PoStntnn plačana f gotovini Leto XIX.. št. 90 Ljubljana, sreda 20. aprila 1938 Cena 1 Dir Upravruisivo ..juDijaim tUiarijeva B - Telefno «. 3122 3123, 8124, 5125 3126 Inseratm xldeieR Ljubljana ielen-Ourgova al - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cene Kocenova ultca 2. - Telefon 9t 190 Računi on pošt. ček zavodih: LJubljana št 11 842 Praga «slo 7* l«fl VV'en 4t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din *0 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 8122 3123.3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. L telefoD št 65 Rokopisi se ne vračajo Novi sporazum med Anglijo in Italijo Volja za sporazum, a pri tem neka stalna napetost — to sta bili dve skrajni oznaki razpoloženja v medsebojnih odnošajih Anelile in Itaiije v poslednji dveh letih Prvi znanilec novega razvoja je bil že sredozemski »gentlemen's agreement«, sklenjen med oberr« velesilama dne 2 januarja 19 37 Vendar pa ta sporazum, ki je bil v ostalem omejen samo na Sredozemlje, čeprav je področje skupnih interesov neprimerno širše, ni obrodil pričakovanih uspehov Novi napetosti je v juliju lanskega leta sledila nova pobuda Angleški ministrski predsednik Chamberlain je 31 julija 1437 posla! Mussoliniju pismo, ki pomeni začetek novih diplomatskih razgovorov med obema državama. Po Edenovem odstopu dne 20 februarja t. 1. je bilo na obeh straneh ustvarjeno primerno ozračje za prehod od neobveznih diplomatskih stikov informativnega značaja v diplomatske razgovore uradnega značaja. Ti so se začeli dne 8 marca v Rimu s prvim sestankom angleškega odpravnika poslov lorda Pertha z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cia-norn. V dobrem mesecu so bila pogajanja zaključena in 14 t m sta oba državnika že predložila Musso'iiniju besedilo sporazuma, ki je bil na veliko soboto zvečer v Rimu podpisan. To je kratek pregled zunanjega razvoja itaiijansko-angleških pogajanj, ki so sedaj uspešno zaključena 2e površna primerjava 'anskega novoletnega in letošnjega velikonočnega sporazuma med Italijo in Anglijo nam kaže. da je letošnji sporazum neprimerno obsežnejši in globlje zamišljen od '.ansikega. Predvsem se je lanski sporazum nanašal samo na Sredozemlje in je bil po svoji vsebini bolj splošnega značaja. Poe-dinih vprašinj med obema državama se spi oh ni dotikal, temveč je le na splošno tn medsebojno jamčil svoboden vhod. prehod in izhod iz sredozemskega bazena Novi sporazum presega to ožje področje in se načelno dotika tudi vseh vprašanj, ki so nastala med Londonom in Rimom zaradi abesinske in španske zadeve. Da je bila to pot volja obeh držav za sporazum zares velika, nam kaže tudi pregled vseh doslej še spornih točk glede katerih je v sporazumu nakazana vsaj načelna rešitev Lahko se reče. da ni prezrto nobeno vprašanje, ki je doslej povzročilo kakršnekoli težkoče v medsebojnih odnošajih Anglije in Italije Sporazum ima tri glavne sestavne dele: protokol z osmimi dodatki, dopolnilne sporazume v obliki izmenjave pisem oz. izjav obeh vlad ter končno še »sporazum o dobrem sosedstvu«, h kateremu je posebej pritegnjen tudi Egipt. Protokol ugotavlja, da je med obema državama dosežen sporazum glede skupnih interesov, vendar stopi ta sporazum v veljavo šele. ko bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Glavni tak pogoj z angleške strani je umik itali jamskih prostovoljcev iz Španije, z italijanske strani pa angleški koraki za splošno priznanje abesinske aneksije in italijanskega imperija. Dasi je s to pogojnostjo postavljena časovna omejitev sporazuma, je na drugi strani prav ta pogojnost dokaz, da zasledujeta obe državi z novim diplomatskim aktom ne le medsebojno pomirjenje temveč tudi širše pomirjenje duhov v Evropa im ostalem svetu. Izpolnjena pogojnost utegne potemtakem pomeniti začetek novega razvoja na evropskem, afriškem in azijskem kontinentu, katerih se sporazum neposredno tiče. Dodatkov (aneksov) je osem: Prvi potrjuje veljavo lanskega sredozemskega sporazuma in ponavlja obvezo o ohranitvi statusa quo v sredozemskem bazenu Drugi določa mebsebojno obveščanje obeh viad na začetku vsakega leta o vojaških ukrepih na vsem ozemlju od Sredozemlja ^reko Rdečega morja do Adenskega zaliva ter na afri-ki celini od Egipta do Kenije in Ugande. Tretji aneks ima več členov in se nanaša na ozemlje bližnjega vz-hoda. kjer se obe državi zavezujeta spoštovati status quo glede Arabije in Jemena tako v nog edu rneja kakor v pogledu nevmešavanja v njih notranje zadeve Glede bivših turških otokov v Rdečem morju, ki ne pripadalo niti Arabiji niti Jem&nu se obe dTŽavi odrekata vsem aneksijskim ali vojaškim nameram ž njimi, ker morajo ti otoki ostati še nadalje neutrjeni kot pomožna oporišča za redno plovbo. Posebne pravice so pri/rane Angliji na ozemlju vzhodno in južno sedanjih meja Arabi ie m Jemena. vendar z nekaterimi vojaškimi omejitvami Italija priznava končno argleski Protektorat nad Adenom, dobi pa zato važne trgovske pia-vice v tem pasu. V četrtem dodatku se obe državi druga napram drugi odpovedujeta škodljivi propagandi. Peti dodatek ponavlja italijanska zagotovila Angliji glede jezera Tana v Abesiniji. šesti pa italijanska zagotovila Dru-štvu narodov, da I tal-ja ne bo rekrurirala svojega vojaštva iz vrst abesinskih domačinov, temveč jih bo uporab'jaia samo v Abe-siniji za policijsko službo in za obrambo kolonije Tudi sedmi aneks se naša >a Abe srinijo in Italijo v njem iamči svobodo ve-roizpovedovanja brtanskih državljanov na abesinskih tleh V osmem, zaključnem aneksu se obe državi z Egiptom vred zavezujeta spoštovat' načeio svobodne plovbe v mirnem in vojnem času v Sueškem kanalu kakor to določa konvencija z dne 29 oktobra 1888. Aneksom slede še dopolnilni spo-azum V obliki posebnih izjav rvbph vlad Tako naznanja na primeT Italija da bu postopno zmanjšala število svoiega vojaštva v Libiji na sitanje v mirnem času s tem. da bo vsak teden odposlala domov 1000 vojakov. PRIČETEK RAZGOVOROV MED FRANCIJO IN ITALIJO Angleško-italijanskemu sporazumu se bo pridružila tudi Francija Pariz, 19 aprila br Vsa pozornost francoskih političnih in diplomatskih krogov je osredotočena na angleško-italijanski sporazum in na stališče, ki ga bo spričo spremenjenega položaja zavzela sedaj Francija Ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta tudi preko velikonočnih praznikov proučevala novi položaj in se posvetovala o korakih, ki jih mora Francija podvzeti, da si zavaruje svoje interese in da tudi sama prispeva k tej velikopotezni akciji za okrepitev evropskega miru. Kolikor se je moglo zvedeti iz dobro poučenih krogov, bo prva realna posledica angleško-italijanskega sporazuma ta, da bo sedaj Francija nemudoma imenovala novega poslanika v Rimu in takoj pričela z Italijo slična pogajanja kakor jih je vodila Anglija, ki so dovedla do sklenitve velikonočnega sporazuma V zvezi s tem je danes francoski odpravnik poslov v Rimu obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in mu sporočil pobudo francoske vlade za pričetek pogajanj in njeno namero, da v to svrho čim prej imenuje svojega poslanika. Italijanska vlada je pobudo francoske vlade pozdravila z veseljem in se bodo pogajanja pričela v najkrajšem času, bržkone v začetku maja. Ob priliki današnjega sestanka sta francoski poslanik Blondel in grof Ciano govorila tudi o vprašanjih, ki bodo predmet pogajanj Kakor Anglija, zahteva tudi Francija umik italijanskih čet iz Španije kot pogoj za sporazum. Ker je Italija na to pristala že v pogajanjih z Anglijo, to vprašanje ne bo tvorilo posebnih težav. Kar se tiče Abesinije, je Francija pripravljena pogajati se o končnoveljavni določitvi meje med Abesinijo in francosko Somalijo, kakor tudi o skupnem gospodarskem izkoriščanju železniške proge Adis Abeba—Džibuti. Razen tega zahteva Francija, da zniža Italija svoje posadke v Libiji vzdolž francoskih kolonij Končno se bodo nanašala pogajanja tudi na zgraditev novih pomorskih oporišč na Sredozemskem morju. Ker so bila za Italijo vsa ta vprašanja v načelu že urejena v pogajanjih z Anglijo in gre zgolj še za formalno sklenitev sličnega sporazuma s Francijo, pričakujejo tako v Rrmu kakor v Parizu, da bodo pogajanja hitro končana in dosežen sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo neposredno Francije in Italije. S tem bo angleško-italijanski sporazum razširjen na Francijo, nakar bodo. kakor pričakujejo, sledila pogajanja z Nemčijo, tako da bo končno dosežen sporazum naed vsemi štirimi zapadnimi velesilami. Novi francoski poslanik v Rimu bo imenovan takoj po zaključitvi teh pogajanj ki jih bo vodil še dosedanji opravnik poslov Blondel Za novega poslanika v Rimu se navaja kot najresnejši kandidat bivši min. predsednik Flandin. Za obnovo medsebojnega zaupanja Pariz, 19. aprila. AA. (Havas). Iz Rima poročajo: V dobro poučenih krogih potrjujejo vest, da je italijanska vlada pozitivno odgovorila na prediog francoske vlade, naj se začno pogajanja za odstranitev vseh nesporazumov, ki so obstojali med Francijo in Italijo. Nova pogajanja naj bi bila v zvezi z imenovanjem francoskega veleposlanika pri Kvirinalu. Francoski odpravnik poslov Blonde) je seznanil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z namerami francoske vlade ter ga obvestil posebno o želji Francije, da se pridruži angleškemu koraku v ženevi. Italijanski zunanji minister grof Ciano je takoj potem, ko je o teh razgovorih poročal predsedniku vlade Mussoliniju, potrdil predstavniku Francije dobro razpoloženje Italije nasproti temu predlogu. More se torej pričakovati, da bo vzpostavljena tesna vez med Rimom in Parizom. Pri tem ne gre za to, da bi se reševala vprašanja, ki po mnenju nekaterih odličnih osebnosti niso nikdar obstojala med Francijo in Italijo, pač pa za to, da zavlada med obema državama prisrčno razmerje in medsebojno zaupanje. V resnici med tema dvema državama tudi ni nobenih problemov v pravem smislu besede. Vsa politična vprašanja so bila urejena po večini s sporazumom meseca januarja 1936. V zvezi s tem opozarjajo politični krogi na besede, ki jih je spregovoril Mussolini v Milanu novembra meseca 1936. pa tudi na one, ki jih je izrekel italijanski zunanji minister grof Ciano na skupščin' DN meseca maja 1937. s katerimi sta ta dva italijanska državnika poudarila da med Italijo in Francijo ni nikak;h nerešenih vprašanj, ki bi bila bistvena in ki bi mogla deliti ti dve državi Gre torej predvsem za vprašanja, ki so bolj psihološke narave in to v mnoeo večji meri kakor je bil primer pri razgovorih med Rimom in Londonom. Zato se zdi zelo verietno. da se bodo pri-hodnii razgovori med grofom Cianom in BlondHom nanašali na splošne odnošaie med Franciio in Ttaliio. S francoske strani bodo bržkone zahtevali potrditev nekaterih obveznosti, k' iih je rtali.ia prevzela v okviru itaiiiansko-ansdeškeea sporazuma in ki se tičeio vprašani splošnega značaia in zanimaio tudi Franriio Pri tem bi prišlo na vrsto tudi vnrašanip S'riie. Na vsak način se host« TtalHa in FranHia nrizade-vali. da dnsp*®tn nri teh nosraianiih kar sta dosegi Ttaliia in Anrliia. V nadomestilo za to nai h» Francija priznala ftali-iansko suvprenost v vzhodni Afriki pod ist'mf po^oii kakor Vpüka Britpniia. Za sedal nai bi bil oVvoiptrtran^ko podpiran «in»"imi m<"i itnti-ian frane, vlado v oVv'iVi rarnpn-ifvp o's^m. Ta sporazum, J-ii mflffo1 Hiti 5p eosfartVnrri Čim bo sporazum stopil v veljavo, bo Italija pristopila k londonskemu pomorskemu sporazumu iz leta 1936 Važne so določbe glede Španije. Italija sc je izjavila za um.k prostovoljcev po tako zvani angleški formuli, kaikor je bila sprejeta v londonskem odboru za nevmeša-vanje torej postopoma in v določenih kontingentih po Francovi zmagi pa vse. kar jih ne bo odšlo že popre i. Obenem rw>nav-Ija Itali ia svoje znano zagotovilo, da nima nobenih teritorialnih a.i političnih namer v Španiji in njeni afriški posesti in da se odnoveduje tudi vsem <*o~Podarskim pri vilegiiem v tei zemlj Anglija se zavezuje storiti vse potrebno da se ibesinska zinle va tud' pred Društvom narodov formalno spravi r dnevnega -eda Iz pregleda vsebu-e ie razvidno, da je novi sporazum sklenjen na osnovi popolne reciproMtete medsebojnih daiatev. in je zato. kakor se zdi. upravičena nada. da bo pomenil ~im bo «top-' v veljavo, /ačetek nove dobe v odnoša lama Vckate<-' -rnak da nomeni s.pora/rm širše i.kcije angle^-kr mnogo na tem. da na druge velesile. h med obema velesi na žt sed^j govore ImIii začetek 'eki lade kateri ie seda; ve sn<>mzum razširi še sveta Društva narodov 9. maja, naj bi spremljali razgovori, ki bi imeli za cilj ureditev cele vrste vprašanj, ki so čisto tehnične narave, kakor n. pr. vprašanje francoskih interesov v Abesiniji, pri katerem gre v prvi vrsti za železniško progo Džibuti—Addis Abeba, zatem vprašanje trgovine z Abesinijo ter končno gotova obmejna vprašanja med francosko Somalijo in Abesinijo vprašanje tarife za italijanski promet preko Džibutija in podobno. V političnih Ln diplomatskih krogih v Rimu prevladuje vtis da se francosko-ita-lljanski razgovori začenjajo pod zelo ugodnimi okolnostmi in da imajo mnogo izgledov na popoln uspeh. Londonski sestanek London, 19. aprila, br Sestanek francoskih in angleških državnikov je definitiv-no določen za 28 in 29 april v Londonu. S francoske strani se ga bodo udeležili min predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet in minister brez portfelja Chautemps. angleško vlado pa bosta zastopala min. predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax Pritegnjeni bodo vrh tega tudi strokovnjaki obeh zunanjih ministrstev Na sestanku bodo skupno proučili angleško-italijanski sporazum in njegove ]30sledice za razvoj položaja v Evropi Obenem bodo razpravljali o stališču, ki ga bo zavzela Franci ia pri podajanjih z Italijo. Eno izmed glavnih vprašanj, ki ga bodo podrobno proučili, bo priznanje italijanskega imperija in okupacije Abesinije po Društvu narodov. V tem pogledu ni dvoma, da se bosta Francija in Anglija zedinili za enoten postopek ter da bo Francija nodp'raia anp-'péki nredloe v svetu Društva narodov, da naj se prepusti vsem državam svoboda, da okupacijo prizna io ali ne. Govorili bodo tudi o morebitnih pogaja-niih z Nemčijo, da bi se tako tud5 Nemčija vključila v blok sporazuma, ki naj zagotovi Evropi traien mir Pri tem bo seveda vprašani? nemških kolonii igralo veliko vIoeto Na dmei strani bodo francoski in angleški državniki podrobno proučili tudi od'-insaip do Z^dinieniVi držav ki kažejo zadrge ča«e "edno vefie razpoloženje za tesneiše sodelovanje z Evropo. zlasti z obema vel i k'm» evropskima demokracijama Pri tej nriHki bo srnvora tudi o varnosti fvšlros'čfce ir» pi livnmn. da bosta v tf»m nople/'r» «»»ila in Ang-Hia uri morebitnih norj»ia»ri'h z Nemčijo zavzeli enako stal'"?»' ♦«>- zahtevali od nje primerna jamstva za CSF »Times« pozdravlja začetek pogajanj med Franci io in Itali jo ter meni. da bodo rppd po?aiani? največ eovorili o propagandi rppd Arabci v severni Afriki in o železniški progi Džibuti - Adis Abeba. Važna seja trancaske vlade Pariz, 19. aprila h. Daladierova vlada bo jutri prvič uporabila pooblastila, ki jih je dobila od parlamenta Na seji ministrskega sveta pod predsedništvom predsednika republike Lebruna bodo namreč sklenjene prve finančne, politične in socialne zasilne naredbe Delovni minister bo predložil vladi stavkovni statut Zunanji minister Bonnet. ki se nocoj vrne v Pariz bo imel ekspoze o zunanjepolitičnem položaju, zlasti o pomenu italijansko-angle-ške pogodbe. Zapadni pakt ne prihaja v poštev Lrndon 19 aprTa o. V zvezi z napo-vedan-'m obokom francoskih i~žavnlkov v Longoni so s o veVk^n^pih nr^z^ikib razširile go vorice da bodo v Londonu pri tej prilika zasncvali nov načrt za zapadni pakt. ki naj bi ga sklenile Anglija, Fran- cija, Italija ln Nemčija. Danes so Jnfor-miran^ krogi izjavljali, da je francoska vlada že obvestila angleško, da trenutno kakršnakoli pogajanja o kakem za-padnem paktu še ne smatra za prim< rna. Glavna naloga londonskih posvetovanj bo potemtakem očitno razjčiščenje vseh evropskih, pa tudi nekaterjh izvenevrop-skih vprašanj. Predvsem bodo razpravljaj o češkoslovaškem vprašanju, o normalizaciji i tal j jansko-f raacosstih odnoéa-jev, o priznanju italijanskega-kolonialne-ga imperija po Francija in zlasti ° zaključkih razgovorov, kj so jih tmelj v zadnjih šestih tedinih zastopniki angleškega generalnega štaba. Italijanski glas o rimskem sporazumu Rim, 19. aprila o. Glavna tendenca vseh tukajšnjih komentarjev o italijansko-an-gleškem sporazumu je, da je bil ta sporazum dosežen na osnovi popolne enakopravnosti. Tako še prav posebej »Gazzeta del Popolo« naglaša, da je napačno pojmovanje, po katerem naj bi se s podpisom rimskega sporazuma obnovilo tradicionalno italijansko-angleško prijateljstvo, ki je stvarno le pomenilo podrejenost Italije Veliki Britaniji. Zmaga v Abesiniji je onemogočila tako nadaljnje prijateljstvo in v odločilnih letih 1935-1937 se je Italija končno odrekla takšnemu prijateljstvu. Takrat je dosegla vrhunec svoje politične in vojaške pripravljenosti List pripominja, da so spomini na tedanje prijateljstvo dandanes neaktualni. Prijateljstvo, ki sloni na rimskem sporazumu, je popolnoma novega kova, nima nobenih tradicij in nobene zveze s prejšnjimi Anglija je sedaj s svojim podpisom odkrito priznala položaj, ki si ga je Italija ustvarila, obenem pa se je odpovedala tudi svojemu moralnemu in političnemu protektoratu, ki je trajalo več desetletij. Pogajania me* Egiptom in Italijo Kairo, 19. aprila AA Predsednik egipt-ske vlade Mahmud paša je včeraj podal v parlamentu izjavo o sporazumu med Italijo in Veliko Britanijo Poudaril je, da je zelo zadovoljen, ker je Italija izrazila željo, da bi se uredila tudi vsa vprašanja, ki se t'čejo razmerja med Egiptom in Italijo. Pogajanja z Italijo se bodo kmalu začela. Tudi Nemci pripravljeni za sporazum z Anglijo Berlin, 19. aprila. AA. Deutsche diplo-matjschpolitische Korrespondenz pravi o italijansko-angleškem sporazumu, da Nemčija pozdravlja ta važni mednarodni politični dogodek, ker sta se dve veliki sili Italija in Velika Britanija sporazumeli o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi in % v gotovi meri tičejo tudi Nemčije. Nemčija se tem bolj veseli tega sporazu- ma, ker je Italija v najtesnejših odnošajih z Nemčijo. Na drug j strani se tudi odnošaji med Nemčijo in Veliko Britanijo znatno popravljajo ,tako da j« mogoče računati s tem, da pride končno tudi do neposrednega sporazuma med Nemčijo in Anglijo. Ugodni ameriški komentarji Washington, 19. aprila AA. Tucü ameriški ljst, pišejo obširno o italijansko-an-gleškem sporazumu ter poudarjajo soglasno, da gre za nov poskus pomirjenja Evrope. Nekateri podòrtavajo, da je ta dogodek tako veljk in važen, da ga sedaj Se ni mogoče pravilno oceniti. > Ev en ing Star« pričakuje, da se bo novi sporazum pokazal tud, v dejanju, ker je znano, da je Mussolini vs lej zvest svojj besedi. >Newyork Times« piše, da je ta sporazum prvj realen uspeh Chamberlain ove politike. Ko bo Anglija priznala aneksi-jo Abesinije, bodo tudi Zedinjece države morale urediti tx> vprašanje. Težave so v tem, ker je bil v abesinskem primeru prekršen Kelloggov pakt. Kar se tiče ze-dinjenja Avstrije z Nemčijo, je bila pravna stran urejena s tem. da so nemške čete vkorakale v Avstrijo na povabjlo dunajske vlade, da bi ohranile red in mir. Italija bo podpisala dardanelski pakt Rim, 19. aprila, b Iz zanesljivega vira poročajo, da bo tudi Italjja v kratkem pristopila k znanemu sporazumu o Dar-danelaJfct, podpisanemu v juliju 1936 v Montreuxu med Turčijo in prizadetimi državami. Ker Se pa več določb dardainel-ske konvencije sklicuje na Društvo narodov, bo italijanski pristop, kakor ž« svoječasni pristop Japonske .podan s pridržki. Japonski delegat je že na konferenci v Montreuxu izjavil, da Japonske ne veže morebitna odločitev Društva narodov v zadevi Dardanel. Ne glede na podobno Italijansko rezervo, so v tukajšnjih političnih krogih prepričani, da bo italijanski pristop k dardaneiski konvenciji znatno pripomogel k poglobitvi italijan-sko-turških odnošajev. Kakor se nadalje deznava, italijanski zunanji minister grof Ciano še vedno nI opustil namreč, da obišče turško prestolnico. Njegov obisk je bil napovedan že jeseni lanskega leta, pa je bil zaradi nekaterih ovir odiežen. Sedaj sodijo v Rimu, da je ozračje mnogo bolj primemo za poglobitev i tali jansko - turških odnoša/-jev kakor je bilo proti koncu lanskega leta. Čsl. priznala aneksi f o Abesinije Rjm, 19. aprila, h. Češkoslovaški poslanik pri Kvirinalu dr. Chvalkovskj je danes sporočil italijanskemu zunanjemu ministru, da ga češkoslovaška vlada smatra kot akreditiranega poslanika pri italijanskem kralju ln abesinskem cesarju. Italijansld listi poudarjajo, da so s tem sedaj vse države Male antante in Balkanske zveze priznale italijanski imperij, kar bo še bolj poglobilo .kakor poudarja rimska »Tribuna«, prijateljske odnošaje med Italijo Jn temi državami Hud Japonski poraz Japonska vojska v južnem šantungu se le s težavo upira kitajskemu navalu Hankov, 19. aprila o. Snoči so Kitajci po srditih bojih zavzeli mesto Hangčuang. Mesto so kitajski oddelki obkolili že pred dnevi, vendar pa se je japonska posadka v njem branila z vso odločnostjo do včeraj Ze v nedeljo so Kitajci pričeli japonske postojanke v središču mesta močno bombardirati z granatami in letalskimi bombami Včeraj popoldne so končno prešli v odločilen napad. V mestu je nastalo strašno klanje. Po nekaterih sicer še nepotrjenih vesteh je bilo v tej borbi ubitih okrog 15000 ljudi, med njimi 10.000 japonskih vojakov Le manjšim oddelkom japonske vojske se je posrečilo umakniti se proti Lingčengu, zadnji japonski postojanki v znanem trikotu Tajerčuang, Hangčuang, Linčeng, toda tudi v Linčengu je njih položaj popolnoma omajan. Tudi tam so jih Kitajci malone že obkolili Kakor sedaj poročajo iz Cinana, je japonsko vrhovno poveljstvo odredilo japonski vojski v Šansiju, naj se umakne iz te pokrajine in prihiti na pomoč ogroženim japonskim silam v južnem Šantungu. Tudi japonska vojna mornarica bo morala po nalogu generala Teraučija poslati vojski v Šantungu na razpolago vse svoje razpoložljive sile. Bombardiranje Kantona Kanton, 19. aprila, o. Japonska letala so včeraj znova čisto nepričakovano hudo bombardirala Kanton. Japonci niso bombardirali samo vojaških objektov, nego tudi tole in samostane, človeških žrtev je bilo ">radi tega ogromno. Do davi še niso ute-fi."li pokopati vseh mrtvecev. Listi poro-S;,o. da je bilo pri napadu ubitih okrog "iOO ljudi. Zaradi nepričakovanega napada je nastala v Kantonu prava panika, ki se posebno v delavskih okrajih še danes ni polegla. Ljudje v množicah ebže iz mesta Ruske dobave orožja Kitajski óondon. 