Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
IJpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 80 —
Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Celje, v petek, dne II. junija 1909.
Stev. 130.
Telefonska številka 65.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Slovanska posvetovanja v Petrogradu.
Dne 29. maja se je sešel izvrševalni odbor na zaključno posvetovanje. Namen tega posvetovanja je bil napraviti resumé dosedanjih skupnih razprav vseh delegatov ter določiti nadaljevanje začetega delovanja. Debate so se vršile skoro ves dan ter so bile zaupne. Razpravljalo se je ne samo o splošnostih, ampak tudi o podrobnostih delovnega programa. Sestavljene in odobrene so bile resolucije, katere navajamo nižje. Med Rusi in Poljaki se ideja o narodni razdelitvi čedalje bolj širi in ntrja, oboji so prepričani, da je potrebno določiti mejo med obema narodnostima, da se takp zmanjša možnost in priložnost k narodnim prepirom.
Zaključke izvrševalnega odbora lahko raasumiramo tako le:
1.	Glede slovanske trgovinske zbornice, ki je bila ravnokar osnovana v Petrogradu, ne zavzema izvrševalni odbor ne začasnega, ne de-flnitivnega stališča, kakor se je zahtevalo, sklenil je mariveč s tem še počakati, da mu bode mogoče po uspehih nadaljnega razvoja tega zavoda soditi in ukreniti.
2.	Slovanski izvrševalni odbor se snide novembra meseca v Petrogradu, kjer bode nadaljeval svoje delo. K posvetovanjem se povabita tudi referenta o banki in razstavi, do tega časa bodo rešena pripravljalna dela, katera so bila v komisijah določena.
3.	Splošni slovanski shod s programom, določenim na posvetovanjih v Pragi se bode vršil prihodnje leto maja meseca v Sofiji. Izvrševalni odbor bo na svojih posvetovanjih novembra meseca izdelal delovni program upoštevajoč pri tem predloge, katere bodo stavili zastopniki posameznih narodov na temelju svojih posebnih posvetovanj.
4.	Izreka se zahvala slovanskemu komitetn češkega na- |
LISJEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 75
češki spisal S vatopluk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
XII.
O, solnce velikega, večno pomenljivega dne! Ti, ki si obsijalo skromni voj junakov, o kakršnih je malo zabli-ščalo v zgodovini narodov, ki si pokazalo svetu, da je mogoč mal narod, ako ga vodi goreče navdušenje, in ki da radostno premoženje in življenje za svoje prepričanje, ti luč nebeška, ki si zasvetila nad goro Vitkovo, da bi ovenčala junaška čela prednikov z glo-rijo nesmrtne slave — o solnce, katerega žarki še po stoletjih ogrevajo mrzla srca potomcev: koliko navdušenja more hraniti jedro češke zemlje, koliko prelepih in plamenečih besed
rodnega sveta za njegovo delo in referentu dr. P r e i s s u za njegove referate.
5.	V aneksi j skem vprašanju se sprejema ta le resolucija: „Vzemši na znanje izjave srbskih članov komiteta in posvetovanja o aneksiji Bosne iu Hercegovine, Ki je razburila ves slovanski svet, sodi izvrševalni odbor slovanskega komiteta, da ne spada čisto politična stran, katere se je progla-j dotaknil, v njegovo področje, poziva pa vse slovanske poslance v avstrijskem parlamentu, naj si na vso moč prizadevajo, da pribore Bosni in Hercegovini čim najširšo avtonomijo, katera bi zasigurala tem deželam politični, kulturno-narodni in gospodarski razvoj. Sočasno poziva odbor vse delegate svobodnih slovanskih narodov, da bi z vsemi silami pospeševali kulturne stike z brati v Bosui in Hercegovini.
6.	V rusko-poljskem vprašanju se sprejme ta le izjava:
Izvrševalni odbor priznava, uva-žujoč vprašanja, tikajoča se rusko-poljskih odnošajev, da je mogoče priti do rusko-poljske sprave v Rusiji in izven nje edino le, ako se brezpogojno izvedejo načela praškega shoda, t. j., ako se prizna popolna ravno prav nost obeh narodov z i z k 1 j u če n j em vseh izjemnih zakonov ter priznajo vsakemu narodu na njegovih rodnih tleh pravice na jezik, šolo in uredbe, katere mu bodo jamčile za njega narodni razvoj.
S tem je bilo posvetovanje zaključeno, predsedniku dr. Kramafu so pa udeleženci priredili najprisrčnejše ovacije, ker je tako spretno vodil posvetovanja.
Večina udeležnikov je že zvečer zapustila Petrograd, drugi so se odpeljali v Moskvo. Ta posvetovanja nam pričajo, da lansko leto začeto delo lepo napreduje, ideje se razvijajo, širijo in konkretizirajo; v kratkem bo-
naš jezik, vsa bi se morala zliti v veličastno odo, ki bi pozdravljala tvoj triumfalni vzhod na zlatem in purpurnem obzoru! Toda s časom so se spremenili tudi ljudje. Neštetokrat je vzišlo kakor tedaj krasno poletno solnce nad Vitkovo goro, ampak nikdar več ni obsijalo božjih vitezov in po stoletjih sveti na mal roti brez resnice in moči, brez navdušenja, ki bi dal poslednjo kapljico krvi za dragi ideal, na rod, ki že komaj razume in veruje velikemu činu prednikov in ki se posmehuje poročilu o njih kakor stari, čudni pravljici, ki jo je že dolgočasno poslušati. Ker je nezmožen onih velikih žrtev in ognja, se izgovarja na drage čase in okoliščine, prepoveduje govoriti o slavnih, minulih činih in devlje roke v naročje in pusti vnemar malo šaro — o solnce, ki si zatonilo naši moči, kdaj vzideš zopet in najdeč tudi pesnika, ki te bode znal pozdraviti z gorečim navdušenjem in ne s praznim
demo videli tudi dejanja — v osnovanju banke in razstave in v spopol-nitvi kulturnih organizacij v slovanskem svetu.
Politična kronika.
a Utis vladne „zmage" o dr. Šu-steršičevem predlogu. Odličen član soc. demokr. stranke je po glasovanju dejal: „Ako bi bila vlada minoli petek ostala z 20 glasovi v manjšini, bi bila lahko rekla, da je to goli slučaj, danes ima to črno na belem, da jo je rešilo poraza pet ministrov in predsednik zbornice."t „Den" piše: „Taka vladna večina nima pravice biti ponosna na svoj uspeh, ker si je sigurno v svesti, da je morala zadušiti v sebi zadnje ostanke morale in vesti, da je dovolila protizakonito koncesijo oderuškemu izsesavanju ubog.h bosansko - hercegovskih kmetov samo, da obvaruje vlado graje." Tako in podobno pišejo tudi drugi listi. Radi pomanjkanja prostora jih danes ne navajamo.
a Posledice glasovanja v slovanskem taboru. Češki minister-rojak je glasoval proti Šusteršičevemu predlogu, čeprav ga je parlamentarna komisija Zveze čeških poslancev pozvala, naj se glasovanja vsaj vzdrži in če drugače ne gre, tudi poda svojo ostavko. Minister Žžček se je dal baronu Bie-nerthu pregovoriti, d?, je svojim mi-nisterskim kolegom obvezan solidarno z njimi glasovati. ^Čas" piše: „Ždček je postopal in glasoval kot minister, kot kolega dr. Schreinerja in Hochenburgerja in drugov pa ne kot češki minister. Zato moramo po današnjem glasovanju videti v dr. ŽAčku samo ministra, samo člana Bie-nerthovega kabineta nikakor pa ne zanesljivega zastopnika čeških narodnih koristi; kvalifikacijo za to poslanstvo je dr. Žiček z današnjim glasovanjem zgubil." Ni verjetno, da bi dr. Ždček mogel ostati še nadalje na svojem mestu; mesto bar. Bienertha pojde Ž&ček. — „Den" piše: „Spodbujajoča je zavest,
zvonenjem besed in z nepomenljivo
karikaturo kakor jaz.
