upi a to »Slovenskega Naroda«. NAPRODAJ NOVA enodružinska hiša a vrtom, električno razsvrt« Ijavo . Vodmatu, s takoj* šnjo vselitvijo. — Poiave se: Župan ~tvo Moste. 5876 Seno bi slamo, sdravo, prešano v balah, no* di proti takojšnji dobavi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka PUKL & VERCE, ŠOŠTANJ. 3851 Kot polir ali risar S daljšo prakso* *eič tod* pi» sarniškib del« s dvema tečaje* m« stavbne rokodelske iole, 2ELIM VSTOPTTT K STAVB* N^MU PODJETJU v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod na npravo lista. Bukovi blodi, lepi, zdravi, debeli, od 2.30 metra naprej SE KUPIJO. — Ponudbe pod »Bukovi hlodi/3797« na upravo lista. Plačilni natakar z večletnimi spričevali IŠČE SLU2BO. — Ponudbe pod »Zanesljiv/5950« na upravo »Slov. Naroda«. KUPI SE dobro ohranjen šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3953 PRODA SE 50 metrov suhih bukovih drv po K 650 za m*, ako vzame celo množino. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 3878 Amerikanka (dlpiom.), DAJE POUK IZ ANGLEŠČINE. — Ponud* be pod »An2le5čina/3960 častitemu gospodu dr. Josipu Jeršetu za tolažilne obiske pokojnika med boleznijo in ob smrti ter g. pevcem za prekrasni žalostinki, T Mnbl'anl, dne 16. aprila 1923. Globoko žalujoča rodbina Babnook. KDOR 2ELI mlade pse in psice dohermanske pasme, naj j a* vi svoj naslov pod »Dober« man,4023« na upravo tista. Trgovski sotmdnik SE SPREJME TAKOJ kot po* stovodja podružnica trgovine r mešanim blagom pri Josipu Lasersku. Marcnberg. 3066 Potnik išče službs. Plača po dogovoru. — Po* nudbe pod Marljivost/4022 na upravo »Slov. Naroda«. Motorno kolo znamke »Puch«, IV2 HP, v dobrem stanju, PRODAM. Naslov pove uprava +S\o* venskega Naroda*. 4025 verziran v Špedicijski stroki, perfekten korespodent, zmožen knigovodstva ter srbohrvatskega In nemškega jezika, se sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe na upravo lista pod SoedlcS?A 3993« A 28 '23 4^t>l Zahvala. Povodom gospoda smrti ram nepozabnega pokojnika, Gašperja tundra sva od prijateljev m znancev pre;e!a toliko Izrazov iskrenega sočutja, da se vsem, ki so kakorkoli izka* zali pokojniku svojo naklonjenost in ljubezen, prav od srca zahvaljujeva. Prav posebno nama je dolžnost, da fzraziva svojo g)f boko cuteno zahvalo požrtvov- tnlma bratoma gg. Rudolfu fn Janezu Sffberln v Škofj! Lokff, kf ata dejanski pripomogla, US Jc vsa. v danih razmerah ie'o otežkočena pogrebna prireditev potekla tako redno in nadvse prisrčne. Zahvaliti se nama je postbej tudi g. sapatkn dr. Kllnaiju za prijateljske posete in za vse tolažilne besede predragemu pokojnika v težkih urah trpljenja, istotako se od srca zahval ju java sokolskerau pevskemu zberu sa v srce segajoče prekrasno petje. Vsem, prav vsem naj no ponovno zahvalo? Sto* loto-Uttfjftiu. dne 16. aprila 1923. imenom vseh ostalih soproga Marija fn sin Drago Lunder. Oblic prostovoljne dražbe. Na proSnio de^ifev po dne 20. januarja umrlem vpokojere—/ župniki iva~u Vidergariu v Radomljah se bo vršila dne 28. apr* '$ 1923 ob 9, dopoldne v župnleču v Radomljah r' Av- vf.Iina sodna dražba v zapušč no spadajočih premičnin, so' n kuhinjske oprave, posode, knjlfc povestne In bogoslovne uine (Valvaror, Krajčeva izdaja,Maveriev konv. leksikon. Dr. V. wissova VVeltgescIrcrite in 15 zvezkov .Don in svet«, in drugog Dražbenl pogoji se bodo razglasili rri dražb!. Okrajno cod *6e v Kamnika odi 13. ?■ -r\U 1923. Rodbini Pefaehova in Relamlja Zalar naznanjata vsem sorodnikom, prilatelJem in znancera žalostno vest, da je njih iskreno ljubljena mama, stara mama in sestra, gospa Ana Zalar ZHJS£$)f!tC!f v ponedeljek po dolgi, težki bolezni v starosti 69 leti ertvtdena s tolažili sv. vere. mirno v Gospoda zaspala. Pogreb nepozabne mame se bo vrSfl v gredo, dne 18. t m. ob 4. popoldne iz h!?e žalosti. Mestni trg 3t. 9. na pokopališke k Sv. Križu, kjer se truplo po!ožI v rodbinsko grobnico k večnemu počitka Sv. maše za pokojno se bodo shižite v več cerkvah. V LJubljani! 