19 aprila br. »Daily Expres« oroča da se mudi v Moskvi posebna kitajska delegacija, ki se je pogajala glede dobave orožja in municije.. Pogajanja ao bila včeraj zaključena. Rusija se je zavzela dobaviti Kitajski vse potrebno orožje, mu-nicijo, letala, tanke in druge vojne potrebščine. Prva pošiljka letal obskega 120 težkih bombnikov in 120 lovskih letal. Ta letala bodo ruski piloti takoj odpremili na Kitajsko. Po železnici bodo poslali v Vladivostok ln od tam dalje na Kitajsko 80 težkih in 200 lažjih tankov, 500 vagonov topov, strojnic in potrebno municijo, okrog 1.000 tovornih in oklopnih avtomobilov ter velike količine sanitetnih potrebščin. Ruska vlada se je zavezala, da bo to pošiljko najkasneje v treh tednih spravila na Kitajsko. Zaradi teh transportov je na sibirski železnici do nadaljnjega ustavljen ves ostali tovorni promet. Ruska vlada je dovolila za nakup vojnih potrebščin Kitajski štiriletni kredit 300 milijonov ruDljev, Preprečen atentat s peklenskim strojem London, 19. aprila. AA Iz Hongkong«, poročajo, da so na tamkajšnji glavni pošti našli v nekj poštni vreči peklenski stroj Ura je bila naravnana tako, da bi moral stroj eksplodirat; v letalu, ki bi nesel pošto v Hankov. Z jstim letalom bi imelj potovati tudi vrhovni poveljnik kitajskega letalstva Sung in več drugih uglednih kitajskih osebnosti. Peklenski stroj so odkrjli le slučajno, ker je letajo startalo z zamudo. Deset milijonov kitajskih beguncev London. 19. aprila, d. >Temp6< poroča iz Hankova. da cenijo število kitajskih beguncev. ki eo zaradi vojne z Japonsko izgubili vse imetje in ki po večini blodijo po raznih pokrajinah, nad 10 milijonov. Samo v Han-kovu je pol milijona beguncev, ki so povsem padli na breme raznih javnih in zasebnih humanih ustanov. Angleški državljani v Hankovu so razdelili med nje že na t koče daril v denarju, zdravilih im živilih. Fudii mednarodni Rdeči križ je že razdelil za pri bližno 2 milijona dolarjev zdravil bolnišnicam, v katerih so nameščeni oboleli begunci litica za Tortoso Francova vojska tudi v velikonočnih praznikih nI prekinila ofenzive ter je vdrla v predmestja Tortose Parii. 19. aprila, d. Kakor poročajo francoski dopisniki s španskih front. Francova vojska tudi preko velikonočnih praznikov ni prekinila svoje ofenzive. Kolone generala Garcie Valina so v odseku pri Tortosi razvile zelo živahno delavnost ter izvršile operacije za obkolitev tesa mesta. Tako eo na velikonočno nedeljo zasedle kraja La Galera* in M a sos de Barberans v bližini Tortose. Včeraj so prodirajoč severno od Vinaroza zavzele mesto Amporto. s čimer je prišla vsa taraeonska pokrajina na desnem obsegu Ebra v nacionalistično posest. Davi so pri Tortosi od vzhodne in severne strani popolnoma obkolile republikansko vojsko. V teh bojih so ujele 1.500 republikancev. Sedaj je se tretjima Taragonije v nacionalistični oblasti. V pokrajiini Kastellonu so prednji od delki že v bližini mesta Altocacera. ki je oddaljeno 80 km od Teruela in 50 km od Casi e Ilona. Večina francoskih vojnih poročevalcev je mnenja, da je padec Tortose ne;zogiben. Sedanje operacije generala Franca predstavlajo uvod v četrto veliko ofenzivo v španski državljanski vojni, ki je tokrat naperjena proti Kataloniji. V Pirenejih so nadaljevale čete generala Solchade svoje težavne operaciie da bi čim bolj omejile zveze med republikansko Španijo in Francijo. * Poulični boji v mestu Pariz, 19. aprila, br. Havas poroča, da se od včeraj opoldne bije za Tortoso krvava bitika. Frankovci so napadli od vseh strani in skušajo zlomiti odpor republikancev, ki pa se krčevito branijo. Letala in tanki neprestano bombardirajo postojanke vladnih čet. Na severu in zapadu so Francove čete v teku noči prodrle do predmestij, kjer se sedaj razvijajo krvave poulične bitke. Republikanci so se zabarikadirali v hišah in ob levi obali Etra ter branijo vsako ped zemlje. Z juga in vzhoda so frankovci zaman skušali obkoliti mesto Republikanci so dobili ojaČenje in bodo borbe trajale najbrže več dni. preden se bo odločilo, kdo bo bodoči go-nodar tesa strateško važnega mesta. Mesto samo jp v plamenih. Najhujši ie republikanski odpor v severovzhodnem delu mX3B Bukarešta, 19. aprila, br. Od 5. do 7. maja bo zasedala v Bukarešti konferenca stalnega sveta Male antante. Na zasedanju bodo sklepali o stališču ki naj ga države Male antante zavzamejo na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov, zlasti glede vprašanja priznanja italijanskega imperija in okupacije Abesinije. Kakor zagotavljajo v poučenih krogih, bo Mala an-tanta ki je italijanski imperij že priznala, podprla angleški predlog. Razpravljali bodo tudi o stališču do Francove vlade v Španiji V tem pogledu bo Mala antsnta zavzela enako stališče, kakor ga je zavzela Ealk anska zveza na ankarskem zasedanju. Cedreaira ofesofan Bukarešta. 19 aprila, br Danes je biia začela sodna razprava proti bivšemu ?efu razpuščene »Železne garde« Korneliju Codreanu. ki ga je tožil bivši predsednik vlade in član kronskega sveta prof Jorga Razprava je dobila značaj političnega dogodka prve vrste. Takoj v začetku razprave je Codreanu protestiral, ker so bili njegov ibranilci zaprti in zaradi tega niso imeli časa. da bi se seznanili z obtožnico Prav tako je protestiral, ker ni imel možnosti. da bi se tudi sam seznanil z vsebino obtožnice Po krajši razpravi je predsednik sodišča določil polurni odmor, da bi se v tem času Cadreanu lahko pobliže ogledal obtožnico, ter se posvetoval s svojim advokatom Codreanu je bil obtožen zaradi klevete ki jo je zagrešil nad profesorjem Jorgo, ko je bil minister brez portfelja Obtoženec je izjavil da ni imel namena napasti ministra Jorgo. pač pa je bil njegov napad naperjen proti novinarjem in profesorju Jorgi Popoldne je bila razglašena razsodba, s katero je bil Codreanu obsojen na šest mesecev zapora in 2000 lejev globe zaradi razžaljenja uradne osebe Codreanu je namreč pred nekaj tedni poslal prof Jorgi. ko je bil še član prve vlade patriarha Mirona Chri-stea, razžaljivo pismo. Povsod se branijo političnih beguncev London. 19. aprila br. Oblasti so ugotovile. da je zadnje čase silno narastel dotok beguncev iz Španije tn Avstrije. Tudi iz nekaterih drugih držav so se zlasti Židje zaceli izseljevati v Anglijo. Ker pa se vedno bolj množi dotok tujcev, ki skušajo brez potnih listin in potrebnega dovoljenja najti zatočišče v Angliji, so bili ukrepi proti tujcem zelo poostreni. Newyork, 19 aprila br Brazilska vlada je zelo poostrila določbe o priseljevanju tujcev. V Braziliji živeči tujci se ne smejo politično udejstvovati in se bo vsaka politična akcija smatrala za vmešavanje v mesta, kjer iimajo velike laloge orožja in streliva, kj ga hočejo za vsako ceno še ob pravem času odpraviti proti severu. V pretekli noči je odšlo več transportov orožja s tovornimi avtomobili, ker so progo proti Barceloni nacionalistična letala že včeraj razdejala. Nacionalisti morajo osvajatti vsako hišo z dinamitom. Ponekod so se davi razvili hudi boji na nož. Bore se tudi z ročnimi granatami. ki so zahtevale izredno velike žrtev na obeh straneh. Nacionalisti zatrjujejo da bodo mesto še nocoj zavzeli. Tortosa, 19 .aprila A A. (Stefani). Krvavi poulični boji v Tortosi so besnel j vso noč ter so se nadaljevali tudi še zjutraj. Veliko število republikancev brani notranje okraje pred motoriziranimi oddelki nacionalističnih legionarjev z namenom, da se glavnemu delu republikanskih čet posreči umakniti se .z vsem svojim vojinim materialom na levi breg reke Ebra, ki deli mesto v dva dela. Nacionalistične čete si na vso meč prizadevajo, da bi čim prej strie upor republikancev, ter zaplenile njihov vojnj material. Republikansko vojno poročilo Barcelona, 19 .aprila. AA. V odseku Cherte in Arn po ste severno in južno od Tortose, so divjali snoči hudi boji. Kljub srditim nacionalističnim napadom, ki so so jih podpirali tanki in letala, se je republikancem posrečilo obdržati svoje dosedanje postojanke severno od Ulldecone. Na drugi stranj so južno od Bencarla čete generala Arande skušale razširit; svoje postojanke ob obali Sredozemskega morja, pa se jim to ni posrečilo. Položaj Madrida Pariz, 19 aprila, br Poročevalec Hava-sa poroča iz Madrida: Dejstvo, da je zveza med Madrjdom in Katalonijo prekinjena. v madridskih krogih ni izzvalo nobenega posebnega vznemirjenja, ker se s tem položaj Madrida bistveno nj spremenil, Madrid obvladuje sedaj še vedno dve petinj španskega ozemlja in je v dovoljuj meri preskrbljen ne samo z živili, nego tudi z vojnimi potrebščinami. Pokrajina daje dovolj živil, zlasti Se, ker se bo v par dneh že pričela žetev, tako da se pomanjkanja ni bati. Le dovoz iz inozemstva je nekoliko otežkočen in se bo zavlekel, kar utegne izzvati pomanjkanje kave in sladkorja. Vojna industrija n^ prizadeta in dela s podvojenimi silami, zlasti, ker ima na razpolago dcvoljne količine surovine. Produkcija tankov in letal se je v zadnjem času podvojila tako da bodo vladne čete tudi v bodoče z vsem skrbljene. Zahteva valansljske vlade DN ženeva, 19. aprila, br. Tajništvo Društva narodov je prejelo danes noto valencijske vlade, da naj postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, ki se sestane 9. maja vprašanje tuje intervencije v Španiji in oborožen nastop tujih držav proti španski republiki. notranje zadeve Brazilije. Ustanavljanje društev političnega značaja, tuda če naj alu žijo ciljem političnih strank v domovini, je zabranjeno. Tujci, ki bi se pregrešili zoper te določbe, bodo takoi izgnani. ©iger madžarskih Židov Budimpešta, 19. aprila, br. Zakon »o ohranitvi gospodarskega in socialnega ravnotežja«. ki ga je predložila vlada tik pred prazniki parlamentu in ki je v prvi vrsti naperjen proti Zidom, je izzval v židovskih krogih velik odpor Za praznike so razvili Zidje veliko propagando in začeli organizirati gospodarski in finančni bojkot Madžarske Izdali so tudi posebne letake, v katerih so pozivali svoje somišljenike, naj se z vsemi sredstvi upro temu nasilju Po nalogu notranjega ministra so varnostne oblasti z vso odločnostjo nastopile proti razširjevalcem teh letakov in so v Budimpešti ter drugih mestih aretirale veliko število osumljencev Policiji se je posrečilo izslediti tudi iniciatorje te akcije V Budimpešti so zaprli 31 židovskih trgovcev. uradnikov in nameščencev, ki so tvorili nekak akcijski odbor. Vsi pridejo pred sodišče zaradi rovarjenja proti javnemu redu in miru Na borzah pa se že čuti židovski pritisk. parlamenta Sofija 19. aprila, o. V vladnih kroieih zatrjujejo, da bo jmela vlada v novem parlamentu trdno večino. Te dni se je v Sofiji zbralo okrog 100 novih poslancev na pesvet. 95 se jih je izrazilo za politiko vlade in prot^ bivšim političnim strankam. Vse kaže, da bo 25 opozicijskih poslancev izgubilo svoje mandate, ker se je izkazalo ,da so pri volilni kampanji dejansko nastopal; v imenu nekdanjih političnih strank. Nemška plovba iz Trsta v Levant Berlin, 19. aprila b. »Deutsche Verkehrsnachrichten« poročajo, da bo najbrž že v kratkem uvedena kot posledica »anšlusa« nova nemška plovna linija iz Trsta v Albanijo, Grčijo, Bolgarijo, Turčijo ter v Palestino in znabiti tudi v Sirijo. Plovbo bo vzdrževala pomorska družba »Schuldt-Orient« iz Hamburga. Plovba bo najprej uvedena vsakih 14 dni in bo namenjena prevozu nemškega blaga iz bivše Avstrije pa tudi onega, ki bi prihajal v Trst tranzitno iz »srednje podunavske kotline«. Fan Noli amnestiran Tirana, 19 aprila. w Ob priilki svoje poroke bo albanski kralj Zogu izdal obširno amnestijo, ki se bo nanašala tudi na biv-Sega ministrskega predsednika Fana ütfo-i lija, ki je po prevzemu oblasti po kralju i Zogu ju pobegnil v Ameriko. Beležke Novo društvo na naši univerzi Kakor smo že na kratko poročali, je senat ljubljanske univerze potrdil pravila nove akademske organizacije v Ljubljani, »Jugoslovenskega nacionalnega akademskega društva Jugoslavije«. Obenem s pravili je bil potrjen društveni program. Program ima za osnovo jugoslovensko nacionalno idejo državnega in narodnega edin stva. člane društva obvezuje, da se borijo proti destruktivizmu ter za nacionalno solidarnost, socialno pravičnost in duhovno ravnovesje jugoslovenskega naroda. Novo društvo bo tako prevzelo idejno in moralno dediščino JNAD »Jadrana«. Ustanovitelji hočejo vse storiti, da postane »Jugoslavija« dostojen naslednik svojih zaslužnih prednikov, zlasti predvojne »Slovenije« in povojnega »Jadrana«. Zato se upravičeno nadejajo, da bo tudi nacionalna in napredna javnost znala ceniti pomen novega društva ter mu bo z moralno in materialno podporo omogočila čim popolnejše izvajanje njegovih programskih smernic. „Slovenec" jo je spet enkrat dobil po zobeh V velikonočnem »Slovencu« čitamo v političnem pregledu o številnih prestopih iz tabora dr Mačka v JRZ. V zvezi s tem poroča svojim čitateljem, da je pri volitvah v zagrebški okoliški občini Kustošiji zmagala lista JRZ, česar pa »Jutro« in nekateri hrvatski listi niso hoteli priznati, temveč so samovoljno krstili zmagovito listo z »meščansko listo«. »Slovenec« ne bi bil zvest svoji morali, če ne bi tudi te svoje lažnjive trditve porabil za napad na »Jutro«. Zato je pristavil: »... »Jutro« namreč še ni za trdno dognalo, ali bo JNS sprejeta v vlado ali ne, zato JRZ še ne privošči zmag in raje njeno ime prikriva « »Slovene« ima v zadnjem času s svojimi lažmi res smolo. Istočasno z njegovo velikonočno številko je izšla tudi velikonočna številka »Glasnika JRZ za savsko banovino«, službenega glasila stranke za hrvatske kraje. V tej številki tudi čitamo o volitvah v Kuštošiji. »Glasnik JRZ« dobesedno pravi, da je bila vložena poleg službene liste HSS še meščanska lista z nosilcem Ivanom Mareničem. Zmagala je tnešfanska lista g Mareniča « »Glasniku JRZ za savsko banovino« resnicoljubni gospodje pri »Slovencu« pač ne bodo mogli očitati, da »ne privošči zmag JRZ in raje njeno ime prikriva«. Tako so jo zopet enkrat prav hitro dobili po zobeh od svojih lastnih ljudi. „Obzorova" čarovnija »Obzor« beleži po »Samoupravi«, da je začela JRZ ustanavljati svoie organizacije tudi v čisto hrvatskih krajih. »Obzoru« je ta 6tvar seveda neprijetna, ker bo na ta način prej ali sJej prišel v mučno situacijo, da bo moral pokazati svojo pravo barvo. Ze sedaj jo kaže v toliiko. da utemeljuje in pojasnjuje ustanavljanje organizacij JRZ tudi na področju, ki velja za domeno mačkovcev. Takole pravi med drugim: »Jasno je, da je ustanavljanje organizacij .JRZ med Hrvati v glavnem posledica novega razvoja v strankarsko-polotičnih odno-šajih. Kakor je znano JRZ ni razvijala svoje strankarske akcije med Hrvati, dokler ni bdi sklenjen sporazum med KDK in združeno opozicijo. Bo takrat je bilo ponovno poudarjena da JRZ ne želii ustanavljati organizacij med Hrvati, da ne bi prišla v spor s HSS. Sedaj pa smatra JRZ. da je v njenem strankarskem interesu, ako gre z organizacijami tudi med Hrvate. Mnenja je, da ima na to pravico, ker se ne smatra za plemensko. temveč za jugoslovensko stranko.« Tako je napisal »Obzor« v prilog prvemu svojih gospodarjev. V tolažbo drugemu od njih pa je pristavil, da vstopajo v organiza cije JRZ predvsem dosedanji pristaši JNS, ker je »Obzor« vse pristaše -INS že tolik rat pokopal, jih je sedaj moral kot star čarovnik vnovič obuditi k življenju, da jih je lahko poklonil novim organizacijam JRZ. Ubogi stari »Obzor« I „Hrvatski dnevnik" v novi obleki Za veliko noč se je »Hrvatski dnevnike, glavno glasilo dr Mačka .preselil v lastno tiskarno. Formalno je sicer tiskarna, ki se imenuje »Hrvatskj tiskarski zavod«,' samostojna delniška družba, vendar pa v bistvu odločujejo pr^ njej isti činitelji kakor pri listu. List izhaja sedaj v tako zvanem srednjeevropskem formatu v kakršnem izhajajo n. pr. »Novosti« in »Politika« ,pa skoro vsi avstrijski in češki listi. V ostalem je urejevan in razporejen enako kakor doslej. Dr. Maček in Peter Rešetar Peter Rešetar. k, igra veliko vlogo v mariborski JRZ. ima dr. Mačka in hrvatski narodni pokret hudo na pikj Kadar le more, se obregne ob enega ali drug' ga O razmerah med Hrvati ima svoje posebne informacije, ki jih objavlja od časa do časa v »Slovenskem gospodarju«. V zadnji številki pripovedujejo, da zmanjkuje mačkovcem in Hrvatom potrpežljivosti Med njimi so se pojavili ljudje, k^ hočejo biti radikalni. Dr. Maček sam pa je tudi radikalen. Meni Se zdi, da se že prerivajo, kdo bo prej radikalen in z ostalimi v radikalni zaje dni ci... « Peter Rešetar pač sodi vse one druge le po sebi. Kakor se je svoje dini ril na vso moč med prve pomočnike diktature, pozneje med poslanske kandidate na živ-kovjčevj listi, še pozneje med senatorje na Jevtičevj listi, tako se je kaj naglo priril tudi med odličnike radikalskih Slovencev. Pozablja pa samo, da dr. Maček nima njegovih kcinolcev... Shod bivše SDS s tragičnim koncem Bosanski Kostajnici so se sestali na konferenci pristaši bivše SDS. Glavni govornik je bil bivši narodni poslanec, prota Kec manovič. ki je govoril predvsem o kmečkih zadevah. Za njim je govoril Sava Kosano vič. ki je naglašaJ potrebo čim odločnejše borbe za uvedbo demokracije. Dogodk: okoli nas vse bolj dokazujejo, da je rešitev naših notranjih vprašanj mogoča samo z uvedbo čim širše demokracne Kosanovič je tudi obširno govoril o delu Kmečko-de mokratske koalicije in poveličeval zasluge dir. Mačka. O zunanjepolitičnem položaju Jubilejni turnir LŠK LJubljana, 19. aprila. Današnje VIII. kolo je bilo izredno zanimivo in je na veeh deskah prineslo ogorčene borbe. Ze prvi končani partiji sta prinesli dve lepi zmagi zastopnikov Ljubljane. Najprej sta končala Preintalk in Bröder. Igrala sta Nimcovičevo indijsko partijo. Preinfalk je kot beli že v otvoritvi žrtvoval za napad kmeta. Črni je žrtev sprejel in prišel zaradi tega v stisnjeno pozicijo. Beli je sijajno sprovedel napad in žrtvoval še figuro, s čemer je pojx>lnoma razbil nasprotnikovo kraljevo krilo in postavil Brö-derja v 23. potezi pred mat Vidmar ml. je nasproti Toiu otvoril z d4, na kair je črni izbral holandsko partijo in se zabarikadi-ra! s Stone-wallom. V središnjici je prišel Tot do nevarnega napada, ki ga je pa beli sijajno odbil in spravil nasprotnika v hudo časovno stisko Nastavil mu je past in je dobil trdnjavo. Tot se je seveda nato predal Foltys in Nedeljko\'ič sta igrala indijsko otvoritev po Bogoljubovem načinu. Črni je igrail prav dobro in je imel ves čas svobodnejše roke. Ker pa je bila pozicija zaprta s>ta se sporazumela na remis. Vse ostale partije so bile prekinjene. V francoski partiji med dr. Astalolem in Šorlijem je nastala težka pozicijska igra. Sorli je za napad žrtvoval kmeta. Ob prekinitvi stoji beli nekoliko ugodnejše. Tudi dr Trifunovič je kot črni izbral nasproti dr. Vidmarju Bogoljubovo nadaljevanje. Dr. Vidmar je igTal ves čas izvrstno, a tudi črni je našel najboljše poteze. Beli je v časovni stiski zgubil važen tempo in je Trifunovič zaradi tega znatno izboljšal svojo pozicijo. Partija bo bržkone remi». Kostič je igraj nasproti Steinerju damski gambit, črni pa je Izbral slovansko obrambo. Z dobro igro je imel že znatno boljšo pozicijo od belega, je pa nato popustil m mu je Kostič ugrabil 3 kmete. Ob prekinitvi stoji Kostič pred zmago. Dr. Tartakower je hotel izvabiti Szaboja na neraziskano polje in je zato igral kraljev gamb;t, v moderali tumiraki praksi nekaj nenavadnega Razen tega je izbral način, ki je bil ▼ navadi v drugi polovici preteklega stoletja. Nastala je zelo divja igra Ob prekinitvi ima Tartakower sicer kmeta več, črni pa pozicijsko prednost. Izredno težka pozicijska igra je bila v sicilijanki med Furiant jem in Pircem. Na deski so ostale še vse težke figure iin večina kmetov ter je ob prekinitvi položaj popolnoma nejasen. Pri večernem nadaljevanju sta 3e dr. Vidmar in dr. Trifunovič brez igre zedinila na remis. Dr. Tartakower je v krasno igrani končnici prisilil z mat grožnjo Szaboja, da da kvaliteto in se je slednji v 41. potezi vdal. Bil je to obenem prvi njegov poraz. Furlani in Pire sta že po dveh potezah sklenila premirje in si razdelila točko. Steiner je še nekaj časa nadaljeval brezupno partijo nasproti Kostiču in je nato kapituliral. Dr. Astaloš In Sorli do 22. 