Poštnina plačana v qotov!nT Marmorna Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 276 Maribor, četrtek 4 decembra 1930 » n/TRA« ^haia razun nedehe m praznikov vsak dan ob 16. uh Račun pri poštnem 6ek zav v Ljubljani it. 11 409 ^•Ha meaečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din. doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarlfu Oglat« tprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSemova ulica it. 4 £a preorijentacijo gospodarstva v Dravski dolini Po svetovni vojni je doživela naša ‘esna produkcija, trgovina in industrija ‘e več nevarnih kriz, splošno pa lahko ‘rdimo, da je ugodnih konjunktur bilo Pfav malo in še te so bile kratkotrajne. tedaj v nekakšni trajni valujoči kri-*’• Vendar pa je kriza, v katero je ta ^noga našega narodnega gospodarstva rašla sedaj, najtežja izmed vseh doseda-poostritev in zdi se, da na zboljšale še dolgo ni mogoče upati. Svetovni |rS ie prenapolnjen z ruskim in drugim !es°rn, s katerim mi niti v ceni niti v kvaliteti ne moremo konkurirati. Napo-?*®d se pa k vsemu temu pridružujvjo “e razni zunanje-politični vplivi sedanjih tropskih državnih skupin. Oasiravno pa je na krizi v lesni trgo-jftai zainteresirana skoraj vsa naša dr-*ava, posebno tudi Slovenija, je najbolj kvarna in naibolj usodna prav za naše ?aiožje ozemlje, za Dravsko dolino, Koz-,jak in Pohorje. Po stari tradiciji je les v eh kra;ih glavna in ponekod sploh edi-jja gospodarska panoga tako malih ka-°r srednjih in velikih posestnikov, Ls-industrialcev in trgovcev vseh sto-Penj. Poljedelstva, vinogradništva, sad-Jarstva in živinoreje v Dravski dolini, ?a Pohorju in na Kubanskem skoraj ni. J1 Drav ta enostranost je tisti usodni vir ISe nesreče, ki s krizo lesne trgovine anko popolnoma upropasti vse te naše ^mejne kraje in tisoče in tisoče eksistenc. Polagoma tedaj pričenjajo resni gospodi že uvidevati, da bo treba to enotnost čimprej opustiti in se oriienti-,a|i po primeru Goreniske, kjer lesna .r‘za zdaleka ni tako usodna, ker se ftetje bavijo vsaj v enaki meri kakor , 'esom tudi z živinorejo in deloma ce-® s Poljedelstvom. Teren za poljedel-kv° na Pohorju, na Kubanskem in v . r3vski dolini sicer ni ugoden, a dalo i se vendarle tudi na tem področju do-znatno več, kakor se doseže, Ven-5r bi to ostala vedno le postranska poučna panoga, namenjena samo zvišani1!. ^itja domačega konzuma z lastnimi ",’Skimi pridelki, posebno krompirjem, fižolo itd. Žito kot tako, poseb-PŠenica, skoraj ne prihaja v poštev. Docela drugačna pa je možnost pre-re-3entacije v smeri sadjarstva In žlvino-Je- Kubansko, n. pr., ima vse pogoje ^ izboren pridelek jabolk in hrušk, tu-$ ,s'*v, a treba bi bilo vrste, preden se jJ°Šno uvedejo, temeljito preizkusiti. Ij estl bi se tedaj moralo samo ono sad-drevje, ki se zamore aklimatizirati in sad, ki ga bo z lahkoto mogoče leviti na domača in tuja tržišča. Ko-lahko sadje prinese, je pa nailep-j)n,®°kazal izvoz več tisoč vagonov ja-lta, In sliv iz Slovenskih goric in ne-^ ®rih drugih okrožij. Še veliko bolj prl-|j6 Jjo kakor za sadjarstvo pa je ozem-j., •'Oziaka, Dravske doline in Pohorja širokopotezno Živinore'o, ki je sedaj 5t1|r'.n° slabo razvita, ali je v pravem »- 'll sploh ni. Velike površine, poseb« Konec heimwehrovskeoa režima NOVA Dr. ENDERJEVA VLADA SE PREDSTAVI DANES POPOLDNE PARLAMENTU S POSEBNO DEKL A RA«.JO, V KATERI BO NAGLAŠAL\ POTREBO REDA IN ZAKONITOSTI NA VSEH POLJIH JAVNEGA ŽIVLJENJ*. DUNAJ, 4. decembra. Ptedsednik republike, dr. Miklas, je včeraj popoldne naprosil mandatarja dr. Enderja, ki mu je stavil svoj mandit na razp .lago, naj kljub temu nadaljuje pogajanja za sestavo vlade in mu je obenem obljubil, da bo tudi sam intervenira! pri vodilnih politikih meščanskih strank. Dr. Enderju se je res kmalu nato posrečilo doseči med krščanskimi socijalci, Landbundom in Schobrovim blokom sporazum in je bila zvečer sestavljena sledeča nova avstrijska vlada brez zastopnikov Heimv/ehra: Zvezni kancelar dr. Oton Ender, pod-kancelar in zunanji minister dr. Ivan Schober, notranje stvari Franc Wink-ler, finance dr. Juch, vojsko Vaugoin, kmetijstvo Andrej Thaler, justico dr. Schiirff, trgovino Heinl, prosveto Czer-mak, socijalno politiko dr. Resch. Iz prejšnje vlade so izstopili ministri dr. Sei-pel, Starhemberg, dr. Hueber in Schmitz. DUNAJ, 4. decembra. Nova avstrijska vlada je bila davi zaprisežena in se ie ta koj nato sestala k seji, na kateri je bila odobrena vladna deklaracija, s katero se bo Enderjeva \' 'a danes pornMne predstavila parlamentu. Vladna deklaracija se bo bavila s politično in gospodarsko konsolidacij države ter bo poudarjala voljo vlade, da strogo čuva red in zakonitost. Dr. Enderjeva vlada razpolaga v parlamentu skupno s 85 glasovi in ima 2 gli-sova nad polovično večino. Računa pa se, da jo bodo od slučaja do slučaja podpirali tudi socijalisti, posebno pri reševanju težkih gospodarskih problemov. Prevladuje mnenje, da bo končno vendarle prišlo do vzdržnega razmerja med večino in opozicijo. Za sta'išče, ki ie bodo zavzeli maloštevilni poslanci Heimvvehra, se v političnih krogih ne zanimajo mno- go. Zdi se, da bo Heimwehr Izključena sploh iz vseh kombinacij. Današnji listi se obširno bavijo z rešitvijo vladne krize in so precej skeptični. »Reichspost« se tolaži s tem, da :'e o-stalo v vladi 5 članov bivšega kabineta ter izraža nado, da bo ostal dosedanji kurz neizpremenjen. Obžaluje pa istočasno, da tudi Heimwehr ni zastopana v vladi. »Neues Wlener Journal« pričakuje, da bo vodila Enderjeva vlada proti-marksistično politiko in da bo končno prišlo do sodelovanja z vsemi meščanskimi strankami. »Wiener Neueste