17. aprila 1923. HRVATSKA ESKOMPTNA BANKA, ZAGREB. za SVU. emisijo delnic Hrvatske eskompme Banke (L 3923.). Občni sbor delničarjev Hrvatske Eskomptne Banke, ki se je vršil dne 29. aprila 1922, je sklenil zvišati delniško glavnico od K 200,000.000-— na K 400,000.000-— \ V- T« sklep občnega zbora izvršen je deloma s XVI. emisijo delnic v znesku K 100,000.000*— v časa od 9. do 22. novembra 1922., in se je delniška * glavnica s tem zvišala na K 300,000.000-—. V svoji seji dne 13. aprila t L sklenilo je ravnateljstvo Hrvatske Eskomptne Banke, da popolnoma izvrši rečeni sklep občnega zbora in da izvrši tsdi preostalo svitanje delniške glavnice od K 300,000,000* (dlnariev 75,000*000'-) na K 400,000.000"- (dinarjev 100,000.000'- k s Izdalo novih nomlnale K 100,000.000"— t« j. komadov 250.000 delnic do nominale k 400°— s pravico do dividende za leto 1923« Emisija novih delnic ae bo tako vršila: L Dozdanjim delničarjem se prepuščajo delnice v nominalnem znesku K 50,000.000*— pod temi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico na šest starejših delnic (posamezne delnice se ne upoštevajo) optirati po eno novo delnico od leta 1923. em. XVI] po Iran« K 500'— tel quel. 2. Delničarji morajo svojo pravico opcije prijaviti in predložiti stare delnice v svrho žigosanja v času od dne 16. aprila do vštetega dne 5. maja t K v uradnih urah: prt blagajni Hrvatske Eskomptne Banke v Zagreba, pri podružnicah Hrvatske Eskomptne Banke: Osiek, Petrinja, Vinkovci, Križevci, Dubrovnik In Sušak; pri Anglo-Austrlan Bank Ltd. London 24—28 Lombard Street, E. C3; pri Anglo-Austrian Bank Ltd. London, zastopništvo Wlen U Strauchgasse I;pri Zentraleuropalsche Landerbank, Niederlassung VVien !., Hohenstaufengasse; pri Bankkommanditgesellschaft Fraaa Pollak VVlen L, Johannesgasse 3. 3. Delničarji, ki žele svojo pravico opcije izvršiti, morajo istočasno s prijavo vplačati K 500*— najkasneje do vštetega dne 5. maja L L Delničar, ki ni do tega časa prijavil pravico opcije in izvršil vplačilo, izgubi pravico opcije. 4. Delnice, na katerih podstavi je delničar prijavil pravico opcije, žigosale se bodo s oporan jo: »Pravica do delnic XVD. emisije 1923. izvršena*, ter povrnite delničarjem zaeno s potrdilom o učinjenem vplačilu. 5. Nove delnice se izroče delničarjem pozneje proti pokaza potrdila o vplačilu sa nove delnice 6. Vsa razlika med naslovno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic privede se rezervnemu zakladu banke« 7. Posestniki novih delnic dobijo delež dobička in so deležni vseh delničarjem po pravilih pripadajočih pravic, začenši od t. januarja 1923. S. Izvršitev te emisije zajamčuje poseben garancijski sindikat ti m ¥ a Ostale delnice v nominalnem sueska K 50,000.000'— je prevzela trdno Arrglo-Aastrian Bank Ltd. London vezano na več let V ZAOREBU, dat 14. aprila 1983. Ravnateljstvo Hrvatske Eskomptne Banke« iS BaBBaaaHa Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 18 aprila 1923 Stev 89. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje in trajnija so Najbolj« varstvo proti ^■snenel Skoro novo kolo SE radi preselitve po zelo ugodni ceni takoj PRODA. Naslov pove uprava lista. 3997 Prazno sobo v predmestju — IŠČE GO* SPOD. — Ponudbe pod »Prazno/3992« na upravo »Slov. Naroda«. Učenca ZA ZLATARSKO OBRT iz poštene rodbine — SE SPREJME. — Kajo DELIČ, huišerjeva 4. 4024 Kupi se vinska posoda (dobra in zdrava) za belo dolenjsko vino od 70 do 80 hektolitrov- Sodi naj vsebu* jejo po 4, 5, in 6 hI. — Po* nudbe (pismene ali ustme«* na: Iv-a Sušnik, Ljubljana, ka* varna »Slon«. 