9e nista končala, vendar je šorli izgubljen. Stanje po vm. kolu: Kostič 6 in pol, Szabo 6, dr. Trifunovič 5 in pol, dr. Tartakower 5, dr. Astaloš 4 in pol (1), Pire 4 ln pol, dr. Vidmar 4 (1), Bröder, Vidmar mL 4. Steiner 3 in pol, Furlani, Nedeljkovió, Preinfalk. Tot 3, Foltys 2 (1), Sorli pol (1). V IX. kolu igrajo naslednji pan Steiner-Furlani, dr Trifunovič-Kostič. B roder-dr Vidmar, Szabo-Preinfalk. Nedeljkovió- dr. Tartakower. Tot-Foltya, ŠorLi-Vidmair mi-, P ire-dr. Astaloš. Rumunska letalska komisija potuje na kraj nesreče pri Podsredi Drugo letalo je srečno prispelo v Bukarešto Zagreb, 19. aprila, o. Preiskava zaradi letalske nesreče pri Podsredi se z vso intenzivnostjo nadaljuje. Danes so končno dognali identiteto tretje žrtve. To je Castellazzo Navaro, aktivni kapetan italijanskega letalstva. Iz Bukarešte so se danes z letalom pripeljali v Zagreb člani rumunske preiskovalne komisije. Komisijo sestavljajo polkovnik Todorescu, zdravnik dr. Ge-nescu ter kapetan Popescu. Z njimi sta prispela tudi dva mehanika in radiotelegrafisi Za vodjo komisije je bil imenovan rumunski vojaški ataše v Beogradu, polkovnik Jinescu, ki bo prispel v Zagreb šele jutri zjutraj. Komisija se bo nato z avtomobili odpeljala v Pod-sredo. . Drugo rumunsko letalo, ki je letelo ! skupno s ponesrečenim iz Italije, je v ' ponedeljek zvečer prispelo v Bukarešto. Kakor poročajo iz Rumunije, je bil pokojni kapetan Dimitrescu eden izmed najboljših rumunskih letalcev. Dobro so ga poznali tudi v naših letalskih krogih. Danes je tudi italijanski generalni konzulat v Zagrebu poslal v Podsredo svojega posebnega zastopnika, da zbere vse potrebne informacije o nesreči. Jutri zjutraj se pripelje iz Beograda v Zagreb letalski ataše pri italijanskem poslaništvu v Beogradu, ki je prejel iz Rima nalog, da poizkusi dognati vzroke katastrofe. strokovni kongres O velikonočnih praznikih je bil v Zagrebu kongres onih delavskih strokovnih organizacij iz Jugoslavije, ki se štejejo k tako zvani drugi in terna donali. Udeležilo se ga je nad 200 delegatov iz države ter nekaj odličnih predstavnikov socialističnih delavskih organizacij iz demokratičnih držav. Med drugima so prišln delavski voditelji Strand iz Švedske, Vandervelde iz Belgije, Jensen iz Danske in Tayerle iz ČSR. Napovedani so bili tudi zastopniki francoskega in angleškega delavstva, vendar iz časopisnih poročil ni razvidno, ali so na kongres prispeli ali ne. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni Pavičevič, Sedej m PintaT Ministrstvo socialne politike je zastopal načelnik Jere-mič. Mednarodni urad dela iz Ženeve dr. Steinmetz, Suzor generalni ravnatelj Mat-jašič, centralo delavskih zbornic dr. To-palovió itd. Govorili so najprej tuji zastopniki, ki so sporočili kratke pozdrave svojih delavskih sindikatov, za njimi domači predstavniki, popoldne pa s.e h;še eo dogorevali ostanki ponosnega velikega in novega vojnega letala, katerega trup je ostal komaj par metrov stran od pogorišča razbit, le v nekaterih delih ohranjen. Kolikor se je dalo ugotoviti po vseh poizvedbah, se je nesreča primerila takole: Kmalu po 13. uri so prebivalci Posavja začuli v zraku močno brnenje dveh letal. Nebo je bilo takrat zamegleno, da letal ni bilo mogoče videti. Po njunem poletavanju in tavanju v ozračju pa se je dalo sklepati, da sta med posavskim gričevjem in bre-govjem izgubili orientacijo in da hočeta vzdolž Save poiskati pot proti Zagrebu. Prileteli sta od Ljubljane in od Zidanega mosta nizdol nad strugo Save, v Rajhen-burgu pa sta začeli tavati in sta okrenili nazaj proti Bohorju. Nad tem najvišjim posavskim hrbtom pa sta zavili na desno proti Vetrniku, bili sta že v bližini Kozjega, potem pa sta spet ubrali smer po dolini Bistrice in sta prileteli do Podsrede. Zlasti tu sta leteli sflno nizko, a sta se kmalu spet vzpeli nad Motohov hrib ter se dvignili spet nad vasjo Poklekom proti samotni gorski vasi Pečicam. Od tam je ono letalo, ki ga je zadela nesreča, takoj nato priletelo proti Pokleku — razdalja znaša le komaj 1 km zračne proge — tedaj se je začul močan pok, švignil je plamen, kakor da pada meteor, — sledilo je še pet krepkih pokov — in že je letalo treščilo na jaso poleg Peničeve domačije. Dvignila se je samo še grmada dima in plamena — in že je bila tragedija končana. Drugo letalo je medtem v neurju nadaljevalo pot, vzpelo se je nad Pečice in je bržčas onkraj pišečkih vi-hov doseglo ravnino. da je potem lahko nadaljevalo pot, ne da bi posadka slutila, kako so tovariši v drugem letalu strmoglavili z višave v pogubo. Priče zadnjega dejanja tragedije Prebivalstvo vseh onih krajev, koder sta letali tavali v megli in neurju, je bilo pozorno že po samem brnenju obeh letal, saj je tod redko kdaj čuti hrumenje propelerjev. Prav napeto so ljudje prisluhnili nerednemu ropotanju drugega letala, čuli so večkratno pokanje v ozračju. Preprosti ljudje, ki še lokomotivo redkokdaj vidijo, so takoj ugenili, da tu nekaj ni v redu. Slutnja se je žal kmaiu uresničila. Oni, ki so bili priče poslednjega dejanja te tragedije pripovedujejo takole: Občinski svetnik Moškon je pravkar zapustil občinsko sejo, ki se je vršila v občinski pisarni pri škerbcu, to je dva streljaja niže od kraja katastrofe. Ko je Moškon stopil iz hiše. je čul brnenje motorja v zraku in je opomnil nekatere može: »No, ta pa ne bo dolgo trajal!« Nekaj minut je prisluhoval tavanju letala in že je čul zamolkel pok, videl je še ogenj nekje nad drevjem. Potem je Moškon z drugimi možmi hitel tja gori skozi gozd na jaso. Našli so samo velik plamen in razbitine. Bolj in bolj so nato začeli raziskavati okolico in so našli prvega mrliča v jarku proti cesti, kakih 300 metrov vstran od kraja nesreče, onkraj hribčka in še kakih 40 metrov stran od trupla kos letala na njivi. Ta mrlič je bil ohranjen najbolje izmed vseh. V kolikor ga ni že sama moč eksplozije ubila, ko ga je treščila daleč stran, in če je sploh še mogoče govoriti o tem. da bi bil lahko ostal pri življenju, tedaj bi se bilo to zgodilo le, če bi bil priletel petnajst metrov dalje, da bi padel na mehko njivo. Tako pa je obležal na trdem kamenju, ves posinel v obraz in polomljenih udov. Drugega mrliča so našli vzhodno od pogorišča, v mlaki krvi, siromak je imel poleg drugih hudih poškodb zadaj odbito lobanjo, da so se možgani razkropili. Ostanki tretjega ponesrečenca pa so se dali razbirati iz pogorišča, ko je začel plamen pojemati. Zoglenelega siromaka so spravili iz žerjavice in pepela, vsega trupla je bilo za eno samo naročje, na njem pa so se videli ostanki jermenja, s katerim je bil kot pilot pripet k letalu. Na njem so ostale tudi ožgane cunje belega padala. Revež, ki je kot vodja letala prestal pač najtežje trenutke izmed vseh treh. je bil očitno pripravljen, da bi se v skrajnem primeru re- je hči Marija samo strmela ▼ ogenj, ki se je nenadno pojavil tam na jasi, komaj 15 korakov stran od nje in od domače hiše. Nič se ni mogla prav ovedeti, kje je in kaj se Je zgodilo. Strahotni pojav s treskom in ognjem iz megle in snega je tako močno učinkoval na mater in hčer, da sta si opomogli šele, ko je začel ogenj pojemati in ko so že prihiteli ljudje od škerbca in iz drugih hiš ob glavni cesti. Da, nesreča je bila res strašna, toda usoda je pri tem vendarle napravila, kakor običajno, svojo srečno izjemo in je v učinku katastrofe potegnila mejo tik pred samotno, skromno domačijico vdove Frančiške Peničeve in njene hčerke Marije. Saj bi bilo zadostovalo le malo vetra, pa bi bil prenesel iskre na streho, če že ne maramo razmišljati o tem, kakšno ruševino bi danes gledali, ako bi bila eksplozija treščila goreče letalo le Se 15 korakov dalje . . . Dobrih 50 korakov pod hišo na stezi pa se Je zarila v zemljo silna jeklena glava propelerja s tremi rogljiči. Vsi trije so se usločili. V drobne kosce bi razbilo vsakogar, kl W ga bil slučajno zadel ta najsil-nejši odbitek eksplozije. B o A B ^ Vefmil RcsTonj 7,| A o Stnovo šil z odskokom, toda jermeni so ga neusmiljeno pridržali na njegovem odgovornem mestu in ga prisilili, da je končal v ognju, medtem ko je eksplozija vrgla njegova dva tovariša vsakega v drugo stran. Gospa Dankova, soproga občinskega delovodje g. Rajka Danka, ki stanuje v hišici ne daleč od škerbca in od kraja nesreče, je postala na tavajoče letalo pozorna, čim se je pojavilo nad dolinico. Letalo je priletelo tik nad hišo. Zračni pritisk je bil tako močan, da se je popolnoma upo-gnilo cvetoče drevo, ki stoji blizu hišice. Ko si je gospa komaj oddahnila, da letalo ni treščilo v hišico, je že čula šest močnih pokov, takrat se je letalo ravno vzpelo proti Pečicam, — takoj nato pa je sledil močan pok. Gospa je še videla plamen v zraku, potem je sledil zamolkel udar — in bilo je končano. Strahoten doživljaj vdove Peničeve in njene hčerke O tem, ali je nesreče bilo krivo neurje ali izguba orientac.je, ali defekt v motorju, naj sodijo strokovnjaki. Najbolj verjetno je pač, da so se združili vsi usodni momenti in zapisali novemu letalu smrtno obsodbo. Skrivnost poslednjih, pretresljivih minut so trije letalci odnesli seboj v večnost. Preostane samo, da čujemo obe neposredni priči učinka te velike katastrofe. Tu pritiče glavna beseda vdovi Frančiški Peničevi, ki je gospodinja domačije na Pokleku št. 11. Poleg nje bivata v hiši samo še hčerka Marija in zet. Toda zet se je bil opoldne odpravil k sorodnikom in tako sta bili vdova in hči sami doma. Hišica je lesena, s slamo krita, na desni strani proti gozdu zasenčena s cvetočim sadnim drevjem. Na desno, nekaj malega višje v hrib stoji skromno gospodarsko poslopje, takisto krito s slamo. Vdova Frančiška Peničeva je bila usodni trenutek v hiši, hči Marija pa se je bila pravkar odpravila polagat živini. Čula je brnenje letala nad meglo in snegom, naenkrat pa je tako treščilo pred njo, komaj kakih 20 korakov stran, da se je od strahu skoraj sesedla. Zemlja se je stresla. Medtem ko je mati v hiši za trenutek odre-venela in nato planila iz hiše s krikom na pomoč, meneč, da se je vnela domačija, Usodna pot letala, ki je v megli in snežnem naletu izgubilo orientacijo med pogorji dolnjega Posavja: od Rajlienburga je plulo proti rudniku Reštanju in hribovju Bohorju, potem je okrenilo proti Vetrniku, hotelo se je rešiti z zagonom čez Pečice v hrvatsko ravnino, a je eksplozija vrgla razbitine in tri trupla na obgozdno jaso nad Poklekom Kaj so našli in ugotovili orožniki Kakor so kazale ure, ki so jih našli pri ponesrečencih in ki so obstale v trenutku eksplozije, se je katastrofa primerila ob 13.36. Treba je bilo nujno obvestiti oblastva, toda ta so daleč. Vas Poklek, ki leži četrt ure hoda pod krajem nesreče, spada v veliko občino Podsredo. Do železniške postaje v Rajhenburgu je 20 km ceste čez strme in vijugave klance. Orožniška postaja je prav tako daleč, na Senovem. Sodišče je v Kozjem, sresko načelstvo pa onkraj kozjanskega pragozda, v Šmarju pri Jelšah. Usoda je izbrala za katastrofo treh tujih letalcev pokrajino, ki se uvršča med najbolj zapuščene in osamljene v vsej Sloveniji, ki je pa sicer po prirodni lepoti, po valovitosti gričevja in zlasti zdajle pomladi po slikovitosti ena najlepših in vse premalo poznanih. Doline s plodnimi njivami so zvezane z vinorodnimi pobočji in lepimi gaji Na veliki ponedeljek popoldne so bili zlasti tod posebno krepko vidni sledovi snežnega naleta: sneg je obležal po pobočjih prav nizko v dolini, da skoro ni bilo razlike med zasneženim gozdnim drevjem in cvetočimi črešnjaml. O nesreči je hitel na biciklju obvestit senovške orožnike sin posestnika Stermec-kega. Orožniki pod vodstvom komandirja narednika Brinskoleta so zasedli Zemlja-kov avtobus, ki vzdržuje zvezo med Raj-henburgom in Senovim, povabili so s seboj tudi senovskega rudniškega zdravnika dr. Benedičiča. Ob 16.40 so že bili na kraju nesreče. Našli so tam okrog pogorišča polno ljudi. Takoj so napravili red, dali so izkopati ogorelo truplo iz pepela, s pomočjo domačinov so nato prenesli trupli ostalih dveh ponesrečencev k pogorišču. Preiskali so gozd, njive in travnike naokrog in ugotovili, kam vse so padli ostanKi razbitega letala. Našli so poleg drugega tudi nekatere avtomobilske gume, ki so jih imeli letalci s seboj v letalu. Po napisu na dobro ohranjenem delu letala so lahko razbrali naslednji napis: »Società Idrovolanti Savoia Marchetti Alta Italia.« Iz usnjene torbice za dokumente, ki ni bila od ognja prehudo poškodovana, so vzeli nekatere v modro vezane knjižice, povsem nepopisane »livret matricol.c To so bile matrike letala in iz njih se je dalo razbrati, da je katastrofa zadela letalo Savoia Marchetti S 79 B Pri obeh dveh ponesrečencih, ki ju je eksplozija vrgla od kraja pogorišča, so našli potni list. Prvemu je bil potni list izdan 15. aprila od prefekture v Bukarešti in se je glasil na ime letalskega kapetana Ev-gena Dimitresca. Slika priča, da je bil to častnik nenavadne moške lepote. Kakor kaže štampiljka našega obmejnega komi-sarijata na Rakeku, je kapetan Dimitrescu na velikonočno nedeljo zapustil našo državo na poti v Italijo, kamor je šel prevzet novo letalo za rumunsko vojsko. Bržčas je je on bil vodja obeh letal; letalo, s katerim se je ponesrečil, je torej bilo vodilno. Siromak pač na svoji velikonočni poti po obe letali ni slutil, da bo že naslednji dan na poletu iz Italije v domovino obležal nekje v samoti slovenskih gričev in gajev. Oblečen je v usnjeni letalski bajaco, na nogah ima škornje. Kakor smo že omenili, mu je pri eksploziji odbilo zadnji del lobanje; a kakor je ugotovil zdravnik dr. Benedičič, ni ostala v njem niti ena ko-ščica cela. Orožniki so mu sneli s prsta zlati poročni prstan, v katerem je vgravirano ime njegove soproge in letnica poroke: Alexandrina 1931. « Vdova je pač šele danes prejela poročilo o tragični smrti svojega soproga ,ki ga je na velikonočni ponedeljek zvečer zaman pričakovala tam v daljni Bukarešti. DrugI, najbolje ohranjeni mrlič, ki leži tu pred nami na najpreprostejši nosilnici — na lestvi — je oblečen v pulover, modrikasto srajco, letalske hlače, v visoke čevlje. Krepak, zdrav mož. Potni list priča, da je to italijanski letalski mehanik Luigi Merizzi. V njegovem potnem listu odnosno listnici so našli v denarju tri angleške funte in pa bianco ček italijanske narodne banke, da je torej svobodno raz- polagal s potrebno vsoto denarja. Ali je bil poročen ali samski, ni znano. Glede njegovega tovariša pilota pa, kakor rečeno, za enkrat ni nikakšnega prijema, da bi se mogla ugotoviti identiteta. Nedvomno sta bila to dva dobra in izkušena italijanska letalca, da jima je bil od sloveče italijanske letalske industrije Savoia Marchetti poverjen prenosni polet iz Italije v Romunijo. Morda sta se kosala z viharji v abe-sinskih višavah in sta srečno odnesla, a ju je zdaj usoda strmoglavila neprizanesljivo na naša tla. Kakor nam povedo matrične knjižice, je bilo letalo šele nedavno pregledano od italijanske vojaške komisije in je opravilo potrebne poizkusne polete. Formular, ki je izpolnjen v ožgani knjigi, pové, da je tvor-niška komisija pregledala in preizkusila letalo dne 12. aprila. Del trupa, ki nam je po katastrofi ohranjen, je zeleno ple-skan. les je pooolnoma nov, pod žeblji niti najmanjšega sledu oksidacije. Letalo je imelo dva motorja. Prvi, ki ni bil v akciji in se ni zaril pregloboko v zemljo, je nov, kakor da je prišel včeraj iz tovarne, drugi pa se je na pogorišču zaril pol metra globoko v zemljo. Nad njim so se v ognju vzbočili črni in pepelkasto sivi ostanki pločevine, jekla in žice. Vojaška komisija iz Zagreba Ko so orožniki napravili red, zbrali mrliče blizu pogorišča in zastražili prizorišče katastrofe, okoli katerega se Je zbiralo vedno več ljudi, je prihitel tudi sodnik dr. Odon Planinšek iz Kozjega. Bil je s kolesom na poti v Podsredo, čul je brnenje obeh letal in se mu je takoj zdelo sumljivo ropotanje in popuščanje drugega letala. Ko so mu kmalu nato povedali, da se je zgodila nesreča, je prišel, da pomaga orožnikom s potrebnimi navodili in da z njimi zbere gradivo, s katerim naj bo komisiji preiskava olajšana. Senovska orožnika, narednik Rupreht in kaplar Gjurič sta ostala, da bosta vso noč stražila pogorišče, mrliče in ostanke letala. Komandir-narednik Brin-skole pa je pohitel v Rajhenburg obvestit o nesreči: letalsko poveljstvo v Novem Sadu, armi jo v Zagrebu in divizijo v Ljubljani, zagrebško letališče kot najbližji letalski center in sresko načelstvo v Šmarju pri Jelšah. Iz Zagreba se je kmalu po obvestilu odpravila na pot vojaška komisija. Ob devetih zvečer so prispeli do škerbca v Pokleku štirje častniki, pripeljali so se z letališkim reševalnim avtom, v katerem so bile nosilnice kakor tudi reševalno moštvo. Komisijo je vodil letalski kapetan Ludvik /grič, z njim so bili letalski kapetan Petrovič, poročnik inž. škulj in vojaški zdravnik. V temni noči nikakor ni bilo mogoče prizorišče podrobneje ogledati, zato je komisija samo zbrala dokumente in se nato odpeljala na Senovo, kjer je prenočila, moštvo z narednikom pa se je odpeljalo še ponoči z avtom v Zagreb, da odda letalskemu poveljstvu kakor tudi romunskemu in italijanskemu poslaništvu podrobnejše telefonsko poročilo komisije In prejme navodila glede prevoza trupel. Danes prav zarana se je vojaška komisija spet odpeljala na kraj nesreče, kamor j je prispela tudi politična komisija pod vod- 1 stvom sreskega načelnika. Iz Zagreba sta prispela dva vojaška tovorna avtomobila za prevoz trupel in razbitin. Podsreški župan Vimpolšek je bil v teku noči po dogovoru s sodnikom dr. Planinškom dal iz-gotoviti tri preproste črne krste, v katere so davi naložili pokojnike in jih prenesli do nadaljnje odločitve v mrtvašnico na pokopališču v Podsredi. Zdravnik je natančno ugotovil vse poškodbe. Vojaška komisija je zbrala vse ostanke razbitega in pogorelega letala ter je podrobno fotografirala prizorišče nesreče. Poleg drugih ostankov je našla tudi padobran, ki ga je menda kapetan Dimitrescu hotel oprtiti nekaj trenutkov pred nesrečo. Med raznimi ugankami, ki jih ne bo lahko odgonetiti v tem izredno žalostnem primeru letalske katastrofe, pa je tudi kratko sporočilo, da so v Stari vasi onkraj Vidma našli padalo. Ali je po nesreči padlo iz kakšnega letala ali kaj, to je treba šele ugotoviti. Prebivalstvo daleč naokrog govori danes samo o letalski nesreči in spet so se ves dan zbirale trume ljudi na kraju samem. Vojaško komisijo je sinoči posebno prevzelo, ko so med imeni ponesrečencev čuli ime romunskega letalskega kapitana. — Dimitrescu?... To je bil eden najboljših rumunskih letalcev. Saj še ni dolgo tega, kar se je mudil tudi v Zagrebu. Seveda smo ga poznali!. . . Danes do večera je komisija zaman čakala na navodila glede prevoza pokojnikov. Tako zaenkrat vse kaže, da bosta oba italijanska letalca (vsaj začasno) pokopana v Podsredi, kapetan Dimitrescu pa bo prepeljan v Zagreb, položen v kovina-sto krsto in odpravljen v domovino. Ru-munskemu ministrstvu letalstva pa bodo izročeni ostanki dragocenega letala, ki mu žal ni bilo dano, da bi se rešilo iz velikonočnega vrtinca v Sloveniji in poslužilo obrambi naše zaveznice. Kakšna so letala Savoia Marchetti Savoia - Marchetti je ena najznamenitejših italijanskih tovarn letal, njene delavnice so doslej dale iz sebe zlasti množico velikih potniških aeroplanov. Znamka je v Italiji nadvse popularna, a uživa velik ugled tudi izven njenih meja. Savoia -Marchetti je Ducejev privatni voz, enake znamke je tudi trojica Zelenih miši, s katerimi je nekaj najdrznejših italijanskih letalcev sredi minule zime poletelo iz Italije v Južno Ameriko. Eno teh Zelenih miši je vodil, kakor znano, eden Mussoli-nijevih sinov. Po vsem tem je treba reči, da so imeli trije letalci, ki jih je pričakala nesreča pri Podsredi, pač veliko smolo. Kakor sodijo strokovnjaki, je moral biti v izdelku majčken, neopazen defekt, a vendar velik dovolj, da Je sprožil katastrofo. Zračni promet je od pamtiveka zahteval svoje žrtve, a vožnja z modernimi vojnimi letali postaja od leta do leta toliko bolj tvegana, čim sil-nejše brzine zmagujejo motorji. Kakšni neposredni razlogi so priklicali tragedijo pri Podsredi, pač ne bo mogla dognati nobena rekonstrukcija. A dovolj je bilo, če je en sam drobcen vijak sredi leta popustil, če se Je en sam košček kovine odkrh-nil v motorju. Ko je kakršnakoli malenkost vrgla gibanje iz reda, je krilo, v katero Je motor vdelan, kmalu odletelo in vozilu ni bilo več rešitve. Ciani posadke so po vsej priliki zagrešili majhno usodno neprevidnost, da si pred odletom niso nadeli padal. Kokor rečeno, je imel padalo samo pilot, ki pa Je bil privezan k sedežu. Nesreča je prišla tako nanaglo, da se niao mogli več opremiti za odskok. Bombnik Savoia - Marchetti S. 79 B Je mlajši dvomotorni tovariš velike trimotor-ne tipe S. 79. V izgradnji sta oba stroja enaka, a ker je izostal motor v tropu, ima tipa S. 79. B prikupnejào zunanjost ln je bolj ekonomična, pač pa je maksimalni učinek v poletu manjši. Razpetje preko kril znaša 21.2 m, dolžina 16.2 m, višina 4.1 m, površina 60.3 m». Letalo samo je težko 6600 kg, težina s tovorom v letu pa znaša normalno 10.100 kg. Sigurnost krila je 9.2-kratna. kar pomeni, da vzdrži letalo pri 10.100 kg tovora v letu do 100.000 kg bremena. Obtežitev na kvadratni meter površine znaša 166 kg, obtežitev na konjsko silo 4.9 kg. Pri startu razvijajo motorji 1800 PS, maksimalni učinek motorje« j v višini 4100 m pa doseže 2000 PS. Največja hitrost letala znaša v višini 4600 m — v tej višini bombniki navadnp lete — 425 km na uro, potovalna hitrost v višini 5600 m doseže pri 70 odstotkih izrabljene moči 370 km na uro, pri 60 odstotkih pa S50 km. Do višine 1000 m se letalo dvigne v 3 minutah 40 sekundah, do 3000 m v 12 minutah 30 sekundah, do 5000 m v 21 minutah 45 sekundah. Praktični piafon (tako označujejo strokovnjaki najvišjo dosegljivo višino kakega letala) pa znaša 7100 m. Za start potrebuje bombnik tipe S. 79 B 300 m zaleta, za iztek pri pristajanju pa 350 m. če nosi 1200 kg bomb s seboj, ob-seže njegov akcijski radij 1600 km, pri bremenu 600 kg bomb 2250 km, brez voja^ ške obtežitve pa radij 2900 km. Te številke so najbrž tudi laiku dovolj Jasne, da razbere, na kako nevarne, rafini-rano izdelane instrumente se bo igrala prihodnja vojna. Nesreča pri Podsredi pa nas hkratu opominja, koliko rizika prevzema nase sleherni človek, Id se s takšnimi in podobnimi bombniki vzpne pod nebo. Poljski prometni minister dr. Ulrych je v spremstvu ministra za promet dr. Spahe obiskal nekatera mesta v naši državi, med dragim tudi Sarajevo, kjer ga Je ob prihodu pozdravil. župan 'rv vrstna v vsakem im rdu ie«ovano osebnostjo m tradicijo Lastna plaza. I en. garaže Cetu /.