INTERVJU NASA TEMA SPORT Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnico I l( Vizionarstvo ali nasedle naložbe str. 12-13 Na Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 16 St. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. str. 7 -ч,. IL, н AKCIJA str. 36-37 AKTUALNO Smeli načrti za razvoj regije str. 3 GOSPODARSTVO V Celju odslej Obi str. 4 RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte str. 8 KRONIKA Foto: arhiv NT (SHERPA) Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo str. 10-11 OBI družinski Nedelja polna OBI trenutkov. "t /praxnuijA f itia«"10 GBl praznuje in I l'delio, vas vabi: V 1 • s super ponudbo, • z veliko OBI otroško ш raziskovalno dirka, ,1 ^ЈШ • in kosilom za 1 €* Več o ponudbi na zadnji strani! < DatinV • Color V ШТ "Vključno s toplim napitkom po Izbiri. Kupon prejmete ob vsakem nakupu KULTURA Premiera predstave Varovano območje str. 14 POTOPIS Blišč in beda Dubaja str. 34-35 AKCIJA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 32 2 AKTUALNO UVODNIK »Asi« vseh vrst Minuli deževen konec tedna je k televizijskim zaslonom zvabil še tiste, ki se sicer ne predajajo posebej strastno navijanju za naše smučarske skakalce. Ti seveda niso razočarali, naši orli so spet dvigali slovensko samozavest. Dekleta, ki so se v tistem času pomerila na skakalnici na Ljubnem, so to počela nekoliko v senci fantovskih veličastnih poletov, toda zaslužijo si enako spoštovanje. Občinstvo, ki se je zbralo, je dokazalo, da ceni napore pogumnih tekmovalk in srčnih organizatorjev, ki jim je uspelo urediti novo skakalnico in izpeljati tekmo tudi v najbolj nemogočih razmerah. Marsikatero slovensko srce je minule dni spet drhtelo od ponosa ob rezultatih naših športnikov. Mogoče bi lahko podobno čutili še ob kakšnih drugih priložnostih. Morda pa imamo tudi na drugih področjih pogumne in uspešne ljudi, ki bi nam lahko bili za zgled, nam dajali navdih v teh časih, ko se zdi, da je vsenaokrog ena sama sivina povprečnosti? Tisti, ki nam pravi športni navdušenci očitajo, da nimamo odnosa do teh stvari, sicer lahko slutimo, kakšni so občutki, ko si sam na vrhu dolgega zaletišča, ko se je treba pognati v globino, ne glede na to, ali nato poletiš sto ali še več metrov. Kapo dol, tega ne more početi vsak in vsak tudi ne more zmagovati. Toda neštete ure vaj, odpovedovanja, discipliniranega načina življenja z jasnim ciljem pred seboj, kar na koncu vodi do rezultatov, niso le značilnost športnih »asov«, temveč vseh tistih, ki blestijo na mnogih drugih področjih. Pa jih na naslovnicah vidimo le redko ali nikoli. Nedavni raziskovalni uspeh ekipe slovenskih znanstvenic, ki so odkrile povezavo med virusom zika in razvojnimi motnjami novorojenčkov, je bil zagotovo eden takšnih navdušujočih trenutkov. Vprašanje, če bi ga v širši javnosti zaznali, če ne bi bil problem virusa prav ta trenutek zelo aktualen. Ostal bi nekje v akademskih krogih, morda tudi zato, ker raziskovalci svojih uspehov ne znajo dovolj dobro promovirati. Če bi bili te dni vsi fantje radi tako dobri kot Peter Prevc, zakaj si ne bi želeli biti podobni tudi kateremu od uspešnih raziskovalcev? Ali pa kateremu od klasičnih glasbenikov, ki si morajo svoje uspehe prav tako prigarati z vsakodnevnimi vajami, leta in leta. Pa sploh veste, kako uspešni so na primer naši mladi talenti v izvajanju klasične glasbe na vsakoletnem evrovizijskem tekmovanju? Verjetno ne, saj to ni tista evrovizijska zadeva, okrog katere se vsako leto dviga obilo pompa, čeprav vse skupaj ni vredno minute pozornosti. Je pa res, da smo večkrat mediji tisti, ki smo krivi, da dobi neka tema precej več prostora ali časa, kot bi si sicer zaslužila. Kar niti ni čudno. Tudi medijske hiše so del tega okolja in v njih se vse bolj ostro kažejo vsa protislovja te družbe. Ideja Rastoče knjige, o kateri pišemo v tokratni številki in ki se ji je pridružila tudi naša hiša, se zato na prvi pogled zdi nekoliko utopična. Toda iz pisane besede so zrasle naša kultura, umetnost in znanost. Ideja Rastoče knjige daje tudi možnost, da iščemo najboljše, kar imamo kot posamezniki in narod, da nas ne premagata sivina in neperspektivnost. Da znamo opozoriti tako na probleme kot pokazati na vse tiste pozitivne stvari, ki nas lahko navdušujejo nič manj kot skakalci te dni. TATJANA CVIRN Če bi bili te dni vsi fantje radi tako dobri kot Peter Prevc, zakaj si ne bi želeli biti podobni tudi kateremu od uspešnih raziskovalcev? Z leve: Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, Mirjana Jelančič, ravnateljica OŠ Sava Kladnika Sevnica, Darinka Gilčvert Berdnik, OŠ Pod goro in Gimnazija Slovenske Konjice, mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, Suzana Plemenitaš, ravnateljica OŠ Dobje, Tomaž Krajnc, predsednik komisije za Kumerdejeva priznanja, Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih MIZŠ, in dr. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ. Tri Kumerdejeva priznanja v regijo Zavod RS za šolstvo podeli vsako leto Kumerdeja priznanja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izo-braževalno prakso. Kar tri od petih najvišjih priznanj je letos podelil šolam in posameznikom s Celjskega. Prejeli so jih učiteljica biologije Darinka Gilčvert Berdnik, ki poučuje v OŠ Pod goro in na Gimnaziji Slovenske Konjice, Osnovna šola Dobje in Gimnazija Celje - Center. Vsi so si ta laskavi naziv prislužili z izjemnim prispevkom na področju razvojno-raziskovalnega pedagoškega dela v preteklih letih, in sicer za projekte v okviru prenove osnovne šole oziroma gimnazije, za inovativne pristope za delo z nadarjenimi dijaki, številne inovacijske projekte, ki nastajajo v sodelovanju z zavodom, za gostiteljstvo mnogih tekmovanj in seminarjev za učitelje ... Ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš je v izjavi za javnost zapisala, da je to za šolo že drugo prestižno priznanje v tem šolskem letu (je tudi Microsoftova inova-tivna šola). Po njenem je to dokaz, da učitelji s svojo ustvarjalnostjo, z znanjem, drznostjo, predvsem pa s trdim delom in smotrno uporabo informacij sko-ko-munikacijske tehnologije nenehno iščejo drugačne, za učence zanimive oblike in metode dela. Poleg omenjenih sta Ku-merdejevo priznanje letos prejela še mag. Ivan Loren-čič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, in Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica. Darja Ravnik, ravnateljica OŠ Pod goro, pravi, da je ponosna, da ima v svojih vrstah sodelavko, ki svoje delo opravlja predano in z zavedanjem, da je znanje treba graditi celo življenje, ostati v stiku z novostmi in se truditi za svoj strokovni razvoj, vse pa vestno prenašati na učence, dijake in kolege. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja je poudaril, da nagrada ni pomembna le za šole prejemnice, ampak za celotno slovensko šolstvo. »V času, ko ga družba najbolj potrebuje, je velikokrat preveč nesamoza-vestno, zazrto v preteklost, prenormirano in predmet nekonstruktivnih političnih razprav ter posegov. Šole morajo (p)ostati s temelji tradicije podprti ustvarjalni poligoni, ki mlade navdušujejo in spodbujajo pri iskanju inovativnih poti ter znanja v nam vsem neznano prihodnost, sistem pa jih mora pri tem podpreti.« TC Foto: arhiv ZRSŠ Nič več po sistemu, kdor prej pride ... Objavljen razpis za podelitev štipendij za deficitarne poklice ČETRTEK PETEK sown NEDELJA # ДЈИДИДШ1 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ** # 9DI ашш! Misel tedna Samo beseda premaguje čas; v njegov spomin izrisuje naš obraz. (Ciril Zlobec) Lani so dijaki prvič lahko kandidirali za štipendije za deficitarne poklice, saj bo država do leta 2019 letno zagotavljala v ta namen 1,2 milijona evrov. Pred dnevi je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje na svojih spletnih straneh objavil razpis za te štipendije za prihodnje šolsko leto. Prvi razpis je bil lani najprej razveljavljen, ker prosilci niso imeli enakih možnosti dostopanja do vloge, saj se je spletna stran javnega sklada sesula. Na naslednji razpis je sklad do izteka roka prejel več kot sedem tisoč vlog, vendar jih je bilo le malo več kot polovica oddanih pravočasno, do točno določene ure, kar je bil pogoj v prejšnjem razpisu. Na ta račun je bilo lani mogoče slišati številne pripombe, zato je ena od letošnjih novosti tudi to, da čas oddaje vloge ne bo več merilo za izbor kandidatov. Če bo sklad prejel več vlog, kot je na voljo sredstev, jih bo razvrstil na podlagi višje povprečne ocene v zaključ- nem razredu osnovne šole in višje povprečne ocene izbirnih predmetov v zadnjem razredu. Letos je tudi zožen nabor deficitarnih poklicev. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 15. junija do 20. septembra, in sicer če se bodo izobraževali za poklic kamnoseka, izdelovalca kovinskih kon- Cilji štipendij za deficitarne poklice: zagotavljanje ustreznega kadra na trgu dela glede na povpraševanje delodajalcev, spodbujanje vpisa v tiste izobraževalne programe, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost, možnost zaposlovanja na področjih, kjer se tradicionalno zaposlujejo tujci, spodbujanje vpisa v izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katere ni dovolj zanimanja in jim grozi ukinitev, promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja. strukcij, oblikovalca kovin - orodjarja, elektrikarja, av-tokaroserista, peka, mesarja, mizarja, zidarja, kleparja--krovca, izvajalca suhomon-tažne gradnje, slikopleskar-ja-črkoslikarja, pečarja, gozdarja in dimnikarja. Tudi letos je na voljo 1,2 milijona evrov, ki so zagotovljeni iz Evropskega socialnega sklada in proračunskega sklada ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sklad bo podelil do tisoč štipendij v višini 100 evrov mesečno. Štipendijo za deficitarne poklice je možno prejemati hkrati z nekaterimi drugimi štipendijami, ni pa združljiva s kadrovsko štipendijo. TC AKTUALNO 3 Razvojni projekti Savinjske regije v primežu ministrstev V kolikšni meri in na kakšen način bodo (finančno) podprti, bo znano v prihodnji tednih Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je ob koncu minulega leta na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prijavila sedem ključnih projektov za razvoj regije. Pri razvojni agenciji smo se pozanimali, kakšno je trenutno stanje s temi projekti oziroma ali jih ministrstvo za gospodarstvo že obravnava oziroma vrednoti. Gre za projekte, ki bodo omogočili izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in prednosti regije, odpravljali ključne razvojne ovire in uresničevali regijske razvojne posebnosti. Ti projekti so prehranska samooskrba Savinjske regije z zelenjavo, Vonarsko jezero, razvoj objezerskih območij Savinjske regije, mreža podjetniških inkubatorjev, vzpostavitev kolesarskih poti in stez za trajnostno mobilnost, vizija Pohorje 2030 ter mreža dnevnih in medgeneracijskih središč. Poziv za tri, prijavili sedem projektov Kljub temu da je poziv gospodarskega ministrstva predvideval le prijavo treh projektov, so jih v RASR prijavili sedem, saj so želje in potrebe regije večje. Kot je povedala Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije, so po njenih podatkih prvi trije omenjeni projekti v medresorskem usklajevanju na ministrstvih. »Tako projekt prehranske samooskrbe obravnavajo ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za delo in gospodarsko ministrstvo, medtem ko projekta Vonarsko jezero in razvoj objezerskih območij Savinjske regije preučuje okoljsko ministrstvo.« Kot je še povedala sogovornica, o trenutnem poteku obravnave še nima povratnih informacij. »Ministrstva imajo na voljo praviloma približno trideset dni za pregled in da se opredelijo, ali bo šlo za direktno potrditev projektov ali bodo določeni kakšni razpisi, pričakujem pa tudi kakšno zahtevo za dopolnitev projekta.« Prva akcija v projektu prehranske samooskrbe Ob pričakovanju odgovora gospodarskega ministrstva glede vrednotenja prijavljenih projektov v RASR ne mirujejo. Tako so pred približno tednom v Narodnem domu v Celju že pripravili strokovni posvet o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva in zadružništva. Prav to področje namreč ponuja veliko prilo- Najpomembnejši razvojni projekti Savinjske regije (A lista): Mreža podjetniških inkubatorjev Prehranska samooskrba Savinjske regije z zelenjavo Mreža kolesarskih poti in stez za trajnostno mobilnost Vonarsko jezero Vizija Pohorje 2030 - spodbujanje ekosistemskih storitev Razvoj objezerskih območij Savinjske regije Mreža dnevnih in medgeneracijskih centrov Dobro obiskan posvet o spodbujanju socialnega podjetništva in zadružništva v Narodnem domu v Celju, o področju, na katerem je v veliki meri mogoče uveljaviti prednostni razvojni projekt Savinjske regije - prehransko samooskrbo. Pomembnejši razvojni projekti (B lista): Razvojni center lesarstva Poslovne cone Vodooskrba Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Poplavna varnost in protipoplavni ukrepi Podporno okolje za začetek, rast in razvoj MSP Celovite energetske prenove Širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij Revitalizacija trških jeder InnoTECH 2020 GIS - Geografski informacijski sistem Naravna pestrost Vaška jedra Center kreativnih industrij Center zelene rasti Športno turistični center Ljubno Infrastruktura za alternativna goriva Oživitev degradiranih območij in trajnostna lokalna preskrba Prednostni razvojni projekt Savinjske regije, prehranska samooskrba z zelenjavo, ima na eni strani cilj oživiti degradirana območja za pridelavo zelenjave, po drugi pa vzpostaviti trajnostno lokalno preskrbo s povezovanjem lokalnih pridelovalcev kmetijskih pridelkov v zadrugo in z morebitno vzpostavijo lastne blagovne znamke. žnost za uveljavitev projekta prehranske samooskrbe, prednostnega razvojnega projekta Savinjske regije. Poleg tega je ministrstvo za gospodarstvo za socialno podjetništvo in Regijski posvet Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Savinjski regiji so pripravili Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), Vlada RS, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Mestna občina Celje, Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije in svet za razvoj nevladnih organizacij v sodelovanju s partnerskimi organizacijami. zadružništvo napovedalo tudi prve razpise, ki naj bi bili še v tem mesecu in marca. Za njihovo čimprejšnjo objavo se je v razpravi na posvetu zavzel tudi Peter Misja, župan Občine Podčetrtek, saj da sta minili že dve leti od začetka nove finančne perspektive, razpisov pa še ni. Celjski župan Bojan Šrot pričakuje, da bodo koordinatorji vzpostavitve regijskih mrež, za katere bo skupno s socialnimi inkubatorji namenjenih 600 tisoč evrov za subvencije za socialna podjetja, regionalne razvojne agencije. V tem primeru torej RASR za Savinjsko regijo. Sicer je bila na posvetu o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva in zadružništva predstavljena tudi iniciativa za vzpostavitev mreže za razvoj socialne ekonomije v Savinjski regiji - konzorcij za strateško partnerstvo. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Oba begunska centra v Celju bodo zaprli Kljub temu da na Celjskem v zadnjih mesecih ni bilo nastanitev skupin migrantov, sta v Celju še vedno dva takšna centra. Prvi je v hali D družbe Celjski sejem in drugi v nekdanjem Kajuhovem dijaškem domu v središču mesta. Kot smo januarja že poročali, ima družba Celjski sejem za nastanitveni center v hali D z ministrstvom za notranje zadeve pogodbo o najemu prostorov samo še do konca februarja. Za podaljšanje najemne pogodbe ni več možnosti, saj družba Celjski sejem te prostore potrebuje za spomladansko sejemsko dogajanje. Na ministrstvu za notranje zadeve smo zato preverili, kaj se bo zgodilo marca in ali na našem območju predvidevajo takšne centre na drugi lokaciji. Kot so nam sporočili, bodo po prenehanju najemnih razmerij predvidoma zaprli oba centra. V dvorani D torej že konec februarja, nekdanji Kajuhov dijaški dom pa sredi aprila. O iskanju novih lokacij za nastanitveni center na Celjskem z ministrstva ne poročajo. SŠol 4 GOSPODARSTVO ANKETA Vodja trgovine v Celju Krunoslav Tušek zagotavlja, da so cene povsem primerljive z ostalimi ponudniki v regiji, v celoti pa so, kot so pokazale raziskave, ki so jih opravili pred odprtjem, za 15 do 20 odstotkov cenejši od tekmecev. Ponašajo se tudi z bogato izbiro. »Poslujemo s 60 tisoč izdelki, kar je precejšnje povečanje, pred tem je Baumax posloval s približno 26 tisoč izdelki,« eno od ključnih prednosti izpostavi Turnšek. Razpis za inovacije Gospodarska zbornica Slovenije in Regionalna gospodarska zbornica Celje bosta v partnerstvu z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javno agencijo Spirit tudi letos nagradili inovacije v celjski regiji. V ta namen so odprli razpis za zbiranje prijav inovacij za leto 2016. Cilja projekta sta uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Razpis z vsemi pogoji je objavljen na spletni strani Regionalne gospodarske zbornice Celje. Inovacijske prijave, skladne z razpisnimi kriteriji, morajo zainteresirani poslati na naslov zbornice najkasneje do 31. marca. LK Vodilna nemška trgovina za dom in gradnjo Obi je v začetku tedna svoj trgovski center odprla tudi v Celju. Trgovski objekt je nemški tehnični trgovec prevzel od nekdanjega avstrijskega konkurenta Baumaxa in njegovo ponudbo še nadgradil. Obdržal je tudi celotno ekipo zaposlenih. Potem ko je trgovska veriga Baumax jeseni naznanila, da odhaja iz Slovenije, so se mnogi spraševali, kaj bo z zaposlenimi v dveh preostalih trgovinah trgovske verige v Celju in Mariboru. Redko se zgodi, da se takšni prevzemi Jože Debelak, Kozje »Kolikor sem uspel do zdaj videti, moram reči, da mi je zelo všeč. Je zelo podobno urejeno, kot je bilo prej v Baumaxu, ampak ponudba je še veliko večja. » Od predhodnika je Obi v Celju podedoval tudi infrastrukturo, ki je omogočila vzpostavitev »drive in« oddelka, ki za Obijeve trgovine ni značilen. V Sloveniji se lahko z avtomobilom skozi del centra zapeljete le v Celju. Po nekajmesečnem zatišju v Celju spet večji trgovski center s tehničnim blagom - Službo obdržali vsi prej zaposleni v Baumaxu zgodijo brez negativnih vplivov na zaposlene in brez odpuščanja. Tokrat se je. »Obi je od predhodnika prevzel vse zaposlene in obveznosti do njih,« je poudaril vodja trgovine v Celju Krunoslav Tušek. »V Baumaxu so poskrbeli, da so bili vsi zaposleni za nedoločen čas. Z 31. oktobrom je zaposlenim prenehalo delovno razmerje v Baumaxu in 1. novembra so bili že zaposleni v Obiju,« je še pojasnil Tušek in izpostavil pomen takojšnje prezaposlitve za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Čeprav so bili sprva tri tedne prosti, je 57 zaposlenih prejelo ce- Monting SK zamenjal vodstvo V laškem podjetju Monting SK se je ta mesec zamenjalo vodstvo. Dosedanji direktor Silvester Knez je vodenje prepustil Ljubljančanu Zlatku Pasku, za prokurista je bil imenovan Jernej Knez. Monting SK je družinsko podjetje, ki ga je Silvester Knez ustanovil pred dvajsetimi leti, potem ko je zaradi stečaja izgubil službo v podjetju Elkov. Začel je v manjših prostorih v štorski železarni, njegov prvi partner je bilo podjetje Termika iz Škofje Loke, ki se zdaj imenuje Knauf Insulation. Kot pravi Knez, je imel veliko srečo, ker so mu zaupali velike projekte na področju osnovne dejavnosti podjetja, ki je že od samega začetka izdelovanje tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene volne. Vzporedno s tem se ves čas ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi s področja strojegradnje in kovinskopredelovalne dejavnosti. S povečevanjem naročil je podjetje povečevalo tudi število zaposlenih. Danes v podjetju dela 70 ljudi. Velike imajo tudi proizvodne prostore. Leta 2000 so kupili zemljišče v Spodnji Rečici in začeli postopno graditi podjetje. Prvo halo so zgradili leta 2005, predlani so postavili še eno, tretja hala bo stala v naslednjih letih. Podjetje Monting SK je eno redkih v regiji, ki svoj razvoj večinoma financira z lastnim denarjem. JI Irena Vršič, Šentjur »Obi dobro poznam. Pred leti sem veliko nakupovala tudi že v Mariboru. Vesela sem, da je ta trgovska veriga prišla tudi v Celje. Ponudba je res dobra in pestra.« Trgovina za dom in gradnjo Obi ima trenutno v Evropi skupaj več kot 630 trgovskih centrov z vrtnimi centri. Celotna skupina Obi je v letu 2014 ustvarila za 6,7 milijarde evrov skupnega prometa in zaposluje približno 45.500 ljudi. Obi je od Baumaxa, svojega nekdanjega tekmeca, prevzel dobršen del trgovin v Avstriji, vse trgovine na Slovaškem, štiri na Češkem in trgovini v Mariboru in Celju. lotno plačo brez dodatkov za malico in prevoz. Konec novembra so se že uvajali v Obijevih trgovinah v Ljubljani in Kranju. Prostor za domače ponudnike Na Obijevih trgovskih policah je mogoče najti tako prestižne tuje blagovne znamke kot proizvode pod znakom hišnih blagovnih znamk. Že v tem trenutku je med dobavitelji tudi precej uspešnih slovenskih podjetij. Teh naj bi bilo v prihodnje še več. »Želimo si, da bi lahko kupci pri nas izbirali tudi med domačimi, lokalnimi ponudniki,« pravi Tušek. A glavno besedo o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji se bo »pojavljal« v Obi-jevih prodajalnah, ima nemški lastnik. Celjski center med največjimi Obi je sočasno trgovini odprl v Celju in Mariboru in Miloš Klinar, Svetina »Mi je všeč, kar veliko stvari imajo. Tudi Baumax je bil v redu, ampak kot se zdi, ima Obi še več.« ima zdaj v Sloveniji osem trgovin. Novih odprtij za zdaj ne načrtujejo, saj s sedanjimi kapacitetami zapolnjujejo domala ves slovenski prostor. Kljub temu se lahko zgodi, da bodo v prihodnjih mesecih še zaposlovali. Celjski center, ki se razprostira na deset tisoč kvadratnih metrih, je poleg koprskega največji pri nas. Kot edini v Sloveniji ima urejen tudi tako imenovan »drive in« oddelek. Tega ima le še ena trgovina v Avstriji. Kot je povedal Tušek si vodstvo nemškega trgovca od celjskega centra veliko obeta. Optimizem izhaja iz številk in poslovnih rezultatov predhodnika. »Poleg tega trgovina v Celju pokriva precej veliko območje, od Slovenj Gradca do Novega mesta,« še dodaja Tušek. V tem letu v Celju načrtujejo približno 8,5 milijona evrov prometa. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Vabljeni: Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 PREKLOPITE na PLIN GOSPODARSTVO 5 -T V ■ I ■ ■ ■ V ■ Težave pri prodaji nepremičnin Stečajni upravitelj ima zaradi neurejenega stanja v zemljiški knjigi veliko težav pri prodaji nepremičnin Klasja. Stečajni upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontarščak je pred približno tednom prodal program brezglutenskih izdelkov, ki ga je zaradi uspešnega poslovanja ohranil kljub stečaju podjetja aprila lani. Program skupaj z zaposlenimi je za 1,1 milijona evrov, kar je krepko pod izklicno ceno, kupilo podjetje Sapidum iz Portoroža. Čeprav program tega podjetja, ki so ga ustanovili šele konec januarja in je posredno tudi v nemški lasti, ni pekarstvo, lastniki zagotavljajo, da nakup ni špekulativen. Napovedujejo namreč, da bodo program brezglutenskih izdelkov ohranili, in to na Celjskem. Bo ostal program v Celju? Sapidum je kupil le program in opremo, ne pa tudi nepremičnin. Prodaja nepremičnin je namreč v postopku stečaja Klasja najtrši oreh. Stanje namreč sploh še ni zemljiškoknjižno urejeno. Kot lastnica nepremičnin je namreč še vedno vpisana družba Millcom Skupina, katere večinski lastnik je bivši lastnik Klasja Tomaž Ročnik. Pekarne naprodaj Kljub težavam z urejanjem lastništva je stečajni upravitelj sodišču že predlagal prodajo Pekarne Velenje in Pekarne Mlakar v Celju, pred časom je že bila objavljena dražba za pekarno v Hrastniku. Cena za velenjsko pekarno je 764 tisoč evrov, cena za celjsko, ki ima že nekaj časa najemnika, pa 160 tisoč evrov. Sicer so uradni cenilci nepremičnine Klasja ocenili na malo manj kot 5 milijonov evrov. Največ so seveda vredni objekti v Celju v Re-sljevi ulici, kjer so poleg skladišč še mlin, silosi in pekarna ter keksarna. Drugod po Sloveniji ima Klasje nepremičnine še v Rogaški Slatini, Sevnici, Hrastniku in Laškem. V njegovi lasti sta tudi počitniški stanovanji v Moravskih Toplicah in Olimju. JI Foto: SHERPA En.odmev ponovno za Termo-tehniko Braslovško podjetje še vedno v družbi energetsko najbolj odmevnih slovenskih podjetij - Priznanje še za podjetji Inea in Lumar IG Na strateški energetski konferenci konec prejšnjega tedna so že šestič razglasili zmagovalce nagrade en.odmev za energetsko najbolj odmevna podjetja, ki jo podeljuje Energetika. NET. Letošnji zmagovalci so Termo-tehnika, Inea in Lumar IG. Nagrada z imenom en.odmev je podeljena podjetju, ki z lastno energetsko učinkovitostjo in zglednostjo ter izdelki ali s storitvami izstopa in je idejni vodja na trgu. »Nagrajena so podjetja, ki so zgled ostalim in kažejo, v katero smer gre oziroma bi moral iti slovenski energetski sektor, kje je še potencial in s kakšnim nastopom ga je mogoče izkoristiti. To so podjetja, ki zdravo poslujejo in obetajo tudi nadaljnjo zdravo rast, obenem pa niso imuna na družbene izzive,« je pojasnila vodja marketinga in dogodkov v Energetiki. NET Mateja Kegel Kozlev-čar in dodala, da vsako leto med poslovno najuspešnejšimi podjetji iščejo tista, ki so v svetu energetike odmevna, inovativna in prodorna. Letošnji zmagovalci in prejemniki nagrade en.odmev so Termo-tehnika, Inea in Lumar IG. 7F T((F - M77= 1UF Po znanje na UPI Žalec. Nagrajenci s predstavniki komisije (od leve proti desni): Mateja Kegel Kozlevčar (Energetika. NET), Aljoša Sevčnikar (Lumar IG), Bogdan Kronovšek (Termo-tehnika), Peter Kosin (Inea), Jana Habjan Piletič (JHP projektne rešitve) in Damir Simonović (Bisnode). (Foto: Barbara Reya) Odgovornost do zaposlenih in družbe Podjetje Termo-tehnika, ki se v zadnjem času na trgu predstavlja pod blagovno znamko Kronoterm, ima kot stoodstotno domače podjetje veliko odgovornost tako do zaposlenih kot do družbe nasploh. Njegove odločitve morajo biti pametne, a še vedno drzne, da držijo korak ne le s konkurenco, ampak tudi z gospodarskimi izzivi nasploh, je v obrazložitvi nagrade zapisala v ta namen oblikovna komisija. Nagrado en.odmev v kategoriji srednje velikih podjetij je braslovško družinsko podjetje prejelo že drugo leto zapored. »Ko govorimo o trajno-stnem in tudi odmevnem načinu dela, se v primeru Termo-tehnike ne moremo omejiti le na njeno lastno delovanje, saj s svojimi produkti in inovativnimi rešitvami skrbi tudi za širši trajnostni domet, da slovenski in tuji domovi in podjetja postajajo energetsko bolj učinkoviti,« je prepričana komisija, v katero so bili letos povabljeni izr. prof. dr. Andrej Kitanovski s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Damir Simonovič iz podjetja Bisno-de, Jana Habjan Piletič iz svetovalnega podjetja JHP in Mateja Kegel Kozlevčar iz Energetike.NET. LK Premogovnik prodal tudi Zimzelen Po hotelu Barbara v Fiesi je Premogovnik Velenje prodal tudi Center starejših Zimzelen v Topolšici. Komu in za kolikšno vsoto, še ne želi razkriti, dokler kupnine ne bo na njegovem računu. Znano je že, da je premogovnik, ki se mora zaradi visoke zadolženosti znebiti čim več svojih nepremičnin, hotel Barbara za malo manj kot 2,8 milijona evrov prodal celjskemu podjetju Eurotas. To je že peti hotel v portfelju Aleksandra Jančarja, ki ima zdaj poleg piranskega hotela še hotela Evropa in Celeia v Celju, leta 2012 je kupil hotel Piran, od predlani je preko svojega podjetja Sanatus tudi pomemben lastnik v Termah Dobrna. Trenutno tam obvladuje 17 odstotkov podjetja. Skupaj s svojimi poslovnimi partnerji je Jančar na Primorskem tudi najemnik hotela Margarita, ki je bil do stečaja v lasti Darka Zupanca. JI VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 T00.3 A www.radiocel|c.coii POGLED fiue. Polemično o proračunu Zupan Bojan Šrot je na začetku seje svetnikom pojasnil nakup službenega vozila in pri tem poudaril, da avto znamke Volkswagen, ki je stal 60 tisoč evrov, ni namenjen samo njemu, ampak tudi drugim vodstvenim uslužbencem občine. Meni, da občina potrebuje varno in zanesljivo vozilo. Glede izstopa iz SLS je še enkrat poudaril, da gre za njegovo osebno odločitev, odločitev Tine Kramer, da zapusti direktorsko mesto v občinski upravi pa obžaluje, obenem pa spoštuje in upa, da se bo še kdaj vrnila na celjsko občino, saj da gre za odličen kader. CELJE - Osrednja točka prve letošnje seje mestnega sveta je bila prva obravnava proračuna za leto 2016. Svetniki so ob polemični razpravi proračunu namenil dobri dve uri in pol časa in ga tudi sprejeli. Občina se bo v tem letu zadolžila za 4 milijone evrov, od česar bo odplačilu starega kredita namenila 2,7 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, ki ga bo občina pokrila iz privarčevanega denarja na računu. Kljub temu bo za naložbe namenjenih več kot 16 milijonov evrov ali 300 tisoč evrov več kot lani. Živahna razprava o proračunu med svetniki se je vnela predvsem zaradi vprašanja, ali je predlagani proračun investicijsko in razvojno uravnotežen. V svetniški skupini SMC (Dejan Žohar, Gregor Gregorin) so menili, da temu ni tako, prav tako Štefka Presker (Desus). Marko Zidanšek (SLS) in Stane Rozman (SD) sta menila, da je v danih okoliščinah ob zniževanju povprečnine proračun ustrezen, Marjan Ferjanc (SDS) pa, da proračun zagotavlja stabilne občinske finance, pri tem pa se je vprašal, ali je zadolževanje res nujno. Župan Bojan Šrot je odgovoril, da proračun ni tako razvojno in investicijsko naravnan, kot so bili zadnja leta vajeni, ker to zaradi ravnanja države ni mogoče. Pri tem je opozoril, da so se od leta 2012 zaradi nižje povprečni-ne od zakonsko določene za občino vsako leto prihodki znižali za dva milijona evrov. Mestni svet je potrdil dobitnike priznanj Mestne občine Celje v letu 2016. Naziv častnega občana bo prejel Rudi Čajavec, upokojeni zdravnik, specialist medicine dela. Zlati celjski grb bo dobila I. osnovna šola Celje, srebrnega bosta prejela Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije in rokometni trener Tone Goršič, bronasti celjski grb pa Katarina Hohnjec, direktorica podjetja Hobby les iz Škofje vasi, podjetje Ema in Kinološko društvo reševalnih psov Celje. Kristalni grb za odlične študijske dosežke bodo prejeli Marija Malgaj, Adela Požežnik, Ana Mladenovič, Matej Huš in Jernej Mirt. Celjski mestni svet je s 23 glasovi za in petimi proti proračun v prvi obravnavi sprejel. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Proračun MOC v številkah (v mio evrih): Prihodki: 51,1 Odhodki: 53,9 Proračunski primanjkljaj: 1,478 Investicijski odhodki in transferji: 17,3 Zadolževanje v letu 2016: 4,0 Odplačilo dolga v letu 2016: 2,7 Stanje na računu MOC na dan 31. 12. 