PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini postale I gruppo Cena 35 lir Leto XVII. ■ Št. 18 (4792) John Fitzgerald Kennedy od včeraj 35. predsednik ZDA Kennedy je ob svojem ustoličenju poudaril pripravljenost obnoviti prizadevanja za mir Obe strani naj bi se združili in poudarili čudovitost znanosti namesto njenih strahot - Poudarjala naj bi se tista vprašanja, ki združujejo, in ne tista, ki ločijo - Namigi na nadaljevanje dosedanje politike glede Južne Amerike in glede oboroževanja - Čestitke Brežnjeva in Hruščeva TRST, sobota 21. januarja 1961 tiTON, 19. — John Fitzgerald Kennedy je | nia ne more postati plen k-nm 2risegel kot 35. predsednik ZDA pred predsedni- I vražnlh sil. Naj vsi naši -dišča IVarrenom. Prav tak0 je prise- ” ^ ~ 4,~ ^ Llp<*on. Johnson kot podpredsednik. Gere-stonnišrn SV„eSVtyn it blla na Prostem na tribuni na kljub veiitS? ' Navzoča je bila ogromna množica st snii rolffTumrazU 1“vetru- Po prisegi je Kennedy Takoj Johnsonu- Nixonu in nato še EisenJbowerju. V svoiem J? lmel SV0X prvi g'ovor kot predsednik, govoru je Ken- se k m drugim izjavil, da uro,;? nova generacija, ki prevzema oblast hnriin. -no glede la oblast, borila ne itiooi na ^rtve za obrambo je ameriške revoluci-lemo ‘jeval Je: «Obvezu-se .?a tki in tudi več. jsta^jšim našim zavez-sk„? ’ s katerimi imamo kupno kulturno in duhov- jainSSPekl°’ obljubljamo lo- borno VC^ - Prijateljev, r, h P*° Združeni, ni stva-izvršiH ?e bi mogli skupno mogočp E6,1501110 ločeni, bo «Tistim napraviti.* jih sed?! novim. državam, ki svobodne. “Prejemamo med sedo, do d;?ave. dajemo be-t'adzorstvo° , kolonialnega s še kn,t?-ne.b° zamenjana Jakuiei_ t J®0 tiranijo. Ne pri-£ega m?°e’n;da bodo vedno na-b°do Veri? U 4a upamo, da n° svobodo anHi svojo last- seh E kl .se v kočah po va- la raztrž°joVlCv? aveta h0.1'?0' n°žic «;Ti- , ,®ri8® revščine i110 zastavirbljamo, da bo-Pom-i? vse naae si'e’ da P°trebn?*g?„m,° ves čas, ko bo Huni toda ""■"l..,,,,,,,,,,.. ne zaradi te- so-so- sedje vedo, da se jim bomo pridružili v borbi proti vsakemu napadu ali prevratu v katerem koli delu obeh Amerik. Naj vsaka druga država ve, da namerava ta polobla postati gospodar v svoji hiši. Svetovni skupščini suverenih držav, Organizaciji združenih narodov, ki je naše zadnje in najboljše upanje v razdobju, v katerem je orodje vojne v veliki meri nadvladalo orodju miru, obnavljamo našo obljubo za podporo, da preprečimo, da bi postala navadna tribuna obrekovanj, da okrepimo njen ščit, ki varuje mlade in šibke, in da povečamo področje, kjer se njen mandat lahko uveljavi. Končno tistim državam, ki bi utegnile postati naše nasprotnice, postavljamo ne ob- preden mračne sile uničenja ki jih je sprostila znanost, zapletejo vse človeštvo v samouničenje, bodisi načrtno ali slučajno. Ne moremo si dovoliti položaja šibkosti, kajti šele tedaj, ko bodo naše sile zadostne, bomo preko vsakega dvoma lahko gotovi, da Se ne bodo nikoli uporabljale. Toda niti ni mogoče, da bi dve veliki in močni skupini držav imeli za zadovoljivo svo. je sedanje ravnanje, ko sta obe preobremenjeni s stroški modernega orožja, obe upravičeno vznemirjeni zaradi ne nehnega širjenja morilnega a-toma in kljub temu obe v tekmovanju, da spremenita to nestalno ravnotežje strahu, nad katerim plava prikazen poslednje vojne človeštva. Trudimo se, da znova začnemo. Spomnimo se na obeh straneh, da vljudnost ni znak ga, ker to delajo komunisti, ne zaradi tega, da bi iskali njihove glasove, temveč ker je pravično. Ce neka oblika svobodne družbe ne more pomagati revnim, ki so številni, ne bo nikoli mogla rešiti bogatij ki niso številni. Našim sestrskim republikam južno od naše meje sporočamo posebno obljubo, da bomo naše lepe besede spremenili v dobra dejanja v novem zavezništvu za napredek, da bomo pomagali svobodnim ljudem in svobodnim vladam, da raztržejo verige revščine. Toda ta mirna revolucija upa- iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiMiiiiii Govor Hruščeva na zasedanju plenuma CK KP ZSSR 17. t.m. Glavni poudarek v njegovem govoru je bil na predlogih za dvig kmetijske proizvodnje ■ Proslava 40. obletnice KPI v Moskvi in Togliattijev članek v «Pravdi» ljubo temveč_ zahtevo: naj obe i šibkosti in da je treba iskre-strani obnovita iskanje miru, | nost vedno preizkusiti. Sfori- MOSKVA, 20. — Sele danes je bilo objavljeno besedilo govora Nikite Hruščeva, ki ga je imel 17. t.m. na plenumu CK KP Sovjetske zveze. Govornik je med drugim dejal: »Kljub grožnjam imperialistov lahko danes razvijamo svoje gospodarstvo, tako kot je nujno potrebno, to je da se zadovoljijo v največji meri naraščajoče potrebe našega prebivalstva.« Hruščev je nato z zadovoljstvom poudaril, da ima danes Sovjetska zveza »prvovrstno industrijo in močno obrambo«. ((Imperialisti; je dejal, poznajo našo moč. Doibro vedo, da lahko uničimo vsakogar, ki si želi vojnih pustolovščin, tako da ne bo mogel dovolj hitro teči, da bi nam mogel pobegniti.« Ko je govoril o sedemletnem načrtu, je dejal med drugim: ((Glavno je zagotoviti pravilen razvoj vseh gospodarskih panog, da ne bi prišlo do neuravnovešenosti. Če bi mi, voditelji, dovolili, da se kaj takega zgodi, bi zapravljali zaupanje ljudstva. Naš glavni namen je graditi komunizem in da bi po tej poti » gotovostjo napredovali, moramo zagotoviti skladen razvoj našega gospodarstva.« Za sovjetsko kmetijstvo je nato Hruščev najprej poudaril, da je doseglo doslej največji vzpon v zadnjih sedmih letih. «Toda, je dodal, kmetijstvo se ne razvija tako naglo kot industrija in ne more zadovoljiti naraščajočih potreb prebivalstva. Zaradi tega mora kmetijska proizvodnja te potrebe zadovoljiti. V zvezi z naraščanjem dohodkov prebivalstva je Hruščev najprej navedel podatek, da je od leta 1953 do 1955 potrošnja mesa na osebo narastla od 38 do 54 kg letno, potrošnja masla od 4.7 na 6.4 kg, mlečnih proizvodov pa od 88 na 154 kg. S tem v zvezi je poudaril, da ni moč graditi komunizma brez takega kmetijstva, ki lahko zagotovi izobilje. Nato je dejal, da bo potrebno izvršiti ogromna namakalna dela, predvsem v južnih predelih ZSSR, v U-ikrajioi, v Transkavkaški republiki, v Osrednji Aziji in v «stepi lakote«. Za severne predele države pa je dejal, da bi potrebno regulirati nekatere reke, da bi se tako znatno povečala proizvodnja električne energije. Pozneje je med drugim izjavil, da je mogoče z ustreznimi deli dvigniti kmetjisko proizvodnjo na vsem svetu ter je pri tem navedel MiiliiiiiiiiiiiiiiinmitiuiimmniniimimiiiiiiiuimiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiHiniim Skupina muslimanskih senatorjev ghteva takojšnja pogajanja s FLN ^OVor ^riiata Abasa v indonezijskem parlamentu - Messmer odpotoval v Alžirijo P1*1 alžhs??A’ l20,' ~ Predsed-;as Je n?*e vlade Ferhat A- zbr,e(lil njem?eJema’ ki ga 38 s ki Prerij ? na ca5t indone-avU, d? ?ednik Sukarno, iz- < rad«im ob?verava s sv°iira 31 zahteva?? om v Tndonezi- 1, n° Podrm in mo_ -adstva p?r°, lndonezijskega ? Zlrska liu?U,daril 3e' da % a,° Alžiri? 'r°ru Poudaril, da ,a ne°dvisn?.r.aV, gotov° dobi-umira ’ ker imperiali- st ^mi anes tu v indone^?filat Abas g0V0‘ v * <(Samo afili&i Plamen-$£• ie izjsvn1S?0-a2i3ske drža-rancij0 • lahko prisilijo m?, žirije ?'1ZSa neodv,s-Seri iuime me*5 Prancijo so f. p"3a oboro!! 6 u ProPadle. ^faticoznm * b°r,3a pro-?.°v2ročila ,? tra3a šest let; "iotisočev u,fj- °Sr°mne žrtve bili E' t.oda naše če- £da.° nUem?drijed°™«ew ' eEvekt pro- a šest let; 0rhU-ncu Jkrize'la • Franeija na cit dve adl°čilne Yo‘?e, je prišlo do di. neodločnih -i" • po “cm Gaulla akcij s strani .stvar? -So namJ frann i?m pod nad-asm? vojske. Ja. ‘OJni ® ae?n tCKa Spre‘ , miroliuv)n ’ da se dose-‘Oodu.,JUDna rešitev fno^da? Irancoske vojske “ Ja' ®dV>i,mn°«“-0glte*a spre: mood]??Liubna n°.m .se mora'iskre- rešitev, je sa- stom. Atriško-azijske države i jo med Alžirijo in Tunizijo, morajo ponovno poudariti svo- Dvanajst muslimanskih sejo voljo do borbe, da se uki-1 natorjev od skupnih 25 pa je ’ danes objavilo manifest, v katerem poudarjajo, da nasprotujejo ustanovitvi alžirske izvršilne oblast, po de Gaullo-vih načrtih ter zahtevajo takojšnji začetek pogajanj med francosko in alžirsko vlado o pogojih za samoodločbo. Končno zahtevajo izpustitev vseh alžirskih političnih kaznjencev in internirancev ter pomilostitev vseh na smrt obsojenih. V Parizu narašča tudi pritisk sindiKatov in strank za čimprejšnjo obnovitev pogajanj. Skupen manifest v tem smislu so podpisali SFIO, levičarski golisti, krščanski in socialističri sindikati, radikalne stranke in druge organizacije. «»-------- tZor«??m rn*®J,endum "pod'^ad-0 Zayrač i> /r^ko-azijska > - ------—* — ------ teta 1955 konferenca i žene sile Messmer ie odpoto- n®šo borbo n.- ?a> p.0dlaga val danes na inšpekcijo na proti koloniali-1 področje Costantine in na me- ne kolonializem in imperializem na vsem svetu. Prepričani smo, da ne bo mogla nobena imperialistična in kolonialistična država vzdržati pred to voljo.« Kakor že javljeno, sta podpredsednik v alžirski vladi Belkasem in minister za informacije Jazid prišja v Tripolis. Ostala bosta v libijski prestolnici dva dni kot gosta vlade. Ob prihodu v Tripolis se je Belkasem zahvalil Libiji za pomoč Alžircem in je izjavil, da želi poročati kralju in libijski vladi o zadnjem razvoju alžirskega vprašanja. Blizu Medee, 60 kilometrov južno od Alžira, so alžirski borci napadli včeraj iz zasede dva vojaška avtomobila, v katerih so bile štiri zdravniške pomočnice, en vojaški kaplan in trije muslimani, ki sodelujejo v francoski vojski. Vsi so bili ubiti, avtomobile pa so borci zažgali. Iz Orana poročajo, da je tamkajšnje vojaško sodišče obsodilo na 2p let zapora francoskega zdravnika Claudiusa Stephaninia pod obtožbo, da je sodeloval z alžirsko osvobodilno vojsko proti varnosti države, ker je zdravil ranjence. Bil je zdravnik v Saidi, 180 kilometrov od Orana, V Parizu je francoski zunanji minister de Murville sprejel danes tunizijskega Odpravnika poslov. S tem v zvezi so se takoj razširile govorice o morebitnih tajnih stikih med Francijo in alžirskimi predstavniki in o posredovanju Tunizije. Francoski minister za oboro- Pomoč CGIL belgijskim delavcem RIM,- 20. — Tajništvo CGIL je sklenilo poslati belgijskim sindikatom dva milijona lir iz solidarnosti z belgijskimi delavci. To so sporočili tajniku Splošne zveze dela Renardu z brzojavko, s katero se izreka solidarnost z belgijskimi delavci in želja za okrepitev mednarodne solidarnosti vseh delavcev in vseh sindikatov. RIM, 20. — Papež je davi sprejel v privatni avdienci znanega francoskega fašista Poujada. Ta je imel popoldne v Rimu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je stopil v stik z nekaterimi predstavniki italijanskega gospodarstva. Ni pa povedal imen. med drugim tudi Indijo. Hruščev je nato predlagal u-stanovitev posebne ustanove za vodstvo delovanja kolhozov in sovhozov in za odkup njihovih pridelkov za državo. Ta predlog je bil pozneje sprejet v resolucijo, ki je bila objavljena že včeraj. Viški pridelkov pa bi se izročili ((prodajnim zadrugam« ali pa drugim organizmom, ki bi jih bilo potrebno šele ustanoviti in ki bi te pridelke kupovale po cenah, ki bi bile različne od državnih. Danes je bila v Moskvi proslava 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Italije v Inštitutu za zgodovino sovjetske akademije znanosti in a-kademije socialnih družbenih ved. Senator Arturo Colombi, član vodstva KPI, je prebral poročilo o delovanju KPI od kongresa v Livornu leta 1921 do danes. Predsednik Akademije za družbene vede Francev je nato govoril o prispevku Gram-scija k evropski politični misli in k razvoju marksistično-leninističnega nauka. Govorila sta še Hvostov, ravnatelj zgodovinskega zavoda Akademije znanosti, in Luciano Gruppi, član CK KPI. Palmiro Togliatti pa je napisal za moskovsko «Pravdo» poseben članek, v katerem poudarja, da znaša število članov KPI danes več kot dva milijona, število volivcev, ki glasujejo za KPI, pa okrog sed m milijonov, kljub razmeram, ko «sistem meščanske demokracije in buržoazne stranke ter vlade ne opušča nobenega sredstva borbe proti n^m; civilna oblast, duhovščina, vsi vplivni časopisi izvajajo protikomunistično propagando na najbolj nesramen način. Diskriminacija pa je postala običajna praksa v tovarnah, v uradih in v vsem družbenem življenju.« Togliatti zaključuje svoj članek s poudarkom, da italijanski komunisti sicer nadaljujejo borbo za reforme, kar pa še ne pomeni borbo za socialistični sistem, temveč je to le prvi pogoj za oslabitev oblasti najbolj reakcionarnih skupin. mo tako, da se ne bomo pogajali na podlagi strahu, temveč ne smemo se niti bati po. gajanj. Naj obe strani razišče-ta tista vprašanja, ki rias zdru. žujejo, namesto da bi zaostrovali vprašanja, ki nas ločijo. Naj obe strani prvikrat postavita resne in konkretne predloge za inšpekcijo in nad. zorstvo nad oborožitvijo in naj postavita pod absolutno nadzorstvo vseh držav silo za uničevanje drugih držav. Naj se obe strani združita, da poudarita čudovitosti znanosti namesto njenih strahot. Raziskujmo skupno zvezde, zavojujmo puščavo, uničujmo bolezni, raziskujmo globine o-ceanov ter spodbujajmo znanost in trgovino. Ce bo mogoče postaviti mostišče v džungli sumničenj, naj se obe strani združita za prihodnjo nalogo, ki jo je tre-ba uresničiti: ustvariti ne novo ravnotežje sil, temveč nov svet zakonitosti, v katerem močni bodo pravični, šib. ki pa zaščiteni ter mir za vedno ohranjen*. Kennedy je poudaril, da se vse to ne more uresničiti »niti v prvih sto dnevih niti v prvih tisoč, niti med življenjem sedanje uprave in, morda, niti ne med našim življenjem na tem planetu, toda kljub temu začnimo*. «V vaših rokah, moji dragi scpatrioti, morda bolj kakor v mojih, bo končni uspeh, ali neuspeh naše politike. Sedaj nas bojna trobenta ponovno kl:če. Ne gre za klic k orožju, tudi če potrebujemo orožje Ne gre za klic na bitko, tudi če smo v polni borbi. Temveč gre za klic, da se prevzame breme dolge borbe, leto za letom, pri čemer naj nas razveseljuje upanje in potrpljenje pri omahovanju. Gre z.i borbo proti skupnim sovražnikom človeka: zatiranju, revščini, bolezni in vojni. Ali bomo uspeli skovati proti tem sovražnikom skup. ro zavezništvo Severa in Juga, Vzhoda in Zahoda, tako da bo lahko zagotovljeno plodnejše življenje za vse človeštvo? Ali ste voljni sodelovati pri tem zgodovinskem naporu?