<< pension cwi m 4i>u->- Odlična rodbinska hiša tik ob morju, južna obala, lastno morsko kopališče. Moderen komfort Najfinejša dunajska kuhinja. Predsezija. 27-38 Ur. --erita 42 Lir iinntiii iflhhdTiai -infn Calli «vovrsten rodbinski poision. Lasma plaža. V visoki seziji od Lit 2S- fojasnila iiPalii? l<->sio Tod?« tirni Pensiiin 41 -18 Pens'on 44 Tr:es:c i . ;ICSI & Victcrt» 3f> M esultate 28 -J4* Due Torti Salu* 22—21 Cgulli 20- -27 Koma 20- 26 \uovo 20 24' Auror< 18 - 27 iS - 2" •-o. n.i-ntin 18 25 Motmo IS 26 Ptr.Uf M <>n Pezz».o 2<> 28* Trefte 18 25 Alba iS 24 vi..m ^0-27 M-Mc^io 18 27 B-j a Sole 18- —21 M.nteorton . 18 -24 Mulinili! 16 21 Vena (t ore 17—22 Po ja sni ia daje: Beograd in • Cene za glavno sezono. EM'1, Petra Kociča 6. zdraviliščna uprava. i<'i-iiiini,iiiiiiMinii:> * Pri pogrebu bivšega poslanca g. H»id» njaka ni » Jakob Zadravec zastopal Zbor-nire /a TOl marveč Zvezo obrtnih društev dravske banovine, čiie agilen odbornik ie ' bil twikoini g Anton Haidiniak * Moška in ženska oodriižniea Družbe sv. Cirila in Vetnda v Sloven.igradcu sta nakazali Družbi din 330 v po?aščenje spomina gospe Franje Tavčarjeve. Iskrena hvala! * Soboslikarskj mojstrski izpit sta napravila ee. Koželj Ivan in Hajtun Mihael z Vranskeea. Čestitamo f * Slovensko društvo v Smederevu. Kakor v Sarajevu, Beogradu jn Kragujevcu, so si Slov-nq zdaj tudj v Smederevu ustanovili svoje društvo. Na ustanovnem občnem zboru v kavarni »Kod strica« se je zbralo kakih 100 v Smederevu in okolici nastanjenih Slovencev. Ustanovno zborovanje je vodil uradnik smederevske železniške delavnice Vjktor Adamič, ki je bil pozneje izvoljen za prvega predsednika društva Slovencev v Smederevu. * Vztrajni in strastnj Kadilci med nami niso redki, uradnik davčne uprave v Neve9inju Boro Kulagič pa zavzema med njjmj odlično mesto. V 30 letih je, kakor zatrjuje sam, pokadil milijon cigaret Na dan pokadi okrog 100 cigaret Prej je kadil »Savo«, zdaj pa kadi »Dravo« Bilanca njegovega vztrajnega kajenja je približno v številk ah za njegova pljuča tn za njegov žep naslednja: skozi njegova pljuča je Slo v obliki dima nad 1.100 kg tobaka ta, öe Je vedno kadil »Savo« in »Dravo«, Je moral ledati aa kajenje najmanj ie 200.000 dtn. — Protituherkulozna zveza v Ljubljani opozarja r.a svoio 7. redno Letno skupščine ki bo v nedelio. 24. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesia fin ne kakor je bilo javljeno v veliki dvorani 0UZD), z običajnim dnevnim redom Na ta občni zIot ne vabi Zveza samo onih. ki so bili osebno vabljeni. temveč vse, ki >e za protituberkulozni pokre' zanimajo, odnosno bi se zanj po svojem poklicu morali zanimati. Letna «kujiščina Zveze bi morala biti vidna demonstracija za ta pokret. * Smrt zaslužnega organizatorja postnih uslužbencev V Beogradu So položili k večnemu počitku Dragoljuba Mjhajlo-viča, ki je služboval kot sekretar prj poštni direkciji v Beogradu in je bil že dolga leta predsednik velikega združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske 9troke v našj državi. Pokcjnj Mihajlovič je užival velik ugled med poštnimi uradniki v vsej državj. Leta 1932. je bila izvedena reorganizacija združenja PTT urad nikov Jugoslavije po njegovi jdeji in od takrat je Mihajlovič predsedoval veliki atanovskj organizaciji. * Poročila sta se na velikonočno nedeljo g. Ivan Savnik, ml. veletrgovec iz Kranja, in gospodična Lea Sabothv, hčerka znanega odvetnika in banskega svetnika istotam. Iskreno čestitamo. * * Voie Radio Tesla. V želji, da se na viden način izrazi spoštovanje in javno prizna nje velikemu jugoslovanskemu učenjaku svetovnega slovesa Nikoli Tesli, izumitelju brezžične telegrafie. je beograjska radiopo-staja sklenila da dosedanji naslov radiopo-staje »Voie radio Beograd« spremeni v naslov «Voie radio Tesla«. PočenŠi od 1. maia 1938. leta mora vsak kdor žali, da se njegova brzojavka odpošlje preTORÌJVffÓR*a * Munieoatini. to znamenito italijansko zdravilišče bi kopališče, leži v eni izmed najlepših toskanskih dol'.ri ter ima poleg pri-rodnih krasot tudi med poletiem prav prijetno podnebje. Mesto je mode'no, ima prekrasne parke in vrtove in zaradi vzornih naprav popolnoma zavarovano prod prahom in komarji. Zdravilni vrelci tega zdravilišča in kopališča so močno radio-akrivui in ee že stoletja uspešno uporabljajo proti bolezni želodca, črevesja jeter itd. Zdravili ška sezona je od začetka aprila do ko:iea novembra in so gostom na razpolago stotine modernih hotelov in zavetišč po vseh cenah Tudi za zabavo in družabnost ie vse dobro preskrbljeno. V mestu je pet gledališč, prirejajo pa se tudi koncerti ter tekme v raznih panogah spona Kakor v dvorani kopališča, tako so tudi v posameznih hotelih razne za-bp\ne prireditve. * Brez denarja potuje po »vetn mladi danskj mženjer Karol Nordfcrt. ki je zdaj iz Kope-iihagena pr ko Francije. Nemčije in Madžarske prispel v Beograa ter se tam javil pri sekciji inženjerskega uc.,u-ionja in v neKat.erih r d^kcijar Ko so pred dvema bo kri: e z izkupičkom pr.danih fotografij ìd s priložnostnim zaslužkom. V pogodbi je tudi, da mora priti ->a olimpijado v Tokio in da mora bit 1. maja bta 1945. spet doma v Kopenhagnu Ce se mu to posreči. bo dobil v našem denarju stavo v znesku preko 200.000 din če p-, pogojev m bo izpolnil, alj čt se bo le kak dan zakasnil, bo moral plačaj 5.0% danskih kron nekemu dobrodelnemu z?vodu. Po pogodbi bo dobil s stavo vred tudi stalno zaposlitev pri neki veliki tvrdki. Mladega popotnika je zadela prva prav huda nezgoda na Madžarskem. V nekem prenočišču so mu ukradli nahrbtnik v katerem so bili poleg dragega foto-aparata tudj vsi njegovi zapiski. Ce bo na dolgem potovanju s fotografijami in drugače kaj zaslužil, se bo lahko posluževal vseh prometnih sredstev. * Dva volka je povozil avtobus Jadran-Expressa. Ko sta ponoči dva velika avtobusa Jadran-Expressa vozila od Mostarja proti železniškj postaji Drežnlci. se je pred prvim avtobusom na cestj pojavilo 6 volkov. V prvem hipu je mislil šofer, da so to koze ali pa psj. Ko pa je videl, da so volkovi, Je povečal brzino in dva volka sta bila povožena Eiden je z nepoškodovanimi vred utekli, drugega pa so zvezali in odpeljali a seboj. • Tlom t and ftiw^ kontototo ▼ Gružn. Ponoči bo vdrli aesnaci, selo apret-nd zločinci T umad finančn« kontrole v Gružu ter odnesli iz njega malo ročno železno blagajno, v kateri Je bilo v bankovcih in srebru okrog 100 000 din. Pri vlomu bo morali sodelovati ljudje, ki so dobro poznaj prostore in razmere Poslopje, v katerem j« nastanjena finančna kontrola, Je ob glavni cesti ln v pritličju stanuje kakih 15 finančnih stražnikov. Pri lenlvosti črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« gTenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Prani-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. lz Lfubljane u— Pevski «bor bolgarskih učiteljic iz Sofije bo koncertiTal v Ljubljani v ponede liek 25. t m. v veliki filharmonični dvorani. Članice pevskega zbora so vse nastavljene na raznih sofijskih osnovnih ln meščanskih šolah in zbor šteje 60 članov. Stoji pod umetniškim vodstvom dirigenta Kruma Bo-jadžieva Zbor bo izvajal izključno le bolgarske narodne in umetne pesmi. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice Na prihod bolgarskih pevk že danes opozarjamo. Začetek koncert« to točno ob 20. uri. n— Občni zbor Jngoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani Upravni odbor Jugosloven-sko-bolgarske lige v Ljubljani sklicuje po čl. 11 pravil svoj redni letni občnd zbor za sredo 27 aprila 193& ob 20. Vršil se bo v salonu restavracije »Zvezda« Dnevni red ie naslednji: 1. Predsednikov nagovor. 2. čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. poročilo tajnika 4. poročilo blagajnika, 5 poročilo nadzorstva, 6 «sklepanje o razrešni-ci. 7. volitev predsednika, upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. 8. predlogi za delo v novi poslovni dobi 9 slučajnosti. Člani lige se vabijo, da ee občnega zbora zanesljiva udeležijo. Če ob določeni uri ne bo navzočnih vsaj tretjina članov, se bo občni zbor vršil pol ure kasneje ne glede na število orisotnih. u— Majski večer nacionalne mladine. Mladinski odsek Strelske družine v LJubljani priredi 14. maja v dvorani KazTne pod pokroviteljstvom div generala g. To-niča in častnega damskega komiteja svoj prv; *• MAJSKT VEČER«. Ze danes opozarjamo vso našo jaivnost na to prireditev nacionalne mladine. u— ženska sekcija JadranSKe straže obvešča svoje Članice, da bo prihodnji članski sestanek namesto tretjo sredo v aprilu šele teden kasnr je, t. j. četrto sredo dne 27. v Nebotičniku. Odbor. n— »Otrok za otroka«. Kakor lani bo tudi letos priredila mestna občina mladinsko do brodelno akademijo, na kateri bodo nastopili učenci ljubljanskih otroških vrtcev in ljudskih šol z najpestrejšim sporedom Ti otrooj ne bodo prirejali cvetličnih dni ne bodo zbiTali po ulicah prispevkov za svoje revne tovariše in tovarišice. temveč se pripravljajo. da bodo 5. maia na odru frančiškanske dvorane pokazali kaj znajo. Pr.zori se bodo meniali z deklamacÀiami. pesmimi in drugimi prisrčnimi nastopi. Tudi najmanj šj iz otroških vrtcev bodo razveselili otÄi-stvo e svoio ljubkostjo. Vsi ti mladi umetni ki so prepričani, da bo polna dvorana 5. maia dokaz, da naši občani cenijo in liubiio nastope naših malih ter da jih radi podpirajo v niihovem plemenitem prizadevanju pri zbiranj' sTedstev za reveže. u— podružnica SVD za Ljubljano pri-redj v sredo, 20. t. m. strokovno predavanje na vrtu semenske trgovine Sever & Comp, na Gosposvetski cefti Predvajala se bodo praktična dela z Wclfovim orodjem. Začetek ob 16. uri. Člani jn gostje so dobrodošli. o— Združenje gostilniških podjetij vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice Slavke Gorianc. gostilničarke v Kož m dolini št. 3 c. II Pogreb pokojne bo danes 20 t. m ob 2 popo'dne izpred mrliške veže državne boln:.':nire KINO SLOG A — Tel. 27-30. ■■ HEROJSKI ČIN i POROČNIKA PEHRY-a g ob ifi 19 ir l\ 15 url {§ u— Pogreb ge. Ivanke ti egorer bo lanes 20. t. m ob pol 3. popoldne in ne v ponedeljek. kakor je bilo v osmrtnici naoaöno na vedeno. n— Sreda dan zbiranja oblek Ne pozabite. da zbira mestna občiina ianes obleko, pe ri,lo in obutev na Vodnikovem trgu ;»red spo menikom! Vsak kos. ki ie Se poralen. je viobrodošei. Ne odlažajtel Prinesite, kar je doma odveč: za reveže sprejme hvaležno ob čina vse. u— Poie« stavbnih del. o Katerih smo ie zadniif noročali 'obiva tu 1: zgradr: lrža\ ne univerzitetne knnžnioe ličnejše »nanje Ii ce Pravkar bo končano kritje na valov ti strehi, ki meri s oljčevino 2000 Kvadratnih metrov °1očevina tehta okroe 24'KJi" kilogramov. Vsa krovska dela je izvršil kleparski mojster Korenina Franc z Viča za izliicitirano vsoto 955 000 dinarjev Ker ,e pločevina iz dragega bakra, utegne biti stre. ha pokrita ž njo. trpežna za lepo število desetletij in je ta način kritja zelo soliden in trpežen. Za sestavljanje posameznih kosov so porabili preko 200.000 zakovic. V Vegovi ulici se dokončna fasada Univerzitetne kniiž niče kar vidno razširja od zgoraj navzdol in visok oder je zmanjšan ie do drugega nadstropja. Izgleda, da so nadaljnji krediti za poslednja potrebna dela vendarle odprti in dovoljeni. — V Florijanski ulici adaptira in-duetrijec Anton Janežič v svoji hiši štev. 12. ki jo ie kupil koncem lanskega leta, v pritličju moderen lokal, kj utegne dokaj poži-vit.i tamošnje okolje. — V Hrenovi ulici štev 3 je banski svetnik dr Josip Logar v zadnjem času popolnoma prenovil zunanjšČino svoje hiše. — fctotako je bilo prepleskano oročelie sosednje hiše štev 5. Izžrebani dobitki dne 13. in 14* aprila 1933* državne razredne loterije DIN 3.000.— št.: 15.713, DIN 400.— št.: 5.821, 5.870, 15.727, 22.585. 33.039, 33.041, 46.147, 46.199, 53.072, 75.651, 95.758. ZADRUŽNA HRANILNICA DALMATINOVA ULICA 6. I OBETA GARE O — CHARLES BOYER \ milijonskem filmu GROFICA WALEWSKA KINO MATICA — 21-24. ! n— Idrijtanl v Ljubljani imamo vaalr teden družabne sestanke (éetrteb «Teèer) pri Kajfežu v Florijanaki ulici, kjer nam »Prefrka« Fani Rupnikova postreže s prvovrstnimi idrijskimi žlikrofi. Z. P. n— Električno kuhamje bo dane« ob pol 17. t prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljenje! n— Nujno potrebujemo šest šivalnih, pet pisalnih strojev, deset koles, štiri pisarniške opreme, dva lažja motorja in druge efekte. Interpromet. Florijanska 26. u— Pouk v kuhanju na plin za hiSne uslužbenke je vsak četrtek zvečer. Priglasiti se je v pisarni Zveze gospodinjskih pomočnic. Wolfova 10. Iz Celja e— Prvi nastop »Slovenske scene mladih« bo v petek 22. t. m. v celjskem mestnem gledailišču Ker bo to obenem krsitna predstava Mrakove drame »Čajkovski«, opozar-iaino vse kulturne Celjane na ta dogodek. Zr.n.imivo ie pri tem da je avtor delo zrežiral sam in je obenem predstavi tel j naslovne vloge, ^.'oj e vrst no sceno je zamislila in izvedla ena od igralk Cita Potokarjeva. Skupina S. S. M. stremi za tem, da s študijem zgoli slovenski' le' d«>r>rinese svoj delež k izgradnji evojskega slovenskega gledališkega sloga.___ KINO UNION. Danes »Povratek iz pekla«. e— Ali ne morete napraviti reda? Onesnaževanje po raznih industrijskih podjetjih v celjskem in slovenjegraškem srezu. ki te lani ira predlanskim povzročalo ogorčene proteste prebivalstva in drugih interesentov, se je letos v januarju zopet pričelo. V zadnjih dneh je bila Savinja zlasti v jutranjih urah vsa prepojena s temno, umazano tekočino. ki jo izloòa državni premogovnik v Za-bukovci. Na Savinji plavajo čeeto tudi škodljive pene, ki izvirajo iz Woschnaggove tovarne v Šoštanju. Nova separacija pri državnem premogovniku v Zabukovoi bi bila morala biti po uradnem nalogu urejena in kolavdirana že do 31. marca t. L, ostalo pa je samo pri nalogu. V isti zadevi je bil dlo-ločen Woschnaggovi tovarni v Šoštanju rok do 1. maja t. L Pravilnik o nadzoru nad odtocninni vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij, ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 16. avgusta 1937. točno določa energične ukrepe in sankcije. Zato ga je treba brezpogojno izvajati, tudi če gre za podjetje v državni ek"=ip!oataoiji, ki bi moralo služiti za vzgled, kako je treba upoštevati zakonite predpise. Savinja ki je poleg gornje Save in Sore slovela zaradi svoje bistre vode. izgleda sedaj kakor n. pr. Sava ori Hrastniku. Dno Savinje je pokrito s temno navlako, strupene pene v vodi pa povzročajo nevarnost nalezljivih bolezni. Veliko ogorčenje vlada med pericami. ki jim onesnažena Savinja onemogoča pranje. Kakor smo izvedeli, je predložila mestna občina celjska neki spor zaradi onesnaževanja Savinje upravnemu sodišču v Celju Upravno sodišče pa ne more rešiti zadeve. ker banska uprava že več kot pol leta ni predložila potrebnih spisov Vprašujemo se, čemu je biLo Celie proglašeno za turistični krai. če pristojni či-niteljii tako bagateli-ri rajo zadeve, ki so za Celje življenjske važ noati. Med te zadeve spada tudi borba jwoti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje. Ponovno apeliramo na bansko upravo in na sresko nacelstvo v Celju, da s takojšnjimi odločnimi ukrep; glede onesnaževanja Savi-nie pripomore zakonitim predpisom do veljave in upoštevanja. To je zahteva vsega celjskega prebivalst.va, ki ji je treta nemudoma us'treCi. e— Nesreča znanega smučarja. Na Koroši-ci se je na velikonočno nedeljo okrog 17. težko ponesrečil znami smuški tekmovalec Favst Križmanič. gozdarski pristav pri upravi veleposestva grofa Attemsa v Slovenski Bistrici. Prj smučanju je padel tako nesrečno. da si ie alomil levo nogo nad kolenom. Ponesrečenca so spravili v dolino in ga nato prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Žrtve velikonočnega streljanja. Streljanje za veliko soboto je tudi letos zahtevalo več žrtev. V Dolu pri Vojniku se je razpletel topič. pri čemer je naboj odtrgal 16-let-nemu posestrrkovetnu sinu \ntonu Jakobu razen palca vse prste leve roke. V Draškov-cti pri Humu ob Sotli je naboj topiča zadel 17-letnega posestnikovega sina Vinka Drofe-nika in mu razmesaril levo dlan. V Lackovi vasi pri At Pavlu pri Preboldu se je 18-letni mizarski vajenec Anton Kramar pri streljanju <» pištolo zadel v levo roko, v Tekačevem ori Roea*iri Slatini pa 19 letni čevljarski vajenec lože Skorir v desno roko Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Obupno dejanje 16-letnega dekleta. Na velikonočni ponedeljek okrog 10 dopoldne se je pognala 16-letna pestunja Marica D. iz Celja z levega brega Savinje med brvjo pii parku in Pallosovo brvjo v Savinjo. V bližini je bil slučajno šofer Slavko Hrastnik, ki je takoi pohitel za obupanko in ;o s pomočjo policijskega stražnika Račka in nekega jetni-škega paznika potegnil iz vode. Mladenka je bila že nezavestna Prepeljali so jo z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla. Vzrok njemega dejanja ni točno ugotovljen. e— Gradnja mostu Čez Hudinjo * Škofji vasi. Druga javna pismena ponudbena licitacija za gradnjo želebetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi to v torek 3. maja ob 11. dopoldne v prostorih tehničnega oddelka sreskega načeistva v Celju. Proračun znaša 499.573.90 din. Iz Maribora a— Razpored velikonočnih cerkvenih obredov pr^voslavne parohije je naslednji: na veliki četrtek 21. t. m. ob 18. url bdenje s čitanjem 12 pasjortskih Evangelijev; na veliki petek 22. t m. ob 18.30 ve-černja z iznešenjem in polaganjem pia-štanice: na veliko soboto 23. t. m- ob 16.30 večera ja in sv izpoved; na velikonočno nedeljo (Vaskresenje ) ob 4. uri zjutraj processi ja (litjja), katera se pomika iz vojaške kapele v območju vojašnice Kralja Aleksaradra I. Uedjnitelja ter se vrne po Trst' njakovj ulici v kapelo. Istega dne ob 9.30 velikonočna sv. liturgija. Na velikonočni ponedeljek 25. t. m. ob 9 30 sv. liturgija Parehija poziva pravoslavne vernike k poln rgt evi ini udeležbi pri procesiji ter pri ostalih obredih za šolsko mladino je udeležba strogo obvezna- Dobra ideja je zlata vredna Samodrč malega človeka je ta bo še dolgo ostalo motorno kolo, kii j« — ako izvzamemo težke športne kanone — razmeroma poceni prevozno sredstvo, človeka pa le naglo in zanesljivo popelje povsod kamor treba. Samo z vzdrževanjem motorja je v&asi križ Zlasti pri štiritaktnih strojih je treba negovati tn paziti na cclo vrsto gibljivih delov, ako naj motor dobro vleče in dolgo traja Dvotaktni motorji glede nege še zdaleka niso tako natančni, ker imajo pač samo troje gibljivih delov, bat, ojnico in gred. Tej preprost: in robustni konstrukciji dvotaktnega motorja pa je dolgo časa stala nasproti razmeroma visoka potrošnja goriva. Šele konstruktorjem tovarne DKW s« je po desetletnem trudu posrečilo ta nedostatek docela premagati in razviti dvotaktni motor v današnji precizni, ekonomični m skoraj nepomiši'jivo trdni pogonski stroj, ki si je bolj kakor katerikoli drugi pridobil simpatije motoristov vsega sveta. Po zaslugi svojega motorja »o postole DKW največja tovarna motociikJoT n« svetu, katere produkcija je do dane« dosegla že akoraj pol milijona motomfc koles. a_ gmrt blage iene. V St. Janžu na Dravskem polju je preminila na velikonočni ponedeljek v častitljivi starosti S2 let ugledna Ln priljubl.?ena posesUiica in gostiln i čarka ga. Marjeta Lešnik vdova po dolgoletnem županu tamošnje občine. Pogojni ca je biJa vzorna žena Ohranimo ji časten in trajen spornim, žalujočim naše toplo sožalje! a— Upokojeni železničar Rudolf Tnro-pej je igral svoje dni vidno vlogo med slovenskimi železničarji .posebno med mariborskimi. še sedaj je predsednik Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Mariboru. Ta zadruga je lani v decembru tožila Franca Breclja. mizarja v železniških delavnicah, jn Franca Artjča, višjega žrl. kontrolorja, oba v Mariboru pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi klevete. V tožbi jima je očitala, da sta iz političnih in osebnih raziogov napadala zadrugo in njenesra predsednika Tumpeja na način, da b1 Tumpeja onemogočila, zadrugi pa iz maščevanja ln sovraštva do Tuimpeja gospodarsko äkodlovala. Toženca sta večino očitanih navedb odločno rani kala. za ostale pa ponudila dokaz resnice. Obenem sta vložila na apeiacilsko sodišče v Ljubljani ugovor, da Kreditna zadruga ni upravičena tožiti. Apelacijsteo sodišče je ugovoru ugodilo ter odločilo, da se tožba nima dopustitj in da se mora kazensko postopanje proti Artiču ta Bree-Iju ustaviti. Zadeva je med mariborskimi železničarji, pa tud,- v ostali Javnosti, seveda vzbudila veliko pozornost a_ Volilni odbor združenih stanovskih organizacij vabi člane nabavi ialne zadruge drž. usi. tretje volilne edinice (magdaJenski okraj) na zborovanje, ki bo drevi ob pol 20. v gostilni Vintgar na Tržaški cesti 1. a— Pred \-elikim kazenskim senatom je bila včeraj dopo!