No. 113
Ameriška Domovina
'/»m/l'tWICAHll—HOfWIE
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NCWSPAP^R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Sly, Pueblo, RwVRprinp
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 4, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Jaworski se lotil dela
Leon Jaworski, posebni pravni svetovalec Domo-vega etičnega odbora, je zaprosil pravosodno tajništvo za podatke o korejskih “darovih”. Washington, d.c. _ Preiskava o podkupovanju članov Kongresa od strani zastopnika Južne Koreje v ZDA se v etič-nem odboru Pred stavniškega doma ni nikamor premaknila. Kilo je očitno, da člani Kongre-Sa ne kažejo nobene vneme, da ki šli tej reči do dna. Novi pravdi svetovalec Leon Jaworski se le zdaj odločil vso reč vzeti res-n° v roke.
Na pravosodno tajništvo se je °krnil s pozivom, naj mu da na ^Pogled listo članov Kongresa, k* so bili deležni darov Tongsu-Parka, južnokorejskega podjetnika, ki je skušal pridobiti z arili in raznimi uslugami pod-p0r° Južni Koreji v Kongresu.
K° je vsa reč prodrla v jav-Uost, je Tongsun Park naglo od-P°toval iz ZDA in se ni več vr-^ii- Menda skušajo doseči pri Predsedniku Južne Koreje Par-u, da bi Tongsuma Parka po-nazaj v ZDA pričat o tem,
slal
kdo
žen
vsp v Kongresu je bil dele-ujegove naklonjenosti in v akšni obliki ter meri. Le malo ^rjetnosti je, da bi Park tej že-
lji
Ustregel.
Trdijo, da je bilo
v vso rec za-
Pleteno večje število članov j^^l-uvuiškega doma in tudi j6 ai senatorjev. Pravosodno ^jniŠtvo se je doslej upiralo °voliti vpogled v zbrano gra-lv° o tej zadevi članom kon-^lh odborov. Leon Jawor-ki je znan po svoji preiska-Watergate zadev, je pravo-k° uernu tajništvu sporočil, da ^dokumente zahteval preko ^ lsča, če jih ne bo to dalo sa-0 ha razpolago. Svoje delo kot ^ avni svetovalec etičnega od-Uraj Predstavnižkega doma bo
stom.
prevzel šele s 15. avgu-
jjarter» skrbeh za ^tookrasijo v Evropi
PeV S?INGT0N’ D-C- “ Po
''l;eril1 vesteh iz Bele hiše sc
Po t V resnil1 skrbeh za bodoč-^em°kracije v svobodnem j^.11 , vrope. Predsednik Carter
svok L bl1 rnnenia> da preživlja “n •°Cina Evropa sedaj svojo
lptaj]eŽ'i° krizo” od petdesetih 1 dalje.
pe e^na držav svobodne Evro-ski^ Tred težavnimi gospodar-NfiU l socialnimi vprašanji. vakferi 86 b°W’ da ki prebi-zau Vo. v teh državah izgubilo Pobi0'11''6 v svoje demokratične spojk16 vodnike in v njihovo W n°St re^vanja težavnih kombanj' T° bi m°Sl0 voditi do gaS ? StiČnih’ v°iaških ali dru-nih desničarskih diktatur.
kočljiv je položaj v UpJi komai kaj boljši, če ne Zrem !Vamo britanske politične p0 . Sl’ v Veliki Britaniji, v “»ugalski in Španiji.
\/ V-------°------
Vec visokošolk kot a r, v^s°košolcev
ix<Sto?1?NGTON' D' c - Po
Urada • ZvezneSa statističnega Za n |e v ZDA na visokih šolah 2()0 n^0 akademsko stopnjo fta^^večdekiet kot fantov.
bremenski prerok
Uevihf™0 2 do verjetnosti &erat ’ S0barno- Naj višja tem-rura okoli 87 F (31 C).
Novi grobovi
Rudolph Hochevar
V	torek je umrl na svojem domu na 14411 Darley Avenue 72 let stari Rudolph Hochevar, rojen v Bridgeportu, Ohio, od koder se je preselil v Cleveland pred 51 leti, zaposlen skozi 45 let pri New York Central železnici v Collinwoodu do leta 1971, ko je zaradi bolezni šel v pokoj, mož Hattie, roj. Kutchinsky, oče Johna Smoker-ja, Hattie Troha, Pauline Cook, Edne Johnson, Rudolpha, Rose Gadus in Alberta, brat Mary, Josepha, Franka, Josephine, Pauline, Mike, Ann in 6 drugih bratov ter sester, ki so umrli pred njim. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
Norman Wendt
V	Huron Road bolnišnici je umrl v torek 69 let stari Norman Wendt s 666 E. 162 St., rojen v Clevelandu, upokojenih vodnik žerjava, vdovec po pok. Kathryn, brat Florence Herkner, Karla, Mrs. Ruth McKee ter pokojnih Anne Herthneck, Emme Pease, Herberta, Williama, in Edwarda. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod.
John Sercel
tarter bo predloži! urekonitev položaja mehiških priseljencev
Predsednik ZDA hoče urediti položaj nezakonitih priseljencev, katerih več milijonov je prišlo v ZDA iz Mehike.
WASHINGTON, D. C. — V Mehiki so gospodarske razmere slabe, na milijone ljudi je brez zaposlitve, brez možnosti dostojnega življenja. Milijoni skušajo zato preko meje v ZDA, ki pa se jih branijo, ko imajo doma okoli 7 milinonov ljudi brez redne zaposlitve. Poznavalci položaja trdijo, da je v ZDA mdd 6 in 8 milijoni nezakonitih priseljencev iz Mehike, nekateri mislijo, da jih je celo precej več.
Med tem silijo preko novi deset tisoči, ki jim skušajo mejne straže vstop preprečiti. Predsednik Carter se je odločil to stanje urediti. Vsem, ki so prišli v ZDA pred letom 1970, bo dovoljeno, da ostanejo v ZDA, četudi so prišli sem nezakonito in živijo tu nezakonito, ter bodo dobili pravico, zaprositi za državljanstvo ZDA. Tisti, ki so prišli nezakonito v ZDA med letom 1970 in 1. januarjem 1977, bo dovoljeno ostati v ZDA s petletnim dovo-
Sončniki prihajajo zopet v modo
NEW YORK, N.Y. — Sončniki — parasoli — so začeli zopet prihajati v modo med ženskim svetom, ko zdravniki opozarjajo, da dolgotrajno izpostavljanje kože soncu tej škoduje. Sončniki so v tem pogledu zelo koristni, trdijo njihove ponosne lastnice.
V sredo zjutraj je bil v avto-	za zaposlitev. ZDA bodo
mobilski nesreči v Wichita, Kan-,uvdd|le boljši nadzor nad mejo Sas, ubit 45 let stari upokojeni |z Mehiko,, da bodo ustavile reko letalski major John Sercel iz(nezaho,mtili priseljencev,ki pred-Deer Run ‘ Shores, Sherman, stavliaj0 za ZDA hudo breme. Conn., mož Eileen, roj. Mc Grath,! Predsednik Carter bo v svoj
oče Jonathana, Jeffreyja, Joela, Patricka in Petra, sin Mrs. Josephine Brusich, brat Anthony j a Sercela, Josephine Hammeren,
predlog ureditve nezakonith priseljencev vključil posebno pomoč Mehiki in drugim državam Latinske Amerike, ki naj poma-
Ann Niro, Gay Cashane in Rose,ga ustvarjati tam nova delovna Marie Micale. Pokojni je bil ■niesta’:d'a ne Ibo treba ljudem ho-
glavni pilot Vzhodnega področja za Cessna na Dutchess okrajnem letališču, New York. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo
dit iskat dela na tuje.
Dobički avtnih družb
DETROIT, Mich. — General Motors, ki izdela in proda preko polovice vseh novih avtomobilov v ZDA, je imela v drugem četrtletju 1977 prvič tekom svo-1 bilijon
hvaležna za darove v gradbeni [joga obstoja nad 1 bilijon do-sklad cerkve sv. Edvarda v larjev dobička.
Shermanu, Conn.	Ford Motor je povečala svoj
dobiček v istem razdobju za 20% na skupno 530 milijonov, Chryslerjev dobiček pa je v drugem četrtletju 1977 padel za 28%; na 90.6 milijonov dolarjev.
Priporočite AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
Predstavniški dom trdo proli splavu
Predstavniški dom je ponovno o d k 1 o nil plačilo stroškov za splave iz zveznih sredstev.
WASHINGTON, D.C. _ Predstavniški dbm je ponovno zavrnil z večino 239:182 plačilo stroškov za splav iz zveznih sredstev, v kolikor prekinitev nosečnosti ni nujna za rešitev življenja nosečnice. Vprašanje je prišlo znova na glasovapje, ko . ni bilo mogoče doseči na konferenci s predstavniki Senata soglasja-
Zastopniki Senata so predvideli plačilo splava iz zveznih sredstev tudi v slučajih, ko je prišlo do nosečnosti zaradi posilstva ali krvoskrunstva, ter v slučajih, ko zdravnik smatra, da je prekinitev nosečnosti “zdravniško nujna” zaradi telesnih ali duševnih vzrokov.
Kong. Daniel Flood, demokrat iz Pennsylvanije, ki vodi zastopstvo Doma na konferenci s Senatom, je po glasovanju izjavil, da je to jasno pokazalo odločnost Predstavniškega doma v tem vprašanju in njegovo nepripravljenost popuščati stališču druge zbornice Kongresa.