* Na koncu je Kennedy izjavil: »Tako, dragi sopatrioti, ne vprašajte, kaj bo vaša dežela storila za vas; vprašajte se, kaj vi lahko storite za vašo deželo. Moji prijatelji na svetu: ne vprašajte, kaj bodo Američani storili za vas, to-d i to, kar bomo skupno lahko storili za svobodo človeka. Končno, bodite državljani A-merike ali sveta, zahtevajte cd nas isto moč in požrtvovalnost, ki ju bomo od vas zahtevali, pri čemer naj bo plačilo samo dobra vest, kot končni sodnik naših dejanj pa zgodovina*. Po ustoličenju in po svojem govoru je Kennedy prisostvoval veliki paradi, pri kateri je sodelovalo 16.000 vojakov in velika množica civilistov. Prisostvovalo pa ji je okoli milijon ljudi Ameriški državni departma je sporočil, da bo kot tajnik za politične zadeve Merchant vcdil posle državnega tajnika, dokler senat ne odobri imenovanje Herterjevega naslednika Deana Ruska. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta &Z in predsednik sovjetske vlade Hruščev sta poslala Kennedyju brzojavko s čestitkami, v kateri izražata upanje, «da bo naglo prišlo do temeljitega zboljšanja odnosov med obema državama«. Brzojavka poudarja, da je sovjetska vlada vedno pripravljena storiti vse mogoče z rešitev razorožitvenega vprašanja. Agencija Tass je dala velik poudarek podrobnemu poroči- Pogajanja v Ljubljani V Ljubljani so se začeli razgovori med delegacijo tržaške trgovinske zbornice in delegacijo trgovinske zbornice LR Slovenije. Člane obeh delegacij je včeraj sprejel tajnik za blagovni promet LRS dr. Marjan Dermastja. Na sliki je dr. Dermastja v razgovoru s predsednikom tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassijem, Podrobno poročilo o razgovorih objav- ljamo na drugi strani lu o ustoličenju Kennedyja v Beli hiši. Agencija je objavila tudi dolge izvlečke iz Kennedyjevega govora. Tudi predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Ul-bricht je poslal Kennedyju br. zojavko s čestitkami in z upanjem, da bo delo nove vlade prispevalo k omilitvi mednarodne napetosti. Tiskovna a-gencija Vzhodne Nemčije pa poudarja v svojem poročilu o ustoličenju, da je bil Kenne-dyjev govor še posebno pod vplivom zahteve človeštva po miru in koncu kolonializma. niiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiifiiiitiiiiutiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitifiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiitiiiN Zaccagnini odgovoril na interpelacije o poplavah področja Polesine V Milanu dosegli sporazum s PSI Župun bo sociuldemokrut Cussinis Na eni prihodnjih sej bo vlada odobrila načrt o regulaciji rek in pogozdovanju - Deficit italijanske trgovinske bilance je v lanskem letu znašal 700 milijard - Zasedanje centralnega odbora KPI (Od našega dopisnika) RIM, 20. — V poslai-ski zbornici so danes nadaljevali diskusijo o periodičnih poplavah področja Polesine. Leccisi (MSI) je pojasni! razloge, zakaj tašisti niso predložili nobene interpelacije o tem vprašanju, in je le podprl demokristjana Cibotta, ki se je med drugim zanimal za usodo podjetij, ki so do sedaj črpala zemeljski plin na tem področju, in ki bodo morala sedaj prekiniti s svojo dejavnostjo. Nato je minister za javna dela Zaccagnini odgovoril interpelantom. Minister je napovedal, da bodo na eni bližnjih sej ministrskega sveta, morda že na prihodnji, ' razpravljali in odobrili splošni načrt o regulaciji rek; o tem načrtu sicer ne more dati podrobnosti, ker še niso dosegli potrebnih sporazumov z mi- nistrstvom za poljedelstvo in finančnimi ministrstvi. Tistim, ki so vladi očitali, da je dala prednost gradnji avtomobilskin csst, je minister dejal, da si želi, da bi se oba načrta razvijala spo-redno in dodal, da tudi načrt za gradnjo avtomobilskih cest vključuje dela za regulacijo potokov in hudournikov, Kakor si je to moč ogledati na «avtostradi son- ca, md Bologno in Flrcn- fc*"® .KSligt ki je sklical na sestanek v pa- ne nameravajo prepustiti njegovi usodi, ampak bodo storili vse, da se ohrani ta žemlja, ki je najbolj rodovitna v deželi, Pn govoru ministra so zasedanje odložili na prihodnjo sredo, ko bodo nadaljevali diskusijo o tem vprašanju, hkrati pa začeli debato v zvezi z interpelacijami o Blagajni za italijanski Jug. Na področju krajevnih uprav se bližamo zaključku. Politič- cami. V nadaljevanju svojega govora je minister Zaccagnini dejal, da bo najprej na vrsti reka Pad, nato Adiža. reke v Piemontu, Arno in Ren. Do sedaj so za regulacijo reik potrošili 352 milijard, predviden pa je bil izdatek 1500 milijard. Minister je opozoril tudi na okoliščino, da ne gre le za regulacijo rek, ampak tudi za pogozdovanje. Nato se je minister zadržal na vprašanju področja Polesine in zagotovil poslancem, da so vsa potrebna dela že skoro dokončali in da bodo mogli že spomladi začeti z delom na poljih. Glede vdiranja tai na področju izliva reke Pada je minister sporočil uradne podatke posebne tehnične komisije, ki je proučevala to vprašanje v zvezi s črpanjem zemeljskega plina, in iz katerih izhaja, da je črpanje plina, če že ne edini, vsaj glavni vzrok tega pojava, ki se je občutno zmanjšal, odkar sp prenehali s črpanjem. Odpuščenim delavcem so priznali izredno šestmesečno podporo v breme države (kar znaša okrog 300 milijonov), hkrati pa bodo imelj prednost pri novih namestitvah. Področja Polesine iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiifiiiiiiiiiiHUliiiiiiimiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiMiitiiiiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiii Lumumbov minister Mpolo je umrl zaradi mučenja? Poveljstvo OZN se vneto zavzema za aretirane Belgijce, dočim poudarja, da je mučenje Lumumbe «stvar Konga* - Prihod več Belgijcev za Combejevo vojsko LEOPOiLDVILLE, 20. — No- nogledi. Vendar pa poročilo coj se v Elisabethvillu vztrajno širijo govorice, da je Lumumbov minister Mpolo umrl zaradi mučenja. Predstavnik OZN ie davi prebral uradno poročilo, ki so ga poslali Hammarskjoeldu glede premestitve Lumumbe in drugih dveh ministrov v Elisabethville. Poročilo so pri. pravili na podlagi informacij enega švedskega podčastnika in petih vojakov, pripadnikov sil OZN, ki so stražili na letališču ob prihodu letala. Poročilo trdi, da je letalo pristalo na vzletišču, ki ga uporabljajo katanške oblasti in «ni pod nadzorstvom OZN«. Poročilo trdi, da so omenjeni vojaki bili torej oddaljeni petdeset do sto metrov od letala in so dogodek opazovali z dalj. pravi, da so se katanški Žan-darji vrgli na ujetnike, takoj ko so ti stopili iz letala, ter jih tolkli s pestmi in s puškinimi kopiti po hrbtu. Vrgli so jih nato v jeep, kjer so zavzeli mesto tudi štirje žan-darji. Tedaj se ie slišalo, da je eden od ujetnikov strahotno zavpil. Takrat je bilo na letališču 37 švedskih vojakov. Toda ((dogodek je videlo samo šest vojakov«. Poročilo je, kakor se vidi, sestavljeno v prizadevanju, da se odvrne odgovornost predstavnikov OZN. Medtem ko poveljstvo OZN ni nič storilo, da zaščiti predsednika zakonite vlade, je takoj »odločno protestiralo* pri pokrajinskih oblasteh v Stanleyvillu, ker so tam aretirali dvanajst Belgijcev. Predstavnik OZN je izjavil, da tamkajšnje oblasti pravijo, da »se OZN ne more vmeša-vrti*. Očitno so kongoški piedstavniki odgovorili z istimi besedami, kakor je odgovoril predstavnik OZN v Eli-sabethvillu v zvezi z muče-njtm Lumumbe. Predstavnik je namreč izjavil: »OZN je mnenja, da je notranja stvar Konga, da so pripeljali Lu-mumbo v Katango. Sedaj je stvar Combeja, da se razgo-varja s predstavniki Rdečega kuža v Ženevi, če hoče, toda nihče ga ne more k temu piisiliti*. Danes je v Elisabethvillu pristalo iransko letalo, ki je pripeljalo večje število Belgijcev, ki se bedo vključili v Combejevo vojsko. iačo Clerici člana vodstva KD dr. Granellija, pokrajinskega tajnika KD Marcoro in občin-ske svetovalce Cattabenija, Montagno in Cecchinija. Po dobri uri razgovorov, so povabili na sestanek najprej senatorja Lami-Stranutija (PSDI), natj pa še pokrajinskega tajnika PSI Mosco. Po sestanku so izjavili, da je treba rešiti le še vprašanje župana. KD predlaga lastnega župana ali pa pred-stavika PSDI, na katerega bi mogla večinska stranka pristati. Vse ostalo je že rešeno. Na vprašanja novinarjev, Scaglia ni hotel datj nobene izjave in je le dejal; »Sedaj niso več potrebne izjave«. Pokrajinski tajnik PSI Mosca pa je potrdij stališče svoje stranke glede županskega mesta: (Smo za boljše iz preteklosti in mislimo na prihodnost. Ne gre nam za ime, ampak za to, kar utegne predstavljati. Se vedno velja naš predlog, na podlagi katerega smo pripravljeni prepustiti KD večino v občinskem odboru, če pristanejo na socialističnega župana. Vsekakor pa jutri ne bo odložitve« (v občinskem svetu). Pozno zvečer se je sestal odbor socialdemokratskih svetovalcev, da bi izbrali svojega kandidata za mesto župana. Po večurnem razpravljanju, katerega so se udeležili tudi člani pokrajinskega odbora in pokrajinski svetovalci PSDI, so s tajnim glasovanjem izvolili prof. Gina Cassinisa. Prof. Cas-sinis se je rodil 27. januarja 1885 v Milanu. Bil je rektor politehnične šole, v prejšnji občinski upravi pa je kot odbornik odgovarjal za občinska podjetja. Jutri zvečer bo na seji občinskega sveta izvoljen za župana. Deželni odbor KD Emilia-Romagna se je danes sestal v Piacenzi, da bi proučil politični položaj v pokrajinah dežele v zvezi z vprašanjem težavnih krajevnih uprav. Po sestanku so izdali sporočilo, v katerem »obžaluje, da se je PSI v Ravenni in Brisighelli, namesto da bi podprl sestavo upravnih odborov levega centra, kakor je za občinski in po.-iajinski odbor predlagala KD, raje odločil za komisarsko upravo«. Deželni odbor KD poudarja, da še vedno velja njen predlog levega centra za rešitev vprašanja težavnih krajevnih uprav, ker smatra, da v teh krajevnih u-pravih «ni moč sestaviti — izven takega okvira — trajne večine in voditi upravne politike demokrati-nega razvo ja«. se sestali voditelji struj KD »rinnovamento« (sindikalisti) in odobrili resolucijo, ki odraža stališče te struje o vprašanju težavnih krajevnih u-prav. »Polemika, ki se vodi osrog vprašanja krajevnih u-prav, se nadaljuje v obliki, ki v nas utrjuje mnenje, da se v tej polemiki išče frazlog ali pretveza, da bi v kratkem povzročili kakšno spremembo političnega ravnotežja«. V nadaljevanju resolucija zavrača argement liberalcev in njihovo težnjo, da bi se povrnili k centrizmu in poudarja, da je pripravljena (struja «rinnova-mento«, seveda) boriti se proti takim težnjam in da tudi Saragata ne bo moč pridobiti za tako politiko. Minister za zunanjo trgovino Martinelli je imel danes na televiziji tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil nekatere še nedokončne podatke o italijanskem uvozu in izvozu v lanskem letu. Iz teh podatkov izhaja, da je italijanska trgovinska bilanca v lanskem letu deficitna za 700 milijard (400 milijard več kot v prejšnjem letu)? Centralni odbor in centralna kontrolna komisija KPI sta aanes nadaljevali z zasedanjem. V discusijo so posegli Pajetta, Schiapparelli, D'Ami-co, Roman’ Spano, Galluzzi, Alinovi, Orlandi, Fredduzzi in Alicata. Pajetta je med drugim zatrjeval, da komunisti i c verjamejo, da bi krajevne uprave levega centra mogle kakor koli prispevati k «de-blokiranju položaja«; tudi glede tega, kako se bo zadeva končala v Milanu, komunisti nis ■ prav nič zaskrbljeni; »naj se konča kakor koli, ne bo odločila o bistvenem razvoju položaja«. A. P. itiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiitiiiiitim« Tito Kennedfju Kunc je poudaril, da mora OZN odločno ukrepati za osvoboditev Lumumbe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. V brzojavni čestitki, ki jo je poslal novemu predsedniku ZDA Johnu Kennedyju ob njegovem usto-ličenjum, izraža predsednik republike maršal Tito upanje, »da bodo vaši osebni napori v sedanjem zapletenem in res. r.em položaju prispevali k izboljšanju mednarodnih odnosov in miroljubnemu reševanju perečih svetovnih vpra-sanj. Prepričan sem*, ugotavlja Tito, »da se bodo odnosi med našima dvema državama še nadalje razvijali v smeri poglobitve medsebojnega spoštovanja, razumevanja in sodelovanja*. Zastopnik državnega tajništva je na današnji tiskovni konferenci obsodil izročitev Lumumbe Combeju kot nov hud prestopek kolonialistih, nih krogov, ki skušajo z nasiljem preprečiti pozitivno rešitev krize v Kongu. Za izročitev Lumumbe lutkovni vla-di Katange m za barbarsko ravnanje z njim nosijo veliko odgovornost tudi tisti