*
* *
„Vstani brat Matija — čas je že!"
Gospod Brouček si je pomel oči in je zapazil nad seboj nagubano lice brata Staha, ki' mu je podajal težek, z žeblji posejan cep in kos kruha s sirom.
Brat Matija je vzel oboje s težkim vzdihom in — ne bom natanko popisoval to nedeljsko dopoldne našega junaka, ki spada med njegove najtrud-nejše praznične spomine.
Samo toliko omenim, da danes sicer ni podajal kamnov, ampak je poslušal pridige taborskih duhovnikov s pobožnim petjem bratov in prejel — nerad to priznam, toda konečno mora resnica na dan — prejel je obhajilo pod obema podobama, po taborskem običaju, to je pri navadni, s prtom pogrnjeni mizi, za katero je stal duhovnik brez ornatov, ki je opravil kratek
da je šlo za čisto slovansko stvar in da so bili zanjo pridobljeni vsi slovanski narodi v Avstriji, kajti tudi del Poljakov se je postavil na širše slovansko stališče slovanske politike in tudi večji del Rusinov, kateri so dosedaj stali vedno v slovanskih vprašanjih na Slovanom sovražni strani, se je pridružil slovanski opoziciji. Tudi tega ne smemo prezreti, da so v resnici napredni Ngmci šli s slovansko opozicijo v eni vrsti in dejstvo, da je socijalno demokratska zveza kot eden mož šla s Slovansko jednoto, je tako, da se nacijonalni Nemci boje njegovih učinkov tudi za bodočnost." — Mi za bodočnost ne izvajamo iz tega nikakih posledic, ne za opozicijonalno ne za slovansko politiko na širši podlagi, kajti v Slovanski jednoti sede in imajo precejšnjo moč češki in jugoslovanski klerikalci, tem pa ni ne do resne in dosledne opozicije, ne do slovanske politike na širši podlagi prav nič ležeče. O tem se bomo še prehitro lahko prepričali.
a V proračunskem odseku je bil
rešen proračun naučnega ministerstva in tudi vse ostale položke celega proračuna. Pri položki „penzije" sta zahtevala posi. Malik in Ellenbogen, naj se predloži podrobni izkaz o minister-skih pokojninah. Fin. minister Bilinjski je dejal, da sedaj ne more tega storiti, da bo pa poskrbel, da pride tak izkaz v bodoči proračun. Posi. Ellenbogen je pa zahteval ta izkaz že za tekoče leto.
a Dvojna mera. Italjanom je vlada obljubila ital. pravoslovno fakulteto v Trstu, ako bodo glasovali proti Šusteršičevemu predlogu, Dalmatincem je pa Bienerth zagrozil, da če bo prisiljen vladati s pomočjo § 14, da bode izčrtal iz proračuna 1,900.000 K, ki so postavljene za razne gospodarske reforme v Dalmaciji, ako bodo Dalma-tinci glasovali proti vladi. Dalmatinci se pa tudi tej grožnji niso vdali.
a Ustava za Bosno in Hercegovino. Parlamentarna komisija Slovanske jednote je pod predsedništvom dr. Ivče
obred samo v češkem jeziku.
Opoludne so dale taborske sestre bratu Matiji nedeljski obed, ki je obstal s „kislega" — neka vrsta juhe, o katere moči gospod Brouček iz spoštovanja do davnih prednikov hrani globok molk — kos kuhane govedine, ržen kruh in naprstek — vsaj za mero brata Matije samo naprstek — nekega piva. —
Toda ko se je po obedu vdal mislim najbolj temnim, ga je naenkrat spreletela tudi misel o obetani rešitvi. Spomnil se je namreč podzemeljskega hodnika, po katerem je že prišel iz devetnajstega do petnajstega stolet,a, in k temu je še pomislil: Kaj ko bi bilo mogoče po ravno tem hodniku priti nazaj. Pritrjajoča odpoved se je pojavila tako sama ob sebi, da je radostno poskočil in čudno, da ni glasno razodel svojega veselja.
(Dalje prih.)
vida sklenila staviti v parlamenta nnjni predlog; posi. Kaline, s katerim se vlada poziva, naj predloži parlamentu načrt bosansko-hercegovske ustave še predno bode predložen vladarju v sankcijo, tako da bi se ne ponavljalo, kar se je pripetilo pri koncesiji ogrske agrarne banke za Bosno iu Hercegovino.
a Ogrska kriza. Izvrševalni odbor stranke neodvisnosti je imel pri Kos-suthu sejo, v kateri je ta poročal o svoji avdijenci pH cesarju. Debate s5 se udeležili Justh, Hollo, Andrassy in Batthiany, kateri je dejal, da se ne strinja ìf tem, da bi se rešitev krize odnesla do jeseni, ako je pa stranka neodvisnosti druzega mnenja, bode prisiljen izvajati iz tega za svojo osebo posledice. Hoitsy zahteva, naj se skliče parlament; Hollo pravi, da stranka ne more sprejeti druzega predloga kot tega, da se 1911. osnuje samostojna ogrska banka, naj se skliče parlament in poda adresa večine kralju. Justh odklanja zavezništvo s stranko 1867-nikov ter pravi, da brez rešitve bančnega vprašanja v smisla str. neodvisnosti ne bo miru, skliče naj se čimprej parlament, Kossuth je dal izjavo, v kateri pravi, da ga ni volja udati se sklepom izvrševal nega odbora ali tudi plenuma stranke neodvisnosti o tem, ali naj se takoj razpravlja o volilni reformi in ali naj se bančno vprašanje odloži. To nam priča o tem, da se bode stranka neodvisnosti razcepila v pristaše Kossuthove in pristaše Justhove. Kossuth upa, da dobi veČino na svojo stran in da bo igral še veliko ulogo pri rešitvi krize.
a Rusija. V državni dumi je bila po dolgi debati sprejeta interpelacija opozicije o delavnosti „zveze pravih ljudskih ljudi j" ä 131 glasovi proti 87.
a Turčija. Parlameut je sprejel izredni proračun za tekoče leto. Sultan bo potoval po azijskih provincah in po-setil mnogo tamošnjih mest. Potni načrt bo v kratkem določen. Maršal Tahir in nek brigadir sta bila vsled obsodbe vojnega sodišča degradirana. Oba degradirana sta Albanca.
a Srbija. Princ Jurij je pismeno prosil kralja in ministerskega predsednika, naj se ga odpusti iz zbora srbskih častnikov.