«tae razprava proti "26-let-neinu delavcu Francu Banfiču, 23-ktnomu delavcu Antonu Banfiču ter 24-letnemu Antonu Pfaiferju. ker so 13. decembra 1937. v Drekšu izropaii krošnjarja Ivana Horvata ter mu odvzeli 100 din in raz-e tihotapske predmete. Navalili so nanj, ga zvezali, izropaii ter ga nato vrgli iz hiše. Ot>a Banfiča sta razen tega bila obtožena zaradi neke tatvine, ki sta jo priznala, dočim se skušajo glede ropa izgovarjati drug na drugega. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisedni-ki so bili dr. Turato, dr. Tombak, dr. Čemer im Lečnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojmik. Senat se ni mogel prepričati glede upravičenosti obtožbe rona. pač pa je vse tri obtožence obsodil zaradi tatvine, ta sicer Franca Banfiča na 6 mesecev strogega zapora. Antona Banfiča na 7 mesecev strogega zapora. Antona Pfajferja pa na 5 mesecev strogega zapora. a— V smrt. ker ni mogel preboleti lenL ne smrti. Težka družinska t.ragedja se je odigravala na velikonočni ponedeljek rvečer na Betnavski cesti pri Serpovih. 19. marca t. L ie namreč umrla žena 35-letnega mizarskega pomočnika Josipa Serpa, ki je uslužben pri nekem mariborskem stavbeniku. Njena nenadna smrt je Josipa Serpa tako pot ria. da je žalosten taval okoli in da ni mogol najti pomirjenja. Na velikonočni ponedeljek je Serp spravil svoje otroke ^pat, sam pa se ie podal v svoio sobo. Čez nekoliko časa so otroci, ki niso mogli zaspati, slišali v očetovi sobi čuden ropot. Zbežali sO v očetovo sobo. kjer se jim nudil pretresljiv prizor: Oče jc visel na vrvi. Prestrašeni so 6kozi okno klicali sosede, ki so prihiteli na pomoč, sneli obešenca, ki se je obesil na okviru vrat. in pričeli z umetnim dihanjem, da bi ga zopet obudili k zavesti. Toda vsa pri zadevanja so ostala zaman. Čez pol ure je Serp izdihnil Zapustil je poslovilno pismo, iz katerega je raz vi-ino. da je izvršil samomor iz obupa, ker mu je njegova žena, s katero sta ee zelo razumela umrla. Seryxm» truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Vsi pomilujejo trpko usodo treh nedolžnih otro-čičkov: 14 letne hčerke ter dveh mlajših bratcev, ki so v teku enega meseca izgubili očeta io mater. Družinska tragedija Serpovih je globoko pretresla vso soseščino. Skladiščnik in manipulant v alkoholni stroki želi menjati svojo 12 letno službo. Vzame tudi službo kake druge stroke. — Ponudbe na agenturo G. Pichler, Ptuj. Oficirski doni v Ljubljani oddaja a L Junijem 1938 V ZAKUP svojo menzo-restavracijo. — Pogoji pri upravniku Oficirskega doma Kdo bo dobi! naš avto? Par dodatnih pojasnil k velikonočnemu nagradnemu tekmovanju „Jutra" I Ljubljana, 19 aprila. To je moralo biti razprav, ugibanj tn razgovarjanj za praznike o nagradnem tekmovanju »Jutra«! Že danes nam je pošta prinesla kopico dopisov, v katerih želijo razni radovedneži vse mogoče informacije Seveda je v ospredju interesa avtomobil. Ali ga je mogoče videti? Kje ga imamo? Ne manjka hudomušnih vprašanj, ali namerava »Jutro« skrbeti tudi za bencin Ne, za bencin ne bomo skrbeli To bo moral srečni dobitnik že vzeti na svoj račun. Pretekli teden smo že povedali, da spada »Škoda Populär« navzlic svojemu močnemu motorju in veliki brzini, ki jo razvija (100 km na-uro) med ona vozila, katerih pogon je izredno poceni. Naš avto porabi na 100 kilometrov le 8 1 bencina! Razume se. da bo naš avtomobil najširši javnosti na ogled Prihodnje dni se pripelje na svojih lastnih kolesih naravnost iz tovarne. Na meji ga bomo »slovesno sprejeli« in Maribor, pa morda tudi Ptuj. Slovenska Bistrica, Konjice. Celje, Žalec, Vransko. Domžale si ga bodo lahko ogledali na njegovi poti v Ljubljano. Morda se bo pozneje predstavil še tudi našim Kranjčanom in še komu. A tudi v Ljubljani sami. si ga bo vsak lahko ogledal od vseh strani. Naše motorno kolo je v Mariboru že na ogled Ono in druge lepe stvari, kolesa, harmonika, pisalni stroj, fotografski aparat, nalivna peresa, senčniki, knjige in obleke, vse to bo lepo razstavljeno v Ljubljani. V mnogih krajih je bilo velikonočno »Jutro« razgrabijeno ln že danes nas sprašujejo, ali bosta prva uganka ln prvi del zloženke še enkrat natiskana. Ne bosta! Mi smo tiskali velikonočnega »Jutra« 48 000 izvodov pa smo mnenja, da je potegnjen dovolj širok krog za naše tekmovanje. Ce »Jutra« v lastni trafiki ne dobite več. povprašajte v kaki drugi ali pa v najbližji podružnici »Jutra« Po par izvodov ga bo še na raznih krajih na razpolago, nekaj ga ima še tudi uprava »Jutra« v Ljubljani, kjer ga lahko naročite, ako pošljete 3 din v znamkah (2 din za list in 1 din za poštnino). Prijatelj iz Štajerske nam piše sledeče veselo pismo: »V naši rodbini je ravno, ko smo sedeli pri »žegnu« na Veliko nedeljo zjutraj, izbruhnil hud spor Kdo bo dobil avtomobil, ali jaz, oče rodbine in naročnik »Jutra« ali naš Slavko, ki je jurist, pa pravi, da njemu kot športniku gre ta reč, ali naša Vera in Jože, ki ne data, da gre avtomobil iz hiše. ali mamica, ki je seveda najvišja avtoriteta? Jaz sem mnenja, da svoje lastne šanse iz rok ne dam. Obljubil pa sem na kraju vsem članom družine, da financiram vsakemu lastno tekmovanje na ta način, da vsak za sebe kupuje nedeljske številke »Jutra« v prihodnjih šestih tednih. Sedaj pa zares vprašam cenjeno uredništvo, ali je dopustno tako rodbinsko, odnosno kolektivno tekmovanje ...« Zaskrbljenemu rodbinskemu očetu odgovarjamo, da je seveda dopustno. Vsakdo, ki pravočasno pošlje pravilno rešene uganke in pravilno sestavljeno zloženko, je polnopraven tekmovalec. V navedenem primeru torej lahko tekmujejo i očka i mamica i Slavko, Vera in Jože. Kdor bo zmagal, tistemu bo pripadel avtomobil. Seveda mora biti vsaka rešitev v posebni kuverti, kakor je to izrecno določeno v pogojih našega tekmovalnega razpisa. Naoosled še ponovno opozorilo: del nagradne zloženke, objavljen v velikonočni številki, izrežite in skrbno shranite. Nam ga še ne pošiljajte. Poslali nam boste ob koncu tekmovanja vse dele. zložene v podobo, ki bo nastala iz njih, in nalepljena na papir. Tudi rešitve prve nagradne uganke nam ne pošiljajte. Zabeležite si, koliko sta stara stari oče in vnuk, pa nam boste to tudi sporočili šele ob koncu tekmovanja skupaj z rešitvami ugank, ki bodo sledile še prihodnje nedelje. Cioipo rstvo Gradbena delavnost In hipotekami kredit Prejeli smo: V članku »Gradbena delavnost in hipotekami kredit«, ki je bil objavljen v velikonočni številki »Jutra«, je g S pravilno poudaril, da je treba nujno rešiti vprašanje dolgoročnega hipotekar-nega kredita in da je treba v interesu privatne investicijske in gradbene delavnosti, ki je tako važna za ves konjunkturni razvoj, ustvariti vse pogoje za pravilno funkcioniranje kreditnega organizma. K razlogom. ki so že v tem članku, pa bi bilo treba še poudariti naslednje: Naloga moderne države je, da usmerja uporabo novo nas' ajajočega kapitala, in sicer tako, da se glede na omejeno Količino razpoložljivih sredstev zasigura nemoten in skladen gospodarski razvoj Pisec članka je že omenil, da se z velikimi javnimi deli ne da trajno vzdržati večja živahnost v gospodarstvu, če se istočasno ne ustvarijo pogoji za poživljenje privatne investicijske in gradbene delavnosti Temu bi bilo treba še dodati, da ne more biti v interesu države in splošnega gospodarskega razvoja, če se v kreditnem pogledu zapostavljajo potrebe privatnega gospodarstva in nacionalne produkcije v korist države in njenih investicijskih potreb Kakor je gradnja cest in železnic nujno potrebna, je prav tako potrebno, da so vzporedno z gradnjo prometnih naprav ustvarjajo nove produkcijske naprave ki dajejo prometnim napravam šele notrobno rentabilnost Pole:* tega pa je treba pomisliti, da se z ustvarianiem no\"b nro-i'il<-cijskih naorav ustvari možnost f^airio 79-poslitve delavstva in da je stopnja gospodarskega razvoja vsake države pr<=dvsorn odvisna od r.ior>o nroduk^ilsV0 ^poenhnosH Ta vnrašp^ia so 'zln«t; važna v naši državi kier imamo na eni strani razmprorna slabo razvito tvorbo kapitala, ki ie na razpolago za investicije, na drugi strani pa velik vsakoletni prirastek prebivalstva, ki mu je treba ustvariti streho in možnost zaposlitve. Zato moramo z razpoložljivimi sredstvi zelo štedljivo razpolagati. V državah z velikim prirastkom prebivalstva absorbira potreba gradnje novih stanovanj znaten del nove tvorbe kapitala. Prebivalstvo v naši državi se vsako leto pomnoži za okrog 225.000 duš. Ta vsakoletni prirastek prebivalcev mora dobiti primerno streho nad glavo. Ce računamo da znašajo stroški za gradnjo najenostavnejših stanovanjskih prostorov na eno osebo 10.000 din, tedaj je za gradnjo stanovanjskih hiš potreben vsako leto znesek 2 in pol milijarde dinarjev. To je minimum, ki ga moramo vsako leto uporabiti za gradnjo stanovanj, če nočemo, da bi se potrebe kopičile in če hočemo doseči, da preskrbimo vsaj prirastku prebivalstva dostojna bivališča. Znesek 2.5 milijarde din pa Je velik v primeri s tvorbo novega kapitala v naši državi, zlasti če se mora preostanek še razdeliti za investicijske potrebe države in za potrebe privatnega gospodarstva. Iz vsega tega sledi, da moramo zlasti pri uporabi razpoložljivih sredstev postopati po načrtu, tako da bomo v okviru obstoječih možnosti zadovoljili v pravilnem razmerju vse potrebe. Kakor skrbi država za to, da si pridobi sredstva za javne Investicijske potrebe, tako mora z enako vnemo skrbeti tudi za to. da se zasigura jo sredstva za gradnio stanovanjskih hiš in sredstva za financiranje gradnje produkcijskih naprav. Niena naloga mora biti v našem primeru. da čimprei uredi vprašanje kreditf-rania gospodarstva, zlasti pa vprašanje hipotekarnega kredita, sicer ne bo mogoče dvigniti privatno gradbeno delavnost na ono v;š-'no. ki io nuino zahteva znaten prirastek prebivalstva. Stanje klirinških računov Po izkazu Narodne banke od lò aprila so se v drugi četrtini api na naše klirinške terjatve v Italiji v obeh starih klirinških računih zmanjšale za 5.5 muijona lil (12.6 milijona din) na 3.8 milijona lir. V novem dinarskem klirinškem računu pa je saldo naših terjatev narasel za 6.9 na i 16.1 milijona din Celotni saldo naših klirinških terjatev v Italiji se je torej zmanjšal za 5.7 milijona din Dne 18 t. m je Narodna banka izplačala v kliringu z Italijo klirinške nakaznice do številke 12679 od 11. januarja t 1. V kliringu z Nemčijo se je saldo naših terjatev občutneje zmanjšal, in sicer za 1.80 na 12.55 milijona mark Nebistveno se je zmanjšal saldo naših terjatev v Turčiji, in sicer za 0.1 na 12.3 milijona din. Narasle pa so naše terjatve v Poljski za 1.7 na 13.6 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-ring s Češkoslovaško povečanje salda našega dolga za 1.2 na 139.2 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Švici se je za malenkost povečal, in sicer za 0.02 na 2.76 milijona švicarskih frankov. Narasel je končno naš klirinški dolg v Romuniji za 0.8 na 11.6 milijona din Zmanjšal pa se je saldo našega klirinškega dolga v Belgiji za 0.55 na 3.30 milijona belg. Saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku je znašal 14. t. m. 54.3 milijona drahem (dne 8. t m 53.8), medtem ko je znašal saldo blokiranih terjatev pri Grški banki 20.2 (20.5) Gospodarske vesti = Dopolnitev deviznega pravilnika \Ta osnovi 51. 9 Zakona o odobritvi pogodbe med državo ln Narodno tanko za izvršitev $akona o denarju od 11. maja 1931. je finančni mi- nister na predlog Narodne bainke izdal odlok. po katerem se členu 19. pravilnika o prometu z devizami in valutami doda nov člen. ki se glasi: »Za izrečeno denarno kazen [X) predpisih tega pravilnika nad pod' letiii in ustanovami vseh kategorij jamči pr venstveno družba, če pa ta ne bi imela imovine, iz katere bi se kazen izterjala jamčijo Mdidnrno predsednik, člani uprav nega odbora direktorji, prokuristi. uradniki in uslužbenci podjetja, ki so s svojim dejanjem v kaknšniikoli smeri, ali z opustitvijo dejanja pripomogli, da se pripravi, poizku «i ali izvrši devizno — valutna kršitev ali delo. s katerim se markira izvršeni posel ki je kaznjiv po tem pravilniku. = PAB daje posojila za nakup kmetijskih strojev in orodja. Priviligirana agrarna banka v Beogradu objavlja, da bo v bodoče odobravala kmetovalcem za nakup malih kmetijskih strojev in orodja menična posojila do 2000 din z obrestno mero 5°/o letno. Kmetovalci bodo lahko pluge, slamoreznice, škropilnice in ,druge manjše stroje, kakor tudi orodje in ma-terijal, ki je neobhodno potreben kmetijskemu gospodarstvu, kupovali preko na-bavljalnih zadrug, kmetijskih družb in drugih solidnih podjetij, ki bodo pod kontrolo banke.i n sicer tako, da bo kupnino do višine zneska posojila plačala prodajalcu banka. Tako bo dana sigurnost, da bo kmetovalec porabil dpnar v določen namen Predvidene so olajšave glede dajanja posojil, tako da bodo kmetovalci lahko ta posojila dobili hitro in brez več jih težkoč. =Prodaja posestva Kollmanoye ustanove. V smiriu oporoke pokojnega Roberta Kolina na v Liubltani in na podlagi dovoljenja pro svetnegam ministra bo 16. maja prostovoljna javna dražba vseh Kollmanovib za ustanovo določenih nepremičnin r Ljubljani vb Veta* poti. Prodaja se bo vršila najprej po paro©, lah (6 parceli v skupni izmeri 82.084 m*) nato Pa celota. Izklicna oena je 1,952.007 din. — Oceania zvišuje glavnico. Brodarska delniška družba Oceania sklicuje za 19. maj letno skupščino delničarjev v družbenih prostorih na Sušaku. Na dnevnem redu je med drugim predlog upravnega odbora, da se družbena glavnica poviša od 15 na 30 milijonov din. — Tvornice kvasa zahtevajo ustanovitev prisilne prodajne centrale. Tvornice kvasa, ki imajo svoj kartel p>od imenom »Pjenica d d.« so se obrnile na vlado s predlogom, da bi država ustanovila prisilno prodajno centralo za kvas. Ta centrala naj bi kontrolirala produkcijo in prodajo, obenem pa bi se preko centrale delili produkcijski kontingenti, podobno kakor je to urejeno glede proizvodnje špirita Z ustanovitvijo te prodajne centrale naj bi država prisilila k vstopu v kartel tudi one tvorn^e kvasa, ki so danes izven kartela Ureditev produkcije je zamišljena tako, da bi karteli-rane tvornice dobile 95% celotnega produkcijskega kontingenta ostalih 5% pa naj bi dobile izvenkartelne tvornice Nadalje zahtevajo kartelirane tvornice, da bi država za prihodniih pet let prepovedala ustanavljanje novih tvornic za kvas. Kot p roti 11 si ugo pa bi tvornice brez kakršnekoli odškodnine zgradile naprave za pridobivanje glicerina iz melase in za rafini-ranje glicerina za državne potrebe. Nekaj podobnega so tvornice kvasa že lani predlagale. Novi predlog kartela je bil pretekli teden v razpravi v ministrskem svetu. Kakor poroča beograjska »Politika« ni izgledov, da bi vlada pristala na ta predlog. = Italija je odpisala Albaniji dolg t višini 70 milijonov zlatih frankov. Leta 19*25 je albanska vlada sklenila pri italijanski družbi za gospodarsko obnovo Albanije (SVEA) posojilo v višini 70.5 milijona Blatih albanskih frankov (1060 milijonov din), in sicer za izvajanje del v Albaniji Po konvencifi. ki je bila sklenjena 29. maja 1925. se je albanska vlada zavezala odplačati dolg v 40 letih, in sicer na podlagi letne anuitete 5.86 milijona albanskih ifrankov. Albanija pa teh anuitet ni plačevala ln ao zaostanka do letos narasli na 69.96 milijona zlatih albanskih frankov. S posredovanjem italijanske vlade je sedaj prièlo do novega sporazuma med albansko vlado im družbo SVEA glede zaostalih anuitet. Po tem novem sporazumu albanska vlada v prihodnjih petih let ne bo plačevala anuitet. Narasli dolg za obresti in amortizacijo v višini 69.96 milijona zlatih frankov se odpiše. Ta znesek bo družbi SVEA plačala italijanska vlada kakor tudi obresti za prihodnjih pet let. Albanska vlada pa je dolžna le še glavnico v višini 70.5 milijona zlatih albanskih frankov. — Oddaja zlata in deviz v Avstriji. Poročali smo že, da morajo Avstrijci oddati odnosno ponuditi v nakup Reichsbanki vse devize in valute, ki jih imajo, kakor tudi zlato. Z Dunaja poročajo, da je Reichsbanka dobila na ta način znatne količine deviz in zlata. K temu uspehu je v znatni meri pripomogla okolnost, da so Avstrijci še izkoristili ugoden tečaj, ki so ga dobili pri zamenjavi. Kakor je znano, Je prej marka v Avstriji notirala 2.10 šilinga, potem pa je bil določen zamenjalni ključ 1.50 šilinga za marko. Posledica tega je, da bodo v bodoče tečaji deviz v šilingih, izraženi po tej relaciji. precej nižji, saj pomeni novi zamenjalni ključ prav za prav valorizacijo šilinga nasproti marki. Rok za oddajo deviz in zlata je p>otekel 14. t. m. Do tega dne pa je Reichsbanka vsem onim, ki so ji oddali zlato in devize, plačala v markah toliko, kolikor bi dobili po starih tečajih v šilingih glede na novi zamenjalni kurz. To pa je za približno več nego bodo v bodoče dobivali za zlato in devize. Zato so seveda vsi pohiteli, da so lahko še po visokem tečaju prodali tuje vrednota Borze 19 .aprila Na ljubljanski borzj 90 s? danes avstrijski šilingi poceni li in so se trgovali po 8.70. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bjj promet v avstrijskih šilingih po 8.65 (v Beogradu po 8.66051 in v anOg< in >Ogg< 280 — 290; >2« 260 — 270; >5< 240 — 260; >6« 220 — 230; »7c 190 — 200; >8« 115 — 120. Otrobi: baški ki sremski 92 — 90. -I- Budimpeštanska terminska bona (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Koruza: za maj 13.67—13.68, za julij 13.86— 13.88. Kralj bo kumoval praporu v Sevnici Sevnica, 19. a/prila. Sokolsko društvo Sevnica slavi letos SO letnico obstoja. Ob tej priliki razvije svoj društven,- prapor. KumOvanje Je blagovolil prevzeti prevzvišeni starega Sokola, NJ. Vel. kralj Peter n. S tem je vidno odlikoval" društvo, ki je najmarlji-vejše v Posavju in ki se, čeravno "delujoč v težkjh razmerah, vstrajno bori za svoj naipredek in tako za napredek Sokolstva in naroda. Društvo ima lastni dom, ctvorjen 1930. leta. Njegova velika bremena z neumornim delom uspešno kopnijo, v doinu vzdržuje veliko javno knjižnico, ima dramat-ski odsek lutkovnj oder, društveni crke-ster in v novejšem času tudi tamiburaški zbor. Kakšne prazne vrzeli izpopolnjuje še kino. Pred vsem tem pa prednja« tehnično delo v društvu. Počenšd od vrste starejših članov, ki šteje 26 rednih telovadcev ,pa do vrste najmanjših ima društvo 10 oddelkov ,ki redno vežbajo. Polog javnega nastopa, za katerega bi lahko društvo iz lastnih vrst postavilo do-voljno telovad&čjh, priredi vsako leto 2 telovadni akademiji, eno člansko, eno mladinsko ln slavnostno akademijo 1. decembra, k, so vse res na višku. Pri večini tekem v okrožju in župi j« društvo na vidnem mestu, njegovi pripadniki veliko- krat med prvimi. Bratska Sloga, nest in požrtvovalnost vsakega posarne» nika so jedro vsega to podlaga uspehov, čeprav ima društvo le 165 članstva. Razvitje prapora pod najvišjim kuroo-vanjem in proslava jubileja bo 23. Junij», združena z okrožnim zletom. Na slavju bo sodeloval tudi oddelek vojske. Na predvečer se bo pa vršila velika slavnostna telovadna akademija na prostem. Mrzlično sp vrše priprave za čim svečanejšo proslavo tega pomembnega dne. Izdana je parola: Vsak slehernj član bree izjem« mora sedaj zagrabit; kr®pko za delo, da bo s podvojeno močjo dosežen neprekos-ljiv uspeh. Razvjtje prapora je tudi del programa sokolske Petrove petletke, ld vsebuje poleg tega še razširjenje doma, nabavo raznega telov. orodja in priprav za taberenje ter mnogo malih obvez posameznih članov. Prapor sam bo prava umetnina, izdelan po načrtu domačega člana br. Maruši ga, ki je izdelal tudi načrt za lani razviti naraščajski prapx>r. Novi prapor bo razstavljen v Ljubljani Jn v Celju. Sokolu Sevnice, k visokemu odlikovanja in k njegovemu Jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi postal 26. Junij najveö-ji praznik Sokolstva na Posavju! adnfa pot Blagovna tržišča žito +. Chicago, 19 aprila Začetni tečaji pšenica: za maj 83.875, za julij 82.50, za sept 83; koruza: za maj 59.625, za Julij 61.375. dr« Ferda Lašiča Maribor. 19. aprila. Pretresljivo je bilo poslednje slovo Maribora od dir. Ferda Lašiča. Nebo se je nekoliko pred pogrebom zastrlo s temnimi oblaki. Pričele so nadeta va ti snežinke, ki so obsipale sveži grob. Pred mestno mrtvašnico so se poleg številnih sorodnikov pred napovedano uro pogreba zbrali mnogi stanovski tovariši nepozabnega pokojnika Sokoli. Ciril m »toda/rji un številni odlični predstavniki nacionalnega Maribora V velikem številu so bili zbrani tudi njegovi politični prijatelji s predsednikom tukajšnje »reške organizacije JNS dr Franom Lipol-dom na čelu. Med neštetimi venci, s katerimi s-ta bila krsta in kapela skoro povsem zagrnjeni, je bil tudi lep venec CMD iz Ljubljane, venec tukajšnje podružnice CMD. katere zaslužni predsednik je bil pokojnik do svoje smrti in venec mariborske prleške družine, ki ji je pokojnik dolga leta načeloval. Sokoli so tvorili ob krsti častno stražo, večja četa v krojih z društvenim praporom pa mu je pred mrtvašnico iz-kazada poslednjo čast. Po pogrebnih molitvah se je izpred mrtvašnice razvil do groba dolg veličasten sprevod, v katerega se je uvrstila velika množica iz Maribora in okolice. »Jadranaši« so pred mrtvašnico odpeli žalost inko »Večna j a pamjat«, nakair se je začel mrtvaški sprevod pomikati do svežega groba. Med zelenjem, rožami in venci so položili krsto v prerani grob. Pri odprtem grobu se je toplo poslovil dr. Franjo Lipoid: poudarjali je trpki občutek vseh mariborskih nacionalistov, ki so se danes strnili k pogrebu vedno borbenega in delovnega dr. Ferda Lašiča. Njegova smrt pomeni tudi za JNS hudo izgubo, saj je bil ves čas marljivi predsedni krajevne organizacije za II. mestni okraj v Mariboru. JNS se klanja svojemu zvestemu prijatelju in vnetemu somišljeniku. Nato je spregovorili v imenu centrale CMD tajnik ravnatelj Mirko Gruden, opozarjajoč na velike zasluge pokojnega dr. Lašiča kot predsednika mariborske CMD na torišču podrobnega narodno-obrambne-ga dela Omenjali je zlasti ponosno šolsko stavbo CMD v obmejnem Gradišču ki je bik zgrajena prav po njegovi zaslugi Prisrčne so bile poslovilne besede staroste 1 Sokola Maribora Matice dr. Fomazariča. Dejal je, da je bil pokojnik vzor vseh onfli, ki so pred 30 leti zleteli iz sokolskega zda v Mariboru, se razkropili med narod ter ga duhovno in nacionalno vzgajali in poglobili Pokojni dr. Lašič in nepozabni carzamski junak dr Pivko sta kakor svetli zvezdi na obzorju našega obmejnega življenja v osvobojevalnih in narodnostnih bojih predvojne dobe. Sokol bo večno hvaležen dr. Lašič za vse, kar je kot Sokol dobrega storil. Iz daljave so se oglasile v poslednji pozdrav sokolske faniare. Pevci »Jadrana« so zapeli »Pomladi vse se resoli. ..« in « tem je bik zaključena turobna svečanost. Snežinke so nagosto pobelile prerani grob in številne vence in cvetje okrog njega. A D 1 O Četrtek, 21. aprila Ljubljana 12: Operetni napevi (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: NapovedL — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič).— 19: Napovedi, poročila. —19.30: Nac. urat Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Pevski kvartet »Fantje na vasic vmes plošče. — 21: Prenos Verdijeve opere »Don Carlos« iz Benetk. — 22: Napovedi, poročila. — 22.50: Poročilo s šahovskega turnirja. Beograd. 17.30: Klavirski koncert in nabožna glasba. — 20: Zborovsko petje. — 21: Pasi jonska igra. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Iz Beograda. — 21: Kakor Ljubljana. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20.05: Zvočna igra. — 21.05: Orkestralni in klavirski koncert. — 22.40: Jugoslovenske pesmi. — Sofija 17.30 : Bachova glasba. — 18.30: Cerkveni obredL — Varšava 20: Pevski in klavirski koncert. — 22: Skladbe Szymanovskega. — Dunaj 12: Koncert velikega orkestra. — 13.15: Lahka godba. — 16: Popoldanski koncert. — 19.10: Spevoigre in operete. — 20: Dunajski večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Berlin 19.10: Mozartove skladbe. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.10: Operetna ura. — 21: Dramski večer. — 22.20: Godba za ples. — Stuttgart 19.15: Zvočne slike. — 20-15: Orkestra tal koncert: Weber jeve skladbe. — 22 30: Lahka in plesna muzika. — 24; Nočni kooéserU »JUTRO« BL 90. - 5 I Brada, 20. IV. 1938. PreseneCenJe na dražbi V Ciremaiki, kakšnih 100 km vzhodno od Bengasija, stoji majhna arabsika vas. Na tam kraju »e je dvigala nekoč Ptolomeja. v dobi rimskih imperatorjev cvetoče središče Cire-nasüke. Tu je bil v petem stoletju po našem štetju tudi sedež najvišje cerkvene hierarhije v tej provinci. Maršal Balbo, guverner Libije, je pred dvema letoma odredii, naj bi to važno zgodovinsko ozemlje preiskali im dane« se lahko ponašajo že z nekaterimi važni-mi uspehi Tako so izkopali ogromen vodr njaik, ki je imel prostora za 20.000 kubrnih metrov vode, prekrasno grobnico v obliki «talpa, mogočne stražne stolpe v nekdanjem obzidju, lok zmago^avija 6 tremi prehodi, krasno cerkev, reliefe, kiipe in napise, med temi tudi neki važni Dioklecianov odlok iz L 301. Med skulpturami zbuja posebno pozornost sedem veliükrih. zelo dobro ohranjenih refliefov, ki predstavljajo ples menad pred Dionizom. Pio ©ricami I Izkopavanja v nekdanji Ptolomeji Okolico Columba v državi Ohio je obiskal tornado, ki je razdejal 50 hiš in ubil šest oseb, nad sto pa jih je ranil. Slika nam kaže po vrtincu razdejano ozemlje Kako je Mio z zavarovalnico „Feniks"? Senzacionalne ugotovitve dunajskih oblasti o slepar-stvih židovskih funkcionarjev Pred dimaj-ikim deželnim sodiščem pe je začela raaprava proti 52-letni bivši zasebni tajnici nekdanjega glavnega ravnatelja zavarovalne družbe 'Feniks: dr. Berliner ja, ki je izvršil kakor znano, samomor ob času, ko je prišlo do škandala v tej zavarovalnici, ki je prizadel dolgo vrsto zavarovancev v Avstriji im v dni triih državah. Njegovo tajnico, Evgenijo Scheinovo, so obtožili sedaj zločina poneverbe. Scheinova je bila Berlinerjeva tajnica in potna spremljevalka že od 1. 1914. ter je upravljala aa njegovih potovanjih blagajno, iz katere sta si krila potne stroške. Po Ber-linerjevem samomoru se je mudila od marca 19:!6. v Pragi in ker so avstrijske policijske oblasti sumile, da je spravila ob tej priliki raz.no Berlinerjevo korespondenco in zapiske stran, so ukrenile, da jo je praška policija aretirala. Potem jo je Češkoslovaška izročila Avstriji. Priznala je. da je v safeu Zemske lam,ke. ki je hranila njegov ključ neka Elli Goldreichova. v resnici hranila važne zapiske in pisma. Goldreichova je svakinja nekeea vodilnega funkcionarja praške podružnice »Feil iksa*. Roberta An dresa, ki so mu mogli isto tako dokazati nepoštena dejanja. Ker je preiskava dala povod za sum. da sta Andres in drugi ravnatelj praškega »Feniksa« Ignac Kalischer porabila več «to tisoč čeških kron iz blagajne praškega »Femiksa« zase, so ju isto tako aretirali. Značilno je to, da je Scheinova z Dunaja dobivala visoko plačo, navziiic temu ji je praška podružnica nakazovala denar in ji plačevala hotelske račune. - Nadaljnja preiskava je dognala, da je Scheinova najela sate pri Zernski banki in dala pravico do razpolaganja z njim Go d-mehovi Jva dni potem, ko je bila vložena kazenska ovadba proti funkcionarjem >Fenilksa«. V safeu so našli poleg raznih za-pi.-kov 21.000 Kč, o kaierih je Scheinova priznala, da jih je dobila deloma od Ka-liseherjeve žene, da jih shrani, deloma pa so bile nam m jen e za --obračunavanje strošku »v Fe-niksom« v najtesnejših zvezah. Pozneje so ga izpustili in se je tedaj obrnil do nekega svojega bratranca. Isidorja Greifa iz Buko-vine, kd živi v Parizu, dia ki mn pomagaL Isidor Greif je bil sam brez sredeitev, vendar pa je znal z zelo sumljivimi transakcijami in pomočniki napraviti tako, da je dr. Greif vse svoje delnice v novembru 1936. prodal za 200.000 šilingov. V zvezi s to kupčijo in z drugimi mahinacijami bosta možakarja obtožena sleparstiva. poneverb in sleparske kride. Med preiskavo so prijeli tutdi brata dr. Greifa, brezposelnega agenta Mern-dela Greifa iz Rumunske, ki je živel zastonj v zdravilišču Kaltenleutgelnu in kd so ga osumili podpiranja mahinacij obeh drugih Greifov ter prestopkov proti devizmim predpisom. Med tem je postala družba Kaltemleutge-terimentov ter gradnja potrebnih priprav. Polkovnik Lindbergh je v tem področju izredno 9jx>soben strokovnjak. Tako je bilo njegovo delo tudi umetno srce, ki ga je bilo videti med pariško svetovno razstavo v palači izumov in ki je omogočalo normalne gibe že pet mesecev mrtvemu kuncu. Spomenik Buffalo Billu Država Teksas namerava postaviti spomenik proslulemu lovcu in uničevalcu ameriških bivoljih čred Buffalo Billu. Najnovejše raziskave o izvoru tega moža so pokazale dokončno, da je bil sin nekega farmarja Codyja iz države Jowe. Njegov oče je padel v amerišiki državljanski vojhi. Elastična kovina Tz Berlina poročajo, da je uspelo tam z zmesjo kovine in gume izdelati novo tvorivo, ki združuje v sebi prednosti oteh sestavin. To novo tvorivo bo omogočilo pred vsem Tramestiti motorje v avtomobilih tako, da se njih 6tresljaji ne bodo prenašali na ostali voz. Moderni Salomon V Cawnporeu v Indiji sta se dve ženski prepirali za nekega otroka. Obe sta trdili, da sta mu materi. Sodnik je posadil otroka na stol in je dal, naj ga obe ženski ljubkujeta. Otrok je hotel z veselim vzklikom v naročje ene izmed obek žensk in sodnik je takoj odločil, da je to njegova mati. Davki hollywoodskih zvezd Ameriška vlada skuša od raznih uglednih hollywoodskih zvezd in zvezdnikov iztir-jati zaostale davke. Zaostauki znašajo skupaj že več nego četrt milijona dolarjev. Gre pred vsem za Charlesa Laughtona, Mar-leno Dietricliovo in Adolpha Meniouja. Laughton dolguje državni blagajni 104.0Kaj pa. ljubica?« »Drugo pomlad si bomo morali nabaviti dodatni čoln!« (Florath) VSAK DAN ENA Sloviti švedski umetni drsalec im prednik Kairla Sehäferja Gillis Grafetröm je umrl te dni v Potsdamu v starosti 45 let. V prejšnjem desetletju je suvereno vladal nad lednimi arenami, bil je evroj>ski in svetovni prvak v umetnem drsanju, a tudi zmagovalec na olimpiadah v Chamonixu ter v St. Moritzu. S svojo spretnostjo je vplival na vse mlajše poikol em je drsalcev. Nazadnje ga je Nemčija angažirala za svojega državnega trenerja, pa tega mesta ni mogel več nastopiti. Pobrala ga je tuberkuloza. Podpisnika italijansko* angleškega sporazuma Lord Perth Na zadnji dražbi v znamenitem »hotelu Drouot« v Parizu so izklicali za 500 frankov sliko »Mlada ženska na divanu«, Id pa so jo potem prodali za 110.000 frankov. Med dražbo so strokovnjaki namreč ugotovili, da gre za original starega mojstra Fragonarda Nastanek naše presničnice Najkasneje v bilijonu let bo življenja na zemlji konec Grof Ciano Ce vprašaš laika, kako si zamišlja nastanek naše zemlje, boš dobil običajno odgovor: Nemogoče je zvedeti to, saj ni bilo nikogar zraven. — Ljudje si ne morejo misliti, da je mogoče rekonstruirati marsikaj na podlagi različnih znamenj. Tudi tedaj, ko so se zavri, predpotopni zmaji, sprehajali po površini naše zemlje in plavali po njenih vodovjih, ni bilo nobenega človeka zraven. In vendar so dali ostanki njihovih okostij znanosti možnost, da je zelo natančno obnovila podobo teh praži-vali. Tako moremo na podlagi kameninskih tvorb in lege zemeljskih plasti sklepati o raznih dobah naše zemlje. Določiti moremo tudi število let, ki ga je obsegala poedina doba. Za nekoliko tisočev in deset tisočev let več ali manj tu ne gre. In iz astronomskih raziskav o sedanjih dogodkih v svetovni prostornini, nam je spet mogoče sklepati o našem osončju. O nastanku naše premičnice obstoje neštete teorije. Tudi v laiških krogih je znana teorija o trčenju, po kateri je kakšno veliko nebesno telo zadelo ob naše sonce in so se pri tem odtrgali kosi materije, ki so začeli samostojno krožiti. Eksplozijska teorija skuša nastanek novih zvezd razložiti tako, da kozmične gmote s svojo privlačnostjo razkosavajo sonca. Najstarejša pa je tista podmena, po kateri so kozmične megle zgoščujejo v sonca in sončni obroči v planete. Vse te podmene najnovejša raziskava-nja zavračajo. Novodobna astronomija je nastopila z novo, zelo verjetno teorijo. B. Rüssel pravi, da si dve zvezdi, ki gresta v neki razdalji druga mimo druge, medsebojno povzročata »plime« in »oseke«. Pred milijoni in milijoni let je na ta način šla neka velika zvezda mimo sonca. »Mimo« pomeni v tem primeru milijone kilometrov. Navzlic temu je ta »bližina« zadostovala, da sta si nebesni telesi medsebojno utrgali velike množine materije, dele snovi in žareče pline. Potem sta šli poti obeh zvezd spet narazen. Mase materije so se zgostile, po težnostnem zakonu so se začele vrteti, nastale so premičnice. Te premičnice morajo po tirih, ki so odvisni od zvezd, iz katerih so nastale. Potemtakem bi se bila naša zemlja rodila ob priliki kozmične katastrofe, kakršne se dogajajo samo v bilijonih let. To je bilo pred 2000 do 4000 milijoni let. Po neznansko dolgi dobi se je pojavila na zemlji prva živa stanica. Življenje je prišlo na zemljo. To je dogodek, ki je po naziranju strokovnjakov v svetovni prostornini silno redek. Mnogi učenjaki trdijo, da so okraji v svetovnem prostoru, kjer Je življenje mogoče, zelo maloštevilni. Komaj tisočbilijonski del vesoljnosti j* primeren za to. Toda trimilijonkrat toliko časa, kolikor živi človek na zemlji, lahko poteče, preden se življenjski pogoji spet tako poslabšajo, da postane življenj« na zemlji nemogoče. To velja seveda le za primer, da ne nastanejo prej kakšne druge motnje, ki jih danes ne moremo napovedovati. Sodnik življenja bo toplomer. Ta se na* prestano niža, čeprav tega v našem kratkem življenju seveda ne moremo opaziti. Sonce se neprestano krči. Vsako uro izgubi naša osrednja zvezda tisoče ton svoja gmote z izžarevanjem. Zavoljo tega se naša zemlja od nje oddaljuje vsako tisočletja povprečno za deset metrov. V bilijonu let bi sedanja povprečna temperatura padla za 35 stopinj, ker bi bila zemlja tedaj za 10 odstotkov svoje sedanje oddaljenosti bolj oddaljena od sonca in bi bilo tudi sonce tedaj znatno manjše nego danes. V smrtonosnem mrazu bo življenje pobegnilo z zemlje, trudno od dolgega teka, ki ga je začelo nekoč s takšno silo. Ameriške železnice pred polomom Energični Rooseveltovi ukrepi proti novi gospodarski depresiji Iz Amerike poročajo, da ima predsednik Roosevelt v načrtu drastične ukrepe, da zajezi novo gospodarsko depresijo v državah Unije. Vlada bo pripravila takoj okrog 45 milijard dinarjev, ki jih bodo od 1. julija t. L porabili za subvencije. S posebnim zakonom bo Okušala pomagati ameriškim železniškim družbam, ki so zašle v zelo kritičen jx>lo-žaj. Roosevelt je ta zakon označil za posebno nujen, kajti le ž njim bo še mogoče pre- prečiti poilom številnih velikih in m železniških družb. Država naj bi odkupila za okroglo 10 milijard dinarjev železniškega materiala. Obenem naj bi se ustanovila centrala s posebnimi pravicami za reorganizacijo ameriškega železniškega gospodarstva. Ta centrala bi predstavljala poseben stalen oddelek vlade. Zadnji ukrep bo ta, da bo država prevzela vse železnice, vendar pa je proti temu načrtu še mnogo ugovorov. Nič več svežega lesa za mizarska dela Moderni mizar se ne zadovolji s tem, da H meril samo z merilom, temveč raziskuje tudi vlažnost lesa. Med tem ko so takšna merjenja vršili samo v znanstvenih laboratorijih, jih prakticira odslej lahko tndl vsak mizar sam in to s pomočjo nove priprave, kl so jo pred kratkim izumili Nacionalisti so razdvojili rdečo Španijo aitar nI pregled1 Pohod sokolstva na Rakek Mariborsko glasbeno pismo Podrobna navodila priglašenim društvom, članstva In naraščaju Svoje zadnje mariborsko glasbeno poročilo sem zaključil s prireditvijo umetniškega kluba. Omenjeni glasbeni prireditvi sta sicer sledili še v decembru, koncert ljubljanskega pianista prof. Iv No-ča in koncert »Akademskega pevskega zbora; nato pa je nastal dolg presled k brez večje gla^bene prireditve (ako ne štejemo » S v o t osa v s k e « proslave in vsakoletne proslave »Ruske matice«.) Oba zadnja koncerta: mariborskega pianista dr. R. Klasnica in simfonični koncert Glasbene matice sta pa b-;la zelo slabo obiskana. Cilj mojega drugega glasbenega pisma js: pokazat, glasbeni javnosti v kratkih obrisih kronološki potek, vsebino jn nivo teh glasbenih prireditev. L Kot prvi se je po prireditvah kulturnega tedna oglasil v Mariboru ljubljanski pianist prof. Iv. Ncč Koncertiral je z bogatim sporedom, v slabo zasedeni kazin-ski dvoran; in na precej povprečnem instrumentu. Spored trga lepega koncerta je obsegal: Vivaldi-Bachov »Koncert za orgije v a-molu« ter Bachovo »Fugo v c-molu«. Obe skladbi je z globokim razumevanjem sloga priredil za klavirsko koncertno uporabo koncertjst sam. Dalje: Chopinov i h »12 preludijev«. »Nocturno v b-molu« in »3 Etude«; Rimskega-Korsa-J:ova »Let čmrlja«; Lisztov »Vodomet v vil; d'Este« in Castelnuovo-Tedescovo 2 Dolgi valovi«. Na zahtevo maloštevilne, toda za Nočevo klavirsko izvajanje tembolj navdušene publike, je koncertjst dodal še Lisztov »Finale iz opere Walküre« in Chopinov »Preludij«. Frof. Noča. ki tiživa tu d.,- v inozemstvu sloves prvovrstnega pianista, smo od prej poznal] predvsem kot izrednega tehnika Po velikem presledku pa se nam je sedaj pokazal tudi v svojstvu globokega interpreta, kar je posebno izpričal v podajanju Chopino-vih del. ki tud; najbolj ustrezajo sentimentalnemu značaju in mehki lirični noti pianista Tv. Noča, na katerega smo Slovenci lahko ponosni, n. Teden pozneje nas je obiskal naš najboljši moškf pevski zbor ljubljanskih akademikov (APZ ). Tudi v Mariboru je koncertiral v glavnem z istimi deli kakor malo pref v Ljubljan; in pozneje tudi po ostalih mestih dravske banovine. Prvi del sporeda jn bil posvečen predvsem skladbam naših najmočnejših skladateljev od Gallusa do M. Kogoja. Pcsebno so nas za-divile izvedbe težkih sodobnih drei Ravnika Lajovica in Kogoja V teh delih, ld zahtevajo od pevca in dirigenta nepopisnega truda in požrtvovalnosti ?n ki predstavljajo bisere v naši moderni. zbor še posebno pok??.al vse vrline, s kakoršnimi razpolagajo le najboljše pevske družine dirigent g. Fr. Marolt pa višek sodobna interpretacije, k; jo zrn ore le izreden r avaler pevske in kompozicijske teh-rrke. Fr. Marolt nam ie pokazal še mnogo ve?- da se z globoko vero v sodobno UPTrrieno erlasbo. njenim pravilnim razumevanjem in izčrpnim podajanjem dosežejo lahko tndi pri občinstvu veliki uspehi jn razumevanje. V drugem delu sporeda pn jc posebno izstopil skladatelj M. T°mc, ki je bil na sporedu zastopan z mnogimi d 'i in ki sledi zelo uspešno poti, ki jo je E Adamiču pretrgala prezgodnja smrt, in. V poustnem času ?ta se vršili samo dve prireditvi, kj sta bili združen; s koncertnim programom: Svetosavska or osi ava in IV. rnski večer. Na Svetosavsk; proslavi je nastopil zbor Glasbene matice pod vodstvom g.U. Vrabca in podal Svetosav-sko himno s sprem li evan jem orkestra; A. Sončevo »Kar si, boš zdaj ostala«, Brno-bičevo »Suzno oko meje« jn Mokranjčev »II rukovet srpskih narodnih pesama«. Pomnožen orkester vojne muzike 45. pp. je podal pod vodstvom g. kap. J. Jirane-ka : J. Jiran: kovo uverturo »Balkanska cari-ca« in V. Mirkovo: »Ju°oslov. rapsodi .