4017 Krasno posestvo na periferiii mesta Ljubljane SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA. — Obstoji iz dveh enonsdstropnlh hiš z vsmi pritflclinamnn. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep, velflc hlev, prostor za spravljanje se* na m vozov tn nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prod a* t a am tudi po* samezni hfšL — Naalov se lave v upravi Usta. 3509 Šofer raV ti .TUNGSRAM LJUBLJHNH, So. Peira nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Na i ni ž e Gene. Postrežba točna. SLOVšHCfi Kupujte samo najboljši pisaći stroj na svetu: „UNDERW00D" Generalno ?astu stvo UNDIRWOOD, ZAGREB, MesnUka ulica t. Traži se agilan zastupnik z* ceiu Sloveniju. Vse urste trte 6M In m% |i_Si lesi PKW— u rezanje o r&z31En.ri &lmmztfz*i na naSi parni 2agl9 tneszčaG 509 — eSS m\ Ptelm po dogoDorn. Istotam se pradaSato iml> 5ir2-stool Ig Sfi^rsk^ol odpadki, zadnji ceonf o snss^s. Vsa poi&snHa daje Franjo Brine, d. d. par&^ilsn^, Črnomelj. 262 j I Kot sodelujoči Iružonnlk if bi se udeležil s 100.000 Din pri tegovskem ali \i industrijskem podjetju agilen, vsestransko trgov-H sko izobražen gospod srednje starosti, o Cenjene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Merkur 37/3839. Knpl se pripraven objekt za tovarno v Ljubljani ali na periferiji mesta, v poštev pridejo 2e obsteječa tovarniška poslopja ali pa tudi hiše, katere imajo veliko dvorišče, kjer bi se lahko postavila dvoriščna stavba. Ponudbe naj se pošljejo pismeno z opisom in ceno na npravništvo Slov. Naroda pod šifro Tovarna 100/3773" ■■■■BiisiiviraBalBimainiiiiiiai Potrebuje 1 elektro inginlera jake stroje za izradu oferata i manjih projekata, kao 1 za tehnička korespodencija; 1 elektro inginiera slabe struje za izradu oferata, vodjenje tehničke korespodendje i akviziciju telefonskih postrojenja. Potrebno znanje nemačkog i srpskog jezika, kako govora tako i pisanja. Optirne oferte sa Currieulum vitae 1 ostalim uslovima slati pod Elektrotectmisr bes Orossantar-nehmes Bslgrsd, na oglasni zavod Asesat!evl6 & Fismann, Beograd, Sko^Ifanska 18* 8 n s i 3 ■aani Lepota ženske je kot pomladna cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka v bujnem cvetju negovati in varovati raznih vremenskih nepnlik 1. t d., tako se mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete ln se blišči v naravnem čaru, v čaru, ki namah opaja. lft»ASM2» 7#ivaifl9 ie naipriljubljenejSe ma« ■VrCilBCi aVOl OlUdf žilo za obraz ln telo, napravi obraz nežen in cvetoč, učinek pri prvi porabi presega vse pričakovanje. Poleg kreme Zoralda naj se porablja nenavadno fino diSece milo Zoralda, one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kožo, naj porabljajo pasta milo Iflgenija. Kolonjska voda Louls XIV v malih, srednjih ln velikih steklenicah, je nenavadno lino dišeča te kocina za sveženje obraza in telesa. Posebne vrste je „Ruski Eau do Cologna" radi svoje flnosti in vonja, ki nadomešča vsak parfum. Nadalje priporočam razne vrste mila tvrdk Kieihauser, Caiderara <& Baknmann, Roger 6\ Gallet, Piver, Bertin itd. Vsakovrstne brllanttno, tekoče in kristalizirane. Amerikanski Halr Petrol za rast las. Bay Rum za izpiranje las, vsakovrstne parfumot samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice je treba prinesti seboj. Priporoča se Ljubljana, Mestni trg 11. TRGOVSKA BANKA D POPRUZNICEi Bi ari bor novo mesto Rokok Slovenjgradoo Slovensko Blotrloo LJUBLJANA (prej slovenska ESKOMPTSa banka) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000-— :-: IzvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje x o javi i Trgovska Telefoni t 139,148,488 EKSPOZITURE i Konjloe ■•te - Dravograd LJubljana (menjalni. oa w Kolodvorski nI.) 1154 17