2015: 1,5 Skupni dolg MOC: 18,2 Sandi Sendelbah, vodja oddelka za finance in gospodarstvo na MOC, ob obrazložitvi predloga proračuna za leto 2016 Denar gre v zlate roke klovnov zdravnikov Projekti Rdečih noskov polepšajo dneve bolnih otrok V prostorih Splošne bolnišnice Celje se je pretekli teden končala akcija Prinesite tudi vi nasmeh v bolnišnice, ki jo je organizacija Rdeči noski začela decembra lani. Ob nakupu določenih izdelkov Henkla v Mercatorju je vsak kupec doniral 10 centov za pomoč ekipi Rdečih noskov, ki s klovni zdravniki razveseljuje otroke v slovenskih bolnišnicah. Da je akcija uspela, kaže to, da je bilo na ta način zbrano skoraj 15 tisoč evrov. Ves denar bo namenjen nadaljnjim projektom Rdečih noskov, ki svojemu poslanstvu sledijo že dvanajst let. Klovni zdravniki so samo lani v šestnajstih bolnišnicah obiskali več kot 44 tisoč otrok in jim s svojo razigranostjo in razposajenostjo polepšali dneve med bolnišničnem zdravljenjem. V celjski bolnišnici so na obisku vsak četrtek. V vlogi klovnov zdravnikov so profesionalni umetniki, oblečeni v kostume, ki poleg otrok v bolnišnicah obiskujejo tudi ustanove za osebe s posebnimi potrebami in tudi domove za ostarele. SŠol, foto: SHERPA Veselje ob predaji bona za nadaljnje delovanje Rdečih noskov. Na sliki klovn Aleksander, Anja Križnik Tomažin, Eva Škofič Maurer, ki je ambasadorka društva Rdeči noski, Katja Kek iz podjetja Mercator, Špela Palčič iz podjetja Henkel Slovenija in Andrej Mlakar, predstojnik Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Ljubitelji hrane in pijače Obisk 1. festivala hrane in pijače Kulinart je pokazal, da smo Slovenci ljubitelji dobre hrane in pijače. Po ocenah organizatorja festivala, družbe Celjski sejem, je v dveh dneh sejmišče obiskalo več kot tri tisoč obiskovalcev. Ti so festival izkoristili tako za okušanje in nakup domače, lokalno pridelane hrane ter pijače kot tudi za pridobivanje novih znanj, ki so jih delili medijsko znani kuharski obrazi. Kuharice in kuharji so svoje znanje obiskovalcem predstavili v živo in jim na srce položili, naj čim več kuhajo. Pri tem naj uporabljajo lokalno pridelana in sezoni prilagojena živila. Ana Žontar Kristanc je že prvi dan festivala razložila, da želi s svojim kuhanjem predvsem navduševati. Tudi Emilija Pavlič pravi, da je zanjo kuhanje velika strast. »Vsak nima daru kuhanja, tudi jaz ga nisem imela, vendar sem se našla v tem, da iz živila ustvarim jed. Da ustvarim izdelek, na katerega sem ponosna. Jaz sem kuharica, nisem pogre-jevalka hrane,« poudarja. Tudi voditeljica uspešne kuharske oddaje Polona ga žge Polona Požgan je obiskovalce festivala pozvala, naj ne kupujejo hrane, ki je vnaprej pripravljena. Naj se raje znajdejo in tu in tam uporabijo tudi zamrzovalno skrinjo tako, da skuhajo jedi vnaprej in jih takrat, ko so v časovni stiski, odmrznejo. Za vsakega nekaj Med ponudbo so se predstavili vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev. Zelo bogata je bila tudi ponudba domačih mesnih dobrot. Obiskovalci so lahko izbirali še med različnimi olji, siri in mlečnimi izdelki, v ponudbi je bilo več različnih vrst moke in kruha, testenin, piškotov in ostalih sladkih dobrot. Pokusiti je bilo mogoče tudi kavo, čaje, sokove, likerje, zelišča, različne izdelke iz čilija, marmelade, kompote in druge domače vložnine. Predstavljeni so bili tudi unikatna uporabna keramika za vino in jedi ter leseni pladnji, krožniki, sklede in jedilni pribor. LK V vasi grozi plaz DOBRNA - V Zavrhu se je v ponedeljek pri dveh stanovanjskih hišah sprožil plaz. Obe hiši sta novejši in stalno naseljeni. Gre za približno dvajset kvadratnih metrov velik plaz, ki so ga gasilci zaradi preprečitve nadaljnje škode prekrili. Plazi del dvorišča. V primeru, če se bo plazenje nadaljevalo, bo neposredno ogrožena spodnja hiša. Gasilci so zato plaz prekrili s folijo. »Upamo, da smo plazenje začasno ustavili,« je po prekritju povedal župan Martin Brecl in napovedal raziskavo plazu. Stanovalci zaenkrat v hiši ostajajo. BJ Vredni nasledniki stoletne tradicije Obisk prvega med čebelarji v luči praznovanja 110. obletnice delovanja čebelarskega društva ŠENTJUR - Obisk predsednika Čebelarske zveze Slovenije je imel tako kot v vseh ostalih občinah po državi precej jasen namen. Boštjan Noč je med drugim želel omejiti škodo, ki jo je naredila zadnja medena afera, in spodbuditi optimizem med čebelarji. V Šentjurju, kjer se pripravljajo na praznovanje 110. obletnice delovanja društva, jim slednjega sicer ne manjka. Srečanje domačih čebelarjev in lokalne skupnosti z vodstvom čebelarske zveze so zastavili v podporo prizadevanjem, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Po predvidevanjih bo OZN ta datum uradno razglasila septembra prihodnje leto. »Pri tem moramo svetovno javnost tudi ozavestiti, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna prav od čebel,« je bil odločne Boštjan Noč. O kakovosti slovenskega medu po njegovih besedah ne smemo dvomiti. »Slovenski med in naše čebelarstvo sta v samem svetovnem vrhu. Še posebej v luči podatka, ki prihaja čez lužo, da je na trgovskih policah ponarejenega ali kako drugače spornega kar tri četrtine medu. To, kar se je dogajalo s črnim trgom zdravil, je resen problem, ki ga je treba nujno urediti. A dejstvo Društvo čebelarjev Šentjur združuje 40 članov s približno 450 čebeljimi družinami. V celotni občini je šest društev. Kot pravi predsednica šentjurskega društva Mihaela Kotnik, je zadovoljna s sodelovanjem in podporo lokalne skupnosti. Na prireditvi so zapeli člani MPZ skladateljev Ipavcev Šentjur in zaplesali otroci iz bližnjega vrtca. je, da noben vzorec našega medu ni bil sporen. Še vedno velja priporočilo, da kupujete med od znanega čebelarja.« Po več kot 130 občinah, ki jih je v teh dneh predsednik zveze obiskal, vzdušje med čebelarji ocenjuje kot dobro. Najbolj je vesel podpore lo- Pri nas čebelarji pridelajo v povprečju na panj skromnih 18 kilogramov medu, ki je večinoma vrhunske kakovosti. Za primerjavo: v Argentini je donosnost enega panja kar 150 kilogramov. A kaj več od cvetličnega in gozdnega medu pri njih ne najdemo. Pri nas pa se čebelarji pohvalijo s celo paleto posebnih vrst medu, kot so akacijev, kostanjev, hojev, regratov ... kalnih skupnosti tako med župani, ravnatelji, direktorji zavodov in drugih. »To sicer ni bilo v mojih načrtih, vendar sem prav zaradi dogodkov, ki so v zadnjem času prizadeli čebelarsko srenjo, sprejel odločitev, da bom ponovno kandidiral za mesto predse- V Sloveniji pridelamo skupno dva tisoč ton medu, kar je pol manj, kot ga porabimo. Poraba medu in drugih čebeljih izdelkov se je pri nas v zadnjih desetih letih namreč podvojila. dnika,« je še potrdil Boštjan Noč. V znamenju priprav na praznovanje Kot pravi Mihaela Kotnik, predsednica šentjurskih čebelarjev, se na praznovanje 110. obletnice delovanja svojega društva pripravljajo že dlje časa. Prve aktivnosti se bodo začele že v marcu, ko bodo sodelovali na 39. dnevih dnevih čebelarstva pod okriljem spomladanskega sejemskega trojčka v Celju. V aprilu bodo pripravili razstavo v okviru Šentjurjevega, osrednji dogodek pa bo 20. in 21. maja, ko bodo praznovanje zaključili v Vrtnariji Valner. »Časi so sicer težki, vendar smo čebelarji podobni čebelam - smo trmasti, vztrajni in pridni, zato bomo tudi praznovanje pripravili častitljivi obletnici primerno.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: StO Posledic afere ne čutijo VOJNIK - »V Čebelarski družini Vojnik posledic afere ne čutimo. Ljudje nas poznajo in vedo, kako delamo,« je v torek o obdobju po medeni aferi povedal predsednik te družine Peter Babnik. Pripomnil je, da lahko posledice te afere bolj čutijo večji čebelarji. V Vojniku je bila namreč v torek ena od predstavitev slovenske pobude za razglasitev svetovnega dne čebel. V torek je Čebelarska zveza Slovenije pripravila še javne predstavitve pobude za svetovni dan čebel na Dobrni, v Zagradu in nekaterih spodnjesavinjskih občinah. V Vojniku je bil to slovesen dogodek, ki so ga domačini popestrili s stojnicama medenih izdelkov in s kulturnim programom. Nastopili so otroci iz vrtca in šolska folklorna skupina. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki lokalnih skupnosti, šol in vrtcev, kmetijske zadruge, različnih društev in župnij. Vojnik ima dolgo čebelarsko tradicijo. Korenine organiziranega čebelarjenja na Vojniškem namreč segajo že v leto 1909. Danes ima čebelarska družina 162 članov in štiri čebelarske krožke po šolah. V ustanavljanju je še krožek v šoli v Šmartnem v Rožni dolini, ki spada v okvir Osnovne šole Vojnik. Poleg tega nameravajo letos postaviti še šolski čebelnjak v Novi Cerkvi. BRANE JERANKO, foto: BJ S skupnim nastopom za boljšo promocijo VELENJE - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je konec lanskega leta imenoval odbor za mestni marketing z namenom, da bi z inovativnimi projekti, s skupnim nastopom in trženjem povezali ponudbo mesta in oživeli mestno središče. V odboru je trenutno deset članov, vodi pa ga podžupan občine Peter Dermol. Osnovni cilj in želja odbora sta celovit način upravljanja z mestnim središčem. V odboru želijo povezati različne obrtnike, podjetnike, trgovce, javne zavode, ki delujejo v središču mesta. Če bodo skupaj skrbeli za trženje in promocijske dogodke, bodo posledično veliko bolje privabljali domače in tuje goste, menijo v odboru. »Če vzamemo mestno središče kot neko podjetje, v katerem je veliko družbenikov, potem je treba vse narediti tako, da to podjetje dobro deluje,« pravi Dermol. Eden od naslednjih korakov bo izdelava spletne aplikacije z interaktivnim zemljevidom. Pri snovanju prihodnosti mesta bodo upoštevali dobre prakse oživitve mestnih središč po svetu. Odbor vabi občane, da svoja mnenja o viziji mestnega središča posredujejo po elektronski pošti mestni občini oziroma izpolnijo anketo na spletni strani Turistično-informacijskega centra Velenje. BGO Dobrodelni glasbeniki ŠTORE - V kulturnem domu je bil v petek dobrodelni koncert krajevnega odbora Rdečega križa. Letne dobrodelne koncerte pripravlja že četrto leto, in sicer vse od svoje ustanovitve. Izkupiček vsakoletnega koncerta je namenjen socialno šibkim družinam, ki jim lahko tako Rdeči križ omogoči dodatno hrano. Poleg tega nakaže krajevni odbor vsako leto osnovni šoli petsto evrov, kar je namenjeno za nakup šolskih potrebščin otrok iz teh družin. V štorski občini je približno petdeset socialno ogroženih družin. Na koncertu so nastopili Veseli svatje, Eurokvintet, Kvintet do jutra, Ognjeni in Okrogli muzikanti ter Ansambel Simona Gajška. Rdeči križ je s prodanimi vstopnicami zbral 1.100 evrov. BJ Med vojniških čebelarjev je vsekakor zdrav. Med čebelarskim dogodkom v Vojniku so ga pokusili tudi otroci iz domačega vrtca. Za prvo turistično delavnico v organizaciji KTRC so udeleženci izkazali velik zanimanje. Turistične delavnice, tržnica, ribiška vas V občini Radeče pripravljajo ambiciozne turistične projekte RADEČE - Kulturni, turistični in rekreacijski center Radeče (KTRC) je pred dnevi pripravil prvo delavnico na temo Priložnosti turizma v občini Radeče, na kateri so zainteresirane prebivalce seznanili z možnostmi, ki jih ta panoga lahko ponudi za razvoj poslovnih idej in podjetniško delovanje v občini. Občina Radeče namreč s svojimi naravnimi danostmi, kulturno in zgodovinsko dediščino ter usmeritvijo v turistični razvoj na območju reke Save po prepričanju Marije Imperl, direktorice KTRC Radeče, omogoča ljudem številne poslovne priložnosti. Kar so nekateri posamezniki tudi že dokazali, na primer v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva, v katerem se zdaj usposablja že tretja generacija udeležencev. Dober odziv na delavnicah »Želeli smo preseči razmišljanje, da se nič ne da narediti, da so težki časi, da je recesija, da ni denarja ...« je poudarila Imperlova. Kot je še ocenila, je bil odziv na delavnicah zelo dober, saj je nanje prišlo približno 40 udeležencev različnih poklicev, starosti, izkušenj in ambicij. Na delavnicah so tako predstavili primere dobrih praks, možnosti za povezovanje in partnerstva ter razpise, ki jih prinaša novo programsko obdobje in iz katerih je mogoče črpati denar za različne projekte (Interreg, skladi za sredstva za lokalni razvoj - CLLD ...). »Del vsebine delavnic je bil namenjen tudi temu, da so udeleženci predstavili svoje ambicije, želje, ovire, ki jih opažajo pri podjetniških poskusih, in kaj pričakujejo od KTRC ter posavske razvojne agencije, da bi jim lahko pomagali uresničiti zamisli na poslovni poti,« je še povedala Marija Imperl. V KTRC bodo delavnice v Hiši na Magolniku, ki postaja pravo izobraževalno središče, nadaljevali: vsebine delavnic bodo poskušali prilagoditi tudi željam in pričakovanjem, ki so jih udeleženci izkazali v anketi. Vsekakor bodo v KTRC pripravili teme, za katere menijo, da so lahko za udeležence najbolj koristne, na primer veščine komuniciranja in vodenja, podjetniška zakonodaja ... Nova tržnica kot del turistične ponudbe V okviru projekta Posavska špajza, katerega namen je v vsaki od posavskih občin urediti tržnico, so jo lani odprli tudi v občini Radeče. Hkrati z gradnjo nove tržnice so v občini Radeče pripravili tudi projekt Gremo na tržnico, s katerim so spodbudili lokalne pridelovalce za prodajo na tržnici in jih seznanili z vsemi potrebnimi predpisi, ki jih kot ponudniki morajo upoštevati. Na tržnici trenutno svoje pridelke ponuja že približno dvajset pridelovalcev iz Radeč in okolice. Ima tudi pomembno vlogo pri razvoju turizma, saj je postala ena od zanimivosti v občini in je vključena v turistične oglede Radeč in drugih krajev na tem območju. »Tržnica prikazuje utrip življenja v kraju, tudi sama, kadar kam potujem, si jo grem vedno pogledat, saj so tam vedno na voljo tudi lokalne posebnosti. Gre pomembno dopolnilo našemu že uveljavljenemu turističnemu produktu, kot je splavarje-nje, in drugim možnostim, ki jih ponujamo za oddih, kot sta pohodništvo in kolesarjenje,« je še povedala Marija Imperl. Velika priložnost ribiški turizem V občini Radeče in KTRC imajo ambicizne načrte tudi na področju ribiškega turizma. Z ribami bogato Savo v delu njenega toka pri Radečah kot priložnost že sicer dobro izkoriščajo, saj so že nekajkrat pripravili svetovno prvenstvo v športnem ribolovu, lani so se ga na primer udeležile reprezentance iz štiridesetih držav. »Gre sicer za specifične turiste, ki se bolj ali manj zanimajo za športni vidik prireditve, vseeno pa ponesejo glas o našem mestu domov,« pravi Imperlova, ki je poudarila, da je ribiški turizem še »precej neobdelana njiva«. Marija Imperl, direktorica KTRC V Radečah si želijo, da bi k njim družine in posamezniki prihajali lovit ribe v večjem delu ribiške sezone. V bližini radeškega ribiškega doma želijo v občini urediti bajer, umetno jezero, ki je bilo nekoč namenjeno za tehnične potrebe HE Vrhovo. Gre tudi za območje, kjer je že speljana učna pot Savus, ki je že del turistične ponudbe. »V zametkih je tudi že nova velika ideja, da bi na območju ribiškega doma in bajerja zgradili ribiško vas. O vsebini je še prehitro govoriti, a je v okviru programa CLLD v novi finančni perspektivi prvič na voljo denar iz t. i. ribiškega sklada,« je še sklenila direktorica KTRC Radeče. ROBERT GORJANC Foto: KTRC Zdravstvo potrebuje prizidek NAZARJE - V Zgornji Savinjski dolini se že več let pripravljajo na gradnjo velikega prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. Ta bo namreč omogočila priselitev službe nujne medicinske pomoči, ki deluje za celotno dolino še vedno v sosednjem Mozirju. Delo na dveh različnih lokacijah delovanje zavoda otežuje. Večina dejavnosti zdravstvenega doma je namreč na lokaciji v Nazarjah. »Zmanjkuje nam tudi prostora za ostale dejavnosti, ki bi jih lahko izvajali v okviru osnovnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini,« opozarja Darja Es, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Za gradnjo velikega prizidka je bila decembra opravljena parcelacija zasebnega zemljišča ter decembra njegova cenitev. »Letos želimo zemljišča odkupiti, pridobiti gradbeno dovoljenje ter opraviti razpis za izvajalca,« načrtuje direktorica. Gradnjo prizidka bodo financirale občine, poleg tega išče zdravstveni dom možnosti evropskega sofinanciranja. Po starem projektu gradnje prizidka v Nazarjah bi vanj vložili 3,2 milijona evrov. Po spremembi projekta računajo na nekoliko višji znesek. BJ, foto: BJ Poslopje zgornjesavinjskega zdravstvenega doma želijo povečati z velikim prizidkom. Vključevanje brezposelnih v javna dela VELENJE - Občina in njeni javni zavodi so preko prve prijave programov javnih del za leto 2016 dobili odobrenih 17 javnih del. V občini bo delo dobilo devet ljudi, dodatno pa bo na področju športa in kulture delo dobilo osem oseb, ki bodo javna dela opravljale v Rdeči dvorani, Knjižnici Velenje, Mladinskem centru Velenje in Muzeju Velenje. Tudi na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje bo delo dobila ena oseba. Vodja urada za javne finance in splošne zadeve v občini Velenje Amra Kadrič poudarja, da imajo z udeleženci javnih del zelo dobre izkušnje, in upa, da bodo uspešni tudi na drugi prijavi. »Če bomo uspešni na drugem javnem povabilu, lahko pričakujemo, da bomo v občinski upravi in v svojih javnih zavodih zagotavljali 70 novih delovnih mest.« Število vključenih v program javnih del je v primerjavi z lanskim letom primerljiv. Če bodo letos dobili enako število odobrenih javnih del, kot so jih v letu 2015, načrtujejo, da bo to občinski proračun stalo približno 200 tisoč evrov. Z vključevanjem v javna dela občina dolgotrajno brezposelnim osebam zagotavlja delovno aktivnost in socialno vključenost, žal pa je zaposlovanje v javnem sektorju omejeno, zato si ne morejo privoščiti, da bi ti delavci ostali dlje časa pri njih, je še dodala Kadričeva. BGO Razpisi za mlade in kmetovalce VELENJE - V mestni občini so na svojih spletnih straneh objavili tri javne razpise, dva za mlade in enega za kmetovalce. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2016 bodo v občini namenili malo več kot 48 tisoč evrov. Do denarnih sredstev so upravičene pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. Prijavitelji morajo vloge oddati do 11. marca. Občina je objavila tudi dva javna razpisa s področja mladine. Za oba bo skupaj namenila 60 tisoč evrov, in sicer za javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti 15 tisoč evrov, za javni razpis za dosego ciljev iz lokalnega programa razvoja delovanja mladih pa 45 tisoč evrov. Na javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti se lahko prijavijo organizacije članice Mladinskega sveta Velenje in posamezniki s stalnim prebivališčem v Velenju, ki se partnersko povezujejo z organizacijami članicami Mladinskega sveta Velenje, so napisali na spletni strani. Prijavitelji morajo prijave oddati do 14. marca letos. bGo Dolina bogate kulturne dejavnosti Priznanje za življenjsko delo je prejel Jože Remšak Zotler iz Gornjega Grada. MOZIRJE - V Zgornji Savinjski dolini se vrstijo številne prireditve meseca kulture. Zvrstilo se jih bo več kot trideset. Med njimi so javne predstavitve treh novih knjig zgornjesavinj-skih avtorjev in gledališke predstave nič manj kot petih domačih skupin. Mesec kulture pripravljajo v sodelovanju med mozirsko območno izpostavo republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti in kulturnimi društvi ter organiza- cijami. »Program je naravnan tako, da vsakdo najde nekaj zase,« omenja vodja območne izpostave Simona Zadra-vec. Letošnji mesec kulture je jubilejni, saj sega njegov začetek štirideset let nazaj. V programu je največ gledaliških premier, ki so jih pripravili Gledališče Mozirsko in skupine iz Gornjega Grada, z Lepe Njive in iz Nove Štifte. Šolarji z Rečice ob Savinji so pripravili celo otroško spevoigro. Med javnimi predstavitvami novih knjig so dela Aleksandra Videčnika o primorskih beguncih v Zgornji Savinjski dolini, poetična proza Slavice Tesovnik in otroško doživljanje druge svetovne vojne v delu Berta Savodnika. V zgornjesavinj-skih galerijah je v okviru meseca kulture na ogled več likovnih razstav. Za bogato kulturno dogajanje v tej dolini so zaslužni številni kulturni ustvarjalci. V okviru meseca kulture so zato najzaslužnejšim podelili območna priznanja. Priznanje sveta območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je prejel Jože Remšak Zotler iz Gornjega Grada, ki posebej izstopa na gledališkem področju. Izhaja iz družine, kjer sta bila odlična igralca že njegova starša. Prejemnik Jože Remšak Zotler je prav tako pevec, povezovalec prireditev in scenograf. Podeljenih je bilo še več območnih priznanj, med drugim več za posebne kulturne dosežke v preteklem letu. Zlato jubilejno priznanje za 110 let organiziranega petja je prejelo Kulturno društvo Bočna. BRANE JERANKO Foto: arhiv izpostave javnega sklada Vsestranski ustvarjalec Jože Žlaus z občinskim priznanjem za življenjsko delo s soprogo Jelko in hčerko Loti. Obe prav tako delujeta na glasbenem področju. VOJNIK - Ob slovenskem kulturnem prazniku je občina podelila priznanje za življenjsko delo na področju kulture Jožetu Žlausu. Gre za občinsko priznanje enemu od kulturnih delavcev, ki je bilo podeljeno za leto 2016. Jože Žlaus, ki ima 62 let, je med drugim dejaven v svoji Galeriji Piros, je ilustrator, lutkar in glasbenik. Med njegovimi zbirkami je tudi zbirka o znamenitih Vojni-čanih. O priznanju Žlausu je občinski svet odločil na decembrski seji. Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč septembra pozvala svete vseh treh krajevnih skupnosti, da predlagajo kandidate. Ti so kandidate predlagali po usklajevanju s kulturnimi društvi. Komisija je nato prejela tri predloge za podelitev priznanja za življenjsko delo. BJ Nova občinska ustava Bogata dediščina in žlahtna kapljica Kabel bodo položili pod zemljo CELJE, NAZARJE - V Zgornji Savinjski dolini izvajajo obsežne priprave na položitev zemeljskega kablovoda za električno energijo, ki bo med Nazarjami in občino Ljubno. Na območju ljubenske občine bo podzemni kablovod položen do Šport centra Prodnik. Gre za enajst kilometrov dolgo traso omrežja pod zemljo in več kot milijon evrov vredno naložbo. Elektro Celje, ki je vlagatelj, pojasnjuje, da je načrtovana naložba posledica splošnih vremenskih sprememb in zadnjega žleda. Tako računa, da bo v prihodnje zamenjal vsako leto približno dva odstotka nadzemnih kablovodov z zemeljskimi. Elektro trenutno pridobiva projektno dokumentacijo. Za enega od objektov je prejšnji mesec oddal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem mesecu naj bi oddal še drugo takšno vlogo. Za nekatere druge objekte ima elektro služnosti fizičnih oseb že pridobljene. Več težav je z dvema projektoma. Pri enem so težave zaradi lokacije nadomestne transformatorske postaje in pri drugem zaradi umestitve srednjenapetostnih kablovodov v prostor. Za lokacijo nadomestne transformatorske postaje je trenutno na vrsti parcelacija, vendar se tam mejaši ne strinjajo. Elektro naj bi naložbo dokončal do konca leta 2017. ZREČE - V tem letu bodo v občini obeležili 810-letni-co prve pisne omembe kraja, 260-letnico samostojne župnije sv. Egidija in 40-le-tnico tamakajšnje srednje strokovne in poklicne šole. Pri tem ne bodo spregledali niti 25-letnice samostojne države, ki jo bodo povezali z malo več kot 20-letnico občine. V nizu številnih dogodkov v tem sklopu so pred dnevi odprli dve stalni razstavi. Arheološko razstavo Sledovi davne preteklosti - Bri-njeva gora z okolico avtorice Vesne Koprivnik iz Pokrajinskega muzeja Maribor so zgolj prestavili v dolino in bo odslej na ogled v hotelu Atrij v Zrečah. V prostorih hotela Planja na Rogli bo odslej na ogled razstava Zakladi Pohorja - steklarstvo, ki jo je postavila dr. Valentina Bevc Varl iz iste ustanove. Gre za del velike zbirke, ki predstavlja bogastvo steklarske dediščine 18. in 19. stoletja tega območja. Obrt sicer izvira iz tradicije steklarstva v Žički kartuziji, kasneje pa so se razvile nekatere vplivne steklarne mednarodnega slovesa. Zadnja s pohorskim zaledjem je leta 1909 propadla steklarna v Josipdolu. Na Rogli si je zdaj mogoče ogledati tako visoko kakovostne Predstavili so tudi protokolarno Vodovnikovo vino, ki ga polni vinogradništvo Andrejc. izdelke kot bolj vsakdanje oziroma uporabne. Vsem je skupno to, da so kremenčev pesek in les za steklarske peči dobivali s Pohorja. StO GORNJI GRAD - Občina ima nov statut, ki ga je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. V njem so zapisana osnovna načela organiziranosti in delovanja občine, sodelovanje občanov pri odločanju in še druga vprašanja skupnega pomena. V novem statutu so med drugim spremenjena nekatera imena delovnih teles občinskega sveta, delno je zmanjšano število njihovih članov. Po novem je tudi točneje opredeljeno, da ima občina enega podžupana. Občinski svet je na zadnji seji prav tako sprejel nov poslovnik. V njem sta podrobno določena organiziranost in način dela občinskega sveta. Predloga, da bi število članov občinskega sveta znižali z enajst na devet članov, svetniki niso sprejeli. Tako statut kot poslovnik sta bila sprejeta z dvotretjinsko večino. BJ Deklaracijo o strpnosti izročili tudi predsedniku države ŠENTJUR - Kot smo že poročali, je Izobraževalni center Eksena pred časom prevedel Unescovo deklaracijo o načelih strpnosti, ki je bila sicer sprejeta leta 1995. Deklaracijo so pred dnevi izročili tudi predsedniku države. Srečanja predstavnikov Izobraževalnega centra Eksena ter predsednika Boruta Pahorja so se udeležili še Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, Marjetka Hafner, direktorica urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco, in Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija. Obisk pri predsedniku države je bil del »turneje strpnosti«, na kateri Eksena visokim državnim, lokalnim in nevladnim predstavnikom v namen promocije in izpostavljanja strpnosti osebno poklanja ta dokument. Doslej ga je izročila že predsedniku državnega zbora, varuhinji človekovih pravic in številnim županom. StO 10 KRONIKA Posnetek nevarnega podviga še vedno na spletu Sredi januarja se je na spletu pojavil posnetek, na katerem je vidno, kako je mlajši moški splezal na gradbeni žerjav na gradbišču nove telovadnice I. gimnazije v Celju ob Malgajevi ulici. Posnetek je zaokrožil po socialnih omrežjih in naletel tudi na navdušenje med komentatorji ter na ogorčenje med tistimi, ki se sprašujejo, kako je to mogoče sredi Celja. Gradbena dela ob gimnaziji izvaja GH Holding iz Ljubljane, kjer so posnetek tudi videli in že konec januarja primer prijavili celjski policiji. Policisti so tudi ugotovili, kdo je mladenič, ki se je lotil tako nevarnega podviga, in z njim ter z njegovimi starši opravili tudi razgovor. Tako v podjetju, ki izvaja gradbena dela, na I. gimnaziji v Celju in na celjski policiji so nam povedali, da je bil posnetek s spleta že odstranjen, a to ne drži. Posnetek je bil ta teden še vedno na spletni strani Youtube, saj ga je očitno tam objavil še nekdo drug. Ravnatelj omenjene gimnazije Anton Šepetavc pravi, da si je nevaren podvig privoščil njihov dijak maturant. »Gre za mirnega in v šoli vedenjsko prav nič problematičnega fanta, ki očitno goji hudo nevaren adrenalinski šport (tako imenuje svoje ekstremne podvige na vrtoglavih višinah). Zagotovo bi bilo bolje, bolj zdravo in pametneje, če ga ne bi. Rekel bi, da gre za mladostno adrenalinsko samodokazova-nje in nespametno iskanje pozornosti. Fant se je dokazal in pozornost je vsekakor tudi dobil, na srečo pa je ostal tudi živ in zdrav. In to se mi danes pri vsej zadevi zdi daleč najpomembnejše. Opozoril sem ga, naj tega nikoli več ne ponovi, naj pazi nase, ob čemer naj pomisli tudi na svoje najbližje in šolo, ki ji pripada.« Kljub tako zelo vidnem ogrožanju lastne varnosti policija po preiskavi okoliščin ovadbe zoper kogarkoli ni podala, ampak je primer zaključila s poročilom, ki ga je poslala na okrožno državno tožilstvo. Gradbišče je sicer ustrezno zavarovano in urejeno v skladu z varnostnim načrtom, vendar je mladeniču podvig vseeno »uspel«. SŠol Foto: Youtube Takšen razgled je imel ... Zapeljal v reko Minuli petek dopoldne se je na območju Zidanega Mosta zgodila prometna nesreča. Voznik avtomobila je namreč zapeljal v Savinjo. Kljub nesreči se mu je uspelo iz avtomobila rešiti in priplavati na obrežje. V avtomobilu je bil sam. Hudih poškodb ni dobil. Osebno vozilo so nato iz reke dvignili celjski poklicni gasilci. Foto: PGE Celje Celjski ReCo tretji najbolj obremenjen v Sloveniji Pretekli četrtek je bil mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili, 112. To je številka regijskega centra za obveščanje (ReCo), ki je ljudem vedno dosegljiva za nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč ter pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih služb ter policije. Številka 112 je enotna v vseh 28 državah članicah Evropske unije, v večini držav na Balkanu in v posameznih delih Rusije. Lani je bilo v vseh 13 slovenskih regijskih centrih skupaj približno 70 tisoč klicev ljudi, od tega v Celju približno 11,8 odstotka. Po številu je torej Regijski center Celje, ki deluje za celotno našo regijo, tretji najbolj obremenjen v Sloveniji. Parkiranje, ki Zaparkirane intervencijske poti kažejo tudi, koliko je voznikom mar zase in za druge ... Parkiranje na intervencijskih poteh je po Zakonu o pravilih cestnega prometa prekršek. Kazen znaša 80 evrov. Če takšno parkiranje gasilcem ali reševalcem onemogoči dostop do kraja nesreče ali požara in so zaradi tega posledice nesreče hujše, kot bi bile ob omogočenem dostopu, je takšno malomarno parkiranje tudi kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožena zaporna kazen. Gre za hudo in malomarno početje nekaterih voznikov, v kar smo se prepričali tudi sami. Bili smo namreč na terenu s Poklicno gasilsko enoto Celje. »Stanje na področju parki- -, . . , . Štejejo sekunde, ne minute ranja na intervencijskih poteh je kritično. Gre za večletni problem, ki se še poslabšuje. Ljudje, ki parkirajo na takšnih poteh, ne pomislijo, da bodo morda sami potrebovali pomoč in da gasilci ali reševalci takrat ne bodo mogli do njih priti hitro in pravočasno,« je jasen direktor PGE Celje Janko Požežnik. Najhuje je v popoldanskih in večernih urah, ko se ljudje vračajo iz služb in so parkirna mesta zasedena. Zato jim prostor na intervencijskih poteh pride še »kako prav«. Dokler se ne zgodi nesreča. »Kadar vozilo na primer gasilcem ovira dostop do kraja požara in ugotovijo, da možnosti za njegovo odstranitev ni, ga lahko odstranijo tudi sami. Četudi na vozilu nastane škoda,« pravi prometni inšpektor na Policijski upravi Celje Edi Baumkirher. To namreč gasilcem omogoča Zakon o gasilstvu. Toda Pože-žnik dodaja, da je to pri posredovanju, ko so pomembne sekunde, izguba časa: »Imamo sicer posebno napravo, Mestna občina Celje gasilce večkrat zaprosi za mnenje in ogled nekaterih območij, kjer načrtuje intervencijske poti. Policija vzdrževalce cest tudi opozarja na tiste lokacije, kjer je treba zaradi slabe vidnosti označbe obnoviti. s katero vozilo lahko premaknemo, toda problem nastane, če je več vozil na nekem območju. Čas teče, reševanje pa je nujno.« Zato takšni problemi, s katerimi se soočajo reševalci in gasilci pri posredovanjih, terja spremembo miselnosti ljudi. Lani so samo v Celju policisti kaznovali devet voznikov, ki so ovirali dostop, predlani štirinajst. Toda kazen ni rešitev. »Občasno gremo tudi na teren z občinskimi redarji, vendar je takšne kršitve težko preprečevati z ukrepi. To ni prava pot. Prava pot je ozaveščanje ljudi,« meni Požežnik. Tudi s fotografijami dejanskega stanja, ki so najbolj >zgovorne<. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA m t,"' \ ffri - •' ■I..- - • .Tj;r /1 4 : W. . HP • iz m . * ika težava, na katero marsikdo prav tako ne pomisli, so zasebne zapornice pred nekaterimi stanovanjskimi bloki. Kadar gasilci posredujejo v nočnem času, lahko traja tudi nekaj minut, da nekdo zapornico odpre. Gasilci sicer imajo t. i. univerzalni daljinec, a ta odpira le zapornice na parkiriščih, ki so v lasti Mestne občine Celje. KRONIKA 11 V tem primeru bi na Otoku policisti lahko izdali najmanj štiri plačilne naloge. Če bi zagorelo v katerem od stanovanj bloka, pred katerim so vozniki takole parkirali, gasilci v neposredno bližino ne bi mogli. Odmik teh štirih vozil z gasilsko napravo bi trajal dlje časa. Stanovanja bi lahko do konca pogorela. Pogoste izjave kršiteljev so, da ne gre za prekršek, ki ogroža življenje kot na primer divjanje po cestah. Gre za enako nevarno kršitev, saj so lahko ob izbruhu požara v večstanovanjski stavbi ogrožena življenja, poleg tega nastane škoda tudi na premoženju. Policisti opažajo, da veliko ljudi sploh ne pozna označb. Napisov, da gre za intervencijsko pot, ni povsod. Ponekod so samo prometni znaki. Na območju Novega trga v Celju je stanje grozljivo. Če bi morali gasilci posredovati v tej ulici, bi nastal hud zaplet. Kljub tabli o intervencijski poti in prepovedi parkiranja vozniki tega ne upoštevajo. Samo v tej ulici bi policisti in redarji vsak dan lahko izdali več kot deset plačilnih nalogov. In tudi jih. lahko vodi v katastrofo Vožnja gasilskih vozil je izjemno zahtevna. Dodatno jo otežujejo tudi napačno parkirana vozila. Gasilci se zato strokovno usposabljajo na kondicijskih vožnjah in v tečajih varne vožnje. Za volanom gasilskega vozila, s katerim smo bili na terenu, je bil izkušen gasilec Matevž Kmecl. Ko smo videli, koliko truda je moral vložiti v to, da je »manevriral« po ulicah, smo si mislili samo »kapo dol«. SIMONA SOLINIC OB ROBU Ko bi vedeli .... ... kako s svojim nevestnim parkiranjem na intervencijskih poteh otežujejo posredovanje gasilcev in reševalcev v primerih nesreč, vozniki ne bi nikoli tako parkirali. Še posebej, če bi njihovo pomoč potrebovali sami. Če se komu zdi minuta malo, potem bi moral vprašati o dojemanju časa nekoga, ki se je kdaj že znašel v situaciji, ko je bila pomoč gasilcev, reševalcev ali policije neizbežna in življenjsko pomembna. V minuti lahko zgori dom. Eksplozija lahko uniči še več stanovanj. Človek lahko v minuti zaradi srčnega zastoja umre. Ko ga zadene možganska kap, lahko minuta, ko reševalci poskušajo priti do njega, a ne morejo zaradi zaparkiranih intervencijskih poti ali zaparkirane ceste, pomeni nepopravljive posledice za bolnika. Miselnost, da se kaj takšnega zagotovo ne bo zgodilo, ne zdrži. Vprašajte stanovalce dveh večjih stavb v središču Celja, kjer je pred kratkim gorelo, kaj pomeni omogočen dostop do kraja nesreče. Spoznavanje terenskega dela gasilcev je bilo dobra šola tudi za nas. Opazili smo stvari, ki jih drugače morda ne bi. Parkiranje izven parkirnega prostora le za nekaj centimetrov, še posebej na ožjih ulicah, lahko povzroči, da gasilci ne uspejo priti z vozilom mimo. A je ravno nekaj centimetrov ključnega pomena, da dosežejo kraj požara. Ljudje danes izkoristimo vsak prazen prostor za parkiranje. Tudi prostor med talnimi označbami, saj »imamo manjši avto« in zato ne bo oviral nikogar. Napaka. Točno takšen primer se je zgodil, ko smo bili z gasilci v Plavi laguni. Zaradi vozila, ki je bilo le nekaj centimetrov s sprednjim delom na intervencijski poti, gasilci niso mogli mimo. Parkiranje na sredini parkirišča, kot je na primer praksa v Novi vasi v Celju, je naslednja katastrofa. Osebno vozilo še gre mimo, si misli voznik, ko ni nič narobe. Oseba, ki ima doma hudega bolnika, in oseba, ki je ozavestila pomen reševanja, pa razmišljata drugače. Noben izgovor takšnega kršitelja ni opravičljiv. In tega se kršitelji zavedajo. Ali ni to najhuje? Da vedo, da ne delajo prav. Ampak to vseeno storijo. Kakšni ljudje so? Očitno razvajeni. Marsikaj nam je v družbi, kjer je lahko kritizirati, postalo samoumevno. Tudi to, da če bo že šlo kaj narobe, bodo drugi poskrbeli za nas. A ni tako. Skrb zase in za sočloveka bi morala biti na prvem mestu. Pride trenutek, ko človeka - če zgodbo gasilskega posredovanja ali posredovanja reševalcev vidi z druge strani - slike doživetega spremenijo. Pride trenutek, ko se zave, da je bil vedno tiho, ko je opazil voznika, da je tako brezskrbno parkiral na intervencijski poti. Zdaj pa ne zmore biti več tiho. Zato pove: »Ko bi vedeli...