Nach-rlchten« sodijo, da pomeni nova vlada popolno izpremembo dosedanjega sistema. Breme v novi vladi je samo Vaugoin, ki tekom svojega ministrovanja Se ni nič storil za pomirjenje in sporazum Tudi »Arbeiter Zeitung« napada VaMgo-ina in pravi, da uravnava svoia jadra po vsakem vetru. Obenem ga sumniči, da je ostal v vladi samo zato, da čimprej torpedira tudi novi režim, kakor je storil to z bivšo Schobrovo vlado. »Neues Wie-ner Tagblatt« izraža nado, da bo k.mčno vendarle prišlo do iztreznenja in sJoža;-ga delovanja za razvoj in napredek di-žave. »Neue Freie Presse« piše, da uživ.» nova vlada zaupanje vseh slojev, heiin-wehrovska »Deutschosterr. Zeitung« pa prorokuje novi vladi zelo kratko življenje. PARIZ, 4. decembra. Listi obširno komentirajo rešitev avstrijske vladne krize in poudarjajo, da se je Avstrija s set3vo Enderjeve vlade zopet rehabilitirala pred zunanjim svetom, ki je pod prejšnjim režimom že skoro izgubil vsako zaupanje v avstrijsko republiko. Tako dr. EnJer kakor tudi dr. Schober sta najboljše jarrr stvo, da bo Avstri;a krenila v zun:mj. politiki zopet na pot sporazuma in mednarodnega sodelovanja. Ponesrečen atentat na generala Berenguera MADRID, 4. decembra. Snoči je lastnik lista »El Sol«, Joahim Lizo, izvršil atentat na ministrskega predsednika /enera-| la Berenquera. Ko je šel general na sejo ministrskega sveta, je Lizo oddal nanj dva strela iz samokresa, ne da bi zadel Atentator je bil takoj aretiran in je pri zaslišanju na policiji izjavil, da ni ime! namena ministrskega predsedniki umoriti. Ko ga je ta vprašal, zakai ie n^tem streljal, je Lizo odgovoril, da Je hotel tako protestirati proti nesocialni politiki sedanje vlade. General Berenquer je mnenja, da gre za dejan :e nerazsodnega človeka, ki ni odgovoren za svoje (leja nje. Atentat je vzbudil po vse>:r. mestu veliko pozornost. Italijanska GPU RIM, 4. decembra. Pod imenom Ovra je bila v Rimu osnovana posebna politi-čna policija, ki ima nalogo, da vrši kontrolo nad političnim življenjem v državi in da predvsem zasleduje one, ki rovarijo proti državi in režimu. Fašistični tisk navdušeno pozdravlja -darsko preorijentacijo in upati je, da bodo načrtom kmalu sledila tudi dejania. Težka gospodarska kriza o Rnglijl LONDON, 4. decembra. Gospodarska kriza v Angliji postaja vedno občutnega. Brezposelnost narašča, v trgovini se čuti ruska in ameriška konkurenca in borba delavstva za obstoj občutno buta v temelje gospodarstva. Ni še rešen spor radi delovnega časa v rudarski indusir.j* in že se pojavljajo znaki nove gigantske mezdne borbe v tekstilni industriji. Zveza tekstilnih delavcev je namreč na svoji sinočnji seji odklonila soglasno vse predloge podjetnikov glede novih mezdnih in delovnih pogojev. Ako ne pride do sporazuma, je v kratkem pričakovati izbruh stavke, ki bo obsegala nad 200.000 delavcev. IH Kazinska dvorana Petek, 5. decembra Miklavžev športni večer 3AZZ WHITE STAR Lepa manifestacija jugoslovanske misli v Marenbergu. Sokol Marenberg-Vuhred in drž:, osnovna šola v Marenbergu sta priredila na predvečer drž. praznika Ujedi-njenja lepo in sijajno uspelo proslavo. Osnovna šola je priredila ob 16. uri v Brudermanovi dvorani za to proslavo prav primerno igro »Dedščina kralja Matjaža«. Vlogo kralja Matjaža je igral učitelj Rojc Avrelij, vse druge vloge pa So igrali učenci osnovne šole. Vsi so rešili svoje vloge izborno ter je napravila igra mogočen utis in dvignila razpoloženje za nadaljni potek proslave. Šola je v zadnjih letih uprizorila celo vrsto lepih gledaliških iger ter si nabavila brez podpore lep šolski oder in uživajo Šolske prireditve privlačno silo pri prebivalstvu. Tudi tokrat Je privabila k proslavi nabito polno dvorano občinstva. Ker je bila vstopnina prostovoljna, je bilo navzočih pri proslavi zlasti mnogo ljudi iz najrevnejših slojev, ki so jim take proslave najbolj potrebne, da vzbudijo v njih nacijonalni ponos. Pevski /bor Sokola, ki ga je spretno vodil sodnik Slabe, je zapel par domorodnih pesmi. Ob 18. uri je bila bakljada po trgu pod vodstvom gasilcev iz Marenberga in Vuhreda. Povorke skozi trg se je udeležilo nad 1000 ljudi iz bližnje in daljno okolice, ki so živahno vzklikali med petjem narodnih koračnic in godbo domačega godbenega društva kralju, domovini in vladi. Pred hranilnico je Temperamentno govoril zbrani množici domači učitelj Stanko Terčak. Orisal je 1000-letno trpljenje našega naroda pod tujim jarmom, Junaške čine onih, ki so nam iz* vojevali svobodo ter pomen svobode za naš narod. Vzpodbujal Je stariše in mladino, da naj ljubijo svojo s tolikimi žrtvami osvobojeno domovino in svoj slovenski materni jezik ter mu pridobijo ono veljavo, ki mu naj gre na lastni osvobojeni zemlji. Pevski zbor je zapel državno himno, godba je zaigrala »Lepo našo domovino« in zaključila prosia-vo s sokolsko koračnico. Usoden padec s hodnika. Včerai je s hodnika gostilne »Domovine« v Vetrinjski ulici padel 351etni Ivan Kiseljak tako nesrečno, da si !e natri levo noso. Ponesrečenca so odoremill v I bolnico. Stran & V P C F D M I U v M a r i b o r u, dne 4. X M. 19.30. Moka in kruh CENA MOKI STALNO PADA, KRUHU SE PA TRDNO DRŽI. - NUJNO IN IZDATNO ZNIŽANJE CEN KRUrfU. Ne vemo, kako je bilo pri srcu našim pekovskim mojstrom in kaj so si mislili na tihem, ko so zadnje tedne čitali, da so tudi v naši državi vsepovsod pritožbe občinstva, češ, da je kruh mnogo predrag v sorazmerju s ceno moke. Toliko pa vemo, da je naše občinstvo ne samo delavskega, ampak prav vseh slojev, črtalo razpravljanje o našem vsakdanjem kruhu z velikim zanimanjem in jih čita Se sedaj. Dasi se pojavljajo ti glasovi v naši javnosti že