belgijski in drugi inozemski čini-telji, ki stoje za tem. Kunc je poudaril, da je treba obžalovati in obsoditi dejstvo, da zastopniki Združenih narodov s svojim zadržanjem omogočajo in olajšujejo nasilje u-zurpatorjev v Kongu in njihovih kolonialističnih pokroviteljev. Skrajni čas je, da zastopniki OZN sprejmejo odločne ukrepe za osvoboditev Lumumbe in drugih političnih voditeljev Konga in zagotovijo normalno delovanje ustavnih institucij in zakoni-te vlade Konga, V tem je od začetka bistvo poslanstva Or-gtnizacije združenih narodov v Kongu. Za izvajanje tega poslanstva, je ugotovil Kunc, so zastopniki OZN razpolagali in še vedno razpolagajo z zadostnimi materialnimi sred-stvi in z ustrezno zakonito osnovo. V zvezi z vestmi, da je Ccmbe kupil v Južnoafriški zvezi letala, je Kunc ugotovil, da omogočanje nadaljnje oborožitve Combeja predstavlja nadaljnji korak kolonialističnih krogov proti neodvisnosti Konga z zelo nevarnimi posledicami. Zadnjo izjavo začasne alžirske vlade ie Kunc ocenil kot koristen korak za rešitev vprašanja A'žirije in pouda-Sinoči in danes dopoldne so j uu, da jei jugoslovanska vlada. večkrat poudarila, da so po. gajanja s FLN, ki je nesporni zastopnik alžirskega ljudstva, edina pot za miroljubno rešitev spora. Kunc se je. dotaknil tudi najnovejših napadov Kitajske na Jugoslavijo, zaradi katerih je odpravnik poslov Jugosla. vije v Pekingu vložil protest, in je ugotovil, da so ti napadi ni.daljevanje procesa v alban. sko-kitajskih odnosih, katerih politika je premišljeno usmerjena na nadaljnje poslabšanje odnosov z Jugoslavijo. S tem se zastruplja tudi mednarod-ne ozračje, vse pa je usmer. jeno proti osnovnim načelom miroljubne koeksistence med državami. B. B. Nova letala ZDA upornikom PARIZ, 20. — General De Gaulle je odgovoril na pismo Hruščeva od 10. januarja v zvezi z Laos'm. Domnevajo, da je odgovor enak de Gaul-lovemu pismu kamboš!Kemu predsedniku Sihanuku. V Londonu zatrjujejo, da bo Velika Britanija verjetno pred. lagala Sovjetski zvezi, naj ti dve državi pozoveta Indijo, naj bi poslala v Laos na poizvedovanja predstavnika, ki naj bi predlagal kralju obnovitev delovanja mednarodne nadzorstvene komisije. Kakor je znano, predseduje tej 'ko-nrsiji indija. Indijski predstavnik bi moral tudi ugotoviti, ali je ta predlog sprejemljiv in v skladu z določbami laošike ustave. Zbrati bo moral tudi vse informacije o sedanjem položaju v Laosu. Zatem bo indijski predstavnik poročal obema predsednikoma ženevske konference in Članom odbora, da se potem odloči, ali bo omenjeni odbor lahko koristno opravil svoje Selo. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja zanikal, da so se ZDA in Velika Britanija sporazumele o obno-vitvj nadzorstvene komisije. Medtem pa ameriška vlada še dalje pošilja vojna letala upornikom. Danes so javili, da so iz -očili uporniški vladi drugi dve letali «T-6». Božidar Jakac razstavlja v Trentu V Trentu je že nekaj dni odprta večja grafična razstava jugoslovanskega slikarja in grafika Božidarja Jakca ir Ljubljane. Zbirka je razstavljena v tamkajšnji galeriji Centro cultura-le »Fratelli Bronzetti«, izšel pa je tudi poseben razstavni katalog z uvodom domačega trentin-skega slikarja Rema Wolfa. Tuji časnikarji izbirajo najboljši italijanski film leta 1960 Odbor združenja tujega tiska v Rimu je P° svoje takole izbral tri najboljše filme italijanske proizvodnje v 1. 1960 (po abecednem redu italijanskih naslovov); »Bila je noč v Rimu« Roberta Rossellinija, »Kapo« Gilla Pontecorva ter «Rok in njegovi bratje« Luchina Viscontija. Finalno glasovanje pa bo 26. t. m. v Rimu. Odbor, ki je izbiral najboljši italijanski filmi sestavljajo sledeči tuji časnikarji: Robert HaW-kins (ZDA), Jacquea Ferrier (Švica), Adriano Luijdjenz (Holandska), Robert Mongin (Francija), Gunnar Nilson (Švedska), lija Petrov (SZ), Klaus Rhule (Nem. čija), Luis Ignacio Seco (Španija), Aca Stanovnik (Jugoslavija), Aliči® Ursyn-Szantyr (Poljska), Laurence Wilkinson (V. Britanija), Ysao Yamaza-ki (Japonska) in Julio Moriones Casas kot predstavnik predsedstva združenja. «Velika vojna» ima še sedaj sitnosti s sodiščem Sedaj, ko so ga že povsod videli, bo treba rezati še film «Velika vojna«. Tako je odločilo sodišče v Milanu, ki je u* godilo tožbi, ki jo je vložil bivši športni me-nažer Giovanni BusaccBi Ta se je čutil užaljen, ker je v filmu nekdo * istim priimkom negativno naslikan. Busacc® meni, da film na ta način škodi njegovemu °' gledu. Sodišče je odločilo, da ni še nič hudega, če nosi ime realne osebe kaka izmišljen® oseba. Nedovoljeno P® je, ako nosijo imena resničnih oseb zlobne, smešne in odvratne osebe; (Le kje bodo odslej filmski delavci iskal* priimke za svoje neg®' tivne tipe. In če velj* isto za književnost, te; daj bo sledilo še dost* tožb). Za sedaj je sodi' šče odločilo, da mor® producent odstraniti *2 filma ime Busacca; d0-kler se to ne zgodi, s? film ne sme predvajat*' Obenem pa mora prod®' cent plačati sodne str®" ške. V Bologni novo Malo ljudsko gledališče Pod liennedyjem vojaki v diplomaciji? S trebuhom za kruhom... 222.000italijanskih delavcev se je lani izselilo v tujino V glavnem so se za stalno ali sezonsko izselili v Zahodno Nemčijo in Švico «V prvi in drugi svetovni vojni je imela naša država 18 mesecev časa, da se pripravi. V tretji svetovni vojni pa ji bo ostalo samo 18 minut,« tako je Stuart Symington izrazil osnovni problem ameriških oboroženih sil in Pentagona. V poročilu, sestavljenem na zahtevo izvoljenega predsed-rika Kennedyja, je ta problem časa v osnovi pobud, ki nanašajo na proizvodnjo in preizkušanje novih orožij, na mehanizem nadzorstva in poveljevanja kot tudi na celotno organizacijo ameriške vojaške sile. Ni časa — to je geslo a-meriških organizatorjev vojaškega stroja. Ti sodijo, da tradicionalna razdelitev na klasične rodove vojske z ustreznimi štabi ne ustreza sodobnim pogojem in da je treba začeti bolečo operacijo sintetiziranja in grupiranja po novih načelih. V skladu s to koncepcijo o važnosti «časovnega činitelja« je bilo sklepati, da novi predsednik ZDA, po čigar zahtevi jt bilo sestavljeno to poročilo, ne bo zavlačeval reorganizacije in da se bo novi o-brambni minister MacNamar-ra, bivši predsednik družbe Ford, v slogu ameriškega poslovnega moža lotil dela, kakor hitro bo sedel na svoj stol v Pentagonu. Toda tako Kennedy kot MacNamarra izpričujeta nenavadno previdnost in sta se potrudila, aa bi pomirila vojsko in ji dala vedeti, da ne bo naglih sprememb. O Sy-mingtonovem poročilu, ki je trkoj zadelo na odpor v krogih Pentagona, je Kennedy dejal samo, da so v njem ((zanimive misli«. Za takšno previdnost je več razlogov. Pentagon in vojaška moč ZDA nastopata v Kennedyjevih načrtih kot o-srednji činitelj ameriške svetovne politike. Po njegovem mnenju ZDA še vedno niso dovolj vojaško močne, in njegova prva naloga bo, okrepiti vojaško zmogljivost z reloka-cijo in z boljšim izkoriščanjem sredstev kot tudi s tem, da bo dodal, kot govore, še dve milijardi dolarjev. Med volilno kampanjo je celo nekajkrat poudaril, da sc, preden bo uresničen ta načrt, ne bo spuščal v mednarodna pogajanja o perečih vprašanjih, kot so razorožitev, Nemčija itd., kar praktično pomeni, da se bo želel razgovarjati s pozicij sile. Toda ta dullesovski postulat a-n.eriške politike v Kennedy-jevi verziji naj bi kombinirali z novimi ameriškimi pobudami, s pozitivnimi programi razorožitve, opustitve atomskih poskusov, izkoriščanja vesoljskega prostora in z novo zunanjo politiko do iz-venevropskih področij sveta. Reorganizacija vojaških sil, kot jo predlaga Symingtono-ve ekipa, bi nedvomno omogočila prihranke in uspešnejše izkoriščanje finančnih sredstev v vojaški produkciji Ti dolarji bodo potrebni ne samo za vojaške načrte Johna Kennedyja. Toda takš-np reorganizacija bi imela tu-o. druge posledice, ki v tem trenutku ne bi bile prijetne za predsednika ZDA. Položaj ie zdaj tak, da i-r/ajo mornarica, vojska, letalstvo svoje posebne razisko valne laboratorije in programe, za katerimi tičijo razne proizvodne družbe in interesi industrijsk’h skupin Proizvodnja ene vrste orožja, na primer raketnega, pomeni naročila v vrednosti na stotine milijonov dolarjev, od katerih sta spet, kot kažejo vsakodnevna poročila z newyor-ške borze, odvisna podeč in dviganje delnic močnih družo, Prejšnja leta je ameriški tisk pisal o vlogi tako imenovanih vojaških «lobbyjev» v Kongresu kot tudi o znatnem vplivu b*vših generalov, upokojenih in odstopivših o-ficirjev, ki so ga imeli v odločanju o vojaški produkciji. Veliki poslovni krogi so se tepli zarije, ponujajoč jim predsedniške in podpredsedniške položaje, položaje direktorjev in mer.ažerjev, pri čemer so računali na njihove /veze z rodovi vojske, poveljstvi in Pentagona. Spre--jeli so celo zakonske predpise z namenom, da bi preprečili favoriziranje in protekcionizem posameznih družb. Tako Kennedy kot MaeNa-marra vesta, da mora vsaka reorganizacija zadeti na od- por teh skupin, ne glede na to, kako pride do izraza, in si zate prizadevata izvesti reorganizacijo na čim manj boleč način. Drugi razlog odpora proti Symingtonovim zamislim je v tem, da v svojem poročilu predlaga okrepitev civilne uprave, predvsem sekretariata za obrambo, na račun vrhovnih štabov. Čeprav po tem programu ne bodo ukinjeni rodovi vojske, bo odpadlo okrog 15 se-krmarjev, podsekretarjev in pomočnikov rodov vojske, razpadel bo celoten zapleteni administrativni aparat. Sekretar za obrambo dobi neposredno pravico upravljanja in nadzorstva nad vsemi službami in na vseh ravnih po dveh podsekretarjih, za sisteme o-rožja in za administracijo. Štabi rodov vojske bi tako doživeli reorganizacijo in organizirali bi tri poveljstva — za strateške, za taktične in za obrambne operacije. Vloga sveta za obrambo in generalštaba bi se povečala, njuni člani pa ne bi bili več vezani na štabe rodov, iz katerih so piišli. Vseh teh pobud Ker,nedy ni ne sprejel ne zavrnil, toda imenovanje Rosvvella Gilpa-tricka za namestnika sekretarja za obrambo — Gilpa-trick javno in ostro kritizira Pentagon in se zavzema za reorganizacijo oboroženih sil — najbolje naznačuje bodoči razvoj. Kennedy tudi ne bo hotel izzvati prehudih nevšečnosti, takšnih, kakršna je imela Eisenhowerjeva vlada, ko so generali začeli zapovrstjo odstopati, ker se niso strinjali s politiko Pentagona. Se več, mnogo govore o možnostih, da bodo s prihodom nove vlade številni med njimi postali aktivni. Med temi omenjajo bivšega načelnika generalštaba Taylorja. To bi bilo vse kaj drugega kot lanski javni prepiri predsednika Eisensowerja s posamez-* nimi generali, ki so kritizirali njegovo politiko in njegove ocene o pripravljenosti ameriškega vojaškega stroja. Prvič v povojnih letih bo Kennedy uvedel Pentagon na torišče mednarodnih pogajanj o razorožitvi. Imenovanje Paula Nitscheja za podsekretarja za obrambo, zadolženega za razorožitev, si tu razlagajo ne kot odhod diplomata med vojake, ampak kot prihod vojaka v diplomacijo. Pentagon, ki je prej oviral vse načrte Stale Departemen-ta, celo v začetni obliki, bodisi da je šlo za splošno razorožitev ali za opust tev atomskih poskusov, bo, kot kaže, pozvan, naj za Stat- Departe-ment sestavlja načrte, ki se jih bo posluževala diplomacija. Ce bo res tako, bo imel Pentagon mnogo odgovornejši položaj, kot ga je imel ko je popolnoma nasprotoval vsem načrtom diplomatov. Kennedy prisoja važnost razorožitvenemu problemu, čeprav zveni to še tako paradoksalno glode na njegove načrte o krepitvi ameriške vojaške sile. Kritiziral je Eistn-hovverjevo vlado, da sploh ni imela določene politike do tega vprašanja, da je bila nenehno v defenzivi. Zdaj, v prvi fazi formiranja nove vlade, je videti, da celo Pentagonu ra.iaja nalogo, naj bo aktiven udeleženec, morda celo r,.