KONGRES JE ODOBRIL TAJNIŠTVO ZA ENERGIJO
Kongres je končal razpravo o predsednikovem predlogu sa ustanovitev novega zveznega tajništva za energijo. V obeh zbornicah izglasovani zakonski načrt, delno različen od predloženega, je bil poslan predsedniku v Belo hišo v podpis.
Waldheim na poti v Peking
DUNAJ, Avstr. — Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je včeraj odpotoval v Peking, glavno mesto LR Kitajske. To bo prvi obisk kakega glavnega tajnika ZN v LR Kitajski.
Dr. Kurt Waldheim je hotel potovati na Kitajsko že pred 11 dnevi, pa je pot odložil po avtomobilski nesreči svoje hčerke Christe, svoje tašče in njene sestre v zahodni Avstriji.
JAMES SCHLESINGER ’ Federal Energy Administrator
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom in Senat sta dala svojo končno odobritev zakonskemu načrtu za ustanovitev novega zveznega tajništva za energijo, oziroma za energetiko. Z veliko večino izglasovani predlog je bil poslan predsedniku Carterju v podpis. Senat je u-redil tudi že vse potrebno .za potrditev prvega energetskega tajnika J. Schiesingerja. Predsednik je tega imenoval za svojega posebnega svetovalca za vprašanja energije ob nastopu svoje vlade ter ga določil že tedaj za novega zveznega tajnika za energetiko.
Predstavniški dom je glasoval za zakonski predlog v razmerju 353:57, Senat pa 76:14. Kongres je predsednikov predlog spremenil v toliko, da je pravice in delokrog novega tajnika nekaj omejil. Carter je predložil, da bi naj zvezni tajnik za energe- •' tiko imel pravico določati ceno naravnemu plinu. Kongres pa je to izročil posebni petčlanski komisiji, po njenem delokrogu slični sedanji Zvezni komisiji za silo.
V novo tajništvo bodo vključene tri sedanje zvezne agencije, Zvezna komisija za silo, Zvezna uprava za raziskavo in razvoj
energije ter Zvezna uprava za energijo.
Zvezni tajnik za energijo bo član zvezne vlade, svoje delo bo uradno začel s 1. oktobrom, z novim proračunskim letom. Kongres je vključil v novo tajništvo 20,000 uslužbencev in mu določil letni proračun 10 bilijonov dolarjev. To kaže na njegovo važnost.
V preteklih mesecih je predsednik Carter ponovno opozoril na težki položaj oskrbe z energijo in njenimi viri. Svaril je, da smo v tem pogledu v resnični krizi, ki jo moramo začeti reševati takoj, če nočemo, da nas bo v nekaj letih trdo zgrabila za vrat. V tem okviru je tudi predložil ustanovitev novega zveznega tajništva, kjer bi naj bilo povezano vse delo za oskrbo z energijo in njenimi viri. Vse delo na tem polju Vodi od začetka James Schlesinger, njega je predsednik Carter tudi do-
ločil za prvega tajnika za energetiko. Senat bo predvidoma to zavni P°Klanec Patrick A. Swee
imenovanje potrdil še ta teden, predno pojde na letne počitnice.
Zadnje vesti
SVET SE JE NENADNO ZNAŠEL PRED PRAVO POPLAVO ŽITA
Pred dvemi leti je bilo na svetu splošno pomanjkanje žita, ki so ga povzročile slabe letine v Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v Afriki in delno tudi v drugih žitorodnih predelih sveta. Odgovorni vodniki so bili v resnih skrbeh, da grozi svetu pomanjkanje hrane, če že ne kar prava lakota.
'Na konferenci v Rimu so tedaj opozorili, da morajo odgovorni vodniki sveta vprašanje resno proučiti in poskrbeti, da se človeštvo ne bo znašlo nenadno v hudi stiski. Pozivali so k načrtovanju Idlružin, k omejitvi rojstev, k načrtnemu končanju množenja prebivalstva na zemlji. Strokovnjaki vseh vrst so trdili, da naša zemlja ne bo sposobna preživljati zadovoljivo veldno dalje rastočega števila ljudi.
O zmanjšanju prirastka in rasti prebivalstva je bilo veliko govora tudi v naši deželi, verjetno veliko več kot v deželah, kjer poznajo pomanjkanje in lakoto. Končanje rasti števila prebivalstva naše
dežele so si postavljali nekateri naravnost za smoter in ga vstrajno in prepričevalno vsiljevali tudi drugim.
Dve dobri letini in skrbi zaradi pomanjkanja so izginile, sedaj je skrb žitorodnih dežel, kam spraviti vse odvišno žito, za katero ni več kupcev. Vsa skladišča so polna, ko še ni pospravljen niti letošnji pridelek. Cena pšenice, ki je bila pred dvemi leti okoli $4 za bušelj, se je seldaj spustila na blizu $2! Prav tako so obsežne zaloge koruze, soje in vseh drugih deželnih pridelkov. Farmarji v naši deželi in v sosednji Kanadi se sprašujejo, kam naj gredo z vsemi velikimi zalogami žita.
Dober pridelek naj bi imeli tudi v Indiji in celo v Bangladešu, nad katerim so gospodarski strokovnjaki že skoraj dvignili roke in o katerem so poljedelski strokovnjaki trdili, da ne bo nikdar sposoben (prehraniti svojega prebivalstva, ki bo zato moralo redno prenašati pomanjkanje hrane.	*
Farmarji v ZDA so imeli ob začetku letošnje žetve v svojih zalogah še 1.1 bilijon bu-šljev stare pšenice, največji preostanek od leta 1963, zadosten za kritje vseh domačih potreb po pšenici za leto in pol. Koruze je v skladiščih o-koli 900 milijonov bušljev, dovolj za tri mesece domače porabe. Svetovne zaloge žita so presegle 1. julija letos 169 milijonov ton in so največje v teku zadnjih sedmih let. Skupno krijejo 15% potrebe vsega sveta za eno leto.
K tem zalagam je sedaj treba dodati letošnji pridelek. V ZDA računajo, da bo pridelek pšenice blizu lanskega rekor-nega 2.1 bilijona bušljev. Pridelek koruze utegne celo preseči lanskega 6.2 bilijonov bušljev. Trdijo, da žitna letina v Sovjetski zvezi dobro kaže in utegne imeti rekordni pridelek pšenice. V Avstraliji, eni od velikih izvoznic pšenice, računajo, da bo letošnjo pridelek za 11% večji od lanskega. , j	!	:
Če se bodo vse napovedi o letošnji letini izpolnile, bo na vsem svetu prihodnje leto v tem času skoraj 196 milijonov ton žita, kar bo naj večja zaloga, kar jih je svet doslej videl.
• \
Kljub sedanjim velikim zalogam žita ni mogoče trditi, da se v nekaj letih ne bo znova pojavila stiska. Naj doživi le nekaj glavnih žitorodnih predelov sveta slabo vreme in s tem slab pri/delek, pa bodo zaloge naglo porabljene. Zaloge bi bile že sedaj dosti manjše, če bi imeli revni ljudje po svetu možnost nakupa živil, da bi jim ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Ko svet govori o poplavi z žitom in drugimi hranili, trpi nald polovico vseh ljudi na svetu pomanjkanje, ker si enostavno hrane ne morejo privoščiti, jo kupiti, jo plačati.
V naši deželi govor, zopet o omejitvi poševne površine, o načrtnem omejevanju pridelka, kot je bilo v navadi pred leti stiske.
v Archbishop Makarios /
NIKOZIA, Ciper. — Včeraj zjutraj je umrl tu v 63. letu starosti zadet od srčne kapi verski in narodni vodnik ciprskih Grkov ter predsednik Ciprske republike pravoslavni nadškof Makarios. Vlada je odredila 40 dni narodnega žalovanja.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval z 227:199 ohranitev nadzora nad ceno naravnega plina, kar predstavlja lepo zmago predsednika Carterja, ki je to predlagal proti močnemu odporu oljnih družb in njihovih podpornikov v Kongresu.
DAMASK, Sir. — Ameriški državni tajnik Cyrus Vance je po dveh dneh razgovorov s predsednikom Egipta Sadatom' v Aleksandriji sinoči priletel j sem na razgovore s sirijskim predsednikom Asadom. Skušal ga bo pridobiti za neposredne razgovore med zunanjimi ministri Egipta, Sirije, Jordanije, Izraela in ZDA prihodnji mesec v New Yorku in v Washingtonu kot priprave za
Iz Clevelanda in okolice
Srebrni jubilej—
Sestra Helen Ann Kenik, O. P. bo obhajala 25-letnico svo-j j ega vstopa v dominikanski rod v Adrianu, Mich. Njeno redovno ima je bilo s. Bernadette Joseph, pa je prevzela svoje rojstno ime po drugem vatikanskem vesoljnem, cerkvenem zboru. S. Helen Ann je hčerka pok. Josepha in Mary Kenik iz Clevelanda, sestra Mary Jane z Maple Heights, Josepha iz Sheffield Lake, Lucille Baxa z Maple Heights in Bernadette Blatnik iz Macedonie. Družina bo imela 14. avgusta ob dveh popoldne odprt dom na 1073 Shepard Hills Blvd. v Macedoniji. Sošolci s. Helen Ann in prijatelji vabljeni!
