Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ J . 90 „ Posamezna številka . 4 „r Za Jugoslavijo .... j" 2'Diu Gorica, sobota G. julija I946 NEOMAJNA ENOTNOST ANTIFAŠISTOV SLOVENCEV IN ITALIJANOV D borbi za nedeljiuo Primorsko Teror fašističnih band - Množice Julijske krajine zahtevajo aretacijo krivcev nasilja, izgon plačanih fašističnih tolp Borba za naše pravice Naš boj za narodni obstanek še ni končan. Sicer v Parizu sklepajo in bodo še sklepali in lahko še nadalje sklepajo. Vendar brez nas ni in ne more priti do odločitve. Morajo se ozirati na naše upravičene zahteve, ker je to naša pravica po vseh obljubah in demokratičnih načelih. Celo vojno smo se borili, obupali nismo; zmagali smo skupaj z zavezniki. In kljub temu smo še v negotovosti. Prihajajo čudne vesti, nedoločene, zmedene, ki bi nas rade zbegale. Tudi o neki buteljki, kateri naj bi bil vrat ločniški most govorijo. . . Vendar pa naše primorsko ljudstvo, ki je toliko pretrpelo še ni pozabilo na zadnjo vojno, kako se je bojevala naša dežela, kako smo vsi pomagali, kako smo mislili vsi na skupnost in ne samo nase. V tej strnjenosti smo premagali vse ovire in zmagali bomo tudi sedaj v tem odločilnem trenotku. Ljudstvo je razumelo ta usodni čas, zato je tudi enotno, kot še nikoli v zgodovini moralno in materialno podprlo svoje borce v tej splošni stavki. Stavka, ki je edino in poslednje zakonito sredstvo delovnega ljudstva je v največjem razmahu. Vsi sloji pomagajo našim lačnim družinam, ker s tem utrjujejo vero v svojo moč in dokončno zmago. Svet se je že prepričal kaj vse zmore ubogo in toliko preganjano primorsko ljudstvo, ko gre za njegov narodni obstoj. Ono je složno kot še nikoli. Zato tudi ne bo dovolilo trgati in rezati našega narodnega telesa, ne bo dovolilo, da bo Slovenija brez morja. Naj se Hospodje ministri v Parizu premislijo, naj že enkrat upoštevajo ljudsko voljo in naše svete pravice! Coriško ljudstvo se bo borilo in bo stalo , zvesto na strani bratov Tržačanov, ki cenijo svojo svobodo nad vse in ki vidijo v novi Jugoslaviji edino pravično rešitev, katera bo zadovoljila o-gromno večino italijansko slovenskega prebivalstva. Zato je bitka odločilna. Saj nam požigajo, demolirajo, streljajo, operirajo z noži, polagajo pod okna bombe in tako dalje. Vse to se godi v imenu tiste dvatisočletne kulture in civilizacije. Kdo pa prav za prav odgovarja za to nevzdržno stanje? Ali ni odgovorna ZVU, katera ima zaupno in začasno upravo nad tem ozemljem? Pod njeno upravo, pod zaščito njene policije se razvija ta vandalizem in teroriziranje mirnega prebivalstva. Jasno kot beli dan je, da so antifašistične množice, organizirane v svojih množičnih organizacijah, morale reagirati na vsa ta nasilja. Obenem pa hoče to ljudstvo biti sam svoj gospodar na zemlji svojih dedov. Tu so bili Slovenci in tu hočejo tudi zanaprej ostati. S Trstom in Gorico smo živeli, in za Trst in Gorico smo pripravljeni na vse. Smatramo pa, da je borba, ki jo vodi primorsko ljudstvo upravičena, ker je to borba za nedeljivost Julijske krajine in za njeno priključitev k Jugoslaviji. Demokratični Slovenci, Italijani in Furlani Soriške smo skozi stoletja živeli v najboljših odnošajih. Med nami se bodo v bližji bodočnosti vezi bratstva še bolj poglobile in ntrdile. Dolgo časa so se že pripravljali tržaški šovinisti, ki se zbiraj'1 o-koli CLN in svojega glasila »Voce libera« kako bi najuspešneje uprizorili pogrom nad antifašističnim ljudstvom Trsta. Vsi ti ostanki fašizma, ki imajo v svojem, programu proti-slovansko mržnjo in sovraštvo, so komaj čakali prilike, da se bodo maščevali nad tržaškim demokratičnim