Dnevna hroniha.
Zatirano nemštvo ali dvojna mera.
V državnem proračunu za 1909 so zelo zanimive postavke o nemških državnih ljudskih šolah na Primorskem. V Trstu vzdržuje država nič manj ko tri ljudske šole od katerih je jedna združena tudi z ljudsko šolo za deklice. Za vzdrževanje teh treh ali bolje rečeno štirih nemških ljudskih šol je postavljen v državni proračun za 1909. znesek od 301.985 K. V Trstu je po uradnem štetju vsega skupaj 8880 Nemcev v omenjene nemške šole pa zahaja 2908 otrok, od katerih je samo 901 otrok prijavil nemščino kot svoj materinski jezik, 2007 otrok je torej slovanske in italjanske narodnosti. Slovencev v Trstu (v mestu) je nad 30 tisoč in tem ne daje ne mesto ne država nobene ljudske šole. Po tridesetletnem boju je baje prevzela država šolo družbe sv. Cirila in Metoda na svoj račun, v državnem proračunu za 1909 pa ni še nobene postavke o tem.
v V Puli vzdržuje država za otroke nemških častnikov in vojaških uradnikov nemško deško in nemško meščansko ljudsko šolo za katere je postavljena v proračunu za 1909 svota 62.048 K. Vrhu tega plačuje država še 10.000 K na leto za remuneracije onim učiteljem, ki poučujejo nemščino na istrskih in goriških ljudskih šolah. Za te uradne Nemce pa vzdržuje tudi c. in kr. mor-
narica še posebno ljudsko šolo, nižjo realko in neko strokovno šolo za vzgojo mašinistov. Za domorodne Hrvate iu Slovence v Puli ne vzdržuje ne občina ne država nobene ljudske in sploh nobene šole. Da so v Trstu in v Gorici tudi še dvé nemški gimnaziji in dve nemški realki pa nobene slovenske srednje šole, se ne bode nikdo čudil, saj so Slovenci tu dòma, docim so Nemci vsi brez izjeme tujci. Domačine treba torej tlačiti in preganjati, tujce pa z vsemi sredstvi podpirati. Tako se na naše troške in z našim davčnim denarjem zidajo v Trstu in Puli stebri nemškega mosta do Adrije. Vse to' se pa imenuje patrijotična politika.
v Ustanovitev slovanske lige klerikalnih akademikov snujejo klerikalci. Ljubljanski škof dr. Jeglič je že dal novi ligi 100 K in svoj blagoslov.
u Mednarodno mlekarsko razstavo je otvoril v nedeljo v Budimpešti nadvojvoga Jožef. Istočasno se vrši 4. mednarodni mlekarski kongres. Udeležuje se razprav 530 inozemskih odposlancev iz 20 držav in 217 Ogrov.
V	nedeljo je govoril na otvoritvenem zboru prešnji francoski poljedelski minister Viget o mlekarstvu s stališča znanosti, zdravstva in kmet. gospodarstva.
u Za intendanta dež. gledališča v Zagrebu je imenovan g. Vlad. pl. Treščec-Branjski. Treščec je znan hrvatski pisatelj, izboren stilist in prevajalec francoskih avtorjev.
u Društvo za izkoriščanje hrvatskih vodopadov se je ustanovilo v Parizu. Imenuje se „Primorsko društvo za hidroelektrično industrijo." Delniška družba bode imela 4 milijone kron glavnice, ki se pa more povišati na 10 milijonov. — Denar dasta poleg „Banque transatlantique" še dva velika pariška denarna zavoda in več bankirjev. V Parizu bolje vedo, kje dobiti na Hrvatskem denar in bogastvo ko v Zagrebu.
a Podban Czernkovich namerava iti, kakor poroča „Hrvatska", v pokoj. Užival bode baje za svoje uradno „delo" polno penzijo v znesku 12 tisoč kron
Dopisi.
Zanimivo sti iz Ljutomera in murskega polja. (Konec.)
V	naslednjem še nekoliko kronike „narodnega delovanja" našega politi-kujočega duhovnika. Pred njegovim prihodom smo živeli v trgu in okolici v lepi slogi in prijateljskih odnošajih. Sovraštva med nami ni bilo, imeli smo skupno politiko, koje ost je bila naperjena proti skupnemu sovražniku Nemcu! Imeli smo „Slovensko pevsko drnštvo", ki ni poznalo strankarstva,
v	katerem smo vživali vsi prijetne in res koristne ure! Tukaj se je začelo „narodno delo" klavernega generala kmečke zveze, 0. Škamleca. Pristopil je takoj kot podporni član in izzval že pri pri prvem občnem zboru tak škandal, kakor še ga kronika ljut. Slovencev nima zabeleženega. Škamlec se ima zahvaliti samo posredovanju nekega narodnega obrtnika, da ga niso ljut. gospice iz javnega lokala ven vrgle! Isti večer je z nepopisno surovostjo sunil gosp. Dijaka ml. s pestmi v prsi. Legitimiral je to „junaštvo in plemenitost" z besedami : „jaz sem katoliški duhovnik", nakar se mu je popolnoma pravilno odgovorilo : „jaz pa pošten kristjan in moja vera je v nevarnosti, če vas
• J ■ u
vi	d i in .
Lep božji namestnik, lep oznanovatelj krščanskega miru in ljubezni, kaj ne? Nato se je začelo njegovo „delo" v okolici: kjer je prej klilo idejalno mirno prijateljsko življenje, najdemo danes sovraštvo,' srd in mržnjo, kar ni uklonilo tilnika pred njim, tisto se je preganjalo in profaniralo. Na tak terorizem je postavil svoj politični tron, njegovi agitatorji hodijo skoraj vsak dan v farovž po „povelja in odredbe", tam on krsti poštene krščanske može za liberalne, tam se ločijo „naši od na-naših."
Toda neizprosljiva usoda si je tndi pri njem priskala svojo pravico, v svojem zmagoslavij u se je prevzel. — Razširil je svojo strahovlado tudi nad farovž in tukaj ga je zadela nesreča, ki mu je mahoma vzela vso au-toriteto: našel se je mož v podobi de-kanovega oskrbnika, g. Pihlarja, ki ga je nekoč, ko je hotel razveljaviti odredbo g. dekana, prijel za tisti del obleke,ki se mu pravi hlače in ga vrgel čez stopnice na dvorišče! To se je zgodilo v jesen lanskega leta, omenil je o tem že „N. D.", toda nič popravka, klerikalni svet je tiho!
Ali veste, O. Škamlec, da je skrajni čas, da jo kar najprej odkurite iz našega kraja, kjer imate toliko narodnega zla na spominu?! Mi zahtevamo odločno duhovnikov, ki imajo čist ugled in vsestransko spoštovanje, ne pa političnih hujskačev, ki se dajo čez stopnice metati! In vam še se naj klanja naš kmet, mi naj poslušamo vašo devizo: proč od Celia? Le še dalje reprezentirajte našo kmečko zvezo, če ji hočete prtd vsem svetom ugled vzeti! Pa ne da bi spet zbrali bralno društvo in kršč. mladeniče ter pri njih vzbujali spet umetno ogorčenje nad ..nesramnimi liberalci," sicer vam damo še več prilike k temu in lahko kar vsak dan skličete tiste uboge žrtve vaše fanatične politike, mogoče v obliki običajnega „five ocloock tea."
