444. štev. V Ljubljani, petek dne 21. marca 1918. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkfh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s poSto celoletno K 20*—, polletno k 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se «j pošilja upravništvu. :« Ji: Telefon številka 118. :k NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ut Uredništvo in upravništvo: nt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju 10-■pust. — Za odgovor je priložiti timpiVo. Telefon številka M 8. ut Pismo iz Belgrada. B e 1 g r a d, 4. (17.) marca 1913. Kakor se čuje bo v kratkem sklicana v Belgrad konferenca zavezniških balkanskih držav. Na tej konferenci se ima določiti med drugim tudi vojna odškodnina posameznim državam. Srbija ima že izdelan natančen račun svojih vojnih stroškov, katerega je izdelala posebna komisija. Turčija se protivi plačilu te vojne odškodnine, toda brez nje ne bo miru, kar je jasno izjavil bolgarski ministrski predsednik Gešov v sobranju. Gešov je tudi konstatiral, da je razmerje med zavezniškimi državami in Bolgarsko povsem iskreno in soglasno. Obžaloval je hujskanje neodgovornih elementov, kakor tudi dogodek v bližini Soluna, kjer se je bolgarsko in grško vojaštvo seglo v lase. Nadalje je izjavil, da popolnoma soglaša cela Bolgarska z ostalimi zavezniki, da se zgodovinsko delo združenja obdrži in utrdi. Čim se razmere urede, odpadla bodo tudi vsa nesporazumljenja. Bolgarska se nadeja, da se ji posreči s pomočjo svojih zaveznikov — preprečiti z odločno roko vsak upov in da prestanejo tožbe in povodi nesporazumljenja, ki so neizogibni pri razdeljevanju ozemlja, katero pa še ni prišlo na dnevni red. Pod Skadrom se že delajo vse predpriprave za generalni naskok, ki se izvrši od treh strani. General Peter Bojovič je že pred par dnevi odšel, da prevzame glavno poveljstvo. Tiskovni srbski urad dementuje vesti »N. Fr. Presse« in »Zeita«. v katerih se trdi, češ, da je prišlo do boja med meščani Bolgari in srbsko posadko v Prilepu, res pa je, da je neki bolgarski komita delal nemir in izgrede v Prilepu ter se bo radi tega z njim postopalo po zakonu. Istotako Je neresnično, da bi srbska vojska zažgala vas Oes in bližnje vasice in da so bili prebivalci prisiljeni bežati v gore. V osvojeni Albaniji ni prišlo do nikakih neredov ln nemirov in vsi Arnavti so prisegli zvestobo Srbiji in to svojo prisego tudi vestno izvršujejo, Ako pa posamezniki napravijo kak prestopek, se z njimi po zakonu in najstrožje postopa. Med Grško in Srbijo je sklenjena carinska unija in tako ima Solun svoje zaledje, na katero se bo mogel trgovsko opirati na Srbijo, mesto na Bolgarsko. Srbija pa bo imela ugodno zvezo s solunskim pristaniščem. Sploh se opaža y zadnjem času zelo prijateljsko razmerje med tema dvema državama, ki je prišlo do izraza tudi v Ateni, kamor so odšli nekateri srbski častniki na okrevanje. Ljudstvo jih Je burno pozdravljalo. Upati je, da se tudi napetost med Bolgarsko in Srbijo ter Bolgarsko in Grško radi meja čimprej ublaži, kar se pa brezdvomno zgodi, čim se zaključi mir in se ozemlje razdeli. Vsled tega ni nikakor preopti-mistično misliti že danes na balkansko konfederacijo, ki ima že krepke obrise in ni izključeno, da nastopi v par letih nova velesila v evropski koncert, s katero že danes računajo merodajni krogi. Carinska unija med Grško in Srbijo je prvi korak k temu, da se jima pridruži tudi Črna gora ni treba niti posebej povdar-jati, ostalo je odvisno edino-le od Bolgarske. Tako je upati, da se uresniči sen pokojnega dr. Milovanoviča. Tukajšnja banka Andrejevič & Co. del. dr. je hotela otvoriti svoje podružnice v Skoplju in v Bitolju, toda srbska vlada je odbila njeno prošnjo, ker je ta banka na glasu kot agentura avstrijske vlade in sovražnica srbskim interesom. Baje je hotela imenovati za ravnatelje dotič-nih podružnic aktivne avstrijske Častnike. Šukri paša. poveljnik Drinopo-Ija, prosil je, kakor se poroča iz Carigrada, da se ga izmeni, ker je baje nevarno obolel. To njegovo prošnjo smatra se kot dober znak, da se Dri-nopolje v kratkem preda, posebno še tudi zato, ker so se smrtni slučaji v Drinopolju zelo pomnožili radi razširjenja legarja. V teh dneh bo izročenih srbski vladi več peticij, v katerih sc zahteva, da naj vse ono ozemlje, katero je srbska vojska samostojno zavzela. pripadejo Srbiji. Vreme je t.u krasno in v belgraj-ski okolici je že vse živo na polju, kjer se orje in seje. Pšenice bo v Srbiji zelo malo, pač pa bodo ostali pridelki tembolji, ako ne pride kaka vremenska katastrofa. Posebno koruze bo letos dovolj. Le meso se je podražilo od 1.20 na 1.40 din., Čemur pa se ni čuditi, ker je skoro vsa vprežna goveja živina na bojnem polju. Mars. Vojna. MEDNARODNI POLOŽAJ. — NEVAREN KONFLIKT MED AVSTRIJO IN ČRNO GORO. Radi avstrijske ladje »Skodra«, ki so jo baje Črnogorci prisilili prevzeti srbske čete v Medui je nastal med obema državama re&en konflikt, črnogorska vlada dementira najod-ločnejše, da bi se bilo kaj tacega zgodilo. Avstrija pa se kljub temu pripravlja, da energično brani svoje interese na zahodni strani obale Albanije. Dalje jo k temu silijo črnogorski topovi, ki streljajo — kakor nalašč na hiše in zavode avstrijskih državljanov; da so razdrli že celo krščansko Črto mesta. Vse to »sili« Av- ■»rz?H Ljggj strijo, da izvede 'demonstracijo svojega brodovja na Albanski obali in ustavi obleganje Skadra, kajti gre se le za Skader. Ker Rusija zavlačuje razrešitev Skaderskega vprašanja in čaka njegove kapitulacije, da bi potem mogla govoriti v prilog Črnogorcev, mora Avstrija, ki na noben način noče in ne dovoli, da bi prišel Skader v črnogorske, to je v slovanske roke, mora za to delati sama in inscenirati sama, da bi lahko delala. Zato ona grozovita poročila iz severne Albanije. Ne vemo. kako bo s to najnovejšo afero; le eno je gotovo: Avstrija se na vse mogoče načine trudi, da vzgoji v Jugoslovanih smrtne sovražnike. Dalje so došle vesti, ki nimajo nit najmanj verjetnosti. Dunaj, 20. marca. Iz Djakovice dohajajo na Dunaj poročila o grozodejstvih, ki so jih črnogorske čete provzročile v Djakovici. Umorjen je bil katoliški duhovnik Pallč, 70 rodbin katoliškega rodu Katinari so s smrtno grožnjo prisilili, da so od ka-toličanstva odpadle, drugim katoliškim rodovom so dovolili le kratek rok za odpad. Tudi z razdelitvijo zemljišč delajo za odpadništvo. črnogorska vlada je odklonila, da bi slučaj Pallč preiskal neki avstro-ogr-ski konzulatni funkcijonar, češ, da je to proti njeni suvereniteti. Vesti so najbrže zlobno izmišljene, samo, da bi se pripravilo Avstrijo do usodepolnega koraka. Vesti, da so Grki zavzeli Valono, so razburile Lahe. Baje imajo Lahi pripravljene že 4 parnike z vojaštvom, da jih pošljejo v Albanijo branit svoje interese. To je res nekaj groznega. kdo vse ima v Albaniji, kjer po zatrdilu našega znanca, finskega žur-naiista g. Pajua nimajo niti krompirja, svoje interese. Kar se tiče mirovnih pogajanj, so velesile izdelale že nekaj pogojev za mir in ti pogoji so za Turčijo vspre-jemljivi. Ne ve se pa še če tudi za zaveznike, ki v principu nimajo ničesar proti temu, da izdelajo velesile nove pogoje. AVSTRIJSKA LADIJ A NI HOTELA VRŠITI ČLOVEKOLJUBNEGA DELA. Ker hočejo podkupljeni avstrij-sko-nemški dunajski žurnalisti napraviti iz slučaja »Skodra« celo krvavo afero, češ, da so Črnogorci kruto kršili mednarodno pravo, ker so silili avstrijsko ladijo, da bi prevažala srbske vojake, bo morda silno zanimiva sledeča vest: Predsednik »Ungaro - Croate« Copaitieh piše v »Neue Freie Presse«. Parnik »Skodra« je zbežal pred turško križarko »Hamidie« v Sv. Ivan Meduanski. Ko je »Hamidie« začela obstreljevati grške transportne parnike, na katerih so bili še srbski vojaki, so Črnogorci zahtevali, da »Skodra« pomaga reševat srbske vojake, ki so bili popadali v morje. Kapitan se je temu protivil in šele prisiljen je parnik »Skodra« spravil kakih 500 do 600 srbskih vojakov na suho. Kapitan se je protivil temu Človekoljubnemu delu celo potem, ko so bili grški transportni parniki razstreljeni in so srbski vojaki z gorečih ladij poskakali v morje. Utemeljeval je svoj odpor s tem, da je pravil, da mu je njegovo lastno moštvo zbežalo. Eno štvar pa moramo pripomniti k temu. Kdo je pač kriv, da je prišla »Hamidie« pred Medno obstreljevat srbske transporte? Ali ne tiste ladij«, ki so skrbno zasledovale gibanje grških ladij in o tem obveščale turške urade in najbrže »Hamidie« samo? In med tistimi Lidijami so bile tudi ladije neke balkanskim Slovanom sovražne velesile! In