No. 113 Ameriška Domovina '/»m/l'tWICAHll—HOfWIE AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NCWSPAP^R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Sly, Pueblo, RwVRprinp CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 4, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Jaworski se lotil dela Leon Jaworski, posebni pravni svetovalec Domo-vega etičnega odbora, je zaprosil pravosodno tajništvo za podatke o korejskih “darovih”. Washington, d.c. _ Preiskava o podkupovanju članov Kongresa od strani zastopnika Južne Koreje v ZDA se v etič-nem odboru Pred stavniškega doma ni nikamor premaknila. Kilo je očitno, da člani Kongre-Sa ne kažejo nobene vneme, da ki šli tej reči do dna. Novi pravdi svetovalec Leon Jaworski se le zdaj odločil vso reč vzeti res-n° v roke. Na pravosodno tajništvo se je °krnil s pozivom, naj mu da na ^Pogled listo članov Kongresa, k* so bili deležni darov Tongsu-Parka, južnokorejskega podjetnika, ki je skušal pridobiti z arili in raznimi uslugami pod-p0r° Južni Koreji v Kongresu. K° je vsa reč prodrla v jav-Uost, je Tongsun Park naglo od-P°toval iz ZDA in se ni več vr-^ii- Menda skušajo doseči pri Predsedniku Južne Koreje Par-u, da bi Tongsuma Parka po-nazaj v ZDA pričat o tem, slal kdo žen vsp v Kongresu je bil dele-ujegove naklonjenosti in v akšni obliki ter meri. Le malo ^rjetnosti je, da bi Park tej že- lji Ustregel. Trdijo, da je bilo v vso rec za- Pleteno večje število članov j^^l-uvuiškega doma in tudi j6 ai senatorjev. Pravosodno ^jniŠtvo se je doslej upiralo °voliti vpogled v zbrano gra-lv° o tej zadevi članom kon-^lh odborov. Leon Jawor-ki je znan po svoji preiska-Watergate zadev, je pravo-k° uernu tajništvu sporočil, da ^dokumente zahteval preko ^ lsča, če jih ne bo to dalo sa-0 ha razpolago. Svoje delo kot ^ avni svetovalec etičnega od-Uraj Predstavnižkega doma bo stom. prevzel šele s 15. avgu- jjarter» skrbeh za ^tookrasijo v Evropi PeV S?INGT0N’ D-C- “ Po ''l;eril1 vesteh iz Bele hiše sc Po t V resnil1 skrbeh za bodoč-^em°kracije v svobodnem j^.11 , vrope. Predsednik Carter svok L bl1 rnnenia> da preživlja “n •°Cina Evropa sedaj svojo lptaj]eŽ'i° krizo” od petdesetih 1 dalje. pe e^na držav svobodne Evro-ski^ Tred težavnimi gospodar-NfiU l socialnimi vprašanji. vakferi 86 b°W’ da ki prebi-zau Vo. v teh državah izgubilo Pobi0'11''6 v svoje demokratične spojk16 vodnike in v njihovo W n°St re^vanja težavnih kombanj' T° bi m°Sl0 voditi do gaS ? StiČnih’ v°iaških ali dru-nih desničarskih diktatur. kočljiv je položaj v UpJi komai kaj boljši, če ne Zrem !Vamo britanske politične p0 . Sl’ v Veliki Britaniji, v “»ugalski in Španiji. \/ V-------°------ Vec visokošolk kot a r, v^s°košolcev ix Vinter (Zeble); v Dravljah; Marija Piuizplar! Babnik. Romba v vlaku Malo po trboveljski železniški postaji je 19. junija ob 6.43 eksplodirala bomba v tretjem vagonu ekspresnega vlaka Dort-mynd-Skopje. Pri atentatu je izgubil življe-ne zdomski delavec iz Bosno, oče petih nedoraslih otrok, , o-sem potnikov pa je.bilo tanjenih, med njimi eden s težkimi poškodbami. čD1 Al« tri 0;! Malo delavcev in mladine Centralni komite Zveze kon mitnistov Slovenije je sporočil; da letno narašča število članstva za deset odstotkov. Takoj-nato pa je žalostno pridal, da/e med sprejetimi najmanj Jelav-ivj-'StkdraR'-niS ■ ,in da šte-: v4o "iinii'; idpainih : kmetoval- ceV?’', članov ,2K, inbčiiip pada 25. julija V Dol. Rogatcu: Fran Skvarča, roj. Petrovčič, ‘ ca Štravs; v Ravnah: Jože Delalut; v Rjubljani: Olga Turk, ^ Pajenk, Antonija Kristan Jež; v Stožicah: Katarina J3ce roj. Koblar; na Pečkeh pri Robu: Centa; v Kamniku: Ivan Kopitar! v Podgori pri Starem Franc Mulec; v Koprivi: Ivanka Vuga; j v Dolu pri Rjubljani: Strasser. Umrl je tudi duhovnik i11 ni skladatelj Rojze Mav; v Triglavski steni pa sC smrtno ponesrečil župnik v rem trgu pri Rožu Janez ^ doma z Vrhnike. . -f Čitgteljem na področji kega Clevelanda priporP^.