« Celjski občinski redarji so zaradi parkiranja na intervencijskih poteh lani ukrepali 158-krat. V Celju je teh kršitev največ v Gregorčičevi (kjer je Zdravstveni dom Celje), Brodarjevi, Čopovi, Nušičevi, Pucovi, Goriški, Linhartovi, Kocenovi ulici in Na zelenici. Načeloma za takšne prekrške ne izdajo opozorila, ampak kršitelja denarno kaznujejo. »Vsak bi se moral ozreti po svojem ožjem okolju bivanja in si ogledati prometno signalizacijo, ki jo pogosto spregleda. Kaznovani vozniki komentirajo, da je za reševalno vozilo dovolj prostora, a se ne zavedajo, da so gasilska vozila precej širša. Parkiranje voznikov na intervencijskih poteh kaže tudi na odnose oziroma na skrb za sočloveka v skupnosti,« pravi vodja celjskih občinskih redarjev Matej Založnik. Nekateri vozniki so malomarni pri odmiku svojih vozil, četudi vidijo, da je vozilo na nujni vožnji. 12 NAŠA TEMA Cena fontane: 350 tisoč evrov Stroški občine za postavitev fontane: 183.500 evrov Stroški referenduma: 30 tisoč evrov (6 referendumov = 1 fontana) Stroški izredne seje: 8 tisoč evrov (22 sej = 1 fontana) Viri financiranja: Občinski proračun 2015 in 2016: 183.500 evrov Donacija (podpisane pogodbe): 102.430 evrov Donacije (v dogovarjanju): 64 tisoč evrov in še manjkajoča sredstva Stroški gradnje fontane: Projektna dokumentacija: 13.500 evrov Gradnja in nadzor: 228.700 evrov Programirana točilna naprava: 107.360 evrov Fontana piva Žalec popeljala v svet Vizionarstvo ali nasedli projekti Fontana piva v Žalcu ni prvi projekt, ki v regiji buri duhove Kakšna bo kakovost fontanskega piva? Ideja o tem, da je treba tradicijo hmeljarstva in pivovar-stva v občini oplemenititi, ni nova, enako tudi ni tako zelo nova ideja o postavitvi fontane piva. A ker je sprva skromen projekt, vreden približno 50 tisoč evrov, v manj kot dveh letih prerasel v eno večjih in finančno zahtevnejših občinskih investicij, je med ljudmi in predvsem med opozicijskimi svetniki zavrelo. A župan vztraja: »Gre za dober in razvojno naravnan projekt.« Ki ima pomanjkljivosti. Novica o tem, da želijo v projekta in tudi projekta. Ne Žalcu postaviti fontano Zeleno zlato, iz katere bi namesto vode teklo pivo, je odmevala tudi izven naših meja. Ves prah, ki se v zadnjih dneh dviga okoli fontane, je po mnenju žalskega župana Janka Kosa le voda na mlin podpornikov glede na to, ali bo iz fontane v resnici kdaj priteklo pivo ali ne, sta Žalec in Slovenija že s samo idejo dobila odlično promocijo. V Žalcu posebne strategije trženja in promocije fontane nimajo, saj jo bodo promovirali v okviru že obstoječih produktov. Kot pravijo, se bodo primarno osredotočali na organizirane skupine, ki jih obiščejo po predhodni najavi. »To zahteva manj dodatnih stroškov, trženje je ciljno usmerjeno. Dodatnih zaposlitev zaradi tega tako ne načrtujemo,« pojasnjujejo v žalski občini, »vsaka naložba zahteva določeno mero tveganja, ampak samo z naložbami bomo povečali prihodke v občinskem proračunu.« Kdo in kako bo zagotavljal kakovost piva? Eno poglavitnih vprašanj pri postavitvi fontane, ki po glavi roji predvsem pozna- valcem piva in pivopivcem, je, kako v takšnem sistemu zagotoviti ustrezno kakovost piva. Spet drugi, ki niso posebni ljubitelji obogatenega hmeljevega napitka, se sprašujejo, kakšna bo cena tega zahtevnega vzdrževanja. Za zdaj odgovorov na ti dve vprašanji žalska občina še ni podala. Se bodo pa vsi vpleteni v projekt prav na to temo sestali jutri (v petek), ko naj bi ponudnik tehnološke opreme predstavil rešitve. Vodja oddelka za agronomijo in pivovarstvo pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dr. Iztok Jože Košir je pojasnil nekaj zakonitosti točenja piva. »Ko Pred leti je Celjane razburila smela ideja o postavitvi nebotičnika, na Ponikvi so številni zmigovali z glavo ob predlagani postavitvi Slomškovega spomenika, velikopotezno in - kot se je zdaj izkazalo - s premalo prave vsebine so v Vitanju odprli Ksevt. V teh dneh veliko prahu dviga odločitev žalske občinske uprave, da bo v mestnem parku postavila edinstveno fontano zelenega zlata. Še veliko je bilo je sodček piva priklopljen na točilno pipo, je ves čas pod tlakom, ki se ustvarja s pomočjo ogljikovega dioksida ali dušika. Zaradi tega se ogljikov dioksid v njem tudi raztaplja, kar škodi kakovosti piva.« Kot pravi Košir, naj bi sodček piva praviloma porabili v treh dneh. Ob tem bolj ali manj vizionarskih občinskih projektov. Nekateri so ugledali luč sveta in zaživeli, spet drugi bijejo bitko za preživetje. Nekateri projekti so ostali zapisani in zarisani zgolj na papirju. Spet drugod se borijo, da bi ideje, ki jih vsi še ne ocenjujejo kot dobre, vendarle zaživele v realnosti. Kje je meja med vizionarstvom in kdaj lahko projekt označimo kot neperspektiven ali neuresničljiv? poudarja pomen primernega hlajenja in rednega, vsakodnevnega čiščenja cevi ter stalno uporabo. »Če določene pipe dlje časa (nekaj ur) ne uporabljate, bo pri prvem točenju iz nje pritekla le pena,« pojasnjuje. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv občine Manjkata posebnost in pivnica Martina Zupančič, direktorica IHPS, o pivski fontani v Žalcu »Zagotovo bi bila to posebnost in razumem Občino Žalec, da želi s takšnimi projekti poudariti značilnosti Savinjske doline in privabiti ljudi. Seveda je druga stvar, kako takšno idejo izvesti na pravi način,« je o projektu pivske fontane povedala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ob robu nedavnega mednarodnega hmeljarskega seminarja v Laškem. Dogajanja v zvezi s tem projektom podrobneje ni spremljala, a kot opaža, zadeva vzbuja precejšnjo pozornost. »Vse posebnosti običajno vzbudijo pozornost in lahko pomenijo tudi drugačen, večji odziv ljudi, ki se sicer morda ne bi ustavili v naših krajih, čeprav so posebni prav zaradi tradicije hmeljarstva in pivo-varstva.« Ustrezno opozoriti na metropolo hmeljarstva To, da je na Savinjsko dolino kot prestolnico hmeljarstva in pivovarstva vsekakor smiselno na nek način dodatno opozoriti, je Martina Zupančič podkrepila tudi z zgovornim podatkom, da je kar 80 odstotkov slovenskega hmeljarstva prav v tej dolini. Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) (Foto: RG) Kot je še poudarila, imajo takšno zgoščenost hmeljišč zgolj še v enem delu ZDA. Tudi v Nemčiji, ki je veliko večja pridelovalka hmelja kot Slovenija, hmeljišča niso tako skupaj, kot so v Savinjski dolini. »Kljub temu v Savinjski dolini nimamo ene prave pivnice. Tudi v Sloveniji je do nedavnega nismo imeli. Dokler je ni v svojem obratu v Ljubljani uredila Pivovarna Union,« je še poudarila Zupančičeva. Povabljeni k sodelovanju Tako kot v Savinjski dolini manjka takšna pivnica, morda manjka tudi neka posebnost, kot je lahko pivska fontana, ki bi opozarjala na značilnost naše doline. Kot je še povedala direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, predstavniki inštituta doslej pri snovanju tega projekta. »Pred dnevi smo iz žalske občine v inštitutu prejeli dopis s prošnjo, da bi posredovali mnenje glede projekta. Zadevo bomo v prihodnjih dneh zavzeto obravnavali in pripravili svoje stališče,« je ob koncu pogovora še povedala Martina Zupančič. ROBERT GORJANC Umetnost v vesolju, finance na tleh Ksevt v primežu finančne inšpekcije -Bo Občina Vitanje vrnila 50 tisoč nenamensko porabljenih evrov? V teh dneh je v javnost prišlo poročilo vladne službe za nadzor proračuna, ki meče novo luč na spor med Ksev-tom, natančneje njegovim zdaj že odstopljenim v. d. direktorja Mihom Turšičem, in ministrstvom za kulturo. Slednje je Turšiču očitalo nenamensko porabo denarja in resne pomanjkljivosti finančnega poročila. Miha Turšič je v znak nestrinjanja z državnim odnosom do Ksev-ta v Ljubljani oktobra lani 17 dni gladovno stavkal. Zadnje poročilo finančne inšpekcije vodstvo Ksevta precej obremenjuje. Med drugim Turšiču očita, da je preko fiktivnih pogodb denar zavoda nakazoval celo svoji bivši ženi za poplačilo osebnih dolgov. Gotovine od pobranih vstopnin zaposleni niso polagali na transakcij ski račun zavoda, ampak so jo porabljali za materialne stroške in predplačila potnih stroškov. Preko Turšičevega zasebnega zavoda Planit naj bi Ksevtu zaračunavali dela, ki so bila sicer v rednih delovnih obveznostih in nalogah zaposlenih. Vračilo nepravilno porabljenega denarja v višini 50 tisoč evrov ministrstvo za kulturo zdaj zahteva od ustanoviteljice zavoda - Občine Vitanje. Druži jih prezir do umetnosti in umetnikov Miha Turšič se je na poročilo finančnega nadzora odzval z odprtim pismom, kjer je izpostavil osebno poznanstvo in prijateljstvo kulturnih in finančnih nadzornikov, ki naj bi svoje moči združili zgolj z namenom, da uničijo Ksevt. Kot pravi, inšpekcijski pregled nenamenske porabe ni potrdil, sklicuje pa se zgolj na neskladje med letnim načrtom in zaključnim poročilom. »Poleg osebnega dohodka v višini 800 evrov mesečno, nadomestila za prehrano, prevoz na delo in potnih stroškov iz javnega zavoda Ksevt nisem prejel nobenih sredstev. Tudi noben >moj< zavod ni od javnega zavoda Ksevt prejel nobenih sredstev. Plačilo Poloni Lovšin je bilo poravnava dolga, kar je izhajalo iz predhodnika javnega zavoda Ksevt, ne moj osebni dolg(to ne gre). Poraba proračunskih sredstev je transparentna!« v odgovoru zatrjuje Turšič. Ksevt je v minulih letih sprejel več kot 80 tisoč obiskovalcev, v njem so izpeljali 26 dogodkov, s predstavitvijo na arhitekturnem bienalu se je z njihovim delovanjem seznanilo 300 tisoč obiskovalcev. Ksevt je bil leta 2010 ustanovljen kot zasebni zavod, leta 2013 je začel delovati kot javni zavod Občine Vitanje. NAŠA TEMA 13 Za in proti I \7\ Razlogi ZA: V zadnjem času sta po spletu zaokrožili dve peticiji, za gradnjo fontane in proti njej. Nasprotniki naj bi zbrali že 350 podpisov. A za zdaj v občini niso vložili še nobene pobude ali zahteve za razpis referenduma, so sporočili iz žalske občine. »Projekta sta zanimiva« Iva Zorenč, direktorica RASR, o Ksevtu in pivski fon-tani v Žalcu Kaj lahko za uveljavitev projektov Kulturnega središča vesoljskih tehnologij in pivske fontane v Žalcu v okviru svojih nalog in pristojnosti naredi Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), smo povprašali direktorico Ivo Zorenč. Projekta sicer nista vključena v nabor regijskih razvojnih projektov, ki jih je RASR prijavil gospodarskemu ministrstvu. »Zagotovo gre za dobrodošel projekt, s katerim se trenutno bolj ukvarja Območna razvojna agencija Žalec. Če se bo izkazala potreba, da na kakšen način sodelujemo, se bomo seveda odzvali,« je povedala Iva Zorenč. »Zgodovino projekta Ksevt premalo poznam, a zagotovo gre za zanimiv projekt in Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (Foto: RG) 0vrednost fontane je 350 tisoč evrov, občina bo plačala 183.500 evro 13velika medijska prepoznavnost in posledično več turistov 0 zraven fontane je tržnica, tako da bodo lokalne kmetije lahko lažje prodajale svoje izdelke 0 podjetja iz žalske občine bodo v tujini zaradi prepoznavnosti mesta lažje navezovala stike 0 obisk fontane in degustacija piva sta lahko svojevrstno poslovno darilo 0 zanimanje okoliških županov in turističnih društev za sodelovanje v projektu 0 Razlogi PROTI s projekt je netransparenten, z začetnih 50 tisoč evrov je narasel na 350 tisoč evrov m fontana naj bi stala v parku, zaradi česar bodo morala pasti tri drevesa m fontana ni v neposredni bližini inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo s fontano občina financira z občinskim denarjem s fontana ne bo dobičkonosna m bolj rentabilno bi bilo obnoviti in posodobiti Rimsko nekropolo in jamo Pekel edinstveno zgradbo, ki bi jo morali prepoznati kot nacionalni projekt.« Po mnenju Zorenčeve bi za stabilno prihodnost tega projekta morali najprej opredeliti njegov status. Ali gre za državni projekt, v kolikšni meri je vanj vključena občina, kakšne so njene pristojnosti ... Projekt za zdaj ni uvrščen v nabor projektov za razvoj regije. Je pa je s projektom bolj povezana vitanjska občina, a se lahko razvojna agencija v prihodnosti tudi vključi v uveljavitev tega projekta. »Seveda je mogoče spisati tudi širšo zgodbo,« meni sogovornica. O tem bo zagotovo govorila tudi z županom. A kot je poudarila, je poglavitno opredeliti status tega projekta na državni ravni. RG Betonska »ladja« sredi Ponikve Leta 2012 je podobno kot letos Žalčane gradnja pivske fontane Šentjurčane razdelila obnova vaškega jedra na Ponikvi. Arhitekt Marko Mušič si je zamislil Slomškov spomenik, ki se je nasprotni- kom zdel neprimeren in prevelik za že tako natrpan prostor pred cerkvijo. Župan Marko Diaci se je branil, da gre za evropski projekt, ki ga je podedoval od svojega predhodnika. Domačini so spo- menik sčasoma vzeli za svojega, Turistična zveza Slovenije pa je Ponikvo leta 2013 razglasila za najlepše vaško jedro v Sloveniji. StO Foto: arhiv NT (GrupA) V občini glede odzivov previdni Da so zahtevek ministrstva za kulturo za vračilo 47 tisoč evrov že prejeli, je potrdil tudi vitanj-ski župan Mirko Polutnik. Zadnje poročilo sporni znesek dviguje na 50 tisočakov. »Ali je v resnici šlo za nenamensko porabo sredstev, ne morem soditi. Za to imamo druge ustanove. Vsekakor ugotovitve še niso dokončne. A če bo občina sredstva morala vrniti, se bom pristojno ministrstvo prosil za odlog oziroma znižanje plačila, saj občina tega denarja v proračunu nima.« Na vprašanje, zakaj bi občina sploh plačala za napake posameznikov, Polutnik odgovarja, da je tudi o tem prehitro soditi. Ko bodo jasni vsi dejavniki, bosta o tem razpravljala svet zavoda in občinski svet. »Še vedno je aktualna pobuda, da bi v soustanoviteljsko vlogo vstopila država, dogovarjamo se s predstavniki pristojnih ministrstev. Zanesenjaki delajo za drobiž Dragan Živadinov, gledališki režiser in prvi ambasador umetnosti v vesolju, pravi, da je Ksevt žrtev črnega marketinga. »Z vso odgovornostjo trdim, da je Miha Turšič genialen in prvovrsten umetniški direktor.« A kot nadaljuje, je pikolovsko sledenje pravnim poslom nekaj povsem drugega, nekaj, česar ne moremo ne zahtevati ne pričakovati od umetnika. Za poslovnega direktorja bi Živadinov postavil kar direktorja občinske uprave Srečka Fijavža. »Izjemno je inteligenten in vsestransko sposoben, je domačin in se zaveda pomena zavoda, saj brez njegovih prizadevanj Ksevta sploh ne bi bilo.« In zakaj niso nekoga, ki je sistematičen, dosleden in za to področje strokovno podkovan, našli že v okviru obveznih štirih zaposlitev? »Ker je takšen kader za 700 evrov plače praktično nemogoče najti!« je bil odločen Živadinov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT (SHERPA) Jutri, 19. februarja, bodo ob 18. uri v Ksevtu odprli novo razstavo z naslovom Objektivi, ki je nastala v sodelovanju s Centrom za usposabljanje kozmonavtov J. Gagarina iz Zvezdnega mesta v Rusiji. Gre za predstavitev originalnih fotografij in vesoljske filmske ter fotografske opreme, vredne 1,2 milijona evrov. »O tem, ali je zgodba Ksevta primerno zastavljena, ne morem soditi. Vsekakor je zgradba impozantna in pomembna za turistično prepoznavnost Vitanja. V finančnih težavah se znajde marsikateri javni zavod in to ni konec sveta. Upam, da bo država prepoznala nacionalni pomen ustanove in prevzela svojo vlogo. Da bi bila nujna boljša promocija s koordinacijo občine, zavoda in države, je dejstvo. A to je povezano z denarjem. Tudi kakšen reklamni pano ob avtocesti bo zagotovo še prišel na vrsto,« pravi vitanjskižupan Mirko Polutnik. Ksevt so slovesno odprli 6. septembra 2012. V stavbi sta velika prireditvena dvorana in stalna razstava o Hermanu Potočniku Noordungu. Arhitekturna zasnova objekta velja za biser v svetovnem merilu. Objekt, vreden več kot dva milijona evrov, so večinsko zgradili z evropskimi sredstvi. Denarja za financiranje dragih vsebin in še štirih obveznih delovnih mest glede na pogodbo evropskega sofinanciranja pa sedaj ni dovolj. OB ROBU Pivo se peni ... Še preden fontana piva v Žalcu stoji, razdvaja tako občinske svetnike kot občanke in občane. Razdvaja domala vso slovensko javnost. A hkrati se ime Slovenije in Žalca širi po Evropi in svetu. Nenazadnje je bila prav umestitev Žalca na svetovni turistični zemljevid prvotna želja pobudnikov projekta. In če smo iskreni, ali nam je projekt všeč ali ne, je že zdaj LEA KOMERIČKI doprinesel k prepoznavnosti. A treba je priznati, da se mnogi za fontano, ki bo namesto z vodo postregla s pivom, zanimajo predvsem zato, ker si jo kljub zdaj že res številnim predstavitvam in pojasnilom še vedno napačno predstavljajo. Ne, to ne bo okrogla fontana sredi parka, ki bo noč in dan »bruhala« obogaten hmeljski napitek in h kateri bo lahko vsak »mmohodnik« neovirano pristopil in si pogasil žejo. Ne, to še zdaleč ne bo tako preprosto. Poleg tega ne gre za fontano, ki bo namenjena pitju, ampak degustaciji piva. Čeprav, priznajmo si, v poletni vročini grenek hmeljev napitek prehitro zdrkne po grlu, da bi zares lahko ocenjevali in primerjali okuse. Sicer pa, vsaj kot za zdaj kaže, pretirano pestre izbire ne bo. Enkrat, nekoč, čez čas bo na tem mestu mogoče poskusiti osem vrst piva. Vsaj prostor bo za osem točilnih pip. Morda pa sploh nikoli. Sprva jih bodo namestili le pet. Kot kažejo zadnji podatki, bosta delovali le dve. S svetlim in temnim kukcem, ki ga varijo v Laškem. Torej o lokalnem pivu iz zelene doline vsaj za zdaj ne bo ne duha, še manj pa okusa. Ampak če pogledamo zgolj idejo o edinstveni fontani ali mogoče bolje rečeno točilnici na prostem, ta sploh ni slaba. Zanimivo, da to potrjujejo tudi vsi goreči nasprotniki projekta. Jasno, moti predvsem pošteno zasoljena cena. Pa naj si jo plačujejo občani ali radodarni gospodarstveniki. In če je županu Kosu uspelo finančne motorje občine prepričati v donatorstvo tega projekta, bi lahko ti mošnjiček razvezali tudi še ob katerem drugem. Širše družbeno sprejemljivem. Se pa nekako ne morem znebiti občutka, da gre zgolj in samo za do-nacije. Nekako imam že nekaj let občutek, da v tem turbo kapitalizmu nihče nič in nikomur ne da zastonj. Ne pravim, da gre tudi v tem primeru za uslugo, ki se bo prej ali slej v takšni ali drugačni obliki morala vrniti. Samo razmišljam, zakaj meni nikoli nihče nič ne donira. 14 KULTURA Ko nadzor izbriše, kar je človeškega V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo ta petek premierno uprizorili peto predstavo v tej sezoni. Gre za delo Harolda Pin-terja Varovano območje. V predstavi spoznamo, kako deluje skrivnostna ustanova za psihološke raziskave. Ta ustanova je pravzaprav metafora za družbo v celoti, ki jo nevidni tokovi moči krojijo po svoje. Avtor je besedilo napisal leta 1958, sprva kot sinopsis za radijsko igro, ki jo je poslal programu BBC, od koder ni dobil odgovora. Dramo, ki se odziva na paranoično atmosfero hladne vojne (ta je bila prav v času nastanka igre v enem svojih najbolj zaostrenih obdobij), je potisnil v svoj predal do leta 1980, ko jo je predelal in uprizoril v lastni režiji. Upravnica in umetniški vodja SLG Celje mag. Tina Kosi pravi, da gre za dramatika, ki je z velikimi črkami zapisan v zgodovino britanske, evropske in svetovne dramatike. Predstava je po njenih besedah zelo aktualna, zato je nenavadno, da bo njena prva uprizoritev v Sloveniji šele letos. V predstavi se farsa in zabavnost spreminjata v sr-hljivost, vsi ti momenti pa pripomorejo k temu, da gledalec igro spremlja na zelo čustven, pretresljiv način. Dodala je še, da gre za dramo, ki igralcem nudi dovolj materiala za raziskovanje in oblikovanje močnih vlog. Problem nadzorovanja je tam, kjer človek meni, da je popolnoma svoboden, meni Janez Pipan »Igre nismo aktualizirali. Danes imamo računalnike in telefone, če bi to tehnologijo vključili v predstavo, bi jo morda zapletli. Zato smo ostali v dosledno analognem času, v času, ki ga ni več,« je povedal režiser in dramaturg Janez Pipan. Ustvarjalci predstave so poudarili, da ne gre za dramo v klasičnem smislu, temveč za igro, ki vsebuje tako farso kot komedijo, tako kriminalko kot srhljivko. Gre torej za preplet različnih žanrov, kjer se dogajanje spreminja iz izrazito komičnega v suspenz kriminalk in grozljivk. Kako država nadzoruje ljudi Režiser in dramaturg Janez Pipan je povedal, da bi delo v evropskem gledališču v času, ko je bilo napisano, najverjetneje povzročilo pravi vihar. In vsebina predstave? »Gre za ostro politično satiro, ki govori o tem, kako država nadzoruje svoje ljudi, državljane. Kako jih obravnava kot poskusne zajce v neki ustanovi, ki naj bi znanstveno raziskovala človekovo vedenje v različnih življenjskih situacijah. V ustanovi zaposleni zlo- rabljajo bolnike, nad njimi izvajajo nasilje, pod krinko znanosti uničujejo njihovo identiteto. Pinterjeva igra zajame trenutek krize, ko se ta sistem začne rušiti.« Kot je še dodal Pipan, je ustanova v predstavi Varovano območje metafora za družbo v celoti. Teme predstave, ki so v času prve uprizoritve sodile skorajda v polje znanstvene fantastike, so del trenutne realnosti. Položaj posameznika v evropski družbi danes je srhljivo podoben položaju teh bolnikov v znanstveni ustanovi. Realnost slikata oblast in kapital Renato Jenček v predstavi igra direktorja ustanove in krmari med zaposlenimi in bolniki. »Pri ustvarjanju smo se zabavali, saj je absurd tega sveta enostavno takšen, da se ga ne da prenesti. Groza manipulacije, laži, polresnice, ki jih ljudem vsakodnevno servirajo politiki ali razne ustanove na ta ali na on način, brišejo človeka. Brišejo vse, kar je človeškega v nas.« Dojemanje realnosti pa je po njegovih besedah izmišljena podoba, ki jo slikata ali oblast ali kapital. Da v času, v katerem živimo zdaj in v katerem smo prostovoljno z drugimi pripravljeni deliti večji del osebnih podatkov, drugače dojemamo nadzorovanje, meni Nika Bezeljak, asistentka režiserja. Poudarila je, da se nam danes zdi, da je vse to stvar naše osebne izbire. Čeprav se vsi zavedamo, kaj se lahko zgodi, s podatki, ki jih delimo z drugimi, tega ne dojemamo v celoti. Izgubljamo večjo sliko o tem, kaj pomeni biti odgovoren. To pa zato, ker nam sodobna družba daje lažen občutek izbire, je pojasnila sogovornica. TINA STRMČNIK Foto: Jaka Babnik Ko spomini oživijo Osebni predmeti ustvarjalke Neže Maurer prostor našli v knjižnici museumof recenthistory\celje ГПП7Г mužejnovejSezgadovine | celje V sredo, 24. februarja 2016 ob 18.00 Vas vabimo na predavanje zgodovinarke Nadje Mirnik TAM NEKJE JE KURDISTAN V tokratnem večeru bomo pristavili košček k mozaiku v razumevanju razmer na Bližnjem vzhodu. Zakaj je ta tako neenoten in od kod izvirajo številni konflikti med raznimi ljudstvi? Beseda bo tekla predvsem o Kurdih, 45-milijonskem narodu brez države, ter o njihovem odnosu s Turčijo. Za kaj si prizadevajo borci »teroristične skupine« PKK, katerim je predsednik Erdogan napovedal vojno in kako vidijo Kurde njihovi sodržavljani Turki? Vljudno vabljeni! Več informacij na: http://www.muzej-nz-ce.si/ V občinski knjižnici na Polzeli so pred dnevi namenu predali sobo, posvečeno Neži Maurer. O življenju te slovenske pesnice in pisateljice, ki je tudi častna občanka te občine, pričajo njeni različni osebni predmeti. Še vedno na Polzeli živi tudi ideja, da bi za javnost odprli tudi njeno rojstno hišo. Neža Maurer je častna občanka Občine Polzela že od leta 1999. V svojem življenju se je pogosto selila. Ob zadnji selitvi, ko je iz Škofje Loke odšla v Trubarjev dom v Loko pri Zidanem Mostu, je Medobčinski splošni knjižnici Žalec zapustila obsežno zbirko osebnih predmetov, je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Zbirko sestavljajo pohištvo, kot so postelja, nočna omarica, pisalna miza in tudi drugi predmeti - pisalni stroj, knjige, priznanja, fotografije in tudi nekaj oblačil. Jolanda Železnik si želi, da bi bila soba Neže Maurer dobro obiskana. In da bi bili ljudje od blizu in daleč radovedni, kako izgleda. Na ogled bo vsem, ki jo bodo obiskali v času odprtja knjižnice in tudi izven njenega delovnega časa. Takrat jo bodo gostom razkazali sodelavci turistič-noinformacijskega centra, ki domuje v isti hiši. Predvideno je bilo, da se bo odprtja sobe Neže Maurer udeležila tudi pesnica sama, a ker je zbolela, bo sobo obiskala v prihodnjih dneh. So pa novo pridobitev pozdravili direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, hči Neže Maurer Eva Škofič Maurer in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Hiša kliče po obnovi Je pa na Polzeli zelo živa ideja o tem, da bi vrata odprla tudi rojstna hiša te izjemne pesnice, kjer bi razstavili še preostali del njenih osebnih predmetov. Vsi namreč niso našli prostora v sobi v polzel-ski knjižnici. Hiša potrebuje obnovo, občina pa bo skušala prijaviti projekt na prvi ustrezen razpis za možnost sofinanciranja. Neža Maurer je sicer svojo rojstno hišo nazadnje obiskala maja lani, ko je medobčinska knjižnica Žalec tam pripravila pogovorni večer z njo. Jolanda Železnik je ob odprtju sobe Neže Maurer poudarila, da gre za izjemno ženko, s katero sta stkali nekoliko tesnejšo vez in se nekoliko bolje spoznali. »To je ustvarjalka, ki s poezijo in prozo širi zelo napredne misli. Njena osrednja tema je vedno ljubezen, to je zanjo čustvo, ki premaga vse bolečine.« Neža Maurer rada pove, da jo pesmi obiščejo tudi sredi noči, ko so tako glasbe, da jih na list papirja zapiše kar v temi, zjutraj pa jih prepiše. Ker ne uporablja računalnika, vse pesmi piše ročno. Je pa tudi zelo iskriva in duhovita sogovornica, zato so trenutki z njo še toliko bolj neprecenljivi, je dodala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. TINA STRMČNIK Foto: TT VSI NAŠI MOJSTRI 15 razmišljati; o pim n v"» DOBRIH nakupu ali odlični storitvi? Preberite aktualno -ponudbo iи, si -privoščite najboljše! Samopostrežna restavracija Stolpič še vedno posluje v zgradbi Banke Celje Čeprav so stavbo Banke Celje že dodobra izpraznili, restavracija Stolpič še vedno normalno obratuje. Drago Tru-pej, ki je pred približno osmimi leti prevzel njeno vodenje, poudarja, da kljub premestitvi delavcev Banke Celje restavracija Stolpič, ki se nahaja v drugem nadstropju stavbe (Vodnikova ulica 2), vsak dan nudi sveže malice in kosila. Trupej se zaveda, da sta lokacija in dostopnost med največjimi prednostmi gostinskih ponudnikov. Čeprav je restavracija nekoliko oddaljena od ulice in je v drugem nadstropju, se v Stolpiču trudijo svoje obiskovalce obdržati s kakovostno hrano in postrežbo. Še vedno k njim zahajajo obiskovalci, ki so večinoma zaposleni v središču Celja in restavracijo dobro poznajo, hkrati pa prisegajo na hitrost postrežbe (čakalna doba je največ dve minuti) ter raznoliko in okusno prehrano. Z mesom ali brez V Samopostrežni restavraciji Stolpič vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih, na žlico do tistih, po katerih posegajo vegetarijanci. Dnevna malica poleg glavne jedi vsebuje tudi juho in solato. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrstami dnevno svežih solat. Če vam ponujeni jedilnik ne ustreza, vam bodo pripravili tudi malico po naročilu: zrezke (na različne načine) s prilogo, solatne krožnike, mešano meso na žaru, hladni bife, »finger food« ali druge jedi. V primeru, da ne želite čakati, vam priporočajo, da jedi predhodno naročite po telefonu 03 492 65 56. Njihov tedenski jedilnik, ki ga sestavlja Drago Trupej s pomočjo kuharskega osebja, je tudi skrbno kalorično prilagojen. Za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka je pomembna tudi izbira kakovostnih sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pridelovalcih hrane in se pripravljajo sezonske jedi. Notranji prostor restavracije naenkrat sprejme do sto oseb, na zunanji terasi pa imajo prostor še za 25 oseb. Cena dnevne malice znaša 4,5 evra. Izbirate lahko tudi polovične malice po ceni 3,5 evra. Ob nakupu desetih bonov za malico vam enajstega podarijo. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 9. ure do 14.30. Nudijo tudi študentska kosila po ceni 5 evrov, pri čemer obiskovalec s predložitvijo veljavne študentske izkaznice doplača le 2,37 evra. Dober tek vam želi ekipa Samopostrežne restavracije Stolpič! Njihov tedenski jedilnik si lahko ogledate na spletni strani www.stolpic.si ali jih pokličete na telefon 03 492 65 56. TEL.: 041693394 PRODAM IN SERI/IS TRAKTORIEI/ CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3E25 PLANINA PRI SEVNICI - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - o 16 ŠPORT Šokirali podobno kot Hrvati Sezona lova na osmino finala se je podaljšala Vse štiri gole z mesta krožnega napadalca je dosegel Vid Poteko. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so z zmago na Poljskem vrnili upanje po uvrstitvi v osmino finala lige prvakov. Proti Wi-sli so z odlično predstavo vodili že kar za deset golov, ob koncu pa zmagali z 31:26. To je višja razlika, kot je bila tista v dvorani Zlatorog, kjer so zmagali Poljaki. Izjemen je bil vratar Ivan Gajić. Med strelci so izstopali Blaž Janc z osmimi ter Miha Zarabec in Žiga Mlakar s po sedmimi goli. Ekipa na čelu s trenerjem Brankom Tamšetom se je domov vrnila šele v nedeljo ob 24. uri. Ko je popoln izplen v žepu, je tudi pot manj naporna, kajne? Vsekakor. Zaradi vseh težav, ki nas že dolgo mučijo, sem se zavedal, da bomo morali prikazati naš trenutni optimum, če se želimo približati cilju. Priprava na tekmo je bila odlična, fantje so se v popolnosti držali načrta. Mirno, hladnih glav smo se lotili tekmecev. Do zmage smo prišli precej bolj Branko Tamše suvereno, kot bi si kdorkoli lahko predstavljal. Zabeležili smo dve izjemno pomembni točki. Na Poljskem ste šokirali podobno kot hrvaška reprezentanca med evropskim prvenstvom proti gostiteljem. Vaše misli so že usmerjene proti Flensbur-gu, vodilni ekipi v skupini. Kako se boste zoperstavili Nemcem? Veselim se predvidevanj, da bo dvorana Zlatorog premajhna za vse ljubitelje rokometa. Verjamem, da nam bo vodstvo kluba omogočilo odlično podporo s tribun. Kaj reči o Flens-burgu? V minulem krogu je z desetimi goli razlike potolkel Kiel, to pove marsikaj. Zavedamo se kakovosti nemškega velikana, toda štartali bomo z mislijo na zmago. Pokazali bomo, kar znamo. Če bomo ponovili predstavo iz Plocka in če se bomo izognili še desetmi-nutni »črni luknji«, potem nam lahko uspe veliki met. Toda počasi, brez evforije, vsak gol bo zelo pomemben. Neobremenjenost je v Plocku odigrala, vsaj tako se je zdelo, eno izmed ključnih vlog. Ni razloga, da bi jo izgubili. Zelo zanimivo je, da sem Za mestom (Wislo), ki vodi v osmino finala, celjski rokometaši trenutno zaostajajo za tri točke. Glede na razpored obeh ekip (Wisla igra v Kielu, doma s PSG in v zadnjem krogu v Veszpremu; Celje doma s Flensburgom in z Bešik-tašem, vmes v Zagrebu), bi lahko bile dovolj tri točke, saj so »pivovarji« v medsebojnem obračunu s Poljaki boljši. Dosegljiv je tudi Zagreb, ki bo gostoval v Veszpremu in Kielu ... pred potjo na Poljsko slišal različna mnenja, tudi tisto, da nad nami visi Damokle-jev meč. Sam nisem nikoli pritiskal na fante. Pritisk pride sam po sebi, tokrat je bil pozitiven. Fante zgolj prepričujem, da so morali marsikaj pretrpeti, da so si zaslužili ligo prvakov. Zdaj naj uživajo v njej in naj proti slovitim in veliko bolje plačanim igralcem pokažejo, kar znajo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Polzelani ujeli zmagovalni ritem Do konca prvega dela sezone državnega prvenstva pri košarkarjih ostajajo le še trije krogi. Po petnajstem je jasno, da je v ligo za prvaka že uvrščena Rogaška, ki je v derbiju kroga pred nabito polno domačo dvorano z 72:62 premagala Šenčur. Elektra je v Domžalah s 97:58 klonila proti Lastovki, Hopsi pa so proti Portorožu vknjižili pomembno zmago. Bilo je 86:66. Po pokalnem tekmovanju se bo prvenstvo s tekmami 16. kroga nadaljevalo 27. februarja. Polzelani so prišli do tretje zmage v sezoni, druge zaporedne. Gostje iz Portoroža so bili v ospredju le v prvi četrtini, nato pa je na sceno stopil Jan Rizman in ob dobri obrambi soigralcev obrnil potek srečanja. Ob odmoru je bil že pri 20 točkah. Skupno jih je zbral 31 in je bil izbran za najkoristnejšega igralca kroga. Odšel še Crockett »Zmagali smo na tekmi, pomembni za našo samozavest. Sedaj lahko gremo z boljšim občutkom in energijo proti prihodnjim tekmam. Znova je bilo kar precej napak, nekaj nihanj, a pomembno je, da se iz tekmo v tekmo dvigujemo,« je začel trener Boštjan Kuhar. Polzelo so v zadnjem obdobju zapustili vsi ameriški košarkarji, saj Kuhar ni bil zadovoljen z njihovim načinom dela. Kot zadnji je odšel James Crockett. »Po vseh teh odhodih zdaj ekipa diha povsem drugače, ko vemo, v katerem grmu je tičal zajec. Toda zaradi vseh pogodb z omenjenimi košarkarji prej nismo zmogli opraviti teh premikov. Zdaj smo ekipa, prej to nismo bili. Mislim, da nas ne sme biti strah za obstanek v ligi,« je pristavil Kuhar, ki je proti Portorožu že imel na voljo novinca Josipa Mikulića. MITJA KNEZ Foto: MK Iskreno veselje Hopsov v slačilnici. Preobrat s pokalnim tekmovanjem? Košarkarji Tajfuna so v 24. krogu lige Aba v dvorani Golovec izgubili s Partizanom s 83:65. To je bil njihov deseti zaporedni poraz v mednarodni regionalni ligi, po katerem dva kroga pred koncem tekmovanja ostajajo na zadnjem mestu. Trener Dejan Mihevc je izrazil upanje, da se bodo njegovi varovanci izkazali v pokalu KZS, kar bi jim vlilo dodatno energijo za zadnji tekmi v ligi Aba. In nato so bili Šentjurčani odlični v Šenčurju, prvo tekmo če-trtfinala so dobili s 83:59. Izstopala sta Sandi Čebular s 17 in Tomaž Bolčina s 15 točkami. V dvorani Golovec je pri gostih iz Beograda, ki so imeli bučno podporo s tribune, blestel Dino Murić. V domači vrsti se je proti Partizanu pošteno do zadnjih sekund boril Milan Sebič: »Dolgo smo držali aktiven rezultat. Ko smo se po prvem občutnem zaostanku skušali približati z individualnimi akcijami, smo storili še večjo škodo.