v nevarnosti si vsakdo pomaga, kakor si more. Srbi so si tako, da so se obrnili na avstrijsko ladijo, da naj jih prevaža. Omenimo, da to ni proti mednarodnemu pravu! SKADER. Srbi in Črnogorci si ne delajo dosti s togote židovskih listov. Cetinje, 20. marca. Novi srbski voji so že razmeščeni na svojih pozicijah. V nedeljo in pondeljek so že srbski topovi z vso silo obstreljevali Skader. Učinek se je takoj pokazal, zakaj srbska vojska je jw) uspešnem obstreljevanju in po ljutem boju osvojila Mali Bardanjol in ga obdržala v svojih rokah vkljub silnemu turškemu protinaskoku. Položaj v Skadru je obupen, tudi tej turški trdnjavi že bije zadnja ura. POBESNELOST. V današnjih nemških listih vlada stekla pobesnelost proti Jugoslovanom. Krščanski socijalci lažejo, da smrdi; šuntajo brez prenehanja. Dunaj, 20. marca. »Reichspost« prinaša celo vrsto Člankov, od katerih ima eden naslov »Kako vlada srbska soldateska v Albaniji«, drugi članek ima naslov »Srbi proti katoliškim varovancem avstro-ogrske monarhije«. »Reichspost« poroča, da zapuščajo srbski polki svoje pozicije pred Odrinom in da sta dve diviziji že dospeli nazaj na Srbsko. Bolgari nadomeščajo odhajajoče Srbe s svojimi četami, ki jih pošiljajo tja izpred Ča-taidže. NOVI KRALJ. Prestolonaslednik je izvedel o smrti svojega očeta od polkovnika Dusmanisa, ki mu je sporočil: »Visokost, sporočiti vam imam važno in žalostno novico.« Prestolonaslednik je vprašal, ali je dobil morda kako poročilo iz Soluna, nakar mu je polkovnik izročil brzojavko. Prestolonaslednik takoj ni razumel v prvi zmedenosti brzojavke, tako da mu jo je moral polkovnik prebrati. Globoko potrt in s solzami v očeh je odredil nato prestolonaslednik, 'da sporoče strašno novico tudi princesi Mariji ter sestavil nato sam dnevno povelje na armado. Včeraj ob 10. dopoldne je odpotoval prestolonaslednik s princi v Atene, kjer bo prisegel kot kralj Konstantin na ustavo. IZPREMEMBA NA GRŠKEM PRESTOLU IN BALKANSKA ZVEZA. V sofijskih političnih in diploma-tičnih krogih so popolnoma prepričani, da izprememba na grškem prestolu ne bo imela prav nobenega vpliva na obstoj Balkanske zveze. Vsi zavezniki popolnoma zaupajo novemu kralju in so prepričani, da bo deloval v istem zmislu kakor mrtvi kralj in poleg ima Venizelos v zunanji politiki čisto proste roke. NEVSTRAŠENI SRBI. Belgrad, 20. marca. Ko se je turška križanca Hamidie prikazala pred Medno, bilo je v pristanišču vsidrano osem parnikov in ena ladja z vojaki, živino, živežem in streljivom. Nikjer ni bilo nobene obrambe. »Hamidie« je pričel z bombardiranjem z neposredne bližine. Učinki so bili grozni. Toda naenkrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega: na krovu ene ladje se je nahajala gorska baterija. Srbska artilerija se je, mesto, da bi utekla, lotila baterije, naravnala jo ter v trenutku začela bruhati z ladje ogenj na turško križarico, ki je presenečena, mesto, da bi vzdržala ogenj, odplula za polotok, odkoder je v večji oddaljenosti nadaljevala z obstreljevanjem odkoder pa ni mogla nič več delati takšne škode. Tako so rešili nevstrašni Srbi transport pred večjo izgubo. Slovenska zemlja. Iz Ribnice. V torek dne 17. t. m. vršil sc je občni zbor »Olepševalnega društva« v Ribnici, ki je bil za naše razmere polnoštevilno obiskan. Članov je štelo društvo 29, premoženja pa ima okoli 900 K. V zadnjem času delovanje društva ni bilo tako intenzivno, upati pa je, da se v prihodnje isto poživi. Razni člani so podali precejšnje število nasvetov, in se je storilo tozadevno par važnejših sklepov, med drugim tudi sklep, da društvo napravi ob Bistrici kopališče, kar je iz zdravstvenih ozirov kar najtopleje pozdraviti, kajti dozdaj je bilo za to le slabo preskrbljeno, — Naš občinski odbor je sklenil zvišati doklado na pivo in sicer za 1 K pri hektolitru, tako da bo znašala ista sedaj 2 K pri hektolitru. Kaj pa so storili naši gostilničarji? Stopili so skupaj in sklenili zvišati cene pivu pri kozarcu in pri vrčku za 2 vin. pri hektolitru 4 K in več, tako, da bodo sedaj oni pri tem zvišanju imeli pri vsakem litru 3 vin. novega dobička. Konsu- LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Ves uničen je zrl veliki profos na meniha, kakor zro nekatere ptice nepremično na kačo, ki jih je priklenila s svojim demonskim pogledom. Lojola pa je nadaljeval silno mirno: »Opominjam vas tudi — zaradi boljšega spomina — da ste se obvezali družbi Jezusovi s posebno pismeno izjavo, istotako opremljeno z vašim podpisom in pečatom, s katero prisegate velikemu gospodarju in vrhovnemu mojstru družbe popolno pokorščino brez pretresanja v besedi ali v mislih, tudi napram svojim prijateljem in, če je treba, zoper nje, zoper lastno rodbino, zoper deželo in zoper kralja! Zadoščalo bi mi torej izročiti vas vašim lastnim stražnikom da naj vas čuvajo v ječi, kakor sledi iz Vašega lastnega povelja, ter poslati obenem kralju obveznico, v kateri mi prisegate, da izdaste njegove koristi ako bi to zahteval prid m blagor naše družbe. Odločitev, ali naj storim to ali ne, polagam v vaše lastne roke.« »Dobro!« je zarohnel veliki profos. »Le migaj z ramami, kolikor hočeš; nič te ne reši pogina. Sovražim te, sovražim tvojo vero! Tvojega Boga sovražim, tvojo peklensko družbo in tvoje satanske nauke! Vse, kar more biti na svetu strašnega in zavrženega v zlorabi moči, predstavljaš ti v mojih očeh. Ah, ti mi hočeš umoriti sina! Dobro: izvej, česa je zmožen oče v svojem obupu!« Lojola Je začutil, da je izgubljen. Monklar je stopal proti njemu. Bil je videti ves besen in blazen. Poizkusil je še en napor. »Opozarjam vas,« je dejal, »da ako me čez eno uro ni ven, odjaha jezdec, ki mu je poverjeno, izročiti kralju vašo obveznico, s katero ste mi obljubili, da hočete vedno vohuniti za njim in ga celo izdati, ako bo treba,« »Ti si norec!« je kriknil Monklar. »Ali misliš, da mi je kaj, ako me obesijo ali mi odsekajo glavo — samo da je rešen moj sin! Ti menihi so zares smešni ljudje! Bedaki, ki menite, da je vse dovoljeno, in si izmišljate vedno nove muke za očetovska srca! Vi mislite, da ne trpimo dovolj zaradi vas! Vam se zdi, da niste prelili še dovolj krvi, nagrmadili dovolj sleparije in nakopičili dovoli pogube! In zato hočete vdreti z živo silo v vest človekovo in zastrupiti v njej vir vsakaterega veselja! Vseh src se hočete polastiti, da jih starete in zmeljete v strašnem mlinu svojega trinoštva! ln s kakšnim namenom? Kakšna je vaša satanska nakana? Ta, da bi vzpostavili nevemkakšno nevidno oblast, pred katero naj bi se tresel ves svet! Počakaj pošast, le čakaj! Kljub vsemu hočem osvoboditi zemljo sramote da hodiš po njej! In da bi storil vsak tako, kadarkoli najde meniha na svoji poti! Nikar naj ne trati časa s tem, da bi se prepiral, dokazoval mu in se pričkal z njim. Zdrobi naj ga brez usmiljenja, kakor zdrobim Jaz tebe!« Med temi besedami, ki jih niti ni poslušal, je bil zbral Lojola vso gospodovalno silo svoje volje in vso iznajdljivost svoje domišljije, V trenotku. ko je hotel Monklar navaliti nanj, se je zasvetil na menihovem obrazu smehljaj zmagoslavja. Če bi bil slišal grof De Monklar svojo smrtno obsodbo, ga ne bi bila mogla bolj prestrašiti. S krčevitim trepetom je poslušal Lojolo, kimaje čudno z glavo, kakor da bi mu pritrjeval. Lojola se je zdaj približal pro-fosu. Videl je, da ga ima Popolnoma v svoji oblasti. Njegovemu glasu, ki je bil iz-prva miren, se Je vrinila tista osornost, ki je bila v izvestnih okolno-stih značilna zanj. . »Kaj pa ste vi v mojih rokah? Ubogo orodje. Vi ne smete imeti niti ene osebne misli, niti ljubezni, niti sovraštva, ki ne bi bilo v slavo in prid Jezusove družbe, kateri pripadate. Samo besedo mi Je treba reči, samo migniti z roko, pa ste strmoglavljeni z visokega in sijajnega se- deža, ki ga zavzemate: čisto po moji volji ste lahko mogočen oblastnik, ki se ga vse boji, ali pa zločinec, ki ga čakajo vešala. Bodite torej pametni, vojščak Jezusov in vitez presvetega srca — bodite ubogljivi! Ne prepirajte se z mojo voljo! Niti vaše besede, niti misel vaša se ne sme buniti zoper povelje vašega gospodarja! Ne pozabite nikoli, da ste v mojih rokah, kakor mrtvo truplo!« Monklarju se je izvil vzdihljej, kakor da ga je v resnici navdala zavest. da je samo še mrtvo truplo, brezgibna stvar, ki se je poslužuje veliki mojster družbe Jezusove po svoji svobodni volji. Lojola je sedel. Njegovo obličje se je izpreme-nilo nenadoma in postalo očetovsko in dobrohotno. S prijaznim glasom je povzel: »Zdaj, ko ste se vrnili na pot popolne pokorščine — na edino, ki vodi h Gospodu — zdaj. sin moj, mi razodenite svoje srce ...