Vprašamo častiti knezoškofijski ordinarijat, ali taki duhovniki rešujejo vero, ki je baje v nevarnosti ? Ali smo prisiljeni imeti v Ljutomeru takega kaplana, ki v svoji slepi strasti niti denarnih zavodov, naše glavne slovenske opore ne pardonira? Slovenski kmet, spregledaj in ne daj si vsiliti mnenja, da smo proti duhovnikom ali celo proti — veri, če smo primorani izreči svoje ogorčenje nad onim, ki se piše Škamlec! —
Muropoljski Slovenci, pridite vsi, ki ste člani posojilnice, v nedeljo dne 13. t. m. k izvanrednemu občnemu zboru, da bodemo sami in po svoji glavi odločili »usodo naše okr. posojilnice, ne pa ljudje, ki vržejo v posojilnico par kroni c, da potem lahko tirajo svojo brezvestno, narodu in slovenski stvari škodljivo politiko. Če pa hočete rušiti — rušite po svoji vesti, nad razvalinami bodete jokali vi sami, tisti pa, ki bi morali imeti odgovornost, bodo v drugem kraju nadaljevali svojo razdirajočo, fanatično politiko.
Aspern I909.
Štajerske novice.
o Občni zbor „Zveze narodnih društev" se vrši v nedeljo dne 11. julija v Celju. Opozarjamo vsa učlanjena društva, da čim poprej določijo svoje odposlance!
v Aistrich contra Stiger. Našim čitateljem je znano, kako je veletržec Stiger na dan pred volitvami v kavarni surovo napadel samost jnega nemškega kandidata g. Aistricha in njegovega somišljenika g. Bayerja. Gg. Aistrich in Bayer sta vložila po dr. Hrašovcu proti Stigerju kazensko ovadao, o kateri se je vršila razprava v sredo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Stiger ni prišel k razpravi, pač pa si je njegov zagovornik — seveda dr. Zaugger — pripeljal celo vrsto znanih uličnih prikaz-nij, da bi imel za svoj nastop primeren publikum. Pri generalijah je hotel dr. Zangger zapisnikarju na uho zašepe-tati število predkaznij, kar pa se je preprečilo, in tako se je izvedelo, d a je veletržec Stigeržepetkrat sodnijsko Kaznovan. Na to je dr. Zangger v dolgem političnem govoru utemeljeval, svojo trditev, da je Stiger ravnal v opravičenem razburjenju, ker so Aistrich in njegovi politični prijatelji imenovali sedanjega poslanca Wo-schnagga renegata. Višek njegovih izvajanj je bila patetično izrečena trditev, da je Woschnagg pri „nemškem društvu" d o k a zal. d a n i bil nikdar „Sokol", in je nemško društvo to
očitanje slovesnooznačilo kot neresnično.
Z ozirom na ta izvajanja je podal zastopnik tožiteljev g. dr. Koderman sledečo izjav: „Deželni poslanec Woschnagg jè bil Član „Sokola", plačeval je članarino, nosil je sokolsko obleko in je ob neki taki priliki s hiše njegovega očeta vihrala slo-venska trobojnica. To smo pripravljeni vsak čas pred sodiščem dokazati". Dr. Zangger je odgovoril, da boto naznanil poslancu Woschnagg u, kateri bo storil potrebne da^jae korake. Stiger je bil končno radi prestopka razžaljenja časti in telesne poškodbe (!) obsojen na 120 K globe, oziroma 5 dnij zapora. Nemško „občinstvo", ki je prišlo, da vidi Ai-strichov poraz, se je z dolgimi obrazi osramočeno razgubilo. Mi pa sedaj pričakujemo, da bo poslanec spodnještajerskih renegatov res storil „potrebne daljne korake" in nam bo pred sodiščem dokazal, da ni nosil rdeče sokol-ske srajce, da njegove rojstne hiše ni krasila slovenska trobojnica, skratka, da ni postal čistokrven Nemec iz navdušenega Slovenca.
v Klerikalno „gospodarsko" delo. Zadnji „Slov. Gosp." je dobil najbrž po hvalevrednem prizadevanju drž. poslanca Benkoviča, katerega se je svoj čas naprosilo, naj podpira pri ministerstvu prošnjo prve južnošt. vinarske zadruge v Celju, v roke odlok, s katerim se na skrajno nnemen in naravnost žaljiv način prošnjo zavrača. Ta izdelek birokratske omejenosti i i dokaz posebne vladne ljubezni do onih Slovencev, ki niso vladni mameluki, je porabil seveda takoj „Slov. G.", da blati in sumniči one može, kateri so se brez vsakih lastnih in strankarskih interesov vpregli v nehvaležno in težavno delo ustanovitve in vodstva vißske zadruge. Ministerstvu in klerikalcem se bode še od poklicane strokovnjaške strani po zasluženju odgovorilo ; mi pribijemo samo, da klerikalci mesto da bi sami pomagali vinore'jcem v vinski krizi, ki je nastala po njihovi in slič-nih ljudskih prijateljev krivdi, še pobijajo in grdijo one, ki so že mnogo storili. Klerikalci se s takim razdiranjem in oškodovanjem narodnih gospodarskih podjetij ne bodo prikupili nobenemu razsodnemu človeku. Sicer pa naj psujejo, kar jim drago: vinarske zadruge s tem ne bodo uničili, ker so gospodarski interesi vendar močnejši ko časnikarsko zabavljanje in ker vodijo zadrugo ljudje, ki se na tako nizkotno bevskanje ne ozirajo. Ako pa bodo vojevali klerikalci na gospodarskem polju po njihovi krivdi začet boj naprej — bo vzel njih in nas, ne vrag pač pa Nemec. Pa kaj to mar črni in-ternacijonali ?
Orožna nevednost. Ptujski okrajni odbor je vposlal na krajne šolske svete prošnjo, naj bi se po učencih zatirali metulji, ki so se sedaj pojavili v veliki množini. Ta dopis je pa v jezikovnem kakor tudi prirodopisnem oziru tako pomanjkljiv in napačen, da človeka, ki je le malo vtaknil nos v to znanost, kar grize, če ga bere. Ne ve, ali bi se jezil ali smejal tej kolobociji. Evo enega odlomka. — Seit einigen Tagen tritt der weiße Schmetterling sogennanter Kohlweißling (?) massenhaft auf. Dieser Schmetterling setzt Einer an, welche sich verpuppen und dann zur Raupen werden, durch welche dann Kraut, Kohl, Rüben, etc im Herbst vernichtet in kommenden Jahren abermals die Raupenplage eintretten wird. To so vam najnovejši prirodopisci! Najbrž še nihče teh metuljev opazoval ni, sicer bi moral vedeti, da to niso kapusovi
belini (Kohlweißlinge), ampak glogovi belini (Baumweißlinge). Oni se prikažejo kasneje. Vsak se mora tudi smejati, če trdijo, da se jajca zabubijo (verpuppen). Dobro, da niso napisali, da se metulji zabubijo ter da iz teh bub iz-lezejo gosenice, katera ležejo jajca. In take neumnosti si upajo pošiljati na šolska vodstva! Ko bi kak učitelj to svojim učencem povedal, bi gotovo polovica popokala od smeha, ker to že učenci na srednji stopnji, celo brihtni malčki I. raz. vedo, kaj se zabubi. In nemščina ! ? Se pozna, da tudi Ornik pozablja svoj „materinski jezik."' Kar je postal oče slov. kmetov, bo to šlo še hitreje. Toliko v uk slavnemu pri-rodopiscu in jezikoslovcu ptujskega okrajnega odbora.
