prvfflnln* plafnna » gntovtal
LETO 1ЛХ
T Ljubljani, v soboto 28. februarja 1931
ŠTEV. 48 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo +0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111
SLOVENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.690 in 10.944 za inserate: Saraievo štv. 7963, Zagreb štv. 54.011, Ргака-Dune j 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telelon 2992
Telefoni uredništva: dnevne služba 2090. — nočna 2996. 2994 in 2090
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izhaja vsak dnu ziutraj. razen pondeljka m dueva po prazniku
n
Petdnevni delovni teden
Našim čitateljem bo večinoma znano, da je uvedel Ford v svojih amerikanskih tovarnah petdnevni delovni teden. Sprva so namigavali, da je to storil radi tega, da umetno prikrije brezposelnost v svojih podjetjih. Ford pa se je proti temu očitku odločno branil in dokazal, da ni popolnoma nič zmanjšal plač, ker njegovi delavci v petih dneh sedaj toliko zaslužijo kot so preje v šestih delovnih dneh.
Tudi Bata, znani češki veleindustrijalec s čevlji, je 13. oktobra minulega leta v svojih ogromnih tovarnah v Zlinu uvedel petdnevni delovni teden. Zmanjšal je delovni čas od 48 ur na 45 tedenskih in ga razdelil na 5 dni po 9 ur. Njegove tovarne delajo od 7 ure zjutraj pa do 12 in od 1 ure do petih popoldne brez prestanka. Sobota in nedelja pa ostaneta prosti. Bata ima zaposlenih 22.000 delavcev in izdela 100.000 parov čevljev na dan. Zanimivo
i'e, da tudi Tomaž Bata zagotavlja, da nov nain dela ohranja delavca veliko bolj svežega in da so one tri ure, ki jih tedensko manj dela, v polni meri nadomeščene.
Isti sistem je uveden tudi že v mnogih podjetjih na Angleškem. Delavci so ga skoraj brez izjeme povsod z zadovoljstvom sprejeli.
V	dveh velikih tovarnah v londonskem predmestju so petdnevni delovni teden uvedli po znani splošni stavki leta 1926. Proizvodnja se je dvignila za približno 25%, medtem ko so se stroški znižali za približno 6%. Delavci bi baje na noben način ne hoteli nazaj prejšnjega šestdnevnega delovnega tedna. Pariški »I.a Croix« poroča, da so v neki veliki tovarni za avto mobile, kjer je zaposlenih 1000 oseb, tudi po- i skusili s petdnevnim delovnim tednom in se je eksperiment na splošno zadovoljstvo uredništva in delavcev posrečil. V neki drugi tovarni za cevi, ki zaposluje 3000 delavcev, so uvedli za poskušnjo isti način dela in sicer v mesecih januarju in februarju leta 1928. Po dveh mesecih pa je delavstvo po večini izjavilo, da ima rajši šestdnevni delavnik. Vodstvo obrata ie natančno proučilo vzroke odločitve in prišlo do zaključka, da poskus zato ni uspel, ker je bil napravljen v najneugodnejšem letnem času.
V	zimskem času, ko je kratek dan in so slaba nota, se delavec nima kam deti in zato ne smatra za posebno ugodnost, če je en dan v tednu več doma kot sicer. Torej so še enkrat poskusili in sicer poleti v juniju in juliju 1929. Poskus je topot popolnoma uspel.
Gre torej za nov jako zanimiv delovni po skus, ki gotovo zasluži našo pozornost. Kako naj sodimo o njem? Kaj prinaša delavcu in kaj delodajalcu?
Treba je v naprej ugotoviti, da se višina plače pri petdnevnem delovnem tednu ne sme zmanjšati, ampak mora ostati ista kakor pri sedanjem šestdnevnem delavniku. Delavci so to povsod zahtevali in so jim podjetja brez na-naljnjega tudi ugodila. Petdnevni delavnik more za delavce imeti precejšnje prednosti. Pri sedanjem delovnem sistemu je v sedmih dneh en dan prost. Nov delovni sistem pa daje delavcu dva prosta dneva na razpolago. More se radi tega mnogo bolje odpočili in docela spremeniti okolje, v katerem sicer ves teden živi. Sedaj se delavcu v nedeljo navadno nič ne liubi, ker je ves zbit in utrujen od celoteden-skega dela. Ako pa ima dva dni prosta, se mnogo bolje odpočije, se lahko bolj posveti družini in najde tudi priliko, da vzame v roke kako knjigo ali časopis. Skratka, po novem delovnem redu delavec lažje zadosti tudi svojim duševnim potrebam. Ce že navadni angleški delovni teden (48 ur tedensko) pomeni dokaj-šnje zboljšanje delavskega položaja in je tudi v verskem in nravstvenem življenju ugodno vplival na delavstvo, je od novega delovnega sistema pričakovati še boljših rezultatov. Sedaj delavec velikokrat ne gre v nedeljo k maši, ker je še od sobotnega dela utrujen in dopoldan spi, ali pa se mu ne ljubi praznično obleči. Pri petdnevnem delavniku je v tem pogledu boljše, ker sta prosta sobota in nedelja in delavec, spočit in svež, lahko zadosti svoji verski dolžnosti. Nedelja postane tudi za njega res Gospodov dan.
Nov delovni sistem pa ima tudi gotove ugodnosti za podjetnika. Ugotovljeno je, da po dvodnevnem popolnem počitku delavci z veliko večjo vnemo primejo za delo in več napravijo. Zato je mogoče prodajati izdelke z isto ali še boljšo kvaliteto za nižjo ceno, kar je končno ideal vsakega industrijca. Treba je upoštevati še drug, lahko bi rekli psihološki moment, ki je še večje važnosti. Ogromen tehnični napredek in organizacija dela je zelo zmanjšala pomen delovnega časa, na kar se je dosedaj polagala vsa važnost. Vedno bolj prodira spoznanje, da je treba ustvariti za delavca tudi prosti čas, kl bo sorazmerno odgovarjal njegovi zaposlitvi, utemeljiti se da tak postopek, kot rečeno psihološko.
V prostem svobodnem času namreč človek začuti najrazličnejše potrebe in jim tudi skuša zadostiti, ako mu je dana prilika. Ce delavec in uradnik nimata nikdar prostega časa, sta slaba klienta za Industrijca in trgovca. S prostim časom narastejo zahteve po boljši obleki, obutvi, hrani, izletfli, gledališču itd.
Petdnevni delavnik prihaja za enkrat v po-štev samo v državah, ki so bogate na kapitalu, ki imajo veliko produkcijsko silo in razpolagajo z zadostnim številom strokovno izvežbanega delavstva. Baš industrijske države mnogo trpe na vedno se ponavljajočih industrijskih krizah. Kriva je nadprodukcija, ker proizvodnja nara-
100.000 brezposelnih v Jugoslaviji
V naših bankah pa je 2 miljardi in pol Din nelzkoriščanega kapitala
Belgrad, 27. februarja, AA. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdiavje je bila 25. in 26. t. m. druga konferenca o vprašanju brezposelnosti naših delavcev doma in v inozemstvu. Konferenci so prisostvovali predstavniki naših gospodarskih ministrstev, gospodarskih korporacij in delavskih ter delodajalskih organ zacij. Konferenca je imela posvetovalni zračaj. Na njej so se poleg vprašanja brezposelnosti razpravljala vsa ostala gospodarska vprašanja, ki so s tem v zvezi. Konferenco je otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. N kola Precca. Pozdravil je predstavnike vseh korporacij in organizacij, ki so pokazale dobro voljo pomagati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pri reševanju vprašanja brezposelnosti. Konferenci je predse-
doval načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Dušan Je r e m i č , ki je v svojem govoru naglasil pomen konference ter orisal njen delokrog. Generalni tajnik centrale industrijskih korporacij Djoka Čurčin je naglasil v svo>m govoru, da po podatkih delodajalcev pri nas niso bile zmanjšane delavske plače. Zahteval je tako gospodarsko politiko, ki bi omogočala izhod iz dosedanje gospodarske krize. Predstavnik delavskih organizacij Živko Topalovič je ugotovil, da pri nas nimamo popolnoma točne statistične podatke o brezposelnosti, po njegovem mnenju in podatkih znaša Itevilo brezposelnih okoli 100.000. Dalje je govoril o vprašanju bo>z dela ter dejal, da je število borz premajhno in da bi bilo treba ustanoviti več borz ter jim dati sredstva in večjo avtoriteto. Nato je dr. Topalovič omenil, da
▼ naših bankah leži do 2 in pol milijarde nean-gažiranega kapitala in to že tri leta. Moralo bi se pristopiti k eneigičncmu angažiranju kapitala.
Predlagal je, da se osnuje gospodarski odbod predstavnikov bank, gospodarskih organizacij in predstavnikov delavcev, ki bo vodil borbo proti brezposelnosti. Predstavnik ministrstva za zgradbe inšpektor M a s 1 a č je dejal, da bi ministrstvo za zgradbe rade volje zaposlilo večje število delavcev, toda to zavisi od sredstev. Predstavnik ministrstva za kmetijstvo Miletič je opisal delo ministrstva na polju notranje kolonizacije. Načelnik ministrstva za gozdove in rudnike Belančič je poročal o stanju rudnikov pri nas in dejal, da se po statističnih podatkih vidi, da pri nas ni mnogo brezposelnih rudarjev, toda mnogi delajo ▼ mesecu samo 14 ali 15 dni.
Okrog pomorskih pogajanj
Italija še omahuje — Nemci se roga o — Francozi se pritožu\eio
Rim, 27. febr. AA. Ob priliki sestanka predsedniku vlade z angleškima ministroma llendersonom in Alexunder so se sestali v palači Ghigi pomorski strokovnjaki. Razpravljali so o vprušonju pomorske razorožitve. Italijansko vlado sta zastopala opolnoinočeni minister llosso in kapetan vojne ladje Ruspoli, Anglijo |>a Craigije in Selby. Kasneje so se pridružili še Henderson, Alexnnder in italijanski mornariški minister Siriani. Ti razgovori so trajuli tri ure. O njihovih razgovorih ni bil izdnn uradni komunike. Danes dopoldn* «e bodo strokovnjaki ponovno sestali, da nadaljujejo svoje razgovore.
Pariz, 27. febr. kk. Henderson in Alexnnder sta naznanila svoj prihod v Pariz za nedeljo popoldne ob 2, ob 4 pa že hočeta nadaljevati pot v fx>ndon. Med tein pa bosta imela sestanek z Brinndoin in mornariškim ministrom Dumondoin. »llavos« poroča danes, da je Italija v načelu pripravljenn, sprejeti pariški kompromis. Oporeka pn predlagani tonnžni številki franc, strokovnjakov in hoče predložiti gotove protiručunc.
Berlin, 27. febr. A A. Nemško časopisje zasleduje z velikim nezadovoljstvom pomorska pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo ter ironično komentira londonsko poluradno poročilo, ki pravi, da ne bo Anglija za sporazum s Francijo v pomorskem vprašanju priznala tej nobenih konoeeij v vprašanju oborožitve na kejmem v škodo Nemčije. Nemški časopisi pravijo nadalje, da je pariško časopisje bolj odkritosrčno ter da izrecno priznava sporazum med Anglijo in Francijo glede načel in metode, na oenovi kalere se bo vodila prihodnja svetovna razorožitvene konferenca. Francija bo edinole na oenovi tega sporazuma podpisala londonsko pomorsko pogodbo. Listi izražajo bojazen, da bo Anglija končno vendar podlegla francoskim zahtevam in objavljajo poročilo iz Združenih držav, ki pravi, dn bosta Anglija in Francija na razoro-žitveni kont?ifr-i vodili sporazumno politiko.
Paril, 27,!iibr. AA. Za pomorska jKigajanja v luniu vlada v tukajšnjih političnih krogih nezmanjšano zanimanj?. Neki pojxvldaneki list se pritožuje, da skuša Italija dati tem pogajanjem političen značaj, dočim so franooski krogi mnenja, da se ima skleniti eventualni sporazum j>o načelih tehničnega značaja.
Nemški socialisti v zagati
Ali naj glasujejo za vojne kredite? — Kakor 1914
Berlin, 27. febr. ž. Socinlno-demokratski poslanski klub je sklical za ponedeljek sejo, ki se ji v političnih krogih pripisuje velika važnost. Znano je namreč, da socinlnodemo-kratski poslanci niso složni v svojem stališču nasproti vojnim kreditom. Večinski del stranke vodi realno politiko in podpira sedanjo vlado. Zahteva, da se na katerikoli način vladi omogoči sjjrejetje vojnega proračuna. Del stranke pa ni tega mnenju. Dasi ne želi, du bi šel v opozicijo, vendar je mnenja, da iz prin-cipielnih razlogov ne sme glasovati za vojni proračun v sedanjem obsegu, niti onemogočiti vladi, du to doseže. Glavno oviro dela to, ker
je vlada postavila v proračun prvi obrok za prvo nemško oklopno križarko >B 4<, kakor se imenuje zučasuo. Tu obrok znaša 10.H3 milj. mark. Socialni demokrati so proti gradnji tokih križurk. Svoječasno je bilo vluda radi tega v nevarnosti. V tem poročilu se nahaja poslednji obrok za egrudbo križarke, ki se začasno imenuje »A«, v znesku 18.8 milijonov murk. Proti temu obroku pa socialni demokrati sedaj ne nastopajo, ker je jasno, da se začeta gradnja mora končati in da se toliko milijonov ne inore pustiti propasti, /.nuno je, da so za križarko »A« potrebni še nekateri naknadni krediti. Precej močna je opozicija proti križarki »B4<.
Španija dobi modre srajce
Vo d'à španskih fašistov namerava vse nasprotnike poslati na robifo
Pariz, 27. febr. fr. Današnji »Temps« prinaša zelo zanimiv razgovor dopisnika agencije lluvos s predsednikom in vrhovnim komandantom španskih legijonarjev Albinana o programu, katerega hoče to pokret v novih okoliščinah ru/. vi jati; do sedoj si še nismo nn jos-nem, kakšno barvo si bomo izbrali zo svoje srajce. Nekateri predlagajo rumeno barvo, večino pa je zn to, du nastopimo v javnosti v modrih srajcah, nn katere bo všit kraljevi grb. Mi nismo proti parlamentu, todn nam je dikta-turu mnogo ljubša. Monarhistična Španija se mora boriti proti vsaki levičarski stranki, ker delajo vse na pogibelj Španije. Mednarodno zaroto proti Španiji vodijo mednarodni židje, katere podpira mednarodna framasonerija. Ži-dovstvo se bori proti nam torej no dva načinn: pod firmo framusonstva in pod firmo komunizma. Če se jim posreči, se bodo židje z nova ustoličili v Španiji. Mussolini jih je nagnal iz Italije, Hitler jih z veliko vnemo preganja iz Nemčije. Mi bomo storili vse, da jim zebrn-nimo povrotek v Španijo. Mi smo zelo podobni fašistom in štejemo okrog 200.000 članov. V Madridu samem nos je 20.000 in to število je vsikdar zadostovalo, da so se ali napravile ali preprečile revolucije. Nn vprašanje, kdo bo j>o
šča hitreje kakor kupna moč odjemalcev. Upanje je, da bi nov delovni sistem tudi bolje organiziral proizvodnjo, kateri se sedaj posveča vsa pažnja, premalo pa se upošteva konsum, za čigar kritje bi v prvi vrsti morala biti prirejena produkcija. Industrija mora biti tako organizirana, da bo konsum narekoval obseg in višino proizvodnje. To je edin način, da se preprečijo neprestane industrijske kri/?, ki ogrožajo eksistenco tako podjetnikov kakor delavcev.
mnenju legijonarjev bodoči diktator Španije, je g. Albinana odgovoril, da seveda on sani. Ko ga je novinar vprašal kaj bo s kraljem, je nadebudni vodjo fašistov odgovoril: kralj bo živel v miru, ker ne bo imel ničesar opraviti, vse bom preskrbel jaz. Glede katalonskega vprašanja je šef fašistov izpovedal, da imajo tudi tnknj židje svoje roke vmes. On dn bo katalonske voditelje jmslol na robijo v špansko Gvinejo, separatiste bo po pozuprl doma, njihovo premoženje pa konfiscirol v prid večne Španije. Tudi neke vrste izjemno sodišče za zaščito države, v katerem bodo sedeli civilisti in vojaki, bo morol ustanoviti. Vsi Španci, ki slabo govorijo o svoji domovini, se bodo morali zagovarjati pred tem sodiščem. Če bodo spoznnni za krive, jih bom poslal nn robijo v Guinejo.
Lep razvoj naše pom. trgovine
Sušak, 27. febr. ž. Odkar je »Oceonin< otvoriln pnmiški promet s Španijo in z nekaterimi sredozemskimi pristanišči, se opaža znatno povečanje prometa s Španijo. Pomiki odhajajo polni. Pri vrnitvi pa so natovorili povprečno z 280 tonami. Krivdo, da ni večjega prometa s Šponijo, je v tein, do nimamo v naših pristaniščih skladišč, kamor bi se sklodalo špansko blago. Okrog božiča se je celo zgodilo, da je bilo špansko blago ostalo na dežju.
Kruh je predrag
Zngreb, 27. febr. ž. V poslednjem času se v javnosti mnogo obravnava vprašanje krušnih cen. Prva zagrebško zadrugo pekov je mestnemu nnčelstvu stavila predlog, s katerim zahteva pomoč mestne občine, do bi se krušne cene znižale od 4.90 nn 3.50. Ta predlog bo obravnaval mestni odbor.
Kraljica Marija ozdravela
Bukarešt, 27. febr. kk. Jugoslovanska kraljico Marijo je prestala bolezen in bo v nedeljo zapustila Bukarešt. Odpeljala se bo v Split, do se udeleži krsta največjega jugoslovanskega parnikn »Kraljica Morija«.
Malta še ne miruje
London, 27. febr. A A. V spodnji zbornici je finančni minister Snowden odgovoril na zadevno interpelacijo ,da predsednik vlade Mae-donnld ni mogel sprejeti malteškega odposlanstvu, ki mu nnčeljuje lord Strickland. Odposlanstvo se sedaj nahaja v Londonu. Pač pa bodo imelo vso malteško pristanišča priliko, do obro/.lože svoje zahteve posebni preisko-vului komisiji, ki se no|>oti na Malto čimprej. Fin. mininster je naposled pozval poslance, naj ne sjjrejtnejo tega odposlanstvo. Politični krogi tolmačijo ta odgovor zastopnika vlade kot njen odločen sklep, da ne sprejme lorda Strick-landa.
Ju gosi. sožalje Zogu I.
Dunaj, 27. febr. AA. Jugoslovanski poslanik dr. Grga Angjelinovič je bil v spremstvu j>rvoga tajnika poslaništva dr. Stanka Erhnrtiča danes dopoldne »prejet v avdienco pri kralju Zogu. Ob tej priliki je poelanik Angjelinovič izjavil kralju Zogu čestitke Nj. Vel. kralja Aleksandra radi «rečne rešitve o priliki atentata in žalost Nj. Vel. kralja radi smrti majorja Topolaja Nj. Vel. kralj Zogu je ljubeznivo sprejel g. dr. Angjelinoviča, e katerim se pozna že od prej.
Posledice duna skepa aten'ata
Dunaj, 27. febr. kk. Ponesrečeni napad na albanskega kralja Zogua so gotovi krogi porabili za notranjepolitično akcijo proti podkanclerju in su-nanjemu ministru dr. Schobru. ki je še vedno policijski predsednik na dopustu. Policiji se o^ita, da je sama lansirala v javnost ljubavni roman kralja. S tem hočejo dr. Schobra prisiliti, da demisionira kot član vlade in ae vrne k policiji, ali pa, da vloži prošnjo za upokojitev kot policijski predsednik.
Pot v Indijo preko Balkana
Atene, 27. febr. AA. Ministrstvo za promet je podpisalo konvencijo z angleško letalsko družbo glede prometa angleških letal med Anglijo in Indijo. Razpravljajoč o tem prometu in o teh konvencijah prinašajo grški listi izjave nekaterih diplomatov in državnikov, ki pravijo, da bo ta brit-ska letalska proga čez Balkan lahko nenavadno dobro služila intejesom balkanskega prometa. S to konvencijo daje Grčija angleškemu letal^vu na razjx>lago dve j>otrebni zemljišči za zgraditev letališč in pomožnih letalskih postaj.
Atene, 27. febr. kk. Grška vlada je sklenila * angleško cesarsko zrakoplovno družbo dogovor, s katerim daje letalom, namenjenim v Alekeandrijo, na razpolago letališča v Solunu in na Krtu.
Bethlen zopet potuje
Budimpeštn, 27. febr. ?.. Konec marca ali v začetku aprila bo grof Bethlen obiskal Rim in Pariz. V političnih krogih se njegovemu potovanju pripisuje velika važnost. Cilj njegovega potovonjn je, rešiti gospodarski položaj Madjarske in doseči od Italije, da izpolni dane obljube.
Tevlik R uzdi bej tudi
Bukarešta, 27. febr. ž. Turški zun. min. Tevfik Ruždi bej bo prihodnji mesec obiskal Romunijo. Prišel bo na povabilo romunske vlade iz Geneve.
Poveljnik milice ubit
Milan, 27. febr. kk. Pri Pratu blizu Fi-renze na progi Riin-Bologna so našli davi z velikimi ranami na glavi truplo generala Andreja Gra/ianijo, j)oveljniko milice v Veroni. Z nočnim vlokoin se je vračal iz Rima nn svoje službeno mesto in je najbrže zaspan odprl napačna vroto in padel z vlaka. Star je bil 69 let. V vojni se je izkoznl posebno po kobarid-skem porazu s strogo preureditvijo pošiljanju rezerv, pri čemer je odredil številno decimi-rnnja dezerterjev. Zato so ga pozneje socialisti hudo napadali, Mu=solini pn ga je v parlamentu branil in cu imenoval za inšpektorja milice.
Delovna kriza v Franciji
Paris, februarja.
Ker твт, da VaM bravel t veliko pozorno e; jo zasledujejo vee, kar ae tiče Francije, najprvo, ker sta obe državi, Francija in Jugoslavija, v zelo prijateljskih odnošajih, največ pa radi tega, ker se preživlja ved tisočev Slovencev v Franciji in ker Jih najbrž še uiuogo v domovini sanja o izselitvi v obljubljeno deželo, kjer ni brezposelnosti, mislim, da Vas bo zauimalo nekaj podatkov o dejanskem gospodarskem položaju Francije. Sele včeraj se je ▼ parlamentu vršila zanimiva débuta. Vlada ee je dala pregovoriti, da dovoli izredno podporo v znesku 25 milijonov frankov za podporo brezposelnim. Proti vsakemu pričakovanju pa je vedno zapeljiva piščalka socialističnega voditelja Leona Bluma imela toliko uspeha, da je parlament proti vladnemu predlogu dovolil sto milijonov frankov v podporne namene. Take požrtvovalnosti še nobena povojna vlada ni doživela.
To bi pa pomenilo, da je gospodarski položaj posebno kar se tiče delovnega trga postal zelo reeen ali vsaj ni več tako rožnat, kot so ga nekateri slikali pred meseci. Francoska javnost Je bila presenečena, ko je iz telegramov iz Ženeve izvedela, da je francoski minister za delo na Mednarodnem uradu za delo priznal, da je v Franciji nad 350.000 brezposelnih. Stvar torej vendar le izgleda drugače, kakor so jo opisovale razne borze dela, ki niso hotele priznati več kot pa 40.000 brezposelnih.