^ novice .iz Slovenije slovenske radijske oddaj6 j srni in melodije iz lepe i univerzitetni P je” na WCSB 89.3 FM vsak dan nedeljka do četrtka oh čer in ob nedeljah od l. popoldne, ki jo vodita ^ lan in ga. Barbara PavloV J* '’K.-.iaa A. 2.; 4 NA "DIVJI ZAHOD"! VIL Brez delovanja jnotorja smo oddrseli nazaj v Danville in v prvi garaži dali zamenjati cev in napojili motor, potem pa Vprašali mehanika, kje je kaka dobra restavracija. Bilo je že o-krog ene popoldne. “Follow me!”, je rekel in smo mu sledili do precej oddaljene McDonald restavracije. Tam smo se s hamburgerji dobro podstavili in sklenili, da je za ponoven naskok na goro že prepozno. Skozi Oakland smo se vrnili domov. To je bila naša edina ovira na vsem (potovanju. Zvečer smo spet gledali doma skioptične slike. Milan je sporočil, da je dobil za petek dopust, da nas bo lahko kam peljal. V Chinatown Ko smo bili pred leti v Kopen-hagenu na Danskem, nas je vprašal šofer taksija, če smo videli “Morsko deklico”. ‘ ‘Ne,” smo odgovorili. ‘‘Potem pa sploh niste ibili v Kopenhagenu”, je rekel. Tako bi lahko odgovoril vsakemu, ki pravi, da je bil v San Franciscu, pa ni bil v ki-taj skem delu mesta. Nebo, ki je bilo zvečer hlad-n° in megleno, se je ponoči spet zjasnilo. Ob devetih smo se od-Peljali po cestah Dolores, Market in Van Ness na Lombard St. zaparkirali na križišču Hyde, je ravno na vrhu hriba. Tu smo sedli na slavni “cable car”, ki vozi po hudem klancu navzdol v Fisherman’s Wharf, na-, ravnost proti Alcatrazu. Tam starinske vozove, ki so zgodovinska zanimivost bolj kot prometno sredstvo, ročno obračajo jih spuste nazaj v breg in na drugo stran hriba, kamor smo Se tudi mi peljali. Na teh vozovih se ne čudiš, zakaj so ob izu-železnice prerokovali, da se k° živina ob progi plašila. R,o-Počejo kot v tovarni za velike vijake (“bolcovna”). Na “Union ^luare” smo izstopili. Tomo je Sel v palmov park počivat, mi-^va z ženo pa peš v Chinatown. tem mestu živi več Kitajcev k°t kjerkoli drugje na svetu, razen Singapurja in seveda na itajski celini. To je tipično ki-ajsko mesto s hišami v kitaj-skem slogu in s kitajskimi na-Pisi Ceste so sicer ozke, a čiste. a več krajih sem videl črno-® lečene gospode, ko so pometa-1 Pred svojimi trgovinami ali restavracij ami ne samo pločni-e> ampak tudi ceste. Ko bi clevelandski črnci tako delali, bi ^jbrž ne bilo pritožb zaradi rasnega preganjanja in zapo-s ovijan j a. Kitajski del mesta obsega 16 blokov. ' ri kupoyapju spominčkov sva z ženo prepričala,, da Kitajci '1So Judje. Za mal depar dobiš aJ prav lepega. Naj omepim aiPo, da sva tu plačala razgled-po 5c, drugod pa po 30 in; Cel° Po 35 centov. ° ogledu Chinatowna sva se ^roila k Tomu na Union Squa-iie> od tam pa nazaj k avtu s eable car”. ^ Lombard Street se spremeni a vrhu hriba v vrt, po katerem kalo dobro kosilo. Popoldne smo gledali slike, ob petih sta pa prišla iz službe Mr. Lee in hčerka Linda, Silvija pa iz šole, potem pa še Milan z ženo Olgo in hčerkama Sonjo in Patricijo, Tomo in Dora, g. Ernest Lenarčič i gospo Darinko in Mr. John Rubik z ženo Dorothy. Z zadnjima dvema smo se že videli v Clevelandu, kjer ima Mrs. Rubik dva brata Čelesnika, .z