ljudstvom. Ta prilika jim je bila takoj pri rokah. V nedeljo so razširili po mestu gorostasne n V-ce, da so »s’ciavi« pri Pier su v Furlaniji napadli dirkače, ki so vršili »Giro d’Italia«. Na vse mogoče načine, po zvočnikih in z avtomobili, so krožili po mestu in raznašali lažnive vesti, da so naši ljudje naredili naskok na kolesarje, streljali nanje m da je med njimi več ranjenih m mrtvih. Skrbno in sistematično so pripravili napad na slovenske in italijanske ustanove, demoh’rali slovenske knjigarne, opusteti1! ku’ turne krožke. Z eno besedo vandalizem, ki so ga ustvarili, prekaša celo na«i!je ki so jih izvrševali pred petindvajsetimi leti nad primorskim ljudstvom. Pred ničemer se ni ustavi! faši stični bes; ne pred ženskami in otroki, ne pred zastopniki natili oblasti in predstavniki F.L.R T , še manj pred našo imovino. V teh dneh se je jasno izkazalo kako daleč je privedlo popuščanje napram na novo porajajočemu se fašizmu, ki ga je ZVU v celem letu svoje uprave dopustila, da je te dni izbruhnilo z elementarno silo, ki naj bi uničila vse delo antifašističnih množic T rsta. Kakor vedno, ko je šlo za to, da se udari proti antifašistom. Na te izpade fašističnih tolp proti demokratičnim in sindikalnim ■ organizacijam tržaškega ljudstva je vse pošteno ljudstvo od polnoči 1. julija stopilo v generalno stavko. Na poziv SIAU so sc delavske množične organizacije zbrale ter poverile stavkovnemu odboru, da jo vodi. Antifašistične množice zahtevajo: 1. aretacijo vseh osebnih krivcev in njihovih osnovateljev, med temi polk. Fonda - Savio in drugih voditeljev CLN, ki so glavni krivci poboja Slovencev in antifašističnih Italijanov in opustošenja naše imovine. 2. Izločitev in kaznovanje fašističnih tolp. 3. Izgon iz Trsta vseh fašistov Na sedež južnega mestnega kvarta SIAU-ja, ki ima svoje prostore v ulici Nazario Sauro je močna skupina italijanskih šovinistov poskusila kar ob belem dnevu napasti in vdreti v prosto- tako so tudi ob tej pdhki civilna policija in ves aparah Ki ga ZVU stavi na razpolago, služili samo tržaškim šovinistom, ki so lahko nemoteno požigali in pustošili naše ustanove. Naše množice, ki so hotele vdreti v sredino mesta, da bi branile pridobitve svoje narodno osvobodilne borbe, so ustavili močni kordoni policije, tako da so lahko novodobni vandali nadaljevali z zločinskim delom. Razbili in deloma zažgali so sledeče ljudske ustanove: Mestni osvobodilni svet za Trst, sedež predsedstva PNOO za Slov. Primorje in Trst, v ulici Ruggero Manna 29, sedež PNOO za Slov. Primorje in Trst. v ulici Carducci 6, sedež Enotnih sindikatov, sedež Zveze primorskih partizanov. sedež SIAU in KPJK za tržaško okrožje, sedež UIVOD-a, sedež jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnega plena, slovensko knjigarno na Korzu, kjer so razbili prostore in zažgali na ulici ob navzočnosti civilne policije vse knjige, itd. itd. Napadli so kolporterje »Primorskega dnevnika«, »II lavoratore«, vdrli so nasilno v stanovanja raznih družin, izvedli so pravcati lov na poedine osebe, z noži in strelnim orožjem so napadali znane antifašistične borce, nri tem so ubili tov. Attilia Gior-giutti-ja. Kjer jim je le bilo mogoče so pokradli denar, obleke; izropali so naše gostilne in kavarne. Policija ni ovirala napadalcev, ni branila opustošenj; v več kot e-nem slučaju jim je celo pomagala. Pač pa je policija aretirala antifašistične borce, ki so stražili svoje sedeže. in vojnih zločincev, ki so našli v mestu zatočišče. > 4 Vpostavitev ljudske oblasti in organov demokratične ljudske zaščite. Stavka je zajela celo deželo; v Tržiču in Gorici, v Anhovem in drugod. Povsod je