V bolnišnici—
V	University bolnišnici, Hanna House, soba 335, je Mrs. Rose Lesjak, ki je živela preje na E. 160 St. Srečno je prestala operacijo in so obiski dovoljeni. Želimo ji naglega okrevanja. Število županskih kandidatov se zmanjšalo—
V	preteklih dneh so odstopili v korist uradnega kandidata demokratske stranke pri primarnih volitvah za župana Clevelanda Edwarda F. Feighana dr-
ney, prof. Thomas E. Campbell in državni senator Charles L. Butts. Tako so ostali kot županski kandidati le še: sedanji župan republikanec Ralph J. Perk, neodvisni demokrat upravnik okrajnih sodišč Dennis J. Kuci-nich ter Edward F. Feighan. Združitev rednih demokratov okoli Feighana je položaj tega okrepila v taki meri, da postaja vedno bolj verjetno, da se bo on meril v novembru s Perkom. Domači krofi—
V farni dvorani pri Sv. Vidu bodo v soboto dopoldne po 10. uri naprodaj domači krofi. --------------o-----
Carter za zmanjšanje kazni za marijuano
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je v predlog ža odločnejši nastop proti mednarodni trgovini z mamili vključil poziv k ukinitvi zveznih ka-zenskin sodb za posest majhne količine — do ene unče — matij uane. Poudaril je, da to ne pomeni zakonito dovolitev matij uane, ker bo posest ,te še vedno kaznovana, četudi samo ci-vilno-pravno.
Predsednik Carter sodi, da so sedanje kazni na temelju zveznega zakona $5,000 globe in do enega leta zapora za tiste, pri katerih najdejo marijuano, previsoke v primeri s kaznimi za u-porabo marijuane.
konferenco v Ženevi. Ta predlog je stavil Sadat, ni pa jasno, kaj bo k temu rekla Sirija. Njegov smoter je začaslo obiti udeležbo Palestinske osvobodilne organizacije pri razgovorih, kateri nasprotuje Izrael.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je portorikanska teroristična skupina položila bombo v uradu Obrambnega tajništva ZDA na 43. cesti. Ker so jo pravočasno odkrili, ni eksplozija nikogar ranila, napravila pa je nekaj škode. Druga bomba je ubila enega moža in 7 oseb ranila. Bombe naj bi bili položili člani skupine, ki se bori za neodvisnost Portorika,
rv * r«
Ameriška Ponovim
»	» l/IC »
8117 8t Clair Are. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:	.
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 month* Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CL/ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 113 Thursday, Aug. 4, 1977
Carrillovo protislovna razlaga evrokomunizma
L
Genex Jni tajnik španske komunistične partije San-tago Carrillo je potem, ko je.bila v Španiji legalizirana partija, izdal žo v ilegali napisano knjigo “Evrokomuni-zem in uržava’. V njej zahteva revizijo leninizma, odkrito napada stalinizem, obširno obravnava, kako doseči politično moč in oblast v državi, Sovjetski zvezi pa posveča doslej najkrepkejše odkrite in prikrite napade kakega partijskega vodje.
Sovjetsko partijsko vodstvo je ostro napadlo Car-rilla in njegovo “mehko linijo” v reviji Novi čas. Napad je dosege! obratno od dozdevno nameravanega: Politični komentator L. Tiller poroča iz Madrida, da sto-
Na piknik Slovenske šole:dov’ OFM’ki je p°vabil pevske
n,, j	j zbore iz Chicaga, Milwaukeeja,
SVa fžlia	Jolieta ter odlični zbor “Koro-
tan” iz Clevelanda, ki je. že po-
CLEVELAND, O. — Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi na piknik, ki bo v nedeljo, 7. avgusta, na Slovenski pristavi. Petinosemdeset otrok iz Slo venske šole sv. Vida in Marije Vnebovzete je ves teden taibo-rilo na Pristavi. Po sv. maši ob enajstih se bodo otroci vrnili v varstvo svojih mamic in atov.
Po sv. maši. bo kosilo, potem pa igre za otroke in odrasle. Vsakdo bo lahko ppskusil, kako mu je sreča mila. Razdeljenih bo obilo • bogatih dobitkov.
Vsi ste prisrčno vabljeni, da
novno bil deležen lepih uspehov pri nas. Enako bodo nastopile slovenske folklorne skupine “Nagelj” iz Toronta, plesalci Radio kluba iz Chicaga in društva Triglav iz Milwaukeeja.
Ker je omejeno število vstopnic za ta program, svetujemo vsem, da si kupijo vstopnice čimprej, da ne bodo zamudili te važne točke Baragovega dneva v nedeljo, 4. sept., ob 6. uri zvečer v Šolski dvorani čč. sester ‘Mount Assissi Academy’ v Remontu. Pišite čimprej po vstopnice p. Fortunatu Zormanu,
v prijetni domači družbi prebi- OEM, v Remont. Pri njem mo-jete vesele urice in obenem pod- 'rete tudi rezervirali listke za prete Slovensko šolo pri Sv. kosila in večerje.
Vicki.	Glavna točka Baragovih dne-
Na svidenje v nedeljo, 7. av-jvov bo vsekakor slovesna ponti-gusta, na pikniku na Slovenski fikalna sv. maša, katero bo da-piistavi.
Jože Košir
Leto najinih obfetnfo
roval škof Salatka iz Marquetta job asistenci drugih škofov in [številne duhovščine. Za to slavnostno priliko so posebno vabljene tudi slovenske narodne no-
-----	j še in napovedan je tudi obisk!
CREVERAND, O. — Spošto-indijanskega duhovnika F. Has-vni urednik! Ker nas vedno va-^kell-a, ki je pravkrat dokončal je Z eno samo izjemo VSI člani osrednjega odbora KP po bite k dopisovanju, sem se od-1 novo cerkev iz hlodov za Indi-tem napadu tcmeje za Carrillorn kot kdajkoli prej.	ločila, da napišem nekaj iz naji-	Jance v Baragovi	deželici.
Kniiga Sima postaja za špansko KP ‘bestseller’. Izšla	nega osebnega življenja. Morda	) Naše katoliške	bratske	orga-
je že v drugi veleizdaji in polni partijske blagajne. ,'bo za čitatelje to manj pomemb-|nizacije pridno sodelujejo pri
|no, za naju pa so to važni do-)delu. Slovenska Katoliške Jed-S tem -eveda ni rečeno, da je Carrillov komunizem go.dki in spomini.	(nota (KSKJ) bo zopet pokloni-
(pravtako ne Marhaisov in Berlinguerjev) kaj manj { Retošnje leto 1977 je leto na-(la dar Baragovi zvezi in Sloven-komuniscičen kot je bil do zdaj. Carrillo bo slej ko prej jinih obletnic, veselih in žalost-^ka Ženska Zveza bo predložila napel vse moči, da bo večal vrste svojih pristašev in	nih, kot je tudi življenje veselo	šopek novih članov marquett-
predvsem, da privede partijo na oblast. S svojim stali-	in žalostno ali kot za dežjem po-	skemu škofu,
ščem bo prepričal marsikaterega Španca, ki mu pod sije sonce.	| Zanimivo je bilo poročilo,
sovjetsko nadoblastjo sicer v svojem narodnostnem po-J Dne 1. januarja 1977 sva praz- predsednika Baragove zveze nosu ne bi sledil. S tega vidika bi mogla biti Carrillova »ovala zlato poroko, 50-letnico p. Atanazija Ravrenčiča, OFM, knjiga le spretna poteza propagandnega značaja. Kre- .lepega zakonskega življenja. ki \ se je udeležil Baragovega' pi mu osebno avtoriteto v partiji in utrjuje pozicijo na-j 3. januarja 1977 je minilo 20 dneva v Dobrniču v Sloveniji, sproti nominalni partijski predsednici, v Rusiji OStare-:let, odkar sva prišla v novo do- V domovini so priznali, da so li Dolorec Ibarruri, junakinji ‘La Pasionaria’ izza Špan-jmovino, to blagoslovljeno deže- ‘ameriški Slovenci prižgali non ske revolucije, ki je sedaj zasedla predsedniško mesto''
verjetno s sovjetsko pomočjo.
Ko zogovarja evrokomunizem pred sovjetskim, sc Carrillo sklicuje na neki Kissingerjev govor ameriškim poslanikom v Evropi, v katerem je opozarjal na nevarnost evrokomunizma, češ da ameriški vpliv lažje prevladuje nad Evropo ob strogo dogmatskih komunističnih.partijah kot ob evrokomunističnih, ki imajo veliko večje izgiede in zmago.
Diktaturi proletariata posveča obširno poglavje in pravi med dragim: “Dejstvo; da postaja izraz diktatura vedno bolj osovražen v tem stoletju, ki je poznalo fašistične diktature, med njimi Frankovo, zločine stalinizma, korupcijo diktature delavskega proletariata in gre-; he totalitarizma na eni in drugi strani, že samo po sebi zadošča, da se za politično uporabo odpovemo taki opredelitvi. Prepričan sem, da diktatura proletariata ni pot, po kateri bi se v,razvitih in demokratičnih kapitalistič^ nih deželah moglo doseči in utrditi nadoblast delavskega razreda. Čeprav se izpostavljam obdolžitvi krivoverstva, sem prepričan, da pi imel Lenin prav, ko je izjavil: Prehod iz kapitalizma v komunizem ... mora,nujno doseči svoj višek v diktaturi proletariata.”
Gie pri tem Carrillu samo za izraz diktatura, ali res /a diktaturo proletariata kot tako?