« Košarkarjev Tajfuna sicer dolgo ni bilo iz slačilnice, nakar je Mihevc dejal: »Nič posebnega, izkoriščamo vsako minuto za dogovor o naslednjih tekmah. Še vedno imamo teoretične možnosti za obstanek v ligi Aba. Žal Sandiju Čebularju je uspela privlačna akcija. je sezono zaradi poškodbe kolena že zaključil Emir Zimić.« V predzadnjem krogu regionalne lige bo Tajfun odpotoval v Skopje, za zaključek pa bo pričakal Igokeo. Oba je premagal v prvem delu prvenstva. DŠ Foto: GrupA ŠPORT 17 Kljubovali Jesenicam in Lustenauu Celjski hokejisti kažejo zobe pred končnico sezone - Bivši igralci videli spektakularno predstavo Hokejisti ECE Celja so navdušili na zadnjih treh tekmah, pa čeprav so le enkrat zmagali. Od Bleda so bili boljši z 12:4, ko je tri gole dal Davor Rakano-vič, po dva pa povratnik v moštvo po poškodbi Tomo Hafner in Aljaž Ogrizek. Stresno pa je bilo doma z Jesenicami in v gosteh z Lustenauvom. Avstrijsko moštvo je osvojilo drugo mesto v rednem delu lige INL in si nato izbralo Celje (7.) za tekmeca v če-trtfinalu. Prva tekma - igra se na štiri zmage - je bila v torek na skrajnem zahodu Avstrije. Tam so se Celjani zelo dobro upirali favoriziranim domačinom, ki so povedli v drugi tretjini. V zadnji je senzacionalno izenačil Blaž Knez, nato pa so se začele vrstiti izključitve, tudi nerazumljive, kar so gostitelji seveda izkoristili in zmagali s 3:1. Druga tekma bo v soboto v celjski dvorani. Ustrašili se zmage Navdušil je tudi derbi slovenske lige. Šlo je obenem za zaostalo (prestižno) tekmo lige INL. Zmagala je ekipa Jesenic v podaljšku s 5:4. V celjski dvorani je bilo vsaj 800 gledalcev, videli so dramo, na njenem višku so gostitelji vodili z 2:0 in 4:2. Gostitelji so v končnici zadnje tretjine dopustili izenačenje, peti gol so prejeli 39 sekund pred koncem podaljška. In trener ECE Celja Rok Rojšek je priznal, da je jezen: »Izgubili smo skoraj dobljeno tekmo. To nas je potrlo, zato je naša igra v podaljšku občutno padla. Veseli dejstvo, da se lahko upiramo Jesenicam.« Pred tem je dva treninga s člansko reprezentanco opravil 18-le-tni Žan Jezovšek. Z razbito ustnico je dejal: »Igrali smo zelo dobro večino tekme, v zadnjih petih minutah pa smo se morda ustrašili zmage. Prvič smo izsilili podaljšek proti Jeseničanom. Upam, da se bomo srečali v polfinalu prvenstva in da jih bomo celo izločili. Za mano je fenomenalna reprezentančna izkušnja. Selektor je bil zadovoljen, dejal je, da me bo znova povabil.« Nihče razočaran Izkušeni Davor Rakano- vič je zadel za 4:2 v 44. mi- nuti: »Moramo se zavedati, da lahko zmagamo le z našo stoodstotno predstavo. Naši mladi igralci so željni dokazovanja. Šest, sedem sezon sem bil odsoten iz Celja. Imenitno je bilo igrati pred našimi glasnimi navijači, ki so nas ponesli.« Preostali strelci so bili Nejc Kastelic, Blaž Knez in Jure Zupanc. Predstavnik glavnega pokrovitelja kluba je Mitja Terče: »V čudoviti in napeti tekmi smo uživali do zadnje minute. Verjamem, da bomo še v tej sezoni dočakali zmago proti Jesenicam.« Za uvod je plošček na led vrgel legendarni Albin Felc. Vabilu so se odzvali številni bivši celjski igralci, tudi Vojko Bratec: »Ambient je bil en- kraten. Fantje so odigrali odlično, pa vseeno izgubili že skoraj dobljeno tekmo. Ekipa je lahko konkurenčna, pri podajah mora biti bolj pazljiva.« Tako kot Bratec so bili v njegovi generaciji jugoslovanski reprezentanti še Vinko Lesjak, Milan Verto-všek in Nace Filipovič: »Vesel sem, da je bivši soigralec Sandi Sendelbah prevzel vajeti celjskega hokeja v svoje roke. Sedanje moštvo ima kakovost, pripisujem mu 50 odstotkov možnosti proti Jesenicam.« Elana ne primanjkuje Tomaž Vnuk priznava, da ima lepe spomine na dve leti igranja v Celju: »Zelo Tomaž Vnuk in Sandi Sendelbah dober odziv občinstva, ki je pripravilo >luštno< vzdušje. Tega v slovenskih dvoranah pogrešamo. Domači predsednik je izpeljal odlično idejo, prijetno se je bilo družiti.« Predsednik kluba Sandi Sendelbah je pojasnil: »Ko smo zbirali gradivo za knjigo ob 125-letnici športa v Celju, smo se morali obrniti na bivše igralce, kajti naš arhiv sta uničili poplavi. Tako se je porodila ideja, da jih povabimo še na tekmo, ki je bila še en kamenček k popularizaciji hokeja v našem mestu. Ekipa hrepeni po zmagah, z nestrpnostjo čakamo na če-trtfinala domačega in mednarodnega prvenstva.« Oba poraza sta bila tudi boleča, toda vse je še pred celjskimi hokejisti v tej sezoni. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Državni prvaki so že bili na kolenih. Proti jeseniškemu golu je napadal Tim Ograjenšek. Njegov brat Ken je medtem igral za slovensko reprezentanco na turnirju v Innsbrucku. Vse za novo presenečenje Športni koledar Ženska članska košarkarska reprezentanca se je v ponedeljek zbrala v Celju, kjer je začela priprave na drugi kvalifikacijski ciklus za nastop na evropskem prvenstvu leta 2017. Edina tekma v februarskem terminu Slovenijo čaka v soboto, ko ji bo ob 18.30 na parketu Gimnazije Celje - Center nasproti stala izbrana vrsta Latvije. Selektor Slovenije in obenem trener celjskega Athletea Damir Grgić je na uvodnem treningu zbral dvanajst ko-šarkaric, na katere računa tudi na omenjeni tekmi. Po velikem uspehu Slovenije, ki je novembra v Litvi presenetila in ugnala gostiteljice (73:64), je zdaj pred našo izbrano vrsto nov velik izziv. V njej pa sta glavni imeni Tr-boveljčana, selektor Grgič in najboljša slovenska igralka Nika Barič, ki igra v ruskem evroligašu Jekaterinburgu. Ne upa si pomisliti »Po uvodni zmagi z Litvo se je okrog ženske reprezen- Damir Grgič in Nika Barič tance ustvarilo pozitivno vzdušje, ki smo ga zelo potrebovali. Mi bomo zdaj naredili vse, da nam uspe še eno presenečenje. Dali bomo vse od sebe, na koncu pa bomo videli, ali bo to dovolj,« je dejal Damir Grgič, ki ima v ekipi tri članice celjskega kluba, Tino Jakovino, Annamario Prezelj in Tino Trebec. Nika Barič, ki se je uveljavila pri Athlete, pravi: »S prvo in nepričakovano zmago so lju- dje na veliko začeli govoriti tudi o izbrani vrsti deklet. Spoštovanje je večje, mi pa se moramo dobro pripraviti na najmočnejšo reprezentanco v naši skupini, ki je sestavljena iz izjemno kakovostnih igralk. Težko bo, a če bomo zbrane in agresivne, potem je mogoče prav vse. Ne upam si pomisliti na to, kako bi bilo, če premagamo še Latvijo.« Slednja je odlična, redna udeleženka evropskih prvenstev, ki v Slovenijo prihaja z novembrsko zmago proti Litvi (65:62). Dvorana bo bržkone premajhna, saj se obeta odličen obisk. »Rad bi videl, da bodo Latvijke pod psihološkim pritiskom, saj so favoritinje in morajo to tekmo dobiti. Mi pa imamo možnost, da si z zmago ohranimo možnosti celo za končno prvo mesto. Prepričan sem, da bo dvorana pokala po šivih. Vabim vse navijače, da pridejo pomagati, kajti to nam bo veliko pomenilo,« je pristavil Grgič. Vstop v dvorano bo brezplačen. MITJA KNEZ Foto: MK Petek, 19. 2. MALI NOGOMET 1. SFL, 16. krog, Kobarid: Oplast - Dobovec Pivovarna Kozel (20). Sobota, 20. 2. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Flensburg (19.30). 1. SL, 18. krog: Maribor -Gorenje (20.30). Panorama MALI NOGOMET 1. SFL, 15. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Maribor 5:7 (2:2); Lojen (5), Marot (12, 36), Plahuta (36), Janeš (39). Vrstni red: Maribor 33, Oplast 31, Dobovec 29, Litija 23, Sevnica 21, Puntar 16, Bronx 13, Benedikt 4, Ajdovščina 3. KOŠARKA 1. SL, 15. krog: Hopsi -Portorož 86:66; Rizman 31, Mikulić 11; Barbarič 22, Rogaška - Šenčur 72:62; Ferme 14, Davis 13; Pavič 20, Lastovka - Elektra 97:58; Balažic 14; Đurica 19, Kosi 16. Vrstni red: Rogaška 25, Zlatorog, Helios Suns 23, LTH Castings 22, Šenčur 21, Portorož 19, Lastovka 16, Hopsi, Elektra 15. Jadranska liga, 24. krog: Tajfun - Partizan 65:83; Če-bular 15, Ponjavić 12; Murić 22. Vrstni red: Budućnost 46, Crvena zvezda, Cedevita 42, Mega Leks 40, Partizan, Cibo-na, Zadar 35, Union Olimpija 34, Skopje, Igokea, Krka, Me-talac 33, Sutjeska 32, Tajfun 31. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 11. krog: Wisla Plock - Celje Pivovarna Laško 26:31 (12:17); Rocha 3; Janc 8, Zarabec, Mlakar 7. Vrstni red: PSG, Flensburg 18, Ve-szprem 17, Kiel 11, Zagreb 9, Wisla 8, Celje 5, Bešiktaš 2. 1. SL (ž), 14. krog: Krim Mercator - Velenje 35:10 (17:3), Zelene doline Žalec -Zagorje 25:29 (10:14), Celje Celjske mesnine - Krka 31:22 (16:12). Vrstni red: Krim Mercator 26, Zagorje 24, Celje 21, Ajdovščina 18, Krka 17, Ljubljana 16, Koper 12, Žalec 10, Velenje 9, Branik 6, Jadran 4, Brežice 3. (MiK) 18 ŠPORT Led je prebil Celjan Tit Prvi je medaljo na Norveškem osvojil deskar Druge zimske mladinske olimpijske igre so na Norveškem. Namenjene so športnikom, starim od 15 do 18 let. Slovenska odprava ni številna, je pa očitno kakovostna. Izstopajo seveda smučarski skakalci. Toda prvo odličje si je okoli vratu od Slovencev obesil mladi Celjan Tit Štante. Poskrbel je celo za slovensko navdušenje na Norveškem. Blesteč finiš Že prvi dan iger je bil na sporedu snežni žleb. Deskar-ji so se preizkusili v Oslu, Štante pa je upravičil visoka pričakovanja. Sprva mu sicer ni steklo, toda uporno je držal stik z najboljšimi, na oder za zmagovalce pa se je pognal po vrhunski tretji vožnji. Ko smo vzpostavili stik z njim, je že bil bliže Lillehammerju, kjer je sledila tekma v krosu. »Precej napeto je bilo. Želel sem si prismučati medaljo. Nasmihala se mi je, toda po prvih dveh vožnjah nisem bil med dobitniki odličja. No, zadnja vožnja mi je zelo uspela, na srečo,« je skromno pripovedoval Tit. »Dosegel sem svoj cilj in sem zelo vesel,« je dodal. Ploščka ni pozabil Sedemnajstletni član kluba Deska Velenje je že videl veliko sveta, po svojem največjem uspehu pa Štante je osvojil drugo kolajno slovenskih deskarjev na zimskih mladinskih olimpijskih igrah. Pred štirimi leti v Innsbrucku je bil Tim Kevin Ravnjak srebrn, in sicer prav tako v snežnem žlebu. Velenjčan je v ponedeljek postal dobitnik Bloudkove plakete. V preizkušnji mladink v snežnem žlebu je bila Kaja Verdnik iz Griž 10. in Ve-lenjčanka Eva Kralj 12. je bil razpet pred mediji. »Sem se še kar znašel. Je pa resnično bilo več vsega tega okoli mene kot kdajko-li prej. Ampak se je izšlo,« je priznal po dosežku, ki ga seveda nikoli ne bo pozabil. »Občutki so posebni, v prvih trenutkih se sploh nisem zavedal, kaj sem dosegel,« je bil jedrnat dijak 3. letnika I. gimnazije v Celju. »Sem v športnem oddelku. Zaenkrat šolanje uspešno usklajujem s športom. Učim se med treningi. Hokej? Ja, še hodim na trening, ko sem v Celju,« je zaključil Štante, ki je bil lani mladinski državni prvak s celjskimi hokejisti. DEAN ŠUSTER Foto: OKS Tit Štante NA KRATKO Šesti na svetu Linz: Atlet celjskega Kladivarja Luka Ja-nežič je na dvoranskem mitingu v Avstriji zmagal v teku na 400 metrov in s časom 46,32 sekunde krepko izboljšal svoj slovenski rekord ter postavil trenutno šesti izid sezone na svetu. Prav v Linzu je 31. januarja na slovenskem dvoranskem prvenstvu tekel prejšnji rekord (46,54). Poleg 20-letnega Janežiča imata normi za nastop na dvoranskem SP marca v Portlandu še njegova klubska kolegica Marina Tomič in Maja Mihalinec (AK Velenje). Ni denarja za igralce Velenje: Nogometni prvoligaš Rudar se sooča z velikimi finančnimi težavami. Na pomoč mu je s posojilom (30.000 evrov) priskočil tudi sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS), vodstvo kluba pa se je zavezalo, da bo vse finančne obveznosti do zaposlenih poravnalo do 31. marca. Igralci in člani strokovnega vodstva niso dobili plač že vse od septembra. Celotni dolg Rudarja znaša 200.000 evrov. Odločitev 6. marca Polzela: Znani so polfinalisti Savinjske košarkarske lige. 28. februarja se bosta za preboj v finale najprej pomerila Instal. Verhovšek Šentjur in Vrtine Palir Polzela, nato pa še EVB Ložnica in Lev zavarovanja Žalec. Tekmi za tretje in prvo mesto bosta 6. marca. (DŠ) Po edinem nastopu na jugoslovanskem prvenstvu 1950-51. Z leve stojijo Kuzma, Uršič, M. Jezernik, Ekipa, ki je leta 1954 nasledila prvo generacijo. Z leve stojijo Ramskugler, Pahič, Bukovac, Debeljak, Dobovičnik, Polutnik, Poznik, Šeško, Fijavž, A. Jezernik (tehnični vodja), čepijo V. Veber, Šmid, Herman. Šalekar, Košar, Ježovnik, čepijo Šeško, Končan, Fijavž, Florjanc. Vrh in zaton velikega rokometa Zadnja tekma v Celju 21. novembra 1964 Slovensko prvenstvo v velikem rokometu za leto 1950, drugo po vrsti, je bilo zaradi nepravilnosti s prvo in z drugo ekipo Kladivarja spomladi odigrano dvakrat. Lestvica: 1. Kladivar Celje 17 točk, 2. Enotnost Ljubljana 16, 3. Polet Maribor 13, 4. Slovan Ljubljana 10, 5. Železničar Kranj 2, 6. Krim Ljubljana 2. Po podatkih iz almanaha Rokometne zveze Jugoslavije 1949-1989 je bilo nato državno prvenstvo bivše države za leto 1950, tudi s prvo udeležbo Celjanov, odigrano jeseni tega leta in se je nato nadaljevalo spomladi 1951, pri čemer so na koncu za državno prvenstvo 1951 veljali sešteti rezultati obeh lig za leto 1950 in 1951. Celjski rokometaši so prvenstvo končali na predzadnjem, enajstem mestu, EMDESET LET ROKOMETA Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC V CELJU IN SLOVENIJI Karel Polutnik kasneje pa na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije niso več nastopili. Na spisku kandidatov za člansko državno reprezentanco v velikem rokometu so bili leta 1951 tudi trije Celjani: Dominko Uršič, Pavle Albina Zabukovec Horvat Bukovac in Karel Polutnik. Slednji, tudi najboljši strelec kluba v velikem rokometu, naj bi bil po svojem pripovedovanju prvi Slovenec, ki je na pripravah odigral prvo (sicer prijateljsko) tekmo za jugoslovansko rokometno repre- zentanco, a to ni zabeleženo v almanahu RZJ 1949-1989. Med ženskami je to leta 1951 uspelo Celjanki Albini Za-bukovec Horvat, ki je v času študija na športni fakulteti v Beogradu igrala za tamkajšnji RK Železničar (1948-1952). Do leta 1953 so celjski rokometaši v dvobojih s slovenskimi ekipami izgubili le trikrat in enkrat igrali neodločeno ter prepričljivo osvojili štiri naslove republiških prvakov. Junija 1953 so še enkrat nastopili na polfinalnem turnirju za jugoslovansko prvenstvo, vendar se v finale niso uspeli uvrstiti. V jesenskem delu republiškega prvenstva 1953/54 v velikem rokometu so bili Celjani še zadnjič skupaj v najmočnejši postavi in so v konkurenci šestih ekip osvojili naslov jesenskega prvaka. Po tem delu prvenstva se je prva generacija dokončno poslovila od igranja velikega rokometa. Močno pomlajena celjska ekipa je na koncu prvenstva sezone 1953/54 izpadla iz republiške lige. Nato je nastopala v celjski podzvezi. Mladi so vedno bolj igrali mali rokomet. Na začetku sezone 1955/56 se je ekipa za veliki rokomet ponovno zbrala in v enotni desetčlanski republiški ligi osvojila tretje mesto ter v sezoni 1956/57 drugo. V Celju je bil na Skalni kleti leta 1958 odigran zadnji republiški turnir v velikem rokometu (štiri ekipe), domačini so bili drugi, za ljubljansko Svobodo. S tem je bilo tudi konec velikega rokometa v Celju in Sloveniji, a tudi bivši Jugoslaviji! Ob proslavi 15-letnice RK Kla-divar in prve uradne tekme leta 1949 je bila 21. novembra 1964 na Glaziji odigrana zadnja tekma v velikem rokometu - pomerili so se »stari« in »mladi«. Naslednjič: Začetek rokometa in združitev mestnih rivalov Foto: arhiv RK CPL MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/78Q 99 26 www.ramainox.si POSODIM VOZILA PRODAM GOLF IV sdi karavan, letnik 2000, vsa oprema, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 951-527. 353 FORD fusion, letnik 2011, 89.000 km, prvi lastnik, vsi računi, garažiran, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 256-625. 377 ШШ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. STROJI PRODAM KUPIM NA voljo je preko 70 vrst strojev in naprav za izposojo. Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. 336 POSEST PRODAM TRAKTORSKO prikolico, enoosno, zavora, lesene stranice, za Tomo Vinkovič, prodam za 250 EUR, možna menjava za drva. Telefon 041 645-898. 366 TRAKTOR, japonski, 35 KM, pogon 4 x 4, manjši, vinogradniški, generalno ljubiteljsko obnovljen, prodam. Telefon 041 645-898. 366 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 030 419-790. 311 V ŠEMPETRU prodamo samostojno hišo na lepi lokaciji s 1.256 m2 parcele. EI F, 171 kwh/m2. Telefon 031 754-156. 309 HIŠO v Šmartnem v Rožni dolini prodam za 39.000 EUR. Telefon 041 898-986. 307 HIŠO, enodružinsko, 212 m2, z delavnico, 17 km iz Šentjurja, na parceli, 1.050 m2, za adaptacijo, prodamo za 42.900 EUR. Telefon 041 653-378. 316 LESIČNO pri Kozjem (Marcen). Ugodno prodamo starejšo hišo s hlevom, kmetijskim zemljiščem (14.000 m2) in gozdom (približno 37.000 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji, ima elektriko, vodo, asfalt do parcele. Cena 47.000 EUR. Informacije po 12. uri, telefon 041 599-185. 318 PARCELO v kraju Lopaca pri Prevorju, velikost približno 1 ha, zemlja je na sončni legi in do nje je prevozen dostop, prodamo. Za več informacij pokličite telefonsko številko 041 837-674. 331 NJIVO na Svetini, z brunarico, prodam. Telefon 031 696-644. l 35 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n HIŠO v centru Laškega (Aškerčev trg), tlorisne površine 80 m2, podkleteno, z mansardo, zemljišča 350 m2, hiša v celoti na novo adaptirana, streha, okna, vrata, elektrika, voda, kanalizacija, centralna, fasada demit, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. 366 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC C TJ Q) > O C Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: ODDAM GOSTINSKI objekt z dnevnim in nočnim barom oddam. Telefon 041 628-106. 365 BRAJDE na sončni legi, 8 km iz Celja, brezplačno oddam. Telefon 068 136-539. 477 ШШШ iastrologfnja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja NAJAMEM NJIVO na Črnem vrhu ali v okolici Tabora najamem ali odkupim. Telefon 041 230-189. 299 STANOVANJE PRODAM GARSONJERO v Celju, 26 m2, Nova vas, balkon, prodam. Telefon 031 505-253. 245 Vas obremenjuje občutek nemoči? Morda slaba vest? Imate ostarele starše, pa ste zaradi službe premalo z njimi? Ne skrbite dovolj za njih? Imamo rešitev za vas! Pomoč na domu, topla beseda in še mnogo več! Pokličite ZAUPANJE . IN ZANESLJIVOST O 041-300-107. " Štorklja s.p., Nova cerkev 104, Nova cerkev ŽALEC, center. Prodava trisobno stanovanje, obnovljeno, v V. nadstropju večstanovanjskega bloka v Ulici heroja Staneta 5, zgrajenega leta 1979, 65,80 m2, s kletjo oz. shrambo 2,20 m2 in odprtim balkonom 5 m2, za 69.900 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe 2015-233224-25266. Telefon 041 708-198. n Datum rojstva: Podpis: DVOSOBNO stanovanje v Laškem, v bližini zdravilišča, vseljivo takoj, prodam. Telefon 031 216-675. ŠENTJUR. Prodam dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe (Na Lipico 1, Šentjur), 40,40 m2, s kletjo oziroma shrambo 3 m2 in odprtim balkonom 5 m2, za 39.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe 2015-145-162-26915. Telefon 041 708-198. n KUPIM STANOVANJE, vikend oziroma starejšo hišo za do 25.000 EUR kupim. Telefon 051 856-202. 279 ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE ODDAM ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju oddam za 364 dni. Stanovanje ima ločeno spalnico, kuhinjo in dnevno sobo ter nizke stroške uporabe. Cena 240 EUR. Kličite na številko 041 690-680. p OPREMLJENO stanovanje, 70 m2, vseljivo takoj in manjšo sobo za eno osebo, s souporabo sanitarij, oddam. Telefon 041 650-737. 326 V ŠTORAH oddam enosobno stanovanje. Telefon 041 717-624. 328 NAJAMEM SKROMNO sobico v okolici Celja, možna manjša pomoč, najame mlajši upokojenec. Telefon 031 482-071. 373 PRODAM POSTELJNI vložek, jogi, 200 x 140 in letveno dno, skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 604-652. 341 LEPO ohranjen nerjaveč desni štedilnik na drva ugodno prodam. Telefon 051 624-250. 333 JEDILNO mizo s šestimi stoli prodam. Telefon 031 625-384. 364 Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. PODARIM TROSED, televizor in omaro za oblačila podarim. Telefon 041 283-833. 356 PRODAM PRAŠIČE, težke od 80 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,60 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 259 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 38 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375 677.n PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978.p NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost izbire moškega spola, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 234 PRAŠIČE, težke od 170 do 210 kg, 1,50 EUR/kg žive teže, prašiči so mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 234 BIKCE in teličke, težke od 150 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 241 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg in izločene svinje prodamo. Zberemo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in dostava. Telefon 051 214-174. 236 DVE telici simentalki, obe pašni, ena breja 5 mesecev, druga stara 16 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 295 OSLIČKO, staro eno leto, prodam. Telefon 041 274-320. L 34 DVE breji telici simentalki, težki 500 in 600 kg, pašni, prodam. Telefon 031 660-324. 323 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 041 220-495. 322 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 696-644. L 35 TELICO, pasme ls/bbp, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 041 265-492. 334 BIKCA limuzin, starega 10 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 340 ŠTIRI telice simentalke, od 150 do 250 kg, prodam. Telefon 041 297-961. 346 ZAJCE, domače, žive ali očiščene, okolica Šentjurja, ugodno prodam. Telefon 041 543-294. 355 BIKCA simentalca, 220 kg in teličko simentalko, 260 kg, prodam. Telefon 040 524-780. 347 TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol, težko 160 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 358 ZAJCE in telico simentalko, staro eno leto, 260 kg, prodam. Telefon 041 563-725. 359 Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO VSAJ 10 MINUT PREJ KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob slovesu drage mame, stare mame in ome ALOJZIJE KUKOVIČ rojene Fortin iz Šmiklavža 32 na Ljubečni (9. 6. 1927 - 3. 2. 2016) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Ofentavšku, gospodu župniku Ivančiču, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Žalujoči: hčerka Dragica, zet Mile, vnuk Branko z Zdenko, Zoran s Sonjo ter pravnuki Aljoša, Aleksander, Timea in Nik 338 V SPOMIN Pet let na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. Tam kjer si ti, ni ne sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. In nihče ne ve, kako zelo boli... JOŽETU KOČARJU ZDENKU KOČARJU (6. 1. 1936 - 20. 2. 2011) (6. 4. 1966 - 24. 4. 2001) Zelo močno vaju pogrešamo in vsak dan smo skupaj v mislih z vama. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Vajini domači L 32 SRNASTEGA poka za pleme, starega eno leto in pol, prodam. Telefon 051 330705. 360 BIKCA in teličko, sl, stara 4 in 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. 361 BIKA, pasme ls, težkega 300, zelo lep, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700. 369 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 150 kg, po 1,70 EUR, bio kuhana hrana, možna prodaja po polovicah, prodam. Telefon 031 612-081. Nevenka Pilpa-her, Ostrožno, Ponikva. 374 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. p MENJAM BIKCE in teličke simentalce, od 150 do 200 kg, menjam za kravo za zakol ali dopitanje. Telefon 041 258-318. 375 Srn Z vami v hvo tudi na Vriši najljubši televizij« Hi vedeževanje in astrologija 090 77 77 tfsšflbk Мнвгу Nk m. f) * % ^^^^tr d.0.0 . 2.19 C/mlIV /f POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE ^ SU0J° PR,H0DN0ST V ^ АЛа ^ j Zakupite rnirurte m se Ä 070444422 PRODAM VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 50 l, prodam. Telefon 041 208-999. 171 SENO, otavo, kocke in rinfuza in jedilni krompir dezire prodam. Telefon 041 518-421. 273 LANSKO seno in otavo v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 221243. 321 SILAŽNE bale prodam ali menjam za teleta, okolica Celja. Telefon 040 558-543. 327 KRMO v rinfuzi, silažne bale prodam ali menjam za govedo. Telefon 041 222762, (03) 5791-392. 337 SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 763409. 335 OREHE, oluščene, ugodno prodam. Telefon 041 295-239. 345 MEŠANO belo ali sortno vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596631, (03) 5795-571. 349 VINO jurka, izabela prodam po ugodni ceni. Telefon 070 819-808. 350 ŠENTJUR. Štiri silažne bale, 110 kock sena, ugodno prodam. Telefon 031 007-108. 354 SENO v kockah prodam ali zamenjam po dogovoru. Telefon 031 341-189. l 36 OSTALO PRODAM veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: www.vb'sentj ur.si V SPOMIN in (16. 2. 2001) ALJOSA STANISLAV POLENŠEK (16. 2. 2015) Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega spomina. Vsi njuni PUJSKE, težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec, prodam. Telefon 041 445315. p NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik jarkice na začetku ne-snosti, rjave, bele leghorn, črne lahke in težke pasme, dnevno sveža jajca, rjava in bela in vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 301 DRŽALO za smuči na steni za 4 pare ugodno prodam. Telefon 070 819-808. 351 MREŽO za kumare, plastificirano, po segmentih, prodam. Telefon 070 819808. 362 MIZO, novo, masivno, 140 x 75, tridelno omaro, oreh, drsna vrata, ohranjeno in enofazni elektro motor, 1,5 Kw, 1.400 obratov, prodam. Telefon 041 736-229. 357 Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! PLUG za Tomo Vinkovič, osipalnik, lušče-no piro, ekološko in jabolčnik prodam. Telefon 070 726-758. 363 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 041420111 «041954216 Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko KUPIM HLODOVINO: smreka, bor, sušice, hrast kupim. Telefon 031 649-201. p ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070413-428.p 44-letni fant bi rad spoznal dekle za prijateljstvo, druženje, kasneje možna tudi veza. Telefon 031 504-807. 348 ZAPOSLITEV V PODJETJU Pišek logistika, d. o. o., Lopata 17 d, Celje iščemo novega sodelavca za delovno mesto disponent-organiza-tor prevozov v mednarodnem prometu. Za razgovor pokličite telefonsko številko (03) 492-1423 ali (03) 492-1424. n ZAPOSLIMO moškega, ki ima veselje do dela v kuhinji (šola ni obvezna, delo je v okolici Šentjurja), in natakarico za delo 3 dni v tednu po 12 ur na dan. Ribiško društvo Orešček, Proseniško 88, Šentjur, telefon 041 612-477.329 DELO iščem: čiščenje, pomoč v kuhinji in starejšim osebam. Telefon 051 230892. 324 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 368 GOSTIŠČE ČATER objavlja prosto delovno mesto: KUHAR zaželene izkušnje možnost redne zaposlitve Vlogo z življenjepisom prosim pošljite do petka, 4. 3. 2016, na mail naslov: gostisce.cater@siol.net ali na naslov: Gostišče Čater, Marija Gradec 34,Laško. RA - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! INFORMACIJE 21 3. februarja 2016 nas je zapustil dragi mož, oče in dedi MIHAEL VOVK iz Celja Vsi njegovi Z bolečino v srcu sporočamo, da je po dolgi bolezni v 86. letu prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame in babice DANIJELE RIHTAR upokojene profesorice Na zadnjo pot jo bomo pospremili v ponedeljek, 22. februarja 2016, ob 15.30 na pokopališču v Celju. Žara bo od 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Karitas. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Darja in sin Matjaž z družinama Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, bolečine hude si prestala, sedaj lahko boš tiho, mirno spala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča SLAVIKA MASTNAK iz Kranjčice pri Šentjurju (23. 1. 1938 - 31. 1. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvala gospodu Vinku Vodušku za besede slovesa. Hvala pevcem in trobentaču za odigrano Tišino, gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča: hči Sonja z družino in sin Dušan z družino IZVAJAMO vse vrste gradbenih del: adaptacije, strojna zemeljska dela, izdelava kanalizacije, čistilnih naprav, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje, rušitve... GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900. 278 NOV motor z reduktorjem za molzni stroj Virovitica, motorno žago s povratnim vžigom za rezervne dele, tip 110 in traktorsko prikolico, 320 x 115 x 35 cm, prodam. Iščem izvajalca za izolacijo na večjem objektu - fasada. Telefon 051 239-107. 378 INSTALACIJE strojne, montaže, demonta-že, ključavničarske storitve in popravila opravljam. Dermont, s. p., Trnovo 4, Laško, telefon 031 341-189. l 36 Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo na tebe se bo polnila. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat in stric STANISLAV KRIVEC iz Velike Ravni 1 (25. 7. 1938 - 22. 1. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Posebej hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, VDC Šentjur, Sožitju Šentjur in PGD Šentjur, ki ste nam izrekli sožalja, darovali sveče, svete maše in denarno pomoč ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala duhovniku gospodu Vicmanu za lepo opravljeno pogrebno mašo, pogrebni službi Raj za lepo opravljen obred in gospodu Vetrihu za besede slovesa. Zahvala ZD Vojnik, dr. Đorđeviću ter sestrama Karmen in Tanji. Hvala vsem in vsakemu posebej za vsak stisk roke in izraze sočustvovanja. Žalujoči vsi njegovi Žalost nikoli ne mine ... Le skrije se včasih v globine srca, da v samoti spet pride na plan. 16. februarja je minilo leto dni od tvojega slovesa, dragi SREČKO ŠROT (1953 - 2015) A v resnici si še vedno z nami: v naših mislih in besedah, v naših spominih in doživetjih ... kot da boš vsak čas spet stopil skozi vrata. Tvoje življenje, tvoje delo in tvoja dobrosrčnost so nam za vedno zgled, iz katerega črpamo navdih in moč. Hvala vsem, ki se ga spomnite z dobro mislijo. Iz dna srca se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in znancem, ki nam stojite ob strani, nam pomagate in nas bodrite. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče ZDRAVKO DERMOTA iz Laškega (30. 1. 1957 - 1. 2. 2016) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podano dlan v težkih trenutkih. Hvala pikado klubu, nogometni ekipi Zlatorog in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in denarno pomoč. Žalujoči: hči Gordana z družino, sin Dejan z Niko in hči Andreja z Robijem L 38 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, ate, stari ate, tast, brat, svak in stric FRANC MRAZ (31. 1. 1935 - 18. 1. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Gorenje Gostinstva, d. o. o., Gimnazije Celje Center in SKEI Železarne Štore za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala gre osebju Doma Nine Pokorn Grmovje, kjer so zadnjih petnajst let lepo skrbeli zanj, in zdravniškemu osebju bolnišnice v Topolšici. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, pevcem svetega Urbana, gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred in govorniku gospodu Mirku Čandru za izrečene besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vsak ljubeč stisk roke in iskrene besede sožalja. Žalujoči vsi njegovi 310 novi tednik radio celje 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 18. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. STITCHES - SHAWN MENDEZ (2) 2. KEEPING YOUR HEAD UP -BIRDY (5) 3. BIRCH TREE - FOALS (4) 4. WORK THIS BODY - WALK THE MOON (4) 5. MAKE UP - R. CITY FEAT. CHLOE ANGELIDES (3) 6. TRY EVERYTHING - SHAKIRA (3) 7. BETTER PLACE - RACHEL PLATTEN (7) 8. SAME OLD LOVE - SELENA GOMEZ (1) 9. PILLOWTALK - ZAYN (2) 10. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FEAT. JASON DERULO (1) DOMAČA LESTVICA 1. DIVJA VODA - BILLYSI (5) 2. LOKOMOTIVA - KILL KENNY (5) 3. SAMO POTNIK - ZLATKO FT. ADAM VELIĆ, OTO PESTNER (3) 4. PRELEPA ZA PORAZ - JAN PLESTENJAK (1) 5. PESEM O NAJU - SAMUEL LUCAS (4) 6. JE MIMO LETO - ČEDAHUČI (4) 7. STOPINJE V SNEGU -AVTOMOBILI (3) 8. ČAKAM - ŽAN SERČIČ (2) 9. ODPLEŠIVA - BORDO (2) 10. LADJA NORCEV - LAČNI FRANZ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LET THE GAMES BEGIN - ALOE BLACC THE SOUND - THE 1975 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PESEM IN POLJUB - ALEX VOLASKO MILIJONE ČRNIH PTIC - ŽIGA RUSTJA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Jureta Zajca: Ljubezen je kriva za vse 2. Ans. Saša Avsenika in A. Nipič: Sedem vrtnic 3. Stanko Fajs s prijatelji: Rože in pesem 4. Mladi odmev: Ne jamram, iščem rešitve 5. Blisk: Krof in marmelada tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 19. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15. 00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 20. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 21. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ivan Sivec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 22. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ivan Sivec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 24. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) KINO CINEPLE Spored od 18. 2. do 24. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alvin in veverički: Velika Al-vintura - animirani, pustolovski četrtek, petek: 16.00, 16.50 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00 sobota: 14.00, 14.55, 16.00, 16.50 nedelja: 12.00, 13.00, 14.00, 14.55, 16.00, 16.50 ponedeljek, torek, sreda: 14.00, 14.55, 16.00, 16.50 Deadpool - akcijski, fantazijski četrtek: 18.00, 19.00, 20.10, 21.00 petek: 16.30, 18.00, 20.10, 21.00, 22.20 sobota: 13.50, 16.10, 18.00, 19.00, 20.10, 21.,00, 22.20 nedelja: 11.40, 13.50, 16.10, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 13.50, 16.10, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00 Dedek uide z vajeti - komedija četrtek: 18.45, 20.50 petek: 18.45, 20.50, 22.10 sobota: 14.45, 16.50, 18.45, 20.50 nedelja: 12.40, 14.45, 16.50, 18.45, 20.50 ponedeljek, torek, sreda: 14.45, 16.50, 18.45, 20.50 Palme v snegu - romantični od četrtka do srede: 17.25, 20.30 Petdeset odtenkov črne - komedija četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.15 petek: 18.20, 20.15 Povratnik - drama, pustolovski četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek: 21.10 Predpremiera Ena žlahtna što-rija - komedija petek: 19.00 Razgibano življenje samskih - komedija od četrtka do srede: 18.30, 20.40 Robinson Crusoe - animirani četrtek, petek: 16.20 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.20 nedelja: 12.30, 14.20 Robinson Crusoe - animirani, 3D četrtek, petek: 15.40, 17.00 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.10, 17.00 nedelja: 13.10, 15.10, 17.00 Svaka pod krinko - komedija, akcijski četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 petek: 19.00 Zoolander 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10, 20.20 petek: 18.10, 20.20, 22.25 sobota: 16.00, 18.10, 20.20, 22.25 Čas za sneg - družinski, animirani četrtek, petek: 15.30 sobota: 13.40, 15.30 nedelja: 11.45, 13.40, 15.30 ponedeljek, torek, sreda: 13.40, 15.30 Čas za sneg - družinski, animirani, 3D četrtek, petek: 16.40 sobota: 14.40, 16.40 nedelja: 12.45, 14.40, 16.40 ponedeljek, torek, sreda: 14.40, 16.40 IIICirO|M»l PETEK 18.00 Savlov sin - drama SOBOTA 18.00 Dom - dokumentarni; premiera in pogovor z režiserjem 20.00 V žarišču - drama NEDELJA 17.45 V žarišču - drama 20.00 Sicario - kriminalna drama SREDA 19.00 Sicario - kriminalna drama 10. festival gorniškega filma ČETRTEK 18.00 Meru 20.00 K2: Dotik neba/ Chris Bonnington - Življenje in vzponi OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 18. in 25. FEBRUARJEM ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. februar, Z brinjem do zvezd ob l8.uri Gosla mag. Ivan Sivec in slikar Jože Barachini PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ZIVLJEN ■ 22. februar, OBDOBJE И ob 17.30 Vsak trenutek je lahko nov Izačetek redava dr. Nikolaya Grishinina ^oreK^J ГГз. februa^tesifroaMliza in film ob 17. uri Pfcdava dr. Dušan Rutar^ SKO SREDAk kNUŽNICA PRI MIŠKU KNJIZKU 24. februar, PollBIIÄjtvarjalna delavni) ob 10. H^MlntolilaNIda Mlinarevič SREpA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJ: 24. fe^lar, Počitniška ustvarjalna delavnica ob «uri Mentorica Nadj Mlinarevič ČETRTEK, ODDEHK GLASBA FILM 25. februar, Zgodovina filma ob 17.uri Predava dr. Matic Majcen PETEK 20.00 Zmagovalni/nagrajeni film KINO VELENJE PETEK 18.00 Križ in kladivo - dokumentarna drama 18.30 Misija Arktika - mladinski pustolovski 20.00 Petdeset odtenkov črne - komedija 21.30 Deadpool - akcijska, ZF avantura SOBOTA 18.00 Čas za sneg - animirana družinska komedija, sinh., 3D 18.15 Misija Arktika - mladinski pustolovski 19.30 Petdeset odtenkov črne - komedija 21.15 Soba - drama NEDELJA 16.00 Čas za sneg - animirana družinska komedija, sinh. 18.00 Deadpool - akcijska, ZF avantura 19.00 Misija Arktika - mladinski pustolovski 20.15 Soba - drama PONEDELJEK 18.00 Misija Arktika - mladinski pustolovski 20.00 V žarišču - biografska drama Počitniški kino PONEDELJEK 17.00 Alvin in veverički: Velika Alvintura - animirana komedija, sinh. TOREK 17.00 Čas za sneg - družinska komedija, animirani, sinh., 3D 19.00 Vsi na jug - komedija SREDA 17.00 Robinson Crusoe - animirana pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Zoolander 2 - komedija Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 2. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Veliki strah malega tigra otroška abonmajska predstava; Gledališče Ku-kuc 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ščurek & Amanović odprtje razstave 18.00 Osrednja knjižnica Celje Vitezi jutranje zarje uvodna prireditev bralne značke za odrasle; gosta: Ivan Sivec in Jože Barachini 18.00 Mestna knjižnica Velenje Srečanje z Marijo Djordjevič pogovor vodi: Vinko Mihelak 18.00 Osrednja knjižnica Mozirje Sledi stopinj ob 3. obletnici delovanja KUDa STOPinJE s kulturnim programom 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ob letu usmiljenja predavanje nadškofa dr. Marjana Turnška 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambel Unikat, skupina Zaka' pa ne in gost Tadej Toš koncert za narodnozabavni abonma in izven 19.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne večer s Stojanom Knezom in predstavitev otroške knjige 20.00 Branibor club Celje_ Boštjan Gorenc - Pižama: 50 odtenkov njive gosta: Eva Virc in Tomaž Mlakar PETEK, 19. 2. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja 18.00 Glasbena šola Velenje Večer klavirske glasbe skupni nastop študentov Akademije za glasbo Franza Liszta (Budimpešta) in dijakov Umetniške gimnazije Velenje 18.00 Galerija Mozirje Simpozij Zaplana 2015 odprtje slikarske razstave 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Ljudsko petje pogovor 19.00 Kulturni dom Vojnik Tadej Toš stand up komedija 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Slovensko-dalmatinski večer citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Gallus in pevka Teja Saksida NAPOVEDNIK 23 -.Slovensko ^-dalmatinski večer H ob dnevu žena M Torek, 8. marec 2016, j»7 ob 19.30 ^ Dom II. slovenskega tabora Žalec 19.00 Kulturni dom Mozirje Bolje tič v roki kot tat na strehi gledališka predstava KD Lepa Njiva 19.30 SLG Celje_ Harold Pinter: Varovano območje abonma Premiera in izven 20.00 Hotel Evropa Celje_ Kavarniški večer z Otom Pestnerjem ob njegovi 60-letnici 20.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Moška copata monokomedija Ranka Babića 20.00 Prireditveni center Patriot Slovenske Konjice Batman je bolan gledališka predstava 20.30 Celjski mladinski center X. rock maraton nastopi že mladih uveljavljenih rock skupin 20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Koncert ob citrah in večer z umetnikom koncert citrarke Jasmine Levičar in pevke Mateje Bobek ter večer s celjskim umetnikom Andrejem Mratinkovićem SOBOTA, 20. 2. 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev muzejske ulice obrtnikov in prenovljene muzejske lekarne 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Nazarje Pravljično dopoldne z dramskim poustvarjanjem Povodnega moža 19.00 Kulturni dom Mozirje Bolje tič v roki kot tat na strehi gledališka predstava KD Lepa Njiva 19.00 Kulturni dom Gornji grad Mož, ki si ne upa premiera; gledališka predstava KD Gornji Grad 19.30 SLG Celje_ Harold Pinter: Varovano območje abonma Sobota večerni in izven 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer Melita Osojnik in Matjaž Jarc 20.00 Celjski dom_ Moški so z Marsa, ženske so z Venere komedija Denisa Avdića 20.00 Max klub Velenje_ Hamo & Tribute 2 love koncert 20.00 Celjski mladinski center Tribute to legends koncert 21.00 Prireditveni center Patriot Slovenske Konjice Rok 'n'band koncert NEDELJA, 21. 2. 17.00 Dom kulture Velenje Cilka in Drašek komedija; Veseli oder Ptuj 18.00 Dvorana Tri lilije Laško Mamma Mia muzikal 18.00 Kulturni dom Gornji Grad Mož, ki si ne upa gledališka predstava KD Gornji Grad 20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Il Divji koncert PONEDELJEK, 22. 2. 19.19 Knjižnica Velenje Domoljubna poezija: Kuntner - Stropnik pogovor 20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Slovenska popevka koncert slovenske popevke s pevko Matejo Bobek in s skladateljem Alešem Makovcem TOREK, 23. 2. 17.00 Narodni dom Celje 20 let Veronikine nagrade: Veronikin mesec od besede do poezije javna tribuna o jeziku 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zaključek bralne značke za odrasle 19.00 Dom kulture Velenje Zgodbe neke hiše ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje s člani Gledališča Velenje; pogovor bo vodila Tatjana Vidmar 19.30 SLG Celje_ Harold Pinter: Varovano območje abonma Torek večerni SREDA, 24. 2. 17.00 SLG Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Kovač: Maček Muri izven abonmaja 20.00 Plesni forum Celje Present Thoughts predstavitev novega albuma Jake Kopača; gostje zvezde ameriškega džeza 20.30 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Citrarski trio Glas strun koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 18. 2. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura s Tatjano Pilih 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Prostori Društva za dušo Celje_ Kako spremeniti karmo ciklus brezplačnih predavanj; predavateljica: Petra Guštin SOBOTA, 20. 2. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Lisica in zajec ruska pravljična urica; izvaja: Katarina Alič Čretnik 10.00 Branibor club Celje Brezplačna otroška delavnica NEDELJA, 21. 2. 11.00 Citycenter Celje Kuštravi Slave iz Mlekarske pristave pravljice v otroškem parku Džungla PONEDELJEK, 22. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice od ponedeljka do petka 9.00 do 11.00 Vila Rožle Velenje Gledališče za poredne mulce brezplačna gledališka delavnica na temo Pasti mladostništva za otroke od 10. leta dalje z Boštjanom Odrom; od ponedeljka do petka 9.00 do 13.00 Društvo Novus Velenje Počitniške aktivnosti za otroke brezplačno od ponedeljka do petka 10.00 do 11.30 Vila Rožle Velenje Pestro v kuhinji, ko sem sam doma brezplačni počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje s Tino Jan 10.00 do 12.00 Citycenter Celje Džungelske dogodivščine v času počitnic od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 Center kulture Gustav Šentjur Kulturne počitnice: kamišibaj delavnice za otroke in mladino brezplačne delavnice z mentorico Katjo Gorečan 10.00 do 17.00 Vila Rožle Velenje V Vili Rožle ni nikoli dolgčas počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger; od ponedeljka do petka 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabe in športne igre ... 15.00 Knjižnica Podčetrtek Ustvarjalna delavnica 16.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Osnovna šola Stranice Zaspane bučke ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Vsak trenutek je lahko nov začetek zdravstveno predavanje; predava: dr. Nikolay Grishin 18.00 Občina Podčetrtek Madagaskar potopisno predavanje Tine Grčar TOREK, 23. 2. 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Joga smeha vodi: Bernarda Furjanič Dobrodelne prireditve 16.00 do 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Počitniške otroške športne urice košarka, nogomet, namizni tenis, badminton, squash, plezalna stena... 16.30 Prostori Društva za dušo Celje_ Delavnica tapkanja predava in vodi: Kristjan Kolega iz Zagreba 16.30 Osnovna šola Zreče Fičfirič pridanič ura pravljic 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Verbič 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Moč misli in EFT-tehnika čustvenega sproščanja predava Janja Rednjak SREDA, 24. 2. 10.00 Knjižnica Rogatec Počitniške delavnice 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniške ustvarjalnice z Nado 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Metka Pivk Srdič 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Čajanka - pravljice za odrasle 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tam nekje je Kurdistan predava: Nadja Mirnik 19.00 Dom sv. Jožef Celje Dr. Milko Mikola: Celje v plamenih revolucije Mohorski večer NEDELJA, 21. 2. 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Dobrota opogumlja dobrodelni koncert Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana, do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: razstava Stare razglednice Celja avtoric Alenke Hren Medved in Janje Jedlovčnik; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: fotografska razstava Evolucija avtorja Rajka Bizjaka; do preklica Likovni salon Celje: razstava Nevene Aleksovski in Ane Ma-kuc, do 13. 3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 1990-1999; do 31. 3. Kvartirna hiša Celje: filate-listična razstava Čebele avtorja Bojana Himmelreicha, do 29. 2.; razstave grafik - Kurent, slovenskega slikarja in ilustratorja Franceta Miheliča, do 29. 2. Celjska kulturnica: razstava fotografij Od zgoraj navzdol avtorice Sandre Z. Fajfarič, do 29. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: skupinska razstava celjskih fotografov, do 25. 3. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Sebastjana Juga Padli angel in odrešitev, do 31. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava zbirk Mirka Megli-ča Dubrovnik; do 28. 2. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Sanje slikarke Kaje Lukač, do 29. 2. lio cel Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Knežje mesto v tujih medijih Celje lani med drugimi obiskali angleški, nemški in srbski novinarji Pomembno vlogo pri promociji pomembnih turističnih destinacij v posameznih državah že od nekaj igrajo tudi študijski obiski tujih novinarjev. Po mnenju nekaterih strokovnjakov ni boljše reklame za turizem, kot je dobra reportaža v odmevnejšem splošnem ali specializiranem tiskanem ali elektronskem mediju. V nekaterih tujih turističnih medijih se je kot rezultat metode privabljanja medijske pozornosti s študijskimi obiski turističnih in drugih novinarjev v minulih letih znašlo tudi Celje. Med desetimi znamenitostmi v Sloveniji V ruskem spletnem časopisu Skyscanner je bil tako na primer objavljen članek desetih stvari, ki jih je treba narediti v Sloveniji ( »Desjet veščei, katorie nužno sdelat v Slovjeniji«). Med te zapis prišteva tudi ogled Celja (poleg Ljubljane, Bleda, Postojnske jame ...). »Težko je najti drugo slovensko mesto, ki je tako bogato z arhitekturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, kot je starodavno Celje. Ponos Celja je grad iz 13. stoletja, ki se dviga nad reko Savinjo in ponuja čudovito panoramo mesta in njegove okolice,« še piše v članku ruske spletne turistične izdaje Skyscanner, ki ob tem omenja še, da je v posebnem ritualu na Starem gradu ob plačilu mogoče pridobiti tudi viteški naziv. Vroča kulturna točka V specializiranem nemškem turističnem časopisu ZeitReisen, ki se ukvarja z železniškimi turističnimi turami, je bil nedavno objavljen članek o Celju in Savinjski dolini, ki navaja, da je Celje vroča kulturna točka. »Mesto je sicer majhno, ampak v njem se veliko dogaja. Romantične uličice v starem mestnem jedru, majhni vogali za intimne pogovore v parku, arhitektura, ki obuja mogočnost in bogastvo zgodovine, vznemirljivi muzeji, galerije in gledališče. Vse to je v središču mesta in je med seboj oddaljeno le nekaj korakov«, je med drugimi zapisal avtor članka. Pri ogledu mesta sta ga očitno še posebej impresionirala muzej Mesto pod mestom in umetniška četrt. »Ta prebivalcem Celja nudi dogodke s kreativno vsebino, vsestranski umetniški program in prostor, kjer lahko razvijajo svoje kreativne ideje«, je še zabeležil avtor članka. Študijskih obiskov tujih novinarjev se podobno kot v Slovenski turistični organizaciji (STO) poslužujejo tudi v Zavodu Celeia Celja, ki skrbi za izvajanje turistične politike in projektov v Mestni občini Celje, a tudi za destinacijsko regionalno organizacijo Dežela Celjska. Kot so nam povedali v zavodu, za študijske ture, ki zahtevajo financiranje, večinoma kot partnerji sodelujejo s celjskimi hoteli in ponudniki drugih zanimivosti v mestu (Celjska koča, Šmar-tinsko jezero). »Pri tovrstnih turah smo v letu 2015 sodelovali s podjetjem G&S Media optima, s katerim smo imeli pogodbo o komunikacijskih storitvah, ki vključujejo tuje medije,« so še povedali. Celje tudi kot izletniška točka za goste v okolici Sredi maja lani so tako pripravili študijsko turo za novinarje, ki spremlja- jo nemški turistični trg, z namenom predstavitve Celja kot izletniškega cilja za goste iz Rogaške Slatine. Novinarji medijev Connoisseur Circle, Good life & Spirit, Haus & Eigentum, NOEN, Radio Stimme Russlands, Reiseleitung PR Plus, Hotel & Touristik in Kleine Zeitung so si z lokalnim turističnim vodnikom ogledali Stari grad Celje in staro mestno jedro. Na podoben način so v sodelovanju s Thermano Laško junija lani v zavodu pripravili študijski obisk za dvajset srbskih novinarjev. Septembra lani so izvedli študijsko turo Pure nature za angleške novinarje v sodelovanju s podjetjem Media Optima. Zanje so pripravili nočitev na Celjski koči s predstavitvijo hotela in aktivnosti v okviru ponudbe pustolovskega parka, ogled Starega gradu, mestnega jedra, Šmartinske-ga jezera in piknik kosilo pri Brkatem somu. V tej študijski turistični turi po Celju so sodelovali Travel Plus Media, Huffington Post in Blog House of Anais, Travel With Kat, TNT Magazine, Travel with Pedro, The Daily Express in Dinky Guide.com Ob novinarskih turah tudi nastopi na sejmih V Zavodu Celeia Celje pravijo, da so z odzivom medijev v smislu pripravljenih člankov po teh študijskih potovanjih zadovoljni in da pomembno prispevajo k promociji Celja. Za študijske ture novinarjev po Celju so lani namenili približno dva tisoč evrov, skupno za promocijo Celja kot turistične destinacije približno šest tisoč evrov. V okviru tega zneska so med drugim Celje promovirali tudi s samostojnimi nastopi na sejmih in poslovnih borzah v tujini (Avstrija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska). ROBERT GORJANC Foto: Zeit Reisen FOTO TEDNA Srček pri srčku Foto: SHERPA II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 Smučarski praznik na Ljubnem str. 31 Nirvana visoko nad oblaki Samo ljubezen bo rešila Ko konjiček postane posel str 28 človeštvo str. 29 str. 30 26 INTERVJU Celjan z dvojno veliko začetnico Miran Gracer letos praznuje dva jubileja - 40 let podjetja in 60 let življenja »Rastemo s pomočjo sodobne tehnologije, ki jo kupujemo iz ostanka dohodka. Tarnal ne bom, vsaj kar se tiče tiskarskega dela. Na založniškem področju in področju knjigotrštva pa je stvar povsem drugačna. Tu smo povsem na tleh.« Letos mineva že štirideset let, odkar je Miran Gracer začel samostojno podjetniško pot. Do danes je zgradil enega najpomembnejših in tudi največjih podjetij na področju tiskarstva in založništva v regiji. Začel je s tiskarstvom, leta 1995 še z založništvom. Do danes je Grafika Gracer v lastni založbi izdala že sto različnih knjig in v založbi drugih več tisoč. Prelomnica pri delovanju podjetja je bila pred štirimi leti, ko je na Lavi, kjer ima sedež, kupilo proizvodno halo s 1.300 kvadratnimi metri površine. To mu zdaj omogoča dobre temelje za nadaljnji razvoj. Grafiko Gracer, ki danes zaposluje več kot trideset ljudi, že ves čas njenega delovanja zaznamuje rast - v zadnjih letih predvsem s pomočjo sodobne tehnologije. Vendar Celje Mirana Gracerja ne pozna samo kot tiskarja in založnika, ampak tudi kot velikega dobrotnika in človeka, ki ima zelo rad svoje mesto. In tudi kot človeka, ki nenehno opozarja, kaj bi bilo treba narediti, da bi Celje postalo še bolj prepoznavno na zemljevidu Slovenije in Evrope. Glede na vaših šestdeset let in kar štirideset let podjetja ste zelo zgodaj krenili na samostojno pot, komaj dvajset ste jih imeli. Vas ni bilo nič strah? Izhajam iz družine, ki ji ni bila tuja zasebna iniciativa. Stari oče je imel pekarno in trgovino z mešanim blagom, vendar leta 1939, ko je umrl, moj oče te dejavnosti ni nadaljeval. Podjetniški duh je ostal in očitno se je prenesel name in na mojega brata. Oba sva namreč šla v podjetniške vode. Te svoje odločitve nikoli nisem obžaloval in po vseh teh desetletjih lahko rečem, da sem zadovoljen. »V Ljubljani, kjer v okviru obrtno-podjetniške zbornice delujem v različnih organih, na vprašanje, kaj je najlepše v Sloveniji, vedno odgovorim - tabla za Celje.« Zakaj ravno grafika in kasneje tudi založništvo? V sedmem razredu osnovne šole mi je zelo zbolela mati. Ker sva z očetom ostala sama, sem moral čim prej končati šolanje. Čeprav sem bil dober učenec, sem moral priti do poklica, do lastnega kruha. Namesto na kakšno gimnazijo sem šel na triletno poklicno šolo in se nato zaposlil v takratnem Celjskem tisku. Ker nisem imel niti »strica niti tete«, ni bilo možnosti, da bi se povzpel po hierarhični lestvici. Napredovali so namreč le ožji družinski člani vodilnih. Tisti, ki smo bili od zunaj, smo capljali na mestu. Na svoje stroške sem naredil še grafično-tehniško šolo in končal prvo stopnjo prava, vendar mi napredovanje v službi ni uspelo. Bil sem nezadovoljen in ugotovil sem, da ni druge poti, kot da grem na samostojno pot. Odločil sem se za tiskarstvo, čeprav v tej dejavnosti nisem imel veliko izkušenj. Nekaj pa sem vendarle znal. Začetki najbrž niso bili lahki, danes pa je vaše vaše podjetje eno največjih na področju grafike in tudi založništva v regiji. Kako vam je uspelo? Začetki res niso bili lahki, vendar moram priznati, da se za svoje delo nikoli nisem bal. V Cetisu sem se res veliko naučil. Takrat smo začeli novo tehniko tiska, z offset tiskom. Izkoristil sem priložnost, da sem hodil po različnih oddelkih, opazoval sem tamkajšnje delo in se pri tem tudi veliko naučil. To mi je pri kasnejšem delu prišlo zelo prav. Začeli ste sami, koliko ljudi zaposlu-jete danes? Res je. Leta 1976 sem odprl popoldansko obrt, vendar sem bil takrat še vedno zaposlen v Cetisu. To je trajalo do leta 1979. Ko sem bil čisto na svojem, sem najprej delal sam, po enem letu sem imel dva zaposlena, po dveh letih sem jih imel že pet. To je bilo v tistih časih največ, saj v tej panogi več zaposlenih ni bilo mogoče imeti. Danes je številka povsem drugačna. Naše podjetje zaposluje 32 ljudi, kar pomeni, da smo se v zadnjih letih precej razširili. To je za slovenski trg kar veliko. Vendar moram poudariti, da pri širitvi nismo prehitevali. Šli smo počasi, korak za INTERVJU 27 korakom. In prav to, da pri svojem razvoju nismo prehitevali, nam je, to sem prepričan, omogočilo razvoj. Je torej počasen razvoj jamstvo za uspeh? Se mi zdi, da je res. Podjetij, ki so jih nekoč razglasili za gazele, torej hitro rastoča podjetja, danes večinoma ni več. Vsa so šla »po gobe«. Očitno so delala prevelike preskoke. Se glede na to, da ste že štirideset let v poslu, poslavljate? Na nek način res. Vendar ne povsem. Že dve leti sem dvajsetodstotni upokojenec, ker mi je pač država dala takšno možnost, letos pa bom dopolnil že 43. leto delovne dobe. Vendar se še ne mislim posloviti. Nekaj let bom še pomagal v podjetju, na voljo bom tudi takrat, ko se bom do konca upokojil. Človek pač mora nekaj početi. Že kar nekaj časa vodite območno pod-jetniško-obrtno zbornico. Kakšni so vaši pogledi na obrtništvo danes? Obrtno zbornico vodim že četrti mandat. To pomeni kar štirinajst let, dve leti imam še do izteka tega zadnjega mandata. V tej vlogi se počutim zelo dobro, ker jo opravljam z velikim veseljem, ljubiteljsko, brez denarnega nadomestila. Prej bi rekel, da še kaj vlagam v delovanje zbornice. Je pa res, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z njo. To velja tako za Celje oziroma območje, ki ga zajema naša zbornica, kot za celotno državo. Ko v zborničnem sistemu članstvo ni bilo več obvezno, se je število članov zelo zmanjšalo, tako v Celju kot državi za približno 35 odstotkov, kar je sicer normalen pojav, vendar menim, da ni prav. Mi, tako imenovani funkcionarji, ki delamo za pravice obrtnikov, delamo skoraj vsi prostovoljno. Ko nam uspe pridobiti kakšne pravice, imamo vsi, tako člani kot nečlani, nekaj od tega. Zato se mi ne zdi prav, da moram poleg svojega prostega časa, ki ga zapravim za to, da pridobim kakšne pravice, plačevati še članarino, tisti, ki ne naredijo ničesar, pa za te pravice ne plačujejo ničesar. Zato menim, da bi moral biti vsak pravni subjekt član nekega združenja, ki bi mu pomagal do boljšega jutri. Kje, naj se odloči sam. Katere so tiste obrti, ki so ostale v Celju, in katere tiste, ki bi jih Celje še vedno moralo imeti? Katere so na žalost propadle? Res je, da so se časi spremenili. Včasih smo imeli krojače, danes tega ni več, saj se skoraj nihče več ne odloči za obleko po meri. Trg pač zahteva svoje. Kar je včasih bilo v Celju, lahko vidimo le še v muzeju. Ampak veste, kaj, čeprav so v muzeju, sem prepričan, da bomo nekoč te poklice še rabili. Tu mislim predvsem na krojače, kajti Kitajci, ki so nam prevzeli trg, ne delajo več za majhen denar. Žalostno je, da ne bomo več imeli nikogar, ki bi mlade generacije naučil te dejavnosti. V Celju so izumrli tudi poklici kot sta urar in zlatar. Tudi zato, ker obrtniki zapuščamo mesto jedro. Ampak upam, da bomo spet začeli prihajati v središče mesta. V mestu se pač mora nekaj dogajati. Brez tega ni nič. Ampak vendarle, najbrž ste tudi kritični do marsičesa, kar se dogaja v Celju? Da, res je. Čeprav moram priznati, da se je v Celju v zadnjih desetih, dvajsetih letih veliko spremenilo, veliko naredilo. Vendar se mi zdi, da danes mesto stoji na miru. Problem je prostorski načrt, ki ga nimamo že nekaj desetletij oziroma je že toliko star, da več ne služi svojemu namenu. Sploh če se ozremo na druge občine ali gremo na avstrijsko Koroško, kamor nam hoče uiti kar veliko obrtnikov zaradi boljših pogojev poslovanja. V Celju bi morali narediti korak naprej, privabiti tuje vlagatelje, imeti več posluha zanje. Vem, da ni vse v rokah občinske oblasti, vendar bi lahko kljub temu marsikaj spremenili. Tu predvsem mislim na to, da bi bilo treba strankarske interese postaviti na stran in gledati samo na dobro Celja in njegovih prebivalcev, ki imajo mesto radi. Tudi vi ste se ukvarjali s politiko, ste poskušali kaj spremeniti? Še vedno se malce ukvarjam s politiko, sem še vedno predsednik Celjske neodvisne liste. A nisem več član celjskega me- stnega sveta, to je zdaj moj sin. Tradicija se torej nadaljuje. V mestnem svetu sem bil kar tri mandate, poskušal sem na marsikaj vplivati, čeprav kot posameznik s kakšnimi svojimi mislimi in načeli zelo težko izstopaš. V ospredju je pač strankarska disciplina. Ne bom kritiziral, ali je to dobro ali ne, vendar marsikaj, kot sem že dejal, v Celju nazaduje. Kaj torej manjka Celju, da bi stopilo korak naprej? Mestna oblast res veliko dela na oživitvi mestnega jedra, vendar to ni dovolj. Celje ima veliko potencialov na področju turizma, kjer pa »na veliko« šepamo. Poglejte samo Šmartinsko jezero, kjer v štiridesetih letih poleg pešpoti okrog njega, ki je sicer lepo urejena, nismo naredili ničesar. Ko sem bil še svetnik, sem kolege povabil, da bi si šli čez mejo pogledat Klopinsko jezero v Avstriji, ki je približno tako veliko kot naše Šmartinsko. Ne bi bilo treba izumljati tople vode, samo kopirati bi bilo treba. In če bi, bi na področju jezerskega turizma naredili veliko. Menim tudi, da naredimo tudi premalo reklame za ostale mestne znamenitosti. Celje ima namreč veliko zadev, ki jih lahko pokaže. Mesto pod mestom, na primer. Gre za izjemno stvar, ki jo premalo reklamiramo. Sam jo. Kadar pridejo k nam na obisk kakšni tuji partnerji, jih vedno peljem pogledat to znamenitost, ki se je ne bi sramovalo kakšno precej večje mesto, kot je Celje. Turizem je torej velika šibka točka Celja. Vrniva se k vaši dejavnosti, izdajanju knjig. Očitno jih imate zelo radi, da ste se lotili tega »nehvaležnega« poklica. Res imam knjige nadvse rad. Ko sem še hodil v pionirsko in nato člansko knjižnico, sem si prinesel domov cele kupe knjig. Tudi moj oče je bil ljubitelj knjig, vendar mi ponoči ni pustil brati. Škoda mu je bilo elektrike. Spomnim se, da sem si iz neke nočne lučke pod odejo napeljal žarnico in potem skrivaj bral, da oče ne bi videl svetlobe. Že od rane mladosti mi je torej knjiga zelo blizu, zato sem se verjetno tudi odločil za založniško dejavnost. Koliko knjig je že natisnilo vaše podjetje, koliko ste jih izdali v lastni založbi? »V Sloveniji bi morali še bolj dvigniti kulturo branja. Začeti je treba že v šolah, predvsem pa bi bilo dobro prepričati ljudi, da je knjiga boljše darilo kot Ш steklenica vina.« Z založniško dejavnostjo smo se začeli ukvarjati pred petnajstimi leti. Moram povedati, da ta stvar sploh ni enostavna, saj zahteva veliko denarja. Prej smo delali za znane naročnike, zdaj, ko lahko tudi sami kaj založimo, delamo tudi to. Mislim, da smo do zdaj natisnili že milijon knjig, od tega skoraj 90 odstotkov v našem lepem slovenskem jeziku. Je kakšna knjiga, ki ste jo natisnili v vašem podjetju, ki vam je še posebej pri srcu? Vsaka knjiga je nekaj posebnega. Vendar bi omenil samo zadnji dve, ki sta izjemni stvaritvi. Prva je o 125 letih športa v Celju, druga je knjiga o Josipu Mursi, znanem gospodarstveniku iz Slovenskih goric. Obe knjigi sta zelo pomembni za zgodovino, po mojem mnenju tudi zelo dobro narejeni, berljivi, tako da priporočam vsem, da ju vzamejo v roke. Kaj je tisto, na osnovi česar ste odločite, da boste neko knjigo tiskali ali založili? Je to samo zaslužek ali je še kaj drugega? »Tisti, ki imajo denar, zelo malo berejo. Tisti, ki zelo radi berejo, pa nimajo denarja za nakup knjig.« »Od rane mladosti prepevam, pel sem tudi v grafičnem zboru v Ljubljani, ko sem tam hodil v šolo, pel sem v šolskih zborih in tudi v mešanem komornem zboru v Celju. Zdaj prepevam le še zase ali za kakšno dobro družbo.« Glede na to, da imam malo časa, da bi prebral prav vsako knjigo, se najprej pogovorim z avtorjem, ga malo »pretipam«, in če vidim, da res nima denarja, da bi sam založil izdajo knjige, mu grem na roke, čeprav že vnaprej vem, da knjiga ne bo uspešnica. Danes je namreč tudi pri knjigah tako, kot je pri časopisih in revijah - uspešnica je tisto, kar je negativno. Knjiga pa ne sme biti negativna, mora imeti srečen konec. Očitno ste do zdaj dobro izbirali, saj vaše podjetje vsa leta raste, povečuje prihodke, tudi dobiček imate vsa leta. Če bi živel samo od knjig, nas danes v podjetju ne bi bilo 32. Za knjigotrštvo in založništvo v Sloveniji že nekaj časa ne cvetijo rožice. Vendar se ukvarjamo tudi s tiskanjem drugih publikacij, da nekako pokrivamo prevelike stroške tiskanja knjig in njihovo skromno prodajo. Slovenski trg je namreč majhen, nekaj sta naredila tudi spletna trgovina oziroma branje knjig na internetu. Čeprav so govorili, da bo to velika konkurenca, se to do zdaj to še ni zgodilo. Ljudje namreč še vedno radi vzamejo knjigo v roke. Žal predvsem le na dopustu, ko imajo več časa. Zvečer, kot smo to delali včasih, tega ni več. Delo čez dan je očitno preveč naporno, da bi zvečer še imeli čas za kakšno zahtevno ali bolj lahkotno branje. Znano je, da Slovenci veliko beremo, ampak očitno, glede na težke razmere v založništvu, si knjige raje sposojamo v knjižnicah, kot da bi jih kupovali. Se strinjam. Dejstvo je, da tisti, ki imajo denar, zelo malo berejo, tisti, ki zelo radi berejo, pa si nakupa knjig ne morejo privoščiti. Knjige so danes predrage. Če pogledamo samo proizvodno ceno, bi nekako še šlo. Vendar so med založniki in kupci še knjigarne, ki seveda ne morejo prodajati zastonj, vendar je delež, ki ga zahtevajo, precej visok. Ko sem še delal v Cetisu, smo za Mohorjevo družbo tiskali knjige v petdeset tisoč izvodih, vendar žal takšnih časov ne bo nikoli več. Niste samo velik Celjan, ste tudi velik dobrotnik. Upam, da se mi bo to kdaj povrnilo. Verjamem, da kdor hitro da, dvakrat da. Sem soustanovitelj obeh rotary klubov v Celju, ki se večinoma ukvarjata s humanitarno dejavnostjo. A tudi sicer mene in moje podjetje pozna veliko društev, od planincev do gasilcev. Vsak dan dobim vsaj dve ali tri prošnje za pomoč. Žal vsakemu ne morem pomagati, če pa se le da, pomagam z izdelki ali z denarjem. Kako preživljate prosti čas? Tega je vedno manj. Je pa tudi res, da z leti postaneš bolj počasen ali pa si naprtiš preveč obveznosti, kar se je zgodilo tudi meni. Moj prosti čas pomenijo sprehodi z ženo na Ku-nigundo ali na Sveti Tomaž. Na morje zadnje čase ne hodim več, ni mi do poležavanja, saj kot pravijo, to ni zdravo. Že dvajset let v času prvomajskih počitnic s prijatelji z vlakom potujem po Evropi. Letos načrtujemo potovanje v Anglijo in na Škotsko. JANJA INTIHAR, foto: SHERPA 28 PORTRET Nirvana visoko nad oblaki Vrhunska jadralna padalka, 38-letna Mojca Pišek, v Dubaju med svetovno elito Jadralno padalstvo je šport, ki ima na Celjskem številne navdušence. Slovenci pa niso le dobri re-kreativci, ampak na svetovnih tekmovanjih pobirajo najboljše medalje. 