« Monklar Je hotel govoriti; mogočen zagovor, poln očetovske ljubezni, mu je silil na ustnice. Toda namesto da bi izpregovoril, je izbruhnil v krčevit jok in zajecljal med solzami: »Moj sin je!... Oh, saj veste ... sin, ki sem ga tolikanj objokaval... .tisti sin... je on! Pustite mi mojega sina. Sam obup me je pehnil k vašim nogam. Sama žalost me je storila vašega sužnja in zdaj, ko sem ga našel, kaj vas moti to, ako ljubim svojega otroka. Mari mi bo to branilo. biti vaš zvesti služabnik. Oh, oče, pustite mi ga.« »Zopet blodite v ljubezenskem čuvstvu, ki vas more samo oddaljiti od Jezusa...« »Od Jezusa! Kakšen je pravzaprav ta strašni Bog, ki brani očetom ljubiti svoje otroke! Ali je to mogoče? Bežite vendar! Vi lažete!« »Tega sem se nadejal: duh upora rodi bogokletstvo... Z Bogom tedaj!« Lojola je vstal. Monklar je padel na kolena. »Milost!« je zahropel. »Milosti zanj... z mano storite, karkoli vam drago...« »Nobene milosti zločincu!« »Moj sin je!...« »Nobene milosti uporniku!« »Moj sin je!...« »Nobene milosti njemu, ki je poizkusil umoriti vojščaka Jezusovega!« »Moj sin je!« je kriknil Monklar, ki je klečal še vedno in iomil roke. »Motite se! Vi nimate sina. Ali, bolje rečeno, vaš sin in hkrati vaš oče, vaša mati, vaša rodbina in vaša vse je — družba Jezusova. Človek, o katerem govorite, vam ne pomeni ničesar!« »O, krutost! O, neusmiljenost, mučiti tako človeško srce!« (Dalje.) ment, ti pa plačal! Ko sc je opozorilo na to velikansko razliko in na to odiranje gostov, se niso zato nič zmenili in vstrajajo pri svojem sklepu, vedoč, da lahko brezobzirno diktirajo cene. Sploh se mora reči. da so tudi cene živilom tako visoke in pretirane, da tudi v velikih mestih kot Dunaj, Praga itd. iste niso višje. Dočim pa tam lahko sedimo v elegantnih restavrantih in se nam nudijo vse udobnosti, mora se tu plačati v navadnih nizkih in zakajenih sobah enake cene kot pa v najlepšem restavrantu na Dunaju, kjer je režija neprimerno višja in se ne da niti primerjati z ono pri nas. Svetujemo našim občanom, naj z ozirom na sklep gostilničarjev prenehajo piti pivo in naj na ta način pokažejo, da si vendar ne dajo od par preob-jestnih gostilničarjev diktirati tebi nič meni nič take cene kot niso nikjer drugje. Več občanov. Marezige v Istri. (Podpore vpoklicanih vojakov — in pristranost c. kr. orožnikov). Ko se je po celem kulturnem svetu nabiralo prispevke za rdeči križ slovanskih balkanskih držav, se je tudi pri nas po inicijativi tukajšnjega občinskega tajnika Keršovani, nabralo znesek K 125.—, ki se je poslal osrednjemu odboru v Trst. Po informacijah in pregledu do-tične nabiralne pole, je konstatiral dejstvo, da so vsi inteligentnejši sloji, če tudi revnejši, prispevali. (NB. takrat ni še bilo take gonje proti Srbiji, in je bil tuk. orožniški postaje-vodja neki »Oljka« na dopustu.) Po vpoklicu naših vojakov vsled delne mobilzacije so pa očetje in žene teh prosili podporo za dobo njihove odsotnosti, in kakor znano, kadar se tiče izdatkov v denarju — se oblasti vedno informirajo pri svojih nepristranskih? — »očeh postave« — in glej ga spako — omenjeni »Oljka« je bil zopet na svojem mestu, ter kar y gostilni javno kričat:' Kaj ti starčki prosijo podpore, ki so prispevali za srbski Rdeči križ? Naj |im da Mandič (mislil je poslanca) podporo, ki Je poslal v Srbijo celo postelje! In sedaj pa čujte ljudje božji: Kakor se zdi, se je možakar dobro »informiral«, kajti vsem onim, ki so prispevali za Rdeči križ — če tudi so zelo ubogi in nimajo nobenega sina, da bi kaj prislužil, je bila prošnja za podporo odbita. Nasprotno, pa so dobili podporo vsi oni, katerim ne ntanlka nič, so veliki posestniki In imajo doma po štiri sinove za delo In zaslužek. Ta fakt se lahko dokaže. Sedaj pa vprašamo c. kr. okraj, glavarstvo v Kopru; ali je Imel ta mož, ki je zastopal orožniško postalo v Marezigah navodila od višjih oblasti za tako pristransko postopanje ali je tako postopal na svojo odgovornost. Prosimo pojasnila! Možakar, ki se ne nahaja več pri orožništvu, ampak pri c. kr. okr, sodišču v Sežani, je po njegovih lastnih činih in izrazih — četudi moravski Čeh? — neznosno nasproten nam Slovencem posebno Jugoslovanom. Tako se delajo zasluge v naših vilajetih. Dnevni pregled. Avstrija brez hujskanja in blamaž ne more živeti. 1. Avstrijski Prochazka je bil 14 dni mrtev — ubit od srbskih vojakov. Nato se je po naročilu zbudil in sedaj je poslan v Južno Ameriko. — Avstrijski zunanji urad se je s to zadevo vpeljal v — blamaže — vsled hujskanja. 2. FRANCE ŠTAJER: Komentar k Rvačarju. Ne muči me megalomanija vsled tega, če izjavljam, da sem se premalo začudil, ko sem se prepričal iz raznih pisem ali osebnih interpelacij častitih bralk in bralcev »Dneva«, kako čudno si tolmačijo slavnosti mojega »RvaČarja«, tragikomičen poem v treh oddihih, ki je izhajal v letošnjem »Dnevu« v- št. 437, 438, 440 in 441. 2e oznaka med oklepaji pod naslovom bi razložila, da je poem burkast. Klavzula v treh oddihih pa indirektno nasvetuje, da se bo treba častitim bralcem vsled neslanih dolgočasnosti oddihovati. trikrat počivati. In iz tega stališča moramo motriti moje skrpucalo. 1. poglavje pogladi sprva literarne historike. ki se pečajo z naj-neznatnejšimi, najbrezpomembnej-šimi bedastočami in jih na dolgo, široko ter različno razlagajo. Na primer: Eins zwej, Polizei... Epizoda z deklico, koje linije so bile kot cvetke, se izkristalizuje y nauk. naj se oglasi takoj pri zdravniku špecijalistu mladenič, ki je obolel na spolovilih. Ta ga bo zlečil in poučil. To je eminentne važnosti zlasti pri srednješolcih, ki zakrivajo bolezen in se ne brigajo za njo. Rusija ponuja demobilizacijo. Grof Berchtold, ali kdo že! jo odkloni. Mesec na to prosi Avstrija Rusijo za demobilizacijo; demobilizacija je bila na videz izvedena, ker je avstrijska merodajna stran izjavila, da Avstrija nima ekspanzivnih namenov proti Srbiji in črnigori. To je povedalo rusko uradno poročilo. Avstrijsko poluradno poročilo se je sto-gotilo in očitalo ruskemu ministru Sazanovu nelojalnost. Ne vemo, kaj je Sazanov na to dejal; znano je le, da se je pjr dni na to avstrijski ofi-ciozus pridušal, da ni nobenega vzroka očitati nelolajnosti in da iste tudi nihče ni očital. Druga blamaža! 3. Srbija je poslala Črnogorcem kot svojim zaveznikom vojaško pomoč; to je bila njena dolžnost. Avstrijski nemški listi — ki so v najožji zvezi z uradom ministra Berch-tolda, so takoj začeli cviliti, da je to pošiljanje čet omalovaževanje velesil, ki so sklenile avtonomijo Albanije; da je to osebno razžaljenje diplomatov, da je to predrznost in podobnega več. Zdrav človeški razum se mora čuditi tej logiki. Ker je sklenjena avtonomija Albanije, za to je pošiljanje čet pred Skader, ki je danes še turško mesto, in ne albansko, kršenje in omalovaževanje sklepov velesil. In takoj so hiteli avstrijski in ogrski diplomati pred ostale gospode svoje vrste drugih držav ter jih rotili, da protestirajo v Belgradu in zahtevali, da se Belgrad izjavi. Prošnja in rotenje — oboje je bilo odklonjeno. Hujskanje in blamaža! 4. To je pa že odsile, da nam vse spodleti, si je mislila »Presse« in »Reichspost«. Kal bi storili, da bi kaj dosegli? Aha! Črnagora je tolikanj barbarska in tako za nič, da ne strelja na utrdbe pred Skadrom temveč na mesto in dome nedolžnih prebivalcev. In sicer ravno na hiše krščanskih meščanov strelja, še več: izmed teh si je zbrala zadeve avstrijskih podanikovi! To pa je proti mednarodnemu pravu. Barbarizem Črnegore ne dovoli, da bi podaniki tujih držav odšli iz Skadra. Takoj za to vestjo pa mora nemški žurna-list priobčiti vest, da je črnagora dovolila izhod tujim podanikom ter s tem obvestila poveljnike skadrske posadke, ki pa ni dal na to nobenega odgovora. Bomo videli, kaj bo iz tega — ampak hujskanje je to. In naposled se zdi, da Je avstrijski zunanji urad le našel nekaj, iz česar bi bil mogoč vojni konflikt. Vojaki črnogorske armade so ovirali avstril-sko ladijo In jo silili, da bi prevažala srbske vojake na suho. Ko se Je prikazala »Hamidie«. so hotele srbske čete prisiliti kapitana avstrijske la-dije, da da zaščito. Tako slika dogodek nemško časopisje. Najbrže stvar ne bo taka — temveč v toliko drugače, da bo demonstracija avstrijske mornarice na albanskem obrežju zopet blamaža za Avstrijo. »Dan« in hrušinskega župana popravek. Včeraj smo prinesli popravek po § 19. od župana in poštarja iz Sp. Hrušice, g. Fr. Korbarja. Storili smo to zato, da naši bralci vidijo, kako tudi g. Korbar misli o naši upravičeni kritiki. O. Korbar namreč nič pozitivnega ne dokazuje s svojim popravkom in bi mi prav lahko vrgli njegovo popravkarsko klobaso v koš, če ne bi imeli pri tem namena, da Jo že v kali ne zamorimo, tega najnovejšega pisatelja slovenskega in — humorista. Danes pa smo prejeli od zanesljive strani sledeče pojasnilo: Pregledati hočemo Korbarjev popravek točko za točko. Da se bo oglasil, smo vedeli takoj, ko smo videli, kako je peljal s svojim konjičkom poštnega komi- sssm g.. "', ir«* mmm .