Lenarčičevima pa to pot prvič. Pri večerji,; ki je bilo pravo presečenje, je bil “master of ceremonies” in glavni strežaj Mr. Lee, obe hčerki sta mu pa pomagali, kot bi bili poklicni natakarici. Vsi drugi so se spustili v živahen razgovor, le jaz in Mr. John sva prepustila diplomatsko zastopstvo najinima ‘odpravnicama poslov’! Držim se pravil, da je v veliki družbi boljše molčati, sicer bi me lahko kdo opomnil: Si ta-cuisses, prilosophus mansisses. To naj pomeni: Če bi molčal, bi modrijan ostal. Če ni prav,i naj pa popravi kdo, ki je hodil v latinske šole; jaz sem hodil samo mimo njih v Ljubljani. Z latinskimi pregovori bo kmalu lahko opletal vsak pastir, ker ni; več daleč čas, ko tega jezika np bo razumel noben človek več. Dora je z vožnjo nazaj doka-j zala, da ni samo dobra gospodinja in uradnica, ampak tudi do * bra šoferka. Naj omenim še, da sem prej) napisal precejšen kupček razglednic prijateljem in jih vzel s seboj, da bi jih dal pri večerji podpisati, pa sem jih vrgel v prvi nabiralnik, ki se ga videl - nepodpisane. Naj mi izvolijo’ prizadeti oprostiti, prosim! V Monterey Lemontske ifrofotisulce Vesela vest iz Alvernia Manor. — Dne 16. julija je bila v naši kapeli krščena in potem tudi prejela zakrament sv. birme Mrs. Ellen Knox. Bila je epi-skopalka, vsi drugi oskrbovanci so katoličani. Ženica je stara 80 let. Zvesto je hodila z drugimi k sv. maši in se začela zanimati za našo vero. Posebpo je želela, da bi tudi ona smela prejemati sv. obhajilo. Father Cortney, tudi upokqjenec, jo je poučeval eno leto. In, ko je bila dovolj pripravljena, se ji je želja izpolnila. Zdaj rada prejema sv. obhajilo vsak dan. Splošno je znano, da taki, ki so postali katoličani pozneje v življenju, bolj cenijo najdeno vero kot mi, ki smo jo prejeli že v zibelki. Kdaj smo se zadnjič zahvalili za milost krsta? Baraga je eno uro klečal v cerkvi pri krstnem kamnu, kjer je bil krščen, in se zahvaljeval Bogu za milost krsta. Videl je divjake Indijance pred krstom in kako se je spremenilo njih življenje potem, ko jih je oblila krstna voda. Pri krstu postanemo otro- jo krst želja. Imamo tri vrste krsta: 1. Krst z vodo; 2. Krst krvi; 3. Krst želja. -. Kaj je krst vode? — Vsi vemo. Prejeli smo ga kmalu po rojstvu. 2. Kdor še ni krščen, pa bi rad bil in umrje za vero, prejme krst krvi. Pogani, ko so gledali muke kristjanov, so hoteli u-rproti za Kristusa, ki so ga spoznali za Boga in so klicali: Tudi jaz sem kristjan! Prelili so kri za Kristusa — to je bil njih krst, s katerim so kupili nebesa. 3. Kdor ve, da je katoliška vera prava in želi biti krščen, pa nenadoma umrje, prejme krst želja in bo zveličan. Prav pa nima. ako kdo spozna, da je katoliška vera prava, pa se iz strahu pred jjudmi ne da krstiti. Hvala Ti, o Bog, za milost krsta! * Anthology of American-Slo-venian Literature je naslov S pametjo je možno življenje podaljšali Biologi in zdravniki, ki spremljajo pojave v človekovem življenju, ugotavljajo, da se je povprečna starostna doba v zadnjih desetletjih podaljšala za približno 30 let. To ni bajka, temveč resnica, če posežemo v zgodovino človeškega rodu, ugotovimo, da so stari Rimljani umirali v starosti 29 do 30 let. Za časa renesanse — okrog leta 1650 — se je povprečna starost pomaknila za pol desetletja višje — na 35 let. V 18. stoletju je napredovala za eno leto in je dosegla — 36 let. Potem se je pojavil bakte-riolog Robert Koch. Za njegovega življenja je znašala povprečna starost človeka 40 let. Pri tem je ostalo do prve svetovne* vojne. Vojna, ki je požirala mlade