v Razredna j usti ca i Sodnik v zadevi Bayer proti Stigerju je pri odmeritvi kazni kot olajševalno okoliščino navedel obtoženčevo soc. stališče, z drugimi besedami, siromaka bi za jednak prestopek zašil huje. Pa ne da bi si kdo drznil misliti, da vlada tudi v Avstriji in v Celju razredna justica!
v Prestavljen je finančni komisar dr. Val. Kermauner iz Celja za davčnega referenta k mariborskemu okr glavarstvu.
v Vsem spodnještajerskim učiteljskim društvom. Predlog radi poslovnega jezika pri uradnih učit. kon-tferencah se naj za letos opusti, ker so se nekatere konference že vršile," ki pridloga niso stavile, kajti niso bile o taistem pravočasno obveščene.
v Velika ljudska slavnost se bode priredila v nedeljo dne 11. julija ob priliki občnega zbora Zveze narodnih društev v „Sokolskem domu" v Gaberju pri Celju. Priprave so že v tiru.
v Nadomestna državnozborska volitev v Gradcu. Ker je klerikalec Ne-unteufel odstopil od kandidature, je, ostal za jutrišnjo ožjo volitev Wastian •sam kot kandidat. Seveda bode izvoljen in v nedeljo že namerava kot državni poslanec hujskati ormoške nem-škutarje, ki so ga izvolili za častnega občana v Ormožu.
a Za narodni sklad so darovali: Josip Glonar, abs. filozof v Gradcu 2 K; notar Kranjc, Šmarje, poravnava Za-ložnik-Smole (Zibika) 10 K; dr. Božič, Oelje, poravnava Ježovnik-Kajbič ^Pe-trovče) 10 K; dr. Kalan, Celje, poravnava Gobec-Gradt (Celje) 20 K; vesela družba pri Koželju v celjski okolici 1'82 K; Ivan Kelc, naduč., Nova Štifta 1 K; Matko Lizika, Straže 1 K: dr. Kalan, Celje, poravnava Korent in Meh proti Korenu (Petrovče) 20 K; dr. Zabukovšek, Celje, poravnava Kum-berger-Hiti (Grobelno) 10 K; Milan Detiček, Celje, nabral v celjskem „Narodnem domu" 14'40 K; učiteljstvo v Dobjem 4 K; Mihael Jošt, veleposestnik v Gotovljah, hvaležno kvitira napade v „Slov. Gospodarju" z 3 K! Vsem vrlim narodnjakom iskrena zahvala! Prosimo nadaljevanja!
Iz Gotovelj. Naš g. župnik, kateri je doslej pustil nas naprednjake pri aniru in mi njega, je začel sedaj na stare dni' po vplivu „višjih moči" otepati politiko. Zaganja, se po svojem mežnarju, katerega čaka že davno zasluženi obračun, kot besen v našega spoštovanega g. nadučitelja Brinarja. Pri tem strastnem boju ne prizanaša tudi domačinu g. ravnatelju F. Joštu in njegovim — pokojnim starišem pišoč: B. in J. se gotovo še spominjata, v kako tolažbo jima je bil svoj čas župnik. Razume se, da gg. Brinar in Jošt odločno zavračata vsako tolažbo, ako je župniku žal za to, da je spregovoril kako besedo ob priliki, ko je g. Jošt zgubil lansko leto svojo blago mater in g. Brinar nadebudno hčerko. Prav gotovo pa je, da gotoveljski faj-anošter ni tako odločno zavrnil mastnih
honorarjev, katere je pograbil ob teh žalostnih prilikah in katere naj gg. B. in J. primerjata v štolninskimi predpisi. Naj si pa g. fajmošter in mežnar zapomnita, da če se nista naučila toliko dostojnosti iu olike, da bi ne vlačila takih stvari v klerikalno časopisje, odpade tudi za nas vsaka obzirnost. Zapomnita si to !
a Iz Polzele. V zadnjem „Slov. Gosp." stresa „nekdo" svojo jezico, ki mu jo je zbudila obsodba dež. posi Alojzija Terglava dne 25. maja na Vranskem. V teh dveh noticah zavija dopisnik nekako taso, kot bi se gosp. Čepur lepo zmazal, od njega opsovana tožitelja pa propadla. Gospodje krog klerikalnih listov bi se naj drugače tolažili in požirali blamažo, ki jim jo je nakopal Terglav s tem, da je kot bivši dež. poslanec na neotesan način ozmerjal slučajno v gostilni navzoča gospoda z „ušivimi pobi". S tem da ga hočejo sedaj pri kmetih oprati in ona dva „poba" osramotiti, menda ne bo šlo, kajti resnica je: dež. posi. Alojz Terglav je 28. aprila v javnem lokalu mirne goste prav po gorjanski ozmerjal, dne 25. maja pa dobil nagrado za svojo visoko oliko s tem, da je bil obsojen na 50 K in stroške. Psoval je in obsojen je bil, tu mu nobena „žauba" ne pomaga, sam pater Korošec ne, in obsojen še bo, če ga voditelji kmečke zveze ne bodo malo — otesali. In res med najbolj prebrisane poslance se šteje, največ volilcev ima za seboj, v Gradcu ga čaka baje namestništvo dež. glavarja, pa še toliko manire ne razume, da bi se znal v gostilni oonašati kot tak, a ne kot kak pijan drvar, ki ne ve kaj in s kom govori! Slovenski delegaciji s tem ni povišal ugleda. Hm, Roškar, Terglav . . kje bode konec? — Dalje se vidi iz dopisov obeh listov, da je zanj in za kmečko zvezo to malenkost. Pa je baš nasprotno! To so pokazala gospa Čepurka na binkoštni ponedeljek na Polzeli, ko so izustila te-le ljubeznjive in za krščansko ženo značilne besede: „Pa za voljo takih smrkovcev moramo toliko plačevati!" Milostljiva so že s strahom mislila na to, da taka pravda požre že lep del dobička iz deželnozborskih di jet! Tisti dan je bil neki velik „špetir" med žlahto! Jezili in kregali so se, da je bilo joj, posebno „gospa" poslančeva, katerej ti nepotrebni stroški nikakor nočejo iz možgan ter jo silovito jezi, da je bil njen, z glasovi najbolj podprti mož-poslanec — radi častikraje pri sodniji obsojen. Priporočamo jej, naj ga vzame doma malo v šolo, saj je videti bolj prebrisana kot on ter bi bilo zelo na mestu, če prihodnjič „K. Z." kandidira njo, ne njega, ker se bo ona mogoče na agitacijskih potih v gostilnah bolje „nosila" kot on. Kaj čemo, gospod Terglav z gospo, huda je, človek ni toliko prebrisan in inteligenten, da bi vedel kaj govori, kajti nasveti in pouki, ki jih daje pozneje sodnijà, so vedno dragi. Sicer pa nas ni iznenadil ta Čepurjev aroganten nastop, nas ni iznenadila njegova izvolitev v dež. zbor, kajti tolažil nas je znani narodni pregovor o krompirju.