Da bomo pravilno razumeli brezposelski položaj in se znali orientirati tudi glede naših izseljencev, moramo najprej ugotoviti, da Francija ne pozna zavarovanja proti brezdelju. Zadnji zakon o socialnem zavarovanju, ki že v celotni zamisli ni predstavljal nikakega ideala, je prišel iz senata precej pristrižen. Brezpcselsko zavarovanje pa je bilo v celoti izpuščeno. Francija torej nima zavarovanja, ampak ima samo zaščito za slučaj brezposelnosti, kar je nekaj povsem drugega. Načelno bi morala vsaka občina ustanoviti podporno blagajno u brezposelne, toda ustanovljenih je v celi Franciji samo 126 takšnih podpornih blagajn, kar dokazuje, kalii trdovratno вв komunalna politika brani sprejemati na svoja ramena socialna bremena. Podpora, katero dobiva brezpoeelnik, je torej v pravem pomenu besede milodar, katerega se mnogoteri sramuje iti sprejet. Spiski, ki jih vodijo te podporne blagajne, torej ne predstavljajo na noben način pcipolne slike o brezposelnosti. Tudi inšpektorati za delo le površno delujejo in so zelo rahlo organizirani, tako da njih statistični podatki niso zanesljivi, kar se je tudi pokazalo v primeru brezposelnosti.
Brezposelnih je po priznanju delovnega ministra 930.000, 1 milijon delavcev pa dela samo nekaj ur na dan ali par dni v tednu. Od teh, trdijo vladni krogi, jih je 250.000, ki predstavljajo stalno brezposelnost v Franciji bodisi v dobah dobre ali slabe gospodarske konjukture. Med te spadajo sezonski delavci, ki delajo samo v poletju, opekarjl, ki morejo delati samo ob gotovih časih, zidarji, cestarji, kopači pod milim nebom, ki delajo, kadar je vreme ugodno. Sem spadajo tudi ont, ki prehajajo iz enega dela na drugo, ki iščejo zaposlitve, sem spa-
,ts
dajo tudi oni itevllnt, ki hodijo po Franciji gor to dol in iičejo dela. Koliko je teh zadnjih, se le leiko da ugotoviti. Po približnih cenitvah merodajnih
krogov bo bržkone okrog 2000 jugoslovanskih delavcev, ki se morajo uvrstiti med brezposelnike, delne ali stalne. Največ jih pa pripada brezposel-nikom, ki iz detomržnosti po večini nalašč tavajo okrog po deželi.
Jugoslovanski delavci, razen zgoraj Imenovanih, niso prizadeti, ker premogovna in železna industrija delata naprej s polno paro. Težave so se pojavile samo v gradbeni industriji, ki je potisnila mnogo naših ljudi v pariška predmestja, oziroma v bližine naših konzularnih zastopstev.
Akoravno je brezposelska kriza zajela tudi Francijo, je vendar na noben način ni mogoče primerjati s katastrofo, ki pustoši Nemčijo in Anglijo. Vsekakor pa so nenadoma stopiti pred občine In pred državo novi problemi, katerih do sedaj Francozi niso poznali. Država bo prisiljena iskati nepredvidenih denarnih sredstev ter zvišati v to svrho davčna bremena, kar v nebenih krogih ne bo Izzvalo zadovoltnosti. Bodočnost pa Je za Francijo mnogo manj strašna, ker se Je la z nnravn'mi bogastvi tako obdarjena dežela znala vzdržati v blagodejnem ravnovesju, ta.ko da svojim potrebam popolnoma zadostiti more. Tudi mašinizem se Je vpeljal v Francijo v mnogo počasnejšem tempu, kakor v Nemčiji tnko da posledice racionalizacije niso tako usodepolne, kakor drugod. k|er je tndu-stria hotela čez no? pokopati vse tradicije dela ln prdnbivania. Naši jugoslovanski Izseljene! so torej v'Franriji boli varni nego bi bili drugod in če se zna pripetiti, da bo zaslužek postal manišl kruha ne bo zmanjkalo ne niim ne njihovim družinam. Novi naj pa ne prihajajo.	—2.
Inozemce izženeto?
Pariz, 27. februarja, kk. Francoski gospodarski svet je po nalogu vlade pri.edil anketo o gospodarski krizi in izdelal spomenico za ublažitev j brezposelnosti. O številu brezposelnih nima gospo- • darski svet nobenih točnih podatkov in naglaša samo, da številke uradne statistike daleč zaostajajo za resnico. Število delavcev, ki delajo samo par ur, se ceni na 17% vsega delavstva. Kar predlaga gospodarski svet za omiljerje brezposelnosti, ni nič drugega kakor ono staro sredstvo, ki ga je porabil že Poincare v času stabilizacijske krize, to fe Izgon Irozemskih delavcev. Francoske meje ! bodo ▼ bodoče ne samo hermetiSno zaprte za vsako priselitev inozemskih delavcev, temveč bodo pognali čez mejo tudi vse one Inozemske delavce, ki so se ponud'1' kot poliedelski delavci, pozneje pa so prestopili k i dustrijl Čez melo bodo poslMI tudi vse inozemske brezposelne. S tem j rigo-oznira sredstvom upa gospodarski svet kr'zo toliko ublažiti, da bodo ira-coski delavci povečini zaposleni, poseb-o če bodo oblas'i z vsemi razpoložljivimi sredstvi silile na to, da se delo podaljša, kjer fe mogoče, da ne bo treba delavce odpuičatL (»Slovenec« je v stanju izjaviti, da jugoslovanski delavci za enkrat niso v nevarnosti — Op. ured.)
Priprave za „Anschtuss*
Prof. Drexel trdi, da ie Avstrija dobi a porudbe za ustanovitev carinske zveze v srednji Evropi
Koln, 27. febr. fr. Sinoči je predaval v
našem mestu avstrijski državni poslanec prof. dr. L)rexol o gospodarskih odnosih med Avstrijo in med Nemčijo. Predavanje je bilo strokovno zasnovano, toda tekom svojih izvujunj in nujbrže podžgan od velikega aplavza, s katerim prenupolnjena dvorana avstro-nemškega Volkshundu ni štedila, se je predavatelj spustil v zelo zanimiva razmotrivunju o predpripru-vah, ki se mornjo v obeh državah izvršiti, da bo AiimcIiIuss gludko in brez vsakih težav izpeljan. Ur. Drexel je poudaril, dn sta obe državi že na večjih poljih Izenačili zakonodajo ln da imu avstrijski načrt o socialnem zavarovanju, ki je zelo podoben nemškemu, isti političen namen: služiti zedinjenju obeh držav. Seduj se Avstriju prizadeva uravnati svojo carinsko politiko v istem smislu. Ravno nn tem polju so ugodnosti za Anschluss izvanredno velike. Mndjarska in Jugoslavija sta nedavno napravili trgovinske ponudbe, kl se morajo skorodn istovetiti s carinsko zvezo. Prej nego bo Avstrija sprejela te sicer zelo simpatične ponudbe, bi rada izdejstvovala carinsko zvezo 7. Nemčijo. Znano je, da je Nemčija glede rešitve poljedelske krize v Evropi ravno tako
kakor Avstrija sprejeln načrt JugostnvIJe la
Romunije, ki zugovarja nekako carinsko zvezo med poljedelskimi in med industrijskimi državami v nasprotstvu z frnncoskim načrtom, ki hoče rešiti krizo edino le z denarnimi posojili. Ker zastopata Nemčija in Avstrija v tem pogledu čisto enake vidike, zuknj bi se ne mogli združiti v carinski zvezi in tnko potem zdru-ženo načeti pogajanja z vzhodno-evropskiml državami za razširjenje carinske zveze, ki bi podrlu nebroj curinskih zidov. Predno bo mogoče misliti na Pun-evropo, se bo morala najprej še organizirati srednja Evropa in sedanja prilika je ugodna za delo v tej smeri. Na konca je predavatelj izruzil upanje, da svetu ne bo treba več dolgo čnkoti nn končno združitev obeli držav, želja, ki ne zadene na jugovzhoda Evrope na nepremostljive zapreke.
V gospodarskih in političnih krogih po-renjske metropole, je to prednvunje naravna vzbudilo veliko zanimanje, posebno, ker je odkrilo do sedaj popolnoma neznana dejstva v gospodarski poljtiki nekaterih držav v vzhodni Evropi, o katerih se je vedno domnevalo, da so načelno nasprotne vsakemu sodelovanju z nemškim narodom.
Hrvatski škof o važnosti tiska
Dr. Pušič zahteva kvalificiranih časnihariev
Tiha proslava radostne 10letnice
Pred desetimi leti Jugoslavira zasedla Rakek
Ljubljana, 27. februarja.
Jubilej radostnega dne bi morali danes slaviti Slovenci — ah, kako malo je bilo radostnih dni v naši zgodovini —, pa še teh, na katere bi morali misliti z veseljem, še teh se ne spominjamo. Preveč trpkega se je nabralo od svetovne vojne pa do danes — spomnimo se le na koroški plebiscit — tako, da gre radost največkrat mimo nas prav tiho in neopaženo.
Danes je minulo deset let, odkar je lep kos naše svete slovenske zemlje prost, odkar naši ljudje na tej zemlji mirno in brez skrbi lahko govorijo, pojejo, berejo v svoji domači govorici, brez bojazni, da bi jih kdo preganjal.
Deset let je minulo od tega, odkar so bili Rakek, Planina in Logatec vrnjeni Sloveniji Jugoslaviji. 27. lebruar 1921 pa je bil res povsem svobodni dan za te tri kraje in okoliške vasi v Jugoslaviji.
Spomnimo se tega lepega dne! Na Ijubljan-akem glavnem kolodvoru je stala ponosna lokomotiva, vsa okrašena z narodnimi zastaw«mi in z zelenjem. »Prva vožnja v osvobojeno ozemlje! Živeli osvobojeni bratjel« se je glasil radostni, svobodo oznanjajoči napis na njej. Z vlakom pa so te odpeljali zastopniki naših oblasti, ki so prevzeli od Italijanov te tri kraje. Našim zastopnikom je bil tedaj na čelu general Maister, ki je bil predsednik jugoslovanske razmejitvene komisije.
V vseh treh krajih, v Logatcu, v Planini in na Rakeku je ljudstvo na prvi dan svobode navdušeno manilestiralo svojo ljubezen do lastne
Za ruskim še ameriški dumping
Newyork, 27. febr kk. Zvezni farmerski urad je sklenil, du bo od svojih ogromnih zalog pšenice, ki jih je nukopičil v zudnjih mesecih v svrho stabilizacije odprodal v inozemstvo v štirih mese-cih 34 milijonov bušljev, to je četrtino zalog, ki so nakopičene v atlantskih in pacifističnih pristaniščih, da napravi v skladiščili prostor za prihodnjo letino. Dumping ni nameruvan, ker cene niso pod cenami drugih «grarnih držuv. Rudi te nameravune likvidacije ogromnih zalog umeriške pšenice so padle cene v Chicugu za 2 in pol dolarja z.a bušelj, ker se je sinutralo, da se bo vlnda spustila tudi r boj za cene z drugimi državami, Sele proti koncu borznega čusa, ko je postnlo znano besedilo izjave, so cene zopet nekoliko poskočile.
Za mir
Berlin, 27. febr. kk. Na mirovno manifestacijo 188 francoskih Intelektualcev j<- sedaj odgovorMo 199 nemških pisateljev, umetnikov in učenjakov. V svojem odgovoru navajajo, da bi ponovitev svetovne katastrofe pomenila pogin za pud ne kulture in da se mora usoda visoko razvitih narodov v bodočo voditi z razumom, ae pa z orožjem.
države Jugoslavije, kateri bo pripadlo.
Vsi tuji napisi so tega radostnega dne izginili, povsod so se pojavili slovenski, vse hiše so bile v zastavah. Po uradih se je pričelo slovensko uradovanje, šole so postale izključno slovenske, lira se je umaknila dinarju, karabinjer jugoslovanskemu orožniku!
Kaj je pomenila priključitev tega dela No-traniske Jugoslaviji, vedo Notranici sami najbolje. Tako Logatec, še bolj pa Rakek pa pomenjata tudi za ostale kraje, ki so bili že od začetka pod Jugoslavijo, važni izhodni točki in železniški postaji. Rakek pa se je pod Jugoslavijo razvil iz nekdanje postaje srednjega pomena v velevažno obmejno postajo. Pomen občine Rakek člmdalje bolj narašča in s tem tudi blagostanje njenih prebivalcev.
Proslava te radostne desetletnice se je izvršita v teh obmejnih kraiih le skromno in tiho. Samo na Rakeku se je vršila slavnostna občinska seja pod predsedstvom župana g. Juvančiča. Zupan g. Juvančič je imel primeren patriotičen govor, v katerem je naglašal ljubezen in udanost Notranjcev kraljevski hiši in domovini. Sprejeta je bila pozdravna brzoiavka g. banu dr. Marušiču, v kateri ga prebivalci Rakeka naprošajo, naj ob priliki tega jubileja na najvišjem mestu tolmači patriotična čuvstva Notranjcev do Nj. Vel. kralja in domovine.
Z Notranjci se sedaj, ob desetletnici njihovega osvobojenja raduje vsa naša ožja in širša domovina in ves narod!
Agra*ne konference
Pariz, 27. febr. AA. Odbor, ki razpravlja o presežkih produkcije žita v vzhodnoevropskih drŽavah, je imel danrs dopoldne sejo. Odbor je posebno proučil necarinske olajšave za izvoz žita iz vzhodnoevropskih držav, tako carinske uzance, uvajanje tovornih listov, ki naj bi imeli značaj vrednostnih papirjev, ustanovitev urada za izvoz žita in organizacijo garancij. Jug< slovanski delegnt Teodoro-vič je izjavil, <la soglaša z vsi mi konkretnimi necarinskimi olajšavami ki naj se dajo državam, toda izrazil je mnenje, da to ne more zamenjati preferenčnega sistemu. VprnšonJe izvoznih nagrad ovira sistem maksimalnih ugodnosti.
Obsodba ponarejevalcev ho'ehov
Zagreb, 27. febr. ž. Opoldne je sodni slol razglasil sodbo v velikem ponarejevalskem procesu, s katerim je bila država leta 1920 oškodovana za pel in pol milijona dinarjev. Ponarejeni so bili kolki po 250 Din. Dimitrij Kubat je bil obsojen na 2 leti, 3000 Din denarne kazni in trajno izgubo Častnih pravic. Jožef Ofenbocker na eno leto, 8000 Din denarno kazni in triletno izgubo častnih pravic. Iva-niča na eno lelo in 6 mesecev težke ječe in triletno izgubo Častnih pravic.
Zagreb, 26. februarja. Hvarski škof msgr. Miha Pušič ie svoj postni pas'irgki list posvetil modernemu tisku. Ugledni nadpastir je v listu razvil krasne misli, ki jih hočemo v naslednjem vsaj po možnosti zajeti.
»Smatram za potrebno, piše med drugim msg-. Pušič, da vas pozovem na resno razmišljanj« o prevažnem vprašanju za vaše življenje, o katerem večina katoličanov ne vodi računa, a ima kljub temu velik vpliv na njihovo mišljenje in delovanje. Poživljam vas, da bolj razprav'jate o velikem pomenu in vplivu tiska v današnjih časih, in da bi dosledno s svojim verskim prepričanem zavzeli v praksi odločno krščansko stališče v tem važnem vprašanju.« Kdor le malo opazuje miselni razvoj ljudi Id čitajo liste, se takoj prepriča o izrednem vplivu tiska na mišljenje posameznika. V občevanju z ljudmi lahko opaziš, kako radi razvijajo iste misli, ki so jih čitali v listih, le da pri tem -abijo malo drugačne izraze. V tem pogledu piše 'rancoski kritik M. Boulenger: Dandanes svet ne čite več listov samo zato, da bi v rjlh našel novice, ampak tudi zato, da iz njih črpa svoje mnerje o predmetih, ki jih obravnava v svojih vsrk'la'-j'.h razgovoiih. Človek, ki čita več listov, prav lahko zapazi v govoru drugih skoro besedo za besedo, kar članek, prečitan v jutrancra ali večernem listu." V da-ašnji moderni dobi dobrien del ljudi gleda in ceni vse stvari skozi naočnike svojega lista; dočim so drugi resni ljudje v stanu čitati knjige in revije, so ti vezani izkl'učno na tvoj list in ta misli mesto njih. Zanje velja njihov
list več kakor sveto pismo. To odkriva veliko slabost modernega časa, ko so človeške glave napolnjene z mnogovrstnim znanjem, a niso v stana samostojno misliti in se ne potrudijo, da bi kritično ocenile svoj list. Listi dobro vedo za to in si znajo pridobiti čitatelje s tem da ustrežejo njegovim slabim in dobrim nagnjenjem. »Listi ukrotijo svoje čitatelje z božanjem,« je dejal nekdo, »Tisk je velika osnovna šola, dnevni razširjevaleo istinitih in krivih misli, dobrih in slabih občutkov,« pravi Irancoski dušeslovec Fonellee. H. Beren-ger meni: Novinar ima več socialnega vpliva nego najvišji državni sodnik, profesor ali častnik. Toda od njega se ne zahteva nikako jamstvo kakor te zahteva od častnika, profesorja in sodnika. Prvi prihajač se lahko izdaja za varha javne morale.« Res je, danes najdeš v uredništvih že precej vestnih in kvalificiranih novinarjev, toda še več je improviziranih piscev brez solidnega znanja in moralne kvalitete. Ti naj bodo narodni vzgojitelji? Ali ni današnja nemoralnost povečini plod slabega tiska? Listi objavljajo v podlistku nemoralne romane, živo in plastično slikajo pikantne doživljaje, ki gredo do dna življenja, ne da bi jih obsodili. Tudi pri ras žalibog imamo liste, ki si hočejo pridobiti čitateljev s tem, ds redno pti-občujsjo lasetvne novele in tako zastrupljajo predvsem neizkušeno mladino. Ugoditi hočejo nižjim nagonom naše pokvarjene narave, samo da si nabavijo novih naročnikov. Strašna odgovornost pred Bogom in domovino.
Osebne vesfi
Belgrad, 27. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za uradnika v 4a/l pri železniški direkciji v Ljubljani Josip T i č a r , dozdaj 4/1, za uradnika II/2b na železniški postaji Smederevo Franc K a s p e r , dozdaj v Mariboru.
Tržaško brodarstvo v hudi krizi
Trst, 27. febr. Včeraj se je vršil občni zbor brodarskega društva »Naviguzione Libéra Triestinn<. Odobrena je bila bilanca od 30. junija 193, nakar je občni zbor soglasno sklenil znižati delniško glavnico od 150 milijonov na 48,750.000 lir in s tem nominalno vrednost delnic «I 400 nn 130. Iz tega je razvidno, da so zgubc, ki jih je imela družba v teku zadnjih let, požrle dve tretjini delniške glavnice. Delnice so nn borzi od včeraj do danes padle od 47 na 43 lir.
Zapostavljanje slov. uradnikov
Rim, 27. febr. Na seji poslanske zbornice
je imel poslanec Dudun zanimiv govor o položaju nekdunjih avstro-ogrskih naineščcncev v Italiji. Fašistični poslanec je ugotovil, dn so avstrijski uradniki pred italijanskimi znpo-stnvljeni. Njihovo napredovanje za dva razredu zaostaja zu onim prejšnjih italijanskih tirud-nikov; poleg tega se pri določenem razredu sploh ustavi. Iz novih pokrajin je bilo uradni-štvo kar v ninsi premeščeno v Italijo. Ko gre zn Slovence, je to nn mestu. Toda Itulijuni so zanesljivi in naj ostanejo v svojih rodnih krajih. Dudanov govor je zbudil splošno pozornost in prosvetni minister je poslanca večkrat prekinil.
Revotucra v Peruiu
Lima, Peru, 27, febr. AA. Po najnovejših vesteh so uporniki odbili pogajanja z dosedanjo vlado. Imenovali so novo začasno vlado v Arequipi. Novi vladi so prisegle zvestobo garnizije vseh južnih pokrajin.
Lima, 27. febr. AA. Perujska vlada trdi, da popolnoma obvladuje položaj v južnem Peruju. Proti upornikom, ki so se utaborili v Arequipi, j korakajo pod poveljstvom polkovnika Jimsneza j močne vladne čete. V severnem okraju Puira so i se pridružili revoluciji majhni vojaški oddelki, ki so pod poveljstvom polkovnika Iglesiasa.
Newyork, 27. febr. AA. Po poročilu iz Lime so bile uporniške čete v Cuzci pobite od polkov polkovnika Jimineza. Uporniki se ne morejo več združiti s četami v Arequipi. Polom uporniške akcije je pripisati rivaliteti njenih voditeljev.
Velikanski parnik
Glasgow, 27. febr, AA. Gradnja velikega 73.000 tonskega parnika paroplovne družbe *Cu-nardt napreduje naglo. Prihodnjih 8 mesecev bo delalo 2000 delavcev več kot doslej. Pristaniški svet v Southnmptonu jo dotrčll 210 000 funlov šter-lingov za razširjenje iu poglobitev prekopu, ki vo-' di k ladjedelnici
Razkroi v delavski stranki
London, 27. febr. kk. Sedaj je tudi Oliver Bald-win, sin voditelja konservativcev, izstopil iz delavske stranke, češ, da je delavska vlada spričo naraščajoče brezposelnosti in gospodarske krize premalo delavna. Pri prihodnjih volitvah hoče kandidati na neodvisni listi.
London, 27. febr. kk. Glede včerajšnjega poraza vlade v parlamentu izjavlja list »Daily He-rald<, da so liberalci odkrito začeli boj proti delavstvu in da so postali zaničljiv privesek zgornje zbornice. Delavska stranka nima nobenega povoda, da bi pri posvetovanju o volivni reformi gluso-vala za prenosljive glasove.
Angli'a hoče prepovedati gledališke predstave ob nedeljah
London, 27. febr. AA. V spodnji zbornici je Clynes v imenu vlade izjavil, da bo zbornici predložen načrt zakona o kinematografskih in gledaliških predstavah ob nedeljah in praznikih. S tem bo dana zbornici prilika, da se o tem kočljivem vprašanju izjavi. Clynes je pristavil, da o tem zakonskem načrtu po vsej priliki ne bo oelločala njegova stvarna vsebina, marveč versko stališče. Predstave ob nedeljah In praznikih naj bi bile dovoljene poel gotovimi pogoji. Dovoljenja bodo iz/. dajala lokalna oblastva. Kakor je znano, je nedavno tega sodišče na podlagi sedanje zakonodaje izreklo, da so nedeljske predstave protizakonite.
Belgraiske vesti
Belgrad, 27. febr. m. Izdan je odlok, da bo upokojenci ne morejo več sprejeti v državno službo, ker se bo renktivirnlo čim večje število redu-ciranega uredništva in se namestilo v državni službi.