in zdrave ljudi, je pustila stare životariti dalje. Povprečna starost se je zvišala na 55 let. To je bilo okrog leta 1920. Petnajst let kasneje, leta 1935, smo dosegli nov rekord: šestdeset let! Leta 1952 smo se pomaknil’ naprej na 68.5 let, leta 1970 pa smo prestopili prag sedmega desetletja. In kako bo v prihodnje? Ali pojde krivulja še navzgor? Pravijo, da. Škoda le, da se mora vsako življenje enkrat , ,, , . . (izteči! ci-božji in kot taki dediči nebes, knjigi, ki jo je izdal dr. Edi Go-. Podaljševanje našega življe-Imamo pravico do pjjh, dokler bee. V njo je vloženega veliko n-a je tudi y zvezi z umrijiVOst-smo v milosti božji- Zgubimo jo let truda in stroškov. cesta strmo navzdol in redi v na- o enem bloku deset ostrih kVlnkov- Pravijo, da je ta z ope-° Okovana cesta “the croock-b.est street in the world”. Ko Zai ravna’ se z n-)e lahko Hih^ na nasProtni “Telegraph l>1 ^ ” na katerern Je visok raz-, ^ ^>ni st0p “Coit Tower”. v. b vznožju .sjtoipa je parkali-0,e "a avtomobile izletnikov. Že ^ tu, še bolj pa iz stolpa, ka-ha°^ V°Zi dvi£alo, je lep razvleci st trv^vovshi del mesta in na pri-banišče. To šteje kakih 90 do-^°v za nakladanja in razklada-e',a laciij,:pa smo videli šamo' °’ hi je nakladala staro železo. b d tu smo se odpeljali po o-j.re?-ju po Embarcadero in San k°s® cesti na jug v San Mateo Nojevim, kjer nas je že ča-. Milan je res dobil v petek dopust in je prišel že ob sedmih zjutraj, potem pa šel še po mamo v San Mateo in smo se skupno odpeljali na jug. Redwood City, Pio Alto, Sunnyvale, Saratoga in Los Gatos, potem pa čez gorovje Santa Cruz v Sequel, kjer je hotel obiskati svoje stare prijatelje Seliškarjeve. Po, prihodu v Ameriko so skupaj delali na farmi, krmili in klali, po potrebi pa tudi skopili živino. Sedaj imajo Seliškar j evi svojo farmo, tik ob cesti. Našli smo jih na dvorišču, polnem raznih kmetijskih strojev. Gospodar Lojze, z Brezovice pri Ljubljani, je pravkar prišel z nočnega šihta v tovarni elektronskih izdelkov v mestu Santa Cruz, pa je doma začel drugi, dnevni šiht. Z 68;leti bi lahko šel v pokoj,, pa bp počival, ko bo umrl. Njemu, kot tudi,njegovi ženi v.e pozna, da ,sta veliko na soncu. V ograjenem delu dvorišča je čakala čreda krav in juncev na vpz odpadkov zelenjave, sadja in sočivja, ki ga je pripeljal sin Steve iz bližnje grocerijske trgovine. Na vprašanje, koliko glav je, je odgovoril Lojze: “Ne vem Včeraj jih je bilo 28, spa sem dvoje prodal. Ponoči sta storili dve kravi in jih bo menda spet 28.” Steve je visokošolsko izobražen, pa ima svojo trgovino s sadjem in zelenjavo in še doma kaj pomaga. Razkazali so nam vrt; naj večji del zavzema nasad malin, vendar kar ne morem verjeti, če sem prav, slišal, da je Mrs. Seliškar lani,nabrala v njem 3,000 funtov malin. Razen malin imajo še jagode, ribez, robidnice, boisonberry; jablane, hruške, češnje, češplje in tudi figo, pa vseh vrst'zelenjavo in lepe rože. Krave na dvorišču (in menda tudi konji), prašiči, psi, race in kokoši so me spomnili na Noetovo barko. Ker so v globini 270 čevljev na-j leteli na dober studenec, lahko vse posestvo brezskrbno zalivajo, kar se tudi pozna: vse bujno raste. (Dalje sledi) s smrtnim grehorp, nazaj jo dobimo v zakramentu pokore ali “sprave”, kot zdaj pravijo. Čuvajmo posvečujočo milost v nas! Bag se raduje lepote duše, ki jo krasi svatovsko oblačilo posvečujoče milosti. Ko bi mogli videti , krasoto duše v milosti božji, bi umrli od veselja. Ne bi silili v slabo priložnost, kjer je tako lahko izgubiti ta biser, ki nas dela prijatelje Jezusove. Kaj