št. 2« člani vojne muzike ~o prav čedno izvedl; J. Jiranekove »Tri bagatele« za godalni kvartet. Na tej proslavi je nastopila tudi prvič naša domačinka gdč. Scnja ŠKapinO\a. S svojim mehkim in do- Zapiski Prešernov »Krst pri Savici« v esperant- skeni prevodu. Ljubljanska esperantska založba »Niaj vizaiioj« je pravkar izdala 32 stran: obsegajočo, lično opremljeno knjižico: Dr France Prešeren. Bapto ce Savica. Espe-ran'igita de Damjan Vahen. ilustrita de Tone Kralj. Ta v znamenju zelene zvezde nastali prevod Prešernovega pesniškega umotvora skuša seznaniti mednarodni svet, ki sledi Zamenhofovemn idealn, z delom največjega slovenskega pesniškega genija. Prevajalec je opremil »Bapto ce Savica« s kratkim uvodom, v katerem skuša orisati pesniški profil Prešerna, zlasti pa predočiti probleme »Kreta pri Savici«. Damjan Vahen ie z dosedanjimi prevodi iz slovenščine v esperanto pokazal, da mu ta mednarodni jezik gladko teče, kako pa je uspel s prevodom Prešernove težke mojstrovine, bodo lahko povedali boljši poznavalci Zamenhofo-veaa jezika. Mi samo s pohvalo beležimo pojav te knjižice, ki naj bi v širokem mednarodnem svetu esperantisto'V uveljavila Prešernovo ime in delio. Prevod je neriman, v oralem pa ostaja zvest formi Prešernove pesnitve. Xai navedemo za primer znano tercino »Največ sveta otrokom sliši Slave«: Plei da mondo de infanoj Slavaj estu, — tien ne trovos vo.'on, kie libere — kredon giai filoj kaj elektas legojji«. Tone Kralj je opremil esperantsko izdajo »Krsta pri Savici« z naslovno stranjo in tremi ilustracijami v tekstu, ki so originalne po koncepciji in zanimive po izvedbi. Knjižico priporočamo tudi domačim esiperantiistom, obenem pa želimo, da bi se uvedla v širokem svetu, kar je bil predvsem prevajalcev im izdajateljev namen. Kakor nam poročajo, pripravlja ista založba za dogledno dobo antologijo sodobne ßlovenske proze v esperamtskem prevodu. Otona Župančiča pesem »Z vlakom« je prevel v češčino pegnik Josef Hora. Izšla je v aprilski številki »Kola«, umetnostnega mesečnika Moravskega pisateljskega kola v Brnu. Tako je Josef Hora pridružil svojemu pre volu »Dume« drugo večjo Župančičevo pesnitev. Ta prevod, kakor tudi prevodi* ne- bno šolanim sopranom je prav lepo podala O. Devovo »Kangljico«, V. Mirkovo »Mati poje«, K. Baranovičevo »Mrtvj lu-gar« in Stepanovo »Kuca kiša«. Najbolj pa se je na tej prireditvi uveljavil mladi ljubljanski baritonist g A- Kolacio, član ljubljanske opere. Zapel je Cajkovsikega »Arijo Onjegin« iz istoimene opere ter J. Gotovčevi; »Zašto smo se sreli« in »Na nočištu«. Zadnjo je moral ponavljati. S svojim lepim in prodornim pevskim materialom nud; g. Kolacio poslušalcem užitek v polni meri. Prepričan sem, da nam v Kolaciu raste jugoslovanski Umberto Urbano. — Na IV ruskem večeru so letos nastopili: mezzosopran ljubljanske opere gdč. Olga Oljdekopova s čajkov-skega arijo »že bliža se polnoč« iz »Piko-ve dame«, Kaševarov »Minula so leta«, Cajkovskega »Pismo Tatjane« jz opere »Evgenij Onjegin«, Dorgomižiskega arijo iz opere »Rusalka« in Kuševarovo »Tiši-nao«. Tenorist ,član zagrebške opere ,g Anatol Manoševski nam je podal Borodi-nov »Reeitativ in arijo Vladimira Igore-viču« iz opere »Knez Igor«, Grečaninovo »Uspavanko«, Artemovskega arijo »öm oblak« iz opere »Koizak za Donavo in molitev »Gospod nebe'S in zemlje« iz iste opere, dalje Hrjstičevo »Elegijo« in Konjovi-čevo »Chanson«. Spremljevalec g. dr. R. Klasinc je na tem koncertu podal tudi samostojno štirj klavirske skladbe S. Pro-kofjeva in sicer: Caprice, Bajko, šalo in Rigandon. Vsi trije solisti so dal; sporedu lepo zaokroženo um,etniško celoto, h kate^ pa je v največji meri prispevala gdč Oljdekopova s svojim krasnim glasom in globoko občutenim podajanjem. IV. Po razgibanem predpustnem času je prvi tvegal s svojim koncertom, mariborski pianist g. dr. R. Klasinc. Na program je postavil štirj Beethovnove sonate: op. 54, 57 (Appassionata), op 81a in 109. Ne nameravam sicer odrekati g. dr. Klasincu pomembnejših pianist-önih kvalitet, niti mariborski publiki neke glasbene tradicije — toda gesta je bila kljub vsemu pre-smela. Stilni koncertj (Beethovianski še posebno), zahtevajo predvsem interpre-tov. kakoršnih žalibog Maribor nima v svoji sred;. Vem, da razpolaga Ljubljana s celo vrsto mladih, podjetnih in prvovrstnih pianistov — vendar pa cenijo Beethovnovo muziko previsoko, da bi tvegali podoben poizkus. V. Nepričakovano dobro pa je uspel simfonični koncert mariborske Glasbene matice, na katerem sta se posebno uveljavila orkester Glasbene matice in dirigent ravnatelj g. M. Koz5 na. Podala sta Brahmso-vo simfonijo v D-duru in Wagnerjevo predigro k »Mojstrom pevcem« G. M. Kozina je poležil v ti dve veliki deli vse svoje znanje in izpričal svoje zmožnost^ dobrega simfonijskega dirigenta. Izčiščena in prepričevalna izvedba obeh del je izpričala tudi v detajlih dobrega poznavalca simfonijske glasbe. Izmed vseh Kozinovih simfoničnih koncertov v Mariboru je bil ta gotovo najboljši. 100 letnico rojstva našega najpomembnejšega glasbenega pionirja, skladatelja, pedagoga in glasbenega organizatorja A. Foersterja je na tem koncertu zbor Glasbene matice dostojno proslavil z izvedbo njegove balade »Turki na Slevici«. Zbor Glasbene matice se je tudi v tem dielu dobro uveljavil ob odlični spremljavi orkestra (v M. Po-ličevj predelavi) in s sodelovanjem mariborskih solistov gg. A. živka (tenor) in A Faganelija (bariton). VI. V vsem tem času pa se je pridno glasbeno udejstvovala naša srednješolska mladina. Z veseljem beležimo pojav, da se mladina vrača k nekdanjim vzorem in se zopet izven šole duhovno izživlja Cela vrsta takšnih koncertnih prireditev je v tem času sledila druga drug,- ter dosegla v nedeljo 10. t. m. svoj višek: vse šole devet po številu z orkestrom pod vodstvom osmošolca C. Cvetka, so nastopile pod vodstvom svojih učiteljev v mladinskih, ženskih moških in meščanskih zborih, ter žele pri občinstvu za svoja brezhibna izvajanja mnogo odobravanja. Prof. K. Pahor. katerih manjših pesmi, kaže, da odličnemu mojstru češke pesniške besede vedno bolj dozoreva večji izbor Zupančičeve poezije, kakor ga je bil napovedal v razgovoru z urednikom »Jutra« ob priliki svojega januarskega obiska v Ljubljani. »Pra*da« je priobčila v nadaljevanju syoje ankete med slovenskimi književniki izjave pisatelja Janka Kača, ki pravi, da dovršu-je komedijo »Blaznica« in pripravlja več daljših pripovednih spisov, med njimi roman »Božji hram«, ki se bo dogajal med leti 1580 do 1600 v Govčah pri Žalcu v Savinjski marki. V kratkem namerava izdati svoje novinarske spomine v knjigi z naslovom »Spomini tintaega kulija«. Naše gledališče DRAMA Začetek oh 20. Sreda, 20.: Pokojnik. Red Sr»da. Četrtek. 21.: Nočna služba. B. Za Nušičevo izredno uspelo komedijo »Pokojnik« z Kraljem in Cesarjem v glavnih vlogah vlada veliko zanimanje; vedno polno gledališče in številni aplavzi so dokaz, da delo v vsakem oziru ugaja. Satira na sodobno družbo je mojstrsko izpeljana. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 20 : La Bohème. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje ga. Gjungje-nac. Četrtek, 21.: Don Juan. Red Četrtek. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac ▼ Pucci-nijevj operi »La Boheme«. Kdor še ni imol prilike slišati go. Gjungjenčevo v tej partiji, naj predstave ne zamudi. Nenavadna toplota njenega čustvenega interpretiranja bo osvojila vsakogar, igrakiko dovršeno podana par-tija Mimi kaže vse njene sposobnost* umetniškega vživetja. Dirigiral to kapelnik 9tri-tof. MAKIBOKKKO GLEDALIŠČE Sreda. 20.: Zaprto. Četrtek, 21. ob 20.: Slehernik. C. Ljubljana, 19. aprila L Vozne olajšave. Društva ter skupine članstva in naraščaja potujejo na Rakek ln nazaj s polovično vozno ceno na osnovi uverenja po stalnem pravilniku o olajšavah za pripadnike SKJ. Na eno uvere-nje (v dvojniku) naj se vpiše največ 40 oseb. Vodnik društva kupi za- vse udeležence cele vozovnice, k; veljajo za brezplačni povratek. Vsi udeleženci morajo tudi imeti s seboj potrjene sokolske izkaznice. (Vozna cena Ljubljana—Rakek 18.50 din.) Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani nas je dne 12 t m. pod št. 8592-1 obvestilo, da je ministrstvo za promet za udeležbo na tej prireditvi Sokolom dravske banovine odobrilo polovično vozno ceno, tako da posamezniki kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in pokažejo sokolsko izkaznico in pa železniško izkaznico obrazec K13, ki se dobi pr; vsaki železniški blagajni za 2 din. Tako kupljene vozne karte veljajo za brezplačen povratek, če bo na tem obrazcu potrjena udeležba na prireditvi Ta vozna ugodnost velja od 23. do 25. aprila v 2. al; 3. razr. brzih in potniških vlakicv. (Vozna cena Ljubljana—Rakek 20.50 din.) Udeležene; pa se poslužijo lahko tudi nedeljske znižane povratne karte, ki stane iz Ljubljane 21.50 din. Za nakup te karte niso potrebne nikake izkaznice Vodstvo prireditve bo na Rakeku žigosalo železniške izkaznice v posebnem prostoru. Naročamo vsem društvom in posameznikom, da nabavijo vozne karte že v soboto (pri Putniku) ali pa vsaj v nedeljo dopoldne, ker bo pred blagajnami pred odhodom vlakov velika gneča. II. železniške zvezg ln izredni vlaki. Za prevoz 4000 doslej prijavljenih udeležencev je direkcija državnih železnic za 24. aprila uvedla na prošnjo Sokolske župe Ljubljana v vsako smer po dva izredna vlaka ln to na prog; Ljubljana—Rakek. Tega dne bodo torej na tej progi vozil; tile vlaki: I. izredni vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 12.30 in bo vozil samo udeležence z Gorenjske, Dolenjske (žup; Kranj in Novo mesto) iz ljubljanske župe pa udeležence Dolenjskega, Ljubljanskega in Obmejnega okrožja razen udeležencev lz Ljubljane. Od Ljubljane bo imel ta vlak postanek na vseh postajali, zato morajo na ta vlak vstopiti vsa društva ob tej progi n. izredni vlak bo odhajal Ob 13.00 ln bo Izključno za udeležence iz Ljubljane (društvo Lj. Sokol I., n., HL, IV., šiška, Zg. šiška, Vjč, Moste, štepanja vas, Ježi-ca). Vlak bo prevozil progo brez postanka in. redni vlak z odhodom ob 13.40 bo vozjl udeležence Mariborske in Celjske župe, društva Zasavskega ln Kamniškega okrožja Ljubljanske žrupe. Za povratek bodo na progi Rakek— Ljubljana vozjlj tilo-vlaki; I. izredni vlak bo odhajal ob 17. za. ude- S P Kakor je že obširno poročalo po-nedeljsko »Jutro«, so bile v nedeljo odigrane tri prvenstvene tekme za naslov prvaka LNP, ki so se vse končale z neodločenimi izidi in je torej vsak izmed šestih kandidatov pridobil po eno točko, CSK pa je ostal na vrhu tabele. Medtem ko sta bili o ljubljanski in mariborski tekmi objavljeni podrobni poročili je moralo izčrpno poročilo o tekmi v Kranju, ki sta jo igrali moštvi SK Celja in SK Kranja, zaradi pomanjkanja prostora počakati na današnjo redno izdajo našega lista. V glavnem je treba o omenjeni tekmi zabeležiti naslednje: V nedeljski prvenstveni tekmi bi jo bili Celjani skoraj pošteno zagodli domačinom, kajti gostje so vodili skoraj tik do konca in se je Kranju šele prav nazadnje posrečilo, da je na domačih tleh rešil samo eno točko. Sprva se Celjani niso mogli prav znajti in Kranj je prvih 20 minut neprestano napadal, ne da bi mogel svojo premoč izraziti tudi v številkah. Kajti Celjani so imeli v ožji obrambi izborne moči, deloma pa je bil kranjski napad v zaključnih fazah pred golom premalo odločen. Gostje so v tem času le redko prihajali do domačega kazenskega prostora. V 21. min. je sodnik diktiral proti Kranju prosti strel, ki ga je Slamič iz 30 m daljave poslal pred vrata. Tu sta se prerivala za žogo dva nasprotnika, medtem pa je mimo pokritega vratarja našla pot v mrežo. 1:0 za C. Po tem nesrečnem golu se je domače moštvo skoraj razsulo in igro so vzeli v roke Celjani. 10 minut pozneje je desna zveza Celja po prodoru iz sumljive pozicije zabila še drugi gol za Celje. V nekaj vrstah Iz množice prazniških športnih dogodkov, posebno na nogometnem polju, moramo naknadno zabeležiti še nekatere: V Zagrebu je moštvo Zidenic iz Brna v ponedeljek igralo proti Hašku in zmagalo z 2:0 (1:0). Hašk je igral zelo slabo, res pa je, da tudi ni bil popoln. V Splitu so Italijani iz Jakina odigrali dve tekmi in obe izgubili. Drugi dan je morala Anconitana prepustiti zmago Hajduku z 2:0 (1:0). Zagrebška Concordia je gostovala na Sušaku in je prvi dan igrala proti tamkajšnjemu Ori j en tu uspešno 3:1 (3:0), na praznik pa proti slabši enajstorici »Jeli«, kjer je spravila zmago z enako razliko in razmerjem 5:2. Avstrijsko moštvo iz Celovca KAC, ki Je znano tudi v Ljubljani, je bilo v nedeljo v gostih na deželi blizu Karlovca, v znanem tvorniškem kraju Dugi Resi. Kakor niti sami domačini niso pričakovali, j ležetnce Izven LJubljane, ki Imajo po 18. ur; večerno zvezo (Maribor, Celje, Gorenjska, Dolenjska ln Kamnik). Vlak ne bo imel do Ljubljane nobenega postanka EL redni vlak z odhodom ob 18.10 bo odpeljal poeetnike s proge Rakek—Brezovica. m. izredni vlak z odhodom ob 18.30 pa bo zopet Izključno za udeležence lz LJubljane. Vlak ne bo postajal nikjer. Svečanost na Rakeku bo začela ob 15. uri jn bo končala ob 16.30. Tako bodo imeli vsi udeleženci v obeh smereh najlepše zveze. Udeleženci se morajo voziti brezpogojno samo 9 svojim, zgoraj označenim vlakom. Oddaljeni posetniki naj hrano vzamejo s seboj. Društva vzamejo s seboj prapore. Člani, članice in naraščajnice, ki imajo slavnostne kroje, se udeležijo v teh (članice samo v novih), vsi ostal; brez izjeme pa se udeleže v meščanski obleki z znakom. Ce bo dež, vzemite s seboj pelerine! Clanicam in naraščajnicam je zabranjena udeležba v telovadnih oblekah. Br. društvom sporočamo, da se glede na tako rešitev železniških zvez in voznih olajšav prijave sprejemajo še do vključno četrtka 21. aprila Posameznikom, ki se nameravajo udeležiti, pa se še niso prijavili, pa naročamo, da se do tega dne zanesljivo prijavijo v svojem društvu, ker tisoči neprijavljenih udeležencev v teh vlakih ne bodo naši; prostora. Zgodaj uvedeni redni in posebni vlaki so določeni le za priglašene udeležence ter bodo le taki zasedi; prostore pod nadzorom žup, društev in žedezniških organov. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Poklonitev sokolstva pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Rakeku 24. aprila Člani, članice in naraščaj ljubljanskih sokolskih društeT, ki so vplačali v svoiih društvih po din 18.50 za voznino do Rakeka in nazaj, se vabijo, da dvignejo v petek 22. ali t soboto 23. t. m. v pisarni svojega društva vozovnico proti doplačilu din 2 za železniško legitimacijo. Uro odhoda posebnih vlakov ln vsa ostala navodila, bo objavila Sokolska iupa Ljubljana. Zdravo! Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev. Sokolsko društvo Ribnica priredi drevi ob 20. v dvoran, svojega kina predavanje o bratski češkoslovaški. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. Predavanje je spremljano s filmi o prirodnih lepotah CSR, njenih dveh prezidentih, vojski, Sokolstvu in zboru čsl. agrarne mladine. Sokolsko društvo Krško priredi Jutri 21. t m. ob 20. v svojem domu predavanje o Mencingerju. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Kolar Ivan. R T Stranski sodnik Je dajal znake, toda sodnik ni videl... Zdaj so domači igrali še bolj raztrgano in tako se je nehala prva polovica Po odmoru je začel Kranj nekoliko pritiskati, da bi vsaj zmanjšal razliko. Toda Celje nI hotelo popustiti in je tudi samo bilo mnogo v napadu. V 10. min. je sodnik izključil desnega krilca gostov in domačo levo zvezo. Zdaj je bila enajstorica Kranja še bolj raztrgana, toda v 25. min. se ji je nepričakovano nasmehnila sreča žogo je dobil iz lepo streljanega kota Sovine in jo z glavo poslal v mrežo. 2:1 za C. Moštvo je zdaj dobilo pogum in začelo z veliko vnemo, da bi morda doseglo še izenačenje. Celje je očitno popustilo, razen tega pa storilo še taktično napako, da ni pravočasno zaprlo igre. Tako so imeli Kranjčani možnost, da so v 43. min. prišli še enkrat pred celjski gol. Lepo streljano žogo s kota je v gneči ujela leva zveza in jo poslala presenečenemu vratarju med drogove. Rezultat je bil izravnan. Takoj nato je bilo še enkrat nevarno za Celje in z nekaj sreče bi bili Kranjčani lahko še v zadnjem hipu dobili še drugo točko. Moštvi v tej prvenstveni tekmi prav za prav nista pokazali mnogo nogometa. Vsekako so Celjani zaigrali bolj smiselno, grešili pa so zelo, da se z dobljenima dvema goloma niso umaknili bolj v obrambo. Kajti točke so v teh tekmah vendarle glavno. Gledalcev je bilo okoli 400. Tekmo Je sodil ljubljanski sodnik g. Dorčec, ki pa ni bil na višini, posebno ne glede offsi-dov, kar je bilo tudi povod, da je bilo na igrišču mnogo krika in vika. Nerazumljivo je tudi. zakaj je LNP ali. sodniški odbor ali kdo na to tekmo delegiral kar tri savezne sodnike iz Ljubljane. so morali avstrijski nogometaši pred njimi položiti orožje. Duga Resa je zmagala s 4:3. V Novem Vrbasu Je gostovalo beograjsko Jedinstvo, naš večni konkurent za zadnje mesto v ligaški tabeli, ki je igralo na nekem jubilejnem turnirju in se na praznik sestalo s subotiškim 2akom. 2ak je zmagal z 2:1, kakor pravijo, po veliki zaslugi slabega sodnika, znanega Sege-dinskega. Na turnirju Hungarije v Budimpešti se je BSK držal prav za prav še precej dobro. Prvi dan je tesno izgubil proti Uj-pestu, drugi dan pa igral neodločeno proti Hungariji. Za prvo in drugo mesto sta orišla tako v poštev samo še Slavija in U j pest, ki sta na praznik tudi igrala neodločno 2:2 (0:1). Slavija je imela po vseh igrah boljšo razliko golov, pa ji kljub temu niso dali razpisanega pokala in bosta, zanj obe moštvi igrali še enkrat pozneje v Pragi. Kakor pišejo, se je BSK pri tej priliki dogovoril tudi za gostovanje Hün- I farfje r Beogradu, tn dcer h n IS. t m. V Italijanskem državnem prvenstvu so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Atalanta : Torino 2:1, Livorno : Triestina 2:0, Lazio : Fiorentina 5:1, Liguria : Juventus 1:0, Genova : Lucchese 3:0, Bologna : Milano 2:2, Ambrosiana : Roma 1:0. V Hamburgu Je Maks Schmeling pred 20.000 gledalci v petem kolu s tehničnim knock-outom porazil Američana Stevesa Dudasa. Po zadnjih Schmelingovih nastopih se mora sklepati, da je Nemec zdaj spet v odlični formi. Na Dunaju sta med glavnimi Igrala nogomet Austria in Rapid, ki sta imela kaj-pa za nasprotnike sama moštva iz stare države. Zmagovalec turnirja je bila Austria. Podrobno je bilo takole: Rapid:Sp V Fürth 0:0; Austria : Stuttgarter Sportfreunde 9:0 (3:0), Rapid : Stuttgarter Sportfreunde 6:0 (4:0), Austria : Sp V Fürth 2:1 (1:1). Umrl je Glllys Grafström, bivši svetovni prvak v umetnem drsanju. Grafström je bil mojster stare šole, velik drsalec in pravi umetnik na ledu, ki se ni hotel prilagoditi zahtevam najmodernejše dobe v tej športni disciplini. Leta 1932. mu Je predzadnji svetovni prvak Dunajčan Karli Schäfer na olimpiadi v Lake Placidu spodmaknil prestol in odvzel naslov prvaka. Grafström je umrl nanagloma v Potsda-mu, star komaj 45 let S svojim znanjem in svojo umetnostjo drsanja bo ostal v športni zgodovini nedosežen. Kolesarska podzvezs LJubljana obvešča vse gg. odbornike, da bo seja pod-zveze v sredo dne 20. t m. ob 20 v prostorih kavarne Vospernik. Klubi se opozarjajo še, naj verificirajo svoje kolesarje najpozneje do 22. t. m., ker po preteku tega roka kolesarjem ne bo dovoljeno nastopati na kolesarskih prireditvah. Dirkači, ki bodo vozili v nedeljskih podutiških krožnih dirkah, se opozarjajo na posuto progo, ki spravlja neprevidnega dirkača v nevarnost Tako stanje proge se začenja takoj, ko se privozi na vrh podutiškega klanca, dalje po ovinkih navzdol skozi vasi Glince, Dolnice in še (posebno nevarno) po odcepu ceste na St. Vid navzdol proti Dravi j am, in sicer še nekaj po mitniški stražnici v Zapužah. Idealne in lepe proge je torej malo več ko dve tretjini, a nekoliko manj ko tretjino slabe in nevarne. Neobhodno potrebne so zato prav dobre zavore, v prvi vrsti pa opreznost. Na omenjeni nevarni progi Je priporočljiva vožnja v gosjem redu in ne preveč skupaj, kajti zamujena razdalja se lahko nadoknadi na velikem delu lepe proge. S. K. Ilirija — Plavalna sekcija. Seja načelstva bo drevi ob 18 v klubskem lokalu. Slovenska pesem v Postojnski jami Ljubljana, 19. aprila. Na velikonočni ponedeljek je popeljal ljubljanski Putnik v dežju, snegu ln dobri volj, s posebnim vlakom blizu 600 izletnikov preko državne meje v Postojno. V aranžmaju celotne prireditve je bil tudi ves pevski zbor Glasbene Matice.. Cim višji jè bil svet. tem debelejši sneg in bližja duša pevskim ciljem. V Postojni pa Je bila burja kar nekdanja domača. Razbohotila Se je Postojna in razmahnila ter sono našli tudi Vilharjev spomenik za oerievenim obzidjem. Po lepo asfaltirani cesti je šla pot tja pod Sovič. Ob 3. ur; popoldne se je zbral pefteg