Belgrad, 27. febr. m. V trgovinskem ministr-stvu se izdeluje pravilnik k zakonu o avtobusnih podjetjih. Ta pravilnik bo do 15. marca izdan, tako da bo mogoče v spomladi v naši državi preurediti in urediti ves avtobusni promet
Drobne vesli
Ljubljana, 27. februarja, ž. Dne 3. marca «e
vrši v Ljubljani seja finančnega odseka akcijskega odbora za gradnjo zveze Slovenije z morjem.
Pariz, 27. Iebr. AA. Huvas poroču iz Adis-Abebe: Abesinskn kraljica je srečno porodila.
Manchester, 27. febr. AA. Tu je pričelo delati več bombažnih predilnic, ki so ustavile pred nekaj meseci delo. Zadnje čase so prejele te predilnice več velikih naroČil iz Indije.
Praga, 27. febr. AA. »Narodny listič poročajo, da bo posetilo mednarodno kolonijalno rnzsta-vo v Parizu 40.000 Cehov. Razstavo otvorijo meseca maja.
Rim, 27. februarja, ž. »Lavoro Fascista« poroča, da je Banca Cooperativa v Genovi prišla v konkurz.
New Delhi, 27, februarja. AA. Po današnjem sestanku z indijskim podkraljem je Gandhi izjavil, da se bodo pogajanja nadaljevala. Govorice o prelomu teh pogajanj so brez osnove
Pa,iz, 27. februarja. AA. Havas poroča iz Rige, da je bilo 8 ton sovjetskega zlata pri Sinki spravljenih čez letonsko mejo na potu v Berlin. To je že četrta pošiljka sovjetov v Herlin tako, da znaša skupna količina poslanega zlata 29 ton.
Zgodba o atentatu, hi ga ni bilo
Strah v vipavskem Sv. Križa
Trst, 27 februarja.
V	sredo ee je v Sv. Križu pri Ajdovščini zgodil slučaj, ki je hudo razburil italijanske patre ondot-□ega kapucinskega samostana in pa italijanske ob-lasli, ki zopet fantazirajo o »orjunaškem zločinu«, vse ostalo prebivalslvo pa se muza, ker ne gre za noben zločin, ampak so neki neznani hudomušneži hoteli patre, ki eo bolj vneti fašisti nego dušni pastirji in učenci blagega sv. Frančiška, enoftavno uekoliko prestrašiti, l'o jim je v rrenlci usoelo.
V	imenovanem samostanu torei. odkoder so prej slovenski kapucini širili versko in moralno vzgojo ter ljudsko prosveto, se nahajajo zadnja leta •ami redovniki iz Furlanije, Benečije in celo iz Sicilije, ki seveda ljudske duše ne razumejo in so vnhtega vneti Italijani. — Ljudje na splošno govorijo, da eo patri denuncirali enega najbolj vzornih in vlsokokulturnih slovenskih duhovnikov •ploh, g. župnika Rejca v Sv. Križu. Odpravili eo seveda v svojem samostanu domači jezik pri bogoslužju in se namesto reševanju duš po zgledu svojega Mojstra, sv. Frančiška, docela posvetili po-Italijančevanju, zlasti pa odtujevanju dece staršem in očetnim svetinjam. Zlasti se odlikuje v tem gvardijan sani, padre Lorenzo da Drenchia. Razume se, da so se patri s takim političnim delovanjem med narodom le zasovražili.
V	sredo, 25. februarja, torej, so očete Lorenca, Izaija, Rafaela, Ce'irina in brata-lajika prestrašili ■redi najlepšega spanja — bilo je ravno o polnoči — trije močni poki. Italijanski patri so se močno prestrašili in bežali iz svojih celic na prosto. Ko so ee »redi miru in blage tišine vipavske noči nekoliko oddahnili in ker ni bilo videti, da bi bili poki povzročili kakšno škodo, so ee vrnili skupaj s celo četo karabinjerov, poklicanih iz Ajdovščine, v svoje bivališče, kjer se je začela preiskava, kaj je neki
bil vzrok detonacije. In eo takole sklenili svojo preiskavo: da so neznani hudobneži, pripadajoči bržčas tajinstveni »orjunaški« organizaciji, napolnili tri navadne steklenice e smodnikom; dve so postavili na vrtu, eno pa na hodniku, kamor so se z lahkoto vtihotapili. »Bombe« so potem sprožili z navadno užigalno vrvjo. Poki eo seveda bili strahotno močni, škode pa razun razbitih steklenic, nobene; saj tudi nameravana ni bila, ko so patri mirno spali v svojih celicah. Strah pa je bil ogromen, kar so neznani »zločinci« gotovo tudi nameravali. Stvar se je torej izkazala kot več ali manj nedolžna šala. kar pa ni zadržalo slovitega sovražnika slovenske duhovščine in velikega protektorja italijanskih pntrov v Sv. Križu, goriškega kveatorja Modestija in fašističnega tajnika Avenantija, da sta se drugi dan sama v avtu pripeljala v Sv. Križ vodit preiskavo. Karabinjeri, polici «ki agenti in fašistični miličniki so vznemirjali domačine in se razdelili no poljih ter dolinah, da najdejo »atentatorje«, ne da bi kaj našli. Seveda so aretirali cel kup oseb, o katerih ne vedo ničesar, kakor da so Slovenci.
Končno so sami prišli na to, da je bila cela stvar gola hudomušna šala, domačine bodo pa kljub temu seveda sekirali dalje, ker drugače se gospodje sploh proslaviti ne morejo.
Drobne vesti
iz Primorskega
Obletnico konkordata so na svoj nnčin proslavili v Bermu v Istri. Oboroženi fašisM so poiskali cerkvenega organiste, mu grozili z revolverjem ter zahtevali, da preneha učiti in voditi hrvaško petje v cerkvi. K teroristične-
Tragedija slovenske družine
Družina nesrečnega Franca Marušiča iz Trsta
Ljubljana, 27. februarja.
l*e dni je prišla v Ljubljano nesrečna družina: oče in mati v Trstu ustreljenega Marušiča. Pripeljala sta s seboj svoje štiri otročičke, katerih najstarejši (fantek) je star 9 let, najmlajši pa sedem mesecev.
Skoraj že leto dni hodi ta nesrečna družina pot bridke ln žaloetne Kalvarije. Oče Franc Marušič je bil poprej 23 let v službi jiri neki tržaški banki, kjer je opravljal službo nadzornika nočne straže. S pridnim in vestnim delom si je prihranil v teku svojega 23 letnega službovanja toliko, da si je mogel napraviti malo hišico, v kateri je njegova družina sicer skromno, a srečno živela. Najstarejši sin
tî zelo ljubil svoje starše in je bil vzgojen za po-tenega človeka in prepričanega Slovenca.
»Na cvetno nedeljo lanskega leta pa se je prijela naša Kalvarije,« pripoveduje mati. »Sin je prišel ravno od maše domov in sedel k pripravljenemu kosilu, ko so vstopili karabinerji, da ga aretirajo. Pustili so mu še toliko Časa. da je pojedel, potem so ga odvedli. To je bila njegova zadnja ve-бегја. Na cvetno nedeljo sem mu zadnjič kuhala.«
Takoj po sinovi aretaciji so očeta na pritisk olblasti odpustili Iz službe brez pokojnine in brez odpravnine. Poskušal je dobiti drugje kako službo. Marsikje bi ga hili radi »prejeli, ker je bil znan
povsod kot zanesljiv in pošten m oz. pa nikjer ga niso smeli sprejeti. Ni bilo dovolj, da so mu zaprli sina, ga obsodili na smrt in potem ustrelili, tudi očeta in vso njegovo družino z malimi otroči5ki vred so hoteli uničiti, izstradati, do konca ponižati. Uvidel je nesrečni oče, da po sinovi smrti zanj v Trstu ni ne kruha ne obstanka in življenja, zato je večkrat prosil oblasti, naj mu izroče potni list. da bi se mogel izseliti v Jugoslavijo. Pa vse prošnje so bile zaman. V teku enajstih mesecev brezposelnosti, ko ni mogel zaslužiti niti vinarja, pa so njegovi dolgovi tako narastli, da je moral prodati svojo hišico, za katero mu ijudje, izrabljajoč njegovo stisko, niso dali več kakor 12.000 lir. S tem denarjem je nesrečni mož plačal svoje dolgove in ostalo mu je še toliko, da se je s svojo družino lahko pripeljal v Jugoslavijo. Sedaj namreč, ko je bila družina popolnoma minirana in na tleh, so jim dali potni list.
In sedaj je v Ljubljani brez sredstev, brez zaslužka mož, ki je svoja najboljša lela zvestega službovanja pustij v Trstu ter čaka, da bi tukaj začel novo življenje. Stanuje začasno v hotelu »Tivoli«. Njegove male otročiče bo začasno sprejel pod streho eden liubljanskih zavodov, dokler se očetu ne bo posrečilo dobiti kako službo ter znova pričeti srečno družinsko življenje. Ubogo družino priporočamo vsemi
Slovenci na Dunaju
»Slovenski krožek na Dunaja« je imel 8. februarja svoj četrti občni zbor v svojih lepih prostorih restavracije Fuchs na Mariahilferstrasee. — Predsednik Gabršček se je v nagovoru spomnil umrlega soustanovitelja dr. Zdravka Zvitterja tn v čast njegovega spomina odredil tišino za dobo enega očenaša. Spomnil se ie umrlega vrlega dunajskega rojaka g. Vinka Krušiča. — Tajnik T o roš je prečital poročilo o delovanju v preteklem letu, na kar se je razvila kaj živahna debata o bodočem ledovanju. Po običajnih poročilih blagajnika itd. je bil izvoljen soglasno novi odbor, ki se je takole sestavil: Predsedstvo: Andrej Gabršček, Jakob Volk, prof. Anton Trost. Tajništvo Srečko Toroš, Joža Nograšok. Blagajništvo: Fran Blazina, ga. Roza Boc:k. Knjižničar akademik Fran Ogris. Gospodar Fran Kurinčič. Odborniki: Ignac Dobrin, Frančiška Podlipnik, Josip Schmeigert, Avguštin Šuligoj, Anton Križnič. Pregledniki: Valentin širše, Krumpak Vincenc, Nagele Anton. — Ustanovitelj in dosedanji predsednik Andrej Gabršček je bil soglasno izvoljen zn častnega člana.
Slovenska jezikovna šola v dveh tečajih letos dosti dobro uspeva. Tu je poskrbljeno, da zanimanje ne po ponehavalo, marveč rastlo. Doslej je 24 učencev in učenk. Poučuje koroški rojak g. Joža Nogrnšek.
Poleg okteta bo v kratkem začel svoje delovanje tamburaški zbor. Tamburice so že na polu iz Zagreba.
Po zgledu »koroškega večera« bo 8. marca tudi »primorski rečer« e predavanjem in premnogimi skioptičnimi slikami. Morda bo s tem v zvezi tudi predavanje o enaki usodi južnotirolske manjšine in enako bo veliko slik iz domovine Andreja Hoferja, borca za svobodo svojega naroda. V aprilu bo »akademski večer« z večjim sporedom umetniške višin«.
Zlafoporocenca
Na pustno nedeljo sta praznovala zlato poroko Josip in Marija Zaje v Ljubljani v domačem krogu. Jubilantoma se je rodilo 15 otrok, od katerih žive še trije. Zaje Josip je bil tkalski mojster v bivši predilnici ljubljanski polnih 41 let. Ob pri-
liki 40 letnice je dobil kolajno. Ko je prenehala predilnica, so se začeli zanj težki časi, ostal je brez pokojnine. Težak udarec je bil zanj tudi to, dasi je bil Član Werkmeistervereina na deškem, da ne dobiva nikake starostne podpore. Sedaj živi s svojo ženo v najboljšem razumevanju zelo skromno.
Bog jima ohrani Se mnogo let skupnega življenja!
Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
mu činu so tudi karabinerji dali eno roko.
Kinematografov je v Trstu 32 s prostorom zu 14.400 oseb. Dozdaj je tu industriju še dobro nesla, a zadnje čase tožijo lastniki, da slabo kaže. Ko zagore luči v dvorani, se vidijo cele pleše praznih sedežev. Vstopnine so bile že znižane, a ni dosti pomagalo. Kjer nič ni, še cesar pravico zgubi.
V Šempasu pri Gorici so po dolgem času zvarili nekak Dopolavoro (faš. prosvetno društvo). Nekaj nerazsodnih fantičev se je dalo zapeljati, da so za pustno nedeljo organizirali fašistovski bal. Starejši fantje so baje nekaj brezplučnih lekcij razdelili med cepce. — Učitelj Orozetti, ki je mnogo intrigirnl po šempa-su, je bil zdaj sain izintrigiran in prestavljen dol v čičarijo. — Odlok o prestavi v furlanske kraje je dobil občinski tajnik Jože Peršič, ki pa še ni nastopil novega mesta.
Dvn požara na Krasu. V ponedeljek zvečer je nastal ogenj v hiši Ivana Čuka, posestnika na Opčinan. Na pomoč so prihiteli ognje-gasci iz Trsta in deloma omejili požar. Ogenj se je pritaknil iz dimnika. Škoda znaša tO.OOO lir in je krita z zavarovalnino. — Nekaj tir kasneje je izbruhnil ogenj v dveh kmečkih hišah v Utovljah ipri Tonaju. Na lice mesta so se odpeljali tržaški ognjegasci .Ogenj je uničil hišo Frančiške Antončič in hudo poškodoval poslopje Antona Kobala. Skupna škoda znaša okoli 30.000 lir in je krita z zavarovanjem.
Znižanje plač. Uredništvu tržaških javnih skladišč so plače znižali za 25 odstotkov. Osob-je tudi odpuščajo in definitivne degradirajo v provizorne.
Banca Commerciale Triestina je zopet dala odpoved kakih 15 uslužbencev.
Odkrita tatinska družba
Slovenjgradec, 26. februarja 1931.
Komaj se Je poleglo razburjenje zaradi drznega vloma v župnišče, ki je bil izvršen ravno pred enim mesecem in radi zverinskega umora g. župnika v Mengšu, se je snoči raznesla govorica o veliki tatvini, kateri je prišla na sled tuk. trgovska tvrdka Klobasa in Smolčnik in v katero je po vseh znakih sodeč vpletena večja družba. Tvrdka je imela v službi dve sestri, od katerih je bila v službi ena tri, druga pa še le dva meseca. Tvrdka je že ves čas opažala, da v trgovini nekaj ni v redu in da ji vedno izgine kakšen kos blaga, vendar pa ni mogla nikogar osumiti. Včeraj pa je priSla na sled. Sestri sta kradli blago ter skrivaj nosile v škafih in košarah pod perilom, ko so hodile prat, in tudi ponoči k perici, ki Je stanovala v sobici pri marofu, kjer ima tvrdka svoje glavno skladišče. Ta perica jebila glavna voditeljica, ker je shranjevala ukradeno blago, in služkinji, s katerima je bila zelo dobra prijateljica, navajala k
Zdravnik predpisale kot zanesljivo
blago sredstvo za čiščenie. ki ei-uurno deluje, ARTIN dražeje
Vsebina škatlje za Din 8'— zadostuje za 4—6 krat
tatvini, jima dajala nasvete in potuho. Pokradeno blago je shranjevala ta perica, od tod pa so ga odnašali in celo z vozom ga je odvažal neki posestnik, ki ima sestro omenjenih služkinj.
Tu je bilo tudi glavno skladišče ukradenega blaga. Pri preiskavi so našli toliko raznega manu-fakturnega blaga, cele bale platna, svilenega blaga, odej, nogavic, mila in celo vrv, da so ga zopet morali z vozom odpeljati na orožniško postaja Precej blaga (okrog 15 kg) so našli na stanovanju perice in pri raznih sorodnikih. Pri preiskavi eo tudi našli dobro ohranjeno kolo, ki je bilo skrito v slami, dočim je bilo blago povito v vreče in zakopano v pleva. Vse pokradeno blago, ki so ga pri preiskavi našli in zaplenili, cenijo na 15.000 do 20.000 Din. Pokradeno blago so tatice in one ose-be, ki so v to tatvino zapletene, tudi prodajale in si dale delati novo obleko. Na ta način so tatvino tudi odkrili.
Sestra obeh služkinj, pri kateri je bilo shranjeno blago, si je dala iz ukradene svile pri neld šivilji v Pamečali delati obleko, za katero pa je dala premalo blaga. Ta šivilja je šla tovrstnega blaga dokupit h tvrdki Klobasa-SmolČnik. Pomočnik je iskal blago in ga ni našel. Nato pokaže vzorec svojemu šefu. Ta je potrdil, da so imeli v zalogi tako blago, da bi ga pa že prodali, to ne more biti. Nato se gre prepričat v pisarno, pogleda račune in res najde račun za to blago in zraven tudi vzorec tega blaga. Jasno je bilo, da je blago bilo v tej trgovini in ga sedaj ni. Nato vpraša šef tvrdke šiviljo, kdo je prinesel obleko v dela Šivilja pove, da si je to obleko dala delati posestnica S., sestra teh dveh njegovih služkinj. S tem je bila potem tatvina v trgovini razjasnjena.
Špecerijskega blaga pri preiskavi niso dosti našli, to pa najbrž zaradi tega ne, ker so take stvari sproti porabili. — Zdi se pa, da je omenjena perica vodila to afero že prej, ker je bila pri tvrdki domaČa perica že nekaj let in se je z vsemi služkinjami zelo hitro sprijaznila in jih po vsej verjetnosti potem navajala k takim početjem, pa menda ni dosegla tega uspeha kakor pa sedaj pri teh dveh. Orožništvo je pridno na delu, da zadevo čimprej razčisti in krivce spravi na varno. Obe služkinji, perica in neki moški so bili aretirani in izročeni v zapore tuk. okrajnega sodišča. Pričakovati pa je tudi, da bode aretiranih še več oseb, ki so zaplejene v to afero.
Revna starka - milijonarka
Prei zapuščena - sedaj oboževana
Novi Sad, 26. februarja.
Pred kakimi 40 leti je iz Curuga pobegnil čevljarski mojster Kosta Kozarski, da bi mu ne bilo treba iti k avetroogrskim vojakom. U bežal je v Srbijo in se naselil v Vranji. Skupaj z njim sta pobegnila tedaj tudi krojač Komnenović in čevljar Mihajlo Z i v k o v i ć. Z denarjem, ki so ga imeli s seboj, so v okolici Vranja kupili več oralov zemljišča, ki ga pa potem niso več obdelovali, ko so videli, da je popolnoma nerodovitno.
Nekaj let pozneje je ugotovil slučajno tam se mudeči holandski inženjer, da je zemljišče bogato premoga in asfalta. Hotel je svet kupiti, toda lastniki so sklenili, da ne prodajo. Kozarski, ki se je v Srbiji prekrstil v KostiČa, se je poročil in z doto svoje žene sam pričel kopati naravne zaklade. Od države je dobil koncesijo za 50 let. Dve Četrtini posestva sta bili last Kostiča in njegove žene, drugo pa ostalih dveh tovarišev. Premogovnik se je vidno razvijal. Po vojni pa so tudi asfalt začeli z uspehom kopati. Po zadnjih bilancah je bil rudnik vreden 44 milijonov Din. Pred šestimi leti pa sta Kostičeva zakonca umrla brez naslednikov. S svojimi sorodniki pa, ki so ostali v Curugu, Kostič nikdar ni imel nobene zveze.
Po Kostičevi smrti je sodišče začelo iskati njegove zakonite dediče, a dolgo se ni nihče oglasil. Nekega dne pa je sorodnik 70 letne Curuganke Perse Kalenić v Belgradu bral oklic sodišča. Ko se je za to stvar zanimal, so mu povedali, da iščejo dediče sorodnika stare žene, kateri so priznali, da je dedinja po Kostiču.
Sedaj srečna dedinja je doslej živela siromašno
in zapuščeno življenje pri svojih sorodnikih v Curugu. Zanjo sicer skrbi njen sin, ki je zdravnik v Novem Sadu. Starka je nekdaj videla boljše dni. Toda po smrti njenega moža so premoženje razdelili in ženska je odšla v Ameriko, kjer je eden njenih sinov premožen trgovec. Toda la jo je brž odpravil nazaj v staro domovino z obljubo, da ji bo že preskrbel večjo vsoto denarja za preživljanje. Popolnoma brez sredstev je prišla nazaj v Novi Sad, kjer je njen drugi sin, zdravnik, poskrbel, da so jo vzeli sorodniki v Curugu ter ji je pošiljal podporo.
Sedaj, ko se je zvedelo, da bo stara, 701e*na
ženica dedinja mnogih milijonov, o, sedaj ima pa že vse polno »prijateljev«, ki ji hodijo čestitat in ji »nesebično« prinašajo darila iz »golega« veselja, da bo spoštovana in velecenjena starka toliko podedovala. Take ljubezni starica že dolga, dolga leta ni bila več vajena. In sedaj mora vsakemu obiskovalcu pripovedovati, kako je bilo ln kako je, ter jo mnogo tistih, ki ji hodijo čestitat, tako-le pri slovesu že vnaprej prosijo, naj jih ne pozabi in naj tudi njim kaj da Starka pravi, da se kar boji, da bi morala potovati v Vranjo, »kajti lahko se zgodi, da me kdo med potjo napade, umori in oropa«. Pravi, da je zadovoljna, če ji dajo samo dva milijona od vse dediščine, samo da ji ne bi bilo treba nikamor hoditi.
Kajpada bodo že ljubeči starkini dediči poskrbeli, da se bo okorajžila in šla v Vranjo, da dobi več kakor dva milijona, kajti »ljubezen« njenih sorodnikov do sedaj bogate starke je poslala neizmerno velika...
Na dan poroke pobegnil
Smešnožatostni učinki prevelike ljubosumnosti.
Turin, 26. februarja.
V	mestu Turinu se je te dni zgodil slučaj, ki pri neudeleženem občinstvu povzroča veselost, prizadete pa je pogreznil v veliko žalost.
V	ulici «Barriera di Milano« živi ugledna družina, koje hčerka bi se imela te dni poročiti z inženerjem, dobrim dečkom, ki ga veže z zaročenko dolga in neoporečna ljubezen. Poroko sta odlašala, ker je inžener čakal službe, ki bi mu omogočala sfanu dostojno eksistenco. Ima pa naš inžener neko čudno napako: kadar se mu pojavi
pa se tičejo v večini slučajev njegove neveste, ker ie natnreč inžener skrajno in naravnost bolestno ljubosumen, čeprav za to nima tudi ne najmanjšega vzroka. Kadar se ga torej loti ljubosumje, jo navadno pobere na kolodvor, kjer se vsede na prvi vlak, ki ga odpelje kamorkoliže. Ko se po par dneh vrne, je zopet za dolgo časa čisto dober.
Te dni torej se je imela vršiti poroka. Po običaju dobrih italijanskih rodbin, ki so vezane na tradicijo, se je imela vršiti čim slovesneje. Salon je bil poln sorodnikov in prijateljev, ki so se zbirali okoli neveste in mame, ki se je lesketala v radosti in solzah obenem. Doli so čakali vozovi; oni, v katerem se je imel peljati srečni par, je bil po tukajšnjem običaju četverovprežen. V cerkvi je čakal gospod župnik.