(odgovorne ši v tem vprašanju. RIM, 20. — Po skoraj dokončnih podatkih ministrstva za delo se je v letu 1960 za stalno ali sezonsko izselilo iz Italije 206.543 delavcev in 16.241 njihovih družinskih članov. Skupno je emigrantsko gibanje delavstva v letu 1960 doseglo 222.784 oseb v primerjavi s 134.977 osebami v letu 1959 s skupnim povečanjem za 87.807 oseb. Izseljevanje italijanskega delavstva je bilo v prvi vrsti usmerjeno v evropske dežele, v katere se je izselilo 208.515 delavcev napram 117.454 delavcem leta 1959 s skupnim povečanjem za 91.061 enot. V prekooceanske dežele pa se je v letu 1960 preselilo 14.269 delavcev in njihovih družinskih članov, kar je za 3254 e- not manj kot v letu 1959, Največ italijanskih delavcev se je izselilo v Zahodno Nemčijo, in sicer 94.145 oziroma kar za 68.903 več kot leta 1959. Sledi Švica, kamor se je lani izselilo 60.673 italijanskih delavcev, oziroma 26.523 delavcev več kot leta 1959. Za izseljene delavce je ministrstvo za delo tudi lani, kot prejšnja leta, doseglo z mednarodnimi sporazumi isto socialno zaščito kot jo uživajo delavci-domačini. Ti sporazumi veljajo predvsem z deželami Evropske gospodarske skupnosti, med poslednje, ki so bili sklenjeni, pa sodi tudi dogovor med Italijo in Jugoslavijo glede vseh oblik socialnega zavarovanja, ki je začel veljati 1. januarja 1961. Tako sta se še pred dnevi v Beli hiši sestala dotedanji predsednik Eisenhower in njegov naslednik Kennedy. Toda odslej ne bo več takih slik, ker je včeraj Kennedy dokončno zasedel mesto gospodarja v Beli hiši Nov element v oživljeni aferi zrakoplova «ltalia» Po 10.000 mark za aretacijo treh Eichmannovih sodelavcev Gre za tri bivše oficirje SS, ki so se «odlikovali» pri izvajanju akcije za «dokončno rešitev zidovskega vprašanja» FRANKFURT, 20. — Državni pravdnik v Frankfurtu, ki vodi številna raziskovanja v zvezi z nacističnimi zločini, je danes odredil tiralico za tremi najožjimi Eichmannovimi sodelavci. Gre za 47-letnega majorja SS Rolfa Giintherja, za njegovega 50-letnega brata Hansa, prav tako majorja SS, ir> za bivšega kapitana SS Franza Novaka. Kdor bo dal informacije, ki bi omogočile aretacijo omenjenih treh kriminalcev, bo prejel nagrado 10 tisoč mark. Zdi se, da vsi trije bivši oficirji SS živijo pod tujimi imeni v Nemčiji in v Avstriji. Obdolžujejo jih številnih zločinov v' okviru izvajanja tako imenovane akcije «dokončpe rešitve židovskega vprašanja«, katero je vodil Eichmann. Generalni prokurator iz Frankfurta je danes sporočil, da je bil aretiran eden izmed Eichmannovih sodelavcev, Franz Novak. .Aretirala ga je avstrijska policija. Novak je oelal v neki dunajski-tiskarni in to kar pod svojim pravim imenom. *»------- Za rešitev templja ob Nilu KAIRO, 20. — Mednarodni posvetovalni odbor UNESCO je tudi v prizivu odobril načrt Italijanov Gazzole, Collo-nettija in Morandija za prenos ogromnega faraonskega svetišča v Abu Simbelu na prostor, ki je 64 metrov nad sedanjo gladino Nila. Predsednik odbora je včeraj izročil vladi SAR zapisnik s sklepi, egiptovski minister za javno vzgojo Okasha pa bo te sklepe sporočil jutri na tiskovni konferenci. Na ta način je bil francoski načrt, ki je predvideval zgraditev dveh polkrožnih jezov okrog slavnega templja, dokončno opuščen. Zatrjujejo tudi, da bo italijanski načrt stal okrog 30 milijonov dolarjev manj kot, francoski. Angleška kraljica v Gen.Valle toži gen. Nobile j a zaradi obrekovanja v tisku Cen. Nobile obtožuje Valleja kot glavnega pobudnika gonje proti njemu LONDON, 20. — Angleška kraljica Elizabeta in njen soprog princ Filip sta danes zjutraj z letalom odpotovala na šesttedensk^ obisk v Indijo, Pakistan, Nepal in Perzijo. Qb odhodu so ju pozdravili na letališču: njena sestra princese Margaret s soprogom Armsticngorr. Jonesom, predsednik vlade Mac Millan in diplomatski zastopniki omenjenih štirih držav. Iz Novega Delhija poročajo o velikih pripravah za sprejem, kljub temu da se je Indija tako dolgo in vztrajno borila za osvoboditev izpod britanskega kolonialističnega jarma. Toda vedeti je treba, {la je Indija še vedno članica Com-monwealtiia, kateremu nače. ljuje formalno angleška kraljica. RIM, 20. — Letalski general Giuseppe Valle, bivši šef glav. nega štaba letalstva od leta 1929 do 1939, je vložil pri državnem pravdništvu v Rimu tožbo proti generalu Umbertu Nobileju v zvezi š člankom, ki ga je ta s svojim podpisom objavil v nekem večernem rimskem dnevniku 4. januarja letos. Polemika okrog nesrečne ekspedicije zrakoplo. va «Italia», ki jo je znova sprožil general Nobile z znano televizijsko oddajo, se bo še bolj razvnela. Katere so izjave, ki jih general Valle smatra za obreko-valne? General Nobile v bistvu zatrjuje, da sta bila general Giuseppe Valle in Italo Balbo, prvi v svojstvu šefa glavnega štaba in drugi v svojstvu podtajnika ministrstva za letalstvo in zatem v svojstvu ministra, glavna ob-toževalca in ins-piratorja gonje proti njemu. V članku, ki ga ima general Valle za žaljivega, je med drugim rečeno; «Glavni pobudnik laži, ki so vsebovane v drugem in tretjem členu, ki ga je pod- pisala raziskovalna komisija Nobilejevega primera, je general Valle, ki je proti koncu leta 1924 vložil nepodpisano obtožbo proti meni in ki je bil, ko se je dokazalo, da so njegove trditve lažnive, kaznovan s tromesečnim zaporom v trdnjavi.« Nobile v svojem članku prav tako navaja sum, da se je ((general Valle, ki je bil premeščen z ministrskim odlokom iz Caserte v Rim«, zanimal za potek preiskave z delovanjem za kulisami. Skoraj dnevno — zatrjuje Nobile — je imel general Valle razgovore v pisarni šefa kabineta o katerih so me obvestili številni prijatelji, ki sem jih imel v letalstvu in ki so mi ostali zvesti med fašizmom.» Parkiranje postaja v mestih vedno hujši problem. V Hamburgu imajo na parkirnih prostorih posebne «parkimetre)i, ki merijo čas parkiranja, ki ga je treba plačati; tako se nabirajo sredstva za ureditev drugih parkirnih prostorov In končno ima general Valle za žaljivo in obrekovalno No-bilejevo trditev, da ga je prav on med delom raziskovalne komisije izrecno obtoževal: «Ko je dokončal svoje zakulisne mahinacije, je Valle prejel pričakovano nagrado — pravi Nobile v članku — in dejansko je bil takoj nato na Balbov ukaz izbrisan iz njegovih osebnih dokumentov svečani opomin in beležka o zaporu v trdnjavi leta 1925. Po odstranitvi te ovire ni bilo več preprek za njegovo napredovanje za šefa glavnega štaba letalstva.« Ko je general Nobile zvedel za tožbo, ki jo je vložil proti njemu general Valle, je z nasmeškom izjavil: «Res sem za- Kratkotrajen beg Verwocrdovega atentatorja JOHANNESBURG, 20. — David Fratt, ki ie lani skušal u-moriti predsednika Južnoafriške zveze Verwoerda, je včeraj, ko so ga iz zapora peljali k zobozdravniku, pobegnil, vendar pa so ga kmalu nato znova ujeli. #»------- Strelka povrgla mladiče MOSKVA, 20. — Psica Strelka, ki je lani avgusta poletela v vesolje s sovjetsko ((vesoljsko ladjo«, je skotila 6 mladičev. Agencija TASS zatrjuje, du to rojstvo dokazuje u-činkovitost opreme na sovjetskih vesoljskih ladjah za zavarovanje živih organizmov pred izžarevanji in drugimi učinki potovanja v vesolje. Strelka in njena spremljevalka v vesolju Belka sta bili prvi živi bitji, ki sta se vrnili na Zemljo po potovanju v vesolju. Vesoljska ladja, v kateri je bilo tudi nekaj drugih glodalcev, je večkrat obkrožila Zemljo v oddaljenosti okrog 320 kilometrov. List »Sovjetska Rusija« objavlja na prvi strani veliko fotografijo Strelke z njenimi šestimi mladiči. Tatvina draguljev velike vrednosti GLENDALE (Kalifornija), 20. — V muzeju «Forest Lawn Memorial Park« so bili včeraj ponoči ukradeni dragulji v vrednosti 50 do 100 tisoč dolarjev. Med dragulji je tudi čin 226karatni opal, imenovan «Ponos Avstralije«. Predstavnik muzeja je dejal, da gre za izredno delikaten opal, ki bi lahko bil uničen, če se z njim ne ravna izredno previdno. dovoljen. To je dobra novica.« Pred podelitvijo «srebrnih trakov 19(51» Antonio ni, Fellini i se potegujejo za nagrado Kot najboljši igralci in igralke pa so kandidati za «srebrni trak» Mastroianni in Sordi ter Anna Maria Ferrero, Sophia Loren in Monica Vitti RIM, 20. — Vodstvo sindikata kinematografskih časnikarjev je pregledalo rezultate referenduma, po katerem so bile izbrane »terne«, ki bodo konkurirale za podelitev ((srebrnih trakov 1961». Izbira je bila izvedena med vsemi filmi, ki so se predvajali v 1. 1960. Po abecednem redu so prvi trije v vsaki kategoriji sledeči: Režiser najboljšega filma: Michelangelo Antonioni (Pustolovščina), Federico Fellini (Sladko življenje), Luchino 11 ii11 ■ i, ■ ■ m 1111 m n ........................... ......Innu............. Ropanje na cesti kakor na «divjem Zapadu» (Rok m njegovi CAGLIARI, 20. — Pet oboroženih in zakrinkanih tolova. jev je pozno sinoči oropalo 60 oseb. Tolovaji so za več kot eno uro blokirali s kamenjem cesto Olbia-Siniscola-Pa-dru v pokrajini Sassari in tako ustavili avtobus in še ne- katere druge avtomobile. Tolovaji so zahtevali od potnikov, naj jim izročijo ves denar in vse dragocenosti, ki so jih imeli pri sebi. Nato so pot. rikom ukazali, da morajo leči na trebuh vzdolž ceste z rokami na tilniku. Kljub te- mu je nekaterim potnikom uspelo skriti del denarja. Neki deklici je hotel eden izmed tolovajev vzeti uhane. Toda zaradi njenega jokanja so se je drugi tolovaji usmilili in uhane vrnili. Tri potnice so padle v nezavest, ena pa je Pred dnevi je blizu Savone velika avtocisterna zavozila s ceste ter se zvrnila skoraj sto metrov niže na železniško P™*2*-Mladi vozač se je takoj ubil, drugega vozača, ki je spal, pa je vrglo ven in je ostal nepoškodovan Utegnil je se, vihteč prižgan napir, ustaviti vlak, ki je prihajal iz bližnjega predora, ter tako preprečiti se hujšo nesrečo skrila v nogavico 11.000 lir. Neki drugi potnik je skril 50 tisoč lir pod sedež avtobusa. Orožniki so začeli z iskanjem tolovajev takoj, ko so za napad zvedeli in doslej so priprli sedem oseb. Policijski psi so odkrili neko hišo celo v predmestjo Olbie; v njej so našli primitivno, iz vreče napravljeno krinko. Med priprtimi so tudi tri ženske. Avtomobilska nesreča pri Vicenzi - 2 mrtva VICENZA, 20. — Nek tovorni avto iz Padove je prejšnjo noč okrog 21. ure strmoglavil 100 m globoko s ceste, ki vodi v Asiago, V njem so bile tri osebe: 28-letni prevoznik Lino Raimondi, lastnik tovornika, kmet Igino Magnan, star 76 let in visokošolec Pierluigi Cesaro. Prva dva sta bila takoj mrtva, mladega Cesara pa so našli nezavestnega šele ob 7. uri zjutraj, ko se je za nesrečo zvedelo. Zanimivo je, da si je mladenič sezul v nezavesti čevlje in taval po okolici, dokler ga neki avtomobilist ni prepeljal vsega krvavega v bolnišnico. Povrh tega je imel še srečo, da ga je prekrilo seno, ki ga je tovornjak prevažal, tako da ni ponoči zmrznil, kajti temperatura je znašala ponoči 13 stopinj pod ničlo. Vzrok nesreče še ni ugotovljen, vse pa kaže, da so bile v tovornjaku pokvarjene zavore. Visconti bratje). Za najboljšega producenta: Dino De Laurentiis (za vso proizvodnjo), Goffredo Lombardo (Rok in njegovi bratje), Angelo Rizzoli - Giuseppe Amato (Sladko življenje). Za najboljšo originalno snov: Michelangelo Antonioni (Pustolovščina), Federico Fellini, Tullio Pineili, Ennio Flajano (Sladko življenje), Luchino Visconti, Vasco Pratolini, Sušo Cecchi D’Amico (Rok in njegovi bratje). Za najboljši scenarij: Federico Fellini, Ennio Flajano, Tullio Pineili, Brunello Rondi (Sladko življenje), Luchino Visconti, Suso Cecchi Damico, Pasquale Festa Campa-nile, Massimo Franciosa, En-rico Medioli (Rok in njegovi bratje), Age Scarpelli, Co-mincini Fondato (Vsi domov). Za najboljšo glavno igralko: Anna Maria Ferrero (Grbavec), Sophia Loren (La cio-ciara), Monica Vitti (Pustolov. ščina) Za najboljšega glavnega i-gralca; Marcello Mastroianni (Lepd Anton); Marcello Mastroianni (Sladko življenje); Alberto Sordi (Vsi domov). Za najboljšo drugo igralko: Lea Massari (Pustolovščina); Sandra Milo (Adua in njene tovarišice); Didi Perego (Ka-p6). Za najboljšega drugega i-gralca. Annibale Ninchi (Sladko življenje); Enrico Maria Salerno (Dolga noč 1. 1943); Paolo Stoppa (Rok in njegovi bratje). Za najboljšo glasbo: Giovanni Fusco (Pustolovščina), Nino Rota (Siadko življenje); Carlo Rustichelli (Kapo) Za najboljšo črno-belo fotografijo: Armando Nannuzzi (Lepi Anton); Giuseppe Ro-tunno (Rok in njegovi bratje); Aldo Scavarda (Pustolovščina). Za najboljšo barvno fotografijo: Tonino degli Colli (Svet ponoči); Aldo Tonti (Indija); Aldo Tonti (Bele sence). Za najboljšo sceno: Carlo E-gidi (Dolga noč 1. 1943); Mario Garbuglia (Rok in njegovi bratje); piero Gherardi (Sladko življenje). , Za najboljšega kostumogra- fa: Maria de Matiteis (Gasto-ne); Danilo Donat-i (Adua in njene tovarišice); Piero Tosi (Kok in njegovi bratje). Za režiserja najboljšega tu-jegi filma; Ingmar Bergman (Sedmi pečat); Grigori Cu-kraj (Balada o vojaku); Jean-Luc Godard (Do zadnjega diha). Vsi, ki so se klasificirali v »terno«, bodo prejeli na pergament napisano priznanje, ki jim bo izročeno na večer nagraditve. Se d e za Sanremo: Jolanda Rossin (zgoraj) in Nadia Liani V Bologni so usta**(,‘ vili Malo ljudsko gled® lišče, novo gledališč® skupino, sestavljeno 1 samih profesionalce*2' večinoma mladih, a bro pripraljenih igr® cev. Igrali bodo stara j® nova dela italijanskih 1 tujih avtorjev. Tako ^ do prišli že kmalu ** vrsto: Giovanni Verf!2' Federico De Roberto, berto Bracco, Moli®2®' Federico Garcia LofC®' Jean Anouilh, Flaja*1®' Brecht, 0’Neil, Cehov *. drugi. Gledališče vo ® Giorgio Ruggeri. Igra'2 pa sr. Torivio Travaia**' Leda Negroni, Albef* Fungetti, Mario Testo**' Eugenia Casini R oP*j Maria Luisa Sofisti, *® lerio Baldini, Reli®* Mantovani in drugi. * _ vič bo to gledališče tj* stopilo z dramo 0'N«* «Za vedno«. > Aktualni problemi Sindikativnovih afriških državah Najtežji zrelostni izpit delavskega razreda črne Afrike ■?a delavski razred, neodvis-t,,riav. (me Afrike, od ka-jen 'majo nekatere za seboj nekaj mesecev samosto j-j 8®a taljenja, je osnovna di-■ ,a' kalco ohraniti, učvrstiti 'zgraditi lastno hišo, s ka-■re. 3e odstranjeno kolo-ono pročelje. «Neodvisnost °re pomeniti osvoboditev, Pa se sploh ne more ime-neodvisnost», je dejal tzmed vidnih afriških "ndilcalnih voditeljev. V teh °zsedah IS Pniotn rn 1 oni id zelo ah je zajeta misel, ki je O, 3asna afriškim delavcem. vojile so jo mnoge sindikat. organizacije kot novo bor-»is*0 Proglasitev neod- tiel«-**'’ Pomeni nesporno ■ * korak k popolni eman-Pociji afriških narodov, se jmuje samo kot prva po-#i!"!bna etapa i> tem zgodo-_ nsfcem razvoju, kot prni 9°j za dejansko in popolno Svoboditev. Ne da bi se prepustili tlu-da je treba borbo opu-difc1’ -S° naPredn* afriški sin-ati in njihovi voditelji spo. a da gre tudi druga etapa ]r°-t^r.av tako trnjevi poti, na eri se bo bitka z včerajš-'tn nasprotnikom nadaljeva-^ 0 noui smeri, ker je posta-. 2e zdavnaj jasno, da se ,°.n'a|*stt niso pomirili z iz-svojih pozicij n po- ielah90 VpHva V afriških de' kiTo novo delo stare politike, j ** navadno imenuje neoko- grob se P°iavlia včasih . 