38-letna Mojca Pišek, ki je že od leta 2007 zasvojena z jadralnim padalstvom, že nekaj let kroji vrh v ženski konkurenci. Mojca trdi, da ni ravno adrenalinski tip ženske, a se je vseeno odločila in leta 2007 poskusila, kako je videti svet iz zraka. Pomislila je, da bi poskusila poleteti v tandemu, a so ji svetovali, da mora to izkušnjo prestati kar sama. »Ko sem po določenem času šolanja prvič poletela, sem vedela, da je to pravo. Ko se odlepiš od tal in poletiš, te odnese in zasvoji.« Njen prvi samostojni polet je bil z Lisce, z višine 948 metrov. »Priznam, da me je pred prvim poletom kar malce stiskalo, kaj vse mi gre lahko narobe. A je bil krasen polet, poleg tega je trajal kar deset minut in je prinesel malce več užitka.« Mojca je doma iz okolice Ptuja, a je od leta 2009 članica šentjurskega društva jadralnih padalcev Lintvar, ki je nastalo na pobudo Damjana Čretnika. Osnovni namen društva je bil, da združi pilote, ki so usmerjeni v tekmovalno letenje in motivirani zanj. V letu 2010 se je društvo razširilo in pod svoje okrilje vzelo še druge »rekreativne« pilote. Do pike natančno pristajanje Ko je končala šolanje, je kmalu začela tekmovati v natančnem pristajanju in nato tudi v preletih. Natančno pristajanje ali pristajanje na piko je zelo mlada disciplina, njen cilj je pristanek čim bliže namišljeni točki oziroma rumeni piki s premerom treh centimetrov. Če zadeneš piko, ne dobiš točk, od tam se nato merijo centimetri. Zmagovalec ima najmanjše število točk. Preleti, ki predstavljajo kraljevsko disciplino, pomenijo, da se s padalom leti od točke do točke v zraku. Razdalja med njimi je lahko tudi sto kilometrov. Zadnje čase je vedno bolj priljubljeno akrobatsko letenje, saj je precej bolj zanimivo za občinstvo. Z državnih, evropskih in s svetovnih tekmovanj je domov prinašala kolajne in zaradi njih dobila med drugim tudi naziv naj športnica leta 2014 v Šentjurju. Sanje v Dubaju Lani konec decembra se je Mojci uspelo udeležiti svetovnih letalskih iger v Dubaju, kjer je Slovenijo zastopala še z osmimi tekmovalci. O Dubaju je začela sanjati že v letu 2014, ko je dobila informacijo, da bodo tam igre, ki so nekakšna olimpijada za jadralne padalce. »Moja forma na tekmah se je stopnjevala in uspelo mi je doseči nekaj dobrih rezultatov, s pomočjo katerih sem se na FAI-lestvici povzpela na sedmo mesto na svetu v ženski konkurenci in na drugo mesto med Evropejkami. Čutila sem, da sem tudi v glavi dokončno prebolela prvo poškodbo, nato se je zgodila nova - počen meniskus in pretrgana križna vez.« Februarja je imela operacijo kolena, v marcu je na veliko veselje dobila uradno povabilo in z njim dodatno motivacijo za čimprejšnjo okrevanje. »Julija in avgusta mi je bilo psihološko naporno, saj sem se spraševala, kako bom nadoknadila zamujeni čas. Po poškodbi sta mi padla forma in zaupanje vase. A kljub temu da je bila noga že okej, sem imela praznino v glavi. Nisem si upala iti do konca. Mislim, da smo ženske takšne, da smo veliko bolj previdne, ko se enkrat opečemo.« S prvim decembrom so se začeli treningi in tekme v toplem Dubaju. Treba se je bilo hitro prilagoditi na novo nastalo situacijo, ki je zahtevala tudi tekmovanje v hudi vročini. Neznosna vročina je uničila Mojčino zbranost, ki je na koncu prinesla četrto mesto med petnajstimi moškimi in petimi ženskami. In če bi kdo misli, da v arabskih deželah ženske niso enakopravne, se moti. Mojca je namreč na dan podelitve ugotovila, da ni posebne kategorije za ženske, kljub temu da so med tekmo objavljali ločene rezultate. O poteku tekmovanja Mojca go- Mojčin najdaljši prelet se je začel na Ravni gori na Hrvaškem in končal na Madžarskem. Trajal je sedem ur. Preletela je 142 kilometrov. Mojca o poteku tekmovanja v Dubaju govori v presežnikih. (Foto: MATJAŽ FERARIČ) vori v presežnikih. »Mislim, da ne bom nikoli več na takšni tekmi. Vsi se trudijo narediti vse najboljše. Vrgli so hudo rokavico naslednjemu organizatorju. Poleg tega je bilo med tisoč tekmovalci mogoče čutiti prijetno olimpijsko vzdušje. Čeprav še nisem bila na olimpijskih igrah, predvidevam, da je podobno pozitivno vzdušje. Vsaj upam.« S padalstvom v nove dežele Padalstvo je šport, s pomočjo katerega Mojca spoznava nove dežele in nove ljudi. V svoji dolgoletni karieri je doživela polno različnih prigod. »Odkar jadram, sem spoznala veliko novih krajev. Mislim, da je to pravi šport za nekoga, ki rad potuje. Adrenalinsko je tudi to, ker nikoli ne veš, kje točno boš pristal, in včasih moraš biti zelo iznajdljiv, da prideš spet domov. Avtoštop je tako pogosta izbira za vrnitev domov. Ko pridem s poleta domov, si na zemljevidu vedno pogledam, kje sem letela. Okoli Kočevja je košček sestavljanke, ki mi še manjka, druge imam bolj ali manj pokrite.« Posebej ji je v spominu ostalo tekmovanje v Turčiji. Spominja se, da so imeli štart v kanjonu oziroma v veliki kotlini. A dokler se ni začela dvigovati, se tega niti ni zavedala. »Kadar letim, se vedno želim čim prej dvigniti, da vidim, kaj me čaka na drugi strani hriba. Ko sem drugi dan pridobila višino in sem se dvignila precej visoko, se je naenkrat pred mano odprl nov svet. Pust, dolgočasen, malo vasic in malo rastlinja. Ko sem pristala v eni od vasi, so k meni pritekli moški in me povabili v vas. Vsi v oblekah in kravatah, četudi je do vasi vodila makadamska cesta. Ko so organizatorji prišli pome in sem se poslavljala od domačinov, je k meni pritekel fant in mi naročil, naj slike objavim na Facebooku. V vasi, kjer skorajda nimajo elektrike, imajo dostop do družbenih omrežij. Zabavno!« Visoko nad oblaki Počasi prihaja čas, ki je jadralcem najbolj pogodu. Pomlad je najbolj prijazen čas, saj lahko poletijo tudi do tri tisoč metrov. »Tam visoko v zraku ni čiste tišine, slišiš veter, a mene pomirja in sprošča, je nekakšna nirvana zame. Najraje imam, ko jadram in iščem dvigajoči zrak, podobno kot ptiči, ki me pogosto spremljajo v teh iskanjih toplega zraka. Bolj kot adrenalin mi je letenje užitek.« Lahko pa je tam zgoraj tudi zelo mrzlo. »Zelo dobro se spominjam pred leti poleta v februarju. Leteli smo na Primorskem in se zelo dobro in hitro dvignili. Mislim, da do tri tisoč metrov. Zgoraj je bila temperatura minus 23 stopinj, hitrost padala je bila 35 kilometrov na uro. Lahko si mislite, da to letenje ni bilo ravno prijetno. Kot bi s skuterjem drvel v zelo mrzli zimi.« Mi, ki nam jadralno padalstvo ni tako blizu, bi pomislili, da je to nevaren šport in da se z njim prepogosto izziva usoda. »Čeprav sem imela dve poškodbi, se mi zdi, da je to še vedno zelo varen šport. Po zadnjih tekmah se mi smučanje zdi veliko bolj nevaren šport. Rekreativno letanje je zelo varno. Nevarno postane takrat, ko prestavljamo meje. Če upoštevaš vreme, svoje znanje in opremo, se kaj hujšega ne more zgoditi,« pomirja Mojca vse tiste, ki jih skrbijo neizmerne višave. Ljubezen našla med padalci Mojca je v padalstvu spoznala tudi svojega partnerja. Damjan Čretnik je njen življenjski sopotnik in trener. Združila ju je združila ljubezen do letenja. »Najboljše, kar se ti lahko zgodi, je, da imata s partnerjem skupne konjičke. Oba obožujeva jadralno padalstvo, njemu se moram zahvaliti, da je moje padalstvo na takšni ravni.« Oba tako ves čas posvečata jadralnemu letalstvu. Mojca se je po vrnitvi iz Dubaja resno lotila diplome iz prava. »Zavedam se, da nikoli ne bom pravnica, ampak študij moram končati. Škoda bi bilo, da bi pred koncem odnehala. Z dobrimi športnimi rezultati in diplomo upam na zaposlitev v Slovenski vojski.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA RASTOČA KNJIGA 29 Samo ljubezen bo rešila človeštvo Dr. Janez Gabrijelčič, idejni oče Rastoče knjige - Prvi na Celjskem jo bodo postavili v Osnovni šoli Lava Kot pravi oče Rastoče knjige dr. Janez Gabrijelčič, je bistvo te pobude, da dva milijona Slovencev vzgajamo in spodbujamo, da bi svoje potenciale izkoristili za osebni in skupni napredek. »Za to imamo na voljo dva milijona slovenskih glav, dva milijona slovenskih src in štiri milijone pridnih rok.« »Povečuj in izboljšuj svoje znanje in k temu vabi tudi druge,« pravi druga misel v eni od Rastočih knjig. Vsak dan moramo stremeti k novemu znanju in novim spoznanjem. Ekonomsko in vojaško ne bomo nikoli pomemben narod. Na področju znanja pa ni nobenih omejitev.« Rastočo knjigo predstavlja kip deklice avtorja Jerneja Malija. Kip stoji v Župančičevi jami v Ljubljani. To je edini kip na svetu, ki raste. Vsako leto zraste za dva centimetra, za nov verz, ki ponazarja ljubezen do slovenske besede, kulture in slovenskega naroda. V Novem mestu so temu projektu posvetili celo park Rastoče knjige. Rastoča knjiga ni navadna knjiga. »Je knjiga, ki je več kot knjiga. Je skrinja narodne zaveze. Je duh, ki se nad časom dviga. Je zvezda stalnica: ljubezen,« je ideji na pot zapisal pesnik Tone Pavček. Množici tistih, ki so jo doslej že sprejeli za svojo, Rastoča knjiga predstavlja predvsem možnost, da se uprejo posploševanju, kako je vse slabo in brezupno. Z vizijo Rastoče knjige ima vsaka generacija priložnost biti boljša od svoje predhodnice. In to je smisel našega bivanja. »Bili smo na pragu leta 2000. Prelom tisočletja doživijo le redke generacije in mi smo to srečo imeli. Na zahodu so gradili velike stavbe, odmevali so velikanski projekti, mi pa smo bili komaj dobro rojena država z omejenimi možnostmi in finančnimi viri,« o svojih razmišljanjih tistega časa pripoveduje dr. Gabrijelčič. »Nisem se mogel sprijazniti s tem, da zaradi svoje majhnosti ne moremo narediti nič velikega. Ne moremo graditi velikih stavb, lahko pa postavimo spomenik nečemu pomembnemu. In kaj je v slovenski - in nenazadnje človeški - zgodovini pomembnejše kot knjiga? A za narod knjige se imajo tudi Židi, Arabci, Indijci ... Naša ideja je morala biti zares izvirna. In tako se je rodila Rastoča knjiga.« Naša država žal nima vizije, Rastoča knjiga pa predstavlja vizijo naroda. Ta dolgoročni projekt je še najbližje vzgoji za nov način mišljenja in življenja. V Osnovni šoli Lava so svojo Rastočo knjigo zastavili v obliki koledarja, ki jih iz meseca v mesec spodbuja k rasti. Tem prizadevanjem se bomo pridružili tudi v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. Stati in obstati na najboljšem Filozofija Rastoče knjige ni enostavna. V sebi namreč združuje vse naše bistvo skozi preteklost in odpira poti proti idealom prihodnosti. Slovenci smo postali narod s knjigo, a se danes niti ne zavedamo zares, kako zelo se je naš kapital na temelju knjig skozi stoletja oplemenitil. Po drugi strani je šele zdaj prišel čas, ko se lahko razvijamo in rastemo brez omejitev. Danes ni več izgovorov, da ne bi mogli iz sebe narediti nekaj najboljšega, kar je sploh mogoče. »Pod okriljem Rastoče knjige smo zbrali temeljne knjige našega naroda. Ko smo 147 najboljših knjig predstavili na razstavi v Münchnu, Gentu in Bruslju, je bil odziv neverjeten. Več kot 30 tisoč ljudi si je ogledalo razstavo v osrednji državni knjižnici na Bavarskem. Niso mogli verjeti, da imamo svojo pisano besedo že tisoč let, da je Friderik Pregel slovenski Nobelov nagrajenec, da je bil Žiga Herberstein, veliki pisec o Rusiji, Slovenec ...,« NOVI TEDNIK ЗД06 1-33 je nazoren dr. Gabrijelčič. Ob tem je težko spregledati, da o vsem tem tudi mnogo Slovencev ne ve prav veliko. Združeno prizadevanje za boljši svet Dr. Gabrijelčič je s svojo idejo najprej navdušil nekaj prepoznavnih imen, kasneje so projekt podprle različne ustanove, danes je Rastoča knjiga del pomembnega mednarodnega gibanja. Osnovna vizija, da rastemo s knjigo in ne z orožjem, je nagovorila svet. »Prva se je priključila Rusija. Pol leta so se odločali, nazadnje pa pri tehtanju med Dostoje-vskim in Tolstojem za svojo temeljno knjigo izbrali Vojno in mir slednjega. Finci so iz- brali epsko pesnitev Kaleva-la, Norvežani Ibsnovo Noro,« z navdušenjem pripoveduje sogovornik. Danes ima obeležje združenih rastočih knjig sveta v Ljubljani ob kipu deklice devet portalov. Na njih so doslej že napisi dvanajstih držav. Rastoča knjiga je državno podprt projekt, ki ga na najvišji ravni koordinira in podpira Državni svet Republike Slovenije. S postavitvijo svojih knjig so se projektu doslej priključili tako otroci v okviru svojih šol kot upokojenci pod okriljem svojih društev. Priključili so se že občine, mesta, podjetja in ustanove. Gibanje se je začelo na Dolenjskem, zdaj se širi v vse slovenske pokrajine, s posredovanjem ravnateljice Marijane Kolenko tudi na Štajersko. »Veliko pomembnih ljudi je podprlo gibanje Rastoče knjige, med njimi tudi Boris Pahor, ki se ji je poklonil z mislijo >samo ljubezen bo rešila človeštvo<,« pove Gabrijelčič. Od povprečja kakovosti do odličnosti »Pokončnost je stvar odnosa do sebe in pogleda na svet. Tako smo prišli do abecede odličnosti, mojstrstva in etike. S pomočjo miselnih vzorcev na podlagi 25 črk abecede smo vzpostavili odprto mrežo za sistem vrednot, ki jih želimo ne samo promovirati, ampak tudi živeti,« o izbiri smernic, ki poganjajo vsakoletno rast knjige, pojasnjuje dr. Gabri- jelčič. V Sloveniji je bil prav on tisti, ki je med prvimi govoril o odličnosti in ne zgolj o standardih kakovosti. »Za kakovost si prizadevajo vsi. Če želimo izstopiti iz povprečja, si moramo prizadevati za odličnost. Saj vsi ljudje končnega cilja ne bodo dosegli, mnogi si za odličnost niti prizadevali ne bodo. Vendar nujno potrebujemo ideal, zvezdo vodnico, kažipot do nečesa boljšega, kar kot posamezniki in družba zmoremo doseči. Vse, kar šteje, je, da ne stojimo na mestu in se vdajamo malodušju, ampak se usmerimo proti svetlobi.« Rastoča knjiga temelji na najboljšem, kar so nam zapustili predniki, in raste z največjimi potenciali ljudi. To so vrednote, ki delajo človeka pokončnega. »Slovenci imamo prav s pokončnostjo že od nekdaj težave. Huje kot to, da so nas imeli za konju-šnike, je, da tako o sebi razmišljamo tudi sami.« Tako kot bo rasla Rastoča knjiga, bomo rasli tudi mi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Bistveno je izkoristiti svoj čas. Kdor ne zna ravnati s časom, ne zna ravnati z ničemer. Čas je najbolj pomembna stvar - ne samo za ekonomijo, za vsakega človeka, še posebej za državo kot celoto. Država mora imeti vizijo v vsakem času. Žal smo tu obstali na mestu.« »Naj ne mine dan, da ne bi naredili česa dobrega zase, za družino, za ožjo in širšo skupnost,« je ena od misli v Rastoči knjigi. Si predstavljate, da vsak dan od 365 v letu posvetite temu, da naredite nekaj dobrega ne samo zase, ampak tudi za svojega brata, sestro, soseda, občino, državo in svet? 30 REPORTAŽA Sanja Pihler se je z ribogojništvom začela resno ukvarjati, ko dlje časa ni našla zaposlitve na področju, za katerega se je izšolala. Pridobila je vsa znanja in danes poprime za vsako delo v ribogojnici. Zadolžena je za nego iker in nadalje za ribe vseh velikosti in starosti. Razvoj rib od iker do prodaje traja od 15 do 18 mesecev, kar pomeni, da morajo prodajo načrtovati približno leto in pol vnaprej. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi sprotni osip in pogin. Še vedno je močan spomin na lansko poletje, ko jim je zaradi nespametnosti občana, ki je v potok nametal vejevje, poginilo 80 tisoč rib. A so na nesrečo kljub vsemu pogledali s svetle plati. Namesto da bi v tem letu že imeli polni obe ribogojnici, bodo staro prvič od postavitve popolnoma prečistili in dezinficirali. V bazenih Ribogojnice Špegelj plavajo predvsem ameriške postrvi. Te vsake tri mesece sortirajo. Tako imajo v posameznem bazenu vselej ribe približno enake velikosti. Ko konjiček postane posel Družina Špegelj je izkoristila naravne danosti potoka, ki teče mimo hiše, jih združila s konjičkom in ustvarila posel Pred desetimi leti sta Stanka in Rudi Špegelj naredila prve samostojne podjetniške korake in ob domači hiši v Malih Braslovčah postavila manjšo ribogojnico. To sta v zadnjih letih predvsem s pomočjo evropskih razpisov precej razširila. Ribogojni-štvo je postalo pravi družinski posel. Vzrejo in prodajo rib želi družina v prihodnje še nadgraditi in v neposredni bližini ribogojnice postaviti tudi predelovalni in prodajni center. Po ribogojnici nas je popeljala snaha v družini Špegelj Sanja Pihler, ki skrbi za vzrejo mladic od iker naprej. V zadnjih letih se je izurila na vseh področjih vzreje in prodaje rib ter tudi v pripravi ribjih jedi. Sanja je sicer ekonomistka, ki ni našla služne na področju za katerega se je izšolala, zato sta se s partnerjem Tadejem odločila, da bosta nekoliko bolj intenzivno zagrizla v delo in konjiček Tadejevih staršev. Čeprav je delo zahtevno in predvsem zahteva nenehno pozornost ter natančnost, sta Sanja in Tadej vesela, da sta zakorakala na to pot. Tudi idej za nadaljnji razvoj jima ne manjka. Širitev in lastno vališče Majhna ribogojnica iz Savinjske doline se napaja iz Letuške struge umetnega rokava Savinje. Ukvarja se z vzrejo ameriških postrvi. Leta 2014 so Špegljevi zgradili tudi lastno vališče, tako da zdaj kupujejo ikre in ne več mladic, lani pa so razširili staro ribogojnico in poleg nje zgradili še štiri nove vzrejne bazene ter skladišče. Kot je povedala Pihlerjeva, so vse investicije izvedli s pomočjo denarja, ki so ga pridobili na evropskih in državnih razpisih, poleg tega so v razvoj in posodobitve vložili tudi lastne prihranke. »Zneski so res precejšnji,« pravi sogovornica, »bager samo pogledaš in odnese tisočaka.« Danes se lahko pohvalijo z izjemno moderno urejenim vzrejnim centrom, kjer so vsi bazeni računalniško nadzorovani. S pomočjo sodobne tehnologije nadzorujejo tudi pretok vode in raven kisika. To sta namreč glavna parametra, ki vplivata na razvoj in preživetje rib, nas je podučila Sanja, ki je danes pri delu, ki ga opravlja, že izjemna strokovnjakinja. Največ znanja so Sanja in ostali člani družine pridobili z delom. Ni šlo vse zlahka, prizna sogovornica. »Sprva smo ogromno iker in še prej mladic zmetali stran. Veliko smo se morali naučiti in vseh napotkov ne najdeš v knjigah ali na spletu.« Ribe so zelo zahtevne Gojenje rib je zelo zapletena in zahtevna dejavnost. Ribe zahtevajo posebno nego, čeprav tega na prvi pogled ni mogoče opaziti. »Nenehno je treba paziti na to, da je v bazenih dovolj kisika in da temperatura vode preveč ne naraste. Če se to zgodi, ribe preprosto nehajo dihati,« razlaga Pihlerjeva. V hladnejših mesecih ribe lahko tudi nekoliko dlje preživijo v vodi, kjer je malo kisika, medtem ko je poleti lahko padec kisika usoden za celotno jato. V Braslovčah, kjer se bazeni ribogojnice napajajo iz mrtvega rokava Savinje, težav s kakovostjo vode nimajo. Če je treba umetno uravnavati pretok ali raven kisika, jim nove naprave omogočajo tudi to. Tudi s poplavljanjem nimajo težav. »Največ nevšečnosti povzročajo odpadlo listje in vejevje ter zmrzal. Tako jeseni tudi ponoči ves čas dežuramo in če je treba, pretoke čistimo vsako uro,« še pove Pihlerjeva. Kakovost v bazenih in kuhinji V prvih letih so zelo veliko časa in denarja vložili v promocijo. »Kar nekaj let je trajalo, da so se stranke navadile na našo ponudbo, da so nas spoznale,« se začetkov spominja Pihlerjeva. Danes največ prodajo gostincem, čeprav je pri njih dobrodošel prav vsak. Ker je treba v boju s konkurenco vselej gledati naprej, so se tudi pri Špegljevih odločili, da bodo iz doma vzrejenih postrvi pripravljali odlične ribje jedi. Njihove specialitete so predvsem dimljene postrvi in namaz iz njih. Recepte so spisali sami. »Poskušamo različne možnosti in se tako učimo. Predvsem receptura za dimljene postrvi se je kalila precej časa, približno leto,« pripoveduje sogovornica. Dimnico so uredili tudi v hiši, za dimljenje pa uporabljajo predvsem češnjev les, ki je najbolj aromatičen. Da so njihove jedi kakovostne in izjemnega okusa, potrjujejo tudi priznanja na mednarodnih ocenjevanjih ribjih izdelkov in olj. Pred časom so se z avstrijske Koroške ponovno vrnili s srebrnima medaljama. Nagrado za drugo mesto so prejeli za vroče dimljeno potočno postrv in namaz iz nje. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Pohvalijo se lahko s sodobno opremljenim vzrejnim centrom, kjer ribe sami vzgajajo od iker naprej. Za uspešen razvoj mladih rib sta pomembna stalen pretok in raven kisika v bazenih. V primeru, da pride do sprememb, jih na to opozori računalnik, ki je preko aplikacij povezan s pametnimi prenosnimi telefoni. Ribe hranijo izključno z briketi, ki so različnih velikosti, glede na starost in velikost rib. Hranijo jih večkrat na dan. Največ težav z rastjo imajo poleti, ko ribe zaradi višjih temperatur vode ne jedo oziroma jedo manj in temu primerno tudi počasneje rastejo. Po približno 18 mesecih, ko postrvi dosežejo težo med 25 in 30 dag, so primerne za prodajo. Pomembno je, da je pretok vode v bazenih ves čas enak. Voda je v bazene speljana iz bližnjega potoka. Ker se na mrežah, ki preprečujejo, da bi v vodo priplavala nesnaga, pogosto nabirajo trava, listje ali vejevje, jih je treba večkrat dnevno čistiti. Jeseni ali v času napovedanih povodnji mreže čistijo vsako uro, tudi ponoči. Ponavadi je za to zadolžen Sanjin tast Rudi. Sanja Pihler ne le da ribe sama vzreja, iz njih pripravlja tudi imenitne jedi. Seveda ob pomoči ostalih članov družine. V njihovi ponudbi so sveže postrvi in sveži postrvji fileji, dimljene postrvi in dimljeni postrvji fileji ter tudi hišne specialitete: namaz iz dimljene postrvi, namaz iz kuhane postrvi, dimljena postrv v olivnem olju s feta sirom in z začimbami. Za kulinarične poskuse so bili že večkrat tudi nagrajeni. Po želji vam pripravijo tudi simpatično oblikovano ribjo ploščo. FOTOREPORTAŽA 31 Smučarski praznik na Ljubnem Pod novo skakalnico je bilo konec tedna deset tisoč gledalcev - Tekma v nezavidljivih vremenskih pogojih Letošnja tekma svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem, ki je bila konec tedna, je bila nekaj posebnega. Bila je na novi skakalnici, na kateri so se slovenske tekmovalke odlično izkazale. V ozadju velikega mednarodnega tekmovanja je skrit velik napor organizatorja, ki je tekmo pripravil v nezavidljivih vremenskih pogojih. Po sončni soboti je bila tekma v nedeljo v znamenju močnega dežja. Nova ljubenska skakalnica na očeh sveta V začetku prejšnjega tedna je organizator Smučar-skoskakalni klub Ljubno razmišljal celo o morebitni odpovedi tekmovanja. Zaradi pomanjkanja snega si je pomagal s snegom iz sosednjih Luč, ki ga je imel na zalogi tamkajšnji smučarski klub. Iz Luč je bilo nato pripeljanih več sto kubičnih metrov snega. Negotova je bila prav tako vremenska napoved, saj je bilo napovedanega za konec tedna precej dežja. Na srečo je bilo v soboto lepo sončno vreme, ki ga je v nedeljo zamenjal močan dež. Takšna prireditev je seveda povezana z visokimi stroški, pa se ne nek način »povrnejo« s televizijskim prenosom in denarjem pokroviteljev. Na Ljubnem ocenjujejo, da po tekmi rdečih številk ne bo. V obeh dneh si je tekmovanje ogledalo približno deset tisoč gledalcev, ki so se nadvse veselili uspehov naših skakalk. Najboljša je bila Maja Vtič, ki je bila v soboto prva in v nedeljo druga. Nekateri so od skakalk na novi skakalnici pričakovali celo skoke več kot sto metrov, vendar takšnim željam vremenske razmere niso bile naklonjene. BRANKO JERANKO Foto: SHERPA Nov sodniški stolp nove lju Slovenke so bile oba dneva res vražje 32 ZA ZDRAVJE Primerov raka materničnega vratu manj kot pred leti Razlog za to sta dobra preventiva in ozaveščenost žensk Na Celjskem se je v zadnjih dvanajstih letih število primerov raka materničnega vratu znižalo za več kot polovico. To so podatki celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kljub takšnim izjemno pozitivnim novicam je naše območje po pojavnosti te bolezni še vedno nekoliko nad slovenskim povprečjem, vendar so informacije vseeno več kot spodbudbne. Kažejo namreč, da sta ustrezna preventiva in ozave-ščanje žensk v zadnjih letih dosegla svoj namen, predvsem pa se je program Zora pokazal kot nadpovprečno uspešen. V tem programu ženske povabijo na preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu za citološki pregled vsaj enkrat v treh letih. V brisu materničnega vratu nato iščejo zgodnje predrakave in rakave spremembe. »Pregledanost žensk v zdravstveni regiji Celje je dobra in se v celotnem obdobju dvanajstletnega delovanja programa giblje pri približno 74 odstotkih. Podobno kot drugod je tudi pri nas najvišja med mlajšimi ženskami in prenizka med ženskami, starejšimi od 50 let. Zato še posebej ženske, stare od 50 do 64 let, vabimo, naj vzamejo vabilo iz programa Zora resno in se redno udeležujejo presejalnih pregledov tudi po končani rodni dobi,« pravi Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja iz celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najboljša preventiva je cepljenje Raka materničnega vratu pripisujejo kronični okužbi materničnega vratu z visoko ogrožajočimi humanimi papiloma virusi, znanimi kot HPV. »Skozi življenje se s HPV okuži večina spolno aktivnih žensk in moških, vendar pri 90 odstotkih žensk okužba izzveni sama v letu do dveh. Pri manjšem deležu vztraja in se lahko postopoma razvije od predrakavih sprememb do raka na vratu maternice,« pojasnjuje izr. prof. dr. Alenka Fokter, citopatolo-ginja, vodja citologije na Oddelku za patologijo Splošne bolnišnice Celje. Dobra stran je, da lahko to okužbo dokažejo s triažnim testom, ki ga opravi ginekolog, seveda s privoljenjem ženske. Zdravniki še vedno priporočajo cepljenje proti raku materničnega vratu. V Sloveniji je že od leta 2009 možno prostovoljno brezplačno cepljenje šestošolk proti okužbi z nekaterimi HPV-virusi. »Skupna precepljenost za deklice v šestem in osmem razredu osnovne šole je bila v šolskem letu 2013/14 v celjski regiji 60-odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji 50-odstotna. V lanskem šolskem letu je bilo uvedeno tudi cepljenje vseh zamu-dnic, trenutno so to dekleta v 18. letu oziroma tista, ki obiskujejo tretji letnik srednjih šol. O cepljenju otroka proti HPV odločajo starši do otrokovega petnajstega leta, po tem letu se lahko mladostnice odločijo same,« pojasnjuje prim. dr. Alenka Trop Skaza, epidemiologinja, predstojnica celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. SŠol V nestrokovni in strokovni javnosti tako v Sloveniji kot v tujini še vedno odmeva prelomno odkritje raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, s katerim so dokazali, da virus zika okužene matere lahko okuži možgane ploda in da v primeru takšne okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Raziskava je namreč jasno pokazala, da razmnoževanje virusa zika povzroča okvare osrednjega živčevja v možganih ploda. Sumi o povezavi med okužbo z virusom zika v nosečnosti in prirojenimi okvarami živčevja so se do tega trenutka množili, a neposredna vzročna povezava ni bila konkretno dokazana. Do odkritja slovenskih raziskovalcev. Študijo so opravili na podlagi avtopsije ploda ženske, ki se je z virusom okužila med bivanjem v Braziliji. Poročilo o svojem odkritju so slovenski raziskovalci objavili v eni najbolj prestižnih medicinskih revij na svetu The New England Journal of Medicine. Avtopsija ploda po prekinitvi nosečnosti je potrdila hude strukturne okvare možganov, mikroskopski pregled možganskega tkiva pa spremembe, ki so značilne za virusno okužbo. Virus zika je bil edini prisoten povzročitelj, ki so ga odkrili izključno v vzorcih možganskega tkiva. Na pojav okužbe z virusom zika so pripravljeni tudi v Sloveniji, tudi v celjski bolnišnici. Kot je znano, je Svetovna zdravstvena orga- nizacija 1. februarja razglasila primere mikrocefalije in drugih okvar živčevja zaradi omenjenega virusa razglasila za javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena. Virus zika povzroča trajne posledice Prelomnica pri raziskovanju tega virusa na podlagi slovenske raziskave I ui THERMANA laška OSTEOPATSKA-KIROPRAKT1ČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DK. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 www.centerzdravja.net; e-pošta: versinin.andrej@gma1l.com TGPFITj center za zdravje in rekreacijo novi tednik radio celje (Shujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje в Zdravstveni dom Celje Pravilen način nakupa je prvo pravilo! Tokrat je bila delavnica med prodajnimi policami Skupina, ki hujša v okviru naše akcije, je v tem tednu skupno izgubila skoraj enajst kilogramov, tako da je od začetka akcije do danes shujšala že za 117 kilogramov. Številka je vzpodbudna, ni kaj. V torek so udeleženci akcije takoj potem, ko se se zvrstili na Taniti (tehtnici), odšli v Citycenter Celje, kjer jim je ob sprehodu med trgovskimi policami Nataša Medved iz Zdravstvene postaje Voj-nik svetovala o pravilnem načinu nakupovanja. Branje deklaracij je za vse, ki so v procesu huj-šanja, najpomembnejše. Zmedeno nakupovanje in to, da niso pozorni pri branju deklaracij na živilih, ne pomaga pri izgubljanju kilogramov. »Bodite pozorni, da bo vsako živilo, ki ga boste kupili, čim bolj sveže,« je bil osnovni nasvet Medvedove. Ne sme stati! »Zapakirane in že narezane solate so sicer dobre in Od vseh si je le ena udeleženka zapisovala zakonitosti pravilnega načina nakupovanja. Samo namig glede na izkušnje udeležencev preteklih akcij: ko akcije ni več, ko motivacija pade, ko ni več ne delavnic ne skupine in je skrb za zdravo življenje prepuščena vsakemu posamezniku, ostanejo zapisane besede, ki lahko spomnijo na marsikakšen nasvet, ki ga nekdo, ki v akciji ne sodeluje, ni deležen ... užitne, vendar so že izgubile nekaj vitaminov in mineralov. Tudi doma zelenjava ne sme dolgo stati v hladilniku, ampak je priporočljivo sprotno kupovanje. Za- kaj? Ker zelenjava - preden prispe v trgovino - nekaj časa stoji, nato čaka tudi na policah in zatem še doma. S tem ves čas izgublja vitamine in minerale,« jim je pripovedovala Medvedova. Poleg tega, da je treba uživati sveža živila, naj bodo ta domača in predelana na čim bolj naraven način, je bilo naslednje opozorilo. Eden izmed izdelkov, ki so ga udeleženci akcije morali črtati z jedilnika, je majoneza. »Ta ima izredno veliko kilokalorij. Če pa se ji že ne morete upreti, uživajte tisto, ki je pripravljena na čim bolj naraven način,« je dodala strokovnjakinja. Člani skupine so še izvedeli, da imajo lahki mlečni izdelki (tudi siri) resda manj kilokalorij, toda manj maščob pomeni, da je takšnemu izdelku dodanega več sladkorja. Ravno zaradi tega je pomembno, da ljudje berejo, kaj na deklaracijah piše. Nasploh se je treba navaditi na to, da jedo manj sladke stvari, polnozrnate, pirine in graham testenine ter pijejo nehomogenizira-no mleko. »Pri testeninah iz polnozrnate moke je treba nujno upoštevati predpisan čas kuhanja, saj predolga toplotna obdelava povzroči, da se tvori dodaten škrob, ki samo dviguje kalorično vrednost živil,« jih je še poučila Medvedova. Naslednji teden bo sledilo zanimivo predavanje o načinih sproščanja. Predaval bo eden najboljših in najbolj priznanih psihologov pri nas mag. Drago Tacol, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Matej Ermenc je eden tistih, ki je med najbolj pridnimi v skupini. Projekta spremembe načina prehrane se je lotil resno in do zdaj izgubil skoraj sedem kilogramov. »Vse gre po načrtih. Gibam se več in ni primerjave z obdobjem pred akcijo. Novembra in decembra sem bil skoraj popolnoma neaktiven, zdaj lahko brez težav smučam dve uri in več skupaj. Prej tega nisem zmogel. Tudi počutim se veliko bolje,« se mu kar samo od sebe smeji. Tega, da sodeluje v akciji, ni obešal na velik zvon. »Življenje si spreminjam v bolj zdrav način bivanja zase, ne za druge,« je modro in pravilno povedal. Je pa opazil, Matej Ermenc da se na bolje spreminja tudi njegovo zdravstveno stanje. »Pa še lažje se sklonim,« še doda. KULINARIKA 33 Nekdanja novinarka, ki jo je premamil svet slaščic Jelena Vadnjal se rada spominja začetkov na velenjskem radiu, a trenutno je njen svet sladko po- 1 v v • • vezan s slasčicami. Velenjčanka se je v novinarstvu najprej preizkusila na lokalnem radiu leta 1998 in tam delala do leta 2005. »Zelo lepe spomine imam na to obdobje. Ravno pred nekaj dnevi sem spoznala Velenjčanko, ki je pohvalila program, ki sva ga ustvarjala s Tom Tomom (Borutom Justinom). Zelo lepo je slišati pohvale za deset let nazaj.« Jelena se ni več vrnila pred radijski mikrofon. Z radia se je preselila na televizijo, kjer je sovodila oddajo E+ na Kanala A. Vmes je bila tri leta urednica lokalnega radia, glavna in odgovorna urednica ter urednica lepote pri reviji Joy. Preizkusila se je tudi v marketingu in številnim slovenskim glasbenikom pomagala do prepoznavnosti. Že deset let živi z družino v Ljubljani. »Čeprav se na meglo še vedno nisem navadila, mi je tukaj lepo. A priznam, da Velenje in predvsem prijatelje zelo pogrešam. In pre-malokrat se vračam.