■■ I Naš pesnik Je obolel in ozdravel. In ko je ozdravel, se je koj napil po stari kranjski navadi, in v tej pijanosti se niu je sanjala »Čaroba zaljubljenosti«, kar je psihologično in tudi znanstveno medicinsko povsem utemeljeno, ker učinkuje pijanost po absolvirani spolni bolezni vsaj v prvi dobi zelo razdraževalno. S tem pa, da napišem koncem prvega poglavja; »Napil se je in napisal najprvo naslov »čaroba zaljubljenosti«, agitiram indirektno za abstinenco, kajti človek, ki je abstinent, ne bi zverižil tako bombastično ur-hastega žaganja, kot je omenjeno delo. Kdorkoli ni spal v zadnjih dnevih. mi bo pritrdil, da so igrali na našem odru »Ljubezen treh kraljev«, spisal Sem Benelli. Ta umotvor so hvalili samo gg. Oton Zupančič in drugi literatje. Širše občinstvo ni ploskalo stvari, temveč petintridesetletnemu g. Danilu. Avtorju je pa celo očitalo, da obstoji njegovo delo Iz besed, kraguljčkov, ki le cingljajo, poglobljenih idej pa baje ne vsebuje. Zakaj omenjam Benellija, bomo razvideli kmalu. II. Kar se tiče komentarja k »Ča-robi zaljubljenosti«, povem, da sem vsled dramatične forme uložil posameznosti med oklepaje. Tu par pojasnil. Ad prvi Prizori Sanjač pride k sarja 3r. Zorna, o katerem pravi, da je revidiral njegov urad dne 12. in 13. t. m. Zdaj pa k popravku: 1. Poštno ravnateljstvo v Trstu še do danes ni odgovorilo na mnoge pritožbe in vprašanja zaradi pošte v Hrušici. Poslalo je precej pozno omenjenega revizorja, to pa morda šele na našo pritožbo na c. kr. trgovinsko ministrstvo. 2.. Ni res, da bi bil imel Korbar vedno dva pismonoša. Izvedeli smo šele lansko jesen od poštnega ravnateljstva, da mora imeti dva pismonoša, sicer niso ljudje sploh vedeli, da mora imeti dva. Nekateri so si hodili celo sami po pošto. Korbar pravi, da je imel dva pismonoša »skoro dosledno«. Ako pomeni »skoro dosledno« pri njem. da jih je imel le včasih, potem se ni zlagal, sicer pa prav debelo, ker jih ni imel mesece in mesece, kar znaša leta. Mi ga prosimo, da nas zaradi zadnje trditve toži. Pol dobrunjske občine bo izpričala našo trditev. 3. Ni res, da se pritožujejo ljudje približno šele eno leto. ampak je res, da se je šel nekdo že pred leti celo osebno pritožit v Trst. Sicer govore ljudje o pritožbah zaradi hrušiške pošte zelo čudne stvari, katere lahko izve poštno ravnateljstvo, ako hoče. 4. Res je, da je pravil Dežman, da mu je sporočil Korbar, naj pride k njemu in da mu je rekel, da bodeta že naredila zaradi tistih 200 kron. Res je dalje, da ga je poslal Korbar še 20. februarja v Ljubljano po vso pošto in da je raznašal tako dolgo, dokler ga niso aretirali. 5. Res je, da je imela Dimnik sitnosti zaradi denarja, če ga ni pridržal Korbar kot poštar, ga je pa kot župan in to tri tedne. Oddati ga je hotela pa na pošti, kakor je to tudi povedala revizorju, a pošta je bila med uradnimi urami zaprta. Tudi ni res. da bi vplačala Dimnik denar v občinskem uradu, ker ga je vzela Korbarjeva žena, ki menda ne predstavlja občinskega urada. 6. Ni res, da bi ne zadevala osebe poštarja Korbarja nobena krivda, četudi pravi, da je potrdil to dr. Zorn. Če bi bilo to res. potem svetujemo vsem poštarjem, da ne drže uradnih ur, ne raznašajo pravilno pošiljatev in naj nastavijo manj pismonoš, kakor jih je sistemiziranih, saj pravi Korbar, da so poštne razmere v Hrušici v najlepšem redu. kar se tiče župana Korbarja. To potrdimo, a izjavljamo ponovno, da so bile, kar se tiče poštarja Korbarja, v velikem neredu in Dredpise zanemarjajoče. 7. Glede Žagana vzdržujemo: Žagar je prišel k Korbarju in ga vprašal. če ni nič denarja zanj na pošti. Nato je rekel Korbar, da ne ve, odprl je dva predala in iskal po njih. Zdaj mu je pokazal Žagar potrdilo, da je bil denar odposlan, nakar je rekel Korbar, da bo pregledal »šri-fte« in mu poslal denar po pismonoši. Žagar je pa izjavil, da si pride rajši sam ponj, nakar ga je dobil čez tri dni, odkar se je oglasil na hrušiški pošti, a osemindvajset dni jjozneje, kakor je bil denar odposlan iz Ljubljane. Da ni šel Žagar sam na dežel, odbor, bi morda čakal še celo večnost. Stvar nam še vedno ni jasna, kje je bil denar, zato jo naj blagovoli preiskati c. kr. državno prav-dništvo, zlasti ker ni zaslišal Žagarja poštni revizor. 8. Ni res, da bi bil preiskal dr. Zorn naznanjene slučaje. ampak je zaslišal stranke samo zaradi par sluč&jey in ne vseh ter se izjavil, da je šlo na hrušiški pošti precej po domače. Poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvo, da upe-lje novo revizijo zaradi vseh točk naših pritožb, ker se bomo mi že zaradi Korbarjevega popravka iznova starcu po uteho. Starec ga poučuje, da se človek težko izogne naravi poganjavKL kajti jed da moč, in obudi strast, ki Jo narava rabi, da ne iz-umrjemo. Takozvano nespretno nojevo skrivanje sem definiral z nevidno čelado. Starec se zabava v opereti, mladenič ga gleda in to obudi v njem strast! T_ Ad drugi prizor: Kam naj se obrne fant sprva kot na sobarico? Ta ima treznejše nazore, in ga odslovi, oziroma mu uide. Potem nastopi gospa. Njen mož je okamenel, impotenten diplomat. Naš pesnik je lačen, torej ne more aktivno ljubiti. Gospa mu skuha večerjo, da bi ga ranžirala. Nehvaležni pesnik pa jo vara z drugo omoženko, koje mož, vitez z mandolino, je tudi okamenel, ker je pil Jamaica-Rum. Torej dva drastična slučaja za-konolomstva in ljubosumnosti. In taisti starec, ki je indirektno zapeljal mladina, prekolne vse, dasi pravzaprav sam ni boljši, kajti impotent-nik ali star evnuh sploh slabši biti ne more!! Ad treti! prizor: Skromno pohištvo v gledališki pisarni, s Čemur cikam sploh na scenerijo, navajam kot kontrast k razkošnim, neokusno hipermodernim pohištvom naše inteligence, ki obstoji Iz kopiranja va-rijiranlh slogov. Drugi dramatik je karikatura gospoda Šem Benedik x naših ra obrnili na ministerstvo.' btcer pa: čemu je rekel Korbar, da mora držati s Šušteršičem, ker bi mu lahko yzel pošto. Kdor nima masla na glavi,- temu se ni treba nikogar bati. K slučaju v Lukovici. Včerajšnje poročilo o nesreči pri Lukovici spo-polnjujemo še s sledečimi podatki: Gmajner je vozil težek voz po cesti proti Lukovici. Avtomobil je pridr-dral od zadaj. Noč je bila temna, bil je pravi vihar, ki smo ga okoli 9. zvečer imeli tudi v Ljubljani. Naravno je, da voznik ni mogel slišati avtomobila — poročnik Prager pa vsled snežnega zameta morebiti tudi ni zapazil voza, ki je bil pred njim Tako je avtomobil zadel ob voz s tako silo. da so pri lampi šipe popokale. Na to je Gmajnar konje u-stavil in se je jezil nad nerodnim poročnikom (oz. avtomobilistom ker ni vedel, kdo sedi v avtomobilu.) Rekel je baje, da naj doma ostane, če ne zna voziti. Prager je med tem že vozil naprej, slišal pa je, da se voznik jezi. Zato je izstopil in se je vrnil s samokresom v roki. Brez daljšega prerekanja je Prager sprožil in je zadel Gmajnarja v sence. Prager se je nato odpeljal naprej in se je sam javil. Prager je zelo bogat človek, star 22 let in zelo domišljav. Znan je kot velik športsman. Zato Je menda mislil, da lahko ljudi strelja t»o cesti. Slučaj je zelo kričeč in je razburil tudi okolico. Na praznik se je povsod mnogo o tem govorilo in se je obsojalo predrznost avstr, častnika, ki misli, da ima pravico rabiti orožje proti priprostemu kmečkemu človeku — ko je bil na vsem kriv edini on, ker je zavozil v voz. Bomo še govorili o tem. Kurji tat aretiran. Orožništvo je v nedeljo aretiralo v Novem mestu strojevodjo državne železnice V. K. radi tatvine kokoši. Ta krščeni lisjak se je pojavil pri posestniku Megliču v Grublah in mu pouzmal 4 kokoši in 1 puro; njegova nesreča je hotela, da je na večer 18. t. m. zapadel sneg. in tako je šel Meglič po sledi za lisjakom. Sledi so kazale naravnost v lopo za stroje na novomeškem kolodovru. Že navedeni o-kradeni posestnik je šel javit orožništvu. ki Je stvar preiskalo in dognalo, da je V. K. pravi uzmovič kokoši. Vas Gruble je skoraj 3 kilometre oddaljena od novomeškega kolodvora. Pa recite kaj, da ni kokošja pečenka okusna!? V okolici novomeškega kolodvora je bilo v zadniem času več kurjih tatvin, tako naprimer v Beršlinu: pri Hrastarju je izginilo kar 19 kokoši; pri Francetu Kramarju v Stopah 9. in pri Vovku v Beršlinu 7 kokoši in 2 purana. Vse preiskave so bile zaman. Kdo bi tudi mislil na takega ponosnega »Wir Maschinftihrerja!