pa drugoverci in neverniki? Ali bodo šli vsi v pekel? Bog nas je ustvaril za nebesa. Ako žive drugoverci po svoji veri, po svoji vesti, se bodo zveličali. Tudi pogani! Ako so prepričani, da je bog, ki ga častijo, res Bog. In ako žive po vesti in žele delati dobro. Takim da Bog posebno milost ob smrti, ki so si jo zaslužili s hrepenenjem, delati vedno prav. Taki prejme- Vsebuje dela slovenskih pisateljev v Ameriki — od prvih misijonarjev, kot Baraga, Buh in sodobnih pisateljev. Pisateljsko ledino so orali misijonarji, progresivci so prišli v Ameriko pozneje. Prav pa je, da nam je dr. Gobec predstavil vse, da lahko vsak sam sodi — vsak ima pravico do svojega mnenja. S to knjigo nas pisatelj predstavi Amerikancem, da nas bodo spoznali; da bodo vedeli, da smo Slovenci kulturen narod. In naša mladina, ki čita angleško, bo ponosna, da je slovenskega rodu, ki glede kulture ne zaostaja za večjimi narodi, ki so se pred nami naselili y Ameriki. Slovenci in Švedi prečitajo vsako leto največ knjig, pravijo. Knjigo toplo priporočimo. Naročite jo pri: Anthology of A- jo otrok. Tu je stržen problema, ki zadaja mnogim veliko skrbi. Vsi vemo, da je bila umrljivost novorojencev včasih zelo velika, saj je smrt že v zibelki podavila približno polovico naraščaja. Danes pa že imamo v rokah uspešna sredstva proti množični smrti. Pomagamo si s sulfonami-di in penicilinom. Injekcijska igla slavi včasih pravcato zmagoslavje. Mnoge nekdanje bolezni so izginile in se ne pojavijo več. Še leta 1937 so otročiči umirali zaradi zlatenice, ki so jo prinesli na svet iz materinega telesa. To je bila posledica motenj med krvnimi skupinami.1 merican-Slovenian Lit erature. Dr. Edi Gobec, 29227 Eddy Rd., Willoughby Hills, O. 44092. Cena je $7. s. M. Lavoslava, osf. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” u, ■ Danes se tovrstnemu obolenju ognemo še v času, ko je otrok v materinem okrilju. Zdravijo ga' preprosto s krvno transfuzijo. Nastaja vprašanje, čigava zasluga je, da se je človeško življenje od rimskih časov do danes podaljšalo za povprečno 30 let. — Nedvomno so to storila zdravila, sulfonamidi in antibiotiki. Ta dva pripomočka sta stala zdravnikom zvesto ob strani. Potisnila sta prej številna o-bolenja na najnižjo raven. Upadati pa so začele tudi druge bolezni. Nekatere bolezni so se preživele, druge so se prerodile. Mednje spadajo arterioskleroza, poapnenje žil, ,razne nervoze in av-troze, bolezni presnove in sladkorna bolezen. Bolezni ožilja so se kmalu povzpele v sam vrh o-bolenj in danes kraljujejo tam kot grožnja in opomin vsem tistim, ki premalo pazijo na telesno zdravje. Za razdobje prihodnjih petdesetih let pa napovedujejo izvedenci iztrebljenje bolezenskih nadlpg ali vsaj zmanjšanje števila rakastih obolenj in levkemije Večina degeneracij skih bolezni je odvisna od njihove trdoživosti, marsikdaj pa tudi od bolnika samega. Malo, zelo malo ljudi pametno ravna s svojim zdravjem. Zmaguje prehrana brez izbire in mere, življenje brez reda in smotra. Zdravje pa je odvisno v znatni meri od zmernosti v jedi in pijači, odmora in počitka, dejali bi lahko tudi od lagodnosti, s katero pristopamo k njemu. Odkar se je tempo življenja pospešil, smo tudi pri nas začeli hlastati po varljivih pridobitvah civilizacije. Na preizkušnjo je postavljen naš psihični ustroj. S tobakarstvom, alkoholom, u-živanjem zdravil, mamil in poživil si nekateri pribavljajo evforijo, ki je zelo varljiv pojav. Boljše bi bilo več pazljivosti v prehrani, več počasnosti in odmora med delom. Higieniki in