a „Dolgi nosovi, dolga ušesa". „Gospodar" pravi, da sta polzelanski liberalni učitelj in študent odšla z dolgimi nosovi od sodnije. Radi tega se ž njim ne bomo prepirali, javnost že sama sodi, kdo je šel z dolgim nosom, ali tisti, ki je bil obsojen za 50 K ali ona dva. Pa spomnili smo se pri tem na jako čuden stavek, ki ga je izgovoril Terglav tisti večer v gostilni, ko je hotel kopirati Bielohlaweka. Čepur je namreč trdil, da je natanko slišal, kaj sta se onadva gospoda pri drugi mizi pogovarjala. Odgovoril mu je jeden
izmed „pobov": „Gospod Terglav, potem pa imate čudno dolga ušesa, če
tako dobro slišite--" in Terglav
se odreže: „Ja, imam jih, ko bi jih pa ne imel, pä bi ne bil to — kar sem—". Smej se svet, pa ne tolmači si tega stavka prosto po svoje.
v Iz Maribora. V sredo se je končala pred mariborskim okrajnim sodiščem po treh dolgoveznih obravnavah zadeva Mahnert contra Gaberc. G. Simon Gaberc, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru je namreč napravil vlogo na mariborski občinski svet, v kateri se je pritožil, da je bil pokopan neki trg. pomočnik Siebenreich, ki je umrl 1. 1906 v mariborski bolnišnici, po protestantskem obredu, dasi je na smrtni postelji prestopil v rimsko-katoliško cerkev. V dotični vlogi je trdil g. Gaberc, da je pastor Mahnert Siebenreicha „svojevoljno odpeljal" in da je v nekem govor v Koublencu na Nemškem grdil rimsko-katoliško cerkov. Ker se mu teera ni posrečilo pred sodnijo na Mahner-tovo tožbo dokazati, je bil obsojen na 140 K kazni event. 14 dni zapora in na plačilo vseh stroškov.
d Usrelll se je včeraj zvečer ob četrt 10. v Št. Jurju ob J. žel. mladi Schescherko. Večerjal je še v krogu svoje rodbine, nato pa se je tiho odstranil in ustrelil. Neposredni vzrok samomora ni znan, a mladi 28 letni mož je trpel že dalje časa na srčni bolezni in melanholiji.
d Na Ponkvi ob J. ž. so zmagali klerikalci v 2. in 3. razredu. „Zmaga" v 3. razredu je bila prav klaverna: 1—3 glase večine! Naprednjaki se nameravajo pritožiti in potem se bode eventuelno že četrtikrat volilo!
v Umrl je v sredo zvečer v Feld-hofu pri Gradcu bivši glavar v Slovenjgradcu g. Anton Čapek, star 59 let. — Umrl je v Zagradu pri Celju g. Anton Mravljak, bivši župan v občini Celjska okolica, ko je bila še v nemškutarskih rokah. — V Gradcu je umrl bivši župan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Jakob Kellner, star 76 let.
v Od Sv. Barbare v Halozah. Kakor se nam poroča, priredi Učiteljsko društvo zä ptujski okraj svoj pomladanski izlet dne 17. junija sem v naše Haloze. Kraj je res poldrugo uro od železnice oddaljen, ima pa mnogo ugodnosti za izletnike. Gostilničarji razpolagajo s primernimi prostori, da se ni treba bati grdega vremena; vrh tega je v gostilnah izvrstoa in cena postrežba. Mnogo izletnikov privabi tudi naša „Državna delavnica zakošarstvo" s svojim vrbjim nasadom. Ni ga skoraj gosta, ki bi si ne kupil v tem zavodu ka malega za spomin ali za porabo. Tokrat je v zalogi precej takih izdelkov, ker so bili učenci zelo marljivi in ker so napovedani še drugi obiski. To nedeljo se baje pripelje več vozov kmečkega prebivalstva, da si ogledajo našo „pletarsko šolo". Vsak, kdor se je mudil pri nas, je še bil zadovoljen; gotovo ne bode žal tudi cc. učiteljstvu za čas in denar, ako nas poseti 17. tm. v velikem število.
v Podučno zborovanje priredi „Zveza narodnih društev" v nedeljo, 15. junija pri Sv. Barbari v Halozah. Govorita gg. nadučitelj Pesek in urednik Lešničar.
v Umrl je v Radanivasi pri Zrečah Franc Videčnik 75 let star. Bil je čez 30 let obč. odbornik, svetovalec in cenilec. N. v m. p.!
v Za postajenačelnlka v Rušah je imenovan g. Schnepf, doslej pristav na glavnem kolodvoru v Mariboru.
v Poročil se je v Hočah 7. juu. g. Milan Zemljič, poštni uradnik z gdč. Ano Wressnik iz Maribora. Bilo srečno!
Zasedanje por. sod. v Mariboru se prične v pondeljek dne 14. junija
Razglednice Ciril Metodove slavnosti ki se je vršila dne 6. tm. v Mariboru, se dobe v trgovini V. Weixl, gosposka ulica 33., komad po 30 vin. Del dobička je namenjen družbi.
v Sena ln slame bode letos tudi na Nemškem malo. V veletržnih krogih že računajo s prepovedjo izvoza sena in slame iz Nemčije.
v iz Slov. Bistrice. Tukaj se je hotel minulo nedeljo usmrtiti vsled nesrečne ljubezni 24 letni pos. sin Ratej iz Videža. Prerezal si je požiralnik, potem pa zagnal nož skozi okno na dvorišče. Prvo pomoč mu je dal domači zdravnik dr. Murmeyr, pozneje so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Poroka. Poročila se je gdč. Agica Kunej iz Konjic z g. Aut. Hribernikom iz Črešnjevca. Bilo srečno!
v Premlranje in Ilceuclranje plemenskih bikov murodolškega plemena za okraj Šmarje vrši se v sredo, dne 16. junija 1909 ob 8. uri zjutrai na živinskem sejmišču v Šmarju.