delovno ljudstvo pokazalo svojo solidarnost s tovariši iz Trsta. Podeželsko prebivalstvo, zlasti pa naša Brda, Kras in Furlanija v popolnem razumevanju dogodkov in važnosti trenotka, je podprlo stavkovno gibanje; oznanilo je odboru, da je pripravljeno dati vse potrebno za vzdrževanje borbe do kraja ter je že pripravilo in tudi pripeljalo večje količine hrane, zelenjave in sadja za stavkujoče tovariše in njih družine. re, a so jih antifašisti, ki so bili na straži, odpodili. Nekaj po deseti uri zvečer pa so prišli pred vhod št. 4 na ulici Duca d’Aosta štirje civilisti z naperjenimi pištolami ter se predstavili kot civilni policisti. Pozvali so navzoče stražarje naj jim sledijo. Eden naših tovarišev je šel z njimi in ko je videl, da jim prihaja naproti civilni avto se jim je izvil in zbežal. Policisti so streljali za njim, pri tem pa so zadeli nekega drugega tovariša, Briška Milana. Na straži nahajajoči se tovariši so telefonsko poklicali policijo, ki je ranjenega mladeniča odpeljala v bolnico Uro pozneje je skupina laških pretepačev ponovno prispela pred sedež četrti ter poskusila vdreti v notranje prostore. Ob tej pr’liki je eden izmed napadalcev udaril tov. Franka po glavi. Ne J o1 g o za tem se je vrnil napadalec v družbi civilne in vojaške pol ci-je, kateri so odpeljali ranjenega tov. Franka neznanokam. Medtem je policija večkrat pri- Ko se je v Gorici zvedelo za vsa nasilja in poboje, ki so sc izvršili v Trstu, so se v torek pozno popoldne začele zbirati na Travniku močne skupine slovenskih in italijanskih antifašistov. Vsi dohodi v mesto so bili mo čno zastraženi. Tako je pri Ma-donnini čakalo okrog HMO Ferlanov z zastavami, da bi prišli v mesto. Enako se je godi'o vsem drugim ogorčenim demonstrantom, ki so prihajali iz mirenskega okraja, Brd in Soške doline Kljub temu se je okrog 6 ure zvečer zbrala več tisoč Tava množica v ulici Caserma, načelovali so ji garibaldinci z zastavo. Ljuiistvo je prepevalo partizanske pesmi, vzklikalo .Jugoslaviji in je bilo silno razburjeno, Ko je civilna policija že takoj od začetka z motorji in peš hotela razgnati demonstrante. Ko je bilo čakanja že odveč in se je zvedelo, da ni guverner dovolil protestne demonstracije so v diru pretrgali močan kordon oor r.je ter udrli proti Travniku. Tu so jih začeli z jeepi, motorji rt brizgalkami razganjati, a povorka je krenila dalje proti ulici Carduc- Delavstvo zvesto svojim pridobitvam zahteva, da se kaznujejo fašistični elementi, ki so knvi vseh zločinov nad antifašisti. Medtem, ko jim mi lahko z roko pokažemo gadja gnezda izprijenih italijanskih nasilnikov vidimo še danes krožiti po Gorici skupine teh banditov, ki strahujejo miroljubno ljudstvo ter obo roženi s pištolami m peklenskimi stroji izvajajo teror, ki shči na las napadalcem, ki so strahovali našo deželo pred petindvajsetimi leti. V torek zvečer je ipina teh nasilnežev šla po tržaški cesti, pojoč sramotilne pesmi proti maršalu Titu in Jugoslaviji. Napadli so s kamenjam Delpinovo hišo, nasproti okrožne sodnije, kjer prebivajo slovenski stanovalci in so tudi protizakonito za- šla nadzorovat zbrane antifašiste ter aretirala dva naša tovariša, ki sta stala na straži. Nekaj pred tretjo uro zjutraj sta dv: močni detonaciji predramili star. -vaAe bližnjih hiš. Napadalci so vrgli dve ročni bombi, ki so se razpočile na dvorišču, v bhžim stražarjev. Ob tej priliki je b:I ranjen tov. Krpan Franc. Prišla je civilna policija, izstrelila je tekaj strelov v smer, odkoder to L c vržene ročne granate, a o napadalcih ni bilo več ne dana ne sluha Dejstvo je, da sta se to . Kon-cut in Gorjan večkrat obrnila na policijo, da bi