Toda enega še vedno ni bilo — ženina namreč. Nevesto, ki ga dobro pozna, so obhajale zle slutnje. Vsi so bili nervozni in začelo se je šepetanje. Poiavile so se seveda več ali manj nedolžne šale, kakor so navadne med našo srednjo in višjo bur^uazijo. »Gotovo ie pozabil, da ima danes izpolniti majhno formalnost« je dejal nekdo. »Mo-
goče pa še spi, ne da bi imel koga, ki bi ga zbudil,« se je pošalil drugi. »Da se mu le ni pripetila nesreča!« je skrbeče vzkliknila nevestina mati. — -Hujša nego oženiti se, bi se mu ne mogla zgoditi,« je tiho zašepetal prijatelju nepoboljšljiv samec, znan po svojem strupenem jeziku.
Končno je prišel nekdo, ki je tajnostno dejal, da mora govoriti z nevestinima staršema. Sporočil jima je, da jo je ženin namesto k oltariu, popihal s prvim jutranjim brzovlakom v Rim. Začudeni vzkliki, vzdihi, srd in pritajene solze, ogorčenje; pri mnogih pa hudomušno muzanje, pri ženskah pomešano s škodoželjnostjo. Ni ostalo drugega, kakor goste z največjim obžalovanjem odsloviti, kočiiaže poslati domov in kar je še hujše plačati, ter odpovedati banket v hotelu kakor tudi obvestiti g. župnika. Razume se, da je nevesta omedlela.
Kaj se je bilo zgodilo? Nič drugega ko zopet hud napad ljubosumja pri našem prijatelju. Dan preje, ko so prihajali na nevestin dom poročni darovi, se je seveda ob njeni strani mudil srečni ženin. Dospel je tudi dar dolgoletnega prijatelja hiše, uglednega, finega in starega gospoda, ki pa ima v svoji čisto nedolžni pa preveč izraziti galantnosti napako, da rabi preveč goreče, čeprav dobro mišljene besede. Ko sta zaročenka in ženin odprla spremljevalno pisemce, je ženin bral iz njega izraze, ki so se njegovemu, od neprestanih dvomov razjedenemu srcu zdeli preveč nežni in prisrčni. Učinek je bil porazen. Ne da bi kaj rekel, se je s kratkim slovesom odstranil, poročnega dne zjutraj pa odpotoval v Rim k bratu, ki služi pri karabinjerjih za kapitana.
Do danes se še ni vrnil. Zaročenka pa, ki ga pozna, se je že zbrala in ga mirno čaka, da
se vrne.
Ženite v švedskega princa
Stockholm, 26. februorja.
Srečna švedska dežela, ki nima ne hude gospodarske krize niti kal-šnih nevarnih političnih problemov kakor na pr. Španija, se zadnje Čuse ne zanima za nobeno drugo reč knkor za bližnjo poroko princa Lenurla ln gdčne NlMVandt. Pa Hidi ves ostali svet se s to zadevo bavl, kajti slu'aji, dn se potomci kraljevih rodbin poročijo z navadno meščanko 'z srednjih slojev, odpovedujoč se svojim dinast:Čnim pravicam, niso ravno pogosti. Vrh tega veže princa in gdîno Nissvandt resnična in čista ljubezen, kar le v današnjem, vse knl drugega ko romantičnem času vsekakor jako redko.
V švedski kraljevi rodbini sta bila ie dvn podobna »lučaja. Pred žtiridrsellmi leti so je brnt sedanjega kralju, princ Oskar Pernadotte, odpovedal nasledstvenl pravici, zalo dn se je mogel poročiti z gdčno Munck, toda gdčna Munck je bila plemklnja in zalo la stvar ni povzročila prevelikega Juma. Pozneje se je kraljev nečak, princ Folke, poročil z gdčno Mnnville, ki je sicer navadna meščanka, je pa zato hči ameriškega industrijskega kralja.
Slučaj princa Lenarta, kateremu je 22 let, pa
{Kai pravile 9
Prav teiko je nam, ki se potikamo po svetu, čeprav tivimo med bratskimi Hrvati, vendar ne itvemo ia njihovega časopisja skoro nič ali pa le malo o kulturnih dogodkih v Sloveniji. Posebno pa nam mora biti teiko pri srcu, ko čitamo članke kakor v tedniku »Zori« od 22. t. m., ki pite med drugim tudi sledeče:
»Kako u Tirolu, Štajersko], pa i u nekim dielovima nate Slovenije djevojka imade takovo dijete (namreč nezakonr,'co.'), to ni je sramota, pa se detava, da mlada u brak si dovodi po vite van-braine djece, koje onda njen mul prima pod svoje ienidbom. Tamo talo ima i naiveči broj vanbračne d ječe, koja se preuzimlju u obilelj zato jer su potrebna kliči za rad. Tamo je čak čudo, ako braku dorasla djevojka nema diiete prije vjenčanja, pa leljaci i seljakinje ta takovu dievojku kaiu..
Resnica je menda da imamo Slovenci pro-eentualno največ nezakonskih otrok v driavi, trda ie daleč ni ta deca v čast materi ali domovini. Biti nezakonska mali — je pri nas ie danes prav tako sramotno, kakor je bilo v času, ko je Preieren lapel »Nezakonska mati«, katero nai bi pisec gornjega članka dobro prebral, da bi imel vsaj malo pojma, kako razumevamo pojm »nezakonska matir Slovenci. — Z druge strani je pa zato zopet resnica da bi zaostali Slovenci daleč za drugimi, če !» sešteli vse skrivne slučaje splavljenja in nezakonitih sredstev proli porajajočemu se iivl enlu, katerih se poslužujejo Iu različni zakonski in nezakonski liudje v mestih in na vasi.
Sedaj, ko smo si Srbi, Hrvati in Slovenci v drtavnem poalrdu na zunai edini, bi bila pač dol-tnost časopisja, 'da nas zblita ludi kulturno. Dvomim pa, da bi slični članki, ki temelje zgolj na nvpoznanju razmer v najblitji soseščini in s katerimi se iali moralno čuvstvo brata, imeli v tem obziru kai uspeha.
Glejmo, da se drug drugega rajo spoznamo e dobrih strani, pred vsem, da spoznamo za narod zasitiine mote. Tako pa nisi ob zadn ji 60 letnici •pisatelja Finigaria bral v hrvatskem dnevnem tisku drugega knkor, da je Ljubljana proslavila v aie-dnliiču 60 letnico »pisca Finjeigara«.	Mičr.
— Pri bolečinah v ïelodcti in črevih *cr prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josek grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajfca prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Fraiu-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Jose!< grenčica se dobiva v lekarnah, v dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Nameščenska krščanska strokovna organizacia
Naš čas je čas tihega in smotrenega dela, brez poinpoznih nastopov in kričeče reklame, ln prav lak čas zahteva za svoj razvoj strokovna organizacija. Zdi se pa, da se krščansko nameš eu-etvo pomena strokovne organizacije in pripravnosti časa prav malo ali nič ne zaveda, odkar je umrl dr. Krek, ampak da pomen strokovne organizacije
fodcenjuje in omalovažuje. Strokovna organizacija > posredovalka med uslužbenstvom in delodajalci ter oblaslmi. Ona mora biti in je edina [travna zastopnica uslužbenstva. V tem je njena vsebina ln pomen, zato bi se je morali okleniti uslužbenci, ne bi ji smeli radi tega nasprotovati delodajalci, Javno mnenje pa bi jo moralo vedno podpirati.
Toda ali naj mar še dokazujemo, da temu dejansko ni tako, da je organizacija mucgokje pre-
?;anjaua. Ravno to je vzrok, in vzrok je v vseh treh aktorjih, če imamo večinoma povsod neurejene razmere v službenih odnošajih in s tem združeno skrito nezadovoljstvo, ki je ravno radi tega nevarno, ker niso težnje po izboljšanju razmer urejene po organizaciji. Naj bi gledali na strokovno organizacijo vsi s pravilnim {»ogledom — le to nam more prinesti zboljšanje.
Krščansko nameščenstvo naj bi predvsem začutilo pomen strokovne organizacije kot stanovske zaslopnlce in še kaj drugegB: Naj bo krščanskega nameščenstva na tisoče — nič ne bomo pomenili nezavedni in neorganizirani, če se ne oklepamo svoje organizacije, amjiak kulukujemo po organizacijah drugih smeri.
Naša Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev, ki ima sedež v Delavski zbornici v Ljubljani, Ima vpeljano ludi svoje lastno zavaro-vanje. člani, ki plačujejo po 20 Din mesečno, dobo po 5 letih članstva brezposelne podpore za 20 tednov v skupnem znesku 1600 Din ali bolniške 000 Din, svojci pa pogrebnino 700 Din, oni, ki plačujejo po 80 Din, pa dobe za isto članstvo 2100 Din brezposelne ali I(XX) Din bolniške podpore, pogrebnine svojci 1000 Din, po 10 letih članstva 2000 Din, poleg tega pn še potnino do 460 Din.
Po vsej Sloveniji se zbiramo, imamo pa člane ludi po drugih delih države In stojimo v stikih z bratskima organizacijama v Zagrebu ln Splitu, a katerima upamo ustvariti najtesnejše sodelovanje. Zaenkrat sicer le nismo močni v primeri z drugimi organizacijami, pa vztrajno delamo, da borno pos'nll enakovreden člen v verigi inozemskih nain elčensklh orgnnizacij. ki štejejo okrog 700.000 članov. — nnt, organiziran piiv. nameščenec.
je čisto svojevnsten. Lenart, ki je »in princa Vi-jjema, drugega sina sedanjega švedskega kralja Gustava in ruske velike kneginje Marije Pavlovne, je zelo živahen, izredno zgodaj razvit jn inteligenten dečko, ki mu je dvorsko življenje veliko preozko. Žo kot mlad fant je vodil ekspedicijo v osrednji Afriki, s katere je prinesel veliko znanstvenega materijala in kinematografskih posnetkov. V Ameriki je 60 krat nastopil kot predavatelj. Sicer pa služi v kavalerijskem polku Ko je bil komaj 12 let star, jo na posestvu svojega očeta, princa Viljema, to je v Sler^ammarju, zagledal 10 letno Nissvandt. ki sc je globoko vtisnila v njegovo srce in bo v kratkem poslala njegova žena. Dekle je hčerka ninlfgu uradnika gralsVe uprnve njegovega očeta Ne šola. ne vojaška služba, ne potovanja po vsem svetu, nili dvorsk1 sijni ni mogel izbrisati v nriniVvcni srcu globoko ljubezni do skromne meščanske deklice
Princ se |e seveda moral sedaj odpovedati pravici nasledstva na švedskem prestolu. Ta odpoved pa, po pravici rečeno, ne predstavlja bogve-kaVo hude žrtve, ker evenlualiteta nasledstva ne bi bila tnko izlepa in hitro nastopila. Tudi se ne
smo misliti, da bi bil kralj Gustav hud na princa, ampak je pač moral uporabiti postavo, ki je bila v tem pogledu pred slo leti sklenjena od kronskega sveta. SIcer pa bo princ obdržal svoj naelov kakor tudi svoje dedne pravice. Edina sprememba v njegovem življenju bo, da ве bo Imenoval namesto princ Lenart švedski — princ Beruadotte.
Sicer pa vsa In zgodba po svojem duhu čisto odgovarja tradiciji švedske dinastije. Znano je, da je bil početnik današnje švedske dinastijo Ber-nadotte, sin advokata mesta Pau v Pirenejah. Najprej Je služil v francoski revolucionarni vojski kol prostovoljec. Veliki Napoleon, ki je dejal, dn vsak vojnk nosi maršnlsko palico s seboj v tornistru, je kmalu spoznal velike Bernndottove sposobnosti in ga je komaj 81 let starega imenoval za divizijskega generala, pozneje pa za maršala. Bernndotte je bil zmagovalec v sto bitkah, genialen strateg in nekaj čnsa guverner Dalmacijo. Končno so gn Švedi izvolili za kralja in kraljestva tudi ni izgubil, ko Je bil Napoleon poražen in odstavljen. Tudi njegova žena in kraljica je bila meščanskega rodu. Bila je hčerka trgovca s svilo iz Marseilla in so je pisaîa Desiree Clary.
Ljubljana Pregled stavbnega gibanja t.1930
Lansko leto ie Ljubljana gradila zelo mnogo. Težki milijoni prihrarjenega denarja so investirani v novih ljubliansk h hišah. Vsi ljubljanski denarni zavodi so posojali stavbnim gospodarjem po višji ali nižji obiestni meri, kakor je kdo mogel. Ljublianski dnevniki so marljivo in vestno tede 1-sko poročali o stavbnem gibaniu. Vsi stavbi' ski obrti so imeli obilo posla. Po vsem mestu ie mrgolelo zidarjev in pomožnih delavcev; seveda ostalo je še vedno nekaj brezposelnih. predv em onih, ki so prihajali iz jugovzhodnih krajev naše države
Doslei pa še nismo čitali podrobnega pregleda o končnih uspehih lanskoletne gradbene seziie. Popol"oma to no lega tudi ni mogoče sestaviti, ker gradbeno obla«tvo ne more voditi tako podrobno izdelane statistike, l aka bi dala tudi mnogo pazliivega dela, ker nik'er liud e svojih ra r-tov toliko ne izpreminjajo, kakor ravno pri stavbah.
. Hodatki, ki jih poda'emo v naslednjem, so zbrani po zanesljivih virih. Pripomniti pa moramo le to, da so številke o investirani gljvnici prej prenizke kakor previsoke. Mestni g adbeni urad ocenjuje nove gradnje ali pomembneše adaptacije samo aproksimativno; zlasti re morejo pri taki cenitvi priti v poštev niti boljša izdelava, niti notranja oprema, niti ne dela v režiji, niti ne izpremembe med gradnjo; vse to lahko prekaša proračune za 10—Î0%.
Pri sestavi pregleda so upoštevane samo nove stanovanjske stavbe in par znatnejših adaptacij, toda le take, ki so imele namen število stanovanj povečati, to so pomembnejši prizidki in na-zidki.
V letu 1930 je bilo popolnoma dograienih 144 slanovaniskih poslopij Za ta poslopja je bilo izdanih lansko leto 89 stavbnih dovoljenj, pied-lansko leto pa 35.
Izmed stavb je bilo: Prit'ičnih ali vis"ko-pritličnih hiš 43, in sicer onih iz 1. 1929 13, iz 1. 1930 pa 30; cnonadslropnih 48 iz 1 lr29 35, iz 1. 1930 pa 53; dvonadstropnih 10, iz 1. 1929 5, iz 1. 1930 5; tri- ali večna'st, opnih 3, iz 1. 1929 2, iz 1. 1930 1. Skupai torej 144 stavb.
S temi hišami je prirsstlo v našem mestu 393 novih stanovanj, in sicer odpade na hiše, katere so v 1. 1929 dobile stavbna dovoljenja 1?2 stanovanj, na one iz 1 1930 pa 241 stanovanj. Vendar moramo reči, da znaša prirastek stanovanj le v I. 1930 gornje število, in to samo v novih hišah
Po velikosti odn. obsegu stanovanjskih prostorov moremo zaznamovati sledeče številke: od 393 je bilo enosobnih stanovanj 91, dvosobnih 14), trisobnih 98 in štiri- ali večsobnih 55. Od tega odpadejo na hiše s stavbnim dovoljenjem iz I. 1929 enosobnih 24, dvosobnih 51, trisobnih 54, šti i-ali večsobnih 24, Razlika odpade na stavbna dovoljenja iz 1. 1930, torei 67, 98, 45 odn. 31.
Iz tega vidimo, da je naivečji pri astek na dvosobnih stanovaniih ki nastaajo v priti č ih, visokopritličnih in enonadstropnih hišah, torej v hišah malih ljudi. — Enosobna stanovanja so pri-rastla skoro v enakem številu kakor trisobna; enosobna stanovanja nastajajo v pretežni večini v su-terenskih prostorih visokopritličnih hiš severnega dela mesta odn. na gramoznatem terenu Na takem terenu ostanejo stanovanja v juterenu večinoma suha, ako je graditeli izvršil vsaj izolacijo temeljnega zidovja. — Razen v podzemlju nastajajo enosobna stanovanja zlasti še v podstrešjih; ta so brezdvnmno najbolj suha in zdrava Prav malo ie novih hiš, ki bi imele v glavnih etažah samo po enosobna stanovama.
Zanimivo pa- ie to, da si število eno- in trisobnih stanovahj drži nekako paralelo. Veliko ie še pomanjkanje enosobnih in dvosobnih stanovanj. Predvsem trpi na tem delavstvo in državni nameščenci.
Pripominjamo takoj, da tukaj nismo upoštevali rezultata dobrodel"e stanovanjske akcije mestne občine, t. j. barakarskih kolonij na Oalie-vicl, Ižanski cesti, Poti v Rakovo ielšo in v mestni gramoznici na Vodovodni cesti. — Ta del sta-novimikega prirastka tvori kapltelj zase, to pa iz razloga, ker velik del teh stanovanj odgovarja le zasilni preskrbi.
Stanovanja v novih hišah odgovarjajo vsem glavnim zahtevam zdravja in higijene.
Vse v 1. 1930 dograjene hiše zavzemajo skupno 19.314 kvadratnih metrov površine Ako bi ves ta prostor združili v eno celoto, bi tvoril skupaj
filoskev skoro za dve »Zvezdi« Ni veliko pa je e precejl Od lega odpade na lansko leto 10.560 kvadr. metrov, ostanek na ono iz prejšnjega leta.
Izmed novozgrajenih hiš je bila ena večia zgraiena boli v šolske društvene in stanovsko-so-ciialne namene, t. j, Trgovski dom v Gregorčičevi ulici; ena za misiionsko-vzgojne namene; ena za humanitarne namene in ena zgolj v socijalne namene.
Razen tega je bilo v novih hi<ah zg-airnih 50 poslovnih lokalov v postranskimi prostori različne velikosti.
Na vseh 144 hiš Investirani kapital moramo oceniti na najmanj 48 milijonov Din.
Zanimivo |e, v katerih mesecih so bile h'še dograjene v toliko, da so se stranke v nje lahko vselile, Na posamezne mesece I. 1°30 odpade: na januar 2, februar 4, marc —, april —, maj 11, ju-
nij 5, julij 16, avgust 19, september 13, oktober 17, november 24, december 33.
V	pripravljena stanovanja teh hiš se je lahko vselilo strank v januarju 4, febr. 9, marcu —, aprilu —, maju 21, jun. 15, ^1. 50, avg. 55, sept, 25, okt. 47, nov. 73, dec. 93.
Od v 1 1930 dograjenih hiš odpade na severni del mesta odn. na gradnjo v gramoznatem terenu 89, na jug, odn. na ilovnat in močviren, mehak teren pa 55. Vidimo torej, da Ljubljančan le bolj ceniio severni, zdrav kraj mestnega pomerija, kakor južnozapadni vlažnati teren.
Naravno, da »o vi. 19 0 mnogo hiš pričeli graditi, a jih niso mogli dograditi. Razlogi za to so bili razni, pred vsem pa stavbno tehnični radi obširnega obsega stavb, stavbno-higije ski in zdravstveni. Velike stavbe se sicer lahko grade kaj hitro, zahtevajo pa gotovo dobo, da se osuše. Veliko stavbnih gospodarjev pa naravnost želi, da pod streho spravljena stavba prezimi. Kljub vgemu temu pa smo le mnenja, da bi se delo na stavbah nadaljevalo brez prekinitve tudi v zimskem času, ako bi vreme to dopuščalo.
Lansko leto je bilo pričetih 48 hiš. ki so ostale nedograjene, odn. go prišle samo pod streho. Med temi so sledeča velika poslopja: Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici s projektiranim nebotičnikom, palača zavarovalne družbe Dunav, trgovska hiša »Viktoria« ge Kambičeve, Dom tretjerednic v Černetovi ulici, internat šolskih sester de Notre Dame, dom Zveze gostilniča jev, dom Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uradnikov v Gaicvi ulici, Grafika na Miklošičevi cesti ter stanovanska hi«a Pekovskega društva.
Ako vzamemo isti razpored kakor pri dograjenih hišah, tedaj dobimo sledeče podatke: pritličnih, odn. visokopritličnih 9, enonadstropnih 28, dvonadstropna 1. tri- ali večnadstropnih pa 19.
V	teh hišah je predvidenih enosobnih stanovanj 27, dvosobnih 64, tri sobnih 25 in večsobnih tudi 25. Skupai toref 141 s'anovanj. Kar |e večjih poslopij, bodo imela vsa 35 trgovskih prostorov bodisi za direkten trgovski promet bodisi za pisarne, ne vštevši pomožne in postranske prostore.
Nedogra'ene hiše zavzemajo skupno 9540 m' temeline površine.
V	letu 1929 moramo zaznamovati 8 stavbnih gospodarjev, ki z gradmo hiš niti pričeti niso, a v I. 1930 pa je bilo takih 26, Tem vsem je najbrže upadel pogum, ali pa so si pomagali kako drugače, da so prišli pod udobno streho.
Na omenjena poslopja investirani kapital bo znašal po popolni dovršitvi ca 43 milijonov I in.
Mestno načel Ivo ie razoisa'o in izv šilo v 1. 1930 470 stavbnih komisij, ki so vzele 84 delovnih dni med navadnimi uradnimi urami.
Stavbnih dovoljenj se je izdalo v 1. 1930 313.
Kai bo danes
Drnmn: Ob 4. pop.: »Glavni dobitek«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenuli. Izven.
Opera: »Bela garda«. Gostovanje Iludo-žestvenikov. Izven.
Ljudski kino Glince: Ob 8 zvečer veledrama: »Kirchfeldski župnik«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnlio-vec. Kongresni trg; mr. Kotar, Sv. Petrn c. 78 in mr. lločevur, Celovšku cesta 34 (Lj. VII.)
© »V kraljestvo zdravja In žldnne volje«
je naslov prosvetnegu večeru, ki ga priredi Slov. kršč. ženska zveza dne 7. marca 1931 ob 20. v veliki unionski dvorani. Igrico prepletajo ljubki otroški prizorčki z deklainacijami, petjem, godbo in rajanjem. Ker se vrši prireditev v korist počitniške kolonije, si preskrbi-te pravočasno vstopnice, ki bodo od ponedeljka 2. marca dalje v predprodaji v tinionski trafiki.
O Roza Jeloilvorskn. Igralci Rokodelskega doma u prizore v nedeljo, 1. marca ob 7. uri zvečer »Rozo lelodvorsko«. Snov je lepa in zanimiva. dejanje pestro. Vstopnice se dobe v predprodaji danes zvečer ob 6 do 8 ure v Rokodelskem domu, Konienskega ulica 12.
0 Zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju, ki ga je iipel poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič pri Levu, se nadaljuje v torek, dne 3. marca ob 20. uri v salonu pri »Levu«. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev vabi vse interesente, posebno pn nameščence, k temu važnemu predavanju. Preduvotelj se bo buvil pri tem pre-duvunju z osnutkom novega zakona o socialnem zavarovanju.