0 v obliki vojne interven- in* ln neP°STednega pritiska ,c, s" skoraj ne razlikuje od aolja J, smatrajo, da pred-iavedni P ki razred najbolj del g0j !n najbolj dinamični nejjkj „;3s^eSa ljudstva. Gvi- podporo tistim političnim gibanjem, ki so za svoj cilj proglasila borbo do popolne osvoboditve. Značilno je pri tem, da je delavski razred pripravljen na odgovarjajoče žrtve, tudi na odpoved glede nekaterih ekonomskih in socialnih zahtev, predvsem pa do stavk, ki bi lahko vnesle zmedo v gospodarsko življenje in otežkočile stabilizacijo. Nasprotno tem tendencam pa v nekaterih neodvisnih državah črne Afrike vladajoče skupine doslej niso pokazale želje, da bi po pridobitvi politične neodvisnosti podvzele ukrepe za notranjo preobrazbo. V kolikor pa so izdelani načrti za gradnjo posameznih industrijskih objektov, hi dro-central ali za napredek kmetijstva, naj bi te služile ne-okolonialistom, ki še naprej vlečejo velike profite iz afriških dežel in njihovo ekonomijo uskladili s svojimi interesi. To je v ostalem mogoče ugotoviti tudi Po tem, ker so kolonialne sile zelo skope, kadar gre za nudenje stvarne ekonomske pomoči nerazvitim državam. V bistvu se izvaja stara politika, ki so jo Afri-kanci duhovito označili z besedami: eDali ste nam biblijo, odvzeli pa ste nam zemljo in njena bogastvas. Proletariat, kot tudi ogromna večina ljudstva teh dežel, se ne more sprijazniti s tako neodvisnostjo, ker ne prinaša bistvenih sprememb v razvoju dežele in položaju izkoriščenih družbenih slojev. Prav zaradi tega so mnogi afriški sindikati v teh deželah odklonili geslo o odpovedi ekonomskim in socialnim zahtevam, ki so ga lansirali vladajoči politični voditelji, To geslo v naših pogojih — pravijo predstavniki sindikatov — ne pomeni, isto kot pomeni na primer v Gvineji. Ce bi se mi odrekli svojim zahtevam, kot se od nas zahteva, bi to pomenilo, da gremo neposredno na roko starim monopolistom in neokolonialistom — to pa so prav sovražniki proti katerim smo se bojevali leta in leta. Mlade organizacije delavske, ga razreda so se torej znašle pred za njih najvažnejšim vprašanjem: kako v danih pogojih določiti politiko in taktiko in kako izbojevati v druž. benem življenju mesto, ki jim pripada. Očitno je, da bo to za mnoga delavska gibanja v črni Afriki morda najtežji zrelostni izpit. BOŠKO RAKIDZIC Prejeli smo OBZORNIK 61. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova drušba. 1960, St. 1. Ljubljana. SODOBNA POTAi, Glasilo zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto V, št. 8. 1960. Ljubljana. k .?< Lumumbov sinček Patrice v egiptovski šoli v Kairu. Vse tri Lumumbove otroke je vzela v oskrbo egiptovska vlada Še iz zanimivega kramljanja v domači dražbi Izkušnje z onstran meje bi nam lahko koristile Naše kmetijsko gospodarstvo je v zamudi za polnih 15 povojnih let Naključje Je hotelo, da sem se za minule praznike znašel v prijetni družbi, kjer smo po dolgem času kramljali kot nekoč na ognjišču: domače, iskreno, se pravi brez ovinkov, olepšanic in bojazni, da nekoga tako ali drugače prizadeneš. Kramljanje se je ob dobri domači kaplji zavleklo. Kaj bi se ne bilo, ko je pa vsakdo moral povedati «ta svojon o svetovni politiki, o njenem kuhanju v Ameriki, Atriki, Aziji, o nasprotjih med Vzhodom m Zahodom, o medsebojni borbi naprednih in reakcionarnih sil, o našem po. ložaju in še o tem in onem. V svoji sredi smo imeli gospodarstvenika izza meje, ki so ga kot tukajšnjega rojaka tukajšnje razmere zelo zanimale. cMi pa vse premalo poznamo vaše življenje in smo o vašem napredku tako poučeni, da si ga razlagamo narobe tako kot da bi bil ta v škodo delovnim ljudem, predvsem nam — delavcem in kmetom«, je rekel nekdo ro. jaku. Rojak je na to pripombo, ki ga očitno ni presenetila, mimo obrazložil potek prizadevanj njegove države od o. svoboditve do danes. Končno je rekel; «Nedvomno so bolje poznane vaše razmere nam, ker so te enake onim v ostalih kapitalističnih deželah. Med nami in vami je le ta razlika: mi smo najhujše že prestali in prebrodili največje težave, vas pa te težave, čeprav ne takšne, kot so bile naše, še čakajo. Vaša borba je že sedaj huda, ker je dvojnega značaja; razrednega in narodnostnega. Največ energij pa trosite, kot' vidim v vsakodnevni borbi za obstoj, za Kakšno bo milijonsko mesto pod Sljemenom Zagreb v bodočih 30 letih Nova industrijska področja v Jankomiru, Žitnjaku in v Hrvatskem Leskovcu - Prenos glavnega kolodvora in dvig proge - Sedem mostov čez Savo - Stiritrasna obkrožna cesta itd. Z razvojem in napredkom industrializacije v Jugoslaviji prihaja do vzporednega pojava, do vedno večje koncentracije prebivalstva v velikih mestih in v industrijskih središčih. Človek, ki prihaja v Jugoslavijo v daljših razdobjih, ostaja že sedaj naravnost presenečen ob pogledu na mnoga mesta, ki so se izredno razširila, ob katerih so zrastli pravcati novi predeli z novimi industrijskimi objekti in seveda z novimi stanovanjskimi naselji itd. S tem v zvezi pa se pojavlja — kar je v ostalem primer tudi drugod po svetu — še eden velik problem, namreč problem modernih regulacijskih načrtov, ki naj omogočijo, skladen razvoj mest v smislu sodobnih, modernih urbanističnih načel, tako, da bodo vedno bolj rastoča mesta kos zahtevam vzporedno naraščajočega prometa in vzporedno naraščajočih kulturnih, socialnih in družbenih potreb njihovega prebivalstva. V našem dnevniku smo pred časom že podali krajši pregled nastajanja novega Beograda; tudi o nekaterih drugih jugoslovanskih mestih smo že pisali, danes pa si nekoliko oglejmo kakšen bo Zagreb, glavno mesto Hrvaške, v’ prihodnjih 30 letih, ko bo po predvidevanjih v celoti izvršen sedanji urbanistični načrt, ki predpostavlja, da se bo število prebivalcev Zagreba od sedanjih nekaj več kot pol milijona dvignilo na blizu en milijon prebivalcev. Devet savskih mostov V razstavni dvorani Ur- banističnega zavoda v četrtem nadstropju stavbe Ljudskega mestnega odbora v Ul. Proleterskih brigad je razstavljenih nešteto maket posameznih mestnih predelov in načrtov, ki bodo aktualni čez nekaj desetletij. Za meščane, ki stalno živijo v Zagrebu in ki iz leta v leto doživljajo spremembe.^ se ne bo dogajalo ničesar čudovitega, ker se bodo z vsako novostjo sproti seznanjali in jo smatrali za normalno. Za redke obiskovalce Zagreba, ki prihajajo vanj v večjem presledku let. pa bodo veli-like spremembe nudile prijetno presenečenje. Potnik električnega vlaka, ki prihaja iz Ljubljane, ne bo kot danes pri prihajanju v mesto, opazoval samo na levi strani prve zelene gričke Medvednice, na katerih se bodo nanizale družinske hišice in vile, pač pa bo z mnogo večjim zanimanjem obrnil pogled na industrijsko mesto v Jankomiru južno od proge, kjer se sedaj dviga le kakšen redek tovarniški objekt. Podobni prizori se bodo nudili potnikom, ki bodo prihajali v mesto z juga ali vzhoda, ker se bo tudi tam začenjalo mesto z novimi industrijskimi področji. Na.iimpozant-nejši predel bo vsekakor jugovzhodni, to je industrijska cona Zitnjaka, na kateri bodo tovarniški objekti zavzeli površino 2200 ha. To industrijsko področje bo mnogo večje od zagrajenega prostora Reke odnosno Osje-ka, Karlovca, Vinkovcev in Varaždina skupaj. Jankomir s 550 ha bo večji od današnjih Vinkovcev, industrijska cona na jugo v Hrvat- 1= razvijajo o-P°tiročjifl st na raznih dela Gospodarstva, njiho-b0 pa se je obvezalo, da CLanst»o ^°9e r, UresničiIo p lanske na-V Ga ed Tok°m. ?°B*h ^ ustanonni kongres jQtcrea ansk'h sindikatov, do Ž' ‘Kremi6 tUdi Prišlo zara-^a^ih n n]ene vloge sindi-ne0rf,,Sanizacii p soobodni p°d Be.., ‘sni državi, potekel deI«lmo "Združimo narod, 1 *avedno, bodimo daj v služimo Gani že se-a&o» 9I,adimo socialistično *lePo»redn sindikati so te,ni(ev 0 °ngažirani pri u-0 p kateri ®e»taunj j3®1 da so sindikati Uzeniair, 6 ,stranke in da za-!0cialnih enl ° stališče v vseh 6nit* ’Pkon°mskih in poli-Tudi anjih. dr*ai>ah drugih neodnisnih t#**‘ja -^rdce se opaža ,*udi(catoo, da nudijo •Sobotu, 21. junuarfn 1901 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali ansambli; 15.30: »Potopljen; svet«, dra- ma v štirih dejanjih; 17.20: Pesem tn ples; 18,00: Radijska univerza: Ivan Artač: »Napoleon tretji, Cavour in Bismarck«; 18.15: Umetnost, književnost tn prireditve; 18.30: Henze: Pet napolitanskih pes-smi; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Pesmi, kitare in ritmi; 20,00: Šport; 20.40: Zbor «Krnil Adamič«; 21.00: »Pantograf«, radijska drama, ki jo je napisal Lulgi Spuarzina; 22.00: V ritmu in melodiji. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Simfonični koncert p. v. Ki-rlla KondraSina; 14.50: Blag-gio Marin: »Oglejski muzej«; 15.05- Trio tržaškega jazzovskega krožka; 15.20: Zborov- sko petje. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: »Primorski tednik«; 14.25: Iz albuma priljubljenih melodij; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Domače popevke; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Dunajske melodije; 16.30; Dogodki In njih odmevi; 16.45: Igrata Jož.e Fal-vod in Aoi Bertoncelj; 17.00: Izbrali ste...; 17.40: Jazzovski koktall; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Gino Latilla; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Ital. morjih; 9.00: Operetna glasba; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Najnovejše pesmi; 12.00: Poje Peppino Di Capri; 13.30: Mali klub; 15.55: Vremenske raz- mere na Ral. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Komorna glasba; 17.20; Italijan- ska folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; 17.55: Knjiga tedna; 18.25; Izžrebanje loterije; 18.30: Te- denski literarni! pregled; 20.00: Vesele pesmi; 21.00: Magične glavta; 21.20: Federico Zardi: «Jakobinoi»; 22.45: Radijska pošta; 23.20: Plesna glasba. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: «Rešeto»; 11.00; Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Kovbojska in ciganska glasba; 15.00: Kratek koncert; 15,40: Italijanske ljudske popevke; 16.00: Program za 16. uro; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.35: Plešite z nami; 21.00: Giuseppe Verdi: »Traviata«. III. program 17.00: Haydnove simfonije; 18.00: Od kolonije do politične avtonomije: Saudova Arabija; 18.30: Življenje in delo skladatelja Scarlattija; 19.15: Kri-minalN.va v Italiji; 19.30: Skladbe B. Brittena; 20.00: Vsakovečern! koncert: Galuippi, Schumann, Faure; 21.30: Koncert: Haendel, Strawinsky, Liszt; 23.10: Pregled angleške kulture. Slovenija 8.05: Glasoa ob delu; 8.30: Klavirske skladbe B. Smetane- 8.55- Radijska šola za nižjo stopnjo; 9 25: Ruleta zabavne glasbe; 10.15: Poje zbor Slovenske filharmonije; 10.40: Angleščina za mladino; 10.55: Zabaven orkester Melachrino; 11.00: Po svetu Jazza; 11.30: Pionirski tednik; 11.50: Otroci Izbirajo pesmice; 12.00: Veseli hribovci; 12.15: Kmetijski nasveti: 12.25: Zabaven opol- danski spored; 13.30: Za prijetno sobotno popoldne; 13.50: Operne melodije; 14.20: Šport in športniki; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Zimsko veselje; 16.40: Planinski oktet iz Maribora; 17.15: Po kinu se dobimo; 17.45: Plesni orkester Ray Anthony; 18.15: L. M. Škerjanc: Ooneertlno ia klavir in godalni orkester; 18.30: Pevca Anica Zubovič *n Marko Novosel; 18.45; Okno v svet; 20.00: V izbi na toplem; 20.20: Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 9.55: Mednarodne smučarske tekme v Kitzbuehelu v Avstriji; 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 17.45: Smučarske tekme v Kitzbuehelu; 18.30: TV dnevnik In izžrebanje loterije; 18.50: Človek ln knjiga; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Glasbeni variete; 22.30: «Kdo kaj bere?«; 23.00: Nevarnost je moj poklic; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija Graz 9.55; Mednarodno smu-čarško tekmovanje — Prenos Iz Kitzbuechela — Konec ob 11.00; 12.55: Nadaljevanje prenosa iz Kitzbuechela. Ljubljana 17.00: Josip Vandot-Mllan Stante: Kekec in mojca — Prenos mladinske igre iz drame SNG v Ljubljani. Beograd 18.45: Nevarnost Je moj poklic — Serijski film; 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.15: Kratki film Zagreb 20.30: Franz Sup-pč: Lepa Galathea — Klasična opereta, ki jo bo izvedel studio Zagreb v okviru cikla »Ljubezen, smeh In spomini...