Za evrokomunizem se otresa komentarjev, ki Trdijo, da jo samo nova komunistična taktika in podtika Sovjetom krivdo za nezaupanje, ki mu ga svet kaže: “Imam za po sebi razumljivo, da komunistične partjje naprednega kapitalističnega Zahoda gradijo na temelju demokratske;igre ne samosvojo taktiko, temveč tudi vso svojo strategijo. Če to potrdimo in -se v naših deželah odpovemo ditaturi .proletariata, ne bomo niti volk, oblečen v ovčji kožuh, da prikrije svoje ostudne namene, niti $e,»e odpovemo revolucionarnemu marksizmu, da bi se prizibali na social-demoratske pozicije.’
Kot končni cilj svoje inačice k,oinuni?ma iiavaja tezo, naj .e socialistične in komunistične .sile zavzemajo za “ustvaritev nove, zedinjene Evrope,rtake, ki bo neodvisna, tako od ZDA kot od ZSSR’’.
.Kremelj oporeka.Cjrrjllu in dokazuje, ,da je.evro-komun'zem nova ideološka oblika antisov.jetizrna jn “se sklada edino le z imperialističnimi koristmi, z napgdal-ni.mi in reakcionarnimi silami” ter je njegov “namen povzročiti delitev mednarodnega komunističnega gibanja, za čemer dejansko,streme že desetletja reaJieipnar-ne imperialistične sjle”. če .bi evrokomunizem dosegel ta namen, bi to .pomenilo “delitev..kompiiistične .kontinenta inesile. na dvoje, kar;bi privedlo.zahodno-evrop-sjio komuni stično .gibanje na dvomljivo tretjo stezo, na stališče med kapitalizmom jn komunizmom.”
Konec sledi)
1°-	vega ognja v delu za Baragovo
19. aprila 1977 je bil moj roj- beatifikacijo. Doma je bilo zbra-,
nih 4,000 vernikov, upamo, da
sini dan. Pravijo, da se žene ne sme nikoli vprašati, koliko je stara. Zato bom zamolčala mpja leta. Imam jih pa že precej.
20 aprila 1977 je moj dragi mož izgubil delo.
25. aprila 1977 je moral na hitro v bolnico in bil še isti dan operiran. Hvala Bogu, da se je vse dobro izteklo!
1. junija 1977 je minilo petnajst let, odkar sva pod svojo' streho, v lastnem, prijetnem domu.
31. julija 1977 je imel moj dragi soprog rojstni dan. Dopolnil je 78 let. Hvala Bogu, se zopet dobro počuti. Od srca mu želim še mnogo, mnogo zdravih in veselih let.
Oba z možem Dominikom sva dolgoletna, zvesta naročnika našega priljubljenega lista Ameriške Domovine.
Vse naročnike in bralce prav lepo pozdravljam in jim želim yse(. dobro, predvsem ljubega, zdravja, ki je naj večje bogastvo!
Emma Gallien
se bo temu primerno tudi Ameriška Slovenija polnoštevilno odzvala.
Dr. Rudvik Reskovar
Bližajo se Baragove svetosti
IZ NAŠIH VRST
Bedford, O. — Spoštovani u-rednik! Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $30. za enoletno obnovitev naročnine in dar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino zelo ra-' da berem, posebno domače slovenske novice. Čeprav sem dopolnila že 86 let, jo vedno težko pričakujem in se je srčno ve-< selim. Prosim nadaljujte z Va šim delom.
Repa hvala za vse. Bodite prav lepo pozdravljeni!
Jennie Bizjak
❖
1-Iaeger ,Benc, JU. ■— Spoštovani urednik! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za,enoletno naročnino, preostanek pq je dar listu.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, le pošta t,u ni nič boljša, kot je bila v Chicagu., Tako sem včasih prejel petkova izdajo preje kot ponedeljkovo.'
CHICAGO, 1)1. — Clevelandski Baragovi dnevi pre,d dvema letoma so mnogim udeležencem še vedno v,živem spominu. Slo-IPa se zaradi tega ne vznemir-venska prestolica v Ameriki se i jam, ker so v listu povečini ta-i je res izkazala,kot, parodno-kul- ke novice, da jih -človek lahko! turno žarišče. Retos imata Re- izve malo kgsneje.
mont in njegova bližnja ter daljna okolica nalogo, da pripravita slavnostni program v počastitev n a š e m u velikemu-svetniškemu rojaku Frideriku Baragi. Qdbpr je pridno na delu,-da v omejenih močeh predstavi versko- kulturno manifestacijo. Vse priprve so pod vodstvom slovenskih frančiškanov, kar je jamstvo za uspeh.
Versko-kulturnemu programu
V naši dolinici je vse po .stab rem Precej dni je bilo zelo vroče, največ 104 F. čeprav dežuje skoraj vsak leden, je reka Fox-River letos za tri čevlje nižja. ■Ta velike ladje vozijo bolj po-, časi in previdno, zato pa manjše bolj drvijo, leh pa je vsako Jelo več na vodi.
Tu okrog in ob vodi se zelo? veliko gradi. Hiše taste j o kot’ gobe, in to ne preveč poceni,
000. Ko se vozim po teh novih naselbinah, vidim, da te hiše kupujejo večinoma mladi ljudje in to na “puf”, kot smo rekli včasih doma. Ko pa vidijo, da ne zmorejo odplačevanja, jih pa' zopet prodajo!
Zakaj kupujejo tako drage hiše? Zadnjič sem govoril z nekim lastnikom, ki mi je dejal takole: Če bi jaz vzel tako stanovanje v najem, bi plačal več kot 300 dolarjev na mesec, sedaj pa plačujem $260, in če bom vzdržal, bo hiša enkrat moja, in še sam svoj gospodar sem. Če pa bom moral prodati, bom gotovo dobil svoj denar nazaj.
Vidite, tako lastniki teh novih, dragih hiš ne zgube ničesar. Če so vzeli odpačilo za 30 let, bo taka hiša stala takrat! prav gotovo nad $100,000.
Pretekli teden so nas tukaj obiskali kar štirje Mariborčani. K g Ivanu Grčarju so prišli iz Slovenije trije, njegova sestra, njena hčerka ter hčerka njegovega brata. K Otmarju Tasner-ju pa je prišel na obisk nečak Karl, sin njegovega brata. Vsi so zelo prijazni in uvidevni ljudje. Dobrodošli!
Retos je zopet odšlo precej: novonaseljenih ‘domotožcev’ na obisk v Slovenijo. Tako si bo Broz zopet lahko kupil nov mercedes za dolarčke.
Še to. Pred krakim je pogorela škofijska cerkev v Rock-fordu, pod katero spada tudi naša fara. Včeraj pa je pogorela farna St. Mary’s cqrkev v Bur-lingtonu, stara 85 let. Obe cerkvi sta bil zelo depi. Kako to„ da gorijo samo katoliške cerkve’
Repe pozdrave vsem in veselo poletje!
Tone in Rezka Pristov
*
Cleveland, O. — Cenjepi! Moja paročnina poteče 1. avgusta. Da nre ne bo treba obveščati, Vam priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam dar za list, katerega z veseljem pričakujem in berem.
Uredništvo jn upravo prav lepo pozdravljam in želim vse dobro!
Mary Prelogar
------o------
Vegetarijanci
Precej ameriških študentov je mnenja, da “prehrana, v kateri je meso poglavitna sestavina, o-vira razmišljanje in trezno presoj o“.
Direktor servisa za prehrano, na Smithovem kolegiju v Massachusettsu Paul Garvey pravi, da je vegetarijanstvo kot filozofsko in zdravstveno gibanje pomembna novost v življenju študentov.
Vprašalniki, ki so jih študentje izpolnili ta mesec, povedo. 71'v odstotkov anketirancev je mnenja, da bi bili zaželeni po trije ali še več vegetarijanskih obrokov na teden. Vsak deseti študent uživa saPro rastjinsko hrano.
načeljuje dr. -p. Vendehn špen-'skoraj vse presegajo ceno $85
Pod smreke in jelke nikar!
Če nas ujame poletna nevih ta na planem, ni vseeno, kam se; bomo skrili pred nalivom in strelo. Nič novega seveda ni, da-pod drevesi ni varno. Kljub temu beremo vsako leto o žrtvah strele, ki so si izbrale prav to varljivo zatočišče.
Gozdarji imajo statistiko, kako pogosto trešči v posamezno vrste dreves. Vodijo smreke ip jelke, ki poberejo 32 odstotkov vseh bliskov, slede hrasti z 2(1 odstotki, bori s 1.6, topoli s 15’ bukve s 3 odstotki, vsa ostala) drevesa, kot lipa, jelša, javor, jablana, hruška in še nekatera pa so zastopana skupno s 14 odstotki, tako da pride na \isako posamezno vrsto v tej skupini komaj po 1 odstotek.
Vedeti moramo tudi to, da je od dežja premočeno d epi o zelo dober prevodnik elektrike, saj predstavjja tako deblo nekakšno strelovodno žico, ki rada-»pe!jq blisk v zemljo.
■ z. si l o v e imiii jr e
Celjska tovarna titanovega belila — v stečaj
Ker zvezni organi in vzhodnonemški investitor niso hoteli sprejeti pobud celjske Cinkarne, katere “temeljnih organizacij združenega dela” je tudi tovarna belila, bo šla tovarna v stečaj. Cinkarna pa je že sklenila pogodbo o dobavi opreme za tovarno žveplene kisline, in to še predno je dobila od občine lokacijsko dovoljenje.
To pot bo opremo dobavil “inozemski partner” iz Zahodne Nemčije. Finančna sredstva bodo prispevali razni sovlagatelji in Jugobanka, nekaj bo prispevala Cinkarna.