Kitajčeva papiga
Tam ob Tihem morju т sijajnem San Frančiška se pričenja povesi med Američani velikega kova in teikih dolarjev ter med kitajskimi naseljenci. Potem jo nadaljujeta stari in častitljivi Kiiujer in »lati postriek« r puščavi na samotni larini, med farmarji, kupci, kvartopirsklmi «lepurji, filmskimi Igralci itd. In petem mod bankirji, т filmskih ateljejih. Nazadnje so vrneta nn samotno farmo, kjer je presenetljiv konec Družbo jima dela ameriški časnikar, duhovit, odkrit dečko, ki pozna svei in Ameriko. In končno Igra v tej povesti tudi ona, prava Američanka, dekle modernih manir in obnašanja, toda plemenito dekle, ki se pošteno prt-iivlja s svojim delom in ima pogum kakor koraj-žen možak.
Roman ameriškega pisatelja Eearl Derr B i g g e r s a , ki popisujo prav za prav kraje In ljudi svoje ožjo domovino Kalifornije, spada med
najlepše detektivske povesti.
»Kitajčeva papiga« je delo, polno napetosti, bi n stopnjujejo do konca. Vmes pa se plete roman dreh src, poln neine poezije in zdrave prepros osti, ki nikdar ni sentimentnlon, vedno zdrav in boder. To so ljudje, ki jih mora človek imoti rad.
Znan ljubljanski gospod, ki požre vsako leto na stotine detektivskih romanov, je dejal, da mu doslej še noben roman ni tako ugajal kakor ta. Pad zato, ker ima vse dobre snovi kriminalnega romana, pa je kljub temu ostal — literarno delo.
Zato bo roman brez dvoma ugajal našim brav-cem, ki jim bo s »Kitajčevo papigo« nedvomno ustreleno.
O Ga. Pavla Lovšetova, koncertna in operna pevka si je izbrala za svoj letošnji koncert celo vrsto program nili točk iz svetovne literature. Znstopuni so skludatelji Čajkovski, Novak, Smetana, Gliere, Loeruks, Thomas, Curran, Ilamilton, Proli, Blech, Kienzl, Marx, Schubert kakor tudi Verdi. Progrum je izredno pester in brez dvoma je, da ga bo podula odlična solistinja s svojimi sodelavci v vsakem pogledu dovršeno umetniško. Pesem se vrsti z arijo, mnoge so še nepoznane prvukrat pete pri nus. Opozarjamo, da se vstopnice že dobivajo v Matični knjigarni po koncertnih cenuli. Prihodnje dni bo na razpolago tiskano besedilo vseh pesmi, ki so na sporedu.
© Repriza Čapkove drame RUR, katere uprizoritev v nedeljo dne 22. t. m. v Delavski zboniiol je vzbudila veliko zanimanje, bo jutri, v nedeljo
1. marca ob 8 zvečer ravuo tam. Vsakdo, ki je videl to dramo, ne more prehvnliti njene lepe vsebine. Preskrbite si vstopnice še danes v predprodaji v Delavski zbornici, 1. vhod, I. nadstr., uprava »Ognja«. Glej tudi plakate!
O Pevski zbori, včlanjeni v HubadovI žn-pl J. P. S. bodo nastopili nn koncertu, ki bo v nedeljo, dne 8. marca v veliki Unionski dvo-runi. Nastopilo l>ode 13 zborov, deloma iz Ljubljane, Šiške, Most pri Ljubljani, Domžal, Trbovelj, Hrastnika in Celja. Na programu so dela 19. jugoslovanskih skladateljev odnosno harmolilzatorjev narodnih pesmi. P red p rod a j* vstopnic od ponedeljku dalje v Matični knji-garni.
©Invalidi morajo radi vojnice (vojaške takse) vložiti prošnje, dn bodo oproščeni po zaponu o ustrojstvu vojske in mornarice. Kdor je že dobil plačilni nalog nli gn pa še ni dobil, naj se zglasi v pisarni Udruženja vojnih invalidov v Šentpeterski vajašnici, sobo št. 3. pri toiiiiku z najnovejšim nadpreglednim listom. Izkazi, ki smo jih zadnjič predložili, ne zadostujejo. Seveda vclju ta poziv surno za Ijub-Ijunske člane, drugi naj urede zadevo, ako bodo dobili plačilne naloge, pri svojih krajevnih odborih.
© Tvrdka »Siemens« ni kriva. K našemu poročilu o zadnji seji občinskega sveta, kjer smo poročali tudi o popravilu telefonske centrale na magistratu, nas prosi tvrdka »Jugoslov. Siemens d. d.« za naslednjo ugotovitev: sV številki, dne 26. t, m. ste poročali o magistratnl telefonski centrali, da še ni gotovo, ali je tvrdka Siemens povzročila to škodo. Sporočamo, da je že ugotovljeno, da ni te poškodbe tvrdka Siemens prav nič kriva in je povsem izpolnila svojo dolžnost. V dokaz zato velja, da je magistrat zaupal tudi dobavo nove telefonske centrale miši tvrdkl.« — Pripominjamo, da si stnvka v našem poročilu nismo izmislili, temveč smo ga navedli v taki obliki, kakor je bil izrečen nn občinski seji. Da* je tvrdka Siemens neprizadeta pa rndi verujemo.
© Nezgoda v cerkvi. Kako zelo vznemiri ljudi vsak mali dogodek in kako zelo so radovedni, kuže najbolj slučaj, ki se je včeraj popoldne pripetil v frančiškanski cerkvi. Neki ženski 58-letni hišnici Tereziji B. iz Kolodvorske ulice, se je okoli 4 popoldne naenkrat v cerkvi vlila kri iz ust in iz nosa. Na njen krik so prihiteli ljudje, stražnik pa je poklical reševalni voz. Med tem pa se je že nabralo v nekaj trenutkih na Marijinem trgu vse polno ljudi. Naenkrat se ni nikomur nikamor mudilo. Če je prej šel še tako hitro, se je sedaj ustavil in čakal, kaj se bo zgodilo. Nepoučen človek bi mislil, da se je v cerkvi pripetil najmanj kakšen zločin, toliko ljudi je bilo zbranih na trgu. Reševalca sta okrvavljeno žensko prinesla na no-silnici iz cerkve, jo naložila v reševalni voz in Jo odpeljala v bolnišnico. To pa je bilo vse, kar so mogli ljudje videti in za kar so se zbirali na trgu skoro Četrt ure!
© Ukradena je bila te dni med opoldanskimi urami iz nezaklenjene sobe tretjega nadstropja Jugoslovanske tiskarne stara damska srebrna ura znamke »Longines« s 15 rubini.
©Nesreča na cirkularki. Včeraj popoldne se je v delavnici svojega očeta na Kodeljevem 11, ponesrečil 17 letni Josip Kregar, sin tesarskega mojstra. Imel je opravek pri cirkularki, ki mu je močno ranila prste nn roki in je le malo manjkalo, da mu jih ni odrezala, Kregarjn so prepeljali v bolnišnico.
© Srajce, športne in modne, kruvnte in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Šterk nnsl. Knrničnik, Stari trg 18.
©Damsko perilo, moderne bluze, torbice flor nogavice In rokavice, najsolidnejše cene pri Sterk nnsl. Knrničnik, Stari trg 18.
ïudl VI
bi morali
enhrel
polthusld?
Tudi po 8 kr*tni porabi še popolnoma sposobna za britje. — Dobiva se povsod — Preprodajalci naj se obruôaio na Gustav Husser & Sohn, Wien VII, Richtergnese 10.
Maribor ,
Pisatelj Finžgar v Mariboru
Ta It o te jc v četrtek zvečer pokazalo, kako zelo je Finžgar prodrl v naš rod. Prišli so ii vseh slo;nv in stanov, da poslušajo besedo pisa'.èlla in voditelja; besedo sočno, krepko, šegavo in živahno, razgibano od najglobljih doumov pa do naj» prešernejše misli, vzete iz življenja tistega stanu naš* zemlje in naše krvi, katerega duhovno lice je klesal v enotirnih izvajanjih s toliko (as inu-jočnostjo in zavzetnostjo, da si jo vsem, ki sd prišli, da prvokrat čujejo njegovo besedo, videlo, da bi bili pripravljeni še kar vnaprej poslušati ga in mu slediti pri razvijanju klenih misli Buren aplavz ie odmeval po dvorani, aplavz, ki je prihajal od vseh, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in še preddvoran ke prostore ter stopnjišče, pa tudi od vseh tistih, ki so radi p-e-velike gnječe morali oditi. Prišel je pisatelj |ubi« lant na povabilo mariborske Prosvetno zveze v Maribor, da govori o duhovnem licu slovenskega kmeta, katerega žitje in bitje preveva duh globoke religije in stvarnosti. Tako globoka je ta religija, da jo doživlja z vsem svoj.m bistvom in da prenaša momente svojega izrazito transcendentalnega pojmovanja v celotno gledanje življenja. Duh stvarnosti je, £e naš kmet v vrednotenju gotovih delanj ln odnosov kaže gotove Izvirnosti in posebnosti, ki |lm na prvi pogled morda ne vemo razlage. Gledanle celotnega živlienia skozi prizmo te stvarnosti pa prihaja pri našem kmetu do naj» markantnejšega izraza v njegovi konkretni, sočni in krepki besedi: Do korenin svoje zemlje se je v vsem svojem naziranju in pojmovanju zaril slovenski kmet. lz tega odnosa raste njegova ljubezen do domovine, delavnost, njegova doslednost, kl le pretresljiva v vezeh prijateljstva ln strahotna, če vzplamti mržnja in sovraštvo, njegov konserva-tizem ter visoko, razvit smisel za skupnost in vzajemnost, ki sta najčvrstejši psihološki osnovi našega zadrugarstva ter njegovega močnega gibanja. Nekak odtenek tega skupno-tnegn čuta je tudi kmetova prisrčna gostoljubnost. Nekaj pa je, kar je treba v našem kmetu, ki ie bil v vs?| naši zgodovini rob in tlačan, še oblikovati In vzgojili — državljansko zavest in ponos. Ob vsem tem izhajajo mnoge konkluzlje, ki jih je treba
vpoštveati pri delu in prizadevanjih za boljše dni nalega kmeta in preko katerih ni mogoče. Pomembne pa so te konklurje, ker je naš kmet osrednja točka vsega naloga narodnega življenja.
Tako nekako |o razvi'al svoje misli F. Finžgar; ki je za to žel od hvaležnih poslušalcev vprav viharen aplavz. Zahvalil se je predavatelju v Imenu Prosvetne zveze prof. Sedivy ter Izrekel obenem pisatelju jubilantu najprlsrčnejSe čestitke Maribora ob 60 letnici s pozivom, da gredo vsi navzoči z vrtemo in ljubeznijo na delo za razšlr-|enje in popolno zmago slovenske knj ge. Potem, ko se |e slavljenec ginjen zahvalil za čestitke ln lep sprejem je pevski zbor zapel Se piimerro pesem in so se poslušalci razšli v up&njti In želji, da pride naš Salezij zopet čimpre|e v Maribor.
Prav 2a prav je bil to nekak triurni, kaf |e Finžgar doživel v Mariboru; tfiuml njegove knjige ln besede. Kdo je pač poklicanejši, da govori o duhovnem licu našega kmetskega ljudstva kakor Finžgar? ln prav razveseljivo je, da je zlasti naša idealna ter plemenita dijaška mladina prišla poslušat Finžgar'evo besedo v takšnem številu, da moramo tej divni naši mladini izreči javno priznanje. Dokazala je, da so povsem lažni oči'ki vseh tistih, ki hodijo po svetu in ki pravilo, da ie i v srcih te mladine zamrl vsak čut za kulturne in duhovne vrednote. Pač pa nismo videli mnogih, ki so polni takšnih očitkov ln ki vsepovsod govore o svoji kulturnosti in »kulturnem delavstvu«.
Po predavanju ie bil v Aljaževi sobi pri Orlu sestanek jubilantovih prllatel|ev ln znancev. Ob tej priliki so izrekli jubilantu najtoplojSa voščila dr. Leskovar, pisatelj Matija MaleSlč ln ravnatel) dr. Tomlnšek.
Mariborčani smo trdno prepričani, da bo Finžgar navzlic o^romremu cVu in prezaposlenosti kaj kmalu naSel časa, da pride zopet v Maribor. V Četrtek smo videli: vzljubili so Finžgs'ia Mariborčani; globoko so ga vzljubili. Bil pa je četrtkov večer tudi prijetno zadoSčcnle vsem tistim, ki orjejo nsvzllc nehvaležnostl svolega posla po kulturnih slovenskih brazdah. Orjejo s trudom, nesebičnostjo in — ljubeznijo ...
700000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODANIH V ZADNJEM LETU!
DOKAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-krtljevafo ra približno 300 m.
11. marca 1931 — »Vnebovzetje«. _ Mariborski vrtnarji se gibljejo. Zadruga mariborskih vrtnarjev priredi teoretično poučni tečaj za svoj vajeniški in pomočniški naraščaj V nedeljo, dne 1. marca in 8. marca obakrat dopoldne od 9 do 12 v prostorih vajeniškega naraščaja v Narodnem domu. Predavata o razvoju rastlin in pravilni izgovorjavi rastlinskih imen profesorja S. Vales in dr. Heric. O vzgoji cvetlic, vzornem vedenju ter oliki pa predavajo vrtnarji Urbanek, Jemec in Borovka.
Q V tajni seji občinskega sveta v četrtek zvečer so se priznali pragmatični prejemki sledečim magistralnim uslužbencem: .fosipu Lukši, Edvardu Stoku, Ivanu Mavrlču, Alojziju Ho'zer. Nadalje se je sklenilo, da se kavarna v mestnem parku do preklica prepusti mestnemu olepševa'-nemu društvu. Milostna pokojnina se je priznala Julijafti Weiss, Josipu Žvajkar in Antonu Skrln-<ger< V pretresu so bile tudi pritožbe zoper dav^k na nezazidane parcele, ki so se deloma zavrnile, deloma po se jim je ugodilo. Magistratni nameščenec Andrej Semenič je dobil stalnost. Naknadno k našemu včerajšnjemu poročilu o Četrtkovi javni seji občinskega sveta še dodajamo v zvezi sporočilom občinskega svetnika V. Murka za 5. odsek: Otmarju Brudermanu se dovoli konce-sionirano obrt inštalaterja za plinovode in vodovod; ugodi se prošnji tvrdke inž. Unger in S' ak za podelitev koncesije za popravila parnih kotlov; nadalje je Še podala izdava o krajevni potrebi v zvezi s prošnjami Josipine Friedl in Pavle Jančer za konc. obrt hotelskega sluge, R. Kiffm»nna in M. Končnika 2a koncesijo stavbenikov, J. Macher-ja za podelitev konc. Izvoščkov, J. RauSla za pekovsko obrt ter I. Zelcerja za konc obrt stari-narstva.
□	Mariborsko gledališče. Drevi gostovale M. Šimenca v »Prodani nevesti«. V ponedeljek in torek gostovanie Hudožestvenikov.
П Na pelkovem ribjem trgu so se prodajale morske jegulje po ?0 Din, polenovka 25 Din, sar-dele pa po 20 Din kg.
□	Za dijaško mladino bo danes ob 15 v unl-onskem -kinu posebna predstava krasnega zvočnega ftlma »Vihar na Mont Blanku« in filma s posnetki o letošniih smuških tekmah za prvenstvo dravske banovine na Pohorju. Vstopnina po enotni ceni 5 Din za sedeže razen ložnih sedežev.
□	Smrtna kosa. Umrla je v tukajšnji spln?ni bolnišnici v starosti 29 let Alojzija Fiirst, kuha-
rica. Pogreb bo danes ob 15 na LimbuSkem pokopališču. — V starosti 77 let je umrla vratar-jeva žena Julijana Kavtič, KlavniSka ulica 19. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestrem pokopališču na Pobrežje. Blagima pokojnioarr.a svetila večna luči
□	V mariborskih trgovskih k-oglh se je opazilo precejšnje zanimanje za slučaj, ki se je obravnaval včeraj pred mariborskim senatom. Leta 1922. je namreč otvoril pri Sv Lenartu v Slov. goricah svojo trgovino Jurij Hanželič. Od začetka je šla trgovina precej dobro, Tekom leta 1929, pa je postal prezadolžen in se je oktobra 1929 razpisal« dražba. Dva dni pre|e je Hanželič prodal ženi njegovega pogrešanega brata Otillji Ilnnželič svoje zemliisče za 23.000 Din s pogojem, da prevzame Hanželifevn tudi dolg nekega Franca 1 enarta v znesku 90r0 Din ter Jožefa in Alojzije Vesenjak v znesku 13.203 Din. Dne 23. oktobra pa |e od-pelial skrivaj v Ormož večji del svoje zaloge ter jo tamkaj pri nekem svojem znancu skril, S tem je Hanželič zakrivil hudodelstvo goljufije in postopek bankrotstva. Razpravo je vodil sodnik Lenart, Kolšek in Ažman prisednika. Obtožbo ie zastopal državni pravnik dr. 7orjan. Hanželič, ki je bil v mariborskih trgovskih krogih precej znan, je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora ter dveletno izgubo častnih pravic.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Mlinarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu.
П KoHi so s» splašlll Poletnemu hlaocu Martinu Pliberšku v Kamnici. Radi nenadnega in Silnega sunka je Pliberšek treščil z voza na lia in si pri tem zlomil levo nogo. Obfutno ranjenega so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	V Studencih je kakor znano izvršil v noči na 22. t. m. neznanec vlom v delavnico čevljar- ! skega molstra Franca Kotnika Sedaj ga imajo. Piše se Stanko Ferfolja, je 28 let star in po po- | klicu ključavničar. Priz-ava delanje In pravi, da je čevlje, ki jih je ukradel Kotniku, prodal raznim ■ strankam na deželi.
□	Z nožem v oko. 9 letni sinček posestnika in tesarja Franc Gros iz Starega trga se je včeraj igral s kuhinskim nožem. Po nesrečnem naključ u se mu je noževa ostrina zanlčila v desno oko in so dobljene poškodbe tako težkega značaja, da le oko v nevarnosti in da so ga moiali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
č\a negovanje
îas
Celie
iSr Drevi točno ob osmih v Ljudskem 3omu premijera Molierove komedije ^Namišljeni bolnik'. Prva repriza bo jutri popoldne ob pol 16. Pri komediji nastopi okoli 30 oseb članstva Gledališke družine ter velik salonski orkester, ki ga vodi g. Ciril Pregelj, ki je uglasbil tudi vse pevske in godbene točke.
& Občni zbor gremlja trgovcev v Celju. V sredo, dne 11. marca t. I. ob pol 20 (pol osmih zvečer) se vrši redni letni občni zbor Gremlja trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg št. 8 z običajnim dnevnim redom.
& Pregled motornih vozil iz ccljskega okraja. Pregled vseh osebnih Inh lovornih avtomobilov, ki še niso bili letos pregledani, se bo vršil v torek, dne 3. marca 1931 ob 11 dopoldne v Celiu na Sn. Lanovžu pred mestno garažo. Pregled motornih koles se pa izvrši dne 17, marca 1931 istotam ob 11. Vsi lastniki motornih vozil naj pripePejo na omenjene dni svoia motorna vozila, ki naj bodo očiščena, opremljena z novo evid. številko za leto 1931 ter v neoporečnem stanju. Proti vsem lastnikom motornih vozil, ki bi se ne odzvali, ee bo postopalo po zakonu.
Šolar padel s strehe
M. Sobota, 26. februarja.
Učenca 3. razreda osnovne šo'e, Damjana v Krogu je zadela precej huda nesreča, ki ga je vrgla na bolniško posteljo.
Ker Je bilo na slrehi mnogo snega in eo se domači bali, da bo lo strehi škodilo, so hoteli sneg «praviti s strehe. Dela se je lotil mali šolar, šol je po lestvo ln primerno orodje. Leelvo jo prislonil k steni In splezal na streho. Nekaj Ča*a nui je šlo delo lepo Izpod rok. Z veseljem jo glednl velike mase snega, ki so se valile s strehe na lia. A ni »e dolgo veselil. Hipoma mu Je spodrsnilo In preden je na£el kako oporo. Je telebnil ne tla.
Padec je bil nesrečen. Fant nI mogel več vetatl. Ko so ga spravili v sobo, ee je pokazalo, da Je dobil hude poškodbe na oni nosi- Razen lega ima tudi notranje poškodbe.
m w* w
Trtic
Avtobusne svexe z Ljubljano. Knkor znano, je po likvidaciji avtopodietja À. Mally provzel vse vožnje g. Pernuš. Večkrat se je že od rnzličnlh i strani izrazila želja po bolj ugodnem voznem redu. | Kakor izvemo, je novi podjetnik upošteval želje občinstva in je izpremenil vozni red tako, da čim najbolj mogoče ustreže vsem stranem. Prinašamo novi spremenjeni vozni red, ki stopi v vellavo v j nedelio. dne 1. marca. Odhod iz Tržiča: dopollne ob 630, drugi ob 8 (vozi samo ob delavnikih); popoldne ob 13. Odhod iz Ljubllane: dop. ob 11, popoldne ob 16 30, zndnii ob 1810. Razen teh direktnih zvez bo dnevno še ena. ki pn bo predvsem koristila Kran-'čanom (odhod iz L'ubljane ob 12.10 do Kranja, odhod iz Kranja v Ljubljano ob 13.10). Govori se, da bodo z novim voznim redom tudi novo cene, ki bodo baje zaradi novih banskih davščin za mnlenkost višje od sedanlih. Tako nam bo 7. novim voznim redom v veliki meri ustreženo; kakšno pn bo število potnikov, bo sevedn precej odvisno od višine povlška, ki sc nam obeta.
Brezre
Mostnina na mostu v Otočah, črez katero se je tolikani zabavljalo, je ukinjena in se ne bo več pobirala. Zadnji čas, da se ie stvar uredila. Ro-tnorji, ki prihajajo na Brezje, bodo z zadovolj- j stvom sprejeli to novico. V nedelio pa bodo inte- 1 resirane občine in okr. cestni odbor sklepali, kdo 1 bo most prevzel oz. vzdrževal. Obenem se pa sli- j ši, da akcija za zgrgndbo novega mostu tik zn 1 železniško postajo na Otočah zelo dobro napreduje in jc v ta namen zbranega že precej denaria. Kakšen bo most in v čigavi režiji se bo gradil, o tem se bo še sklepalo. Vsekakor pa bodo Brezje s tem veliko pridobile, ker bo pot do železniške postaje znašala le ca. 2360 m.
šole na Črnivcu zaenkrat ne bo bo, ker je baš ljudsko mnenje ugotovilo, da sta stara In nova šola še v dobrem stanju In če se Se pranroška ! malo popravi, pa noben cigan ne bo mogel več I nikomur inteligence očitati
Koledar
Sobota, -i. februarja: Kvaterna sobota, Roman; Anton I I.; Hajmund. Dan je danes dolg 10 ur 56 minut in je ta mesec zrustel zu 1 uro 27 minut.
Novi ûrobovl
-f- V Žužemberku je umrla v visoki starosti 90 let gospa Joeipina Vehovec. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Blagi rajnki svetila večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Na Jezerskem je umrl 26. feb.-uarja t. 1. gosp. Matej Šenk, veleposestnik pri MAlteku. Malo bo naših planincev, ki ne bi poznati tega dlvnega doma pod Kočno. Mimoidoči na Češko kočo in došli Čez Grintovec se tam vedno radi pomude, mnogo letoviščarjev pa je pri Makeku pod Kočnft že preživelo lepe poletne mesece. Sicer mladi gospodar Matej ni bil tiste imponujoče postave in finega nastopa kot njegov pokojni oče Jurij, evropski romar in vitez božjega groba, a podedoval je od očeta dobro srce, ki je sočuvstvovalo z vsakim revežem in pomagalo obilno, skrilo in očito. Nezgodne družinske razmere — mlada soproga mu je zgodaj umrla, zapustivši kopico otrok — so bile vzrok, da se je Matej skoro preveč zakopal v samoto in le izdaleč podpiral vsako dobro podjetje. Zdaj ga je huda bolezen rešila zemeljske peze in smrt mu je odprla pot v boljše živlienje. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje.