par mesecev, vendar so še vedno aktualni. Zakaj cena moki pada od meseca do meseca že nad leto dni, cena kruhu pa stoji trdno in se niti ne gane. Kljub velikemu znižanju cene moki niso naše žemljice prav nič pridobile ne na teži, ne na okusu in tudi ne na lepoti oblike. Prav isto seveda velja tudi o kruhu vseh vrst. Ni nam potreba še posebej dokazovati, da živimo — ne samo mi, ampak ta- Miklavžev vežer korekoč ves svet — v silni gospodarski krizi. To krizo pa bomo preboleli in prenesli le na ta način, če bo vsa njena teža sorazmerno razdeljena na vse sloje prebivalstva v državi. Zato ie docela zgrešeno naziranje, da bi tudi 'Z te splošne krize vlekli posamezni gmotni dobiček, ki ni v prav nikakem pravilnem sorazmerju z dobičkom, katerega .dovoljuje in omogoča splošni gospodarski običaj. Če se pa to kljub temu dogaja pri redkih posameznikih in dotični bodisi kot osebe ali pa kot pripadniki lnkega stanu ne regulirajo tega nezdravega pojava sami, no, potem ga regulira sam razvoj razmer. Pa si za danes malce pobližje oglejmo krušne cene v Mariboru ter jih primerjajmo s cenami moke. Kakor smo čitali, je bil Jaša Protič dosegel v Beogradu, da je bil kruh za 10% cenejši od dnevne cene moke. To je bilo svoj čas. Sedaj se ravno Isti Jaša Protič postavi — upoštevajoč povojne razmere in mnogo višje obdavčenje obratov — na stališče, da bodi're.ia Kruhu enaka ceni moke. Zakaj iz 1 kg moke se speče 1.35 kg kruha, kar da torej 35% kosmatega dobička peku, »ko bi imel kruh isto ceno kakor moka. S temi odstotki pa naj bi pek vzdrževal svo; obrat, plačeval davek in seveda imel tudi sam »svoj vsakdanji kruh« ne samo v czkem, ampak tudi v širšem pomenu besede. To stališče Jaše Protiča je lahko umljivo in zelo simpatično menda za vsakogar, ki mora kruh kurovati. Zdi se posebno še konsumentu tudi docela pravično. Tako pravično in simpatično kakor konsumentu pa gotovo ni pekom, posebno še našim mariborskim pekom ne. Pa da vidimo! Kruh pri nas v Mariboru ima Še vedno — menda že nad pol leti — svojo staro ceno in sicer 5 Din kg, kljub temu. da moka stalno pada v ceni in je že prišla na 3 Din kg. Ako torej tudi naš mariborski pek napeče iz kilograma moke 1.35 kg kruha, potem dobi za ta kruh 6 Din 75 p ter ima potemtakem 125% kosmatega dobička! Da tako_ visokega kosmatega dobička nima in ga praviloma tudi ne bi smel imeti noben obrtnik v sedanji dobi splošne gospodarske krize, menda uvidi vsakdo. Lepo in tudi za njih dobro bi pa bilo, ako bi bili to naši peki sami izprevideli in uvideli. Se bolj kričeče razmerje — seveda v škodo konsumenta — je med ceno nr.tke in izdelkom pri naših žemljicah. Žemljice — če že dosezajo, presega o gotovo ne — od oblasti določene teže 6 dkg. Ker da kg moke, za katero plača p?k ie T. K. Triglav 3 Din, 1.35 kg žemelj, napravi pek iz tega vsaj 23 žemelj ter dobi za nje 11.50 Din, torej natančno 283% ali okroglo 300% kosmatega dobička! Zdaj pa pojdite od obrtnika do obrtnika ter iščite, kdo še dela s takimi procenti pri sedanjih gospodarskih pril kali! Overjeni smo, da tudi v Mariboru ne dobite v nobenem stanu nikdar, razen — najbrže — pri mesarjih. O teh se bo pa itak treba pogovoriti ob drugi priložnosti. Besedo imajo sedaj naši — peki in sicer tako, da bodo spravili ceno svoiim izdelkom v pravilno sorazmerje s ceno moke. Kajti če že moramo nositi te/o današnje gospodarske kri/e, jo moramo nositi vsi sorazmerno enako. Nikjer ni zapisano, da bi bili pri tem morda izvzeti naši peki in — mesarji. mariborsko gledališče REPERTOAR; Četrtek, 4. novembra ob 20. uri »Življenje je lepo«, ab. C. Kuponi. Petek, 5. decembra. Zaprto. Sobota, 6. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Pr^mijera. Ptujsko gledališče. Torek, 9. decembra ob 20. uri »Sveti plamen«. Gostovanje maribor. gledališča. »Aladin« — prva otroška predstava v letošnji sezoni. Po daljšem presledku se pripravlja kot prva otroška predstava v letošnji sezoni Raederjeva pravljična igra s petjem, plesom in godbo »Aladin« za najbližji čas. Režira g. Hinko Tomašič, sodeluje del vojaškega orkestra, plese je naštudirala gdč. Erna Kovačeva, nove dekoracije je izvršil g. O. Ussar. Pravljično orijentsko obiležje te čarobne igre bo gotovo deci zelo ugajalo ter se bo ob mestoma zelo veseli vsebini od srca nasmejala. ši, ker je prireditelj iztrebil dolgovezne filozofske pomenke. Knjiga slikovitih postav, resnih in šaljivih oseb. nenavadnih dogodkov, ki se razvijajo po visokih ameriških gorah, po ravnih savanah kakor tudi po žejni puščavi, to pa med zvermi, sovražnimi indijanskimi plemeni, med belokožnimi potepuhi in plemenitimi značaji. V neštetih nevarnostih bo držala pri mladih in starih pozornost napeto vse do zadnje strani, ko Vam bo žal, da je že konec. Zato prioravlja ista založba še Mayevo delo o rdečekožnem gentlemanu, Vinetuju. Old Surehand ie izšel v jako okusni opremi in *e prav pripravno Miklavževo ali božično darilo za odraslejšo mladino. Karel may: Old Surehanč Potopisna povest. Priredil Anton Debeljak I. in II. del. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 628. Cena broširanima knjigama Din 96.