« Baje je mislil napraviti svoji boljši polovici in svojim otrokom za piruhe malo veselja — pa bo drago! Pripomniti je še, da je ta lisjak trden Nemec, da mu ves smrdi, kar je slovenskega — samo kokoši pa puran-čki so mu dišali. Kaj?! — zopet en poraz za te pangermanske buče! Velik gozdni požar. Kratko pred polnočjo dne 18. marca t. 1. je izbruhnil v Preimu pri Rychnovu gozdni požar. Iz Dunajskega Novega mesta so takoj odšli na mesto nesreče vojaki. Zgorel je velik del gozda. Slednjič se je vojakom in orožnikom posrečilo ogenl omejiti. Maščevanje dekle. Na Dunaju Je vrgla dne 19. marca t. 1. 181etna dekla Ana Konjutova 61etnega otroka svojega gospodarja z maščevanja skozi okno, na kar je še ona skočila za njim. Okno, skozi katerega je dekla pahnila 61etnega dečka, se merah, a dramaturg pa ni g. Oton Župančič v mojem delu, marveč zastopnik občinstva, ki noče pospeševati poezije, temveč prisilil pesnika, da skoči skozi okno, to je, sfrči z odra... Ad epilog: Ta je pač menda vsem jasen. Poet se otrese brezplodnega sanjarjenja in gre prakticirat h kinematografu, kar mu bo neslo. III. »Jože Rvačar« je navidez co-chonerija, v resnici pa vsebuje veliko moralnih in sploh življenjskih naukov. In če se mi je ix>srečila katerakoli pesmica ali pa blesteča beseda, upam, da sem s tem uspešno označil g. Benellija. Ker pa je moja nrav vesela, za-bavljiva, nezabavna, se je izcimila iz celote in Iz posameznosti doktrinarna karikatura, kakor paradoksno se to glasi z ozirom na prejšno in poznejšo izjavo. Končno pa mislim, da bi v bodoče ne škodovalo bralcem par gramov takozvane kulturne Intuicije, da bi zaslutili kljub navidezni konfuz-nosti dela, pravo jedro, če bi ne brali le hlastno ekstenzivno, v domnevanju kajpak, da so vzvišeni nad »Sturm- in Drang-ovske« izbruhe, koji dobi ne uide nihče, a koja doba Je zanimivo po d učljiva, in se Je spominja vsakdo rad do smrti, četudi ni sentiment&lnežj Konec. ie nahajalo v. pivem nadstropju, vsled česar je zadobil deček smrtno nevarne notranje poškodbe. Dekla se je le lahko poškodovala. Stražnik, ki je prišel takoj na mesto zločma, je Konjutovo aretiral in odvede! v zapor. Aretirani morilec. Kakor je že »Dan« poročaj, so te dni našli ljudje na ne"ki stavbi na Dunaju stavbenega nadzornika Herbsterja umorjenega. Policija je takoi začela zasledovati morilca in posrečilo se ji je. da ga je predvčerajšnjem prijela v osebi delavca Rudolfa Kuhna. Kuhna so izročili sodišču. Slikar v Jezi razrezal svoje slike. Znani budimpeški slikar Anton Berkes je v jezi razrezal z žepnim nožem troje svojih pokrajinskih slik v umetniški dvorani pred razstavo dne 17. t. m. Berkes je bil nezadovoljen z mestom, kainor so postavili njegove slike. Umetnikov čin je zbudil v Budimpešti veliko senzacijo. Mladi madjarski umetniki pravijo, da je Berkes čisto prav napravil. Velikanski vihar na obrežju Severnega morja. Na obrežju Severnega morja razsaja že nekaj dni sem velikanski vihar, ki je napravil velikanske škode v mestu Emdenu. Neko veliko poslopje se je popolnoma zrušilo, streho tamošnje plinarne ie vihar odtrgal in jo odnesel. Padla je na bližnje hiše. Tudi več drugih poslopij je večalimanj poškodovanih. Grozna železniška nesreča. Pri postaji Hasseltu v Belgiji je te dni trčil delavski vlak v tovorni vlak, pri čemur je bilo okrog 30 oseb težko ranjenih. Roparji napadli grad. Dne 18. t. m. so napadli neznani roparji grad vdove po slikarju Tzathorskemu iz Varšave. Grad se je nahajal blizo kraja Permunda. Roparji so odnesli iz gradu vse premakljive stvari, na kar so odšli in takoj napadli neki drug grad v obližju, kjer so umorili lastnika gradu, njegovo hčer, slugo in nekega hlapca. Tudi tu so roparji pobrali vse, kar so mogli odnesti. Vse stvari so naložili na vozove in so neznano kam izginili. Orožništvo Jih pridno zasleduje in upati je, da pridejo kmalu pod ključ. Ukraden kinč za 60.000 mark. V Strassburgu so te dni odkrili velikansko tatvino dragocenosti. V neko trgovino z zlatom je prišel elegantno oblečen gospod in Je ponudil zlatarju več dragocenega kinča, češ da ga je podedoval. Zlatar je hotel že skleniti kupčijo. Tu pa mu je prišlo na misel, da Je elegantno oblečeni gospod čisto lahko kak goljuf. Rekel mu je torej, naj poda opra-vičbo. da sme vse dragocenosti prodati. Na policijskem ravnateljstvu se je tuji gospod legitimiral za trgovca iz Hamburga. Dragocenosti je pustil pri že omenjenem zlatarju, kateremu je obljubil, da se zvečer vrne v trgovino in da potem skleneta kupčijo. oziroma da mu izroči zlatar za dragocenosti denar. Popoldne pa se je nenadoma raznesla po Strassburgu novica, da so dragocenosti ukradene iz zlatarskega zavoda v Cu-rihu. Tujec je najbrže zvedel, da je padel nanj sum, vsled česar jo je takoj popihal iz Strassburka. Ljubljana. — K^i ie s policijo? Danes je že 21. marca in 1. aprila ima začeti državna policija v Ljubljani že poslovati, a mestni stražniki še ne vedo, ali so sprejeti ali ne. Nihče še ni dobil odgovora na svojo prošnjo, dasi bi bilo to že davno želeti. Vladni uradni šimelj je pač sila počasna mrha! — Posnemajte ga! G. prof. Fr. Božidar S t i f t a r, ruski državni svetnik v Kalugi, je poslal 5 rubljev na korist umetniški loteriji. Vrli rodoljub, kj se je daleč na Ruskem spomnil slovenskih umetnikov, naj bi našel doma več posnemovalcev! — Občni zbor »Narodne šole« (za podporo slov. ljudskemu šolstvu) se je vršil včeraj dop. v »Narodnem domu«. Skupna imovina društva znaša 6806 K 78 v. Društveno imetje se je pomnožilo za 493 K 58 v. Odbor: Razinger A., Dimnik Jakob, Gale Fr., Kecelj Al., Furlan J., Likar J., Petrič Iv., Režek J., Wider Karel. — Občni zbor »vdovskega društva« (v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem se je vršil včeraj dopoldne. Udeležilo se ga je 40 učiteljev. Društvo podpira 86 vdov, 1 dvojno siroto in 32 sirot (vdove dobe po 200 K na leto. dvojna sirota 100 K, sirote 50 kron.) Društveno premoženje znaša 124.705 K 06 v. Preteklo leto so podpore presegale obresti. V odboru so gg.: Režek J., Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Kecelj Al.. Črnagoj Fr.. Jelenc Luka, Likozar A., Petrič Iv. Letno poročilo izkazuje človekoljubno delo tega važnega društva. — Občni zbor »Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvlkta« se je vršil včeraj popoldne. I* poročil« povzamemo sledeče: Po VII. red- nem občnem zboru (dne 2. februarja 1911) se 1« konstituiralo načel- Novo došla mb tiiMi tapli ..Granitar koncertuje od danes naprej vsaki dan = v kavarni „Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta, Kavarna je celo noč odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi Šteta« lAiltoIlč. stvo v svoji seji dne 11. februarja 1911 tako-le: Načelnik Ivan Bernot, c. kr. strokovni učitelj; načelnikov namestnik Jak. Dimnik, mestni nadučitelj; blagajnik Alojzij Kecelj. mestni učitelj; člani: Anton Likozar, nadučitelj v salezijanskem zavodu; Juraj Režek, mestni učitelj; Vita Zupančičeva, strokovna učiteljica ustanovnega zavoda za gluhoneme; vsi v Ljubljani. Zadružna uradnika sta Vendelin Sadar, mestni učitelj v Ljubljani in Ivan Petrič, učitelj v Sp. Šiški. Zadruga je član »Zadružne Zveze v Celju«, ki je izvršila zakonito predpisano revizijo dne 28. decembra 1911. Nadzorstvo je izvršilo glavno revizijo dne 11. februarja 1911. Načelstvo je imelo tekom poslovnega leta 23 sej. Zadruga uraduje razen praznikov vsak četrtek od pol 2. do pol 3. popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer. Koncem leta 1910. je bilo 499 zadružnikov s 5585 deleži; leta 1911. je pristopilo nanovo 52 zadružnikov z 1193 deleži; koncem decembra 1911 pa je postala pravoveljavna odpoved 973 deležev; izstopilo je 24 zadružnikov; tedaj je koncem 1. 1911. 