Kmetijske zadruge
Predsednik “Zadružne zveze Slovenije” je pred občnim zborom Zveze povedal, da je konec leta 1976 v Sloveniji delovalo 23 enovitih kmetijskih zadrug, 7 kmetijskih zadrug s 15 temeljnimi zadružnimi enotami, 8 TOZD ter 31 obratov za
tako v absolutnem kot v reh tivnem merilu. Prav tako pied novimi komunisti rftal1 mladih ...
Rani med drugim kar “41 o<t stoikov osnovnih organizacij ^ ni sprejelo v svoje vrste niti nega člana”.
še več radenske
Zdravilišče Radenci se je podjetje za mineralno vodo ( vrstilo med štiri naj večja p°" jetja na svetu z novo veliko pot nilnico. Retos računajo s pro’1 vodnjo 235 milijonov litrov vt de in brezalkoholnih pijač, tega bo šlo v 14 držav 13 milji1 nov steklenic. —.Radenske vr^ ce so odkrili pred 144 leti, izk1 riščati pa so jih začeli pred ^ brimi 100 leti.
Kulturni večeri v škpf ji Loki
Študentski kulturni center priredil v sodelovanju z Df' štvom sloven skih pisatelj6' Glasbeno mladino Slovenije
kooperacijo v 29 kombinatih in drugimi javnimi organi tri
drugih delovnih enotah. V teh organizacijah pa je delovalo še 339 zadružnih enot in 293 delovnih enot.
V bodoče naj bi bilo “zadružništvo” organizirano v 11 enovitih kmetijskih zadrug Po vsej mešanici pa je pripomnil, da so ‘‘v preteklosti bili najbolje organizirani kmetje v manjših zadrugah, ki so jih člani najbolj neposredno upravljali. . .”
Drava daje dober del elektrike
Na Dravi gradijo zadnjo elektrarno Srednja Drava 2, ki bo imela dve turbini kanalske hidroelektrarne s skupno mocjjo 112 megavatov. Elektrarna bo dajala letno povprečno 570 milijonov kilovatnih ur. Z dograditvijo te elektrarne bodo dravske elektrarne v Sloveniji imele skupno moč 531 MW in boido dajale letno do 2.7 milijard kilovatnih ur, kar predstavlja nekako 40'/ celotne potrebe po e-lektriki v letošnjem letu.
Ko bo elektrarna Srednja Drava v polnem obratu in bo v obratu tudi kalorična elektrarna Šoštanj 3, bo imela SR Slovenija prvikrat nekaj električne energije v rezervi.
Vodranci pri Rogu
Na domačiji ljudskega pesnika Slovenski goric Božidarja Flegeriča so vnovič vzidali ob 70-letnici pesnikove smrti spominsko ploščo, ki so jo ob nacistični okupaciji morali sneti, a ljudje so jo ohranili. Pa sa morali ljudje desetletja čakati,', da so jo nanovo vzidali. Ali ^a-j radi verzov na plošči, ki so bili' trn v peti že nacistom:
'	i
Proč verige, proč okove, : naj nas tujstvo zapusti; mi smo Slavini sinovi, ne trpimo sužnosti.
poredne glasbeno-literarne čere na škofjeloškem gradu-teh večerih so 23., 24. in 25. J1 nija predstavili občinstvu vrs priznanih slovenskih pesn in glasbenikov, tako mlajše starejše generacije.
Stiska bolnišnice v Murski Soboti
Bolnike kirurškega odde soboške bolnišnice so delno preseliti v — velik ški šotor sredi parka bolnis11'1 in blizu mrtvašnice. Stisk3 prostori je botrovala tej p: litvi in pa izguba v pomurs^ zdrastvu, ki ne dovoli po' nje objektov.
Poleti bo že šlo za silo v š' ru, kaj pa pozimi?
Čfl1
V Sloveniji so umrli
20.	julija
V	Rjubljani: Katarina Fo^ roj. Štefanič, Vinko Francka Boltežar;
v št. Vidu: Mihael Novak; v Trbovljah: Ivan Ranišnik’ na Viru: Ciril Sojer.
21.	julija
V	Zg. Kašlju: Jože JermSh' v Rjubljani: Mara Kastelic-
gomir Verščaj, Ivo Jelač’11 na Viču: Rjudmila Rožanec! v Sevnici: Rjudmila Zebic> Vinter (Zeble); v Dravljah; Marija Piuizplar! Babnik.
Romba v vlaku
Malo po trboveljski železniški postaji je 19. junija ob 6.43 eksplodirala bomba v tretjem vagonu ekspresnega vlaka Dort-mynd-Skopje.
Pri atentatu je izgubil življe-ne zdomski delavec iz Bosno, oče petih nedoraslih otrok, , o-sem potnikov pa je.bilo tanjenih, med njimi eden s težkimi poškodbami.
čD1
Al«
tri
0;!
Malo delavcev in mladine
Centralni komite Zveze kon mitnistov Slovenije je sporočil; da letno narašča število članstva za deset odstotkov. Takoj-nato pa je žalostno pridal, da/e med sprejetimi najmanj Jelav-ivj-'StkdraR'-niS ■	,in da šte-:
v4o "iinii'; idpainih : kmetoval-
ceV?’', članov ,2K, inbčiiip pada
25. julija
V Dol. Rogatcu: Fran Skvarča, roj. Petrovčič, ‘ ca Štravs;
v Ravnah: Jože Delalut; v Rjubljani:	Olga Turk, ^
Pajenk, Antonija Kristan Jež;
v Stožicah:	Katarina J3ce
roj. Koblar; na Pečkeh pri Robu: Centa;
v Kamniku: Ivan Kopitar! v Podgori pri Starem Franc Mulec;
v Koprivi: Ivanka Vuga; j v Dolu pri Rjubljani: Strasser.
Umrl je tudi duhovnik i11 ni skladatelj Rojze Mav;
v Triglavski steni pa sC smrtno ponesrečil župnik v rem trgu pri Rožu Janez ^ doma z Vrhnike.
. -f
Čitgteljem na področji kega Clevelanda priporP^.^ novice .iz Slovenije slovenske radijske oddaj6 j srni in melodije iz lepe i
univerzitetni P

je” na
WCSB 89.3 FM vsak dan nedeljka do četrtka oh čer in ob nedeljah od l. popoldne, ki jo vodita ^ lan in ga. Barbara PavloV
J*

'’K.-.iaa
A. 2.; 4
NA "DIVJI ZAHOD"!
VIL
Brez delovanja jnotorja smo oddrseli nazaj v Danville in v prvi garaži dali zamenjati cev in napojili motor, potem pa Vprašali mehanika, kje je kaka dobra restavracija. Bilo je že o-krog ene popoldne. “Follow me!”, je rekel in smo mu sledili do precej oddaljene McDonald restavracije. Tam smo se s hamburgerji dobro podstavili in sklenili, da je za ponoven naskok na goro že prepozno. Skozi Oakland smo se vrnili domov. To je bila naša edina ovira na vsem (potovanju.
Zvečer smo spet gledali doma skioptične slike. Milan je sporočil, da je dobil za petek dopust, da nas bo lahko kam peljal.
V Chinatown
Ko smo bili pred leti v Kopen-hagenu na Danskem, nas je vprašal šofer taksija, če smo videli “Morsko deklico”. ‘ ‘Ne,” smo odgovorili. ‘‘Potem pa sploh niste ibili v Kopenhagenu”, je rekel. Tako bi lahko odgovoril vsakemu, ki pravi, da je bil v San Franciscu, pa ni bil v ki-taj skem delu mesta.
Nebo, ki je bilo zvečer hlad-n° in megleno, se je ponoči spet zjasnilo. Ob devetih smo se od-Peljali po cestah Dolores, Market in Van Ness na Lombard St. zaparkirali na križišču Hyde, je ravno na vrhu hriba. Tu smo sedli na slavni “cable car”, ki vozi po hudem klancu navzdol v Fisherman’s Wharf, na-, ravnost proti Alcatrazu. Tam starinske vozove, ki so zgodovinska zanimivost bolj kot prometno sredstvo, ročno obračajo jih spuste nazaj v breg in na drugo stran hriba, kamor smo Se tudi mi peljali. Na teh vozovih se ne čudiš, zakaj so ob izu-železnice prerokovali, da se k° živina ob progi plašila. R,o-Počejo kot v tovarni za velike vijake (“bolcovna”). Na “Union ^luare” smo izstopili. Tomo je Sel v palmov park počivat, mi-^va z ženo pa peš v Chinatown.
tem mestu živi več Kitajcev k°t kjerkoli drugje na svetu, razen Singapurja in seveda na itajski celini. To je tipično ki-ajsko mesto s hišami v kitaj-skem slogu in s kitajskimi na-Pisi Ceste so sicer ozke, a čiste.
a več krajih sem videl črno-® lečene gospode, ko so pometa-1 Pred svojimi trgovinami ali restavracij ami ne samo pločni-e> ampak tudi ceste. Ko bi clevelandski črnci tako delali, bi ^jbrž ne bilo pritožb zaradi rasnega preganjanja in zapo-s ovijan j a. Kitajski del mesta obsega 16 blokov.
' ri kupoyapju spominčkov sva z ženo prepričala,, da Kitajci '1So Judje. Za mal depar dobiš aJ prav lepega. Naj omepim aiPo, da sva tu plačala razgled-po 5c, drugod pa po 30 in; Cel° Po 35 centov.