—, vezanima Din 128—. Osrednja knjižnica mesta Prage je pred malo meseci priredila veliko dvorano za otroško čitalnico. Prva statistika o živahnem posetu 8—15 letnih je ugotovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, v prvi vrsti Karla Maya. Kipling je radi svojih razmišijevanj dosti manj privlačen. Mayev »Oid Sure-hand«, ki ga je pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo toliko prijetnej- 9Uaribarski in dnevni drobiš Kontrola dohodkov se preseli v Subotico? Kontrola dohodkov se preseli iz Beograda vsled pomanjkanja prostorov v novi palači ministrstva za promet in vsiled tehnične nemožnosti uradovanja v dosedanjih uradih, ki so raztreseni po vsem Beogradu, v — Subotico. Ker v načrtih za zgradbo nove palače ministrstva za promet ni še bila predvidena centralizacija kontrole dohodkov v Beogradu, so se nenadoma sedaj, ko se imajo najrazličnejša odelenja vseliti v novo palačo, pojavile nepremostljive tež-koče, ker je nemogoče za kontrolo v novi palači dobiti prostora za 420 uradnikov, še manje pa za arhiv Kakor vs. so ostali vsi arhivi kontrol, dohodkov pri posameznih direkcijah, ker se ni moglo najti za preko 40 sob računskega ma-terijala iz prejšnjih let v Beogradu, potrebnega prostora. Tako mora kontrola za vse reklamacije pisariti iz Beograda na svoje arhive, ki pošiljajo računske podatke zopet centrali. Sedaj so v teku priprave, da se kontrola dohodkov preseli iz Beograda, kjer za njo ni potrebnih prostorov v — Subotico. Ali bi ne bilo koncem koncev le bolje, da bi kontrola dohodkov ostala v — Mariboru, za uradništvo, za naše mesto, za na- cijonalno stvar in tudi država bi si pri- hranila na dvojnih selitvenih stroških. Šolska-sokolska proslava 1. dec. v Vuzenici. Šola in SKJ v Vuzenici sta priredili 1. decembra v šoli veličastno proslavo, ki jo je posetilo mnogo zavednega občinstva, kar znači, da se naši oomeini Slovenci živo zanimajo za Sokola in šolo. Spored je bil prav pester. Najprej so bile mnoge deklamacije, ki so prav dobro uspele. Posebno pa je navdušilo občinstvo mladinsko petje pod spretno taktirko agilnega učitelja Cvetka, za kar je že! mnogo burnega aplavza. Izmed 6 iri-glasnih pesmi Oj Triglav« in »Oj Doberdob«. Deca je ^e- 6.dec@mbra 20. Ukinitev pasjega kontumaca. Ker se od dne 20. avgusta ni pojavil noben nov slučaj stekline v mestu Mariboru, se s pooblastitvijo kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani ukinja strogi pasii zapor v Mariboru. Psi, ki so grizljivi, kakor n. pr. volčji in dobermani, morajo pa še nadalje nositi nagobčnik, ki zabranjuje grizenje. V veljavi ostane prepoved jemanja psov v go tilne, kavarne in druge javne prostore (trgovine, mesnice, zabavališča). Pse jemati na trg ob tržnih dneh ie strogo prepovedano. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom. Pasji kataster ostane v veljavi še na-dalie in so posestniki psov dolžni prijaviti vsako iznremembo o stanju psov, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, skotenje in to najkasneje tekom treli dni v svrho zabeleženja v kataster in pa v svrho morebitnih odredb. Kršenje tega razglasa se bo kaznovalo po kazenskih določilih živ. kuž. zakona la krasno, s čustvom. Nad vse je učinkovala na koncu živa slika, ki je zničla ujedinjenje. Zamislil si jo jc g. Cvetko iti ljudje so jo navdušeni hvalili. Temu ie sledil nastop obmejne sokolske d?ce, ki je prav tako zelo zadivil publiko. Vsa proslava je pokazala, da naša severna meja ne spi; svita se in naši zvesti stražarji budno čuvajo mejo. Proslavo in vse delo smo sprejeli z globoko simpatijo. Čestitati ie vsem, ki so toliko žrtvovali, posebno mlademu učitelju Cvetku in želimo, da gredo svojo pot naprej in izvršijo cilj, ki si ga je nadel SKJ ter je tudi cilj njih samih. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 8. bo predaval g. prof. dr. Žgeč o nevarnosti pubertetne dobe. — Gospod profesor je žel s svojim prvim predavanjem o seksualni vzgoji naj v^ečje priznanje za svoje odkrite besa le. Zato posebno opozarjamo stariše in učiteljstvo na prevažno vprašanje, ki ga bo razpravljal na današnjem večeru. Telefonski promet je bil s 1. decembrom otvorjen med avstrijsko centralo Lentschach in centiala-nii Maribor, Ptuj, Zgornja sv. Kungota, Marenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju in Vuhred. Govorilna pristojbina za navaden govor (3 min.) stanc Din 16.50. Smrtna kosa. V Studencih je preminul v starosti 77 let železničar v pokoju, g. Franc Stampfl. Pogreb se bo vršil jutri, v pe- tek, ob 4. pop. izpred mrtvašnice v Studencih. Blag mu spomin! Darilo. Občina Krčevina je darovala mariborskemu reševalnemu oddelku znesek Din 500 Prisrčna hvala! Komanda. Tatvina zlate ure. Zaradi suma tatvine 1000 Din vredne zlate ure, lastnine službodajalca, je bila v sredo aretirana Angela M. Pri preiskavi njenega kovčega, je policija uro zares tudi našla. Tatica bo izročena sodišču. Aretacije in prijave. V sredo je policija aretirala dvr osebi, obe radi tatvine. Prijav je prejela 12, poročil pa 5. ""m I KINO sssr Graf ski: :=s Danes četrtek zadnjikrat Greifer Od jutri petka dalje: Zvočna opereta: 100% zvočni in govoreči film v nemškem jeziku: KONČANA JE PESEM... Liane Haid, Willy Fort, Ernst Verebes, Marica Lubejeva. Union: Od danes dalje: POT K SLAVI. 100% nemški zvočni in govoreči film. Richard Tauber. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. nrl Predorodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blaeainl. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo senzacijski spored: TOM MIX — PAT & PATACHON. 1 SRT«» Drobiž iz Slov. Bistrice. Kakor smo že poročali, se je pofavl?* v našem šolskem okolišu davica, ki ie zopet zahtevala smrtno žrtev. Dne 1* decembra je zavratni morilki podlega učenec Anton Breznik, posestniški sin iz Spodnje Ložnice. Ker je to že četrti a" peti slučaj v šolskem okolišu, so deško osnovno šolo kontumacirali, ako pa bi s® pojavilo še več primerov, bodo moral' zapreti tudi dekliško in meščansko šoto* — Z noži so se zopet obdelovali fantje v noči od nedelje “na. pondeljek v nek' gostilni na Pragerskem. Zjutraj ob dve*1 so morali prepeljati v mariborsko sp!