zaščitila sedež, a dobila sta odgovor, da nimajo dovolj straž na razpolago in ne časa. Znano nam je, da dr/ civilna policija že cel teden močno zastražene prostore CLN. - POLICI]!) DIH Ki)ZBilN]il ci. Prisiljena se vrniti, je med prepevanjem in vzklikanjem o-drinila čez trg proti ulici Roma, kier so močni, kordoni spet zastavili pot, nakar je ljudstvo krenilo čez ulico Mazzini na korzo mimo zloglasnega sedeža CLN na tržaško cesto in nato zopet proti Travniku. Po vsej poti je zavezniška in civilna policija odganjala, pretepala in nekatere aretirala. Na Travniku je nastopila tudi policija na konjih, ki se je zaganjala v posamezne skupine in jih skušala razkropiti. Čeravno po obsegu ne naj večja, a lahko trdimo, da je bila ta demonstracija ena izmed najbolj srditih in odločnih kar smo jih videli v našem mestu. Videli smo, da je civilna policija nastopala silno brutalno. Z bikovkami in pendreki je udarjala kamor je prišlo, tako da je več tovarišev, ki jih je policija aretirala, imelo krvave glave. V ulici Roma smo bili priča, kako se je neki civilni polimsi na motorju hudo ponesrečil. Demonstracije po goriških ulicah so se vršile še pozno v noč htevali od mimoidočih, da se legitimirajo. Ko so prišli pred Ču-bejevo gostilno so obkolili šoferja Uršič Alojzija, 26 let starega. Eden iz skupine je sprožil v njega 5 strelov iz pištole. Že po prvem strelu se je tov. Uršič zgrudil, napadalci so zbežali po ulici Randaccio na korzo Roosevelt v smeri proti sedežu CLN-a. Vojaškj jeep, ki je privozil mimo, je odpeljal težko ranjenega Uršiča v bolnico, kjer je bil takoj operiran. * # * Zločinci, ki se nemoteno gibajo po mestu, SO' v sredo, 3. julija, ob treh zjutraj izvršili podel a-tentat na tajnika okrožnega odbora SIAU ter člana PNOO in Glavnega odbora SIAU-a za Julijsko krajino, tov. Julija Beltrama. Splošna protestna stauka ŠKVODRISTICHE TOLPE RilZSilliMO PO SORICI Napad na južno mestno četrt - Pehlenski stroj v stanovanju tov. Hulija Beltrama, tajnika SIAU za Goriško - Izzivači Goriškega CLN - a na delu Streli na mirne meščane - Nahujskana študentarija kroži oborožena po mestnih ulicah Nočni atentat na tajnika Stilli za Goriško Na stanovanje v ulici Colle 11 so ti banditi podložili peklenski stroj, ki je eksplodiral s silovitim učinkom, raztrgal je močno železno ograjo na oknu, prebil in raztreščil je vrata ter vzidani okvir in vse skupaj zagnal sk rzi kuhinjo. Stekla v oknih, so popokala, škoda je ogromna. Zrušil se je tudi ves omet stropa, tako da je razdejanje in opustošenje popolno. K sreči ni bilo človeških žrtev. Teroristi so imeli namen ubiti enega najbolj priljubljenih borcev za svobodo in pravice delovnega ljudstva na Goriškem. S tem načrtnim atentatom so hoteli prizadeti naši mogočni in nerazrušljivi antifašistični organizaciji hud udarec. Ta napad je eden izmed naj hujših, kar so si jih mogle izmisliti bolne glave pristašev šovinistične organizacije, ki se skriva pod nedolžnim naslovom »Associazione Giova- imETaCHE MB DNEVNEM KEDU Članico odbora SIALI za gori-ško okrožje, tov. Nevo Agazzi, so aretirali. Aretirali so tudi 17 letnega kurirja PNOO, Klemenčič Maria, ki je prinašal pošto iz PNOO-ja v Trstu na goriški o-krožni NOO. Vzroki aretacije nam niso znani. Iz Gradiške poročajo, da so zaprli več tovarišev, članov tamkajšnjega Narodno osvobodilnega odbora in članov »Fronte della Gioventù«. To nezaslišno teroriziranje in preganjanje miroljubnega ljudstva na Primorskem je ponoven dokaz, da se narod, ki se bori za svoje pravice in svojo dostojanstvenost ne da ugnati. Antifašistično ljudstvo naše dežele bo še bolj strnilo svoje vrste. S splošno