zdravniki nas svarijo, naj se ne vdajamo nekritično motorizaciji in negib-nosti. Zaradi omejenega gibanja postaja sladkorna bolezen že vsakdanji pojav, ki ,pm skorajda ne pripisujemo važnpsti. V resnici pa je to zelo resna in važna stvar. Protinaravna prehrana, požrešnost, omejeno gibanje in podobni pojavi uničujejo možnosti za doseganje večje povprečne starosti. Kopičijo pa se tudi no-! ve grožnje v obliki obolenj krV' nega obtoka, poapnenja žil in rakostih razsevkov. Ali bo spričo teh dejstev in nezaželenih novih nadlog sploh še mogoče doseči podaljšanje življenja? I Odgovor na to vprašanje dobimo, če pregledamo, kako bi. moral človek ravnati > da s bi ognil prerani smrti. Sčasoma so glede tega nastale raznovrstne špekulacije. Neki ostroumni psi holog je sestavil formulo, ki pravi: Okostenelost ogrodja in Ustavitev rasti sta pri sesalcih izpostavljeni naravnim zakonom, ki kažejo, da živi sleherno bitje šestkrat tako dolgo, kolikor potrebuje, da popolnoma doraste. Pri zajcu se okostenelost ogrodja pokaže že proti koncu prvega leta življenja. Življenjska doba te živali pa traja povprečno šest let. Pes živi približno dvanajst let, kamela. 45 do 50 let. Človek potrebuje za svoj razvoj 18 do 20 let. Slon okosteni med 20. in 30. letom starosti, živi pa 1'50 let. Človekova življenjska doba leži med 108 in 120 leti. Vse te napovedi se čudovito skladajo z ugotovitvami francoskih in nemških prognostikov. Podatek so izročili v obdelavo posebnemu komputerju, ki je sestavil zanimiv izračun. Povedal je, da bo medicina v naslednjem polstoletju izdelala zdravila, ki bodo podaljšala človeško življenje za najmanj 50 let. Vse to je pesem bodočnosti. Za nas bo dovolj, če bomo od tega odkrhnili vsaj drobtinico za lastno korist. Kaj torej storiti? Ostanimo lepo pri sedanji povprečni starosti 70 do 80 let. Starost pri sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih letih nam bodi spodbuda za to, da res podaljšamo življenje do skrajnih meja. Že danes nam bimorfoza, kakor jo imenuje leipziški klinik MacMuerger, podaljšuje življenje za kakšnih deset let. Pri tem pa ne smemo pozabiti tistega, na kar nas je nekoč opozoril fiziolog Alexis Carrel, ki je zapisal: “Dolgo življenje je zaželeno samo tedaj, če si bomo z njim podaljševali tudi iskro mladosti, ne pa tegobe starosti.” MALI OGLASI By Owner Indian Hills, Georgian, Colonial, three bedrooms, large living room with fireplace and picture window overlooking back wooded lot, formal dining room, Mutchler kitchen with dinette. wo car attached garage. Upper 60’s. Call 481-3213. (4,5 avg) WANT TO BENT Five to six rooms, one adult, own heat, garage. St. Clair Ave. in the 60’s area. Call 361-6738. (114) FOR KENT Tour rooms down, four rooms up with baths on E. 78 St. Call 361-5398 (117) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo v najem odraslim v Fleet Avenue okolici. Kličite po 4. uri pop. 341-5926. -(114) Apartment For Rent On St. Clair Ave., 2 small bedrooms, living room, kitchen and bath. Call 361-5115 between 11 a.m. and 3 p.m., except Wednesdays. (x) 16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for Jim (x) Lastnik prodaja Dvpdružinsko hišo s po 2 spalnicama, jedilnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico spodaj in zgoraj, v kleti razvedril-nica, garaža za dva avta, lep vrt zelenjavo in sadjem blizu E. 185 St. Kličite tel. 481-4647. (114) FOR RENT 4 rooms down. A-l clean. No pets. Driveway. — 361-5943. -(113) Help Wanted PORTER WANTED Gleaning, full or part time for home and small