°* šno bolnico Slavka Justineka iz Kosta* njevc pri Slov. Bistrici, ki ga je nek' fant zabodel z nožem til: nad srcem. Nova selska četa Sokola je bila ustanov* ljena v soboto 29. novembra v Lapor.'11 pri Slov. Bistrici. Ustanovitve se 3® udeležilo nad vse pričakovanje mnog° ljudi. Vpisalo se je v četo 50 članov, kaf je za vas, kakor so Laporje, res leP° število ter priča o agilnosti ustanovite' Ija šol. upravitelja g. Bendramina. v Marednem derng TRENCHOAT1, površniki, hubertusplašči, usnjeni lopICj* kože, pliši, snežni čevlji, snežni škornJ« galoše, kakor tudi razno manufakturn® blago na obroke. ORNIK, Maribor, Ko* roška cesta 9. XLIj* Tatvina vozička. Iz veže Velike kavarne na Glavni* trgu je neznanec od 29. novembra do 3. decembra odpeljal ročni voziček na dveh kolesih, vreden krog 120 Din. Pretep po pretakanju vina. V sredo popoldne sta pri nekem brtf' njevcu na Koroški cesti pretakala vin® posestnik Štefan M. in na dopustu se na' hajajoči kaplar Franc R. Ker sta sc Pr pretakanju napila, sta se med potjo mov sprla in stepla. Pri tem je kapi® tako obdelal Štefana M., da se je zSr \ dil na tla in mu je morala nuditi Ponl° rešilna postaja, ki ga je obvezala in P tem poslala domov. Miklavž pride s svojim nebeškim spremstvom v s boto, 6. t. m. ob 16. uri v telovadni^ podoficirske šole, da obdaruje so^° vj in nesokolsko deco ter naraščaj. Daro> z naslovi se bodo sprejemali tega dne 14.30—16. ure v čakalnici pri stra • Zvečer ob 20. uri pa bo posetil Miki® še člane in 'v,lanice ter zbrano 0^^'nS(ja, ter bo njegova poslanka sprejemala ^ rove istotam ob 18.30—20. ure. Maribor I. Miklavžev večer »Jadrana« ob 16. dom3- se bo vršil v pondeljek. 8. t. ni. uri v veliki dvorani Narodnega Vršila se bo otroška, času primem® Po igri bo Miklavž delil darila u1 jc. pevci »Jadranaši« bodo zapeli neK ^ pih pesmic. K obilni udeležbi va bor. ^Mariboru, dne 4. XII. 1930'. — ..... 'MftrfeVfretrf V F č P v V T V lulra SJ. Milijarde zlata pod zemljo ORJAŠKA podzemska trdnjav a francoske banke. — ZA 112 IN POL MILIJARDE DIN ZLATA. $smb k fcr>T$a.r>Jam ean JaKko olaJSa. m o»ojspodarabj CDi »^najajjaJ Podzemski prostori Francoske banke v Parizu, kjer se čuvajo milijoni in biljarde zlatili vrednosti, so pravcata Podzemska trdnjava, do katere ima dostop samo nekaj izvoljenih. Nedavno je bil dovoljen dostop specijalnemu dopisniku londonskega »The Daily Mail«, ki je napisal o tem obisku sledeče zanimive misli: . »Glasom zadnjega uradnega izvest-la ima Francoska banka zlato zalogo, vredno 411,040.219 liver sterlingov (112,625,020.006 Din), torej več kot dvakrat toliko kakor je zlata zaloga Angleške banke. Kako silno se ta zaloga množi, kaže dejstvo, da je kon-oem leta 1928 znašala samo še 253,776.875 liver šterlingov. Samo tekom zadnjih mesecev se je zaloga^zla-Ja Povečala za 60 miijonov liver šter-iingov. Polagal sem roko na tisoče pravokotnih rumenih opek, ki leže v teh kleteh. Bila je v tem času v podzemskih prostorih Banque de France več ko polovica cele zlate zaloge Francije. Gstala rezerva je hranjena v drugih kleteh banke, ne samo v Parizu, am-Pak po vseh mestih Francije. Zgradba teh kleti po vojni v Parizu tvori cel roman z ozirom na njih solidnost in nedostopnost. Šrapneli Velike “Prte in aeronlanske bombe med voj-J)0 so prisilile ravnatelje Francoske Pank e, da so dali zgraditi te podzemne prostore, ki morejo odoleti najstrašnejšemu bombardmanu, ki si ga foore izmisliti vojaški ženij Na tej podzemski trdnjavi, ki je 80 stopinj globoko na trdi pečini, z galejami kakor v rudnikih na vse strani, le delalo na stotine delavcev tri polna *eta dan in noč. Neprestano so s pomočjo pneumatičnih svedrov vrtali Podzemsko pečino, dokler niso v njo v Sdobini 80 stopinj izdolbli ogromnega prostora od 10.000 kvadratnih metrov. Izračunano je, da je nad pečina-stim krovom tega prostora najmanj 36 stopinj pečine in vode. ki tehtajo na ipSettisoče ton, Ta pečinasti krov drži 'SO ogromnih cilindričnih stebrov iz armiranega betona. Zidovje prostora te 15 metrov debelo in iz pojačanega armiranega betona. Nenavadna je obrana, ki onemogoča dostop v to podzemsko trdnjavo J^brijateliskim četam, če bi okupirale ariz, ali pa revolucijonarnim elementom za slučaj, da bi zavladali v Pari-Zl>: najprej 20 metrov debel zid iz armiranega betona in iekla. Nato so pr-ya vrata, ki se radi svoiih neštetih varnostnih ključavnic zdijo na prvi Naš izuoz tudi v nouembru padel BEOGRAD, 3. decembra. Generalna direkcija carin objavlja podatke o izvozu y novembru takočega leta. Izvozili smo ^9.269 ton v vrednosti 661.093.011 Din, *a 176.863 ton ali 329,135.700 Din manj P®So novembra lanskega leta. Zlasti je Silno padel izvoz pšenice (od 138.621 ton Z 298,104.000 Din na 16.19S ton in .^>248.000 Din). Izvoz koiuze ie kvanti-ativno ostal enak, po vrednosti pa je za ' bilijonov manjši. Nazadoval je tudi iz-°z moke in fižola. Narasel pa je izvoz svežega sadja in vina. Sadja smo letos Krožili 39.221 q v vrednosti 117,600.000 ,'P (lani 13.486 q za 35 mil. Din), vina 'etos 12.277 lil za 4,600.000 Din, iani v ”°Vembru 2369 h! za 912.580 Din. Izvoz K.teh sliv je padel skoro za 22 milijonov , 'P- izvoz opija pa 3.5 mik Din. Jajc ^o izvozili letos v novembru enako Rozino kot lani, dobili pa smo zanjo 10 ‘'■ionov Din manj. Napredek Sokolstva SJ 1. dec. 1929 do 1. dcc. 1930 je o-h ŠOien. Število sokolskih društev je vJaslo od 443 na 695 (za 252). ne st0tin podeželskih kmetskih m ,°lskih čet. ki so v stvari še Ic na-ri^^ioča dn 'tva. Število sokolskih btov je naraslo od 74 na 95 (za 21). pogled kakor jeklena plošča. V drugi sobi nova vrata, 2 stopinji debela, iz jekla. Po