stavko dokazuje dan za dnem, da se ne straši terorja fašističnih band in da neomajno vztraja na tem, da se odstranijo vsi krivci zadnjih dogodkov, da se mu izboljša gospodarski in socialni položaj in da ne odstopa od svoje glavne zahteve za priključitev k Jugoslaviji. ♦♦♦♦«•♦♦<■>»* *»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ POLITIČni PREGLED 29. iuliia - mirouna konferenca nile Italiana«, ki je tesno povezana s CLN-om. Znano nam je, da imajo organizirane najostudnej-še elemente v posebni tolpi »divisione Gorizia«, ki izvajajo napadalne akcije po Gorici. Ni več nobena zagonetka, kdo so ti napadalci in terroristi, zanje ve že vsak otrok in vemo tudi, kje jih je treba iskati. Ta akcija tolovajev in vse druge, katere smo videli te dni na delu, je jasen opomin in zavoljo tega zahtevajo desettisoči organiziranih antifašistov našega o-krožja, da se napravi konec temu izzivanju in terorizmu. Gnezdo teh pobesnelih banditov je treba iztrebiti ter kaznovati vse prikrite elemente, ki vodijo te tolpe. Množice zahtevajo svojo narodno zaščito, ki bo res ščitila o-grožene osebe in mirno prebivalstvo in ki ne bo podpihovala teroristov. Ljudsko glasooanie ali referendum na poljskem Vse laži, obrekovania, ki iih žolti sindikati in CLN trosijo med zavednim delovnim ljudstvom. da bi ga odvrnili od svojega cilja, so propadli. Delavstvo Trsta in cele dežele stoji strnjeno za svojimi voditelji. Vse ljudstvo cone A in B je solidarno z njimi; množična udeležba pri nabiralnih akcijah nam je najboljši dokaz, da je primorsko ljudstvo z vsem srcem na strani stavkuiočih, da jim nudi vso pomoč, ker se zaveda zgodovinskih dni, ki bodo odločili enkrat za vselej našo pripadnost k FLRJ. Ves svet naj izve, da je ni sile. ki bi šla preko volje ljudstva Julijske krajine in da ni druge rešitve kot one, ki si jo ie primorsko ljudstvo zastavilo v letih osvobodilne vojne in ki jo danes dokončuje. Vsaka rešitev, ki bi nasprotovala upravičenim interesom ljudske volje bo propadla, ker je krivična; pomenila bi resno nevarnost za mir. Samo Jugoslavija nam bo lahko dala svobodo in zaščito ter novo, človeka vredno življenje. Bidault je v imenu Francije predlagal otvoritev rrjrirovne konference za ponedeljek 29. julija. Predlog so sprejeli Bevin, Mo- V torek, 2. julija je bilo zasedanje Sveta zunanjih ministrov v Parizu posvečeno izključno razpravljanju o vprašanju jugoslovansko - italijanske meje in Trsta. Gledišča posameznih delegacij glede tega vprašanja so se zbližale. 1. Vse delegacije so priznale potrebo po internacionalizaciji Trsta in okoliškega ozemlja. 2. Glede mej bodoče avtonomne tržaške pokrajine so se sporazumeli, na temelju francoske razmejitvene črte. Kakor se je pokazalo na zasedanju naslednjega dne, v sredo 3. julija pa so vendar različna naziranja o režimu bodoče avtonomne tržaške pokrajine. Ameriška delegacija je predlagala, naj se vprašanje o značaju tega režima predloži v proučevanje mirovni konferenci brez prejšnjega razpravljanja na konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu. Sovjetska delegacija je poudarila, da bi bilo sedaj, ko je Svet ministrov zunanjih zadev že toliko časa preučeval vprašanje jugoslovansko italijanske meje in Trsta ter dvakrat slišal izjave predstavnikov Jugoslavije in Italije, važno u-stvariti osnovo statuta za bodočo avtonomno pokrajino Trst, upoštevajoč pri tem, da se bodo morale podrobnosti tega statuta nato izdelati z direktnim sodelo- lotov in Bvrnes. Povabili so namestnike zunanjih ministro' , nai Razpošljejo čimprej vabila 21 narodom. vanjem Jugoslavije in Italije. Ker ;e Svet zunanjih ministrov sklenil, da se Trst internacionalizira, je seveda potrebno, da smo si na jasnem, kaj se razume pod internacionalizacijo. Sovjetska delegacija je predlagala, naj bi se držali naslednjih načel: 1. Avtonomna tržaška pokrajina se upravlja na osnovi statuta, ki ga izdelajo štiri velesile. 