Ostale vesli
—	Seja poslovnega odbora Zveze mest se bo vršila v ponedeljek, dne 30. t. m. v Belgradu. Na dnevnem redu seje bo kot edina točka dnevnega reda razprava o spomenici, ki jo bo Zveza mest predložila pristojnim ministrom glede novega zakona o mestih. Načrt zakona o mestih je bil gotov že leta 1927, toda tedaj še ni bil uzakonjen. Izpremenjeme razmere pa so povzročile, da se mora ta načrt podvreči reviziji in Zveza mest namerava sedaj, pred uzakon jen jem tega načrta, obvestiti pristojne faktorje o željah in zahtevah mest. Na sejo poslovnega odbora so pozvani vsi načelniki odnosno zastopniki mest, ki so v poslovnem odboru (17 mest). Spomenico, ki jo bo sprejela seja, bo posebna deputaciju izročila pristojnim ro-rumont s prošnjo, naj se ozirajo na položaj in želje mest.
—	Vremensko poročilo IZSS: Planica - koča: —4, 8 cm na stari podlagi, oblačno, pršič, smuka dobra. — Rateče: —3, snega 120 cm, oblačno, srež, smuka dobra, stari sneg je trd, se ne udira, novo-zanadli daje prav dobro smuko. — Kranjska pora: —5 zjutraj, opoldne plus 26; 80 cm srenja, H cm pršiča, jasno, smuka prav dobra, zahodnik (na dan 26. t. m.). — Dovje Mojstrana: —3, sneg suh, pršič, vreme jasno, smuka prnv dobra. — Krvavec: —2, 10 cm noveçra snega na stari podln<ri, pršič, smuka prav dobra. — Sv. Planina pri Za-goriu: —2, stara podlaea 30 cm, novega 10 cm, pršič, smuka dobra. — Pakilna: —5, snega 50 cm. jasno, srenj, skoriast sneg. — Ccrknica: —3. 40 cm snega, lahka burja, srenj, smuka dobra, vrh Slivnice prav dobra. — Nova vas na Blokah: —4, jasno, 70 cm snega, pršič, smuka idealna, izgledi prav dobri.
—	Prepovedani Inozemtki tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v naSo državo in raz'ir'ntl v nlei knjigo »Kampf um Kilrnten«, ki je Izšla v nem'kem jeziku v Celovcu in piše zoper našo državo.
—	V Službenem 'ls'u kr. banske uorave dravske banovine St, 14 od 26. t. m. le ob'avl'en »Zakon o konvenciji med traljevino Ju^oslaviio. Avstrijo, Italijo, Pol'sW Romunijo in Češkoslovaško za ureditev različnih kaletforli pokojnin in o konvenciji med kral'evino Jtigoslsvilo, Avstrijo. Romunijo in ČeSkoslova<ko za ureditev p">krallnsklh, občinskih ln di«triktnih poko|ntn» 'n »Oh'ave banske uprave o oMi"»kih troSarinah, ki jih bodo pobirale občine v 1. 1931«.
—	Ponovno licitacijo za nabavo gramora za banovlnsko cesto I. reda Dravograd—Mislinje je razpisal okrajni cestni odbor v Slovenjgradcu, ki bo v ponedeljek 10. marca ob pol 9 dopoldne v dvorani okrajne hranilnice v Slovenjgradcu.
—	fiorenjska podružnica Slovenskega 1er-skogu društva v Kranju naznanja svojim članom, da bo v nedeljo 8. marca ob 15 Občili zbor v Radovljici v restavraciji »Kunstelj«.
—	Sava naraSča. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je tam Sava v teku poslednjih dni na-rastla za pet metrov nad normalo.
—	B.areč mater zadavil očela. lz Bosanskega Broda poročajo: D|uro Radovanovič je predsi-nočnjim branil svojo mater pred pijanim očetom in ga pri tem zadavil. Oče je prišel domov pijan in z nožem v roki navalil na ženo In sina. Sin se je postavil pred mater in zagrabil očeta za vrat 1er ga tako dolgo stiskal, da je izpustil nož iz roke. Oče je nekaj časa pozneje, ne da bi se zavedel, izdihnil,
—	Smrt v pijanosti. Iz Bosanskega Broda poročajo: Te dni je prišelj z:utraj domov nočni čuvaj Djoko GrujiSič in našel svojo ženo zoglenelo. Po mnenju soseda je priSla ženska ponoči pijana domov in prižgala cigareto, od katere se je užgala postelja in njena obleka.
—	Svojega soseda je ubil. Pred malim senatom sodišča v Varaždinu se je te dni zagovarjal 22 letni Štefan Banjek, ki je pred nekaj meseci svojega soseda rudarskega delaven Franja Pavlina, udaril s kolom po glavi s tako silo, da je slednji pet dni pozneje radi težke rane umrl. Obsojen js bil na dve leti robije, izgubo častnih pravic za dobo dveh let in plačati bo moral 6700 dinarjev odškodnine ter vse ostale stroške.
—	Francoščina brez učitelia. Malo kateri jezik je danes za nas Slovence tako važen kakor francoski. Zlasti preprostejše ljudstvo, ki odhaja v Francijo in v Belgijo za delom, je priraorano učiti se tega jezika, ako hoče napredovati in sploh med tujimi ljudmi živeti. Vprav za te preproste ljudi, ki ne morejo obiskovati šol ali tečajev, da se nauče francoščine, je izdala Jugoslovanska knjigarna knjižico »Francoščina brez učitelja«. Priredil je knjižico znameniti učitelj francoskega jezika prof. dr. Stanko Leben na tak način, da je vsakomur, kl se resno in marljivo bavi z učenjem, brez pomoči učitelja možno osvojiti si znanje francoskega jezika. Nazornost, jasnost in preprostost, ki govori iz dr. Lebnove knjige, so naj-si'ajnejši učitelji tudi takemu, ki so z učenjem jezikov po knjigah še nikoli ni bavil in ki je s knjigami vobče imel manj posla. To dragoceno knjižico najtopleje priporočamo najprej našim izseljencem v Francijo in Eelgijo ter takim, ki se nameravajo še tja izseliti. Koristila jim bo mnogo več nego bodo za njo izdali, kajti »Francoščina
j brez učitelia« velja le 28 Din. Naroča se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Občni zbor »Ltudske samopomoči», ki se je vršil v nedeljo 21. febr. v Gambrinovi dvorani, je sijajno uspel. Otvoril ga je načelnik g. dr. Ivo Sorli, kateremu so sledila poročila odbornikov, predvsem tajnika g. Friderika Zinauerja in blagajnika g. Ferda Leskovarja ter obeh revizorjev, ki sta po končanem revizijskem poročilu predlagala celoknpnemu odboru absolutorij, ki je bil soglasno podan. Po volitvah se je z malimi spremembami namesto umrlih odbornikov konstituiral stari odbor z g. dr. Sorliictn na čelu. Šele na tem občnem zboru se je videlo, kako naravnost bame uspehe
Ë rodilo društvo, ki obstoja komaj dobra 3 leta. ruštvo šteje nad 20.000 Članov, na posmrtninah oz. podporah je izplačalo nad 2 milijona Din. Društveno premoženje pa znaša okrog 500.000 Din. Da je temu tnko, le pokazala sijnina udeležba s ■ strani članstva. Nad 350 ljudi oz. članov je prihitelo kljub slabemu vremenu iz vseli krajev Drav-i ske banovine ln napolnilo dvorano do zadnjega • količka. OWsl zbor sam je potekel v najlepšem ; redu in slofi.
—	Vinsko poskušnjo v dneh 1„ 2. in 3. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centralna vi-
i narna.
Z leopardom v farni
Strašen doživljaj v afriški džungli
Hans Brick pripoveduje:
Po nalogu neke angleške trgovine z živalmi sem se odpravil v Afriko lovit leoparde. Izkrcal sem se v zalivu Delagoa. Nosilci, ki sem jih bil pismeno najel, so me že čakali in čez nekaj dni smo odrinili v notranjost. Do Pietersteiga smo se peljali z železnico, od tam dalje smo šli peš do bregov Limpopa v Bečuanski deželi.
To pot sem hotel v Afriki prvič poizkusiti indijski način za lovljenje živih zveri: jama, nad katero se ravno na sredi na nekakih vešalih obesi človeška lutka na napol prerezani vrvi. Da na-pravlja lutka vtis živega človeka, pritrdijo nanjo vrvico, s pomočjo katere potem skriti lovci njihajo lutko sem in tja. Ko leopard lutko zagleda, se v skoku zažene nanjo in jo začne trgati. Pri tem se narezani motvoz pretrga in žival in lutka padeta v 4 do 6 metrov globoko jamo. Potem čez žival vržejo mreže, ki se vanje vedno bolj zapleta, tako da se slednjič ne more več ganiti, nakar jo kakor zveženj potegnejo iz jame, spravijo v močno kletko in tam s pomočjo železnih drogov osvo-bode iz mrež.
Pravkar smo na neki jasi izkopali iamo, postavili na vsaki strani po en kol in oba potem
Ker se ptice že tako dolgo pečajo z valenjem mladičev, bi človek dejal, da se morajo mojstrsko razumeti na ta posel. Temu pa ni tako.
»Valiti« se pravi ohraniti življenjsko klico, ki se je že ločila iz materinega telesa — jajce, ličinko, zarodek — v primerni toploti, da se more razviti. Ce ima žival — kakor n. pr. ptica — tako primerno toploto v svojem lastnem telesu, potem valenje pač ni nobena umetnost.
Cisto nekaj drugega je skrb za potomstvo pri žuželkah, na katere niti ne mislimo, ko govorimo o valitvi. Ločimo dve skupini, ki ravnata vsaka po svojem načinu. V prvo spadajo mravlje. Eno njihovih glavnih opravil je v tem, da neprestano prenašajo svojo zalogo z enega mesta na drugo. Kakor hitro postane na enem mestu mravljišča pretoplo ali premrzlo, takoj znesejo jaička na drugo mesto, kjer je primerna temperatura. Tako tekajo mravlje ves dan s svojimi gojenci z enega mesta mravljišča na drugo.
Se večjega občudovanja je vredno ravnanje druge skupine, ki naravnost vpliva na temperaturo ter io stopnjuje ali znižuje. Sem spadajo razni kožekrilci, pred vsem čebele, potem ose in sršeni. Njihovo ravnanje z zalego vzbuja vtis, kakor da bi bile temeljito podkovane v fizikalnem in fiziološkem znanju.
Čebele «vale« od februarja do približno sre-
zvezali s poprečnim kolom. Na ta poprečni kol je eden izmed domačinov še pritrdil vrv, na katero bi imel obesiti lutko; ostali smo se umaknili v senco, da bi si odpočili. Moža, ki je imel še opraviti pri vislicah, je obšla objest: obesil se je na prečni kol z rokami in začel njihati, kakor da bi bil lutka. Drugi so ga poplačali za šalo z veselim krohotom.
Tedaj pa nam je vsem hipoma zastalo srce. Od nasprotne strani se je pojavil ogromen leopard in v silnem skoku planil na črnca. Oba sta takoj izginila v jami. To se je odigralo z bliskovito naglico. Kakor nori smo se zagnali proti jami; vsak je pograbil kar mu je prišlo v roko: puško, drog, sekiro. Ko sem pogledal v jamo, je zver vsa besna trgala svojo žrtev. Naperil sem puško in čakal, da bi mogel leoparda s strelom pogoditi v glavo. Zver je strahovito zdelavala nesrečnega črnca z zobmi in kremplji. Crnčevi tovariši so brez uspeha blazno kričali in vpili, da bi prestrašili zver. Slednjič sem opazil ugodno priliko in sprožil. Leopard je strašno zarjui, se postavil na zadnji nogi in se tako opotekel ob steno jame. Videti je bilo, da je bil strel smrten.
Takoj sem se spustil v jamo in pokleknil ob
de avgusta. Najprej morajo zalego varovati prtu mrazom potein pa pred vročino, ki je še bolj nevarna nego mraz. Živali, ki so jih preje označevali za inrzlokrvne«, sedaj na za «vzajemno tople«, imajo dejansko tudi nekaj lastne toplote, ki je nekoliko višja nego okolica, posebno po jedi in po naporu mišic; zaradi majhnega telesa se pa toplota hitro izžari. Da bi mogle svoje stanovanje | vendarle kuriti s svojo lastno telesno toploto, na- ' pravijo na genialen način tako imenovani »grozd«, to se pravi: vse ljudstvo se obesi drug na drugega in stisne v gosto grudo, tako da se napravi namesto mnogih majhnih telesc eno veliko telo, ki svoje toplote ne izžareva tako hitro. Ako pade toplota grozila na njegovih zunanjih delih na določeno stopinjo, potem se grozd razčleni, živali zlete narazen, telovadijo s krili in zadki, da se ogrejejo ter si »zakurijo« z medom tudi odznotraj. Nato pa se zopet sprimejo v grozd. Na ta način se je zvišala toplota »grozda« za približno 12 stopinj.
Proti preveliki vročini ščitijo kožekrilci svojo zalego s tem, da prhutajo s krili kakor s pahljačo, in če to ne pomaga, neutrudljivo nosijo vodo, katere izhlapevanje učinkuje hladilno, izhlapevanje še pospešujejo s pahljanjem s krili.
Pred takim mojstrstvom se morajo ptice skriti.
črnca, da bi mu pomagal. Na svojo nepopisno grozo pa sem nenadoma začul hripavo hrope-nje in težko telo je leglo name. Nekaj toplega in sluzastega mi je priteklo po obrazu. S skrajnim naporom sem se obrnil in pogledal — nad menoj je zevalo odprto leopardovo žrelo. Se danes ne vem, kako se mi je posrečilo, a v trenotku sem se osvobodil izpod zveri. S skoraj živalskim besom sem potegnil izza pasa svoj dolgi nož in ga z divjim krikom pognal zveri do ročaja med rebra. Drugo roko sem krčevito zagrebel v leopardov kožuh in tako par trenotkov obležal na njem. Moj strah se je izkazal kot nepotreben — žival se je že izdihajoča zvrnila name.
Drhte sem vstal. Črnec je bil grozovito poškodovan: na rami in prsih je bilo meso odtrgano do kosti, nosna kost zlomljena, spodnji del života in stegna so globoko razpraskafi kremnlji leonardovih zadnjih nog. Obvezal sem ga, kakor sem pač mogel in ga dal odpraviti v bolnico na obali. Kakor sem pozneje zvedel, je ozdravel.
Pod vtisom strašnega dogodka sem dal vse priprave za lov uničiti in odšel tri dni hoda dalje proti severozapadu. Tam se mi je posrečilo ujeti štiri leoparde.
81 metrov je skočil Norvež Sigmund Ruud na skakalnici v Davosu. To je doslej najdaljši skok stoje.
Knez Biilow in radio
Pri sv. Stolici se nahajajoči angleški diplomat je pravil v krogu diplomatov sledečo zanimivo dogodbico:
Knez BUlow, bivši nemški kancler in rimski poslanik, ki je lani umrl, je imel posebno mnenje o radiu. Pripovedovalec je slučajno naletel na Bii-lowa v nekem hamburškem hotelu. Po obedu sta se zabavala s tem, da sta si pripovedovala svoje doživljaje iz diplomatske službe. Naenkrat pristopi lastnik hotela ter povabi Biilowa, da bi stopil k radio aparatu, ker ravno govori norveški kralj.
»Gotovo,« je odvrnil Bttlov, »nikdar ne smemo zamuditi prilike, da ne bi slišali govoriti kralja.«
Ko je bil kraljev govor končan, se je Btllow globoko zamislil, nato pa smehljaje dejal:
»Vseeno je prav, da še ni bilo te čudovite iznajdbe, ko sem bil jaz še kancler. Mnogo nejwe-miAljenih kajzerjevih govorov sem šele po temeljitem pregledu in izpremembi besedila dal v javnost. Ako bi bili že takrat imeli radio, bi se ga bil kajzer najmanj dvakrat na dan poslužil in moja služba bi bila neznosna. Občudujem in naravnost obožavam radio, ker mi v mojih starih letih nudi toliko zabave in iapremenibe vendar pa sem vesel, da v času mojega kancleretva radio še ni bil znan. — Kaj hočem s tem reči, zdaj še ne boste umeli, pač pa, ko izidejo moji spomini.«
Radio
Programi Radio-Liubtlana t
Sobota, 28. Iebruarja: 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesni šlagerji) — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-športne vesti — 11.00 Cas, napoved, plošče. - 13.30 Borz. vesti, - 17.10 Pop. koncert — 18.30 B. Pleničar: Šahovska ura — 19.00 O. dr. Veber: Filozofija evangelijev - 19.30 Oa. Orthaber poučuje angleščino — 20.00 PloSče
—	20.30 Prenos iz nar. gledališča v Beogradu — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme.
Nedelja, 1. marca: 9 Kmetsko predava je (inž. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje g ravn. Jagodic. — 10.20 G. F. Jelene: Nauk o serviranju. — 11 Radio-o> kester — 12 Časo na napoved in dnevne vesti. — 15 Kmetski dom — j ponos kmetske žene. — 15.30 Repi oducirana elo-j venska glasba. — 16 Humoristično čtivo (g. Mil-činski). — 16.30 Radio-orkester. — 17 Turgenjev: »Tuji kruh«, igra (člani Ljudskega odra). — 20 Koncert Dravske divizije. — 22 Napoved časa, dnevne vesti, sport, vreme, Hawai-Jazz.
Drugi programi i
Nedelja, 1. marca.
Belgrad: 11 Plošče. — 12.-0 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Komedija. — 18 Narodne pesmi, i — 20 Narodni napevi. — 20.10 Koncert: Petje in flavta. — Zag.eb; 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Komorna glasba akademskega kvarteta. — 20.15 Dunaj: »Tannhauser — Parodija«, K. Binder.
—	22.25 Lahka večerna glasba. — Budapest: 10 Uniatska služba božja. — 144 Plošče. — 17.15 Koncert orkestra. — 19.-0 »GQ1 Baba«, opereta, nato koncert ciganskega orkestra. — Du aj: 11.05 Dunajski simfonični orkester. — 18 Arije in pesmi.
—	19.40 Klavir. — 20.15 »TannhSuser-Parodija«, 3 dej., K. Binder. — 22.25 Večerni koncert. — Milani 10.50 Nabožna glasba. — 16.05 Opereta. — 19.30 Pestra glasba. — 20.55 Prenos opere. — Praga: 19.05 Pevski zbor. — 19.30 »Lepa Helena«, opreta — Offenbach. — Riras 10 15 Nabožna glasba. 14.30 Opera. — 20.40 Simfonični vokalni koncert. — Berlin: 18 Orkestralni koncert. — 20 Večerni koncert. — 21 »Praznik mrtvih«, igra. — Katovice: 21.30 Ljudski koncert — 22 15 Petie.
—	Toulouse: 12.30 Nabožna glasba. — 20.15 Popevke. — 20.30 Koncert. — Miihlacker: 17.15 Popoldanski koncert. — 18.35 Klavir. — 19.30 Cerkveni koncert. — 20.45 »Perzijci«, tragedija Aishi-los. — 21.45 Komorna glasba. — London: 19 45 »Stabat mater« (za sopran, alt, orgle, orkester); »Reauiera«, Mozart (soli, mešan zbor. o-kester).
—	Mor. Ostrava: 10 Simfonični koncert, Brno. — 16 Operni orkester v Brnu. — 19 Praga. — 22.20 Radio-orkester. — Leipzig: 15 Komorna glasba — 16.05 Dueti. — 18 Večerna glasba. — 20.30 Klavir.
—	21.10 »Kamen«, slušna igra.
Posorni vratar
Pridobivajte novih naročnikovi
Samostan sv. Bernarda med plazovi. Svetovno znani samostan sv. Bernarda (2472 m nad morsko gladino) so plazovi popolnoma odrezali od sveta. Kljub temu pa menihi še vedno s svojimi psi preiskujejo okolico, če ni kak potnik zašel ali se ponesrečil.
Kako narava skrbi za potomstvo
Kulturni obzornik
Ljubljanska drama t
Gospoda Glembaievi
Drama v treh dejanjih. Spisal Miroslav Krleža.
(Premiera 26. febr. 1031.)
Ce govorimo o splošnem vtisu Krleževe drame, ki jo je odlično izrežiral dr. Branko Gavella, je treba povdanti, da je bil ta vtis ogromen, porazen. Konec je tudi odrešitev gledavca, ker si vsak želi, da bi se prizori, ki ne poznajo nobene mere, v svojih variacijah vendarle že izčrpali, j Toda pisatelju ne gre za običajno katarzo, ampak 1 hoče razpad pritirati prav do kraja, dokler vse osebe same ne omagajo v nič. Konec zato ni ne udarec po glavi ne cista pravica, ampak ravnanje, ki hoče neko ž.ivljenje zbrisati s srdom in ra-tumoin.
Zato ta »drama iz življenja zagrebške patri-cijske rodbine« tudi pri nas ne bo ostala brez ugovorov. Marsikoga bodo motili zastopniki stanov, ki se družijo v skupnost Glembajeve rodbine, saj so duhovnik, častniki in še dru^i v preteklosti in sedanjosti zapleteni v verigo prešestev, goljufij, javne laži, ki so zgodovina rodbine Glembajev. Lahko bo kdo prizadet radi stanu, radi svoje lastne in tuje neoporčnosti. Toda pisatelj ni kritik stanov, niti noče biti kritik nazorov, ampak je preganjavec družbe, kakršna na neki nasilno priviligirani osnovi in s svojim brezmejnim egoizmom vlada svet in sama vsa gnila predstavlja moralno iu materialno oporo življenja. Ta družba utaplja po vrsti vse slabiče. Vsi ti, do skrajnosti nesrečni mogočniki. se vendarle drže pokonci iz svoje gospodovalne laži in egoizma, dokler ne zgrmi vsa družina in njena okolica v strašen nič, v revščino nagega človeka, pobesnelega in živalsko bednega. Ne, homo sapiens, ampak samo animal sapiens et animal bestialis je zadnja analiza te družbe. Materialistični realist in tomistični idealist •
sta ostala s svojimi nazori ob strani tega divjega življenja, njune definicije se ue prilegajo na usodo Glembajevih, ker to je usoda nasilnep nadčloveka; njun pogled v življenje in smrt teh ljudi in v kaos človeka sploh ne more prodreti mimo njega, ostane še ves misterij smrti in življenja.