527 zadružnikov s 5805 deleži. Koncem leta 1910. je bilo 226 hranilnih knjižic v vrednosti 188.727 K 67 v, nanovo se je izdalo 23 hranilnih knjižic, uničilo pa 36. Obstoji torei 213 hranilnih knjižic v skupni vrednosti 194.356 K 88 v in znaša povprečna hranilna vloga 912 K 77 v. Zneski 'do 200 K se izplačujejo takoj, oziroma naslednij uradni dan. Za zua-ske do 1000 K velja 14dnevna za zneske nad 1000 K pa mesečna odpoved. Rentni davek plačuje zadruga sama. Zadruga ima pravice po S 15. svojih pravil za povečanje prometnega fonda najemati izposo-jila in sprejemati hranilne vloge do ,višine podpisanih deležev 290.250 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, akotudi ni zadružnik. Obrestuje se po 5% in se obresti celoletno kapitalizirajo ter vračunajo od 1. in 16. vsakega meseca. Koncem leta 1910. je bilo 496 zadružnikov dolžnikov, ki so dolgovali 213.918 K 49 v. Posodilo se je nanovo 111 zadružnikom, 85 zadružnikov pa je posojila popolnoma vrnilo. Torej je dolžnikov 522, ki dolgujejo skupaj •223.536 K 08 v ali povprek 428 K 23 v. Cisti dobiček znaša 2379 K 60 vin. Rezervemu fondu se je pripisalo 1127 K 62 v. — Iz gledališke pisarne. Ker naš gost za »Kralja na Betajnovi«, gospod Ignac Borštnik iz Zagreba ne utegne ostati v Ljubljani do srede, se je že objavljeni repertoar za praznike spremenil, in sicer tako: na veliko nedeljo, dne 23. marca, ob 7. zvečer za nepar Puccinijeva opera »Tosca«. V ponedeljek ob 3. popo-ludne (izven abonneinenta, lože nepar) opereta »Jesenski manever«, v ponedeljek ob 7. zvečer (par) »Toča«. V torek ob 3. popoludne (izven abonneinenta, lože nepar) »Orpheus v podzemlju«, v torek zvečer ob 7. (par) Cankarjev »Kralj na Betajnovi« z gospodom Borštnikom kot gostom v vlogi Kantorja. Ta program je nepreklican, kar služi posebno občinstvu z dežele v blagovoljno uva-ževanje. — Dva ognja v dimniku. V torek popoldne so se vnele saje v dimniku liiše št. 54 na Poljanski cesti, zvečer pa v Vrhovčevi ulici št. 9. Na oba kraja je prihitel oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki se je. ko je bila nevarnost ostranje-na. zopet takoj vrnil nazaj. — V vlaku povila. Ko se je včeraj popoldne peljala z vlakom v Ljubljano 371etna kajžarica Ivana Adamlje, rodom iz litijskega okraja, jo je v bližini Laverce prehitelo in je povjla mrtvo dete ženskega spola. Mater so potem z Dolenjskega kolodvora prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Izreden vihar. V torek je po 12. uri opoldne jel pihati močan veter, ki je naposled takorekoč naravnost divjal. Podiral je drevesa, kozolce in ponekod trgal kar polovico streh. Po barju je posestnikom pri-zadjal veliko škode. Nobena slamnata streha ni cela, slama je raznešena ipo vrtovih kakor ob času požara. Tulilo je tako, da so se vsa poslopja naravnost majala in si med viharjem in dežjem nihče ni upal biti v hiši. Vse je bilo zunaj. Ljudje so bili silno preplašeni in pravijo, da se kaj takega še ne spominjajo. — Brivnice bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni pondeljek celi dan zaprte. _ V mestni klavnici se je zaklalo od 2. marca do 9. marca 1913: 7« volov, 6 bikov, 8 krav, 195 prašičev, 159 telet, 29 koštrunov, 100 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 690 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 5 prašičev, 34 telet. 2 koštru-na, 14 kozličev. Opomba: 4 goveda z mal. zobom. — Kogar tarejo skrbi, si zamo-re pomag&ti, če kupi srečko, ki mu v srečnem slučaju prinese glavni dobitek. Dobre srečke z ugodnimi šansami so pa drage, vsled česar jih proti gotovemu vplačilu ne more vsakdo kupiti. Češka industrijska banka pa prepusti vsako poljubno srečko tudi proti plačilu na ugodne mesečne obroke s takojšnjo igralno pravico. Za najbližnji čas pridejo v poštev predvsem turške srečke in opozarjamo na današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani. NEKAJ MISLI K REGULAČNIM NAČRTOM LJUBLJANICE. Iz krogov interesiranih meščanov se je te dni vložila na občinski svet prošnja, naj bi se med’ Frančiškanskim in Hradeckega mostom napravila brv od sveta med Ger-berjevo in Krejčijevo hišo proti Frančeyem nabrežju. (Ta hrv se je tudi že sprejela v načrt g. inž. Kellerja). V nastopnem priobčujemo dodatno prošnjo z vsem zanimivim utemeljevanjem: »Mi podpisani posestniki, trgovci in prebivalci prosimo dodatno k naši vlogi z dne 1. marca 1913, naj se napravi železna brv za pešce tudi od sveta pri »Tonhalle«: Gledališka stolba proti Frančevem nabrežju do Krojaške ulice. Sklicujemo se pri tem na cit. vlogo in nato, da so imeli že leta 1880., načrt te brvi v pretresu pri občinskem svetu in da je bil le-ta j oziroma bivši župan g. Ivan Hribar tudi obljubil, da se za stvar pobriga. Za uresničenje tega načrta se je takrat posebno trudil zaslužni ranjki g. Fran Kollman, a žal je stvar zaspala. Letos je radi poglobitve struge Ljubljanice postalo več vprašanj perečih. V načrt inž. g. Kellerja iz Dunaja se je tudi že sprejela železna brv za pešce od sveta med hišama gg. Gerberja in Krejčija proti Fran-čevem nabrežju. Ta trenotek se nam zdi ugoden, da spravimo tudi ml svojo željo, katero gojimo že desetletja. — do realizacije: da se namreč postavi taka železna brv za pešce tudi od sveta pri »Tonhalle« Gledališka stolba proti Frančevem nabrežju do Krojaške ulice. Načrt te brvi si usojamo podkrepiti s sledečim razmotrivanjem: Mi gremo s stališča, da bi bila taka brv od sveta pri »Tonhalle«? Gledališka stolba proti Frančevem nabrežju do Krojaške ulice. 1. Praktične vrednosti. 2. Da ]e ta brv tudi zahtevai krasočutja glede slikovitosti bodoče I Ljubljanice. A d 1. Praktično vrednost utemeljujejo sledeči momenti: Brv bi napravila novo prometno cesto in tako zboljšala komunikacijo med levim in desnim obrežjem Ljubljanice ter stranskimi ulicami, tako, da bi se ves promet brez dvoma močno dvignil. Nameravana fasada ob bregovih Ljubljanice bo stala okroglo 150.000 kron. Za slučaj pa, da se vzameta v načrt med Hradeckega in Frančiškanskim mostom obe železne brvi: ona od sveta med Gerberjevo in Krejčijevo hišo proti Frančevem nabrežju, in druga od sveta pri »Tonhalle«: Gledališka stolba proti Frančevem nabrežju do Krojaške ulice, — tedaj bi naprava teh brvi sama, (ki bi stala komaj 26.000 K) bila v tak okras Ljubljanice oziroma mesta, da bi se stroški ostale fasade lahko izdatno znižali; upamo si celo trditi, da bi v slučaju naprave teh brvi vsaka fasada sploh lahko popolnoma odpadla, ker bi že te brvi same nad vse ljubko dvignile slikovitost Ljubljanice. In ta praktični moment moramo pri utemeljevanju svoje prošnje posebno krepko povdarjati. Ad 2. Da je ta brv tudi zahteva krasočutja bodoče Ljubljanice, se naj blagovoli razvideti iz sledečega: Stavimo si živo pred oči dva narisal V prvem narisu bi bila med Frančiškanskim in Hradeckega mostom učrtana samo br& od av.eta med Krejčijevo in Gerberjevo hišo proti Frančevem nabrežju. V drugem narisu pa je med Frančiškanskim in Hradeckega mostom poleg goraj omenjene brvi učrtana tudi brv od sveta pri »Tonhalle« Gledališka stolba proti Frančevem nabrežju do Krojaške ulice. S tem pridobi načrt Ljubljanice med Frančiškanskim in Hradeckega mostom po našem iskrenem prepričanju svojo dopolnitev, in celoten utis, ki ga napravi ta načrt, mora biti v očeh vsakega zelo lep in harmoničen. Z zgraditvijo teh brvi bi dobila naša bela Ljubljana napravo, s katero bi se smelo lahko ponašala pred vsakim drugim mestom. Sprehajališče ob Ljubljanici bi šele z napravo teh brvi zadobilo veljavo prvovrstnega šetališča, ki bi sigurno potnenjalo za tujce posebno ob poletnem času zaradi prijetnega, osvežujočega hladu eno najbolj privlačnih točk naše prestolnice. Treba je seveda že sedaj gledati nato, da se napravita obe nabrežji dovolj široki in sicer zaradi promenade in postavljanja mi& stolov itd. Reko samo naj bi oživljali lični čolnički, (katere bi mogoče občina vzela v svojo upravo ter si s tem priskrbela nov vir dohodkov). V okras brvi bi naj bili lepi kandelabri in pestro cvetje. Na obrežjih bi bile restavracije, kavarne, z primernimi vrtovi, oziroma eleandri, kioski itd. itd. Promenadni koncertll, ki bi se vršili v obližju hiše g. Mačka, bi bili ravno, ker so v centru, najboljše postirani. Teh koncertov si je želeti tembolj zaradi ugodnih akustičnih predpogojev. Godba, ki se v Zvezdi takorekoč izgubi, bi s svojega novega mesta prišla do polne veljave. Živo bi postalo na čolničkih, ki bi švigali jadrno po Ljubljanici, in še bolj živo na obrežjih. Ko bi pa padel večer na mesto, bi zagorelo tisoč svetlih lučic v številnih svetilnikih na mostovih, brveh in ob bregovih in na čolničkih bi žareli pestrobojni lampijoni. Ta razsvetljava bi napravila v bajnokrasnih nočeh čaroben utis in nam ustvarila prave Benetke na slovenskih tleh. Pozimi bi se napravilo mestno drsališče (ugodno tudi zaradi tega, ker bi se led v senci zidovja zelo dolgo držal.) Tudi zimsko veselje bi tedaj v osrčju mesta ljubko pozdravljalo tujce in domačine. Vrhu tega bi vse te naprave donašale občini tudi primerne dohodke. Z napravo obeh brvi bi se torej predvsem zmanjšali stroški, dvignil bi se občni promet in zboljšala komunikacija med levim in desnim obrežjem Ljubljanice ter stranskimi ulicami, s tem bi tudi mnogo pridobila slikovitost Ljubljanice oziroma mesta, in to bi blagodejno uplivalo na tujski promet. Usojamo si tedaj prositi: Slavni občinski svet deželnega stolnega {nesta Ljubljane blagovoli ta naša razmotrivanja vzeti blagohotno v pretres.