2. Statut avtonomne tržaške pokrajine mora temeljiti na organizaciji oblasti po demokratičnih načelih. 3. Guvernerja avtonomne pokrajine imenujeta sporazumno Jugoslavija in Italija; če pa se ti dve državi nc bi mogli sporazumeti, ga imenujejo štiri velesile. Ameriški predstavnik je soviet-skemu predlogu nasprotoval in izjavil, da je zzanj internacionalizacija Trsta sprejemljiva samo \ primeru, akn se sestava statuta, imenovanje guvernerja in kontrola poveri organizaciji Združenih narodov. Značilno je, da je britanska delegacija, ki se je še dan prej zavzemala za to, da se sprejme sovjetski predlog kot osnova za skupno rešitev, dan pozneje podpirala ameriško na-ziranje. Ob koncu zasedanja je francoski predstavnik predlagal kompromisni predlog, ki naj premosti razlike v mnenjih. Smisel tega predloga je, da se ustanovi avtonomna tržaška pokrajina na osnovi statuta, ki bi ga predlagale štiri velesile; o njem bi se potem V nedeljo, dne 30. junija je bik na Poljskem referendum, ki je zadobil pomen državnopolitične-ga značaja. Poljski narod je bi! poklican, da oceni delavnost vlade narodne enotnosti in odredi smer njene politike za dolgo dobo. Kakor znano je v smislu jaltskih določb sedanja noliska vlada sestavljena iz predstavnikov vseh legalnih strank in polisko ljudstvo je odgovorilo na trojna vprašanja, ki so v zvezi z izgradnjo nove demokratične Poljske in ki se tičejo obnove gospodarstva, agrarne reforme ter podržavlje-nja velike in srednje industrije. Šlo je tudi za ukinitev senata, ki je ščiti! interese industrijcev in reakcionarnih zemljiških posestnikov. Važno je tudi vprašanje meje na Odri in Nisi zavoljo možnosti nemškega napada. Volitve so bile demokratične. Volivci so prihajali na volišča slavnostno razpoloženi. Nikjer ni bilo videti — tako pravi posebni Reuterjev dopisnik v Varšavi — tako imenovane »železne zavese« (na ta način, namreč z zastorom je hotela mednarodna reakcija razvpiti, da se dela na Poljskem vse na skrito). Tn zopet drugi do-p:snik v Varšavi (Associated Press) poroča, da so voditelji Mi-kolaiczikove kmečke stranke priznali, da so volitve na Poljskem potekle v redu in je bil referendum izveden pravilno. Ves poljski demokratični tisk Hlbanile in Predsednik vlade Ljudske republike Albanije, generalni polkovnik Enver Hodža je posetil Jugoslavijo. V Beogradu so bile o priliki njegovega obiska velike manifestacije albansko - jugoslovanskega bratstva. Maršal Tito mu je priredil lep sprejem. Nadaljeval je skupno z ostalimi albanskimi gosti pot skozi Zagreb v Slovenijo, kjer je bil prisrčno sprejet. Visoki gost sosedne in prijateljske Albanije je bil v Ljubljani, kjer ga je sprejel predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko skupno z drugimi zastopniki Slovenije. Albansk: predsednik je šel ra ob sk tudi na Jesenice in na Bled. * # # Kakor ljudska država Jugoslavija tako je tudi nova Albanija izšla iz narodno osvobodilne borbe; oblast je v rokah ljudstva. Enotnost albanskega ljudstva je izražena v Demokratični fronti; v njej so zastopane vse plasti ljudstva: sindikati ter mladinske, ženske in športne organizacije. Tam imajo ljudska sodišča, ljudsko vojsko in milico. Proglašena je republika; sprejeta je nova, demokratična ustava. Do sedanjega preporoda Albanije je bil tam še srednjeveški fevdalizem. Gospodarji dežele so bili begi. Kmet najemnik je