° ogledu Chinatowna sva se ^roila k Tomu na Union Squa-iie> od tam pa nazaj k avtu s eable car”.
^ Lombard Street se spremeni a vrhu hriba v vrt, po katerem
kalo dobro kosilo. Popoldne smo gledali slike, ob petih sta pa prišla iz službe Mr. Lee in hčerka Linda, Silvija pa iz šole, potem pa še Milan z ženo Olgo in hčerkama Sonjo in Patricijo, Tomo in Dora, g. Ernest Lenarčič i gospo Darinko in Mr. John Rubik z ženo Dorothy. Z zadnjima dvema smo se že videli v Clevelandu, kjer ima Mrs. Rubik dva brata Čelesnika, .z Lenarčičevima pa to pot prvič. Pri večerji,; ki je bilo pravo presečenje, je bil “master of ceremonies” in glavni strežaj Mr. Lee, obe hčerki sta mu pa pomagali, kot bi bili poklicni natakarici. Vsi drugi so se spustili v živahen razgovor, le jaz in Mr. John sva prepustila diplomatsko zastopstvo najinima ‘odpravnicama poslov’! Držim se pravil, da je v veliki družbi boljše molčati, sicer bi me lahko kdo opomnil: Si ta-cuisses, prilosophus mansisses. To naj pomeni: Če bi molčal, bi modrijan ostal. Če ni prav,i naj pa popravi kdo, ki je hodil v latinske šole; jaz sem hodil samo mimo njih v Ljubljani. Z latinskimi pregovori bo kmalu lahko opletal vsak pastir, ker ni; več daleč čas, ko tega jezika np bo razumel noben človek več.
Dora je z vožnjo nazaj doka-j zala, da ni samo dobra gospodinja in uradnica, ampak tudi do * bra šoferka.
Naj omenim še, da sem prej) napisal precejšen kupček razglednic prijateljem in jih vzel s seboj, da bi jih dal pri večerji podpisati, pa sem jih vrgel v prvi nabiralnik, ki se ga videl - nepodpisane. Naj mi izvolijo’ prizadeti oprostiti, prosim!
V Monterey
Lemontske ifrofotisulce
Vesela vest iz Alvernia Manor. — Dne 16. julija je bila v naši kapeli krščena in potem tudi prejela zakrament sv. birme Mrs. Ellen Knox. Bila je epi-skopalka, vsi drugi oskrbovanci so katoličani. Ženica je stara 80 let. Zvesto je hodila z drugimi k sv. maši in se začela zanimati za našo vero. Posebpo je želela, da bi tudi ona smela prejemati sv. obhajilo. Father Cortney, tudi upokqjenec, jo je poučeval eno leto. In, ko je bila dovolj pripravljena, se ji je želja izpolnila. Zdaj rada prejema sv. obhajilo vsak dan.
Splošno je znano, da taki, ki so postali katoličani pozneje v življenju, bolj cenijo najdeno vero kot mi, ki smo jo prejeli že v zibelki. Kdaj smo se zadnjič zahvalili za milost krsta? Baraga je eno uro klečal v cerkvi pri krstnem kamnu, kjer je bil krščen, in se zahvaljeval Bogu za milost krsta. Videl je divjake Indijance pred krstom in kako se je spremenilo njih življenje potem, ko jih je oblila krstna voda. Pri krstu postanemo otro-
jo krst želja.
Imamo tri vrste krsta:
1.	Krst z vodo;
2.	Krst krvi;
3.	Krst želja.
-. Kaj je krst vode? — Vsi vemo. Prejeli smo ga kmalu po rojstvu.
2.	Kdor še ni krščen, pa bi rad bil in umrje za vero, prejme krst krvi. Pogani, ko so gledali muke kristjanov, so hoteli u-rproti za Kristusa, ki so ga spoznali za Boga in so klicali: Tudi jaz sem kristjan! Prelili so kri za Kristusa — to je bil njih krst, s katerim so kupili nebesa.
3.	Kdor ve, da je katoliška vera prava in želi biti krščen, pa nenadoma umrje, prejme krst želja in bo zveličan.
Prav pa nima. ako kdo spozna, da je katoliška vera prava, pa se iz strahu pred jjudmi ne da krstiti.
Hvala Ti, o Bog, za milost krsta!
*
Anthology of American-Slo-venian Literature je naslov
S pametjo je možno življenje podaljšali
Biologi in zdravniki, ki spremljajo pojave v človekovem življenju, ugotavljajo, da se je povprečna starostna doba v zadnjih desetletjih podaljšala za približno 30 let. To ni bajka, temveč resnica, če posežemo v zgodovino človeškega rodu, ugotovimo, da so stari Rimljani umirali v starosti 29 do 30 let. Za časa renesanse — okrog leta 1650 — se je povprečna starost pomaknila za pol desetletja višje — na 35 let.
V 18. stoletju je napredovala za eno leto in je dosegla — 36 let. Potem se je pojavil bakte-riolog Robert Koch. Za njegovega življenja je znašala povprečna starost človeka 40 let. Pri tem je ostalo do prve svetovne* vojne. Vojna, ki je požirala mlade in zdrave ljudi, je pustila stare životariti dalje. Povprečna starost se je zvišala na 55 let. To je bilo okrog leta 1920. Petnajst let kasneje, leta 1935, smo dosegli nov rekord:	šestdeset
let! Leta 1952 smo se pomaknil’ naprej na 68.5 let, leta 1970 pa smo prestopili prag sedmega desetletja. In kako bo v prihodnje? Ali pojde krivulja še navzgor? Pravijo, da. Škoda le, da se mora vsako življenje enkrat ,	,,	,	.	. (izteči!
ci-božji in kot taki dediči nebes, knjigi, ki jo je izdal dr. Edi Go-. Podaljševanje našega življe-Imamo pravico do pjjh, dokler bee. V njo je vloženega veliko n-a je tudi y zvezi z umrijiVOst-smo v milosti božji- Zgubimo jo let truda in stroškov.
cesta strmo navzdol in redi v
na-
o enem bloku deset ostrih kVlnkov- Pravijo, da je ta z ope-° Okovana cesta “the croock-b.est street in the world”. Ko
Zai ravna’ se z n-)e lahko Hih^ na nasProtni “Telegraph l>1 ^ ” na katerern Je visok raz-, ^ ^>ni st0p “Coit Tower”.
v. b vznožju .sjtoipa je parkali-0,e "a avtomobile izletnikov. Že ^ tu, še bolj pa iz stolpa, ka-ha°^ V°Zi dvi£alo, je lep razvleci st trv^vovshi del mesta in na pri-banišče. To šteje kakih 90 do-^°v za nakladanja in razklada-e',a laciij,:pa smo videli šamo' °’ hi je nakladala staro železo. b d tu smo se odpeljali po o-j.re?-ju po Embarcadero in San k°s® cesti na jug v San Mateo Nojevim, kjer nas je že ča-.
Milan je res dobil v petek dopust in je prišel že ob sedmih zjutraj, potem pa šel še po mamo v San Mateo in smo se skupno odpeljali na jug. Redwood City, Pio Alto, Sunnyvale, Saratoga in Los Gatos, potem pa čez gorovje Santa Cruz v Sequel, kjer je hotel obiskati svoje stare prijatelje Seliškarjeve. Po, prihodu v Ameriko so skupaj delali na farmi, krmili in klali, po potrebi pa tudi skopili živino.
Sedaj imajo Seliškar j evi svojo farmo, tik ob cesti. Našli smo jih na dvorišču, polnem raznih kmetijskih strojev. Gospodar Lojze, z Brezovice pri Ljubljani, je pravkar prišel z nočnega šihta v tovarni elektronskih izdelkov v mestu Santa Cruz, pa je doma začel drugi, dnevni šiht. Z 68;leti bi lahko šel v pokoj,, pa bp počival, ko bo umrl. Njemu, kot tudi,njegovi ženi v.e pozna, da ,sta veliko na soncu.
V ograjenem delu dvorišča je čakala čreda krav in juncev na vpz odpadkov zelenjave, sadja in sočivja, ki ga je pripeljal sin Steve iz bližnje grocerijske trgovine. Na vprašanje, koliko glav je, je odgovoril Lojze: “Ne vem Včeraj jih je bilo 28, spa sem dvoje prodal. Ponoči sta storili dve kravi in jih bo menda spet 28.” Steve je visokošolsko izobražen, pa ima svojo trgovino s sadjem in zelenjavo in še doma kaj pomaga. Razkazali so nam vrt; naj večji del zavzema nasad malin, vendar kar ne morem verjeti, če sem prav, slišal, da je Mrs. Seliškar lani,nabrala v njem 3,000 funtov malin.
Razen malin imajo še jagode, ribez, robidnice, boisonberry; jablane, hruške, češnje, češplje in tudi figo, pa vseh vrst'zelenjavo in lepe rože. Krave na dvorišču (in menda tudi konji), prašiči, psi, race in kokoši so me spomnili na Noetovo barko. Ker so v globini 270 čevljev na-j leteli na dober studenec, lahko vse posestvo brezskrbno zalivajo, kar se tudi pozna: vse bujno raste.
(Dalje sledi)
s smrtnim grehorp, nazaj jo dobimo v zakramentu pokore ali “sprave”, kot zdaj pravijo. Čuvajmo posvečujočo milost v nas! Bag se raduje lepote duše, ki jo krasi svatovsko oblačilo posvečujoče milosti. Ko bi mogli videti , krasoto duše v milosti božji, bi umrli od veselja. Ne bi silili v slabo priložnost, kjer je tako lahko izgubiti ta biser, ki nas dela prijatelje Jezusove.