« (Slede podpisi.) manjem poslušali prekrasni govor o vrlinah krajnega šolskega sveta, »Treba je — ne — neizogibno je potreba, da se ovekovečimo in sicer na kamnu!« so modrovali. In tako se je zgodilo, da je pri šel v Šiško klesan kamen, na kate rem je stalo tako zapisano, da se je pod vodstvom regenta Zajca &. comp. razdelila šola v deško in dekliško. Ko je kamen prišel v Šiško, so ga zaslužni mož"' v slavnostnem sprevodu nesli pred osemrazredno šolo. Njih glavar je treščil kamen na zidovje in vsi možakarji so hiteli zazidavati ploščo, da jim je kar pot U z obraza. »Tukaj bo spomin naše slave, naših zaslug, naše nevenljive požrtvovalnosti. Kakor stane ta kamen petsto kron, vendar bodo na njem napisana imena vseh nas, ki smo se žrtvovali, da se je šola razdelila v deško in dekliško.« In so zidali naprej. Ta je nosil pesek, ta apno, delali so malto in utrjevali kamen. Zalibog — pa je bil zasejal v prelepo vas Šiško nevernik — hudobni duh — slabo seme, ljuliko, ki je popolnoma opredla županstvo. In temu se je zdelo — neverjetno kaj takega misliti! — da oni kamen prav nič ne spada na občinsko hišo. In to županstvo, prepojeno z nevernimi mislimi, je protestiralo, da se vzida v šolo kamen, na katerem so zapisane nevenljive zasluge onih mož, ki so nosili pesek, apno in malto in katerim je tekel pot s čela pri vzidavanju onega kamna. Razume se, da je to moze z ne venljivimi zaslugami silno raztogotilo. Začeli so še z večjo vnemo nositi pesek, apno in malto in so na vse pretege nadaljevali svoje zapo-četo delo. To pa jim je slednjič preprečilo orožništvo. Vse lepe nade na spomenik neumrljive njih slave so se razpršile. In možje zaslug so stali tu s kamnom petsto kron vr?.d" nirn, gledali so v tla in silna bol jim je privabila solze v oči ... Trst. Kamnitna plošča v Spod. Šiški. Pri Ljubljani leži vas, Šiška po imenu. V tej vasi je živel klerikalen krajni šolski svet, ubog in reven na duhu. Daleč naokoli je bilo veliko enakih. Zgodilo pa se je, da se je hotel oni krajni šolski svet ovekovečiti Zbrali so se možakarji in so začeli modrovati. »Kje bo nekoč naša slava, kje bomo mi, ko se je naselil že nevernik v naši lepi, Bogu dopadljivi vasici. Kakor se kaže, se je naselil sem nevernik — hudobni duh, ki hoče raz-dejati našo zajčevsko, nevenljivega spomina vredno regenturo. Ta nevernik — hudobni duh — se je silno razkoračil pri nas in nobena naša za-furana stvar mu ni všeč. Koliko smo trpeli, koliko in s kakim ponosom smo trkali na prsa in povdarjali na-: šo silno mogočnost. Ker pa se časi I spreminjajo, je treba, da ovekovečimo svoje neumrljivo delo. Na kamnu bodo stala vtisnjena naša dela mo gočne vrednosti, na kamnu bodo bra li pozni potomci naši, kake^ silne zasluge so si pridobili za Šiško njih očetje. Tako je govoril glavar vseh možakarjev, ki so bili zbrani krog nje-1 ga in ki so zvesto in z Y.elikim zani- Izvir klerikalizma v Trstu. Najsi že pride tako ali tako, klerikalci bodo itak zvrnili krivdo, da se je pričel strankarski boj in razkol v Trstu v vsakem slučaju na nasprotnike, torej ni nam potreba imeti obzirov in udi lepi ne maramo biti, ker vse bi e bila zgolj hinavščina če bi prikrivali, da klerikalci oz. slovenska duhovščina, skuša napraviti stran-carski razkol in razdor v Trstu ter u ugnezditi klerikalizem. Ves njih joj je le gola hinavščina in oni spretno izrabljajo lojalnost tržaških slovenskih voditeljev, ki vsled narodnega blagra ugode marsikateri njihovi želji in prezirajo njih narodne nekorektnosti. Tako n. pr.. je boj tržaške slovenske duhovščine proti Ciril Metodovi družbi ravnotako 'divji — če ne bolj — kot oni, duhovščine na Kranjskem. Zadnji čas se bliža doba volilne borbe za tržaške Slovence. In vsako tako priliko izrabi tržaška slovenska duhovščina za demonstracijo proti narodnostni ideji in boju. ki je v Trstu v ospredju pred strankarskim bojem. Letos pa se čuti to prav posebno. Ni pa to le slučaj! Vse to je dobro preraču-njeno in napeljano; ker tržaški škof dr. Karlin se je sedaj že dovolj odpočil, duhovščina je dobro inštruirana in sedaj — na delo. lako je šel ta gospod na delo najpreje proti plesom v predpustu, ki so bili namenjeni v narodno korist in sedaj demonstrira s svojim patrom m njega politiškimi pridigami — po vzorcu kranjske duhovščine — v cerkvi Sv. Antona. Pred »Velikim trgom« si je izstrelil krogljo v srce. V ponedeljek popoludne je sklenil izvršiti samomor Roman Budav, star 20 let, stanujoč v ulici Farneto 48. Napisal je doma dve pismi in jih nato vzel seboj. Taval je nekaj Časa po uhcah, naposled pa je prišel na *yell£j K<<-Pred trgom je majhen vrt. Kjer se nahaja nekoliko klopic. Tu posedajo ljudje prav radi, zakaj priliko imajo opazovati gibanje ladij in čolnov po morju.'Od vrta do morja m več kot 30 metrov. — Semkaj je torej prišel Budav in se vsedel na nezasedeno klopico. Naenkrat pa zaslišijo bližnji ljudje močen pok. V tem hipu se je tudi zvrnil Budav iz klopi na tla. Zraven njega je ležal samokres, iz katerega si je pognal krogljo. Mladenič se ni ganil. Občinstva se je nabrala velika masa. skakaj Tržačani so precej radovedni. Vsi, ki so videli ležečega mladeniča, so se čudili, zakaj na njem niso opazili nič krvi. — Bil je poklican zdravnik z rešilne postaje. Ta je preiskal mladeniča in našel, da si je pognal mladenič krogljo v prsi. Konstatiral je smrt. — Kmalu nato je prišel mrtvaški voz in odpeljal truplo v mrtvašnico k svetemu Justu, kamor so pripeljani vsi samomorilci. Oblast je našla v žepu obe pismi: eno naslovljeno na oblastnijo, drugo pa na družino, ka tero prosi, naj mu oprostijo ta grozen vendar premišljen korak. — 'Hsti, ki so poznali Budava. so dejali, da ie trpel na živčni bolezni. Italijanski vlomilec prijet v Trstu. Pred nekaj dnevi je aretiral policijski agent Cherin nekega mladega, elegantno oblečenega človeka. Mladenič se je nahajal pred zastavljalnico in je pripravljal nekaj zlatih predmetov, najbrže z namenom, da jih zastavi. Agentu se je zdel mladenič sumljiv, prvič zaradi tega, ker se je videlo na njem, da je tujec.. Agentu se je legitimiral za Ginija Dussija, starega 18 let, iz Vincence (Italija.) Na vprašanje, kje je dobil te zlate predmete, je povedal, da jih ie kupil v Nemčiji, kjer je bil v službi in odkoder ravnokar prihaja. Kupil jih je sestri v dar. Agent mu ni verjel, zato ga je povabil s seboj na policijo. Med potjo je stopil mladenič na stranišče in tu je zavrgel nekaj pisem, ki so bila naslovljena na Alojzija Venierja. Agent pa je pregledal stranišče in pobral pisma. Sedaj je bil skoro prepričan, da je navedel mladenič krivo ime. Na policiji se je fant zagovoril; rekel je, da se nahaja že tri dni v Trstu in da ie prišel iz — Vincence. Pravljica o daru za sestro ie bila jasna. Na policiji so ga pridržali in mu odvzeli zlate predmete: dve zlati ovratni verižici z dragimi kamni in zlato brošo z vdelanimi rdečimi kamni. Nato je bil mladenič fotografiran. Policija je napravila poskus: pisala je oblasti v Vincenco o aretaciji Ginija Dussija in dodala njegovo sliko; prosila je. naj javi, ali je res Dussi rojen v Vincenci in ali je to on. — Včeraj je dobila policija odgovor iz Italije. Odgovorila je. da je Dussi res doma iz Vincence in da je poslana slika res njegova. Zraven so tudi javili, da išče Dussija italijanska oblast, ker je vlomil v noči med 25. in 26. februarjem v neko urarno in odnesel — 54 ur. — Odpošljejo ga čez mejo. — Včasih pridejo prav lepe cvetke iz Italije v Trst. Nesreča na delu. Železna cev je zmečkala in zlomila dva prsta delavcu Rafaelu Possiju. Včeraj je bil na delu kot ponavadi. Dva delavca sta prenašala težko železno cev, ki se jima je zdrsnila iz rok in pala na sosednega delavca. Večkrat so crivi takih nesreč gospodarji in de-ovodje, ki naganjajo delavce na tako naporna dela, da jih ne morejo izvršiti. Seveda, gospodarji hočejo, da izčrpa delavec vse sile iz sebe, samo da ima sam korist od tega. Govorniška šola N. D. O. Pred par meseci je otvorila N. D. O. govorniško šolo. Dosedaj se je vršil teoretični pouk, od zanaprej pa bo praktičen, t. j. debate. Danes, v petek, se vrši pouk, kakor ponavadi, od S.