a Iz Trbovelj. V četrtek, dne 3. junija t. 1. so nas počastili s svojo prireditvijo in sicèr s šaloigro „Sladkosti rodbinskega življenja" člani ljubljanskega gledališča. Igra sama na sebi je res brez kritike in jo prav izvrstna, poučljiva in vzgojevalna najsibode za moški, kakor tudi za ženski spol. Nekatere dame so bile vzlovoljene, in so celo igro smatrale kot naperjeno v zasmehovanje ženskega spola, to seveda tiste, katere so se čutile prizadete. Pomisliti pa je. koliko je nesrečnih zakonov samo zaradi grde trme in svo-jeglavnosti enega ali drugega člana rodbine, ki se noče podati, če tudi vé, da ni pravice na njegovej strani. Tistim je veljala igra in v tem smislu je res dobra in vzgojevalna za rodbinske ljudi. Drugi prizori, kakor „pantofelsko junaštvo" in poraz žen-stva v tem boju naj nas ne smejo povzdigovati nad vzvišeno nalogo pouka v tej igri. Gospodu režiserju Nučiču, ki je tudi z vso strastjo in vseskozi naravno igral mladega neupogljivega zakonca — na tem mestu hvala. Prosili in želeli bi vsekako pri morebitnih zopetnih prireditvah malo glasnejega in počasnejega govorjenja, ker mnogokrat nismo besed razumeli niti Slovenci, kaj še naši Nemci, ki slovensko za silo razumejo in katerih je bilo precej pri predstavi, s čemer kažejo, da jim je umetniški užitek nad nestrpno zagrizenostjo. Končno naj še gospod režiser in prireditelji vzamejo k srcu dejstvo, da je v Trbovljah inteligenca precej razvajena in se po zimi vozi v gledališče po večkrat na teden in da bi se trboveljskemu občinstvu lahko nudilo kaj obširnejšega, fine j šega. da ne ie-čemo kako malo šaljivo operetko, ali vsaj kako šaljivo igro s petjem in če ne z drugo godbo (ker godba stane denar) vsaj z glasovirjem. Toliko v pomislek za drugikrat!
RpanjsliB novice.
v Hud boj se je bil pri zadnjih občinskih volitvah v Selcih na Gorenj skem, kjer je dolga leta župan oval državni in deželni poslanec Demšar in kjer je tekla zibel velikega krščanskega socijologa Kreka. V kljub vsem klerikalnim volilnim sleparstvom so ostali naprednjaki le za par glasov v manjšini. Vložil se je priziv in pri bodočih volitvah je upati, da za večno odklenka v tej občini gospodstvu Slov. ljudske stranke.
v Slavnost 25 letnice „Slavca".
Slavnostni odbor za prireditev te velike pevske slavnosti v Ljubljani je razdeljen v 20 odsekov, ki zelo marljivo delujejo. Za veliko ljudsko veselico v „Zvezdi", katera bode prirejena v slo-vensko-hrvaško-češkem slogu, se pri-
teglie še polovico Kongresnega trga, kjer bode postavljen ob nunski cerkvi veliki pevski oder za skupne nastope vseh sodelujočih pevskih drnštev. V 12—14 paviljonih bodo stregle gostom naše narodne dame. Sodelovali bodeta dve godbi, jedna za koncer£he točke, druga za ples. Poleg tega bodo postavljena najraznovrstnejša zabavišča, tako za odraščene vdeležence kakor tndi za našo ljubo mladino. O drugih točkah slavnosti in na novo prijavljena društva prihodnjič. Vstopnice za veliki slavnostni koncert se bodo dobile v trafiki g. Šešarkove.
v Izginil je 3. tm. 32 letni božjastni, včasih malo slaboumni Alojzij Pakiž, dninar iz Ribnice.
v Ogenj. V nedeljo je uničil ogenj v Dolnji Prekopi pri Št. Jerneju na Dolenjskem 7 gospodarjem vse, le enemu je ostala hiša. Zažgali so baje otroci. Škoda je okoli 40.000 kron, a ponesrečenci so zavarovani za majhne vsote.
v „Mestna hranilnica". V zadnji seji upravnega sveta je bil izvoljen za predsednika Ubald pi. Trnckoczy, za podpredsednika c. kr. stavbni svetnik Pavlin za člana ravnateljstva pa Ivan Velkavrh in Robert Kollmann.
v Nesreča. V Govejku pri Žirih si je stavil posestnik Tonh svojo hišico-Vrnil se je namreč iz Amerike, kjer si je prihranil nekaj donarja. Ko je nesel z drugim delavcem po bregu debel hrastov hlod, se je izpodtaknil in padel na tla. Hrast ga je pritisnil za vrat in mu zlomil tilnik, da je bil takoj mrtev, v Živinorejska zadruga v Selcih priredi prihodnji pondeljek, 14. t. m. živinorejsko razstavo svojih zadiužnikov dopoldne ob pol 10. uri.
v Proti darilom za srečkanja. Ljubljanski trgovski gremij je sklenil, da trgovci društvom ne bodo več dajali daril za srečkanje.
v Obsojenci radi septemberskih dogodkov, ki še niso nastopili kazni, so dobili poziv, da morajo, kazen nastopiti do 15. t. m.
d Boj za samo8lovenske ulične napise v Ljubljani končan. Upravno sodišče je 9. junija razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in prof. Binderja proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Pri razpravi je zastopal deželni odbor kranjski deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo. Po odločitvi deželnega odbora je bila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je isto že opetovano razsodilo, da ni kompetentno.
Primorske novice.
a V stavko so stopili predilniški delavci v Ajdovščini. Zahtevajo povišanje plač in odslovitev 2 delovodij. Stavko vodi Nar. del. organizacija.
u Prodaja arsenala avstr. Lloy-da državi. Med državno upravo in Lloydom se vrše pogajanja o prodaji Lloydovega arsenala pri Sv. Andreju v Trstu. Država namerava kupiti ar-senal ter ga vporabiti za razširjenje tržaške Inke. Ako pride do tega se Lloyd preseli s svojim arsenalom v Tržič (Monfalcone) ter bi se tam združil s paroplovno družbo Avstro-Ame-ricana, s kataro se o tem že dlje časa pogaja.
Oblasti so takoj odredile preiskavo, da se dožene, ali je vzrok samomor ali pa zločin.
v Koroški agrarci proti trgovinskim pogodbam. Koroška kmečka zveza je priredila v nedeljo zborovauje v Sin-čivasi in soglasno sprejela s,'edečo resolucijo: Koroška kmečka zveza pričakuje od svojih zastopnikov v državnem zboru, da z vsemi parlamentaričnimi sredstvi, katere se jim vidijo primerne, nastopijo proti nameravanim trgovinskim pogodbam z balkanskimi|in prek-morskim državami, katere bi zelo oškodovale agrarne interese.
Obrambni vestnih.
o Hrvatsko pjevačko društvo „Lovor" iz Opatije je poslalo družbi sv. Cirila in Metoda 100 K dohodkov ob priliki izleta v Postojno. Hvala!
o Knjige družbi sv. Cirila in Metoda, in sicer lepo zbirko prav porab-nih knjig, sta darovala gospa Franja Jarc. in neimenovani rodoljub. Le tako naprej, kmalu bo vagon knjig za obmejne kraje. — Darovalcema iskrena hvala !
o Kdor se zanima za nekdanji hrvaški „Vienac", naj se javi družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki ima skoraj vse letnike od 1880. naprej na prodaj, oz. v zameno za primerne slovenske knjige. Družba razpolaga tudi s starimi, vezanimi letniki „Učit. Tovariša".
Ciril-Metodova podružnica v Hrastniku je poslala glavni družbi „Siid-markin dar" v znesku 50 K kot prvo zbirko za pokroviteljnino z geslom: „Südmark" dvajsetletnico praznuje, nove plane proti nam spet kuje. Zemljo našo hoče nam ukrasti, upa, da Slovenec mora pasti.,;. Mi pa znova prisezimo sveto, da porazimo svojat to kleto; vsak od nas naj položi mal dar naši dragi družili na aitar! Prispevke je pobiral g. V. M. Zalar. Imena darovalcev priobči družba v mesečnem izkazu. Za sedaj iskrena hvala!
w»
Koroške novice.
v Najdena utopljenka. Iz Celovca se poroča, da so našli popolnoma slečeno truplo nekega približno 17 letnega dekleta, katero je pri plavila Drava.