Krleža je propast Glembajevih zasnoval kot strahotno družinsko usodno tragedijo, ko po sedemnajstih letih nastopi Glembajev sin iz prvega zakona, Leon, da se maščuje za žalostno življenje in smrt svoje matere. Iz velikega družinskega in gospodarskega slavlja se v eni noči v usodnih spo-rednih dogodkih izravna življenje. S paradoksno logiko, pa za usodno doslednostjo se odpirajo prepadi grozne preteklosti; med očetom in sinom se bije dvobjo sovraštva in maščevalnosti, kakor da se davita na življenje in smrt dve najbolj sovražni, najbolj tuji družini. Ko se v tem boju zgrudi oče, je strt tudi sin, ko spozna, da je v njem — ne materina nrav, ampak vsa Glembajevska. V eni noči je završen gospodarski in človeški polom vseh Glembajevih — edina sestra Angelika, domini-kanka. bivša baronica tujega rodu. ki je zašla v družino pa se je odtegnila iz življenja v samostan, ostane še nad kaosom.
Orgije naturalistične analize, komaj slutnja pozitivnega zablesti nad sovražnim kaosom. Pisa-ielj šele podira, s sovraštvom preganja, ne pove pa nikjer leka. Tisto življenje, podrto s kočijo, oni skok ubožice iz tretjega nadstropja, so usodni migljaji, ki vodijo iz smrti k novemu življenju, k spoštovanju mojhnih, in neznatnih. Tudi ob smrti starega Glembaja gre zamolkel klic od onstran.
Krleževo oblikovanje je silovito delo prema-gujočega umet'jškega inlelekta Dejal bi, da je v delu močnejši intelekt kot intuicija. Zato razvoj dejanja močno spominja na gradnjo starejšega, zlasti romanskega tipa. ko se pisatelju ne mudi. da bi čim prej razrešil duhovno ali situacijsko tezo, ampak gre sigurno ml vozla do vozla, od skrivnosti do skrivnosti, neprestano varira. in se ne utrudi tudi tedaj, ko se zdi, da je prišel človeški naravi do dna — nasprotno, vnovič zaobrne, da končno vidimo, kakor da je vse. kar si je človek nabral slenila, naj se že imenujejo, družba.
morala, srčna kultura, znanost, samo viselo na njem. Intelektualna premoč pisateljeva se čuti tudi iz velikega filozofskega in umetnostnega znanja, iz katere je nalovil vse dogodke zlasti pa iz nasilne analize celote in posameznosti. Njegova tehnika, ki se iz širokega, domalega indiferentnega sveta naenkrat zapiči v osrednji živec in ga raz-draži do ljutosti, je mojstrsko rafinirana. Ne moremo pa tudi mimo čuvstvenih in poetičnih vrednot pisnteljevih, kakoršnih bi ne bil zmožen romanski, ampak samo germanski in slovanski človek; v tem oziru je zlasti tretje dejanje, oblikovanje ljudi ob mrliču premagujoče in ga lahko sporedimo z najboljšim, kar govori o smrti — v innogočeni spominja na V. dejanje Hamleta.
Silnejše drame iz srbskohrvatskega slovstva ne poznamo in lahko rečemo, da kar smo doslej, zlasti v zadnjem času pri nas igrali srbskohrvatskega, je bilo šolsko delo. Zal, da bi se drama težko prevedla, ker je dobršen del miljeja orisan z nemščino.
Delo, kakršno je postavil na oder dr. Oavel-la in kakor so ga içrali naši igralci, se lahko postavi na kakršen koli oder. Dr. Oavella je pravtako močan intelekt kakor dinamičen oblikovavec. V »Mercadetu« je poudaril linijo in prostor, v »Olembajevih» je sporedno s pisateljevo analitiko prehajal iz malomarne, neorganizirane širine v ritem, ga zadrževal in privijal ter spustil v divji orkan močnega spopada med očetom in sinom — nato je o grozni antitezi poudaril mir smrti in človeški propad — do praznote.
O igravcih bi topot ne vedel povedati nič drugega, kakor da je to največji vspeh naše drame. Oospoda Kralj in Levar kot sin in oče sta do fizične groze odprla vse svoje sile; prvi s poudarkom patološko doslednega maščevalca, demonično nasilen, zadrževan v neizprosnosti, drugi starčev-sko čuvstven, obupno nasilen oče, ponosen in zlomljen. Sredi med njima je stala ga. Nablocka kot baronica Castelli velika reprezentativna dama — ki se na koncu razgali v podlo stvar. Okoli teh treh oseb stoji cela galerija izrazitih človeških in stanovskih tinov, duhovito nasftidiranih in izrazito izoblikovanih, kakor so jih podali ga. Saričeva
(sestra Angelika), g. Daneš (stari Fabriczy-Olem-bay), g. Zeleznik (mladi Fabriczy), g. Skrbinšek (zdravnik), g. Jerman (duhovnik dr. Silberbrandt),
SSancin (nadporočnik), g. Murgelj (sluga).
. Kaukler, g. Jan in ga. Oabrielčičeva so nastopili samo trenotno, pa prav tako izrazito.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo gledališče (predstava je bila tudi za red E), je dojelo vso silo igre in je bilo od nje naravnost poraženo, v odmorih pa je navdušeno klicalo avtorju, igralcem in režiserju. Igra je trajala skoraj do polnoči.
Končno naj dodam še opombo, da mimo vse umetniške silnosti igre ostane v delu mnogo mučnega, neprijetnega, naravnost odurnega in v svojem poudarku krivičnega. Zato bo marsikdo odšel od igre, kakor sem že zgoraj povedal, ranjen in strt. Igra je samo za docela zrelo občinstvo, za tako, ki st lahko pomaga preko snovnih neprijetnosti; v nobenem oziru pa ni primerna mladini, niti ni priporočljiva rahlim ljudem.	F. K.
NOV LITERARNI VEČER MLADIH.
PEN-klub, slovenski center Ljubljana, sekcija mladi PEN, ki je meseca decembra priredil z velikim uspehom svoj prvi literarni večer v Ljubljani, bo dne 6. marca t. I. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru priredil podoben literaren večer. Nastopili bodo z recitacijami svojih lastnih pesmi Anton Ocvirk, Alfonz Gšpan, France Vodnik in Mile Klopčič, s črticami in novelami pn Rudolf K r e s a I in Ludvik M rzel-Frigid. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki bo v Mariboru gotovo zbudila veliko zanimanje, zakaj med nastopajočimi so najvidnejši naši mlajši pesniki in pisatelji.
*
Popravek. V včerajšnjem poročilu o prof. Calvijevi publikaciji dveh listin iz arhiva ljubljanskega muzeja tičočih se Silviia Pellica je tiskarski škrat izpustil eno vrstico, da se besedilo glasi:
I Prva listina je pismo beneškega gubernatorja v Ljubljani... Seveda se mora glasiti: pismo beneškega gubernatorja na gubernatorja v Ljubljani.
Socialno zavarovanje
Računski zaključek SI/ZORA za 11929
Iz zakasnele objave računskega zaključka
SUZOIl ja (Osrednjega urada za zavarovanje delavcev) v Zagrebu posnemamo, da je
bolniško zavarovanje
zaključilo L 1929. z brutto-prebilkom 5 mflij. Din, čisti prebitek pa znaša 12.7 milij. Din (l. 1928.: brullo 20.1 milij. Din, čisti 24.9 milij. Uiii). Skupni dohodki te panoge zavarovanju so znašali 299.7 (281.7) milij. Din, podpore v denarju in naravi pa io znašale 237.0 (205.2) milij. Din. to je 79.2 (72.8) milij. Din. Razpoložljiva imovina je narastla od 15.4 na 16.4 milijona Din. Upruvni stroški so zna-iali po odbitku bonifikacije 40.1 (45) milij. Din, torej 15.4% (10%) vseh dohodkov. Leta 1929 je bilo osem pasivnih mestnih organov, med njimi tudi Trgovsko bolniško društvo v Ljubljani, leta 1928. i>a so bili pasivni samo 4 organi. Skupno so dohodki bolniške blagajne od prvega bolniškega lavarovauja znašali od 1. julija 1922 do 31. decembra 1929 1089.25 milij. Din. Poslovni prebitek je inašal 110.4 milij. Din, od česar so porabili 30.6 milij. Din za odpise in dotacije zdravstvenih ustanov. Zaostanek prispevkov je znašal 81. dec. 1929 1242 milij. Din.
Zavarovanje ia slučaj nesreče
Je Izkazalo za 1929 14.7 milij. Din deficita. Dofiin je poslovni prebitek za 1928 znašal 0.85 milij. Din. Skupno znaša primanjkljaj do 31. dec. 1929 20.2 milij. Din. Bilanca od leta 1929. izkazuje, da je Knašala razpoložljiva imovina 09.4 (49.8), od tega banke 05.0 (37.4). Nepremičnine so bilansirane s 181 milij. Din (121.6). V bilanci je palača v Za-
Kcbu izkazana z 32.3 milij. Din. Nadalje v Ljub-mi za 15.2 milij. Din, stara hiša v Ljubljani 1.1 milij. Din, v Klenovnik je bilo investiranih do kouca 1929 21 milij. Din. Upoštevati je treba, da so se vršila znatna gradbena dela v Belgradu, Kragujevcu in v Mariboru. Skupno so znašali do-nodki nezgodnega zavarovanja od 1. julija 1922 di 81. dec. 1929 479.1 milij. Din, dočim so znašali izdatki 499.3 milij. Din. Da je nastal deficit v tej panogi zavarovanja leta 1929., je pripisovati izrednemu dvigu glavničnega pokritja rent. ki znaijđ v tem letu 43 milij. Din v prmeri s 31.6 milij. Din
Goslitničorsba pivovarna v Laškem
Predpriprave za ustanovitev naše delniške družbe so končana.
Predsubskripcija je imela popoln uspeh. Te dni Uidejo razglasi o redni subskripciji, ki naj prinese te ostanek potrebne delniške glavnice. Pred-koncasija je podeljena; prošnja za izvirno koncesijo bo te dni rešena pri ministrstvu v Belgradu; pravila so v tisku, stavbišče je kupljeno, ustanovni občni zbor pa sa bo vršil tekom meseca aprila t. 1.
2e pristopivll delničarji so pričali z vplačilom glavnice; plačilo dobro napreduje, ter je 2« večji del podpisanih akcij v gotovini vplačan.
Pripravljalni odbor bo te dni pozval zamudnik« k vplačilu, in ni dvoma, da se bodo vsi od-cvati temu pozivu ter storili svojo dolžnost na-
£ram stonovskim tovarišem in napram narodu, ajti vsako odlašanje plačila pomeni oviranje in zadrževanje pozitivnega dela na osamosvojitvi gostilničarskega stanu ln ustvaritvi domače industrija.
Pivovarna r Laškem bo domače podjetje; ▼odili ga bodo domačini in služilo bo domovini.
Z zanimanjem in uspehi, ki jih beležimo, pa rast« tudi zavist in gonja proti zavednim gostilničarjem. Zopet prihajajo med naše ljudi plačani in neplačani agenti, ki hočejo z lažmi in intrigami iz-podresti zaupanje v našo pivovarno ter s tem pomagati tujcem. Tolaži nas pri tem dejstvo, da so Bali zavedni gostilničarji znali doslej odbiti vse take napade in mahinacije in da bodo to storili ie posebno odslej, ko je naša ideja tik pred uresničenjem.
Zato se čuje iz pripravljalnega odbora, ki požrtvovalno brez vseh osebnih dobičkov in koristi izvršuje poverjeno mu nalogo, poslednji glasni klic, ki poziva tako gostilničarje, kakor tudi vse druge prijatelje, ki jim je na srcu naša gospodarska osamosvojitev, da vsi, ki doslej še niso podpisali delnic, to storijo do ustanovnega občnega zbora, tisti pa, ki so delnice že podpisali, da plačajo zapadle delež«.
izkatuj--pasiv, to-6.7 milij
Hmelj
Savinfska dolina: Zadnji čas je bilo živahnej-le povpraševanje za letnik 1931 v predprodaji po 8—10 Din za kg, vendar hmeljarji nikakor niso voljni prodajati naprej, najmanj pa še po tej ceni.
Češkoslovaška: Tržišče je mirno in prometa malo, vendar so se cene učvrstile ter se plača za kg 6—14 Din. Ceni se, da je neprodanega še ca. 17.500 stotov hmelja. Javna znamkovalnica v Žatcu ie do sedaj overila 73.000 stotov hmelja letnika 1930.
Nemčija: Tržišče je mirno, prometa skoro nič, cene pa so še nekoliko nazadovale. Za haller-tauski hmelj se plača 8—13 Din, za vvOrtemberški 12 Din, za gorski in badenski 6 Din, za špaltski pa 8 Din za kg. Mimo tržišča je bila prodana le ena večja partija hallertauskega hmelja lepe barve za izvoz po 9 Din za kg.

za 1028. Prekomerno je bik) tudi povečanje relativnega števila nesreč, kar se vidi tudi iz odstotka donosa, ki je potreben za pokritje novih rent (znašal jo 1929 77.1%, 1928 71.5%).
Zavarovanje za starost, onemoglost ln smrt se Izvaja samo zn državne dnevničarje od 1. aprila 1928 dalje. Penzjskl sklad uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev je izkazal I. 1929. 3.1 milij. Din Čistega prebitka. Bilanca za 1. 1929. Izkazuje 71 milij. Din aktiv in pasiv.	,
Zdravilišča.
Zdravilišče Brcslovec pri Zagrebu je izkazalo za 1929 0.8 milij. Din deliclta (0.5 milij. Din). Kle-novnik pri Ivanjcu v Hrvatskem Zagorju 1.5 (1.7) milij. Din, Kasindo pri Sarajevu 0.2 deficita (0.4), nasprotno pa Je okrevališče Jadran na otoku Rabu, ki je pod upravo OUZD v Ljubljani, izkazalo 0.08 (0.12) prebitka, ravno tako izkazuje okrevališče Palič pri Subotici 0.07 (0014) milij. Din jirebitkn.
Zaostanki.
Zaostanki so znašali na koncu leta 1929. 162 8 (170.5) milij. Din. Predpis je znašal za 1929
898.5	milij. Din. Pod minimalnim normalnim odstotkom so zaostanki pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu z nad 21% In pri okrožnem uradu v Ljubljani s 23.1%, nadalje pri Merkurju s 13.4% itd. Maksimalno mejo 33% pa je prekoračila cela vrsta uradov. Med temi ltelgrad, ki je imel 83% zaostanka (1928 111%), Skoplje 79 (86), Tuzla 75 (74). Niš 01 (88), Subotlca 56 (59), Ze-mun 50 (59), Novi Sad 47 (57). Skupno je znašal predpis od 1. julija 1922 do 81. dec. 1929 2 milijarde 220 milij. Din.
Bilanca.
Bilanca bolezenskega znvarov nv>
259.6	mlllj. Din aktiv ln 246 8 milij DL. rej prebitka 12.7 mlllj. Din, kl se <1.V II; Din mestnim organom, ostalo ри rčztirvam. Nezgodno zavarovanje Izkazuje .,t<0 milij. Din akt» in 374.7 milij. Din pasiv, torej deficita 14.7 milij. Din, kar se jirenese na nov račun Deficit zdravilišč v znesku 2.5 (2.8) milij. Din s<_ pokrije iz zaklada Ук prebitka SUZOR-a v bolezenski panog.
XII. (Irailia koš divjadi se vrši 23. marca L L
na veleaejmu v Ljubljani. Ojiozarjamo vse posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tem letu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prodajne priložnosti. Kože se sprejemajo ie sedaj in najpozneje do 20. marca. Letošnja Januarska dražba je navzlic neprilikam, ki jih povroča splošna gospodarske kriza, dobro uspela. To je posledica organizacije >I)ivja koža«, v kateri sta sedaj zvezana j>ridobitolj in prodajalec. Ugodne posledice njenega dela čutijo dnnes vsi jugoslovanski lovci. Knže sprejema In daje navodila >Divja koža«, Ljubljana, Velosejem.
Borza
Dne 27. februarja 1981.
Denar
V današnjem prometu so tečaji v*eh deviz s
izjemo Curiha prav močno narasli. Promet je dosegel skoro 8 milij. Din, In ga je bilo največ v devizi Praga (nad 1 milij.), Curih in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dnla Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283 bi., Berlin 1351.25-1354.25 (1352.76), Bruselj 793.43 bi., Budimpešta 991.78 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.63—800.03 (799.13), London 276.10—276.90 (276.50), Newyork 56.815 bi., Pariz 223.09 bl„ Praga 168.01—168.81 (1(58.41), Trst 296.90—298.90 (297.90).
Zagreb. Amsterdam 2283 bi., Dunaj 797.63— 800.63, Berlin 1859.25—1362.25, Bruselj 793.43 hl„ Budimpešta 991.78 bl„ London 276.10—276.90, Milan 290.908—298 068, Newyork ček 56.715—56.915, Pari/. 222.09-224.09, Praga 168.01—168.81, Curih 1094.40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 15.1 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1851.25—1854.2Ç5, Budimpešta 990.28 - 993.28, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797.62—800.63, London 276.10—276.90, Praga 168.01—168.81, Trst 296.90—298.90, Sofija 82.29— 38.79.
Curih. Belgrad 9.1260. Pariz 20.3625, London 25.2375, Newyork 519.46, Bruselj 72.875, MIlan 27.195, Madrid 54.25, Amsterdam 208.375, Berlin 123.45, Dunaj 72.91, Stockholm 139.05, Kopen-hageu 138.95, Oslo 138.95, Sofija 3.7625, Praga 15.3875, Varšava 58.15, Budimpešta 90.525, Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08625, Helsingfors 13.05.
Vrednostni papirji
tečaju M In Trboveljska po 884 U 838, torej pO êvrstrj&em tečaju kakor včeraj.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 02 bi., 7% Bler. poe. 82 bL, Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170-180. Vev-če 128 den.. Stavbna 40 den., Ruše 240 den.
Zagreb. Dri. pap.: 7% inv. pos. 86.50-87.50 (86. 87.50), agrarji 51--61.75, voina škoda ar. 416.50-417, k asa 410.50-417 (416.50, 417), 3. 416 —417 (417), 4., 5., 6. 416-417, srečke Rdeč. križa 48 bi., Tobačne srečke 27 bi., 8% Bler. pos. 92— 92.50 (92.875), 7% Hier. pos. 87.75-82 (82), 7% рон. Drž. hip. banke 81.50- 82, 67« begi. obv. 09— 09.50. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katollčkn 37- 38 (36.50), Poljo 56-57 (56), Kreditna 125-129. Union 193.50-194, Jugo 78.50—80, LJ. kred. 125 den., Medjunarodna 69.50 den., Narodna 8110 den., Obrtna 36 den., Praštediona 975—980, Etno 135 den., Srbska 193—195 (193), Zemaljska 134.50- 185 (135) Industrlfsko delnice: Nar. Sum. 25 den.. Oullmann 140 -146, Slaveks 40—50. Slavonija 200—202, Našico 900— 1000, Danica 95-97 ( 95), Plvnrn Snr. 210 den., Drava 238 24«, Šečerana Osjek 282.50—285, Nar. ml. 20 den.. Osj. IJev. 225 den., Brod. vag. Kl- 00 (84), Union «3-70, Vevče 128 den., Isis 41—43, Hagusen 882—890, Oceama 205—220, Jadr. plov. 545 —555, Trboveljska 333-334 (334, 333).
Belgrad. 7% inv. pos. 87 -87.50. agrarji 51— 52, vojna škoda 416.25—416.50, 7% Bler. pos. 82.25 —82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81.75.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93, Wiener Bonkverein 27. Credltnnstalt 10.45 46.70, Zivno 159.85, Jugo 24.30, Mundus 40, Alpine 19.35. Trboveljska 41.10, Kima Muranv 67.25.
Notarij* državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 79—81, Newvork: 8% Bler. pos. 91.50—92.50, 7% Bler. pos. 81.25—82, 7% pos. Drž. hip. banke 81—81.75.
Žitni tre
V Li ubij »ni ao notacij« netzpretnenienc
N«t| Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79/80 kg 152.50-155, Sombor 79 80 142.50-145, ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 18 vagouov pšenice. 83 vagonov koruze, 2 vagona ječmena. 7 vagonov otrobov. Tendenca stnba.
Sombor. Oves bač 150-155, sr.. slav. 147 50— 152.50, koruza bač. gar. 77.50—82.50, marec 80— 85. Vse ostalo neizpremenjena Tendenca neizpremenjena. Promet: 97 vagonov.
Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet miren. Pšenica mare* 14.69 14.76, zaklj. 14.75— 14.77, maj 1480-14.92, zaklj. 14.90-14.91, rž marec 11.17—11.23, zaklj. 11.22-11.23, maj 11.20-11.26, zaklj. 11.25-11.26. koruza maj 12.40—12.58, zaklj. 12.54—12.56, julij 12.72, tranz. maj 9.70— 9.85, zaklj. 9.80—9.86.
Trboviie
Elektrifikacija Knetriol-Flanlnska таа. Načrti zu uapuljuvo voda so gotovi. Proračun znaša 120 000 Din, in je denar v glavnem že zbran. Po dolgih težavah je vendar upati, da bo posestnikom teh vasi zasvetila električna luč.
Deuar za podpore pri Društvu »a varstva otrok in mladinko skrb je odbor v svoji seji dne 26. t. ni. razdelil. Novi prosilci bodo morali čakati, da dobi društvo zopet kaj denarja.
Dane« iu jutri se ujirizori v domu »Mnrtin Krpan«.
Društvenem
Jesenice
Krščansko delavstvo na Jesenicah una hrtH svoj Delavski dan. Dopoldne ob 9 se vrši v Krekovem prosvetnem domu redm «tni občn z or
JSZ, Popoldne ob 5 V ^JZZ!™ tÏÏfc
akademija z raznovrstnim spo______
tudi prvo dejanje dram« »Dva bregova«. Vstopnina je minimalna.
športni klub »Bratstvo« na Jesenicah priredi . nedeljo 1. marca ob pol 3 pop. pod pokroviteljstvom prokurista K1D g. dr. Obersnela medklub-sko skakalno tekmo na 20u>eterski skakalnici »Lado Kočarja« na Jesenicah. Prijavnina 10 Din, katere treba vposlati skupno s prijavo iportnemn klubu »Bratstvo« na Jesenicah in sicer do 1. mar-„ .	ca opoldne. Žrebanje in zdravniški pregled se vrli
o, ™on;»av**«;i»<1rnn. vo, wien-r . pol ure pred pričetkom. Zveze z vlaki od vseh itredltAnstall^ 10.46, Esrompteges. strani zelo ugodne. Tekmovalci mora,o biti veri-
I ficirani pri JZSS. Prvi zmagovalec dobi kot darilo krasne skakalne smuči, drugi in tretji pa častno kolajno.
Samoumor. Kailer Robert, disponent KID, U se je preteklo soboto, kakor imo ie poročali, ustrelil v pisarni KID na Savi, bil prepeljan v celovško bolnišnico, kjer je pa že ob 11 zvečer podlegel poškodbi. V torek so ga pokopali ▼ Celovcu.
Brnhi pri Cerkljah
Zadnji sneg, ki ga je bilo pri nas več k* marsikje drugod, nam je napravil mnogo neprilik, kakor redkokdaj prej. Prejšnji cestni odbor je gledal na to, da je bila cesta, ko je zapadlo kaj vet snega, takoj zorana in sposc„na za promet. Sedaj pa so se gospodje menda ravnali po tistem starem geslu: >Bog ga je dal, Bag ga bo vzel« in so pu-
" " "— k:1 nnlr«i Алиа
Spori
RAZPIS SKAKALNE ТЕКМГ. ZA PREHODNO DARILO DNEVNIKA »SLOVENEC«.