« Ponovno odkrita prva ljubezen -sladice Že od zgodnjega otroštva jo je zanimalo vse, kar je povezano s peko sladic. Njena mama je bila na tem področju njena prva učiteljica in po njej je podedovala slaščičarsko žilico. Jelena je preizkušala recepte in vsebine, nastale so prve sladke kreacije. Po vstopu v svet novinarstva je malce pozabila na svoj slaščičarski talent, a ko je po rojstvu hčere Miše Zarje razmišljala o novih izzivih, so jo misli preusmerile na nov sladek karierni izziv. Poleg tega ji je njen mož Simon, ki je bil v tistem času scenarist oddaje Prava ideja, dal misliti, kaj je tisto, kar jo res veseli, Ker na tem področju ni imela formalne izobrazbe, je najprej opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za izdelavo slaščic, kruha, pekovskih izdelkov in testenin. Ob tem je nastajala ideja o lastni spletni strani, na kateri bi prodajala izdelke in pripomočke za dekoracijo sladic, poleg tega bi na blo-gu pisala o receptih svojih slaščic. Od jeseni lahko na njeni spletni strani www.ljube-zennaprviugriz.si sledite njenim uresničenim željam. »Z grafično podobo smo se oddaljili od konkurenčnih strani. Poskušali smo stran narediti bolj pregledno in bolj >trendovsko<. Poleg izdelkov za dekoracijo sladic ponujam tudi blog, kjer redno objavljam inovativne recepte za sladice.« Individualni tečaji v domači kuhinji Vse njene sladice so narejene korak za korakom, brez bližnjic v stilu krema iz vrečke ali kupljen biskvit. Slaščičarska posebnost, ki jo nudi, pa so individualni tečaji v kuhinji tečajnika, torej na domačem terenu, in s pripomočki, ki jih učeča oseba pozna. »Individualne tečaje v šali rada enačim z avtošolo - tako kot se v avtošoli nau- čiš voziti, se na mojih tečajih naučiš peči sladice. Kot že ime pove, se odvijajo ena na ena pri tečajniku doma. Sam si izbere, katero sladico se želi naučiti speči, jaz ga usmerjam od začetka do konca. In upam si trditi, da ko se sladico nauči narediti, jo bo znal za vedno.« Kdor jezika špara, kruha strada Jelena je ponosna na svoje komunikacijske spretnosti, ki so jo pripeljale tudi do novih sodelovanj. V Ljubljani sodeluje s Katrco, hišo kuli-narike in piva, kjer od jeseni gosti okušajo njene sladice. Zasluge za sodelovanje ima njen nekdanji soobčan Peter Poles. »Pero mi je poslal vabilo na odprtje. Žal se ga nisem mogla udeležiti, sem mu pa rekla, da lahko mogoče najdemo skupen jezik pri sladicah in na ta račun Katr-ca postane Hiša piva, kulina-rike in najboljših sladic. Pero je idejo prenesel šefoma in čez približno mesec smo že začeli pisati skupno zgodbo. In tako za Katrco v ljubljanski Rožni dolini ustvarjam in delam sladice.« Sladki načrti Načrtov je veliko in vsi so sladki. Do konca leta želi razširiti spletno prodajalno na hrvaški trg ter izdati dve knjigi. Ena bo imela recepte za sladice, ki jih ustvarja za Hišo piva in kulinarike Katr-ca, druga knjiga bo vsebovala recepte za ketogeno dieto. »Nekateri načrti se organsko razvijajo glede na moje želje in so rezultat preteklega truda, kot je recimo sodelovanje s Katrco in tečaji. Trenutno vstopam v nov, velik in odmeven medijski projekt, ki bo dosegel široko množico, več bom razkrila kmalu.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: Osebni arhiv Jackovi poljubčki Sestavine (vse količine so okvirne): 270 g bele čokolade (Jelena poudarja, da mora biti profesionalna slaščičarska) 125 ml sladke smetane 100 g drobljenih pistacij 100 g mletih maslenih piškotov Jack Daniels (viski) ličina po želji ko- Potrebujete še: 150 g bele čokolade za obliv drobljene pistacije za posip peki papir Priprava: Sladko smetano segrevajte do vrenja, odstavite in dodajte belo čokolado. Mešanico (ganache) ohladite na sobno temperaturo in jo čez noč pustite v hladilniku. Ohlajenemu ganacheju dodajte mlete piškote (masa ne sme biti ne pretrda ne preredka), drobljene pistacije in viski. Premešajte, oblikujte kroglice in jih odlagajte na peki papir. Če se vam po oblikovanju razlezejo, ne »paničarite«. Takšne, kot so, jih postavite za približno uro v hladilnik. Ko so strjene, jih dokončno oblikujte in naj znova uro počivajo v hladilniku. 150 g bele čokolade stopite, malce ohladite in pomakajte vanjo kroglice. Odlagajte jih na papir za peko. Ponovite vajo s hladilnikom - oblite kroglice naj v hladilniku počivajo približno 15 minut. Ko je obliv strjen, z nožem obrežite odvečno čokolado. S tisto, ki je ostala od pomakanja, okrasite kroglice oziroma poljubčke. Posujte z drobljenimi pistacijami in uživajte. 34 POTOPIS Blišč in beda Dubaja Ponekod kot v pravljicah Tisoč in ene noči -Smučanje in drsanje pri 40 stopinjah - Gradbeni delavci za sto evrov plače Dubaj je mesto, ki mu na svetu ni para. Kraj, ki je bil še pred nekaj desetletji manj pomembno naselje, je danes po zaslugi črnega zlata velemesto z dvema milijonoma prebivalcev. Zaradi moči denarja je danes Dubaj videti, kot da bi bil vzet iz knjige arabskih pravljic Tisoč in ena noč. To je seveda mesto nasprotij. Po eni strani vlada razkošje, ki mu na svetu ni enakega, po drugi strani delajo uvoženi gradbeni delavci za komaj nekaj nad sto evrov plače. In pravosodje Združenih arabskih emiratov je še veliko bolj čudno, kot je slovensko ... Razkošje Dubaja se zrcali v njegovih veleblagovnicah, kjer so nakopičeni dragoceni izdelki z vsega sveta. Tudi tam je mogoče naleteti na protislovja, ki so povprečnemu Evropejcu težko razumljiva. V največji veleblagovnici na svetu, v Dubai Mallu, je tako mogoče srečati številne ženske v črnih arabskih oblačilih in s pokritimi glavami - kot veleva islam. Med premožnimi nakupovalkami ne manjka niti takšnih, ki imajo obraze pokrite s feredžo, zato je mogoče videti zgolj njihove oči in bolj ali manj lepa očala. Na smučanje in drsanje V Dubai Mallu, kjer je nakopičenih kar 1.200 trgovin, je namenjena salonom najpomembnejših svetovnih oblikovalcev posebna notranja ulica. Najbolj fine gospe tako prevaža po ogromni veleblagovnici k Diorju, Versaceju, Valentinu in drugim mojstrom šivanke kar notranji taksi. Modna ulica, kjer se nizajo bogataški saloni, je pokrita z debelo preprogo, kjer si je mogoče odpočiti na oblazinjenih sedežih. Ko so me noge zaradi hoje že težko ubogale, sem sedel zraven moškega v arabski halji in z značilnim arabskim pokrivalom na glavi, ki je čuval nakupovalne vrečke iz Dior-jeve in Chanelove trgovine. Čakal je svojo žensko, morda ženo ali hčer. Ne vem, kaj mu je bila, saj se je k njemu vrnila pokrita s črno feredžo čez obraz. Očitno bodo dragocene evropske modne izdelke občudovali zgolj člani njene družine v domačem krogu. Treba je povedati, da po drugi strani ne manjka niti izrazito evropsko urejenih domačink. Dubaj je pač mesto nasprotij. Med zanimivostmi največje veleblagovnice na svetu je med drugim ogromen akvarij, v katerem plavajo tudi čudna morska bitja. Še večje presenečenje veleblagovnice je ledeni štadion Ice Rink, s tribunami seveda, namenjen različnim športnim dejavnostim, na drsalkah seveda. Treba je spomniti, da se Dubaj poleti ogreje kar na 40 stopinj Celzija, zato je led v tem mestu nekaj izjemnega. Največja atrakcija dubajskih veleblagovnic je Ski Dubai v veleblagovnici Mall of Emirates, kjer je obiskovalcem na voljo pravo smučišče. Najdaljša smučarska proga na umetnem snegu meri celo štiristo metrov. Smučarje prevaža sedežnica. Nikar ne skrbite, če se boste v Dubaj odpravili brez smuči in druge smučarske opreme. To si je pri vhodu mogoče izposoditi. Sanjske stavbe Razvpitih turističnih znamenitosti, ki so nastale v Dubaju v zadnjih letih in jih je takoj spoznal ves svet, je kar nekaj. Največja znamenitost je najvišja stavba na svetu, to je Burj Khalifa, ki je postavljen ob največji veleblagovnici na svetu. Stavbo, ki se pne v nebo kar 828 metrov visoko, so zgradili leta 2010. To je stavba različnih presežnikov. Ob dubajski obali na umetnem otoku je nov simbol Du-baja, stavba Burj Arab, ki je v obliki ogromnega jadra. V njej je hotel, ki je eden najrazkošnejših in najdražjih na svetu. In Burj Arab je le tri metre nižji od pariškega Eifflovega stolpa. Razkošni Burj Arab so sprva načrtovali na dubajskem morskem nabrežju, vendar so ga nato zaradi premočnega osenčenja plaže zgradili na umetnem otoku. Med razvpitimi znamenitostmi Dubaja je tudi umetno otočje Palm Jumeirah, zgrajeno v obliki palme. Z njim so obalo Dubaja podaljšali kar za sto kilometrov, kar je več kot dvakrat več od Slovenske obale. Na Palm Jumeirahu so seveda razkošne vile, stanovanjski bloki in hoteli. Ljudje od povsod Posebna zanimivost Dubaja so ljudje, ki so tam z vseh koncev sveta. Najbolj ubogi so delavci iz Indije, Pakistana in Bangladeša, ki delajo v gradbeništvu za nekaj nad sto evrov plače. Bogastvo Združenih arabskih emiratov temelji tudi na tej poceni delovni sili, ki v tej bogati državi vseeno zasluži več, kot POTOPIS 35 Srečanje dveh različnih svetov, ki ju Dubaj skuša povezati. bi doma. Po drugi strani Evropejci in Američani zaslužijo veliko več, kot bi v domačih bogatih državah. V emiratih živi nič manj kot sto tisoč Britancev. Na avtobusih, podzemni železnici in drugod po mestu je tako mogoče srečati mnogo tujcev, ki predstavljajo velik delež prebivalstva te države. V javnih prevoznih sredstvih muslimanske države so posebni oddelki za ženske in otroke, vendar nekatere ženske potujejo tudi tam, kjer je uradno mesto za moški svet. In ko v avtobusu nisem opazil majhnega napisa »Samo za ženske«, me ni s tistega sedeža nihče podil. V tej državi so, a ne samo za ženske, čudni zakoni in pravila. V zadnjih letih so močno odmevali primeri posiljenih Evropejk, nazadnje Avstrijke. Posiljevalci so posilstvo zanikali in ženskam je - zaradi prepovedanih zunajzakonskih spolnih odnosov in zlorabe alkohola - grozila zaporna kazen. Tako je sodišče odločilo, da bi se morala Avstrijka - da bi se izognila zaporni kazni - s svojim posiljevalcem celo poročiti. Leta 2013 je sodišče prisodilo posiljeni Norvežanki celo šestnajst mesecev zapora. Zaradi pritiska mednarodne javnosti je bila nato oproščena. Avstrijko je uspela rešiti šele avstrijska diplomatska ofenziva. Še hujši primer je bil leta 2007, ko je bil takrat petnajstletni Francoz ugrabljen in so ga posilili kar trije posiljevalci. Izkazalo se je, da je bil eden od posiljevalcev celo HIV pozitiven. Dubajski zdravnik je na koncu ocenil, da je deček homoseksualec, zato mu je grozila zaporna kazen. Za rešitev dečka je bila tudi v tem primeru na delu diplomacija. Posiljevalci so dobili petnajst let zapora. Dvojna morala V teh krajih vladajo vsekakor dvojna morala. V hotelu, kjer sem bival, je nočni lokal, kjer je bilo mogoče v poznih večernih urah opaziti celo prodajalke ljubezni. Uradno ne smejo bivati v isti hotelski sobi niti neporočeni pari! Prostitucija je seveda uradno strogo prepovedana, vendar naj bi se po nekaterih virih z njo ukvarjalo kar trideset tisoč žensk. V mestu Dubaj obstaja po zaprtju nočnih lokalov celo ulična prostitucija. Prevladuje seveda sončna stran Združenih arabskih emiratov. V multikulturni družbi, kot so Združeni arabski emirati, vseeno prevladujejo svoboščine in blagostanje, o katerih lahko prebivalci nekaterih bližnjih držav zgolj sanjajo. V emi- ratih živijo skupaj brez razprtij tako muslimani kot hindujci in kristjani. Dubajska katoliška župnija ima tako nič manj kot 70 tisoč vernikov. Združeni arabski emirati, ki so federacija sedmih emiratov, imajo na srečo modre voditelje, ki se bolj ali manj trudijo za blagor svojega ljudstva. Za razliko od nekaterih drugih držav, bogatih s črnim zlatom, vladata v združenih emiratih mir in blagostanje. V začetku tega meseca je po svetu celo odmevala novica o ustanovitvi posebnega »ministrstva za srečo državljanov«. BRANE JERANKO Foto: BJ Na ledu. Ice Rink, ledeni štadion največje veleblagovnice na svetu. mm" j »i P Nasprotja. Tako je videti starejši del mesta. Majhni natrpani čolni prevažajo potnike na drugo stran Dubai Creeka. H^räU^f!^' " V* : 36 AKCIJA 17. Zala Vodopivc 18. Jure Podgrajšek 19. Valentina Orter 20. Marjan Mirdita V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU) ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) ■ SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT) ■ ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazije Slovenske Konjice (GSK) in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče (SPSŠZ) ■ SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) 1. Gal Kosi 4. AT, SŠHVU 2. Anja Fajfar 4. AT, SŠHVU 3. Žan Lipnik 4. HT, SŠHVU 4. Magdalena Lazar 4. HT, SŠHVU 5. Nuša Založnik 3. C, SŠHVU 7. Simon Zdolšek 4. T, ŠCŠ 25. Julija Fijavž 4. Ga, GSK 8. Valentina Požek 4. T, ŠCŠ 17. Zala Vodopivc 4. b, SŠGT 26. Andrej Žagar 4. Ga, GSK 9. Rok Škoberne 3. M, ŠCŠ 10. Nino Zupanc 3. SP, ŠCŠ 11. Katja Cegnar 3. SP, ŠCŠ 12. Tadej Kovačič 2. KPTI, ŠCŠ 13. Kaja Mlakar 2. PTI, ŠCŠ 18.Jure Podgrajšek 4. c, SŠGT 19. Valentina Orter 4. c, SŠGT 20. Marjan Mirdita 3. d, SŠGT 21. Jasmina Mujanovič 3. d, SŠGT 22. Blaž Rezar 3. e, SŠGT 14. Blaž Plaskan 4. a, SŠGT 23. Špela Uratnik 3. e, SŠGT 27. Urška Lovrenčič 4. Gb, GSK 28. Tomaž Leskovar 4. Gb, GSK 29. Alen Potnik 4. Sa, SPSŠZ 30. Kenan Fatkić G 4. a, SŠGVO 31. Kaja Kovač G 4. a, SŠGVO 32. Tadej Japundža G 4. b, SŠGVO 6. Ana Lina Kos 3. V, SŠHVU 15. Neža Videnšek 4. a, SŠGT 24. Erazem Poljanšek 2. f, SŠGT 33. Klara Toplak G 4. b, SŠGVO Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 1. marca. Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili 3. marca. AKCIJA 37 21. Jasmina Mujanovič 22. Blaž Rezar 23. Špela Uratnik 24. Erazem Poljanšek fdveh tednih Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja IN NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. - Učitelji lahko pomagajo Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko iz seznama vseh, ki se za naziv potegujejo v tekočem mesecu. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Februarja bo to bon za brezplačno striženje v salonu Fantazija v Celju. Rezultate lahko spremljate tudi na Facebooku in Twitterju! novi tednik in radio celje novi tednik Zmagovalni par čakata tudi letos lepi nagradi! kontaktni te lefon/e-pošta Ste naročnik Novega tednika? DAD NED • K Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Zima: od strahu k veselju (8. del) Nordpol klub - med ledenim severom in toplo gostilno V Celju se je leta 1875 rodila prav posebna druščina. Moško omizje najbolj izstopajočih in uspešnih celjskih meščanov se je navdušeno nad odkrivanji polarnega severa oblikovalo v Nordpol klub. Med člani najdemo dva kasnejša župana, politike, uspešnega zlatarja, prvega celjskega fotografa, zelo vidne trgovce, lastnika in izdajatelja časopisa ... Druščina predstavlja zanimiv pojav projiciranja podob zime in mraza na slovenska mestna okolja, ki ga je spodbudila prestižna bitka številnih ekspedicij, ki so takrat želele osvajati območja severnega pola. V osvajalsko tekmo se je pod vodstvom Juliusa Payerja v začetku 70. let 19. stoletja vključila tudi tedanja avstro--ogrska monarhija. Payer je okosteneli monarhiji vračal nekaj zamujenega ugleda, ji poskušal nadeti osvajalski karakter in občinstvo doma napitati z resničnimi pustolovskimi prigodami junaškega boja z mrazom, s snegom, Cillier Nordpol - Club 1875, hrani Pokrajinski muzej Celje z ledom in s severnimi medvedi. Osvajalci večnega snega in ledu so bili zmagovalci nad zimo. Takšne prigode so navduševale moško občinstvo, ki je vedno padala na vzorce herojstva, avanture, osvajanja ... V Celju je bilo to več kot očitno. Člani Nordpol kluba so se ob svoji prvi obletnici tudi fotografiral v popolni zimski Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje opremi. Posebej njihove sani namigujejo, da so se vsaj priložnostno kdaj tudi sankali s kakšnega bližnjega hriba, a vse ohranjeno gradivo kluba vseeno bolj kaže na to, da so polarni navdušenci zimo uživali ob praznovanjih v ogretem lokalu. Tovarištvo je razposajena kla-pa Nordpol kluba izkazovala posebej ob priložnostih go-dovanj svojih članov. Posebej slavnostna so bila silvestrovanja kluba, ko je »kapitan« (od 1877 »admiral«) Julius Raku-sch zalagal družbo s priložnostnim šaljivim časopisom Der Nordpol. Celje so člani kluba prekrstili kar v Cap Cilli. Čeprav je bil celjski Nordpol klub omizje celjske elite s posebno izvirnim smislom za humor, obenem lahko skozi njegovo delovanje prepoznavamo tudi subtilna sporočila, ki so na zimo odpirala povsem nove hrepeneče poglede. V tem seveda - kot to odlično dokazuje celjski Nordpol klub - ne gre pretiravati, saj so zimo nekoč - in tako je še danes -še vedno raje preživljali na toplem, a vendar je pogled na zimo v tem konkretnem primeru vsaj popestren z nekimi novimi vidiki. Zima nikakor ni več zgolj nadloga, ampak postane navdih. Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje Nadaljevanje prihodnjič ... PISMA BRALCEV 39 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO ALBUM S CELJSKEGA Prejeli smo 71 let od nacističnega zločina Pred 71 leti je nemški okupator na Stranicah pri Fran-kolovem storil hud zločin nad popolnoma nedolžnimi ljudmi, med katerimi je bil tudi moj brat Franc Cvikl iz Landeka 17 pri Novi Cerkvi. Oba sva se rodila pod isto streho, vendar je on moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev. Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah spada med najhujše nacistične zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941-1945 in je po obsegu in načinu morije primerljivo z najbrutalnejšimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil slabe tri mesece pred njenim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedbo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je zaradi posledic ran naslednji dan umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precejšnje število v nemški ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov. Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem piskru zbrali vse talce, predvidene za usmrtitev, ter jih naslednji dan že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico z Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo Vabljeni k spremljanju oddaje STROKOVNJAK SVETUJE O BONTONU, v kateri nam bo znani bontonolog Saša Županek svetoval, kako se pravilno obnašati v različnih situacijah. C a Na VTV Vaši televiziji bomo vsak četrtek, ob 17.30 uri govorili o: pozdravljanju, rokovanju, predstavljanju, poslovnem bontonu, o bontonu v različnih življenskih situacijah. Vabljeni k ogledu! Poziranje z lovci in njihovim plenom Poziranje z lovci po uspešnem lovu na divjega prašiča, ki je že pripravljen na prevoz s Tomosovima mopedoma v Gornjem Gradu, spomladi 1966. Od leve proti desni g. De-žman, neznana oseba, Jure Šutej, Matjaž Tratnik, Gorazd Tratnik, Jože Tratnik, Tone Zagožen, g. Fricelj. Prispeval: Gorazd Tratnik (Celje), foto: Zoran Tratnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo prizorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen oddelek nemške pomožne policije pod nadzorom najvišjih gestapovski častnikov. Dva pomožna policista sta se prostovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala talce, pri čemer je bilo na posamezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in bilo je končano okoli poldneva. Talci so viseli do 14. ure, vse dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli in zagrebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slovencev (obešenih je bilo 99 talcev, eden je bil ustreljen pri poskusu bega), sodi med najmračnejše dni slovenske zgodovine in odraža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slovenskem med drugo svetovno vojno. JURIJ CVIKL, Nova Cerkev Vir: www.kamra.si, Album Slovenije 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik osebni spomini novi tednik Cükora h Anorgansko mineralno gnojilo s hranilom KALCIJ (Ca), MAGNEZIJ (Mg) Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje 23 % kalcija (Ca), 15 % žvepla (S) in 3 % magnezija (Mg). Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno-kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Z dodajanjem gnojila Calcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg. Dolgoročno izboljša pH vrednost talne raztopine in strukturo kislih tal. Mobilizira vezana hranila v tleh. Izboljša kapaciteto tal za rastlinam dostopno vodo. Pospeši hitrejše sproščanje fosforja (P). Bistveno izboljša rodovitnost tal. Zmanjšuje potrebo po gnojilih. Pakiranje: 25 kg, razsuto stanje 40 BRALCI POROČEVALCI i Г i O - V'-.- I f У Ü Žabe navdušile rotarijce Celjski plesni orkester Žabe je konec januarja igral na na- jelitnejši slovenski prireditvi - Grand Rotary Ball Ljubljana 2016. Odlično uigran 20-član-ski orkester ter vokalni solisti Sanja Pesan, Živa Žohar in Sine Videčnik so pod ume- tniškim vodstvom Romana Fonde navdušili rotarijce iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Žabe so eden najkvalitetnejših big bandov pri nas, saj imajo v svojih vrstah ne- kaj vrhunskih džezovskih glasbenikov. Zadnje čase se intenzivno pripravljajo na veliki jubilej - 70-letnico svojega delovanja. RF, foto: GOGA FONDA Jubilanta Anica in Jože Pfeifer Železna poroka zakoncev Pfeifer V Podvinu pri Polzeli sta 91-letni Jože in 83-letna Anica Pfeifer praznovala železno poroko, 65 let skupnega življenja. Obred civilne in cerkvene poroke sta opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in župnik Jože Kovačec na domu slavljencev. Jože, po domače Pepi Pfeifer, se je leta 1951 poročil z Anico na Novakovo domačijo v Podvin, kjer so se ukvarjali s hmeljem in z živinorejo. V zakonu se jima je rodil sin Drago, ki ga žal več ni med živimi. Danes je družina povečana za tri vnuke, Luko, Jako in Uršo, ter štiri pravnuke, Tima, Benjamina, Aleksa in Anžeta. Jubilantoma življenje ni prizanašalo. Jože je bil kot osemnajstleten fant mobiliziran in kot vojak v Angliji in Franciji. Nazadnje je kot partizan prišel domov leta 1947. Po vr- nitvi se je zaposlil v Celju, zadnja leta pred upokojitvijo je bil traktorist v Kmetijski zadrugi Polzela. Doma so imeli tudi gostinski lokal v Podvinu, Novakovo zidanico, kamor so mnogi radi zahajali. Anica je vse življenje delala na kmetiji kot vestna in marljiva gospodinja, najbolj pa je oba prizadela sinova smrt. Blagodejen obliž za njune rane so vnuki in pravnuki. V teh letih jima tudi zdravje ne služi več, kot bi želela, tako je Anica priklenjena na invalidski voziček. Jože nima toliko težav, a kot je dejal, zelo pogreša pokojne prijatelje, s katerimi je preživljal številne urice. Slavljenca živita sama v domači hiši, pridno pa jima hodijo pomagat njuni potomci. TT NAGRADNI RAZPIS Izdelajte mačjo hišico! Resda letošnja zima še ni pokazala zob in so temperature vsaj za zdaj bolj podobne pomladanskim, toda to se lahko hitro spremeni. V snegu in mrazu pa so posebej ogrožene prostoživeče živali. Zato smo se na pobudo Društva proti mučenju živali Celje (DPMŽ) odločili, da bralce spodbudimo, da tudi oni pomagajo prostoživečim mačkam. V občinah Celje in Štore je vsaj 15 mest, kjer živijo številne mačke, za katere skrbijo člani društva. Ne samo da jih hranijo, v skladu z možnostmi uredijo tudi kastracijo in sterilizacijo, da bi omejili njihovo nenadzorovano razmnoževanje. Ponekod imajo mačke zavetje, kamor se lahko zatečejo v mrazu, slabem vremenu ali v nevarnosti, drugod takšne hišice še potrebujejo. Če ste pripravljeni pomagati, lahko izdelate takšno mačje zavetje, ki bo dovolj odporno na vremenske spremembe in ne bo zdržalo le nekaj tednov. Material naj bo takšen, da je odporen na vodo in vlago. Sicer pa je vse ostalo stvar vaše domišljije. Pri tem lahko porabite material, ki ga imate doma. Na izdelek lahko napišete tudi: za DPMŽ Celje. Sicer se dogaja, da ljudje ponekod takšna zavetja odstranjujejo ali uničujejo. Rok: do 26. februarja Fotografijo (čim večjo) izdelane hišice nam do 26. februarja z vsemi svojimi podatki pošljite na spletni naslov tatjana. tednik@nt-rc.si, lahko pa nam jo tudi pripeljete v uredništvo in predali jo bomo članom društva. Hkrati bomo fotografije izdelkov objavljali na straneh časopisa. Vaš trud ne bo zaman, Nekaj predlogov izdelanega mačjega zavetja. Čas za izdelavo imate do 26. februarja. saj bomo izdelovalce nagradili s hišnimi darili, ob koncu meseca pa skupaj s podpredsednico DPMŽ Verico Štante izbrali tisto hišico, ki se nam bo zdela najbolj funkcionalna in tudi lepa, ter izdelovalca še posebej nagradili. Nagradi bosta po zaslugi DPMŽ Celje prispevala TUŠ in trgovina za živali Mr. Pet v Planetu Tuš. BRALCI POROČEVALCI 41 Pustno rajanje na Trju Veseli Pruhovčani s prijatelji smo na pustno nedeljo organizirali pustno rajanje za otroke. Sodelovali so otroci iz KS Galicija. Zelo lepe maske oz. skupine so pripravili otroci iz vrtca in šole Trje pod mentorstvom učiteljic, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Da je bilo za naše otroke še bolj veselo, jih je obiskal Nodi s prijatelji in svojim avtomobilom. Na rajanju so sodelovali še: mažoretke iz Liboj, godba PGD Velika Pirešica, DJ Rajo in kurenti. Veseli smo bili tudi starejših mask. Da smo jih lahko pogostili s krofom in čajem, so nam omogočili Pekarna Brglez, Ivi Šmarčan, Picerija Brunarica in krajani KS Galicije. Rajanje pod streho so nam omogočili Petre šotori. Za podporo pa se zahvaljujemo Občini Žalec in KS Galicija. IVO GJURAS, vodja Veselih Pruhovčanov Prešernovanje na Ljubečni Prizadevni člani Kultur-no-umetniškega društva Ljubečna ob vseh pomembnejših dogodkih in praznovanjih razveselijo svoje so-krajane s priložnostnimi kulturnimi dogodki. Proslavo letošnjega kulturnega praznika so v petek, 5. februarja, pripravile članice njihovega ženskega pevskega zbora s številnimi gosti. Za glasbeno-scensko prireditev Popoldan pod lip'co je scenarij napisala zborovodkinja Vida Bukovac. Dogajanje je bilo postavljeno na namišljeni trg sredi stare Ljubljane pod košato lipo, kjer so se v Prešernovem času ob nedeljah popoldne zbirali meščani na veselicah. Za primerno sceno s stensko poslikavo odra je poskrbel domačin Frido Cokan. Nastopajoči so ob recitiranju, prepevanju nekaterih uglasbenih Prešernovih pesmi in predstavitvi gorenjskih plesov v igranih prizorih predstavili izmišljen razgovor med dr. Francetom Prešernom in njegovim prijateljem Andrejem Smoletom, skozi Julijine oči videno prvo srečanje z velikim pesnikom v velikem tednu leta 1833 v trnovski cerkvi in pesmi Od železne ceste in Povodni mož. V zaključnem prizoru, napitnici iz Verdijeve Travi- ate, so se ob solistih barito-nistu Branku Dobravcu in sopranistki Danijeli Jeršič v zbor postavili vsi nastopajoči: ob Ljubečankah še Celjska folklorna skupina in posamezniki iz drugih sekcij Kuda, skupaj 35 nastopajočih. Občinstvo je predstavo nagradilo z dolgim aplavzom in mnogimi pohvalami. Skupaj so se ob pesmi družili še dolgo po prireditvi. Ženski pevski zbor, ena od osmih sekcij Kuda Ljubečna, letos beleži že 34. leto delovanja. Pevke so aktivne celo leto. Po dobro izpeljanih bo-žično-novoletni koncertih in po Prešernovi proslavi že vadijo za nastope na letošnjih revijah, pripravljajo koncert ob Tednu ljubiteljske kulture, povabljene so na nekaj gostovanj, pripravile bodo tudi letni koncert. Razmišljajo o svoji zgoščenki. Ponujajo se jim možnosti za nastopanje tudi v tujini, kar je bila pred desetletjem ena od stalnic zbora, zadnja leta pa jim pičla sredstva tega ne dopuščajo več. Kljub vsemu z velikim veseljem vadijo in nastopajo, zadovoljni obrazi poslušalcev, prijateljstvo, ki jih povezuje, pa so največja nagrada za ves vloženi trud in spodbuda. ALENKA KLINCOV Ohranjajo šege in navade Od leta 2000 deluje v Šaleški dolini skupina kurentov z imenom KUD Kurent 2000. Nastopa tudi na območju celotne Savinjske doline. »Od ustanovitve društva smo odganjali zimo vsako leto in tudi ohranjamo število članov. Tako nas je 23 in upam, da se bomo še okrepili,« je povedal vodja skupine Brane Fakin iz Velenja. V skupini imajo dva pokača in hudiča, razveseljuje pa njihova mladost in vztrajnost. HINKO JERČIČ KUD Kurent 2000 iz Velenja radio celie Povsod je lepo, a doma je najlepše Podružnična šola Trje vsako leto sodeluje pri raziskovalnih nalogah, ki jih razpiše Občina Žalec. Letos smo mladi raziskovalci raziskovali svoj domači kraj, kulturno dediščino kraja, naravne znamenitosti, se sprehodili med domačini in jih povprašali o možnostih turizma za naključnega popotnika. Pridobili smo množico zanimivih podatkov in jih predstavili v nalogi. Povprašali smo tudi ljudi, ki so se v kraj preselili iz drugih držav in z drugih celin, kako vidijo naš kraj. Pravljična vasica pod Kunigundo, tako pravi o kraju Jose Miguel Estigarribia Villasanti iz Paragvaja. Medse smo povabili tudi državno zlato prvakinjo v judu in dobitnico zlate olimpijske kolajne - domačinko in nasmejano blondinko Urško Žolnir. Urška je na svoj kraj, šolo zelo ponosna in se vedno z lepimi spomini rada vrne med nas in z nami podoživi kakšne šolske trenutke. Neža Ašenberger je z njo pripravila intervju, Urška pa je za vse mlade raziskovalce pripravila zapestnice z njenim logotipom, se podpisala učencem na vnaprej pripravljene liste in mlade radovedne glavice potešila s svojo odprtostjo in predanostjo. »Povsod je lepo, a doma je najlepše,« pravi Urška, ki je ime Galicije ponesla v svet. Urška, hvala za obisk. Ponosni smo nate. HELENA TURNŠEK 42 BRALCI POROČEVALCI Absolutni zmagovalci 19. regijskega tekmovanja: pianistka Robin Vodeb in komorna skupina v sestavi Peter Firšt, Tobija Hrastnik, Erik Brezovšek in Žan Cesar z mentorjem Miranom Majcnom. Sto točk pianistki in sestavu trobil V Celju in Velenju je bilo 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Tekmovanja so bila v Glasbeni šoli Celje in v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Učenci so tekmovali v petje in komorne skupine s različnih kategorijah: flavta, trobili. Kot je po tekmovanju klarinet, oboa, fagot, sakso- povedal predsednik organi-fon, diatonična harmonika, zacijskega odbora tekmo- vanja v Celju in ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar, so bili organizatorji zadovoljni s potekom in z izvedbo tekmovanja. Na tekmovanju se je predstavilo 14 glasbenih šol, tekmovala je tudi ena zasebna, skupno se je pomerilo kar 171 učencev. Podeljenih je bilo 168 priznanj: 114 zlatih, 44 srebrnih, 8 bronastih in 2 priznanji za sodelovanje. Glasbeno šolo Celje je v sedmih kategorijah zastopalo 48 učencev. Absolutno šte- vilo točk in s tem tudi posebno priznanje za doseženih 100 točk je uspelo osvojiti pianistki Gš Celje Robin Vodeb v kategoriji klavir II. a in članom komorne skupine s trobili GŠ Celje Petru Firštu, Tobiji Hrastniku, Eriku Bre- zovšku in Žanu Cesarju. Vsi dobitniki zlatih priznanj se bodo udeležili 45. državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki bo od 1. do 13. marca v primorski regiji. METKA LIPOVŠEK Živalski svet v meh ujet Na ponedeljkov januarski večer so v Glasbeno šolo Celje vstopile živali. Oddelek za harmoniko je oder Koncertne dvorane spremenil v pravljico, živalski svet je bil v mehu ujet. Domiselna odrska scena in nadebudni mladi glasbeniki so z mehom v roki zaplesali s številnimi živalicami in pričarali nadvse prisrčen glasbeni večer. Bučni aplavzi navdušenega občinstva so ves večer spremljali in pozdravljali mlade nastopajoče. ML Glasbeno srečanje generacij Ko se srečata najmlajša in najstarejša generacija, se zgodi prijeten preplet glasbeno obarvanega ljudskega izročila z otroško radovednostjo. 29. januarja so nas v vrtcu na Polzeli z obiskom počastile Vesele babice z Zdravkom. Dopoldne je minilo ob prijetnih zvokih igranja na stara glasbila, kot so bogarija, berda, harmonika, in ob poslušanju in skupnemu prepevanju pesmi. Tovrstno medgeneracijsko druženje nas je obogatilo z novimi znanji in zavedanjem, kako lepa je slovenska glasba. ANIJA KOKOT, Vrtec Polzela Na obisku v Domu Lipa Člani DPMŽ Celje smo s svojima dvema mačkonoma obiskali oskrbovance Doma Lipa v Štorah. Obema mačkonoma je ime Miško. Eden bo imel kmalu 24 let, drugi je še mladiček. Kako radovedni so bili varovanci, ko smo jim ob prihodu povedali, da jih bo obiskal nekdo, ki je starejši od njih, zraven pa bo še mlad nagajiv mačji fantek, ki so ga vrgli iz avtomobila na laškem mostu. Lastnici muckov sta z veseljem pripovedovali o življenju z njima, o dogodivščinah, med katerimi so nekatere žalostne, a tudi takšne, ki so se jim varovanci doma lahko nasmejali. Tudi sami so pripovedovali o tem, da so imeli doma svoje mucke, nekateri so pokazali tudi svoj spominski album fotografij. Kar hitro je minila urica prijetnega druženja in sledilo je seveda slovo, še prej pa so si nekateri zaželeli, da bi lahko pobožali oba Miška. Bilo nam je v veliko zadovoljstvo in vsekakor jih bomo še kdaj obiskali. VERICA ŠTANTE VRTNARIMO 43 VT PneVmk. tfilMfe Vrtn^rke- »Specialka« Bolj ko spremljam vabila na različna predavanja o vzgoji sadik, bolj kot me k zgodnjim setvam mamijo objave virtualnih prijateljev na Facebooku, bolj kot me zviška gleda moja modra mapa o vrtnarjenju, bolj slabo vest imam. Letos še nisem »padla not«. Nekako mi še ne diši. Doslej sem imela že vsaj drugi teden v januarju točno skicirano, kje bo v posameznem letu na mojem vrtu rasel paradižnik, kje bo skušal vzkliti peteršilj in kje bo zagotovo fino uspevala solata. Da se razumemo, gre za mojo »specialko«. Do milimetra natančno preračunana prava površina mojega vrta in ustrezno zmanjšanja na A3-format lista. V več kopijah. Pri tem upoštevam (pre) številne nasvete iz različnih knjig o vrtnarjenju izpred časa, ko še te svoje zaplate zemlje niti imela nisem. Moje najintenziv-nejše čtivo tam v prvih dneh januarja so tudi iztrgani listi iz tovrstnih revij, nabranih iz časa pred mojim vrtnarjejem. Iz tega potem nastajajo skice, kje bo kaj, potem vzamem v roke obvezno tisto nepogrešljivo razpredelnico o dobrih medsosedskih odnosih med rastlinami na vrtu. Aja, da ne pozabim še tistega izjemno obširnega seznama, kaj vse bo to leto raslo tam med gospodarskim poslopjem in sadovnjakom. In potem skušam vseh tistih ambicioznih 40 sort zelenjave spraviti na sicer ne tako skromno kvadraturo mojega zelenega pravokotnika. Vmes ne smejo manjkati še žametnice, ognjič, kakšno zelišče ali dve. Skratka, nastane ena izjemno pogumna predloga. Zatem sledi pregled, katera semena so uporabna še od prejšnjega leta. In katera je treba nakupiti. Nastane spisek sadik, ki ga pred dnevom D še nič-kolikokrat spremenim, dopolnim, črtam. S tem papirjem potem sejem in sadim. Res, ko napoči tisti pravi trenutek, je ta moja »A3-specialka« moja sopotnica na vrtu. No, saj ta vnema potem sčasoma popušča. Tako da proti koncu sezone sejem in sadim že vse-povprek brez upoštevanja pametnih nasvetov. Nič, bolje da neham pisati, vzamem še prazen A3-list in hitro skiciram letošnjo »specialko«. Zdaj pa sem »not padla«. 