restaurant. De-POPdabJe, experienced .person wanted. Also woman for housework. Fuji time- Call 2,31-3464 or 283-7216. (113) Help Wanted - Female F ^a bi se otresla vznemirja-Šime vzel. Naj le, naj! Vrnila'j°če jo slutnje. To jutro pri maši bo, tako gotovo bo vrnila, kakor menja, znamenja. Ze blizu občutja, da se bo še sama zgrudila na tla, se je ozrla na moža. Videla je, da si briše čelo in da je bled in da mu je sosed položil roko pod ramo in so se ljudje razmaknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo. Duhovnik je ravno zapustil propa-vednico. Anica je naglo vstala in odšla iz cerkve. “Za cerkvijo je!” ji je pošepe- je vsa prepotena in da se ji roke tresejo. Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila, kolikor moči tiho: “Jurij, ali boš umrl?” |ji je zvenelo po ušesih, da je to Odprl je oči. Napor in trud- znamenje, znamenje, znamenje! nost sta se mu zrcalila na osinje-| Stoprov, ko sta bili z Marjanico lem obrazu. Okrog ust mu je spravili Jurija v posteljo, se je stala kri, srajca pod vratom je nekoliko zavedela in začutila, da bila krvava. “Kri!” je zaječala Anica; noge so se ji zašibile, v glavi ji je zakljuvalo; znamenje, znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl nanjo. Nekaj krvi je prišlo v njegovo lice, komaj slišno je zašepetal: “Pojdiva.” Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostlno je vprašala, ali naj vstopita. Odkimal je. Polagoma se mu, je vrnilo nekaj moči, vendar pa sta šla silno počasi. Anici je bilo1 vso pot čudovito tesno pri srcu. Venomer je mislila, ali ga ne bi zadela, pa je Bog v nebesih!” “Seveda bo,” je pritrdil Anže in mislil, kako bi vsaj nekaj iz- pa ji kar ni dalo miru; zopet in [je sklonil cez nizek kamniten zopet se je ozirala na moško(križ. Planila je k njemu, stran in pogledovala na moža.l “Jurij, ali ti je slabo?” je Vselej je nato dvignila oči proti vprašala razburjeno. tal neki moški, ko je stopila iz j nesla ko dete, zakaj kakor dete cerkve. Skoraj stekla je okoli slab se ji je zdel. Misli, ki jih ni cerkve. Ko j$ stopila ria grobo-j mogla nikakor zbrati, so se ved-ve, ni sprva opazila nikogar. Po- no zopet vračale k vprašanju: tem pa je zagledala možar ki se kaj bo sedaj, in kakor v odgovor (klobaso tobaka, “dn ne bo za-'kupil za tobak. Pa je začel. oltarju, da bi molila. A vendar J Ni ji odgovoril. Pripognila se stonj govoril”, kakor je vselej] “če bi imel konj pamet, po- ni mogla moliti. Tudi je evange-je, da bi mu videla v obraz. Bil podprl, — da po njegovi mislrtčm bi imel tudi dušo.” lijske besede in prepoved samo'je smrtno bled in je mižal. Gro- Anže modro svoje vprašanje] “Kdo bo to mislil,” se je krat-na pol razumela, da se bodo pri-zen strah se je je polotil. Objela konj nima pameti, d.usi je včasih ko odrezal Luka in iskal prve kazala znamenja. In tedaj bo'ga je in ga skušala dvigniti: desetkrat razumnejši, od voznika, stopnje na lestvi. Anže mu je in da je prav za pra.v škoda, da marsikateri konj mi zna govoriti, ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo pametno ali pa neumno, kakor že bodi. Nato je vedel Anže, da je treba vprašati, kake so te pametne in te neumne. In stric Lulca je razgrnil pred pastirjem cestne dogodke, katere je bodisi sam doživel ali pa njegovi znanci. Ko je ta čas zaslišal Anže Luko, je takoj spravil knjigo in zlezel na seno. Našel je Luko še vedno iščočega po .senju izgubljeni goldinar s komaj še tlečo iskrico upanja. Atiže je začel: “Hm, Luka. Jaz pia pravim, konj vendarle nima pameti.” “Je nima, ne!” je kratko odvrnil starec. “Hm,” je