mnenju strokovnjakov bi trajalo najmanj 2 meseca, da bi se s silo prodrlo skozi ta vrata. Nato hodnik, potem 18 stopinj debel zid iz armiranega betona in jekla, skozi kateri zid pride le, kdor zna neke tajne besede, ki jih je treba izgovoriti. Zopet nova jeklena vrata, pa spet gigantska plošča iz armiranega betona in jekla, težka 14 ton. Tajni prehod — in mala stara žena v beli obleki in z belo čepico — ena izmed mnogih žensk, ki sna-žijo to podzemsko trdnjavo — te spusti po vzpenjači ali stopnicah do drugih zidov trdnjave, 80 stopinj pod zem ljo. Tam vlada popolna tišina, ne čuje se niti najmanjši šum velikega prometnega hrupa nad nami. Do velike podzemske sobe, kjer je shranjena zla ta zaloga banke, je še deset enakih zaprek in vrat, morda še bolj kompliciranih nego v prvem delu. Pozna jih edino 10 ali 12 najvišjih uradnikov banke. Naibolj čudno pri vratih v drugem delu je, da se ne dado odpirati od zunaj, ampak samo od znotraj. Zato so vedno odprta in se zapirajo le v slučaju nevarnosti. Velika soba z zlatimi zalogami je razsvetljena od tisoč svetilk in s svojimi neštetimi stebri izgleda kakor oodzemska kapela moderne katedrale. Električna razsvetljava pa je čudo zase. V normalnem času dajete elekrič-no energijo dve pariški elektrarni. Ce bi ne funkcijonirali, je še posebna električna centrala. Da se prepreči vsakršna tudi le hipna tema v prostorih. je vsaka tretja žarnica priklopljena na ogromen akumulator. Za slučaj vojne ali pobune so v sobi trije generatorji, ki zadoščajo za razsvetljavo. Celokupna zlata zaloga je v času, ko sem bil v podzemski trdnjavi tehtala 1600 ton. Iz te čudežne podzemske sobe so me peljali v veliko podzemsko kuhinjo, kjer se lahko kuha za 2000 oseb. V rezervi so vedno ogromne količine hrane. Tajne zračne cevi donašajo dnevno 2,400.000 kubičnih metrov sve žega zraka. Voda pa se dobiva iz tajnega artezijanskega studenca, ki je globoko pod temelji. Tako je Francoska banka zaščitila svoje ogromno zlato bogastvo proti ljudem, bombam, vlomom, neprijatelj-ski okupaciji in pobunam. Gotovo pa je v tej podzemski trdnjavi še mnogo skrivnosti, za katere niti najbližji prijatelj ne smejo vedeti.« število članstva od 44.848 na 66.731 (za 21.883), od teh število telovadcev od 12307 na 18726 (za 6419 več), število naraščaja od 10933 na 16163 (za 5230). število dece od 17.025 na 31.612 (za 14.587). Torej ima Sokolstvo danes 114.506 pripadnikov v 695 društvih. Očetov grob Išče. Te dni so v Murskem Središču lista vili 15-letnega fanta, ki je brez potnih listov prekoračil jugoslovensko mejo. Izkazalo sc je, da je 15-letni sin vojne vdove iz Budimpešta, kojega oče — ogrski podpolkovnik — je padel v svetovni vojni na soški fronti in je bil tam pokopan. Dečko se je zaobljubil, da bo letos zc Vse svetnike poiskal očetov grob. Imel je s seboj zemljevid, na katerem je imel zaznamovano mesto groba, ker mu je sluga pokojnega očeta vse natanko opisal. S tem zemljevidom sc je odpravil dečko peš na pot, da poišče očetov grob. — Radlotelefonska zveza Praga - New York ie bila otvorjena. kakor javlja ČTK v Pragi, dne 1. dcc. Ob tej priliki sta predsednika Masarvk in Hoover izmenjala pozdravne brzojavke. Ukrailnsko vseučilišče v Pragi, katere rektor prof. dr. Jadovliv je bil 28. nov. slovesno instaliran, šteje 35 profesorjev in 200 slušateljev. O skopuških Škotih »Posinovili ste malega dečka?« »Res, nekega 6 letnega otroka.« »Zakaj pa ne deklice? Ona bi vam vendar lahko pozneje pomagala v gospodinjstvu.« »To je res, toda mi smo imeli doma staro fantovsko kapo.« # * Znamenita je stava nekega Angleža z dvema Škotoma za 20 funtov šterlingov, kdo bo najdalje vzdržal pod vodo. Oba Škota sta takoj skočila v vodo in se še dosedaj nista pokazala nad vodo. * * Bilo je na sv. večer. Vsa rodbina je čakala na darove. Tu se gospodar nenadoma vzdigne, gre na dvorišče ter ustreli tamkaj z revolverjem. Nato se ves žalosten vrne v hišo in reče: »Pomislite, kaj se je zgodilo. Božiček se je ustrelil.« • • »Kako si se včeraj imel s Francko? Draga stvar, kaj ne? Koliko pa si izdal ?« »Samo 4 šilinge,« je odgovoril Škot, »več ni imela pri sebi.« * * Kot kavalirji Škoti niso posebno znani. Da je ne bi peljal v kak lokal, je neki Škot cele 4 ure vodil neko deklico po drevoredih. Ko je bila deklica čisto izmučena, ji je končno vendarle kupil kos obloženega kruha, kar ga je stalo en šiling. Komaj je prišla deklica domov, jo je zgrabila silna jeza radi skopuštva kavalirja. Poklicala je iz-voščka, se odpeljala takoj h kavalirju in mu vrgla šiling pred noge ... »Moj Bog,« je rekel hladnokrvno Škot in vtaknil denar v žep. »To bi lahko storila tudi jutri.« « # O nekem posebno skopem Škotu se pripoveduje, da ni več navijal svoje ure, ker je slišal vsak dan biti uro v zvoniku. To je bil gotovo tisti Škot, ki se je pozneje splazil v prazno stanovanje svojega prijatelja in se tamkaj zastrupil s plinom, da sam ni imel stroškov. * * »Vi ste prodali svojega psa?« je nekdo vprašal ženo nekega Škota. »Čemu pa naj ga rabimo. Če se kaj zgodi, lajamo kar sami in si tako prihranimo pasji davek.