Najnovejša brzojavna in teiefonicna poročilo.
Državni zbor.
o Dunaj, 11. junija. (Brz. „N. Dn.") V današnji seji poslanske zbornice se razpravlja o nujnem predlogu poslanca Stranskega o dogodkih na praški češki univerzi. Tudi drugi poslanci, ki so stavili nujne predloge, vstrajajo na tem, da se obravnava o njihovih predlogih. S tem bi se zavleklo čitanje vladnih finančnih predlogov na prihodnji teden.
o Dunaj, 11. junija. (.Brz. N. D.) Poslanska zbornica obravnava o nujnem predlogu rusinskega poslanca Le-wickega o jezikovnem vprašanju v Galiciji. Govori posi. Lewicki.
Konferenca klubovih načelnikov.
o Dunaj, 11. junija. (Brz. Nar. D.) Konferenca klubovih načelnikov se je posvetovala o načinu skrajšanju prorač. debate. Iz zadržanja članov slovanske jednote se bo moglo sklepati, kake šanse ima redna rešitev proračuna.
o Dunaj, 11. junija. (Brz. N. Dn.) Konferenca klubovih načelnikov se je izrekla, da se bodo v soboto, pondeljek in torek obravnavali nujni predlogi. S prvim čitaniem proračuna bi se potem lahko začelo v sredo.
Demisija češkega ministra-rojaka dr. Žačeka.
o Praga, 11. junija. (Brz. „Nar. Dn.") Cesar bo jutri sprejel v posebni avdijenci min. pred. Bienertha, da mu formelno predloži demisijo češkega ministra-rojaka dr. Žačeka. V političnih krogih se splošno sodi, da cesar ne bo sprejel te demisije.
Kretsko vprašanje.
o London, 11. junija. (Brz. „N. D.") Tukaj se govori, da so se vse 4 kretske obramb, velesile zjedinile, da zdržijo dosedanji položaj Krete nespremenjen.
Ogrska ministerska kriza.
o Budimpešta, 11. iunija. (Brz. „N. D.") Izvrš. odbor stranke neodvisnosti je danes opoldan končal svoja posvetovanja in sklenil, da pusti sedanji položaj do jeseni nespremenjen.
Sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem.
o Berlin, 17. junija. (Brz. N. D.) Cesar Viljem se bo 15. junija vkrcal, da odpluje v finsko vodovje. Sestanek z ruskim carjem se vrši 17. popoldan ali 18. predpoldan.
Novo srbsko državno posojilo.
o Belgrad, 11. junija. (Brz. N. Dn.) Srbski poslanik v Parizu je dobil od svoje vlade nalog, naj svoja pogajanja s francoskimi kapitalisti o novem srbskem državnem posojilu izvede do konca.
Srbi na banketu poslancev ruske dume v Londonu.
o Belgrad, 11. junija. (Brz. N. D.) V parlamentu se je osnoval odbor iz članov vseh strank, ki se poda v London na banket, ki se priredi na čast poslancem ruske državne dume. Banketa se udeleži tudi angleški minister Churchill.
Različne vesti.
a Budjeovice, 11. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Po celem južnem Češkem so bile včeraj hude vremenske nezgode: nalivi, kakor če se utrga oblak, s točo ter gromom in bliskom. V mnogih krajih so napravile velikansko škodo in vsa žetev je skoraj popolnoma uničena. Tudi strela je napravila ogromno škodo.
a Berlin, 11. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Knez Euleiiburg je dospel v Berlin in je sedaj v svojem stanovanju državnemu pravdništvu na razpolago. To bo tudi odločilo, ali bo smel iti na grad Liebenberg, ali pa bo moral ostati v Berolinu.
a Trst, 11. junija. (Brz. „Nar. Dn."). Pri včerajšnji dirki je prišlo do velikih izgredov, ker je favorit baje vsled poškodbe na nogi zadnji došel do cilja. Policija peš in na konjih je spraznila prostor. Vsled vednega hrupa se je dirka morala nehati.
Društvene vesti.
d Akad. tehn. društvo ,Tabor' v Gradcu naznanja, da se vrši II. redni
občni zbor v soboto dne 12. rožnika 1909 ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
o Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu prosi, naj se vsi njemu samemu namenjeni denarni prispevki pošiljajo pod njegovim natančnim slovenskim, torej ne prestavljenimi imenom, ali pa naravnost blagajniku g. generalmajorjn V. Kranjcu, Kö-rösistrasse 1. Predsednik društva pa je dr. Fr. Žižek, Luthergasse 4. — Pošiljatve n» vseučilišče delajo že za-raditega zmešnjavo, ker se tam uahaja Podpiralna zaloga za slovanske dijake-(Unterstützungsfond für slavisehe Studierende), katero upravlja akademični senat. — V zadnjem času je pošta več našemu društvu poslanih prispevkov vrnila. Prosimo vse ude in podpornike, ki se jim je to zgodilo, naj vzamejo na znanje, da tega ni krivo društvo,, in naj nam blagovolijo javiti svoja imena in podrobnosti, da se lahko pritožimo.	Odbor.
d Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" ima II. redni občni zbor v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer pri Franku, XVIII. Cottagegasse 1 z navadnim vsporedom.
d Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima III. redni občni zbor 12. junija 1909. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije u Schöblu, Ječna ulica.
d Bralno društvo na Laškem priredi v nedeljo dne 13. t. m. v prostorih „Pivnice §11" gledališki predstavi eno-dejanki: „Ne kliči vraga", „Eno nro doktor". Blagajna se odpre ob pol 4. uri pop. Začetek točno ob pol 5. uri pop. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1'20 K II. in III. vrste 1 K, IV. in V. vrste 80 vin., ostale vrste 60 vin. stojišča 30 vin. Ker je morebitni čisti dobiček namenjen nabavi knjig ter nbogi slovenski sorski mladini, se velikodušnosti ne stavijo nobene meje. Odbor.
d Veselico v prid Ciril-Metodovi družbi priredi podružnica na Ponikvi v nedeljo dne 13. junija ob 3. uri pop. v gostilni gospodične Anice Vreč-kove. Med veselico je srečolov, petje in tamburanje. Domačini in sosedje so prisrčno vabljeni.
Učenca
v pekarno se sprejme od poštene kmečke ali delavske obitelji pod ugodnimi pogoji pri Ferdinandu Rož m v Hrastniku. 288 3-1
Ženitna ponudba.
Mladenič, ki ima svojega premoženja 4000 K, pozneje še tudi nekaj dote. bi se rad seznanil z gospodično, katera bi imela posestvo in krčmo v dobrem stanu ali majhno prodajalno brez dolga. Vzame tndi deklico, ki ima primerno svoto denarja.
Samo resne ponudbe s priloženo fotografijo naj se pošilja na upravništvo Narodnega Dnevnika v Celjn.	"286 3-3