stotin ljubljanskih izletnikov cJotn-i zbor Glasbene Matice ln je nastopil lepo urejeno pot do razkošno razsvetljene slavnostne dvorane. Tisoči in tisoči ^Judl so že bili tamkaj zbrani. Bili so Kraš «vel, Istra-ni, od Benetk, Milana, Padove, pa narod, lq raste ob Pivkj in Rekt Ob polčetrti uri Je zavzel er«oj prostor direktor g. Mirko Polič na l.oncertnem podiju .kjer je že nekdaj kraljeval veliki italijanski skladatelj Mascagni. Nekam čudni občutki so bili prvotno ra zbor ln publiko nenavadni prostori. A, čim se je sprostila prva divotna Adamifr-va peseon j.V snegu«, čustveno in stilno jodana. Je bilo vse občinstvo, tako domače kakor tuje zavzeto In kako tudi ne? Saj je bila naža Glasbena Matica na svoiih nekdanjih turnejah vajena odličnih voran, tako veličastne, bele Smetanove dvorane ▼ Pragi, bleščečega solnega prostora v Vie-lizki, Salle Geveau v Parizu, amfiteatra v Reimsu, toda v tako naravni koncertni dvorani kakor Je nastopila to pot nI Imela še prilike. Ze po prv; pesmi si Je odlični zbor osvojil vse občinstvo. Izvajale so se še pesmi; Nedvedov »Nazaj v planinski raj«, ki je doživel urnebesni plcsk in obilo solza; »Pomladanski spev« našega priljubljenega skladatelja A. Lajovjca; mogočna »Voda izvira iz kamena« Stol-zierja — Slavenskega; močno aplavtfirana Gotovčeva »Jadranka« ln enako zavzete Tomčeve »S va take pesmi«. Vrhunec ter sprostitev tisočglave množice tn zbora je bila dr. A. Schwabova »Zdrava Marija«, čuvstveno podana in čuvstveno sprejeta. K čudovitemu uspehu tega bisera slovenske pesmi Je pripomogla solistka, naÄ škrjanček, g. Polda Zupanova Dolgotrajni, spontani aplavz ni prenehal, na kar je' zbor vsekakor moral dodati Se eno kitico. Vžigale so nato naše divne narodne pesmi »Je pi davi slanca pala«, »škrjan-ček poje«, »Bratski vesel; vsi« in »Luna Bije«, harmonizirani od našega nepozabnega dLcvenskega glasbenega vzgojitelja Mateja Hubada. Pobožam in priznavajoča množica se nikakor ni hotela raziti. Zbor Je moral še dodata ,in sicer eaio izmed najlepöih narodnih »Gor öez izaro«. Ko Je Matični Zbor 9 svojim umetniškim direktorjem g. Poličem odhajal s podi ja, so priznavali edinstven^ uspeh tako domačimi kakor tankoslušni tujerodci. Lepa pesem druži vse ljudi dobrega tn blagega srca. Odmev je bjl srčen ln nepozaben še se Je oglasila pesem svetske-ga »Vokalnega kvinteta« v Paternostovi dvoran; v začasno jSovo. Iz Ptu]a J— Zvočni kino Ptuj predvaja dam es in jutri v Četrtek, obaikrat ob 20. firn »Beli pekel«, aa dodatek pa Parannoumtov žumaL Mislite v teh dneh na CMD in darulte za nfen sklad t T— o Kranj in Celje sta štela po eno točko Izenačenje so domači dosegli dve minuti pred koncem 3acScson Gregory: 72 Juana Castanares Roman A Hawk je bil že daleč. Oblak prahu ga je zavil in ga skril razočaranim očem Chancyja Burnsa. Sudden Mountais Ko je v zgodnjem jutru dirjal po cesti na jug, je tehtal Julian Hawk vse breme svoje težke odgovornosti. Čutil se je odgovornega za vse, kar se je bilo zgodilo zadnje dni, in za vse, kar se bo še zgodilo. Njegova roka je bila zavedla Guero v Bluesmokeške hribe; njegova roka je bila vrnila Viktorju Blondinu prostost. In ta je bil zdaj sam svoj neomejeni gospodar, prestopil je bil mejo, ne da bi mu kdo branil, in je ta mah ubiral "pot globoko v staro Mehiko. In Guera je bila z njim. Ko se je zdanilo, je videl Hawk pred seboj vijugasto, prašno cesto, komaj boljšo od zanikarne vozne poti, ki se je vlekla po ravnini in se nato izgubljala med gričevjem. V daljavi, ne manj ko pol dnevne od Hawka, so se dvigali sinji vrhovi gora. In vmes, med ploskim gričevjem, komaj dve uri pred njim, je jezdilo Blondinovo krdelce, veseli, zmagoviti razbojniki s svojo nesrečno ujetnico. »Teh deset ali dvajset milj nič ne pomeni. Ta čas, da pridem do nje. se ji ne more nič zgoditi Moja dolžnost je — namenil sem se —« Ni si belil glave zastran tega, s kolikimi nasprotniki bo imel opravka, še preden mine dan. Zdaj pa zdaj je nezavedoma napel ramena, kakor bi se pripravljal, da vzdrži vsak naskok, in kakor bi že stal pred sovražnikom, od katerega je hotel terjati račun o starem dolgu. Celo se mu je grban-čilo, ko so mu oči begale po grbastem gričevju, med katerim je jezdil. Zdaj je še zelenelo, ker je bila zgodnja pomlad, a kmalu bo tod vse rumeno in suho, čez nekaj časa -pa rjavo in ožgano, osu-šena zemlja vsa razpokana od pripeke. Čedalje trji in neizprosnejši mu je bil pogled. Enkrat za vselej je hotel opraviti z vsem, kar je bilo tu, potem pa kreniti nazaj na sever, v domače kraje Bog daj, da bi bila to njegova poslednja ježa po Mehiki! A saj je vedel, da ie poslednja. Naj zmaga ali podleže, semkaj se ne vrne nikoli več. Čez štiri in dvajset ur bo za zmerom obrnil tej južni deželi hrbet, ali bo pa mrtev in je ne bo nikoli več zapustil. Možnost, da bi mu utegnil Biondino še odnesti pete, mu vobče ni več hodilo na misel. S prvega vrha se je ozrl in pogledal proti severu. Daleč tam zunaj je migljala luč kakor iskreča se zvezda — ognjeno znamenje na »Straži v puščavi«. Še v tem, ko jo je gledal, je obledela pod vzhajajočim solncem, nalik zvezdi, ki ugasne v jutrnji svetlobi. Ali so jo v Bluesmokeških hribih videli? Ali se je kdo kaj mislil pri tem? Če so jo videli Dan'1, John Cobb in stari Sam, so gotovo dejali: »Chancy Burns, ta norec, bi spet nekaj rad! Prismoda je, ta Chancy, in prismoda ostane!« Tega mnenja si niso dali izbiti iz glave, vkljub Chancyjevi domislici s Sesterno vprego in lepi vso-tici denarja, ki se jim je bila po njegovem prizadevanju vsula v žepe, vkljub Chancyjevim prividom o novem mestu, ki bo zraslo v Bluesmokeških hribih in v katerem bo Chancy prvi in edini trgovec in priskrbovalec raznih življenjskih potrebščin. Šesterna vprega bo privlekla še nekateri težak tovor, ako se ta privid uresniči; nastajale bodo hiše, ki jih bo Chancy gradil, in poštna zveza, ki jo bo spravil Chancy v obrat! Bil je izmed tistih ljudi, ki čakajo, da drugi kopljejo surovo zlato iz zemlje, in se zadovoljujejo s tem, da jim ga odvzemajo. Deset milj onkraj Nacionala je dospel Hawk na razpotje. Tu, kjer se je pojavljalo na vrhovih prvo hrastje, si imel na izbero dvoje debri, izmed katerih ni bila morebiti nobena prava, kajti razen njiju je bilo še nešteto stezà. Podoba je bilo, da jih uporabljajo največ ovčje črede. Hawk je pri-držal konja in se zamislil. Ugibal je, kje bi bil utegnil ostati fant, ki ga je Castanares poslal, da bi mu poročal o Blondino-vem gibanju? Nič drugega ni mogel kakor na slepo zaviti v eno izmed debri in zaupati, da opazi mimo ovčjih sledov še kako drugo sled. Hawk je torej krenil na desno. Tu je bilo hrastje višje in gostejše in je metalo temne sence na pot. Kmalu je prišel do korita, ki ga je napajal studenec, izvirajoč na pologu. In tu je našel potrdilo, da je jahal tod Biondino s svojimi ljudmi: otrplo truplo Castanaresovega fanta. Svinčenka mu je bila iz neposredne bližine prebila glavo. I Hawk je s stegni stisnil prestrašenega konja za boke in z jezno plamenečimi očmi in rdečim obrazom zastrmel v strahotno skrivi j eno truplo ob svojih nogah. Videl je prašno skorjo namrličevih petah; videl je skozenj, prav v Blondinovo nečloveško srce — v srce srnejočega se peklenščka. Stopil je s konja, ga privezal k drevesu in zanesel mrtvega dečka v hrastovo senco, kjer mu je zravnal ude in mu pokril lice s pisano o vratno ruto. »Za nekaj, dečko, sem ti dolžnik,« je rekel Hawk, se vzravnal in s klobukom v roki za trenutek obstal pred mrtvecem. »Pokazal si mi, katero pot je ubral Biondino! Gracias, amigo! Morda ti odplačam trohico dolga, še preden zaide dan! Puško si tudi imel s seboj? Si mar mislil, da utegneš srečata prerijskega vola? Na Blondina gotovo ne bi bil pomeril z njo, kaj?« Pobral je risanico, ki je ležala ob cesti. Stopil je po komja, od vedel drhtečo žival v širokem ovinku okrog zemeljskih ostankov indijanskega dečka, nato pa v skok odjezdil dalje. Zdaj je vsaj vedel, kam ga vodi pot. Vedel je tudi, da Biondino ni ubil fanta s svojo roko, zakaj on bi bil spravil truplo nazaj na križišče. Kdo izmed njegovih ljudi je bil ostal zadaj, da bi pazil, ali jih nihče ne sledi, ter opravil svojo nalogo, da spravi radovedneža s poti. Ali ni bilo verjetno, da si je Biondino še vedno varoval hrbet? Morda je isti človek na drugem razpotju spet prežal v zasedi in óakal, da ponovi svojo igro? Beseda 1 Din, davek 3 Din za šltro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Praktikantko sprejmem takoj. Pugoji: sr-bohrvatsko in stenografila, peifektno ter dobro nemško. Ponudbe pod »Industrija« na ogl. odd. (atra. 10029-1 Frizerko dobro moč. za železno in Tcdno ondulacijo, sprejmem M.-hael Godnov, Tržič.- 10031-1 Več sodarskih pomočnikov sa veliko delo, • prejme takoi sodarstvo Homan, Stra-lišče pri Kranju. 9727-1 Frizerka dobra moč, spretna onduli-ranja. dobi stalno namešče-nje. Plača 700 Din. Službo nastop: takoi. Anton Mast-cak, frizer. Stražišče 22. 10008-1 Mesarski pomočnik izurjen v izdelavi vseh mesnih izdelkov samostojno, — dobi mesto Poštenost predpogoj. Franc Ocvirk, mesar in prekaievalec, Povšetova ulica 38, Ljubliana. 10024-1 Natakarico mlajšo, simpatično inteligentno dekle, tudi začetnico, takoj spreimem v buffet Naslov v vsth poslovalnicah Jutra. 10015-1 S+rokovno izvežba-ncga sifonerja z mojstrskim izpitom, iščem kot poslovodjo za na deželo. Pismene ponudbe ie poslati najkasneje do 1. maja t. 1. na ogl. odd. Jutra pod »Stalno in dobro mesto«. 10039-1 Mlado pridno dekle Ta vse spreimem takoj. — Wagner, Liubl;ana, Vodnikov trg, stojnica. 10037-1 Brivski pomočnik dober aelavec, dobi stalno službo. Lisac, Trbovlie. 10040-1 Frizerko dobro moč >piejme takoj salon Vreček, Ljubljana VII Celovška 30a. 10034-1 Diima išče dekle oskrbnico 40—48 let, Nemko katol. anje na poto Vanju. Ponudbe pod šifro »Beste Referenzen« na Ho-'el Slon, Ljubljana. 10035-1 Natakarico iščem za take ali 1. maja. Predstavit, se samo osebno v gostilni Lorber, Žalec 2. 100551 Vzgojiteljico mlado, irteligrn'no, zanesljivo, iščem k dvema otrokoma s perfektnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe s fotografijo. spričevali in priporočili poslati na Dr. Fran-geš, Zagreb, Josipovac 11. 9587-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejmem takoj. Rešetič, Ljubljana, Ma-sarykova c. 14. 10048-1 Nekoliko šivilj iščem za Novisad za belo in moško perilo. — Osebno se predstaviti 21 t. m. preko celega dne v hotelu Metro pol, Miklič, pri g. Fichtler 10020-1 Upravitelja sposobnega, kvalificiranega, iščem za vilo »Rivijero« v Herceenovem. ki b! vodil posle penziona iste Rivijere, potrebna pa sts mi tudi 1 sobarica in sluga. Osobie mora znati poleg svoiega jezika lerfektn-' nemški. Nastopiti more takoj po sporazumu Za pogoje naj se ohrneio na lastnika Rivijere v Herceenovem. Uslužbenci naj bodo mlaiši. 10028-1 vsaka beseda 50 par, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Obratovodja - nadmojster energičen, se priporoča p. t. lastnikom tkalnic aa reorganizacijo pod jetja. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Velika produkcija, mala režija» 99S4-2 Trgovski potnik kolonialne stroke z večletno prakso, dobro vpe ljan želi stalno služoo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Soliden« 196 2 Gospa nadvse zanesljiva, samosto)-na. trgovsko, gospodinjsko izobražena, dolgoletna spričevala, želi zaupno mesto. Ponudbe pod »Služba v Ljubljani« na ogl oddelek jutra. 10010-2 Lesni manipulant z večletno prakso, išče služ be. Zmožen vseh to stroko spadajočih del, kakor tudi pisarniških. Nastop 1. maja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10016-2 Dekle staro 28 le:, zmožno samostojnega gospodinjstva, želi spremeniti službo, oairaiši k samostomemu gospodu ali slično. Ponudbe pod »Varčna in poštena« na ogl odd. Jutra. 10011-2 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE Krepko je potegnil z ustnicami in pritisnil na kljuko. Fej te bodi! S kipečo močjo mu je planil curek v usta, si utrl pot prav do grla, udaril ob notranjo stran ušesnih mren in mu brizgnil skozi nosnice... Lesni manipulant z večletno prakso, zmožen tudi pisarniških poslov lesne stroke, išče službo za takojšen nastop ali z mesecem majem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10036-2 Natakarica ki je obenem tudi sobarica, želi službe za 1. maj. Ceni. ponudbe na podružnico Ju tra v Celju pod šifro »Okolica Celja«. 10056-2 Natakarica poJtena, pridna, simpatična, želi stalne in dobre službe, najraje v restavraciji ali boljši gostilni. Nastopi lahko takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10054-2 Posestniki vrtov Poceni dobro in lepo Vam uredim, tako da bo kras Vaše hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 66« 10026-2 il!l!ll|llllllll!lllll!llilll!l!lllllllli!llllllllllllilllliiilllli!i:iilli Vajenci (ke) ^iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiüiiiüimiüiü'i'j1'! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din. Pekovskega vajenca sprejme pekarna Alois Pretnar, Zgornja Žiška (Vodnikova cesta). 10042-44 Beseda 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanJ-šj znesek 17 Din. Za din 2.500 časiužite mrs-čno l.OOO die Dopisi: »AN OS. Manboi Orožnova 6. — Priložite ■namke. 9701-3 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-šj znesek 17 Din. Zastopnika agilnega, iščem za Ljubljano in okolico za prodajo aparatov za razmnoževanje in adresiranje za bagatelno ceno Dnevni zaslužek 100— 150 Din. Lazar Ladislav, trgovski agent Novi sad. Kralja Petra II. 101. 10022-5 -EH Beseda 1 Din, davek 3 Din za šilro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š) znesek 17 Din. Kolesa najnovejši modeli v veliki izberi od D.n 550 dalje. Na zalog: imam tudi otroška Jvukolcsa Nova trgovina, l.|ubl|ana, Tyrševa c. 36, naspiotj Gospodarske zveze. y?44 11 Avtornioto Krasen avto •»Buick« spo. .na upa, >koro nov, 80 KS. tudi na obroke prodam. Ing. Štebi, Ale ssandrova c. 4, mezanin. — Telefon 29-66. 9149 IC 5 avtoplaščev in zračnic 6.00X19 in 1 avtohladiinik, ceno proda P. Škafar, — Borštnikov trg, Rimska cesta, Ljubljana. 10017-10 Avto Wanderer odprt, v dobrem stanju, na prodaj za majhno ceno ali zamenjam za manjšega. — Ogled pri meh. Štefan, Ka-piteliska ul. 10047-10 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, žimnice, kupuiem. Fridem pogledat na dom Pišite dopisnico: Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 10051-7 ZANESLJIV VODIČ a >r<: Spalnice moderne ln poceni ima na zalogi Berilč Rok pohištvo. Celovška 287 Tramvaj, postaja SI Ja nez. 9722 12 Adiator »Corona«, malo rabljen in 1 elektromotor 7.5 KS Ško-dovih zavodov, skoraj nov, poceni naprodaj. Vprašati pri: Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ul. 22. 9596-29 Beseda 1 Din, dav,ek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodnik v pokoju ali odvetnik začetnik lahko takoj prevzame do bro vpeljano podeželsko pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Lepa eksistenca« 9650 19 Brivsko - frizerski salon prodam z aparati za 6000 Din radi vojaščine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Salon«. 10052-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NaimanJ šj znesek 17 Din. Posojilo din 400.1 1 iščem. Vknjižba na prvo mesto za veleposestvo. -Cenj. ponudbe na ogl odd lutra pod »Primo loko«. 9537-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cest» 40 kupi takoi m plača oai bolie iramlne fcnjìtux bank in hranilnic, rednostne papirie« i% obveznice. bone, srečke, delnice itd. valute vseb držav. °rodaja srečk državne razredne loterije. 174-16 Hranilne knjižice Jugobanke Din 40.000 takoj prodam. Našlo» » vseh poslovalnicah Jutra. 10049-16 Vilo podkleteno, za Bežigradom ali v Rožni dolini, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnif plačilo«. 10012-20 Prodam hišo 4 sobe, 2 kuhinji. Studenci pri Mariboru. Delavska 19, za »Rapidom«. 10053-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Komfortna vila enodružinska, nova, se odda z junijem v najem. škopek. Mestni trg 20. 9859-21 Enosob. stanovanje oddam, eventuelno za pisarno ali mirno obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10019-21 Sobo s kuhinjo oddam takoj. Vidovdanska cesta 3. 10018-21 Enosob. stanovanje solnčno, oddam za maj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10050-21 4-sobno stanovanje s kopalnico, oddam za maj ali avgust. Ogled od 16. do 18. Cesta v Rožno dolino 10 10046-21 Dvosob. stanovanje v I. nadstr. oddam takoj ali za maj odraslim osebam. Mirje, Kolezija. Riharjeva 2 10043-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo v podpritličju — oddam za Din 180. Vodovod, elektrika, Zg. šiška št. 205 poleg gasilskega doma. 10058-21 tanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dvosobno s pritiklinami, solnčno in suho, ne v novi hiši in ne oddaljeno od središča Ljubljane, iščem za 1 maj ali 1. junij Ponudbe pod »Mirna hiša — točen plačnik« na ogl odd Jutra. 10063-21a TJ iTlWlYi ** f* Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Sobe za pisarne oddam v Dalmatinovi ul. s 1. majem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9712 23 Gospoda spreimem v lepo sobo za Din 100. Naslov : Krakovski nasip 10, v trgovini. 10023-23 Separirano sobo lepo, veliko, z dvema posteljama, oddam 1. maja. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10025-23 V dve zračni sobi v sredini mesta spreimem dva gospoda k samostojni gpspodinii. A. Šroier, Mestni trg 19-1. 10030-23 Sobo poseben vhod s stopnic — solnčno, prazno ali opremljeno, v strogem centru — oddam. Ogleda se vsak dan od 9.-^-11. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10038-23 Sobo lepo opremljeno, t posebnim vhodom, oddam. Smar-tinska c. 10. 10059-23 V m. Mucika Hvala prosim pridi 24. dvajseti uri k meni je nujno. p. javi. 10032-24 »Avtopart« na odgovor z dne 12. t. m. dvignite pismo v ogl. odd. Jutra — Partnerica. t00J3 24 Dohtar sestanek pred opero ob 7. uri 13. t. m. prepozno dvignila. Sporočite ponovno. — Ogl odd. Jutra pod »Blon-dinka«. 10045-24 PfJJMIM Žandarmerijski podoficir želi poročiti gospodično lepe preteklosti in simpatično, po možnosti šiviljo in veščo nemščine. Ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Golobičica«. 10027-25 Izgubljeno Najditelja listnice monograma F. Z. naprošam, naj vrne iamo le gitimaciji na ogl. odd Jutra 10009 28 K Va.jboliši trbovelisk' PREMOG brez prahu, koks. soha drva L Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Pelef 20-59 I i Preminul Je naš zvesti član ln navduSen Triglavan, gospod dr. Ferdo Lašič ODVETNIK V MARIBORU Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu! V MARIBORU, dne 19. aprila 1938. ODBOR STARES. DRUŠTVA JUG. AKAD. DRUŠTVA »TRIGLAV«. ia vse Izolacije proti k'odl, vlagi in za hitro vezavo cementa BETGNIT ia vlago nepropustni eunanj] in notranji omet Izolator B E T O N I T, kem. izd. Maribor. Zahtevajte navodila) INSERIRAJ V „JUTRU"! Parne stroje, kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje 'To hranilo za polt z »Biocelom' JE USTVARILO ČUDEŽ NA MOJEM OBRAZU" pravi sestra pomočnica. DOAIZALE Drogerija SSB v frekventirani ulici glavnega mesta, 1 SE PRODA. I Obširne koncesije, lepa moderna m oprema s celotnim kurentnim skladi- m ščern. - Pismene ponudbe pod šifro 1 »Radi bolesti« na Publicitaa d. d., j Zagreb, Ilica 9. 1 Tisoče z^val prejema »MCRANAc ,mmm' pgOTwrif» I UWE PRESTANEJO lAKOJIZMftfrl mOASTETONAPlßASTEM MESTU. WJTIUBI PRKVMudJjtA I* HRANI 1 ■LASNE KORENINE. Wfil7AMOPO ■POVZETA/ STtftMtortfST &1 M0BANÀ' » J ClNEK Je bil prav gotovo Čudovit. V n»-11 kaj dneh sem opazila, da male brazd« tn gube izginjajo V nekaj tednih sem bila videti za deset let mlajša. Biocel — mi pravi doktor — Je iznajdba znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča. Zdaj ga vsebuje sleherna tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer, belo kremo Tokalon pa zjutraj. Po tak) uporabi bo bleda, vela polt zablestela v novi mladostni živahnosti; napravite svojo polt Jasno, svežo, čvrsto — ln Jo rešite gub ln drugih nedostatkov. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot m druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-B, Zagreb, Praška ul. 6. Naznanjamo tužno vest, da je naš Iskreno ljubljeni nepozabni soprog, sin, brat, nečak, bratranec, svak, gospod Beno Wölfling ZASEBNI URADNIK po kratki bolezni, dne 1?. aprila t. 1. na Dunaju preminul. Istotam je bil dne 17. aprila pokopan. LJUBLJANA, DUNAJ, dno 15, aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI i y * L * * ' - V" Vsemogočni je odpoklical k Sebi ljubljenega očet» ln soproga dr. Ferda Lašiča ODVETNIKA V MARIBORU Na njegovi zadnji poti smo ga spremili v torek 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnlca bo v sredo ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, 19. aprila 1938. Žalujoča žena, otroka in sorodniki Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.