« Kako je fTlorgan izgubil stauo radi Šuster Keatona Znani ameriški milijarder Pavel Morgan je znan kot velik šaljivec, in pravijo, da zna pripovedovati krog 30.000 šal. Morgan je v stanu, da sam zabava celo veliko družbo in da se mu vse smeje. Na drugi strani pa je filmski igralec Buster Keaton, kojega igri so se nehote in hote nasmejali že milijoni ljudi, znan po tem, da se nikdar ne smeje. Nedavno pa je Morgan šel stavit, da se mu bo posrečilo spraviti Buster Keatona v smeh. Stava je privabila veliko družbo v kavarno »Henry«, v kateri je sedel Buster Keaton. Seveda v liollywoodu! Prišla je vsa višja družba, pa tudi radovedni operaterji, ki komaj čakajo prilike, da bi končno posneli izredno sceno, katere naslov bi bil: Buster Keaton se smeje. Morgan je prišel v kavarno v družbi svoieea tovariša Egona von Jorda- na. Sedla sta k mizi, kjer je sedel Buster Keaton, in Morgan je začel iz rokava sipati »vice«. Pravil je najboljše, kar jih zna. Toda na Bustero-vem licu se ni ganila niti najmanjša mišica. Okrog njih se je zbrala velika družba in vse se ie smejalo Morganovi duhovitosti, Buster pa ni spremenil nobene poteze obraza. Morgan je zbijal šale že pol ure — brez rezultata. Na Busterovem licu se je videlo, da z zanimanjem posluša Morgana, ali sme ha niti senca. Morgan ves čas svojega govorjenja ni pogledal Bustera. Ko pa je čez pol ure za hip uprl pogled vanj, se je na glas zakrohotal. Zakaj Busterovo ledeno lice je postalo od dolgega poslušanja še bolj ledeno in je izgledalo tako smešno, kakor Morgan takšnega dotlej še ni videl. Toda stavo .ie Morgan izgubil... Kolonizacija beguncev iz Istre v Makedoniji. Te dni bo koloniziranih krog 80 rodbin iz Istre v vasi Bistrenici, na levi obali Vardara. nedaleč od Demir Ka-pije. Kolonisti bodo dobili krog 400 ha zemlje. Reorganizacija zračnega prometa v Jugoslaviji ie predvidena za spomlad. Predvidena je obenem tudi nova zračna zveza Zagreb - Sušak - Split - Podgorica. Za promet vzdolž Primorja se bo nabavil avijon s tremi motorji. Šport Iz Jug. zimskošportnega saveza. Smuški tečaj za smuške učitelje na Krvavcu, ki bi se imel vršiti v času od 30. nov. dalje, je moral odpasti radi neugodnih snežnih razmer. Pričel bo ob prvem snegu in bodo vsi prijavljeni pravočasno o tem obveščeni. Tehnični odbor za smučanje je razdelil tekmovale v sledeče razrede: razred j u n i o r j e v v smislu pravilnika: razred seniorjev se deli v tekmovalce v I. r a z r e d u, to so vsi oni, ki so si na dosedanjih državnih prvenstvih pridobili pravico do tega razreda v smislu veljavnih določil. K dosedanjim pridejo še oni tekmovalci v prvi razred, ki bodo dosegli na državnem prvenstvu v smučanju čas, ki ne bo več kot 5% slabši od aritmetične sredine prvih treh najboljših časov. V II. razredu ostanejo dosedanji, za prestop v ta razred pa velja pravilo, da tekmovalec, ki je po času za onimi, ki so v dotičnem tekmovau'u dosegli pogoje za prvi razred. III. razred tvorijo vsi ostali. Na novo se uvede starostni razred za vse one tekmovalce, ki so dosegli s I. januarjem dotičnega leta, katerega vrši tekmovanje, vsaj 32 let, ter se v ta razred prijavijo. Tekmovalcev, ki 3 ieta zapored ne startajo na državnem prvenstvu in v rednem tekmovanju ne pridejo na cilj, se ne bo več vodilo v I. in F. razredu ter morejo pri morebitnem poznejšem startu nastopiti /epet v III. raz. redu. Za državno prveastvo 1931 se ho razdelilo tekmovalce na podlagi doseženih rezultatov v 30 km in v 18 km tekmi: za izfačunanje rezultatov bodo merodajni samo časi, ki jih dosežejo Jugoslovani. Rezultati se bodo uporabili od vsakega tekmovanja povsem samostojno. 'štm* ■% M. Zevaccos V senci fezuita Zgodovinski romaa. 16 Zdelo se mu je ves Sas, da stopa proti svoji hiši, pa je dospel do Tuilerljske ograje, pred hišo ženinega prešestva. Vstopil je; na um mu ni prišlo niti to, da bi zaprl vrata za sabo. Začel je ogledovati stanovanje, ki se je sestavljalo iz pritličja in prvega nadstropja. Kakšno čudno zanimanje g« je napotilo k temu? Kakšna radovednost bolnega duha?... Gotovo pa le to, da se Feron, kakor hitro ie vstopil, za ves svet ne bi bil odrekel tej priliki, napasti svojo bol ob nakopičenih dokazih Magdalenine nezvestobe. Pregledoval je hišo z navideznim mirom; tako je vstopil v razkošno obednico, okrašeno z rezljanimi bufeti, in zmajal i glavo, videč noz^čeno posodo, k. je nosila na slehernem komadu črko F. »Franc!« je zamrmral. Zdajci pa mu je prišlo na um: »Kaj če bi to pomenilo: Feron!...« Celo v tem trenutku po usmrčenju žene, po vsem, fcar je bil videl nesrečni mnž. je šlo njegovo iskanje v svojem bistvu vsaj za majhnim dokazom, da je bila vendarle nedolžna! AH vsaj dokaz, da sme upravičeno dvomiti... Dvomiti — to bi bilo že manj nesreče!... Nadaljujoč svoj ogled, je prišel v velik kabinet z vodometom — bogato opremljen prostor za toileto: voda je igrala tu veliko vlogo, v popolnem nasprotni z navadami tistega časa. Dokazi so bili tukaj očividni. vrrr^^rtr r.iTrw Šel je v prvo nadstropje in stopi! v spa'nico, kakor je vstopil ponoči, rahlo in brez šuma... Nič ni bilo izpremenjenega v tej sobi. Feron je v duhu zagledal samega sebe, kako je ždel poleg onesveščene žene in čakal, da m pokliče krvnik ob napovedani uri. Obnovil je v sebi tisti prizor. »Da, da,« je mrmral izmed zob, »ko sem vstcpil, se je ravno oblačila... Stala je pred ogledalom... Takole... in držala okrogle roke nad glavo, popiav-ljaje si lase...« Tako govoreč, se je bil postavil nesrečnež pred ogledalo. Napetost njegovega duha je bila tolikšna, da je posnemal kretnje, ki jih je omenjal. Nepopisna žalost je bila v tem nolubla^nem ravnanju... Kar je počenjal Feron, je bilo smešno; toda, kdor bi bil videl njegov krčevito izpačeni obraz in njegove zmedene oči, bi se bil zgrozil pred njim... Nadaljeval je: »Da, da, vlačuga je šemila pred tem ogledalom svoje lice... jaz pa. Ah, brezčastnica!... In kako se me je ustrašila, ko sem stopil v sobo!... Kako jo je moralo pretresti, ko je videla v ogledalu, da se vrata polagoma odpirajo, in ko sem vstopil jaz... posebno takšen, kakoršen sem bil... gotovo bolj podoben pošasti, kakor živemu človeku ... »Oh,« je zajecljal nazadnje in se ozrl v ogledalo s pogledom nepremagljive groze. »Saj blaznim! Glej vrata se odpiraio... kakor preji. . Kdo prihaja?... Kdo je tu?... Zenska!... Groza, o groza!... To je Magdalena!... To je prikazen mrtve!...