moral odrajtovati svojemu begu tretjino pridelkov in razne druge naturalne dajatve. Država pa je zahtevala od kmetov še davke. Na ta račun je pobirala desetino pridelkov, a tlačansko najemniško delo s primitivnim načinom obdelave ni moglo izsiliti iz zemlje kdove kaj dosti pridelka. Prišlo je do fašističnega vdora v Albanijo. Sledila je vojna 1T39-1945. Fašistična Italija je izraoila Albanijo ko se je zapletla v vojno z Grčijo. Albansko ljudstvo je razvilo tistega duha, ki je vodil partizan skega borca v gore. In otreslo se je nadležnega usužnjevalca, fašizma. Demokratična fronta na iz- razpravljalo na mirovni konferenci v Parizu, ratificirala pa bi ga (organizacija Združenih narodov. pogodbo o medsebojni pomoči bomo čuvali kot zenico v očesu. Naša bodočnost je gotova, ker imamo močne prijatelje. Storili bomo vse za utrditev tega prijateljstva«. Spomini iz prvega izleta Kulturno prosvetnega društva ..Lijak11 VogrsRo Dne 29. junija smo se že v zgodnji jutranji uri zbrali na sredi vasi vsi z najboljšim razpoloženjem duha, da poletimo preko krivične meje k srečnejšim bratom. Naš cilj je bil: partizanska bolnica »Franja« v Cerknem - idrijski rudnik in Podkraj, kjer počiva v skupnem grobu 47 partizanov, ki so padli po izdajalski roki 23.12.1943. leta. Med njimi so bili tudi 3 možje očetje iz naše vasi. Šli smo najprej na grobove. Z nami so bile tudi žene borcev z otroki in sorodniki. Ginljiv je bil prizor. Društvo je položilo venec na grobove. Tov. Marija Cerne je spregovorila par besed v spomin padlim tovarišem. Nato je pevski zbor zapel »Kot žrtve ste padli« in »Vigred se povrne«. Poslovili smo se iz žalostnega kraja in odpeljali dalje v Cerkno v partizansko bolnico. Čitatelji! Kdor ni bil tam, naj gre, ker z besedami se ne da povedati kaj človek občuti ko ima pred seboj živo sliko partizanskega trpljenja, iznajdljivosti in velikodušja. Šli smo skozi bolniško pokopališče. Prav mraz je spreletoval vsakega, ko je videl kam so pokopali umrle ranjence. Kako je bilo treba vse zakonspi-rirati, da ne bi bilo' prišlo sovražniku na sled. Potem pa še vse drugo. Lega bolnice, koliko truda so imeli gotovi liudie, da so ranjence tja spravili. Tega sploh ni mogoče povedati. Vse kar je tam ne bi mogel človek verjeti, če sam ne vidi. Vsi smo mislili samo eno: Sem naj bi prišla mednarodna komisija ko se je nahajala na Primorskem, da bi se prepričala o trpljenju in požrtvovalnosti našega ljudstva in ne bi bilo treba nobenih dokazov več. Kaj je naš narod pretrpel samo zato da bi bil priključen k FLRJ. Sem naj bi prišli gospodje ministri, ki se sedaj nabajaio v Parizu in razpravljajo o pripadnosti našega ozemlja in prepričani smo, da bi jih bilo sram da toliko pomišljajo in postavljajo, niti ne vemo koliko krivičnih črt. Videli bi kaj vse zna naš narod prenesti in da raje sprejme zopet borbo kot bi postal ponovno suženj tujim narodom. Pevski zbor je tam zapel par lepih pesmi in godba je zasvirala v slovo. Odpeljali smo se v Idrijo. Kar nas je tam čakalo, nas je naravnost presenetilo. Pri hotelu »Didič« so nas sprejeli predstavniki mesta in rudnika z godbo. Pričakovala nas je tudi velika množica prebivalcev. Peljali so nas najprej v tovarne in topilnice. Vse so nam razkazali in razložili. Videli smo velikanska korita živega srebra, o-gromno bogastvo Idrije. Vsakemu izmed nas se je zdelo silno imenitno, da je lahko z roko nekoliko pomešal po živem srebru. Zanimalo je nas kmete, kako živijo, delajo in trpijo rudarji, ki so takorekoč obsojeni, da preživijo velik del svojega življenja zakopani pod zemljo. Iz tovarne so nas gostoljubni Idrijčani spremili na znamenit