—10. zvečer. Učenci so na-prošeni, da se redno udeležujejo pouka. Roparsk?! napadalca pred sodiščem. Pri razpravi udaril pričo in jo podrl na tla. Danes se je vršila obravnava proti dvema roparjema, Hektorju Gilaldiju in Antoniju Negodetu. Obdolžena sta, da sta dne 10. novembra zvečer izvršila dva roparska napada. Prvi napad sta izvršila v ulici Pozzo bianco ob 10. uri zvečer. Peter Valquenz, težak, se je iz-prehajal s prostitutko Klementino Brelichevo po ulici. Kmalu sta opazila, da jima sledita dva človeka, Gi-raldi in Negode. Naenkrat pa sta pristopila oba roparja k Vasquenzu in eden iz med njiju ga je prijel za prsi in ga stisnil ob zid, nato pa ga je sunil s pestjo v trebuh. Svojemu tovarišu pa je ukazal, naj preišče Vas-quenzu žepe. Težak je bil tako zmeden od nepričakovanega napada in silnega udarca, da se ni mogel rešiti iz roparskih pesti. Niti na pomoč ni mogel klicati. Njegova spremljevalka pa Je imela več prisotnosti duiia. Ker. Gričar & Mejač, Ljubljana :: :: nPzešerDCLOTT'©, "cl!5.c©, šte^r. 0. :: lajvečja zaloga zgotovijenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame. Točna postrežba, :z==z=====z=== Solidne cene. je spoznala, da ne more pomagati jsvojemu Ijubčekn, je začela vpiti na ves glas. Dosegla je uspeh. Roparja sta spustila Vasquenza, ker sla slišala prihajati ljudi. Brelicheva pa ie bežala naprej po ulici in je klicala stražnike. Prihitelo je k njej nekoliko policijskih agentov in stražnikov, in ko jim je Brelicheva povedala o dogodku, so hiteli stražniki na mesto napada. Tam je stal težak sam in je čakal, da se Brelicheva povrne. Roparja pa sta že izginila. Nezadovoljna sta bila roparja z ponesrečenim napadom. Najbrže sta se čutila blamirana v svojem »poklicu«, zakaj kmalu nato sta sklenila Izvršiti nov roparski napad. Podala sta se v ulico Pontale di Rena in tam sta napadla starca Franca Hreščaka, ki jima je prišel nasproti. Napad sta izvršila po prvem vzorcu. Stisnila sta ga ob zid in mu začela obračati žepe. Nista še dokončala svojega »dela«, ko se naenkrat pokažejo stražarji, ki so ju iskali. To pot nista utegnila bežati. Bila sta prijeta in zvezana. Prejšnja napadenca Vas-quenz in Brelicheva sta ju takoj spoznala. Tako sta izvršila dva napada. Danes pa sta stala roparja pred sodniki. Najprej je*bil izprašan ropar Hektor Giraldi, ki ima še druge zločine na vesti, zaradi katerih še ni bil obsojen. Govoril je predrzno in delal se je norca iz sodnikov. Rekel je, da je bil prej tat in pretepač, sedaj pa da da je pošten Človek, kateremu ne morejo nič očitati. Sploh je govoril ves čas ironično. — Tudi drugi ropar Anton Negode je bril norce iz sodnikov. Izjavil je, da se ne spominja, da je koga napadel in da je obtožnica izmišljena. Nastopile so priče. Ko je začela govoriti Brelichova. je prej mirno sedeči ropar Giraldi planil z zatožne klopi pokonci in se vrgel na Brellcho-vo. Zamahnil je, da jo udari za vrat, ta hip pa priskoči čuvaj in mu zadrži roko. Giraldi pa je suni! stražnika od sebe in je pograbil umikajočo se Brelichovo za krilo in jo sunil s tako močjo, da Je odletela nekaj korakov in telebnila na tla. Nastala je zmešnjava. Porotniki in sodniki so vstajali, Brelicheva je vpila na pomoč. Prihitela sta še dva stražarja in se vrgla na Giraldija, da bi ga zvezala, toda on je suval krog sebe In jih ni pusti! do živega. Prišli so štirje novi strašniki in sedaj se jim Je šele posrečlo vkleniti besnega tolovaja. — Predsednik Je prekinil razpravo. Poklicana sta bila zdravniška izvedenca, ki sta preiskala Giral-'dija. Pozneje se je nadaljevalo zaslišanje prič. O izidu razprave in o razsodbi bomo poročali takoj, ko se izvrši. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* i Najnrnejša telefonska in brzojavna poročila. IZGREDI V SOLUNU. London, 20. marca. Zakasnela poročila iz Soluna pravijo, da je prišlo po atentatu na karija Jurija v mestu do velikih izgredov. Masa z vojaštvom na čelu je ropala v židovskem, turškem in bolgarskem delu mesta. Posestniki, ki so se branili, so bili na mestu ubiti, tako da je bilo ubitih 12 oseb. V teh delih mesta je izbruhnil ogenj, ki so ga pa pogasili Ko so izgredi se pričeli v preveliki meri, so napravile vojaške oblasti red. BOJI BULGAROV S TURKI PRF.D CATALDŽO. Sofija, 20. marca. Uradno poročilo bolgarske telegrafske agenture pravi: 18. t. m. Je pri Čataldži vdrla ena turška divizija pod okriljem artilerije proti našeniu levemu krilu. — Bila je pa zapodena v beg. Turki so imeli velike Izgube. Isti dan se je vrgla druga turška divizija proti centru naše armade in se približala na 400 korakov bolgarskim utrdbam. Naše čete so napravile proti-naskok in zapodile turško divizijo v beg. Turki so imeli 500 mrtvih in ra1-ujenih. Proti večeru Istega dne je napadlo 6 bataljonov naše levo krilo. Vsled močnega ognja naše artilerije se je turški napad ponesrečil. Turki so se morali umakniti. Vsled težkih izgub na tej strani, si Turki niso več upali napasti naših čet SRBSKI TOPOVI PRED SKADROM. Sarajevo, 20. marca. »Srpska Ricč« poroča iz Cetinja: Težki oblegovalni topovi srbske armade so že začeli s svojim delom. Obstreljevanje Skadra se Je pričelo. Posledice so grozne. 18.000 vo)akov srbske armade Je pripravljenih, da zavzame Ska-der z naskokom. Praga, 20. marca. »Narodni Li-sty« poročajo iz Podgorice: Srbska artilerija je pričela bombardirati mesto Skader. V mestu je strašna panika. Nikola se je podal v glavni stan, da prisostvuje pripravam za naskok. Armadi ste pripravljeni, vrše se le poslednje priprave. Kapitulacija ’ Skadra ie neizogibna. Obstreljevanja ima samo namen pripraviti in olajšati' naskok infanterije. PISMO CARJA CARJU. Petrograd, 20. marca. Bolgarski general Dimitriev, ki je dospel včeraj tu sem, je podal carju pismo bolgarskega kralja Ferdinanda, v katerem se pravi med drugim, da so Turki sami zakrivili, da se še ni sklenil mir, ki si ga tudi Bolgari žele. Novi izbruh vojne je zahteval od Bolgarov velikih žrtev, tako velikih, da še misliti ni, da bi se Bolgari odpovedali zahtevi po vojni odškodnini. MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM. Pariz, 20. marca. Z sestavo novega ministrstva bo poverjen Bar-ton. človek velikih političnih zmožnosti in osebni prijatelj predsednika francoske republike. Zunanji minister bo. naibrže Pichon. Od ■•ni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Za Veliko noč m K 12'— naprej 8— . 2-— „ sem prejel nad 4000 komadov oblek za gospode najnovejše mode od................. . „ 2000 komadov oblek za dečke najnovejše mode od..................... K 2000 pralnih kostumov za otroke od „ 1500 raglanoV v najnovejših barvah za fospode in dečke od...........„14-— 000 modnih hlač..................... 4‘— „ 1500 pelerin............................10‘— „ 15000 damskih kostumov, raglanov, prašnih manteljev, bluz In kril po čudovito nizki ceni Postrežba točna in solidna. l Angleško skladišče oblek O. Berna to vic Ljubljana — Mestni trg štev. 5. Mali oglasi. Glasovlrje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. IJub-IJana-Cilince 92. Izurjenega pleskarja - mizarja sprejme stolarna v Sodražici (Dolenjsko). 177—3 Pozor! Pozori okoli! ajnorejše gramofonske plošče Proste vaje n III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. Tri plošče skupaj K 7 50 FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9. Največja zaloga gramofonov in plošč. Ceniki brezplačno. 400.000 frankov z me sem im vplačilom samo K 4.75 se 2amore due 1. aprila IfllS z renomirano turško državno srečko iz 1870 zafletl! Varno naložen denar, zasigurani dobitki I Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. — Zahtevajte prospekte! Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Najfinejši ŠPIRIT Iz žita oddaja ne debelo od 60 litrov naprej po nizkt tovarniSUi ceni veležganjarnn M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne,,l)NI0N“. Ivan Jax in sin,Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt. i Pjsalni stro i Adler.-Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Opozarjamo vse one, ki se bodo izselili na Balkan, bodisi da dobe službo, ali da kupijo posestva itd., da dobe v tem oziru vsa potrebna pojasnila, ako pišejo na ..Informacija Balkan1', Belgrad Birčaninova ulica 27 in prilože v 'pismo 60 vin. v znamkah. r M112 11*05. Ustanov!,eno leta 1901». iifiiMitui Odlikcivitna mmmim.i ■ 'ISn Slavit. občinstvu v mestu in na ilezeii vijndno pi'iporočam največjo zalogo krasnih Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. = V zalogi je vedno do 500 l