« »Dober dan, gospod Feron!« je izpregovoril miren, 'koraj nežen glas. Vrata so se bila odprla, in vstopi'a je Magdalena, kakor se je bil Feron ponoči prikazal njej; ostala je med podboji, zanrla za seboi kakor on in se mu pri- v m a r i n o r tt * v'' bližala z mirnim korakom... Feron je trepetaje stiskal zobe; lasie so se 'e* žili, beseda mu je zastajala v ustih. Čutil je, da ga odnaša nekaj nedoumnega proti skrajnim mejam groze —, da se vse meša v njegovih možganih in da mu v prihodniem trenutku zatemni duh in ga objai.'.e blaznost... Ona je ponovila: »Dober dan, gospod Feron...« In doteknila se je s koncem prsta njegove ra/»i#» Odskočil je v kot, zgrudil se na t'a. ter zajec’ al v praznovernem drgetanju: »Kdo si? Nje prikazen si, kajne? Prihajaš se maščevat po nreni smrti kakor sem se osvetil jaz nad živo Magdaleno!...« Magdalena je skomignila z rokami. »Smilite se mi, gospod,« je dejala s svoiim pokojnim glasom, ki ga je poznal Feron dobro »Ta, ki stoji pred vami, ni prikazen... Magdalena je, vaša žena — živa Magdalena... Vaš krvnik ie slabo opravil svoj posel, gospod. Njegova zanjka ni držala — in s tem sl razložite vse.« »Živa« je zarjul Feron. Nemogoče je bilo reči, ali mu je iztrgala ta krK radost ali gnev. Planil je k Magdaleni in jo zgrabil za roko: »Živa!... Da, živa! Ona je! Vlačuga! Koma) jo je iztrgal ne vem kakšen peklenski čudež iz rok njegove smrti, že se vrača nazaj v hišo svoie preg«** he .. Ku*ba! Ali si mislila, da najdeš tu kralja, a*j kakega drugega lopova ali v'ao igarja »■ Ah, gotovo si se vlačila z vsakim, kdor je te maral!... ŽivaJ Ah. tl moraš imeti dušo prikovano v te*esa... Le počakat. Videli bomo, ali sem jaz tudi tako nespreten kakor krvnik!...« (Na^alievanle prih-' Lepo opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Smetanova ulica 46/1, vrata 6.______________ 3154 Prodajalko za bufet sprejme takoj Kolodvorska restavracija, Maribor. 3450 Premog Peklenlca, brez smradu, žlindre In kamenfa, malo jepela. Voz stane 38 Din franko dom 9. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Vinski veleoosestnlkl po/or! V vseh kletarskih poslih in manipulacijah, kakor v samostojnem vodstvu gostilne izvežbani k!«tar s prvovrstnimi izpričevali želi prostovoljno spremeniti službo. Vstop po želji. Ponudbe tia naslov Rudnlf Schicker, restavracija Bauman. St 11] v Slovenskih goricah. 3429 Prazno ali opremljeno sobo s prostim vhodom oddam takoj. Taborska ulica 11/1. 3452 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) »38 Oddam onrentlfeno sobo gosnodu ali gospodični. Tržaška ce- sta 20/11. 3445 Koks, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. 3320 Motorno kolo s prikolico, 500—750 cm’, rabljeno, toda dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe poslati na unravo Veternika pod »Motor 3440«. 3440 Miklavževa in božična darila so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovček!, nahrbtnik!, dokolenke i. t. d. — Vse to v na j več ji izbiri pri IVANU KRAVOSU MARIBOR - ALEKSANDROVA CFSTA 13. e&fts Ika proti proviziji in fiksumu sprejmemo takoj. Universal Import, Maribor, Wil d- infr^va 6/1. 3451 Montblanc nalivna peresa. Po 51etnem študiju nam prinese Montblanc svoj najnovejši nalivni model s pritiskom. Papirnica Novak, Gosposka ulica. XXXV. C w T/OKUI6 M AR I El O R Inseriraite v .,Ve!erniku“ Otvoritev MflnteK Irenine Id točilnice. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim Jutri* dne 4. decembra 1930 v Mariboru, Aleksandrova c. 83 Mm Mi ii ti Za dobro in sveže blago ter solidno postrežbo preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča nm Franc Vretko Poročilo Iz kolekture ANTON rioi F. 7 M \R|R'iR, Aleksandrova cesta 42. — XIX. žrebanje 3. decembra 1930. (Za eventuelne tiskovne napske se ne odgovarja.) Din 40.000.—: Nr. 58.046, 70.834, Din 10.000.—: Nr. 29.295, 83.740, 67.544, 71.389, 63.036. Din 4.000.-: Nr. 5468, 16.377, 19.358, 22.422, 39.6V5, 62 245. Din 2.000.—: Nr. 1159, 2966, 7252. 13.359, 13.673. 14.511, 15.537, 15.857, 17.940, 22.556, 25.309, 40.665, 42.194. 49.776, 53.202, 53.519, 62.040. 63.343. 64.070, '<"0.381, 75.777, 83.995, 84.338, 91.064, 92.540, 93.490, 95.633, 97.355, 97.733, 99.106. Prihodnje žrebanje ne 4. decenbra 1933. Nove srečke dospejo v prodalo dne 10. decembra 1930. Dekla, vajena vseh del, tudi kuhe, išče mesto pri boljši družini. Naslov v upravi M' __sta.________________________________ Boljše dekle, zdravo, ki zna nemški, se sprejme takoj kot varuhinjo dveh malih otrok v Dubrovnik, Dalmacijo. Naslov pov® uprava. 3456 K I i: t i i I E ir E E K i. w r c i i w m Na novo otvorjeni cvetlični salon D2amoev:a i drug Gosposka ulica 37 Pri nas dobite blago: 1. Po nalnlžlih cenah: ker prodajamo lastno blago po istih cenah kakor v vrtnariji. 2. Vedno sveže blago in v veliki Izbiri. 3. Okusno aranžirano: ker smo v prodajalni nastavili prvovrstno strokovno mo£. Za Miklavža dobite pri nas najlepša in najcenejša darila. | | 1 | i I I J 1 S i »JUTRO Hitite, da n* nrllike! svoiim naročnikom in (itateljem u za Miklavža in Božic Da omogoči Jutro svoj m orija el^m nak-m krasnih sloven* skih kniiqr tudi v Mariboru, se dobe v Jutru razDisane zbirk*’ dokler tra]a zaloca tudi v Dodruinid Tis>ovni iad ufl8 v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; piedstavuik izdajatelja 10 urednik; FKAN BR<> ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik Sl ANKO DETELA v Mariboru.