«; 21.30: TV film iz serija Can-nonbaiila. piat e Vd H R V ATS KI UŠklVvAC ,s'Sfrv*;; *2r* 1*12 J15 J « R AN2 fkfcMV St A N1 CA LEGENDA : |g Industrijska cona o nega področja bodočega Z »,-«a i\atL. skem Leskovcu pa bo s svojimi 200 ha le za tretjino manjša od zazidanega prostora Varaždina. Ce vožnja z električnim vlakom iz Ljubljane ali Reke ne bo posebna senzacija, pa bo toliko večje presenečenje nudila nova železniška postaja nekoliko bolj vzhodno od sedanjega glavnega kolodvora in znatno dvignjena proga, izpod katere se bo neovirano odvijal gosli mestni promet. Zrinjevski pas ne bo več omejen in se bo nadaljeval do Mosta svobode, medtem ko bodo z drugih magistral, ki vodijo proti jugu, odstranjene zapornice, ker bodo vlaki brze-li nad glavami pešcev in ne kot danes v višini ceste. Tovornih kompozicij meščani sploh ne bodo videli, ker bo tovorna proga obšla mesto, ranžirna postaja pa bo na skrajni južni periferiji Zagreba. Del vzhodnega odcepa tovorne proge je že gotov, kmalu pa bodo začeli dvigati teren za zgraditev železniškega mosta preko Save. Po sedanjih cenitvah bo celotna rešitev železniškega vozla Zagreba stala okrog 25 milijard dinarjev. Spreminjevalnj predlog o novem kolodvoru Toda o gradnji novega ko-lod rora obstajajo tudi mišljenja, ki se ne strinjajo z omenjenim načrtom. Po teh menjih bi bilo izredno škoda porušiti sedanji glavni kolodvor, češ da predstavlja tr v okviru Tomislavovega trga izredno uspelo arhitektonsko celoto Rušenje sedanjega kolodvora bi praktično pomenilo preložitev tega trga na periferijo ali vsaj v ambijent, kamor po svojem značaju ne spada. Po istem mnenju bi sedanji kolodvor lahko z majhnimi adaptacijami še dolgo služil svojemu namenu vsaj za severni del mesta ne glede umu ............................................................................................. na to, aa bi zaradi njegove nezadostne kapacitete bilo treba zgraditi novi potniški kolodvor, ki pa naj bi ne bil vzhodno od sed«'1^-ga, kot predvideva preje om.enjeoi načrt, temveč južno ou sedanjega. Tako bi dobil Zagreb tudi na južni strani to kar ima sedaj na severni in na kar so Za-brečani zelo ponosni: da se vsakemu potniku, ki izstopi iz kolodvorskega poslopja nudi krasna panorama najlepšega dela Zagreba. Taka rešitev bi bila v bistvu dvodelna: obstajala bi iz sedanjega kolodvora na severni strani in novega kolodvora na južni strani. Severni, odnosno sedanji kolodvor, bi služil staremu delu Zagreba, južni pa novemu Zagrebu, ki se gradi južno od proge. Po tem mnenju bi taka rešitev ne bila samo arhitektonsko najprimernejša, temveč tudi urbanistično in ekonomsko važna glede na to, da so bile doslej vse dohodne ceste, tramvaji, hoteli, pošta, turistični uradi, poslopja železniškega ravnateljstva in tako dalje grajeni z orientacijo na sedanjo lego kolodvora. S premestitvijo na drugo mesto pa bi — kot zatrjujejo nasprotniki že omenjenega urbanističnega načrta — vsi tl objekti v znatni meri izgubili na svojem funkcionalnem namenu. Povsod presenečenja Avtomobilisti na odseku avto ceste, ki vodi skozi Zagreb, bodo mnogo bolj varni kot danes. Namesto enega pasu ceste, bosta dva za hitra vozila, po vsaki strani pa še po ena cesta za počasnejši mestni promet, medtem ko bo za pešce rezerviran del za zeleno ograjo. Tak četverocestni pas bo spajal severni del mesta z novim Zagrebom na desnem bregu Save. Podaljšana Runja-ninova ulica, ki bo vodila mimo številnih visokih šot in fakultet in ki se bo zaradi tega imenovala «aleja znanosti«, bo dobila na Savi nov most poleg katerega se bosta dvigali dve mogočni zgradbi; centralni komite ZKH in Izvršni svet Sabora. Z avtomobilom bo mogoče obvoziti vse mesto, ker bo široka prometna žila spajala ne samo vzhodni in zahodni del Zagreba z naseljem na desnem bregu Save, temveč bo vodila tudi izpod Medvednice. In naštevali bi lahko še naprej z opisovanjem savske ceste brez barak, avenijo v Dubravi, 43 metrov širok bu-levar od Trešnjevskega trga do Podsuseda, rekonstruirane mestne četrti ali dominantne objekte v novih naseljih in slika še vedno ne bi bila dovolj plastična. Regulacijski urbanistični načrt Zavoda za urbanizem, ki je bil predložen že leta 1953, ki pa ga je mestna skupščina zavrnila zaradi neenakih mnenj glede rešitve železniškega vozla in nekaterih drugih vprašanj, je bil ponovno pregledan in pospešen leta 1956, ko se je Zavod reorganiziral v ustanovo s samosiojnim financiranjem in se tudi pojačal s številnimi mladimi kadri. Po izjavah direktorja Zavoda inž. arh. Zdenka Kolacija, ne gre za neki togo odrejeni načrt v podrobnostih, temveč le za načrt, v katerem so čvrsto fiksirane samo osnovne konture mesta kot so industrijsko področje, stanovanjska področja, javni objekti, šole, vrtovi, kulturne in zdravstvene osnove in podobno. Zaradi tega bo načrt doživljal sproti tudi spremembe v obliki dopolnitev, ki bodo postajale nujne in potrebne. kruh, ker se v tem zmedenem in nenačrtnem gospodarstvu možnosti za kruh vedno menjujejo. Izkušnje kažejo, da je treba v takih razdobjih strpno vzdržati, se disciplinirano vključiti v svojo napredno po. litično in stanovsko organizacijo in si prizadevati, da se za krušno borbo, torej strokovno, čimbolj pripravite.« «To je pravilno in priznam, da ni za nas druge rešitve. A poleg tega vidim še eno potrebo: naučiti se moramo za služek pravilno obrniti, rekel bi, gospodariti bolj razumno, po pameti«, je dodal gospodar — gostitelj.. «Nedvomno je to velikega pomena«, je re. kel rojak. «Omenili ste strokovno znanje. To je res potrebno. A mi nimamo te možnosti.« Videl sem napredek v Italiji in pri vas in s tem primerjal naše razmere. Mi kot majhni proizvajalci ne moremo tega doseči, kar lahko dosežejo v Italiji na veleposestvih ali pri vas na državnih gospodarstvih ali v zadrugah. Tudi nimamo dosti plodne zemlje. Seveda je napredek mogoč tudi pri nas. A dobri mojstri pridejo le iz dobre šole in iz izkušenj, iz naprednega kmetovanja. To nam manjka«, se je vrinil v besedo gostiteljev sosed. Rojak: «Cital sem, da boste dobili kmetijsko šolo«. «Tudi mi smo čitali, več kot toliko ne vemo o tem. A meni je znana «štorja» o tej šoli«, je segel v pogovor drugi domačin. «Pri komisariatu je oddelek za kmetijstvo, za našo pokrajino imamo kmetijsko nadzorništvo, v mestu kmetijske organizacije in trgo. vine s kmetijskimi potrebščinami. Pomeni, da naše kmetij, stvo kljub vsemu le nekaj po. meni. Hočem s tem reči, da bi bila morala že sama oblast skrbeti za našo izobrazbo, ne pa, da smo morali sami za to šolo leta i.i leta prosjačiti. An-gloameriška uprava je postavila takšno šolo v Plavjah. Za kaj prav tam, ne vem. Zaradi svojih pomanjkljivosti ni šola odgovarjala svojemu namenu. Ko je italijanska oblast prevzela upravo in so Plavje prišle pod bivšo cono B, je ta zavod odpadel. Od tedaj dalje do konca lanskega leta, to. rej 6 let, so se naši predstavniki borili za ponovno otvoritev te šole, ki je tako nujno potrebna. Meni in vsem našim ljudem ne gre v glavo, da za vsako gospodarsko panogo poskrbijo, da ima čimbolj sposobno delovno silo. Ta. ko je tudi pri vas. Saj čitam, kakšne šole ustanavljate. To je, po mojem, pri današnjem skoku v kakovost toliko bolj potrebno. Samo nas se pusti ob strani«, «No, sedaj je ta zadeva rešena«, ga je pomiril rojak. «Je rešena, samo če ne ostane samo na papirju. Sele ko bo rešena v praksi, bomo govorili o pravi rešitvi. Upajmo da . pojde s to zadevo hitreje kot z drugimi, namenjenimi v našo korist. Saj je že zadosti zamujenega. Posledice dolgoletnega čakanja se ne dajo zmeriti in stehtati, ker segajo v naše materialno in moralno življenje. Lahko rečemo, da smo — če pustimo naš zastoj za časa fašizma — v zamudi za celih 15 povojnih let.» Rojaka — gospodarstvenika so te besede zanimale. Priznal je, da je tukajšnje kmetijstvo močno zaostalo. S takš. no zaostalostjo se borijo tudi v Jugoslaviji. Stare metode se razmeroma naglo odpravljajo. To je mogoče le v cbliki skupnega nastopanja — s posegom države in sodelovanjem posameznih gospodarstev z zadrugami. «Pri vas je stvar malo drugačna*, je rekel, «ker imate majhna, drobna gospodarstva. Ne vem, kako boste to zmagovali in kolike časa. V vaših razmerao bi bila razmeroma najbolj primerna in uspešna gospodarska oblika zadružnega gospodarstva. Prav to bi bila naloga kmetijske šole, saj ne gre le za vprašanje dviga kmetijske proizvodnje, ampak prav tako tudi za vnovčenje proizvodov, kot za nabavo raznih potrebščin in še marsikaj«. »Imate prav,« ga je nekdo prestregel, «a v tem nam kvari bližina mesta. To je naša sreča v nesreči.« »V kolikor je to vaša nesreča, ne poznam drugega le-ka. Mislim pa, da boste sami uvideli, da bi si mogli z za-družnim gospodarstvom še najbolj pomagati.« J, f. Ali veš, cist ■■■ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepomembni dogodki bodo motili vaše poslovne in tudi sentimentalne odnose. Več resnosti in vneme pri delu BIK (od 21. 4. do 20'. 5.) Ker vam običajno delo ali služba ne nudi dovolj, poizku. site tudi s kakim stranskim delom. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne bo vse prav, kar ste storili, vsekakor bo dan kolikor toliko pozitiven in celo pomemben. Pričakujte pismo. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Vaša podjetnost, predvsem iznajdljivost, bo končno rodila zelo obilen sad. Naj vas to ne zanese in bodiie še vna-1 prej vgtrajni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Cas je kot nalašč, da se lotite tudi tistih opravkov, ki jih tako radi odlašate, ker niso prijetni. Glavobol. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Načrti in programi bodo spodleteli. Nič naj vas to ne moti, ker niste izbrali pravo pot. Več iniciative. stransko zadoščenje. Gmotni u_ speh bo dopolnjen z moralnim zadoščenjem. Ne bodite ljubosumni KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan vam ni kdovekaj na- TPUTSiif1 a ,-j o- n j -o ■ klonjen. Karkoli boste počeli, TEHTNICš (od 23. 9. do 23. bo terjalo vež naporov, kot 10.) Čudno srečanje, ki ga I ste sj misiiij Drugič več po- niste pričakovali, ki pa bi B y vam znalo priti zelo prav. Več zaupanja v lastne sile. SKORPUON (od 23. 10. do 22. 11.) Dan, ki ne obeta veliko. Ze v začetku se bo kaj zapletlo. Zvečer pa boste ven. darle razpoloženi STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Delo vam bo dalo vse- zornosti VODNAR (od 21. 12. do 19. 2.) Naključno, toda simpaiično srečanje. Podvizajte se, da vam delo ne bo zaostalo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekdo se močno zanima za vas. Ce bo zanimanje poslovnega značaja, se ga oklenite, če čustvenega, bodite previdni. — da je prestolnica ZDA Washington postala pretežno črnsko mesto. Pred desetimi leti je Wa«hington štel 23 odstotkov črnskih prebivalcev in 77 odstotokov belcev, danes pa odpade 54 odstotkov prebivalcev Washing-tona na Črnce, 46 odst. pa na belopolte ljudi. # * # — da je Norveška v trgovski mornarici ohranila tretje niesto v svetu. To mesto je Norveška ohranila kljub močnemu povečanju trgov-skih mornaric cele vrste držav v svetu. Trenutno šteje norveška trgovska mornarica 2900 ladij s skupno 11 milijonov brt, tako da pride takoj za ZDA in Veliko Britanijo. ##* — da bi Sredozemsko moi«. je vsako leto upadlo za en meter 65 centimetrov, če bi vanj ne dotekalo 4000 kub km vode na leto. Sredozemsko morje ima 2 milijona in pol kv. km. površine, njegovo izparevanje pa znaša 4.000 kub km vode na leto. Dotok voda Nila, Pada in drugih rek, ki se stekajo v Sredozemsko morje, kot tudi dotok vode iz Črnega morja pa je premajhen, mora zato Atlantski ocean preko Gibraltarske ožine vsako leto «dodati» Sredozemskemu morju najmanj 2.700 kub km vode. *#* — da v ZDA še danes niso ugotovili, kakšen je bil dejanski vzrok eksplozije, do katere je pred obilnimi dnemi tedni prišlo v atomskem centru v Idaho Fallonu, kjer je eksplodiral atomski reaktor. Atomsko izžarevanje je še sedaj tako močno, da se kraju nesreče ne upa nihče približati. *## — da bodo v zgodnji spomladi letošnjega leta začeli v Beogradu graditi Mladinski dom, to je zelo veliko palačo z desetimi nadstropji in zelo obsežnimi vznožnimi objekti, v katerem bodo i-mele svoje prostore razne mladinske organizacij^ beograjske mladine, ki šteje 45000 mladincev - delavcev, 35000 mladincev - visokošol-cev in približno toliko tudi srednješolcev. Mladinski dom bo dograjen leta 1962 za 20« letnico prve mladinske delovne akcije še v času narodnoosvobodilne vojne. # # * — da je ameriška vojna mornarica začela graditi najmočnejšo radijsko postajo na svetu, katere moč bo 2000 ki-lotvatov. S tem oddajnikom bodo mogli biti v zvezi z vsako ameriško ladjo, ki bi se nahajala kjerkoli na morjih okoli zemeljske oble. Oddajnik te radijske postaje bo imel dve anteni, ki bosta visoki 299 m. Postajo bodo postavili na atlantski obali, nekoliko severno od Cutlera. * * # — da je francoska avtomobilska industrija v minulem letu dosegla nov rekord. V letu 1960 so francoske tovarne avtomobilov vrgle na trg 1 milijon 400 tisoč avtomobilov. To je velik uspeh, pa čeprav ga zatemnjujejo nič kaj dobrega obetajoči oblaki na domačem in tujem tržišču. Ker so namreč v ZDA začeli izdelovati domača po ameriško utilitarna vozila, gredo evropski avtomobili v Ameriki bolj malo v promet. Z druge strani pa postaja tudi samo francosko tržišče v zadnjih letih nekoliko prezasičeno. * * * — da so v Sovjetski zvezi in sicer v Aškabadu, ki je prestolnica Turkmenistana, zgradili trinastropno hišo, za katero moremo reči, da je noben potres ne more porušiti. Ker je Ašhabad v nekakšnem potresnem področju, so ga 1 zbrali za poizkusno področje in zgradili to hišo, ki je ebrez temcljeva, ker stoji ali bolje rečeno visi na nekakšni vzmeti, ki more povsem nevtralizirati vsak, pa tudi najhujši potresni sunek. *** — da so filmski igralki Brigitte Bardot poverili nalogo »naj zapelje« Marka Pola. Gre seveda za njeno vlogo v velikem filmu, v katerem nameravajo prikazati življenje tega velikega raziskovalca. Brigitte Bardot bo v filmv igrala vlogo perzijske kraljice, ki je hotela velikega raziskovalca, ko je bil na poti skozi Perzijo, zapeljati. Poleg B.B. bodo v filmu, ki bo stal dve milijardi in pol lir, igrali še Yul Brin-ner, Anthony Quinn, Mel Ferrer in sovjetski filmski umetnik Nekrasov. * # # — da se je v minulem letu prepeljalo cez Atlantski ocean dvakrat več oseb z letali kot z ladjami. Z letali je šlo čez Atlantik 2 milijona, z ladjami pa 860.000 oseb. # * * — da imajo s filmom Kleopatra zares smolo. Najprej so morali začetek snemanja preložiti zaradi bolezni Eli-zabethe Taylor, ker je bila zbolela. Ko je po več tednih umetnica vendarle biln nared za snemanje, je prišlo nekaj vmes zaradi tehničnih priprav baje oblek, sedaj pa je odpovedal sam režiser Rouben Mamoulian. Razumljivo je, da se snemanje ne bo nadaljevalo, dokler ne najdejo novega režiserja, ki bi bil pripravljen sprejeti v roke delo, * # # — da sta za anglikance vrag in nedolžnost že zastarela pojma. P novem katekizmu, ki je pred kratkim prišel v roke anglikanskim duhovnikom, sta ta dva pojma izločena. Za hudiča pravijo, da je preživel, ker je znanost že tako daleč, da je nesmiselno pripisovati vlogo skušnjavca temu zastarelemu pojmu, ko pa vanj nihče ne verjame, za pojem nedolžnost pi so rekli, da tega izraza angleška mladina niti ne omenja več. Vreme včeraj: najvišja temperatura 5, najnižja 1.9, ob 19. uri 2.8, zračni tlak 1026.4 raste, veter jugovzhodnik 7 km, vlage 67 odst., nebo dve desetim poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.9 stopinje. Tržaški dnevnik SOBOTA, 21. januarja Neža Sonce vzide ob 7.38 ta zatone ob 16.55. Dolžina dnieva 9.17. Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 22.46 Jutri, NEDELJA, 22. januarja Viktor Za utrditev gospodarskih odnosov med Trstom in Slovenijo Prvi razgovori med tržaško trgovinsko zbornico in Trgovinsko zbornico Slovenije v Ljubljani Dr. Valič: «Cim širše sodelovanje gospodarskih in drugih krogov, vključno z aktivnim sodelovanjem narodnostnih manjšin obmejnih pokrajin, mora predstavljati najvažnejši iaktor za čimbolj plodno sodelovanje* - Pozdrav predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 20. — Na sedežu Trgovinske zbornice Slovenije v Ljubljani so se pričeli danes dopoldne razgovori med tržaško trgovinsko zbornico in Trgovinsko zbornico Slovenije. Na razgovorih sodelujejo: za tržaško trgovinsko zbornico predsednik zbornice dr. Romano Caidassi, dlan izvršnega odbora in predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Eugenio Vatta, član izvršnega odbora dr. Rustia Traine, predsednik sekcije za zunanjo trgovino pokrajinske gospodarske konzulte Giacomo Grioni in načelnik urada za zunanjo trgovino zbornice dr. Sergio Maurel; za Trgovinsko zbornico Slovenije pa predsednik dr. Viktor Valič, tajnik in predsednik pododbora Jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice za obmejne sporazume dr. Bogdan Novak, podpredsednik in predsednik odbora za zunanjo trgovino Karel Kušar, podpredsednik in predsednik odbora za kmetijske pridelke Franc Nebec, predsednik Trgovinske zbornice za okraj Koper in član Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice Lojze Lesjak, načelnik oddelka za zunanjo trgovino Lavoslav Dolinšek, tajnik odbora za zunanjo trgovino Franc Burger. Uvodoma ,ie predsednik' Trgovinske zbornice Slove- nije dr. Valič pozdravil tržaške goste m izrazil prepričanje, da bo ta sestanek med gospodarskimi krogi slovenske republike in med gospodarskimi krogi Trsta predstavljal konkreten doprinos za rešitev gospodarskih vprašanj in za izboljšanje gospodarskega sodelovanja. Nato je predsednik dejal: »Cim širše sodelovanje gospodarskih in drugih krogov, vključno z aktivnim sodelovanjem narodnostnih manjšin obmejnih pokrajin, mora predstavljati najvažnejši taktor za čim bolj plodno sodelovanje na področju medsebojne blagovne izmenjave in pri reševanju vseh problemov, ki nastajajo v tej zvezi.n V nadaljevanju svoje izjave je predsednik Trgovinske zbornice Slovenije poudaril že obsežne dosežene uspehe in izrazil prepričanje, da oo u-Tadni obisk predstavnikov tržaške trgovinske zbornice rodil konkretne sadove. V odgovoru je predsednik •tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi izjavil, da je tržaška trgovinska zbornica z veseljem sprejela vabilo na ta važen sestanek, ki spada v okvir odnosov med obema deželama. V tej zvezi je treba poudariti več faktorjev in predvsem izredno povečan obseg trgovinske izmenjave med Ira. lijo in Jugoslavijo, saj te ta izmenjava razvija v obojestransko korist. Dejal je, da obstajajo tudi še številne možnosti turističnega značaja in da bi se v tej zvezi lahko naredilo kaj več. Nato je predsednik tržaške trgovinske zbornice dejal: »Prisrčni odnosi med obema vladama, ki so še zlasti prišli do izraza med nedavnim obiskom vašega ministra za zunanje zadeve Koče Popoviča, se odražajo na odnose prebivalstev in še zlasti na odnose prebivalstev ob meji.n Dr. Caidassi je zaključil, da bo mogoče v tem novem ozračju še nadalje povečati blagovno izmenjavo in uresničiti sodelovanje tudi na drugih področjih. V imenu tržaške delegacije jugoslovansko-italijanske trgo. vinske zbornice je pozdravil dr. Vatta, ki je prav tako poudaril pomemben razvoj medsebojne trgovinske izmenjave, ki mora priti nujno do izraza zlasti na obmejnem področju in to v še večji meri kot v preteklosti. V imenu sorodne jugoslovanske mešane trgovinske zbornice je odgovoril dr. Novak, ki je izrazil prepri. Čanje, da bo sestanek služil zlasti za proučitev posebnih obmejnih sporazumov in za iskanje novih prijemov, ki bodo služili k povečanju prometa. Obe delegaciji sta nato posegli v konkretna vprašanja. Dogovorili so se, da bodo najprej razpravljali o obmejni trgovinski izmenjavi, " možnostih nadaljnjih olajšav za izvajanje videmskega sporazuma, o koordiniranju gradnje avto cest in o sodelovanju glede električne energije. Ze dopoldne so pričeli razpravljati o vrsti vprašanj, ki se nanašajo na obmejno trgovinsko izmenjavo ter so u-gotovili, da se glede večine stvari pogledi obeh delegacij skladajo. Tako je bilo med razgovori poudarjeno, da se celotna italijansko-jugoslovan-ska trgovinska izmenjava v okviru generalnega trgovinske, ga sporazuma izredno naglo povečuje, da pa se ta porast ne odraža v celoti v trgovinski izmenjavi v okviru avtonomnega trgovinskega računa. Promet avtonomnega računa je znašal v preteklih letih okoli 3 odst. celotne trgovinske izmenjave ter se je v letu 1959 povečal na 5 odst., lani pa se je znižal na 4 odst. Do tega prihaja po mnenju obeh delegacij v znatni meri zaradi navideznega deficita, ker se številne izdane licence ne izkoristijo istočasno, ko se izvršijo plačila. Za rešitev teh vprašanj je bilo navedenih več predlogov in je prišlo tudi do nekaterih različnih mnenj. Načelno sta se obe delegaciji strinjali, da je treba izpopolniti zastareli seznam blaga za uvoz in izvoz v okviru avtonomnega računa ter zlasti, da je treba razširiti promet z novimi vrstami industrijskih izdelkov. Do različnih mišljenj pa je prišlo glede načina izdajanja uvoznih licenc odnosno glede vprašanja, če naj ne bi te licence vezali na določen čas. O vseh teh vprašanjih so podrobneje razpravljali še na včerajšnjem popoldanskem zasedanju, ki se je začelo ob 17. uri in ki se je zavleklo pozno v noč. O vprašanjih cestnega prometa, turizma, osebnega prometa in električne energije pa bodo razpravljali danes zjutraj od 9. do 13. ure, ko se pričakuje izdaja uradnega sporočila o rezultatih razgovorov. nato o r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. =r Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 Predsednik Trgovinske zbornice Slovenije dr. Viktor Valič govori na sestanku med predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije in tržaške trgovinske zbornice v Ljubljani filuiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiimiiiiimiiiiiiiimmiiiiniimiiiiimiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiii Iz sodnih dvoran Javni tožilec je zahteval stroge hazni za lO tihotapcev Za vse je zahteval skupno okrog 50 let zapora in nad 190 milijonov lir globe Obsojen mladenič, ki je ukradel avto in povzročil hudo prometno nesrečo Na včerajšnjem popoldanskem zasedanju kazenskega sodišča, ki mu predseduje dr. E-der, je državni tožilec dr. Mal-tese zaključil svoj obtožilni govor v zvezi z znano tihotapsko afero na grljanski o-bali ter zahteval težke za-pon-e kazni za skoraj vse obtožence. Z dvema izjemama, in sicer v pogledu obtožencev Zottšja in Cobeie, je dr. Mal-tese zahteval, naj sodišče obsodi vse obtožence, se pravi 10 oseb, vsakega na 4 leta in 8 mesecev zapora ter na 18 milijonov lir globe. Za Zotti-ja je menil, da bi ga sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov dočim je za Cobeio zal tt val tr: leta in tri mesece zapora ter 12 milijonov lir globe. Takoj za tožilčevim govorom je predsednik sodišča dr. Edel prekinil razpravo ter jo odložil na 23. t. m. Na vrsti so zagovorniki, ki branijo obtožence. Včerajšnje jutranje zasedanje se je začelo z zasliševanjem finančnih organov, ki so sodelovali pri aretaciji tihotapske skupine ter kasneje sestavili zapisnike zasliševanj ob- Sprejem pri dr. M. Dermastji Poudariti je treba, da so razgovori potekali v prijaznem vzdušju in da so predstavniki obeh zbornic pokazali dobro voljo, da se prične takoj z obravnavo stvarnih problemov ter s tem tudi do rešitve nekaterih vprašanj v korist gospodarstva tako Trsta kot Slovenije. Tržaške gospodarske predstavnike je ob 12.30 sprejel državni tajnik za blagovni promet LRS dr. Marjan Der-mastja. Pri razgovorih sta bi. tožencev. Inšpektor Brumatti je potrdil te zapisnike. Inšpektor Brumatti je nadalje izpovedal, da so finančni organi inkriminirane noči u-stavili Martinija zaradi varnostnih razlogov. Dejstvo pa je, da so Martinija že večkrat ustavili posebno ponoči, ker so sumili, da se ukvarja z nezakonitimi posli. Končno je podal še hekatere druge ugotovitve financarjev glede obtoženca piccionija. Dodal je še, da so na motornem čolnu Shark zaplenili 40 litrov bencina. Neki drugi funkcionarje izpovedal, da so tihotapci napadli v Grljanu financarje s kamenjem. V trenutku aretacije je obtoženec Di Lernia izjavil, da se je znašel na tistem področju čisto slučajno. la poleg drugih predstavnikov državnega tajništva za bla. gevni promet prisotna tudi inž. Miloš Vehover, podsekretar državnega tajništva za blagovni promet LRS in 2iga Vodušek, generalni konzul FLRJ v Trstu. Razgovori so nevezano pote- kali v prijateljskem vzdušju vsak NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletnal800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni te-kočI račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski MO, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst brez vsakih formalnosti ter so si predstavniki izmenjali miš. ljenja glede nekaterih zelo važnih vprašanj. Zlasti so bile zanimive zaključne izjave državnega tajnika, da niso izkoriščene še možnosti za obojestransko gospodarsko sodelovanje in da so potrebni še nadaljnji napori tudi za reševanje drugih vprašanj, kar bi pomagalo k reševanju gospodarskih vprašanj in s čimer bi se ustvarili pogoji tudi za boljše politično razumevanje na obeh straneh. V tej zvezi Je poudaril, da je treba rešiti vsa vprašanja na obmejnih področjih in da morajo biti prav gospodarstveniki avantgarda pri reševanju teh vprašanj in nenak vzor, saj se na ta način lahko mnogo lažje uresničijo medsebojne gospodarske Koristi. Med razgovori so se dotaknili trgovinske izmenjave, ki se lahko po mnenju vseh pri-setnih znatno poveča. Predsednik tržaške trgovin, ske zbornice dr. Caidassi pa je zlasti poudaril velik pomen okrepitve cestnih zvez in v tej zvezi navedel konkretne načrte Evropske gospodar, ske skupnosti, da bi se zgradile ustrezne cestne zveze, in smer horizontalne magistrale od Pariza preko Milana, Trsta, Jugoslavije do Grčije Bolgarije in Turčije, kot tudi vertikalna magistrala, ki bi šla od Jadranskega morja preko Trbiža proti Nemčiji na eni in proti Avstriji na drugi strani ter bi se nato vrnila skozi Dunaj, Gradec, Maribor, Ljubljano na Trst. Državni tajnik dr. Dermastja je izrazil, da se načelno strinja s tem stališčem in da je zelo koristno, da prav neposredno prizadeti gospodarski predstavniki, katerih interese zastopata obe zbornici, razpravljajo o teh vprašanjih ter nato omenil jugoslovansko izgradnjo magistrale proti državam na vzhodu. Nato je bilo tudi govora o električni energiji, in sicer o gradnji električne centrale v Trstu, ki bi lahko odvisno e-nergijo predajala jugoslovanskemu področju odnosno o istočasni gradnji hidroelektrič-ne centrale na jugoslovanskem obmejnem področju, s čemer bi se ustvaril obojestransko koristen električen sistem. Glede tega vprašanja sta bili delegaciji mnenja, da jih ni mogoče načelno obravnavati, temveč je potrebno prej izvršiti podrobno tehnično proučitev in da zavisi njih realizacija izključno od gospo-darske ugodnosti. BOGO SAMSA Pred kazenskih sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je moral zagovarjati včeraj 20-letni električar Silvano Gri-sani iz Ul. Catalani 3. Grisa-ni je bil obtožen tatvine nekega avtomobila, da je šofiral avto brez predpisane šoferske izkaznice, da je zakrivi! hude telesne poškodbe štirim osebam, da je po neki cestni nesreči zbežal in ni nu-dil pomoči ponesrečencem. Dogodki, ki so pripeljali Grisanija pred sodišče, so se odigrali 24. julija lanskega leta, in sicer blizu Domja na pokrajinski cesti, ki pelje v Dolino. Tistega dne, je bilo okoli 17. ure, je prispelo iz našega mesta k Domju kakih 30 mladeničev in deklet, ki so se bili domenili za kratek izlet K Domju so prispeli z avtomobili ter se tam usta. vili. Kmalu nato so se dvojice fantov in deklet porazgubile in prav to okoliščino je izkoristil omenjeni Grisani Zahotelo se mu je, da napravi kratek izlet z avtomobi. lem (šlo