Smučarski klub »Ljubljano« razpisuje za dne 8. marca t. 1. tekino v skokih za prehodno darilo dnevnika »Slovenec«. Tcktna se vrši na T. T. Hanssenovi skukulnici v Bohinju. Pnče-tek tekem ob 13. Tekmuje se po pravilniku
geslu: »Bog ga je <iai. nag ga uu ... „„ ,._ stili cesto nezornno. Radi tega je bil nekaj časa od Brnkov do Kranja nemogoč vsak promet. Vozovi, avtomobili itd., ki so bili namenjeni v Kranj, so morali pri nas obrniti in se vrniti, ker niso mogli naprej. In vendar je našu cesta glavna prometna žila, kl vele kranjski in kamnlSkl okraj. Gospode, kl so prevzeli podeljeno jim čast cestnih odbornikov, prosimo, da vrše svojo dolžnost vsaj v tistem obsegu, kakor jo je vršil stari cestni
odbor.
Dev. Marija v Polja
Občinski odbor Je na svoji seji preloklo n* deljo 22. t. m. sklenil, dn se zakupnina občinskega lova ne podolj	"	J—"" —
Sedanja zakupni.... „_ _____
emcftno nizko. L. 1925 je bil lov ial podaljšan.
Javno telefonsko govorilnico bomo menda
- - - — ——
^Гпе^;; temveč razpiše; javn«, drrtbj. -Sedanja zakupnina je znašala 12.000pin, kar 5* mcèuo nizko. L. 1925 je bil lov ial podaljšan, te* tCKcm on u. .eumujc »» ,«.	Javno telefonsko govorilnice, tomo meM»
JZSS. Startati smejo samo verificirani člani dobili. občina je eklenlla potom postne mreKcije JZSS. Prehodno darilo »Zmogovnlcn« brani Иртов«1 pristojno ministrstvo ter je upa" Bogo Šrainel, član smučarskega kluba l j"b- „godno rešitev.	,„иип „
Bogo _________ ____ ______
ljuna. Prehodno darilo pride v trajno last zmagovalca po dveh zujx>rednih oziroma po celokupnih treh zmagah. Razglasitev rezultatov ob 16Л0 v hotelu Markeš v »oh. Bistrici.
Prijave z prijavnino 10 Din je poslati do 7. marca do 12 na g. Franc Kopriva, Trbovelj-
U80d ZaTbč^kega blagajnika Je bil Izvoljen g. Hlebš Fr., posestnik iz Zadobrove.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20.
ske premogokopna drnžba. Ljubljano; drugače	i.hruaria ob 16: GLAVNI DOBITEK,
dvojna prijavnina.	'Г™".!"»» no tfloboko znižanih c-
OBCN1 ZBOR »PRIMORJA« ODLOŽEN,
Tržišče državnih papirjev je postalo dane« žl-in je bilo več. zaključkov. Tendenca pa je bila v splošnem slabejša. Med bančnimi papirji je
vahnejše
bila zaključena Katolička po 36.50, nadalje" Poljo-hanka po 56. Čvrstejša je bila danes Jtigobanka, popustila pa je Srbska bunka na 193. Zemaljska l>a je bila zaključena po 135, drugi bančni papirji so ostali neizpremenjeni. Med industrijskimi papirji so bili slabši lesni, dočim je bila osješkn Se-čerann čvrslejša. Vevče so popustile na 128 den. Zaključke pn beležijo industrijski papirji le v delnicah brodske tvornice vagonov po neizpremenje-
Nnpovednni občni zbor za nedeljo, f. marca t. 1. je odpovedan nn poznejši čhs, o čemur
se obvešča celokupno članstvo. ASK Priniorje. •
Tečaj za sodnike v skokih. O priliki smuške tekme v skokih na Jesenicah, ki se vrši v nedeljo, dne I. marca na Kočarjev! skakalnici, priredi JZSS tečnj za sodnike v skokih in sicer dopoldne ob pol ti v hotelu Panr na Jesenicah. Vabimo vse one, ki se zanimajo za sinuške skoke, predvsem pa že prijavljene kandidate, do se tega tečnjn udeleže. Tečaj odpade v slučaju, da bi bilu tekma odpovedano.
JZSS.
f Z drašfvenefn fivHenir
Občni zbor društva hišnih posestnikov s« vrši v nedeljo, dne 1. mnrcu ob 14 v prostorih g. D. Tnncerja na Jesenicah. — Poleg dnevnega reda, ki bo zelo zanimiv, bo poročni še obče znani zvezni predsednik g. Ivan Frelili in sicer o novih davčnih zakonih ter drugih davčnih zadevah. — Nad vse zanimivo bo pn poročilo o ktiluku.
Društvo »Brak jazbečar« juvlja, da se vrši njegov redni občni zbor dne 5. marca I9Î1 ob 20_ v gostilni »Činkole«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4 z običajnim dnevnim redom.
Društvo pošlnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto, rine 7. пшгса t. 1. ob 20 v gostilni »Mrnk« na Rimski cesti. Člani so prejeli posebna vabila z dnevnim redom.
Poizvedovanja
Našla se je ▼ Ilolzapflovi ulici usnjatn rokavica, ki se dobi v naši upravi.
in,	....---,,
Dijaška predstava po globoko nah. Izven.
Nedelja. 1. marca ob 15: PRÎNCFZKA IN PASTIRČEK. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKL Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 28. febr. BELA OARDA. Gostovanje Hn-
dožefitvemkov. Izven. N«delja, 1. marca ob 15: TOSCA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: DIJAK PROSJAK. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 28. februarja ob 20: PRODANA NEVESTA. Izven. Gostovanje g. Mario Šimenca. Nedelja, 1. mnrco ob 15: »KAROL IN ANA«. Kujioni. —
Ob 20: »ČARDASKA KNEGINJA«. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, L tnnrea ob 20: »REVIZOR«. Gosto-vanje Iludožcstvenikov.
Cerkveni vestnfh
II. Vnnnjn kongregncijn pri čč. urSnlinkah
v Ljubljani ima jutri I. t. m. zjutraj ob šestih skupno sv. oblin j i lo, popoldne oh dveh shod.
Pridite vse. Voditelj.
Mnrijanska koncregncljn za gospodične pri Sv. Jožefu v LJubljani: V ponedeljek, dne
2. mnrcu je shod.
Meščanska Mar. kongregacijn pri sv. Jožefu ima v nedeljo. I. innrco t. I. ob sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo, ob 11 dopoldne odborovo sejo in ob II pn običajni shod.
OBČINSKI ODBOR MESTNE OBČINE JESENICE
naznanja žalostno vest, da je danes zjutraj umrl gospod
РШТДН JOSIP
občinski odbornik itd.
kl je več let z veliko vnemo in sposobnostjo deloval v občinskem odboru.
Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 1. marca ob 4 popoldne iz Loga na pokopališče v Kranjsko goro. Blag mu spomin. Jesenice, dne 27. februarja 1931.
Mestno naeelstvo.
Pohištvo
oriprostom najmodernejše vam uudi tvrdka po izredno nizki cent
KREGAR IN SINOVA
St.Vid oad Liutil jann — nasprot Kolodvora
Ali sfe že poravnali naročnino?

Bolečine in zbadanja
v kesteh - č enklh mišicah - tediih zobeh - slavi
ods!ran;a takoj
<Dole$ni SetoCco. slabo prebavo
in nepravilno vrtlje ure/u/t „F I OO L". FIGO L ' pospešuje tek. tisti m otveiuje kri, krepi teto. — Pr/poroća se odraslim in otrokom.
F igo t se dobiva r vsnki lekarni, po pošti 8V raipošilra proitvaialec: Lektuna Dr Srmellt Dubrovn k 21-14. 3 stekl s poštnino lo5 Din. 8 steklenic 245 Din / steklenica 40 Dm
za masažo
Masirajte se 2e noco) • ie zfutraj boste vstali
preroîeni
Ш5С dobiva POVSOD	Po pošti pošlje
■ Steklenice Din II	Laboratorij „ALGA* Su*ak
4 stek. Din 77 -, 8 stek. Din 13i\ 14 stek. Din 205 -, 25 stek. Din 320'-
kvi
MALI OGLASI
Vsaka drobna muca I SO Uin aH vaaka b»»ada SO par Na|«iaa|êl ац1аа » Л Din. Oflaal nad devet vrallc a« raèuaa|a «lik Za adgovnr акатно! Na vpraianla brea saamka aa adgovarfaaio•
ШШНееЈу
Kateri trgovec
bi prevzel v nadaljnji pouk vajenca, pridnega in poštenega, v trgovino t mešanim blagom? Ima ie dve leti učne dobe. -Ponudbe pod: »Nerazva-jen trgovčev sin«.
Korcspondentinja
E znanjem slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, strojepisja ter v vseh pisarniških poslih dobro varzirana, bi rada pramenila svoje dosedanje mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2122.
I	Hlapca
h konju in goveji živini, 40—45 let starega, ki |e vajen kmetskih del, se takoj sprejme. Naslov v upravi lista pod št. 2121.
Trgov, učcnca
s primerno šolsko izobrazbo (najmanj 2 razreda meščan, ali srednje šole), iz dobre hiše takoj sprejme M. Berdajs, trgovina s ipecer. blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanevanje v hiši prosto.
tfanovanja
Mesečna soba
*	posebnim vbodom, se takoj odda ali * 15. marcem t. I. - Več v upravi
•	Slovenca« pod št. 2072.
Soba
lepo opremljena, parketi-rana, z električno razsvetljavo, se odda solidnemu gospodu. Istotam je naprodaj ena postelja. • Maribor, Betnavska cesta št. 23, I. nadstr.
Avto Fiat 503
Moško kolo
v izredno dobrem stanju dobro ohranjeno, sa prose ugod. proda. Ponudbe da. Sv. Petra cesta 43,
pod »Taksa plačana« št. 2045 na upravo »Slov.
Ur bela
tutkinaste otrobe
kopit« nalrrnel» dH t»»dk
A. VOLK. LJUBLJANA
HnllPT« №«• г*
IE
tlužbo'dol*
Organist in mežnar
t* sprejme. — Naslov v upr. »Slov.« pod it. 2093.
Trgov, vajenca
krepkega, zdravega, poltenega, iz boljše rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Friderik Homann, trgovina z železnino in ipece-rijo, Radovljica.
Šoferja
za osebni avto sprejme takoj Pačnik, Laško.
Natakarico
mlajšo, se sprejme takoj. Naslov ▼ upravi »Slov.« pod štev. 2085.
Hotelska sobarica
pomožna — se sprejme. - Ponudbe upravi »Slov.« pod ifiv. 2111.
Učenka
kmet. Staršev se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani z vso oskrbo v hiši, event. {ufii z obleko. Stara ne $me biti čez 15 let. Imeti mora dva meščan, ali 8 razr. ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delavna in poštena« št. 2073.
Kuharica
perfektna, štedljiva in pa poštena se iiče za obitelj treh članov za Ljubljano, ki bi tudi opravljala manjša hišna dela. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Starejša kuharica 2074«.
ЕДД
Čamernikova šoferska šola L|ubl|ana. Dunslska c. 36
IJueo-avtol Prva oblast, kencssnonirana Prospekt zasloni Pišite ponil
Oblastv. koncesijonirana
šoferska sota
I I. Gabcrščik
bivši komisar za ioferske izpit«, Ljubljana, Blevvci-sova cesta 52. Prihodnji . redni tečaj se prične dne 2. marca. — S o 1 a se preseli s 1. marcem na Danalsko cesta št. 31, ne daleč od kolodvora. Vhod tudi iz Bleiwei-sove ceste.
Razglas.
Prostovoljna javna prodaja modnega blaga, osobito modernih dežnih pla-1 ščev, konfekcije, trgov- i skega inventarja itd. iz trgovine Martin Jančigaj, Celovška cesta, se bo vršila dne 1. marca in vse naslednje dni, dokler bo zaloga trajala.
1ИЕМ
Pbilipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic Ljubliana, Cojzova cesta 9.
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Kupim
že rabljene stroje za izdelavo parketov, kateri
morajo biti v najboljšem stanju. • Ponudbe: Ljubljana, Prule 8.
Prodamo
Tr delne rrodroce
za poslelje. v kompletni izvršitvi, polnjene i zdiavo morsko travo skupaj
D!n 3C0-
razpošilja po pošti z lamslvera. da se neod-govarjsioče zamenia hnuplarnu ali vrne denar - Na zahtevo dobile brezplačni cenik 112 strani Trg m oitpr. irrdku
-■ ZuW S
od 12—2 pri hišniku.
Kompl. trg. inventar
prodamo za mešano trgovino s predelnimi in drugimi stelažami ter proda-jalnimi mizami (pulti), v dobrem stanju. — Dalje kompl. opravo ene klubske sobe starega Stila iz j mecesnovega lesa, skoraj nova, z lesenimi obložni-i mi stenami (Lamperijo), j dvoje vrat, tri mize, 15 stolov, en luster in eno 1 okno z barvastimi in s , svincem obloženimi mali-j mi špicami. Ponudbe je poslati na triko občino _Dravograd._
Kuna otese
Najboljée sredstvo prol kurjim očesom CLAVH>
ie inaai
pomočnika
pripravnega, marljivega in energičnega, ki je odslužil vojaščino, potrebuje Engleska drogerila, Knez Mihajlova 33, Beograd. -V ponudbi ie treba navesti zadnje službeno mesto, zahtevek plače in kraj tozadev. učne dobe.
Manufakturno-mcdna trgovina
se odda v Ljubljani na nujprometnejšem prosto-. ru. Odda se tudi Obrtni list zaradi bolezni trgov- j ca. Ponudbe prosim na oglasni odd »Slov.« pod »Oddam takoj«.
Avto Chevrolet
s 6 cilindri (Limonsine), radi raznih okoličin poceni prodam. A. Novak, delavnica, Maribor, Jugoslovanski trg 3.
Stavbne parcele
od 300—500 ma v občini Moste, proda Zavetišče sv. Jožefa t Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 9. i Poizvedbe od 8 do 12 in od 15 do 18 v pisarni.
Prodamo lokomobilo
I.anz, vročeparno 48 60 72 IIP, v brezhibnem stanju. Vprašanja na upravo lista pod štev. 1985.
Puhasto perte
čisto čohano po 48 Din kg. druga «rsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din ke io čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liani oo poštnem povzeliu L BROZOVIf - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil, niča peria
Dobite v lekarnah dre-«erijal »Ii naravnost i» tvori. ii glavnega ekln-<IWa
M NRNIAft
leharim» »i%/»r
Varujte se potvorb
Rabimo
v vseh trgovskih krajih prostore na prometnem trgu, primerne za
razstavo poltedelshlh stroiev
Ponudbe po možnosti z načrti prostorov, označbo najemnine in sliko naj se pošljejo na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9 pod šifro »lokal«.
s
^ — _ a
S _ ^ , -Q JO
So љo m

s-* «
•s t » .s - ■
se
o • as ifr*
S Sa: « -
RO
®
> m >. cc z3,
•SNÎN I«
;So§? o
I I
I
a «
S n
*J«3f"
K	<-]
?«l-?fc
i
Q u
; 33
M
N
i/ f . -* a ?
> Jc
S
£ M »
4) M
2 » . .a c
S »S-S-
-o s*i
.s	o
S »j 'JO'«0
e -J .. -=
Ï '
Л	: S
o o i t
SÈL- 5
: c/>
120
Hans Dominik:
Moč treh
Roman ti leta 195Д.
Jana Bursfeldova je sedela na široki klopi, ki je obdajala mogočno delftsko peč.
V nedoločnem mraku se ni dalo čitati in Jana je odložila svojo knjiga Sedela je in poslušala besede, ki jih je govoril stari Termôlen med oblaki dima.
»Kolo se vrti, Jana. Ali ni govoril tvoj prijatelj Indec zmerom o tem?<
Jana se je zamišljeno ozrla.
»Govoril je o tem. 0 kolesu življenja, na katero smo vsi privezani.«
»Ne mislim tako, Jana. Mislim na kolo svetovne zgodovine, ki dviga narode in jih potiska navzdol. Danes se je končala berlinska konferenca ... Kako daleč moram pomisliti nazaj... v moja zgodnja otroška leta... MoJi stariši so govorili o Bismarku in o starem cesarju... pozneje sem slišal o berlinski konferenci, ki je zborovala pod predsedstvom kneza Bismarka.... Leta 1879... Evropski državniki so se zbrali v Berlinu, v srcu Evrope so se posvetovali o usodi svojega dela sveta... Sedaj je bila zopet konferenca v Berlinu, šest in sedemdoset let pozneje. Kaj se ni vse zgodilo v šest in sedemdesetih letih.*'
Andrej Termolen je popravil v svoji pipi. Jana je nadaljevala njegov govor.
»Lord Horac ni bil zidane volje, ko se je pred štirinajstimi dnevi vozil z mano v Nemčijo. Bil je resnejši kakor sem ga kdajkoli pooiala.«
»Prav rad ti verjamem to, Ivanka. Angleži nimajo nobenega povoda, da bi se veselili. Mislili so, da vse, kar govori angleško, pripada tudi angleški svetovni državi. Avstralija. Afrika, Amerika... vsi deli sveta so postali angleški, in oni so mislili, da bo tako ostalo na veke. Pozabili so bili na usodo Španije in Portugalske. Mislili so, da morajo skupni jezik in običaji za večno prikleniti kolonije na London.
Sedaj je prišlo vse drugače. Kolonije zahtevajo
»i.
MATIJA GOLOBIC, uslužbenec direkcije držav, železnice v žalostno vest, da ga je njegova nepozabna, srčno ljubljena soproga, Ljubljani, javlja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov pre-gospa
Frančiška Golobic
za vedno zapustila. Umrla je dne 27. februarja, previdena s tolažili svete vere. — Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo dne 1. marca 1931 ob 14 izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1931.
v. »
■„ .• . -
Potrti vsled žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša mati, stara mati in prastara mati, tašča in teta
30SIPIN9 VEHOVEC
danes dne 27. februarja ob 3 zjutraj, previdena s sv. zakramenti, pobožno izročila Stvarniku svojo blago dušo v 90. letu svojega življenja.
Pogreb preljube pokojnice bo v nedeljo 1. marca ob У»4 popoldne iz hiše žalosti, v Žužemberku 62, na farno pokopališče.
Pokojnico priporočamo v tiho molitev in blag spomin.
Žužemberk, dne 27. februarja 1931.
Žalujoči ostati.
Brez posebnega obvestila.
Ш^Шг ^ iT'i?:.

svojo popolno samostojnost in matična dežela jih ni mogla več pridržati.
Svet pripada English speakers! Beseda se je pojavila pač okrog 1900 in se je zdelo, da postaja z vsakim desetletjem vedno bolj resnična .. .<
Misli starega Termola so poletele desetletja nazaj.
>1904 ... bila sva takrat prvo leto poročena ... tedaj se je začel boj v v/hodni Aziji. Za večjo slavo Anglije je potolkel Japonec Rusa.
In potom so prišle Balkanske vojne... in nato je izbruhnil veliki svetovni požar leta 14 in 18...«
V sobi se je vedno balj mračilo. Že so se svetlikali žarki luči cestnih svetiljk na stropu. Molče sta sedeli obe ženi in poslušali starega moža, ki je obujal pretrgano spomine svojih osemdeset let.
»... in takrat smo bili popolnoma na tleh. V Nemčiji niso vedeli ničesar več o Bismarku in njegovi oporoki. Drugi na vzhodu in zapadu so napravili 7. nami, kar so hoteli, dokler smo pustili... morali pustiti... Evropa je bila bolna, ker je bilo bolno njeno srce. Svet je pripadal angleško govorečim ...
In potem se je zopet opomogla Rusija...
In potem je izbruhnilo na daljnjem Vzhodu. Japonec je napadel Američana...
In potem je prišla ameriška revolucija... in potem je prišel Cir Stonard ...
In polem je prišla angleško-nmeriška vojna ... in potem je prišla moč... Skrivnostna moč... Ko komet je nenadoma zažarela ...«
Pridušeno ihtenje je prekinilo samogovor starega Termolna. Bila je Jana, ki ob spominu na svojo kratkotrajno srečo ni mogla zadržati solz.
»Silvester... Erik Truwor... Soma Atma ... Kje so? ...Kje so ostali? Silvester je mrtev, za vedno odtrgan ... Erik Truwor je poginil v ognju in viharju ... Moč je izginila, kakor je prišla ...«
Stari Tremttl je odgovoril:
»Izginila ... morda ... izgubljena ...? Bili so trije... trije imejitelji moči. Dva sta mrtva. Tretji, Indec. še živi...«
»Da! Eden od treh je ostal.Jana je izgovorila to. .iSoma Atma je ostal živ, medtem ko je Silvester
Za Jugoslovansko tiskarno « Llubliani: Karel Cet
izdajatelj. Itao Itako»ec.

moral umreti... Soma Atma. Zakaj... zakaj...?«
»Ker se njegova usoda še ni izpolnila ...«
Besede je izgovoril drug glas, Jani prav domač.
»Atma!... Soma Atma, si tukaj?«
Jana se je vzravnala, pogledala proti vratom in v zadnjem svitanju videla pred seboj temno Atmino postavo.
»Atma, ti?«
»Jaz sem tu, Jana. Jaz sem pri tebi. Moja usoda se še ni izpolnila. Moram ti biti v pomoč, dokler si ne bo Silvestrov dedič sam koval svoje usode. Moč ni izgubljena. Samo shranjena in skrita, dokler ne pride on, ki jo bo prijel s čistim srcem in s čistimi rokami.«
Jana je slišala glas, čutila, kako jo temna roka nežno boža po glavi, kako ji je padlo nekaj tiho v naročje. Videla je, kako je Atmina podoba izginila skozi vrata tako brezglasno, kakor je bila prišla.
Pogledala je okrog sebe. Tam je sedel stari Termolen, kakor je prej tam sedel. Gledal je na mračno ulico, kjer so prižigali prve luči. Tam je pospravljala stara Rospa kakor prej skodelice in kozarce v stekleni omari.
Jann ni vedela, ali bedi ali sanja. Ali je bilo vse to posledica prerazdraženih živcev ali pa resnica.
Še so ji zvenele zadnje Atmine besede v ušesih:
»Dokler ne pride kdo, Iri bo prijel moč s čistim srcem in čistimi rokami.«
Mislila je na otroka, ki naj zraste hi po Silve-strovi zadnji želji v stari nemški domovini.
Posegla je v naročje in med prstmi čutila hladno kovino.
Počasi jo je dvignila k svojim očem in ugledala težki stari zlati prstan s čudovitim kamenom, ki ga je bila tolikokrat opazila na Silvestrovi roki. Prstan, Ici je bil priklenil Silvestra na moč in ga prisilil do njegove smrti v službo moči.
Bil je dar zadnjega se živečega imejitelja moči zanjo... za njenega dediča.
Glas starega Tremôlna jo je zmotil v premišljen ju:
»____Moč... neskončna moč. Odkod je prišla?
Kam je šla?... Zakaj?« ...	(Konec.)
Urednik. Prane Kreml&r,