Kaj pa drugoverci in neverniki? Ali bodo šli vsi v pekel? Bog nas je ustvaril za nebesa. Ako žive drugoverci po svoji veri, po svoji vesti, se bodo zveličali. Tudi pogani! Ako so prepričani, da je bog, ki ga častijo, res Bog. In ako žive po vesti in žele delati dobro. Takim da Bog posebno milost ob smrti, ki so si jo zaslužili s hrepenenjem, delati vedno prav. Taki prejme-
Vsebuje dela slovenskih pisateljev v Ameriki — od prvih misijonarjev, kot Baraga, Buh in sodobnih pisateljev. Pisateljsko ledino so orali misijonarji, progresivci so prišli v Ameriko pozneje. Prav pa je, da nam je dr. Gobec predstavil vse, da lahko vsak sam sodi — vsak ima pravico do svojega mnenja.
S to knjigo nas pisatelj predstavi Amerikancem, da nas bodo spoznali; da bodo vedeli, da smo Slovenci kulturen narod. In naša mladina, ki čita angleško, bo ponosna, da je slovenskega rodu, ki glede kulture ne zaostaja za večjimi narodi, ki so se pred nami naselili y Ameriki. Slovenci in Švedi prečitajo vsako leto največ knjig, pravijo.
Knjigo toplo priporočimo. Naročite jo pri: Anthology of A-
jo otrok. Tu je stržen problema, ki zadaja mnogim veliko skrbi. Vsi vemo, da je bila umrljivost novorojencev včasih zelo velika, saj je smrt že v zibelki podavila približno polovico naraščaja.
Danes pa že imamo v rokah uspešna sredstva proti množični smrti. Pomagamo si s sulfonami-di in penicilinom. Injekcijska igla slavi včasih pravcato zmagoslavje. Mnoge nekdanje bolezni so izginile in se ne pojavijo več. Še leta 1937 so otročiči umirali zaradi zlatenice, ki so jo prinesli na svet iz materinega telesa. To je bila posledica motenj med krvnimi skupinami.1
merican-Slovenian Lit erature. Dr. Edi Gobec, 29227 Eddy Rd., Willoughby Hills, O. 44092. Cena je $7.
s. M. Lavoslava, osf.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”

u, ■
Danes se tovrstnemu obolenju ognemo še v času, ko je otrok v materinem okrilju. Zdravijo ga' preprosto s krvno transfuzijo.
Nastaja vprašanje, čigava zasluga je, da se je človeško življenje od rimskih časov do danes podaljšalo za povprečno 30 let. — Nedvomno so to storila zdravila, sulfonamidi in antibiotiki. Ta dva pripomočka sta stala zdravnikom zvesto ob strani. Potisnila sta prej številna o-bolenja na najnižjo raven. Upadati pa so začele tudi druge bolezni.
Nekatere bolezni so se preživele, druge so se prerodile. Mednje spadajo arterioskleroza, poapnenje žil, ,razne nervoze in av-troze, bolezni presnove in sladkorna bolezen. Bolezni ožilja so se kmalu povzpele v sam vrh o-bolenj in danes kraljujejo tam kot grožnja in opomin vsem tistim, ki premalo pazijo na telesno zdravje. Za razdobje prihodnjih petdesetih let pa napovedujejo izvedenci iztrebljenje bolezenskih nadlpg ali vsaj zmanjšanje števila rakastih obolenj in levkemije
Večina degeneracij skih bolezni je odvisna od njihove trdoživosti, marsikdaj pa tudi od bolnika samega. Malo, zelo malo ljudi pametno ravna s svojim zdravjem.
Zmaguje prehrana brez izbire in mere, življenje brez reda in smotra. Zdravje pa je odvisno v znatni meri od zmernosti v jedi in pijači, odmora in počitka, dejali bi lahko tudi od lagodnosti, s katero pristopamo k njemu. Odkar se je tempo življenja pospešil, smo tudi pri nas začeli hlastati po varljivih pridobitvah civilizacije. Na preizkušnjo je postavljen naš psihični ustroj.
S tobakarstvom, alkoholom, u-živanjem zdravil, mamil in poživil si nekateri pribavljajo evforijo, ki je zelo varljiv pojav. Boljše bi bilo več pazljivosti v prehrani, več počasnosti in odmora med delom.
Higieniki in zdravniki nas svarijo, naj se ne vdajamo nekritično motorizaciji in negib-nosti. Zaradi omejenega gibanja postaja sladkorna bolezen že vsakdanji pojav, ki ,pm skorajda ne pripisujemo važnpsti. V resnici pa je to zelo resna in važna stvar.
Protinaravna prehrana, požrešnost, omejeno gibanje in podobni pojavi uničujejo možnosti za doseganje večje povprečne starosti. Kopičijo pa se tudi no-! ve grožnje v obliki obolenj krV' nega obtoka, poapnenja žil in rakostih razsevkov. Ali bo spričo teh dejstev in nezaželenih novih nadlog sploh še mogoče doseči podaljšanje življenja?
I Odgovor na to vprašanje dobimo, če pregledamo, kako bi. moral človek ravnati > da s bi ognil prerani smrti. Sčasoma so glede tega nastale raznovrstne špekulacije. Neki ostroumni psi holog je sestavil formulo, ki pravi: Okostenelost ogrodja in Ustavitev rasti sta pri sesalcih izpostavljeni naravnim zakonom, ki kažejo, da živi sleherno bitje šestkrat tako dolgo, kolikor potrebuje, da popolnoma doraste. Pri zajcu se okostenelost ogrodja pokaže že proti koncu prvega leta življenja. Življenjska doba te živali pa traja povprečno šest let. Pes živi približno dvanajst let, kamela. 45 do 50 let. Človek potrebuje za svoj razvoj 18 do 20 let. Slon okosteni med 20. in 30. letom starosti, živi pa 1'50 let. Človekova življenjska doba leži med 108 in 120 leti.
Vse te napovedi se čudovito skladajo z ugotovitvami francoskih in nemških prognostikov. Podatek so izročili v obdelavo posebnemu komputerju, ki je sestavil zanimiv izračun. Povedal je, da bo medicina v naslednjem polstoletju izdelala zdravila, ki bodo podaljšala človeško življenje za najmanj 50 let.
Vse to je pesem bodočnosti. Za nas bo dovolj, če bomo od tega odkrhnili vsaj drobtinico za lastno korist. Kaj torej storiti? Ostanimo lepo pri sedanji povprečni starosti 70 do 80 let. Starost pri sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih letih nam bodi spodbuda za to, da res podaljšamo življenje do skrajnih meja. Že danes nam bimorfoza, kakor jo imenuje leipziški klinik MacMuerger, podaljšuje življenje za kakšnih deset let. Pri tem pa ne smemo pozabiti tistega, na kar nas je nekoč opozoril fiziolog Alexis Carrel, ki je zapisal: “Dolgo življenje je zaželeno samo tedaj, če si bomo z njim podaljševali tudi iskro mladosti, ne pa tegobe starosti.”
MALI OGLASI
By Owner
Indian Hills, Georgian, Colonial, three bedrooms, large living room with fireplace and picture window overlooking back wooded lot, formal dining room, Mutchler kitchen with dinette.
wo car attached garage. Upper 60’s. Call 481-3213.
(4,5 avg)
WANT TO BENT
Five to six rooms, one adult, own heat, garage. St. Clair Ave. in the 60’s area. Call 361-6738.
(114)
FOR KENT
Tour rooms down, four rooms up with baths on E. 78 St.
Call 361-5398
(117)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo v najem odraslim v Fleet Avenue okolici. Kličite po 4. uri pop. 341-5926.
-(114)
Apartment For Rent
On St. Clair Ave., 2 small bedrooms, living room, kitchen and bath. Call 361-5115 between 11 a.m. and 3 p.m., except Wednesdays.	(x)
16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for Jim
(x)
Lastnik prodaja
Dvpdružinsko hišo s po 2 spalnicama, jedilnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico spodaj in zgoraj, v kleti razvedril-nica, garaža za dva avta, lep vrt zelenjavo in sadjem blizu E. 185 St. Kličite tel. 481-4647.
(114)
FOR RENT
4 rooms down. A-l clean. No pets. Driveway. — 361-5943.
-(113)
Help Wanted
PORTER WANTED
Gleaning, full or part time for home and small restaurant. De-POPdabJe, experienced .person wanted. Also woman for housework. Fuji time- Call 2,31-3464 or 283-7216.
(113)
Help Wanted - Female F<omestic
Reliable cleaning lady one day a week. 8 hours. Richmond Hts. area. Own transportatic-n. 261-4570
(x)
FACTOR V HELP WANTED
Women, full time. Dajys. Apply in person.
BRUNS BRUSH INC. 18624 Syracuse ‘Ave. Corner jof Ft. Clair aoxl Notting-iham Rd.
I (118)
HOUSEWORK.
.Part time, some cooking, rec-naj manj tory, downtown location. Call after 6 p.m. 751-3979^
i (115).