1Ш? 111 Damijana Lukman, ki je z nami delila biodinamične nasvete v tej rubriki, jih z družino na domači kmetiji v Taboru že nekaj let s pridom izkorišča. »Harmonija, ki jo je mogoče čutiti na posestvu, odkar ne uporabljamo več nobenih kemičnih sredstev, in kakovost pridelka sta z nekdanjim načinom kmetovanja neprimerljivi,« je zadovoljna s svojo odločitvijo. Sledimo Zemljinemu vdihu in izdihu Z Damijano Lukman o praktičnih biodinamičnih napotikih za na vrt in njivo Prejšnji teden smo predstavili osnovne principe biodinamičnega kmetovanja. Gre za eno najstarejših oblik sonaranvnega obdelovanja zemlje, ki ga je že leta 1924 na filozofski in strokovni ravni utemeljl dr. Rudolf Steiner, sicer znan tudi kot oče waldorfske pedagogike. V prejšnji številki Novega tednika nam je svoj prehod s klasičnega na biodinamično kmetovanje predstavila Damijana Luk-man iz Tabora. V tokratni številki nam ponuja tudi nekaj praktičnih napotkov za prve biodinamične korake na domačem vrtu. Kot pravi sogovornica, bo naše delo na vrtu bogato poplačano, če ga bomo znali uskladiti s kozmičnimi ritmi. Pri tem nam je v veliko oporo Setveni priročnik Marie Thun, ki je plod šestdese-tletnega raziskovalnega dela in temelji na astronomskih izračunih več observatorijev. Poleg Lune upošteva tudi vpliv Sonca in drugih planetov, zato se razlikuje od koledarjev, ki upoštevajo samo vpliv Lune. Kroženje štirih impulzov Vse rastline delimo na štiri skupine. Korenovke (krompir, korenje, čebula, česen, redkvica, repa, pesa ...) sejemo, okopava-mo in izkopavamo na dan za korenino. Listne rastline (solata, špinača, cvetača, kapusnice ...) sejemo, presajamo, okopavamo ob dnevih za list. Cvetnice (cvetje, rastline, ki jih vzgajamo za cvet) sejemo, presajamo, oskrbujemo in pobiramo na dan za cvet. Plodovke (paradižnik, paprika, bučke, fižol, kumare, koruza ...) sejemo, presajamo, okopa- mične ritme, ki potekajo iz ozvezdij zodiaka. Ponovijo se približno vsakih osem do devet dni in dajo rastli- »Z iste gredice odrežite dve podobno veliki solati in ju označite. Eno odrežite zjutraj, drugo proti večeru. Enako ju shranite in primerjajte čez dan ali dva. Ali izpulite eno rdečo redkvico dopoldne, drugo opoldne in tretjo zvečer ter seveda vsako označite in shranite celo z listi. Tem postopkom dr. biodinamike Matjaž Turinek pravi »aha« metoda. Ko poskusiš, opazuješ in se sam prepričaš,« priporoča Damijana Lukman. vamo in pobiramo na dan za plod. »Luna preko klasičnih elementov - zemlja, voda, zrak/svetloba in toplota -posreduje na Zemljo koz- ni prav posebno spodbudo za tipično obliko. Vplivajo tudi na vsebnost beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in soli,« pojasni Lukmanova. Setveni koledar Čas za presajanje je od 18. ob 1. uri do 29. ves dan. 18. ČE cvet - začetek presajanja ob 1. uri 19. PE cvet 20. SO list 21. NE list do 14. ure, od 15. ure plod 22. PO plod; polna Luna ob 20. uri 23. TO plod 24. SR od 11. ure korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Ko seme pade v zemljo Setev je za rastlino najbolj pomemben trenutek. Trenutek, ko seme pade v zemljo, je rojstvo nove rastline. Zato, če nam vreme in čas le dopuščata, sejmo korenovke na dan za korenino, listnate rastline na dan za list, cvetnice na dan za cvet in plodovke na dan za plod. S tem dobi rastlina močno spodbudo za tipično obliko. »To spodbudo še okrepimo, če tik pred setvijo gredico obdelamo do globine lopate in tako dodatno aktiviramo kozmične ritme. Če rastlino na tipičen dan zanjo še plitvo okopljemo, ponovno okrepimo kozmič-ne ritme, kar predstavlja tudi rahlo gnojenje. Večkrat kot to ponovimo, bolj nam bodo rastline hvaležne,« pripoveduje Lukmanova, ki je koristi vsega naštetega na domači kmetiji že večkrat preizkusila. Gnojenje kot trajno oživljanje tal Najbolj kakovostno gnojilo je dozorel kompost. Živalski gnoj in rastlinske ostanke z vrta in iz kuhinje ter pokoše-no in uvelo travo z zelenic zložimo v kompostni kup. Vanj vstavimo biodinamične kompostne preparate iz hrastovega lubja, kopriv, rmanovih, kami-ličnih in regratovih cvetov. Ti preparati posredujejo reprodukcijske sile podsončnih in sile vitalnosti nadsončnih planetov. Zato daje tako pripravljen kompost našim gredam štirikrat več energije kot navaden kompost. Štirikrat več energije bo imela tudi zelenjava, ki bo na takšni gredici zrasla. Če nimamo dovolj komposta za vse gredice, si pomagamo z gnojilnim preparatom po Mariji Thun. Tudi ta preparat spodbuja delovanje mikroorganizmov v tleh in s tem pospeši razkroj in pretvorbo snovi v tleh. Uporabljamo ga lahko celo leto, kadar ni zmrzali. Pomembno je, da ga uporabimo proti večeru, ko je čas Zemljinega vdiha, takrat so vse sile usmerjene v tla. Pri kompostu je pomembno, da ga trosimo ob dneh padajočih luninih lokov in jeseni najkasneje do 19. novembra, ko se mikroorganizmi še zadnjič razmnožijo, organsko snov hitro predelajo in potegnejo v tla. Če upoštevamo te napotke, že v nekaj letih zaznamo v strukturi tal očitno spremembo na bolje. Presajanje naj ne bo usodni stres Čas za presajanje je čas padajočih luninih lokov. Takrat so vse sile in vsi sokovi usmerjeni v tla oziroma v podzemne dele rastlin. V setvenem priročniku so ti dnevi označeni z bledo zeleno barvo. To lahko na vrtu s pridom izkoristimo. V teh dneh presajene sadike se bodo lepše in hitreje oprijele novega rastišča, pobran korenček in krompir bosta ostala dlje časa sveža, ti dnevi pa so primerni tudi za obrezovanje sadnega drevja in za podiranje stavbnega lesa. Čas dvigajočih luninih lokov pa je primeren za obiranje in spravilo sadja, paradižnika, fižola in drugih plodovk. Takrat so vsi sokovi in vse sile usmerjani v nadzemne dele rastlin. Tudi cvetje, nabrano v teh dneh, bo ostalo v vazi dlje časa sveže. Zemljin dih skozi leto in dan Poznamo letni in dnevni vdih in izdih Zemlje. Ko spomladi Zemlja izdihuje, se vse prebuja, začne se bujna rast, vse sile se usmerijo v rast in razmnoževanje. Jeseni pa Zemlja vdihuje. To pomeni, da se vse sile obrnejo proti tlom, rast se ustavi, rastline začno zoreti, sokovi se usmerijo v podzemne dele. Zato je za-ložno gnojenje naših gredic mnogo bolj učinkovito, če ga opravimo jeseni, kot če bi gnojili spomladi. Zemlja ima tudi svoj dnevni cikel dihanja. Dopoldne izdihuje, zato so takrat vse sile usmerjene v nadzemne dele in je v njih več sokov. Če mokro gredico dopoldne rahlo prekopljemo, se hitreje osuši. Če pa zelo suho zemljo na rahlo prekopljemo proti večeru, ko je Zemljin vdih, iz zraka posrka vlago in je podobno, kot bi jo rahlo zalili. Popoldne se vse sile in sokovi usmerijo v tla oziroma v podzemne dele rastline. Zato je popoldne primeren čas za spravilo korenovk in presajanje sadik. Če te sadike napulimo dopoldne, ko je v njih več sokov in energij, jih zavijemo v vlažen papir in damo na hladno, posadimo pa proti večeru, ko se sile in sokovi usmerijo proti tlom, se sadike lepše in hitreje primejo ter ukoreninijo. StO Foto: osebni arhiv 44 MLADI ZA MLADE Ustvarjalnost je glavno vodilo Spela Zamemik in Janja Bevc sta poskušali združiti tradicijo in sodobnost, kar sta naredili tako, da sta kombinirali les, kamen, sivko, bršljan in timijan. Vse skupaj sta povezali v krog, ki naj bi ponazarjal energetsko pozitivno točko. ^ Anja Knez in Nina Kolar sta tekmovali s področja cvetličarstva. Anja je izdelala valentinov pogrinjek, pri čemer je uporabila oranžno, belo in zeleno bravo cvetja ter z njimi poudarila linije srca. Nina je izdelala naglavni korsaž, ki ga je povezala v obliko ognjemeta iz različnega cvetja in perlic. Valentinovo tekmovanje V šoli je bilo v sredo, 10. februarja, 10. tradicionalno šolsko tekmovanje naših dijakov s področja vrtnarstva in cvetličarstva. To tekmovanje, ki ga druži skupna tema valentinovo, je tudi »vstopnica« za državno tekmovanje na sejmu Flora v Celju. Letos se je tekmovanja udeležilo 36 dijakov in študentov, vrtnarji so tekmovali v 17 skupinah, 3 cvetličarke pa so tekmovale posamezno. Vrtnarji in hortikulturni tehniki so letos izdelovali valentinov nasad v obliki gartel-ca. Nastale so zelo domiselne zasaditve, pri katerih so izbirali različne vrste zelišč, pomladnega cvetja in vse skupaj povezali v kompozicije iz odpadnega materiala (les, kamen ...) Sara Irman Kolar, 3. letnik, aranžerski tehnik Poslikava učilnice Aranžerski tehniki tretjega letnika smo poslikali zadnjo steno učilnice za zgodovino, geografijo, angleščino in nemščino. S poslikavo smo želeli poudariti medpredmetno povezovanje, saj lahko posamezne simbole razlagamo in predstavimo z geografskega, umetnostnega in zgodovinskega stališča, hkrati lahko opravimo tudi govorne nastope v angleškem in nemškem jeziku. Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Sole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Drolc je o izdelku, ki sta ga oblikovala s sošolcem Maticem Cmerovškom, povedal: »Videla sva sliko stare podrte hiše in takoj dobila idejo za svojo zasaditev. Tako sva izbrala motiv, ki sva , . , ga dopolnila s svojimi Umetnost sama pise idejami.« svoje zgodbe Dijaki programa Aranžerski tehnik se pri strokovnih predmetih srečamo z izdelovanjem izložb. Osnova tega dela je ideja oziroma zgodba na določeno ali poljubno izbrano temo. Na fotografiji je predstavljena izložba trgovine s stripi. Prikazuje domišljijo in barvitost posameznikove osebnosti. Ženska, ki je likovno upodobljena s stenskimi barvami, razmišlja o tem, kako umetnost sama piše zgodbe, s čimer predstavi tudi slogan trgovine. Kolaž na steni predstavlja zgodbo, v katero je vključena glavna figura. Škatle in razstavljeni stripi nazorno prikazujejo, čemu je izložba namenjena. Elementi so postavljeni tako, da zapolnjujejo prostor in usmerjajo pozornost na podobo v ozadju. Urejanje izložb je ena od dejavnosti aranžerjev, zato dijaki s tem delom uresničujemo lastne želje, izpolnjujemo zahteve pouka in odkrivamo lastne pomanjkljivosti ter meje ustvarjalnosti. Za boljši uspeh pri delu je pomembna samoiniciativnost, brez nje je težko dokončati katerikoli projekt in ga narediti po svojih najboljših sposobnostih. Projekt nikoli ne gre čisto po načrtu, zato je pomembna iznajdljivost, da se lahko prilagodimo spremembam in rešimo težave, ne da bi spremembe vplivale na začetno idejo. Z ustvarjenim izdelkom sva dijakinji pri- časa, nadgradili pa sva tudi svoje sposob-dobili dosti izkušenj pri skupinskem delu, nosti z umetnostnega vidika. naučili sva se načrtovanja in razporejanja Klavdija Korber in Kaja Horvat OTROŠKI VRTILJAK 45 Za igro in smeh ni znati istega jezika V vrtcu v Slivnici pri Celju so imeli obisk iz Turčije Tisti dan bi lahko bil samo še eden mnogih. A je bil v resnici nekaj zelo posebnega. Takšnega ga je naredil obisk, na katerega so se otroci že dolgo pripravljali in se ga veselili. Dan so namreč preživeli z dvema turškima deklicama in njunim očkom. Za piko na i so v goste povabili še nas. Turško-slovenski dan bo vsem ostal v lepem spominu. Otroci so pomahali tudi s turškimi in slovenskimi zastavicami, ki so jih sami narisali. treba Turška družina se je na Celjskem mudila zaradi sodelovanja mamice z eno naših fakultet. In medtem ko je imela mamica na urniku celo vrsto pomembnih sestankov in pogovorov, je očka Orhan s punčkama dan preživel v slivniškem vrtcu. Komaj leto in pol stara Belceb mu je v glavnem sedela na rokah in z zanimanjem raziskovala Otroški vrtiljak Ш nova , rubrika I Novega . tednika, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' ' aktivnosti! I predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. Z ' veseljem' vas bomo o svet okrog sebe, šestletna Beren pa je med slovenskimi vrstniki tako uživala, kot bi se poznali od nekdaj. »Naši vrtci so precej podobni vašim. Lepo in domače je,« je bil navdušen Orhan. »Z eno pomembno razliko - pri nas lahko gredo otroci v vrtec šele pri treh letih, dotlej pa se moramo nekako znajti. Če nimaš babice, kot jo imamo na srečo mi, so z varuškami lahko kar precejšnja težave.« Sicer pa so na štiridnevnem obisku v Sloveniji nadvse uživali. »V Turčiji je 80 milijonov ljudi, u samo v mestu Izmir, od koder prihajamo, štiri milijone. Slovenija pa je majhna, ne pre-natrpana in zelo prijetna,« je še dejal sogovornik. Ob navdušenju otrok in vzgojiteljic je bila obiska še posebej vesela tudi vodja enote Mihaela Rožej. »Takšne izkušnje so za otroke posebno bogastvo, saj občutijo, kaj pomenijo razlike v jeziku in kulturi, a te hkrati še zdaleč ne pomenijo, da se ne bi mogli sporazumeti in skupaj igrati.« StO, foto: SHERPA Orhan, Belceb in Beren so se v slovenskem vrtcu odlično počutili. Tokrat smo piškote pekli iz gline. \) A R J A L N t C A Nič ne bomo komplicirali. Vzemite vodene barvice in narišite pomlad Devetletni fantek se s svojo mamo vozi v avtu in potoži, da v šoli slabo vidi projicirano besedilo, ki ga je treba s table prepisati v zvezek. »Povej učiteljici, da ne vidiš, in se presedi naprej.« »To sem že naredil, a je rekla, da bi bilo dobro, ko bi šel na tehnični pregled.« »Kakšen tehnični pregled?« »Saj veš, to je tisto, ko te pregledajo...« »Saj razumem. Avto pregledajo enkrat na leto. Zavore, luči...« »Pa ne, mami, tehnični, ko meni učke pregledajo!« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Angleška Štiri prijateljice, dame, so se srečale na trideseti obletnici mature. Ena je pripravljala hrano, preostale tri so se začele pogovarjati o uspešnosti svojih sinov. Prva se je pohvalila, da je njen sin doštudiral ekonomijo, postal bankir in je tako bogat, da je svojemu najboljšemu prijatelju poklonil za rojstni dan ferrarija. Druga je povedala, da je njen sin postal pilot, odprl svoje letalsko podjetje, postal tako bogat, da je lahko svojemu najboljšemu prijatelju poklonil letalo. Tretja je navdušeno pripomnila, da je njen sin postal inženir, ustanovil svoje razvojno podjetje in svojemu najboljšemu prijatelju zgradil dvorec. Četrta se je vrnila s polnim krožnikom hrane in želela vedeti, o čem se pogovarjajo. Povedale so ji, da so se pogovarjale o tem, kako uspešni so postali njihovi sinovi. Vprašale so jo, kako je z njenim sinom. Rekla je, da je njen sin gej in da dela v gej baru. Začudene so jo vprašale, če je zelo razočarana nad svojim sinom, ker ni postal uspešen. »O, neeee!« je rekla četrta gospa. »Zelo dobro mu gre. Prejšnji teden je imel rojstni dan in je od svojih fantov dobil ferrarija, letalo in dvorec.« Vse tri dame so se onesvestile ... Kmetijska Če bi ženske vedele, koliko stane traktor, ne bi »padale« na bmw. Matematična Na svetu so tri vrste ljudi: tisti, ki so dobri v matematiki, in tisti, ki niso ... Upokojenska Upokojenci so igrali golf. Vsi so se pritoževali. »Igrišče je predolgo!« je rekel prvi. »Jame so preveč globoke!« je rekel drugi. »Vzpetine so previsoke!« se je oglasil tretji. Nato se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Tine: »Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Premalo nabojev Jezen mož vstopi z nabito pištolo v polno vaško gostilno in se zadere: »Kdo spi z mojo ženo, naj se javi!« Glas iz ozadja pa: »Ej, nimaš ti dovolj nabojev za nas vse.« Spraševali smo vas, kdo ima ključ do korenin. Pravilen odgovor se glasi: Valentin. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marije Kamenšek iz Laškega, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katera prireditev je bila minuli konec tedna na Ljubnem? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 23. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. V celofan Barbara Gradič Oset je zadnjič razlagala kolegicam o nekem možakarju, in sicer je njegovo čudaškost malo olepšala: »No, a veš ... tisti gospod je malo poseben. No, ja ... saj smo vsi posebni. Tudi jaz. Ampak jaz sem na prijeten način.« Potrjujemo. Barbara res sodi med prijazne ljudi. Ker če bi rekla bobu bob, bi morala reči, da je tip kreten. Zabavne pripombe »V kolikšni meri in na na na (ne prepoznam melodije) kakšen način bodo finančno podprti, bo znano v prihodnji tednih.« Takole je zatipkane besede pokomentirala naša lektorica Tanja Drolec. Naj ji pomagamo: mogoče je avtor imel v mislih pesmico Karmen Stavec Zapel mi je na na na na na . ANEKDOTE Komediograf Branimir Nušić je srečal znanca, ki je bil videti slabe volje. Vprašal ga je, kaj je narobe. Potožil mu je, da se je pred kratkim poročil in da je moral vzeti že drugo posojilo. »Nisem slutil, da je zakon tako drag.« Nušić ga je potolažil: »Ne sekiraj se, žene so res drage, ampak zato dolgo trajajo.« AF0RIZMI Zahvaljujoč ljudem, ki sem jim bila žrtveno jagnje, nisem nikoli zrasla v ovco. (Deana Sailović) Končno sem pogruntala, zakaj se redim! Kriv je namreč šampon, ki ga uporabljam, ko se tuširam. Namreč - ko si umivam lase, šampon teče po vsem telesu. Na etiketi šampona pa zelo jasno piše: "Za dodatni VOLUMEN." Ne bom več uporabljata tega šampona in bom začela uporabljati čistilo za kuhinjo in posodo. Na njegovi etiketi je namreč zapisano: "Raztopi MAŠČOBE, ki jili je sicer težko odstraniti." S spleta 1 5 3 8 2 4 5 9 4 7 3 6 8 1 7 4 1 6 2 9 2 6 4 7 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Pri južnih sosedih IX. Deževni dnevi v Kvarner-skem zalivu konec prejšnjega tedna niso pokvarili dobrega vzdušja, saj so naši daljni sorodniki Hitreci poskrbeli, da je bilo zabavno, seveda ob primerni jedači in pijači. Toda vsega lepega je enkrat konec in v nedeljo popoldne smo nosili prtljago v našo škodo. Ko je iz svoje hiše blizu našega apartmajčka pridrvel Tonči Hitrec: »Ja, kam pa vi? Da ne bi šli že danes domov!« Bili smo začudeni. Kaj pa je tako pomembnega v nedeljskem večeru? »Joža, Pero je imel nalogo, da kakor ve in zna v gostilni uredi vašo televizijsko postajo. Dopoldne mu jo je s posebnim priključkom uspelo nastaviti. Drevi bomo roštilja-li<, to morate videti!« Šele po krajšem premisleku me je spreletelo: na žaru s predsednikom države. Gremo domov ali si ogledamo oddajo? Gostilna je bila nabito polna ... Pero, gostilničar, in njegova Anđa, pa še dve mladi natakarici, nekdanji »galeb« Mate, gospa Dora, Velimir, stari Duje, inženir Ivo, vaški umetnik Stipe, provokator Jozo. In še drugi, ki jih nisem poznal. Vsi so čakali, kaj bo povedala Jadranka K. Drugi jih niso zanimali. »Spoštovani gledalci, že vnaprej se vam opravičujem, ker bo preostanek mojega nagovora potekal v hrvaškem jeziku. Ampak glede na to, kako in komu zadnje čase prodajate svoja podjetja, se mi zdi, da se ga boste morali kmalu naučiti,« je začela po slovensko, šarmantna sivolasa gospa. Konoba se je stresla od smeha. Nadaljevala je po hrvaško. »Tako je prav, Jadro, ne boš menda govorila po slovensko,« je takoj reagiral Jozo. »Kot veste, leta 2009 je dogovor glede hrvaško-slo-venske meje že nekaj časa, pravzaprav polnih 18 let, stal na mrtvi točki, podobno kot košarkarska ekipa Zadra pod vodstvom Zmaga Sagadina,« je Jadranka ošvrknila trenerja v studiu. »Oprostite, gospod Joža, a ni Sagadin iz Celja, tako kot vi?« je bila vljudna gospa Dora. »Je, ja,« je bil kratek in že precej nejevoljen moj oče. » ... nekaj gostov poznam, seveda tudi gospodično Maze, REŠITEV SUDOKU 191 2 6 4 3 7 5 8 9 1 3 5 9 1 8 6 7 2 4 8 7 1 4 9 2 6 3 5 6 4 8 2 1 9 5 7 3 g 3 7 5 6 4 1 8 2 1 2 5 8 3 7 9 4 6 7 9 2 6 5 3 4 1 8 4 8 6 9 2 1 3 5 7 5 1 3 7 4 8 2 6 9 slovensko Janico, edinstveno, pa gospo Blagne, slovensko Terezo, gospoda Bizovičar-ja, slovenskega Dudeka ...« je samozavestno nastopila Jadranka, natakarici pa sta komaj sledili naročilom, kajti žeja je bila ob enkratnem vzdušju neizmerna. Vino, pivo, travarice, teklo je v potokih. » ... bili smo zaskrbljeni. Razmišljali smo, kaj če se Slovenija odloči za agresivnejši pristop pri reševanju problema na morju in aktivira svojo bojno ladjo Triglav. Ta bi se s težavo obrnila v morju, ne da bi pri tem udarila v ostro steno; kajti čoln je vendarle gumijast,« in smeha ni bilo več. Le krohot. Ki je že bolel. Seveda je Jadranka znala pohvaliti predsednika, tudi kot rekreativca: »Borut Pahor je doslej potrošil več red bulla kot bencina!« Vrnila se je k pogajanjem o morju: »Slovenski jezik slabo obvladam, ne razumem vsega. Popolnoma pa mi je jasno, kaj pomeni stavek: Jadranka, vzemi, kar hočeš! <« Enotna ocena zbranih je bila, da nekdanja predsednica vlade resnično obvlada žar. »Med pregovori sem imela priložnost spoznati vašo krasno deželo. Spominjam se sprehoda ob vaši obali in zvoka valov hrvaškega morja, ki je udarjalo v piranski pomol,« je dejala in se iskreno zasmejala. »A ni to že malo preveč. Ne gre vse skupaj predaleč,« se je oglasil Stipe, ki pa so ga takoj preglasili, češ da nima pojma in naj utihne, da ne bodo preslišali katere od besed z ekrana. »Bili smo tudi v Ljubljani. Krasno mestece. Rekla sem, da komaj čakam, da enkrat vidim vaše glavno mesto. V Ljubljani me je gospod Pahor povabil na kavo. Kot sem že poudarila, on je zelo varčen človek, pri vas pravite šparo-ven. In prvič sem videla politika, ki je plačal svojo kavo. To je bilo resnično lepo, nepričakovano. Sem pa pričakovala, da bo plačal tudi mojo kavo, toda ...« je zmagoslavno zaključila z zadnjim vbodom in stari Duje se je zarežal, se nagnil nazaj, prevrnilo ga je skupaj s stolom in treščil je ob tla, natakarica pa se je spotaknila ob njegovi glavi in s polnim pladnjem »bevand« poletela preko njega. Vse skupaj se je razlilo. »In upam, da bomo lahko še večkrat citirali vašega velikega pesnika: ne vrag, le sosed bo mejak,« pa je vse skupaj v celofan spretno zavila Jadranka. Ko so zbirali steklo, brisali tekočino in pometali, pa se je oglasil Ve-limir: »Čuj, Joža, kaj za vraga je s tem mislila?« FERDO RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ELEM.SLOVAN. JEZIK. V DRUGEM JEZIKU MINERAL IZ SKUPINE KREMENA SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) DAVID NIVEN TU JE (FR.) ABNORMALEN (REDKO) 24 NEZAVEDNI DELDUŠEVNOSTI OCVRT KROMPIR, NAREZAN NA PALIČICE DETEKTIV AGATHE CHRISTIE RASTLINSKA MAŠČOBA FRAN GESTRIN TVEGANJE (POG.) KDOR GOVORI IJE-KAVŠČINO 14 OTROŠKA IGRA REDKA MEHKA KOVINA PRIPAD. INDOEVR. LJUDSTVA KRATEK ODGOVOR TEKOČI DEL KRVI MANJŠA VODNA KOTANJA ALI ŽERDIN ŠVEDSKA IGRALKA (GRETA) ČEBULAR (NAR.) 20 22 IGRALKA JEVNIKAR IGRALEC JAVŠNIK VARNOSTNI SVET SVEČENICA BOGINJE VESTE SREDIŠČE (REDKO) 10 PIANIST BERTONCELJ PREDNJA STRAN GLAVE LOVLJENJE DIVJADI KRILO STAVBE OTROŠKI KORAK MAJHNA SREČA VRATA V PLOTU AM. IGRALKA (GENA LEE) FIZIKALNA ENOTA STRNIŠEVA PESEM SLABOT- NOST (ZASTAR.) SADNO DREVO RIMSKI BOG LJUBEZNI BREZPRAVNO LJUDSTVO ROK VIHAR ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) VRSTA MAMILA PEVEC KOVAČIČ 15 PES, KI ZELO LAJA 16 OKR. IME EDWARD IZUMRLO INDIJAN. PLEME GORSKE REŠEVALNE SANI ZAKUHA ZA JUHO Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju 2. nagrada: bon za striženje v salonu Fantazija v Celju 3. nagrada: knjižna nagrada Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 23. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 6 Vodoravno: EPSON, ABAK, PRITISKALO, ION, ETILEN, STEBLO, KRF, KIKA, RAGU, OK, JAHANEC, PODAJAC, NIK, MED, LUK, JOVANKA, MULE, INRI, SIRENA, ANORAK, AROMA, LOM, FI, AIA, CAVE, LASO, IZA, DRŽA, OSLO, OD, JELŠANE, JAVNOST, AMOR, ALAIN, DV, SEM BIL, OČAK, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 V prodaji od 5. februarja. Ona: Poskušajte užiti življenje, vendar pa pri tem nikar ne zanemarite svojih dolžnosti -predvsem kar se tiče partnerja. Ob prijetnem klepetu se boste popolnoma sprostili in si nabrali novih moči za življenje. On: Strah vas je resnice, zato jo poskušate na vsak način preglasiti. Pazite, da se ne zaplete-te, saj lahko izgubite odličnega prijatelja, ki ga bo le stežka pridobiti nazaj. Vsaka druga možnost bo veliko boljša. Ona: Žilica vam ne bo dala miru, vse dokler ne boste tudi vi poskusili prepovedanega sadu. Pričakujete lahko veliko odmevnost svoje ideje, njena uresničitev pa bo ostala predvsem odvisna od vas. On: Tudi vaša srčna izvoljen-ka vam bo svetovala natanko tako, kot ste zadevo načrtovali sami. To vam bo v veliki meri dvignilo vašo samozavest, saj boste spoznali, da v celotni zadevi niste povsem sami. TEHTNICA И Ona: Nekaj v vas vas bo opozorilo na grožnjo, ki visi nad vašo glavo. Bodite previdni -drugače vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja pa si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse kaj hitro uredilo. On: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. ШШШ Ona: V zadnjem času vas zadevajo razne nevšečnosti in s pametnim ravnanjem lahko preprečite le to, da te nevšečnosti ne bodo še večje. Toda nikar si ne mislite, da bo to povsem enostavno. On: V vas se bo naselil občutek, da vas nekdo stalno zasleduje. Pustite se mu ujeti, pa ga boste ujeli tudi sami. Konec tedna boste preživeli v družbi daleč od vsakodnevnih tegob, ki so vam že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. DVOJČKA STRELEC Ona: Obujanje spominov je resda prijetno, vendar ni treba v ničemer pretiravati, kajti kolo časa se enostavno ne da zavrteti nazaj. Posvetite se raje življenju v sedanjosti, čaka vas prijetno presenečenje! On: Vse je odvisno predvsem od vas, saj lahko le sami spremenite svoj dosedanji način življenja. Čaka vas prijetno presenečenje v ljubezni, ki se ga splača izkoristiti. Nekdo še vedno čaka - toda kako dolgo še? Ona: S partnerjem se boste igrali nekakšne skrivalnice, kar vaju bo vsekakor spravilo v izredno dobro voljo. Izkoristite ugoden trenutek in si učvrstite svoje ljubezensko življenje tudi za v prihodnje. On: Neprijeten dogodek vam bo sicer pustil določene posledice, vendar pa bo to le kapljica proti temu, kar se bo pripetilo vašim »sovražnikom«. Toda nikar se jim preveč neposmehujte, saj se lahko situacija tudi obrne... Ona: Zaradi nepremišljene poteze se boste znašli v skoraj brezizhodnem položaju. Še najbolje bo, če se boste poskusili opravičiti za storjeno neumnost, ki je resnično ni bilo treba. Še vedno obstaja možnost . On: Uspelo vam bo poglobiti vaš odnos s partnerko in s tem premagati težave, ki so vaju zadnje čase vse preveč razdvajale. Še najbolje bo, da se čimprej odpravita na skupen dopust, saj sta ga oba že pošteno potrebna. KOZOROG & Ona: Dokončno se boste uspeli prepričati, da je vaš novi prijatelj resnično tista oseba, ki je vredna vašega zaupanja in ljubezni. Ob prijetni večerji si bosta izpovedala svoja čustva in videli boste - prav prijetno bo. On: Če hočete doseči trezno in jasno presojo, si morate sneti masko ter se odkrito pogovoriti. Čustva bodo bila povsem obojestranska, zato ni prav nobenega vzroka za vašo sramežljivost. Na koncu bo vse še veliko bolje, kot ste pričakovali. ZB, NESNAGA, NAGANO, DOM, ISO, ALT, NE, ČASAR, AHIL, ADAPTACIJA, RAKA, TATAR. Geslo: praznik ljubezni Izid žrebanja 1. nagrado, bon za terapijo iLife Somm v kozmetičnem salonu Biona v Celju, prejme: Urška Krašek iz Šentvida pri Grobelnem. 2. nagrado, bon za striženje v salonu Fantazija v Celju, prejme: Lan Ožir s Polzele. 3. nagrado, knjigo, prejme: Jelka Sternad iz Žalca. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. KrižanKe & uganKe Ona: Presenečenje na ljubezenskem področju bo več kot prijetno in tako boste nadoknadili vse tisto, kar ste v zadnjem času zamujali. Prijeten teden se bo prevesil v še prijetnejši konec tedna, zato ga dodobra izkoristite. On: Ne dvigujte nosu nad ostalimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah. DEVICA Ona: Pokazala se bo možnost za realizacijo potovanja, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Vendar pa ne boste imeli kdo ve kakšnih težav. On: S prijateljem se boste domenili za neobvezen pogovor, ki pa ne bo kar tako. Pripravite se na manjše presenečenje, ki vam lahko pusti precej neprijetne posledice. Toda nikar se prehitro ne predajte... VODNAR Ona: Zabavali se boste kot že dolgo ne, pri tem pa boste spoznali tudi nekoga, ki vam bo še veliko pomenil. Pri tem pa pazite na svoje zdravstveno stanje, ki ni nič kaj zavidljivo, prej nasprotno. On: Prepustite se svojemu instinktu in uživajte, dokler lahko! Če boste že na začetku mislili na posledice, bo vlak življenja odpeljal mimo vas, vi pa boste ostali sami in brez prijateljev. Življenje je kratko, izkoristite ga! Ona: Vaša arogantnost vas lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi vaš partner nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se mu lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. On: Mika vas, da bi radikalno spremenili svoje okolje. Nikar ne delajte tega, saj bi vam bilo še kako žal, če bi to storili. Držite se tistega, kar imate v rokah - ostalo pa bo prišlo že samo po sebi. 5 18 8 11 ZADNJI DEL 3 17 4 MOLIBDEN HČERIN MOŽ 7 RENIJ 21 6 9 BIFTEK 48 RUMENA STRAN Ko navija tudi predsednik države Na dogodku, kot je bila tekma svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem, znanih Slovencev seveda ni manjkalo. Med njimi je bil tudi prvi mož naše države Borut Pahor. Potem ko so ga v eni od televizijskih oddaj »spekli na žaru«, je očitno potreboval malo ohladitve. BJ, foto: SHERPA Živahna razmerja ostajajo Celjski župan Bojan Šrot je izstopil iz SLS, a bo vse po starem, kot je napovedal, mestna koalicija bo delovala naprej, opozicija pa tudi. Da bodo kljub spremembi v SLS v mestnem svetu ostala stara koalicijsko-opozicijska razmerja in da to zagotavlja še naprej živahno dogajanje, očitno nimata nič proti svetnik Peter Pišek (levo) iz SLS in nekdanji nudovec Primož Pogelšek, svetnik iz SMC. RG, foto: GrupA Predsednik Borut Pahor se je zapletel v očitno hudo resni pogovor s tremi pomembnimi možmi ljubenske tekme. Sodelovali so (z desne) predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno Alojz Murko, domači župan Franjo Naraločnik ter predsednik uprave BTC, ljubenski rojak Jože Mermal. Je sploh lahko bila tema pogovora kaj drugega, kot uspehi naših deklet ter nova skakalnica? »Srce skače od veselja,« je tekmo svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem pospremil predsednik častnega odbora Jože Mermal. Predsednik uprave ljubljanske družbe BTC rad omenja, da je osnovnošolske klopi drgnil na Ljubnem, zato ne preseneča, da je družba redno med pokrovitelji ljubenske tekme. Takole pa je med nedeljskim smučarskim praznikom nazdravil z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Minister z belim ter Mermal z rdečim vinom. Finančna perspektiva kot pust(n)a tema Pred začetkom regijskega posveta o spodbujanju socialnega podjetništva in zadružništva v Savinjski regiji so se na pustni torek živahno pomenkovali župan Občine Podčetrtek Peter Misja, celjski župan Bojan Šrot in direktorica inkubatorja Savinjske regije Saša Lavrič. Najbrž o temi, ki jo je župan Podčetrtka kasneje izpostavil v razpravi: v žargonu svojega poklicnega stanu je namreč predstavnika gospodarskega ministrstva pozval, »da bo treba dati gasa« pri evropskih razpisih, saj sta minili dve leti od začetka nove finančne perspektive, razpisov pa od nikoder. Bojan Šrot, ki je prav na pustni torek praznoval rojstni dan, žal zaradi pomembnega dogodka ni mogel biti prost delovnih obveznosti, morda pa ga bo to spodbudilo, da bo tudi Celjski pust v prihodnosti spet debelejši in da bo vpeljal tradicijo začasne predaje oblasti. RG, foto: GrupA V novi vlogi Posveta o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Narodnem domu v Celju se je udeležila tudi Breda Obrez Preskar (levo), nekdanja dolgoletna izvršna direktorica Celjskega sejma, od nedavnega pa direktorica občinske uprave v Slovenskih Konjicah. Na posvetu je izmenjala izkušnje z županjo Kozjega Milenco Krajnc. Gleda na dosedanje uspešno delo v sejmarskem svetu in njeno predanost novim izzivom je verjeti, da se bo Breda Obrez Preskar dobro znašla tudi v uradniškem svetu. RG, foto: GrupA