je za Fiat 500 Belve, aere) s katerim se je kot gost pripeljal k Domju. Na zaletelo v avto Fiat 600, katerega je šofiral 52-letni MarceL lo Coni iz Ul. S. Nicolo, ki mu je prihajal naproti. Skupaj z Conijem sta se peljala še 20-letni dijak Sergio Vor-doni iz Ul. Roma 24 in njegova mati 41-letna Liliana Javk por. Vordoni. Pri trčenju so Ceni, oba Vordonijeva ter Sancinova zadobili hujše poškodbe. Tudi škoda na vozi-lih je bila precejšnja. Včeraj je državni tožilec zahteval za Grisanija '1 leto zapora in 12.000 lir globe zaradi tatvine, 1 leto in 2 meseca zapora zaradi telesnih poškodb, 5’ mesecev in 5.000 lir, ket obtoženec ni nudil pomoči ponesrečencem, 3 mese. ce zapora zaradi bega in ( mesece zapora ter 20.000 lir g!obe, ker je šofiral brez šoferske izkaznice. Sodišče je spoznalo Grisani-_a za krivega tatvine in telesnih poškodb Sancinove in Co-nija (Vordonijeva se nista pri. težila) ter vožnje brez šoferske izkaznice. Obsodilo ga je r.a 1 leto in 11 meseeve zapo-ra ter 44.000 lir denarne kazni. Poleg tega bo moral Grisani plačati 30.000 lir zastopniku zasebne stranke ter 116 tisoč lir odškodnine. izlet pa je povabil še 15-letno Viviano Sancin iz Ul. del Poz- zo št. 2 in 29-letnega Ruggera Perica iz Praprota 31. Spočetka je Šlo vse kot namazano Trojica je prišla do Doline kjer so se ustavili ter popili nekaj v gostilni. Nazaj grede pa so imeli smolo. Na precej ostrem ovinku je Grisani u-gledal pred seboj neki avto Fiat 600, ki je vozil zelo počasi. Grisani je pritisnil na zavore, toda imel je smolo. Cestišče je bilo mokro in spolzko ter je zato izgubil oblast nad vozilom, ki se je Predsednik Irzaske trgovinske zborn-he dr. Caidassi in predsednik Trgovinske zbornice Slovenita dr. Valič se razgovar-Jata na sprejemu pri dr. Dermastji Seja tržaškega pokrajinskega sveta MlV Liberalec odv. Jona in se bo govorilo s Tako je izjavil na zahtevo po prevodih dokumentov in aktov v slovenščino « Demokristjani {vladajo in nadzirajo> hkrati Z avtom v žensko ko je prečkala cesto V Ulici Rossetti je včeraj popoldne 32-letni Ugo Zara iz Ulice Trevisani 5 povozil z avtom 53-letno Terezo Ivančič iz Ulice Vigneti 33, ko je stopila s pločnika in hotela prečkati cesto. 2enska si je verjetno prebila koleno desne noge in se je pobila ter opraskala po čelu in obrazu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 10 ali 40 4 ni. Včeraj se je po poldrugem mesecu zopet sestal pokrajinski svet. Od obširnega dnevnega reda so izčrpali samo odobritev nujnih sklepov, ki jih je sprejel odbor v imenu sveta, potrditev novega svetovalca PRI, pravilnik o sejah pokrajinskega sveta s spremembami ter izvolitev pokrajinskih predstavnikov v glavni svet tržaškega velesejma in v vodstvo ustanove industrijskega pristanišča. V diskusiji o pravilniku in sklepih ter pri izvolitvi pokrajinskih pred. stavnikov v omenjeni ustanovi sta prišla zopet do izraza sovraštvo do Slovencev in nedemokratičnost običajne večine s fašisti vred. K 11. členu pravilnika je vodja skupine svetovalcev KPI Kolenc predlagal naslednji do. datek: »Svetovalci lahko zahtevajo slovenski prevod aktov in dokumentov, če imajo to za potrebno, da se bolj tožno seznanijo z vprašanji, ki so na dnevnem redu.» K besedi se je takoj priglasil liberalec odv. Jona, zaveznik Krščanske demokracije, ter z oblastnim glasom dejal, da je treba sprejeti sklep, po katerem se enkrat za vselej prenehajo postavljati take zahteve v pokrajinskem svetu. Zahteva KPI se nedvomno na. naša na spomenico o soglasju — je nadaljeval Jona — toda njene določbe ne veljajo za zakon. Se vedno veljata člen 137 kazenskega postopnika m člen 122 civilnega postopka, po katerih je na sodiščih obvezna italijanščina. Zakon od 15. oktobra 1925 pa določa, da se v sodnih uradih uporablja samo italijanščina. (Pri tem ni bilo liberalca Jone sram citirati fašističnih zakonov, ki so na primer preganjali tudi Zide in 'd morali po takšni logiki še vedno veljati. Se vidi, da ne more določenih ljudi tudi kruta zgodovina ničesar naučiti). Jona je privlekel na dan še drugo teorijo ter dejal, da se lahko po samem memorandumu zahtevajo prevodi državljanov od uradov, ne pa od izvoljenih teles, ki imajo sklepčno moč. Sploh pa ni memorandum ukinil omenjenih zakonov. «Zahtevam, da se vse to konča, saj govorijo italijanski kot mi,» je nadaljeval Jona. «Nikoii ne oomo sprejeli takšnih predlogov. Tu se govori in se bo vedno govoril le italijanski jezik.# Na te strupeno šovinistične izjave je svetovalec Gombač pripomnil: «Zivela demokracija!# kar je šovinistične svetovalce precej razburilo. V imenu fašistov (MSI) se je svojemu odvetniškemu kolegu Jo. ni takoj pridružil odv. Strud-hoff in dejal, da je bilo že dovolj oviranja del pokrajin skega sveta in da je zato treba odločno zavrniti zahtevo V imenu KPI je svetovalec prof. Sema odgovoril, da niso predlagali te spiemembe pravilnika zato, da bi zavirali delo, marveč da so poudarili s tem le demokratično načelo. Precivsem se ni predlog tikal sodišča ter je odveč, da citira odv. Jona omenjene paragrafe. Poleg tega ima vsak državljan pravico, da razume dokumente, ki jih dobi, in po-kr- jmski svetovalec ne preneha biti državljan, ko ga izvolijo. Pri tem gre le za najbolj preprosto in prvo demokratično pravico. Zato se ni čuditi, če zastopajo takšno stališče miso/ci, saj se Slovenci dobro spominjajo, kako so ravnali z njimi misovski p-redniki fašisti. Slovenci so se mnogo let borili, da so si pridobili to pravico. Predsednik dr. Delise se je skliceval na zakon; rekel je, da je zahteva protipostavna in pripomnil; «Mi bomo delovali po zakonskih predpisih.# Končno je še rekel, da so vsi svetovalci dokazali, da so pismeni v italijanščini, če pa hočejo prevod, naj se obrnejo na kakega prevajalca, ki mu zaupajo. Sledilo je glasovanje, pri čemer sta glasovala za Kolenčev popravek poleg komunistov svetovalec NSZ tov. inž. Pečenko in svetovalec PSI prof. Medani. Fašisti, liberalec, republikanec in vsi demokristjani pa so glasovali proti; vzdržal se je socialdemokrat Pierandrei. Sledila je še dolga diskusija o pravilniku, nakar so izvolili predstavnika pokrajine v velesejmsko ustanovo in industrijsko pristanišče. Za velesejem je socialdemokrat Pierandrei predlagal inž. Zmajevi-cha, člana PSDI, ki je bil izr voljen z običajno večino. Za industrijsko pristanišče pa je svetovalec PRI Bazzarro predlagal inž. Iva Schiavona, ki je najbrž republikanec. Tudi glede te izvolitve je bila dolga diskusija, ker so svetovalci KPI zahtevali, naj bo zastopana v raznih ustanovah tudi opozicija. Toda vodja skupine KD dr. Maly je dejal, da tega ne sprejmejo, kajti po demokraciji «večina vlada#; manjšina «pa nadzoruje#. Ker Krščanska demokracija skupno z zavezniki «vlada», imajo tudi vso pravico izbrati samo svoje zastopnike. S tem pa se dogaja, da Krščanska demokracija in njeni sopotniki «vladajo» in «nadzorujejo», kajti opozicije sploh ne pripustijo zraven. Na seji so tudi potrdili izvolitev svetovalca Bazzarra, ki je nadomestil svetovalca Giuseppa Colmanija, kateri se je odrekel svetovalskemu mestu. Brigncme-Santuccio v »Verdiju# Graham Green r°Strežejo > Prauyo da nam tako radi z limonado. Tako a opazimo smo, da bo rim ; **** ljudje prenekate- ! P°»luša1l?nn^,n’ če jih sploh f}-zalCa ln ne Pomaknejo ka-lljansko? dru9e (koprske, ljub- , postaje. ► !ebn nisrno v slovenščini po- 5 p«;,veod^T’ t ob srej- SIts“it za a oddaja «Slovenščina * reS Dof!e^Ce>>' T° 3e Pn naS S Potrebe ■ A- ta pouk bi bil Pamet'11 predvsem nekaterim ", bode °cnceni radia. Zlasti nas četno ]/ -.1’. ^a Primer: Mi re- * ' fzloo °f.iica 2 naglasom na žitno to ^ ' na radiu pa sli- it Pr«; , besedo 2 naglasom na t b’ bili - (V°i*- Potemtakem . iZ\'iriSki vaščani na- * ^a) KriIlZ<^n* (nagias na zlog * (Kri)' Zani (naglas na zlog t In ti P°Prat)! • prestani aoprostite -t vtis, jc3?T”#' Poslušalec ima len(kn° -da poslušal va-oziroma nekoga, ki se "»•m "“Hillu pre žaški velesejem. Pri karambolu se je Rubinova žena pobila in opraskata po kolenu desne noge, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden. Njena hčerka se je pobila in opraskala pc celu in se bo morala tudi zdrav.ti dober teden. Stigli se je polil in opraskal po čelu ter se bo moral zdraviti deset dni, Wright se je pobil in ranil po čelu ter si verjetno nalomil rebra in gleženj leve noge ter je zgubil sipomin, zaradi česar se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni, Foiettiju in Rubinu pa se ni zgodilo nič hudega. «»------- Huda nezgoda starčka Včeraj ob 21.20 ur; so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 76-letnega Fran-cesca Degrassija iz begunskega taborišča, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Ko je Degrassi stopil v taboriščni ambulanti s postelje, se mu je spodrsnilo in je padel ter sl razbil koleno. ©riško - beneški dnevnik Ob gostovanju tržaške rojakinje Elvire Kraljevev Gorici Z odrskih desk v Narodnem domu v Trstu do Drame v Ljubljani - nad 40 let umetniškega ustvarjanja Jutri nas bo v Gorici zopet obiskalo Slovensko gledališče iz Trsta, ki nam bo v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi prikazalo dramsko delo španskega avtorja Aiejandra Casone z naslovom eDrevesa umirajo stoje«. Ze prejšnjo nedeljo smo predstavili našim citate-Ijem avtorja, ki je prepričan borec za svobodo in je zato moral zapustiti Španijo, ko so tam zatrli republiko. To gostovanje pa bo zanimivo tudi zato, ker bo ob tej pri-liki nastopila v glavni vlogi tržaška rojakinja in članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva. Prva leta njenega gledališkega udejstvovanja gredo tja do zgraditve Narodnega doma v Trstu, ki je zrastel z žulji našega delovnega človeka leta 1909. Takrat je imela Elvira komaj 9 let, pa je že hodila skozi špranjo opazovat i-gralce Dramatičnega društva, kateremu se je potem tudi sama pridružila. Zato je razvoj slovenske gledališke umetnosti v Trstu pred prvo svetovno vojno in prva leta po njej tesno povezan z njenim imenom in delom. Zelo rada se spominja Milana Skrbinška, ki je prijel v Trst leta 1917 in bil odličen učitelj in neutrudljiv I režiser. Čeprav ni bila vključena v sedemletni načrt Nujna je gradnja avto ceste Palmanova - Goric - Ljubljana Dolga bi bila približno 100 km, od tega 79 km na ozemlju Slovenije Steber gledališkega repertoarja je bil takrat Ivan Cankar. Kadar so predvajali njegova dela je bil obisk največji in cesto je bilo treba posamez. na dela ponoviti po petkrat in tudi šestkrat. Trst je Kraljeva zapustila leta 1919, potem ko so julija fašisti požgali Narodni dom, ter se nato udejstvovala v Mariboru in v Ljubljani. Jutri pa bomo to veliko umetnico lahko gledali tudi v Gorici in občudovali njeno umetniško sposobnost. Glede vloge babice Evgenije v «Drevesih» pravi sama, da se je zanjo takoj ogrela, čeprav delo ni lahko. Vloga je take umetniške vrednosti, da jo mora vsak gledališki človek vzljubiti. Gospa Evgenija je človeška, topla, ljubi nadvse svoj rod in deželo; predvsem pa ji gre za čast svojega rodu. Jutri se bodo o vsem tem lahko prepričali tudi gor iški gledališki ljubitelji. tilliniiKlliillllatlliililiiaiiiiiiaiiillllllllillllllilfiivillilllliiiii|i>|iiiii**i|',l>*l|ii|,,l,lt*t>lll,l,v,l,IIB Se eno podjetje v Novi Gorici Splošni gradbeni servis bo dopolnil gradbeno dejavnost Izkušeni obrtniki so organizirali vrsto delavnic za opremo stanovanj - Potrebna je še kemična čistilnica Pred nekaj meseci je bilo še mnogo govora .o načrtu in o gradnji avtomobilske ceste, ki naj bi iz Palmanove skozi Gorico do Ljubljane, kjer bi se priključila na jugoslovansko mrežo avto cest, povezala gornjo Italijo s Slovenijo in Srednjo Evropo. Pozneje smo morali ugotoviti, da ta cesta ni bila vključena v sedemletni cestni načrt IRI in izvedelo se je, da je zadevni načrt šele V proučevanju. Po zadnjih vesteh naj bi v Rimu še vedno imeli ta načrt v evidenci. Seveda pa je za njegovo izvedbo potreben predvsem dogovor s pristojnimi Organi v Sloveniji, saj bo glavni del te ceste potekal po njenem ozemlju in ji bo pripadal tudi večji del stroškov. Od predvidenih sto kilometrov dolžine cestne trase jih odpade približno 79 km na odsek v Sloveniji in samo 21 km na odsek od Palmanove do Gorice in do bloka pri Rdeči hiši. Seveda tudi v Sloveniji mar. ljivo proučujejo to vprašanje in so menda mnenja, da bi “iiiiiiliiliini, n limmttiiiiiiMtiiiimiiimiiiMtiiitniiiiiH Milimi milni ■■■ im mini n milnimi um m Kmalu otvoritev v Broletu lanovim plinoliranom bo Acegat ;1>azpolagal s 100.000 kub. ni plina se bo s tem povečala za 40.000 kub. m - Večja varnost naprav a‘nski'sv ,maiu ie tržaški ob-r'eSa Dna- °d°bril sklep mest- I * nov Plin'Acegat- da zSra‘ ga v Bral , °^ran poleg stare- ( kon • SedaS se de*a bi*" *' t* u,CU 'n bodo plinohran izda* esec otvorili. Zanj je jenov okrog 280 mili- ?r°l*tu * , a^° bosta sedaj k- dva - • hr; v ap* Sa'‘va Moderna plino-Pred kav3 -So z8radili prvega Pbnohran desetimi leti' No' _____________ drli tako!1 ki so ga P°- so zgradili la«oi ,.!ga’ kl SO pu« Podst0.P°i' koncu vojne. Na gfodje { ek so postavili o-t8r°dje „,-.ga,.Pokrili. Nato so ter 2piSj ,.in dvignili stre-ireia,tsko ■ nov segment. končaie„ tore^ bila tak0 r plinohra eha kot ostali s tiapra„ Pa- Vse mehanič-.liCa ,^e izdelala delav- , - Mostov -terih a„,_n zeUavov CRDA. jih tudi ran je vrste Razlika med j , ^tirali pa,vci s° an na * i^ln°h ‘Uh PH* «bat v VA00"!, in prejšnjim z L* finskim ,b0d°. <6 nadb^