f“P°d vratom, po- srajci. Pa ka- blizu ura sodbe. Zopet se je ozr-fVl	■<% kor mrlič je bil bled.”	jla na moža in čim dlje tem večji
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST

Se pa
je pomislil, da je In postrežljivi Anže se je kma-Jerica ženska, ki se ne more za- lu vrnil s čudnim predmetom.
nimati za konje, ji je odpustil, dasi ga je bolele«, da dekle čita samo pobožne kn jige in je bila njena vsakdanja molitev, da bi postala svetnica-mučenica ali pa vsaj spokornica. Tako ni imel pastir nikogar, ki bi se z njim razgovarjal o tein, kar je imel za najljubše. Ko pa je doznal, da je Luka dolgo let vozaril, se ga je oprijel in z neskončno potrpežljivostjo zapomnil slednji Lukov rek o konju in konjih sploh. Te svoje poir.vedbe je pričenjal Anže s težkim vprašanjem, kaj misli stj’ic Luka, ali ima konj pamet, na; kar je Luka pribil —, ko je hvatležno spravil
“Ta je,” je rekel skrivnostno
“To ,je; prav, da ga Jerica ni videla!”
“Danes si mnogo bolj bled ko
Luka jn jo skoraj šiloma iztrgal P° navadi, je rekla Anica možu,
ko ta odšla zjutraj raz Peč. “Ali si bolan?”
Luka je skomizgnil molče z nemir se je je polaščal. “Slabo rameni in odšel proti hiši. Anže'mu je,” si je mislila, videča, da je še premišljal, kaj je videl.[se mož naslanja ob zid, in sama Potem pa je zavil v hlev, sedeli je čutila, da se je polašča vrto-na kup stelje in segel po knjigi glavost, kakršna je mislila, da s konji. Pa ni ume], kar je bral,'muči Jurija. Neprenehoma se ji in je zaprl knjigo. Potem pa jej je spovračaia beseda iz berila: vstal in dejal nekam sproščeno: iprikazala se bodo znamenja/zna-
fantu iz rok. Prav tako hitro in burno pa jo je pognal od sebe: “Prazna!”
Prijel pa je fanta za rame in viknil:
“In Neža, praviš, Neža da jo je vrgla na gnoj?”
“Neža,” je odvrnil Anže, “saj sem jo videl.”
“Ne vem,” je odvrnil mož, “nekam tesno mi je. Nerodno sem spal, ali pa se bo vreme sprevrglo.”
Zena je molčala. Ni skoraj vedela, kaj naj reče. Strah pred nečim negotovim jo je navdajal
“O, tatica grda,” je zastokal^e nekaj časa. Zaman se je tru-Luka. “Pa sem mislil, da mi jej^^a> ^a bi se otresla vznemirja-Šime vzel. Naj le, naj! Vrnila'j°če jo slutnje. To jutro pri maši bo, tako gotovo bo vrnila, kakor
menja, znamenja.
Ze blizu občutja, da se bo še sama zgrudila na tla, se je ozrla na moža. Videla je, da si briše čelo in da je bled in da mu je sosed položil roko pod ramo in so se ljudje razmaknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo. Duhovnik je ravno zapustil propa-vednico. Anica je naglo vstala in odšla iz cerkve.
“Za cerkvijo je!” ji je pošepe-
je vsa prepotena in da se ji roke tresejo. Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila, kolikor moči tiho:
“Jurij, ali boš umrl?”	|ji je zvenelo po ušesih, da je to
Odprl je oči. Napor in trud- znamenje, znamenje, znamenje! nost sta se mu zrcalila na osinje-| Stoprov, ko sta bili z Marjanico lem obrazu. Okrog ust mu je spravili Jurija v posteljo, se je stala kri, srajca pod vratom je nekoliko zavedela in začutila, da bila krvava.
“Kri!” je zaječala Anica; noge so se ji zašibile, v glavi ji je zakljuvalo; znamenje, znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl nanjo. Nekaj krvi je prišlo v njegovo lice, komaj slišno je zašepetal:
“Pojdiva.”
Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostlno je vprašala, ali naj vstopita. Odkimal je. Polagoma se mu, je vrnilo nekaj moči, vendar pa sta šla silno počasi. Anici je bilo1 vso pot čudovito tesno pri srcu. Venomer je mislila, ali ga ne bi zadela, pa
je Bog v nebesih!”
“Seveda bo,” je pritrdil Anže in mislil, kako bi vsaj nekaj iz-
pa ji kar ni dalo miru; zopet in [je sklonil cez nizek kamniten zopet se je ozirala na moško(križ. Planila je k njemu, stran in pogledovala na moža.l “Jurij, ali ti je slabo?” je Vselej je nato dvignila oči proti vprašala razburjeno.
tal neki moški, ko je stopila iz j nesla ko dete, zakaj kakor dete cerkve. Skoraj stekla je okoli slab se ji je zdel. Misli, ki jih ni cerkve. Ko j$ stopila ria grobo-j mogla nikakor zbrati, so se ved-ve, ni sprva opazila nikogar. Po- no zopet vračale k vprašanju: tem pa je zagledala možar ki se kaj bo sedaj, in kakor v odgovor
(klobaso tobaka, “dn ne bo za-'kupil za tobak. Pa je začel. oltarju, da bi molila. A vendar J Ni ji odgovoril. Pripognila se stonj govoril”, kakor je vselej] “če bi imel konj pamet, po- ni mogla moliti. Tudi je evange-je, da bi mu videla v obraz. Bil podprl, — da po njegovi mislrtčm bi imel tudi dušo.”	lijske besede in prepoved samo'je smrtno bled in je mižal. Gro-
Anže modro svoje vprašanje] “Kdo bo to mislil,” se je krat-na pol razumela, da se bodo pri-zen strah se je je polotil. Objela konj nima pameti, d.usi je včasih ko odrezal Luka in iskal prve kazala znamenja. In tedaj bo'ga je in ga skušala dvigniti: desetkrat razumnejši, od voznika, stopnje na lestvi. Anže mu je
in da je prav za pra.v škoda, da marsikateri konj mi zna govoriti, ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo pametno ali pa neumno, kakor že bodi. Nato je vedel Anže, da je treba vprašati, kake so te pametne in te neumne. In stric Lulca je razgrnil pred pastirjem cestne dogodke, katere je bodisi sam doživel ali pa njegovi znanci.
Ko je ta čas zaslišal Anže Luko, je takoj spravil knjigo in zlezel na seno. Našel je Luko še vedno iščočega po .senju izgubljeni goldinar s komaj še tlečo iskrico upanja.
Atiže je začel:
“Hm, Luka. Jaz pia pravim, konj vendarle nima pameti.”
“Je nima, ne!” je kratko odvrnil starec.
“Hm,” je pripomnil Anže podjetneje, “danes je nedelja, zato sem vam prinesel ‘drobnega” Stegnil je roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel ni segel po ponujanem.
“Hm!” je menil Anže začudeno, “kaj pa, je?”
“Kaj bo! Zgubil ga nisem, zapravil ga, nisem, pa ga le ni. V nogavico sem ga povil —”
“Kej, v nogavico?” je vprašal Anže, “tam doli lezi ena. Neža jo je menda vrgla davi na gnoj.”
Starec je oživel.
“Da leži?”
“Leži, ali naj grem, po njo?”
sledil.
“Kaj, ste rekli, se ne sme posojati?” je napadal Anže.
“Pipa!” ie godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje.
“Pa konj!” je pripomnil Anže.
“Pa konj!” je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo.
“Kaj pa, kadar se konj splaši?” je spremljal pastir Luko.
“Takrat je slep!” je rekel Luka na deseti stopnji.
“Kaj pa, če je konj muhast?”
“Potem je za konjederca!”
Luka je bil na tleh, ali fant ga ni izpustil ter mu v hipu stal ob strani.
“Lep konj je vreden premoženja!”
“Lep konj pa dober svet,” je dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: “Zdaj me pa pusti, ne izpustim je, dokler mi ne vrne goldinarja.” In Luka se je obrnil proti hiši. Anže je z dolgim obrazom gledal za njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza vogla Anica in Jurij. Mož je bil smrtno bled in se je naslanjal na Anico.
“Ježeš,” je vzkliknil pastir, “krvav je!” Luka se je ozrl. Jurij se jima je skušal nasmehniti, ko je šel z Anico mimo.
“Krvav je bil,” je ponovil Anže.
“Krvav?” je vprašal Luka. “Ali je padel?”
“Ne vem,” je odvrnil Anže,
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Chapter
We offer these memberships in the
i BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual ........*...................................... $5.00
Sustaining .......................................... $10.00
Life (individual or family) ......................... $50.00
Life (institutional) .............................\.... $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Name
Street
City
is $				
			
	... State 			... Zip			

bi morala biti
vsaki slovenski hiši
WwtsJsS&mm	A-/
V blag spomin
13. OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Margaret Yartz
ki je f>rfefMllliila 3. avgusta 1964.
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, se v nebesa preselila, kjer pri Bogu pros’ za nas!
Žalujoči:
MARY STRAŽAR, LILLIAN FREDERICO in ELEANOR QUINN — hčere ROBERT, JAMES in RAYMOND — sinovi
Cleveland, O. 4. avg. 1977.
...v,	:$
NO VICE- * nega sveta
NOVICE- Iti lih polrebujele NOVICE- M Uh dobite fe sveže
NOVICE- popolnoma neprisiranske
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16519 Holmes Aye., Cleveland, Ohio 44119.
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive_____________
vam vsak dan prinaia v hiio
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ‘5425 Waterloo Rd.	Ml-mi
•	Potovanja skupinska in poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov u obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
.....	..... -H
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po-šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
Ženini in neveste!
*Jaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.	1
Ameriška Domovina
0117 St. Clair Avenue	431-0023
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Člair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628




v TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
" Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi’ Spominske podobice in osmrtnice.
m
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb5 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOV!^