pripomnil Anže podjetneje, “danes je nedelja, zato sem vam prinesel ‘drobnega” Stegnil je roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel ni segel po ponujanem. “Hm!” je menil Anže začudeno, “kaj pa, je?” “Kaj bo! Zgubil ga nisem, zapravil ga, nisem, pa ga le ni. V nogavico sem ga povil —” “Kej, v nogavico?” je vprašal Anže, “tam doli lezi ena. Neža jo je menda vrgla davi na gnoj.” Starec je oživel. “Da leži?” “Leži, ali naj grem, po njo?” sledil. “Kaj, ste rekli, se ne sme posojati?” je napadal Anže. “Pipa!” ie godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje. “Pa konj!” je pripomnil Anže. “Pa konj!” je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo. “Kaj pa, kadar se konj splaši?” je spremljal pastir Luko. “Takrat je slep!” je rekel Luka na deseti stopnji. “Kaj pa, če je konj muhast?” “Potem je za konjederca!” Luka je bil na tleh, ali fant ga ni izpustil ter mu v hipu stal ob strani. “Lep konj je vreden premoženja!” “Lep konj pa dober svet,” je dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: “Zdaj me pa pusti, ne izpustim je, dokler mi ne vrne goldinarja.” In Luka se je obrnil proti hiši. Anže je z dolgim obrazom gledal za njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza vogla Anica in Jurij. Mož je bil smrtno bled in se je naslanjal na Anico. “Ježeš,” je vzkliknil pastir, “krvav je!” Luka se je ozrl. Jurij se jima je skušal nasmehniti, ko je šel z Anico mimo. “Krvav je bil,” je ponovil Anže. “Krvav?” je vprašal Luka. “Ali je padel?” “Ne vem,” je odvrnil Anže, BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the i BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ........*...................................... $5.00 Sustaining .......................................... $10.00 Life (individual or family) ......................... $50.00 Life (institutional) .............................\.... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Name Street City is $ ... State ... Zip bi morala biti vsaki slovenski hiši WwtsJsS&mm A-/ V blag spomin 13. OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE Margaret Yartz ki je f>rfefMllliila 3. avgusta 1964. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, se v nebesa preselila, kjer pri Bogu pros’ za nas! Žalujoči: MARY STRAŽAR, LILLIAN FREDERICO in ELEANOR QUINN — hčere ROBERT, JAMES in RAYMOND — sinovi Cleveland, O. 4. avg. 1977. ...v, :$ NO VICE- * nega sveta NOVICE- Iti lih polrebujele NOVICE- M Uh dobite fe sveže NOVICE- popolnoma neprisiranske Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16519 Holmes Aye., Cleveland, Ohio 44119. NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive_____________ vam vsak dan prinaia v hiio Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ‘5425 Waterloo Rd. Ml-mi • Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov u obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 ..... ..... -H Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po-šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! Uprava Ženini in neveste! *Jaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. 1 Ameriška Domovina 0117 St. Clair Avenue 431-0023 Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Člair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 v TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA " Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi’ Spominske podobice in osmrtnice. m Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb5 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOV!^