prostor »Zemljo«, kjer imajo sijajno pripravljen prostor za zabave. Godba nas je sprejela in pogostili so nas s svežim pivom. Zbrala se je tam tudi velika množica Idrijčanov. Govorilo je več predstavnikov ljudstva ter povdarjalo, da je ni črte, ki bi rezala nas Slovence. Naj jih le postavljajo gospodje ministri. Mi zahtevamo le naše pravice in ne piše o veliki udeležbi glasovalcev po vsej državi in tudi v novih pokrajinah Poljske je bila udeležba izredno velika. Udeležba kmetov pri referendumu je bila odlična. Veliko število vasi je glasovalo stoodstotno, Ako štejemo vse kraje Poljske, potem vidimo, da je glasovalo okoli 90°/o volivnih upravičencev. Da vzamemo en primer, zabeležimo volitve v Varšavi. Od 246.339 vpisanih volivcev iih je glasovalo 221.418. Veljavnih ie bilo 220.797 glasovnic. Na prvo vprašanje (o ukinitvi senata) je odgovorilo z »da« 209.158, z »ne« 11.629 volivcev. Na drugo vprašanje (o nacionalizaciji in agrarni reformi) je odgovorilo z »da« 193.281. z »ne« pa 27.516 volivcev. Na tretje vprašanje (o zapadnih mejah) je odgovorilo z »da« 209.158, z »ne« pa 11.629. Sedanja velika udeležba ljudstva pri volitvah na Poljskem se ne da niti primerjati s pasivnostjo v predvojni dobi. Stari ljudje na Poljskem, ki so videli že mnogo volitev so povedali, da niso še nikdar videli tako mirnih in dostojanstvenih volitev, kakor tudi ne tako množične udeležbe glasovalcev. Poljska demokracija je popolnoma preobrazila široke poljske ljudske množice. Referendum je pokazal, da so ideje demokr\ :i-je globoko zasidrane v miselnosti in zavesti poljskih držav!'a-nov. N«ft«>sn*»^še prijateljstvo Irt sodelovanje JugoslauHe vaja - zvesta načelom narodnoosvobodilne borbe - agrarno reformo. Albanski narod je trdno odločen, da uniči vse ostanke svoje žalostne preteklosti in da se dvigne iz siromaštva in neznanja v novo, svobodno življenje. $ * # Predsednik albanske vlade En-ve-'Hodža ie bil v Beograda od likovan z jugoslovanskim redom Narodnega heroja. Ob tej priliki ie dejal: »V veliki antifašistični vojni je našel narod v narodih Jugoslavije svoje najiskrenejše in naj-vdanejše prijatelje in tovariše, ki so mu z vsemi sredstvi pomagali v njegovih nadčloveških naporih, v katerih so pogumno prelivali kri najboljši sinovi jugoslovanskih narodov in albanskega naroda. V teh naporih so bile uresničene in okrepljene težnje naših narodov, da živijo v bratstvu in prijateljstvu. Bratstvo in prijateljstvo med našimi narodi so skovali naši skupni heroji hi vložili bomo vse svoje sile, da bi to bratstvo in enotnost naredili za najpopolnejšo stvarnost, ker bi s tem zagotovili boljše življenje našim narodom, ker bi s tem ohranili mir na Balkanu in po svetu in ker se na ta način ohranjuje in krepi demokracija«. # * * Več kot 30.000 ljudi je sprejelo v Tirani (glavno mesto Albanije) svojega prvega ministra, ki se je vrnil prve dni tega tedna iz obiska v Jugoslaviji. Veliki napisi: »Živelo sodelovanje albanske na rodne armade z jugoslovansko;« so se dvigali nad vzklikajočim albanskim ljudstvom. Generalni polkovnik Enver Hodža je izjavil, da pomeni njegovo bivanje v Jugoslaviji in srečanje z maršalom Titom najvažnejše dni albanske zgodovine. Enver Hodža je v svojem nagovoru na tiransko množico naglasil še sledeče: »To prijateljstvo, ki je bilo potrjeno s prijateljsko pogodbo in Internaclonalizaciia Trsta in okoliškega ozemlja odstopimo niti pedi naše' s krvjo zalite zemlje. V znak bratstva kmetov in rudarjev je podarilo naše društvo idrijskim rudarjem majhen dar -spominsko sliko. Lepo je bilo v Idriji. Motilo nas je samo to, da smo imeli premalo časa in šoferji so nas preganjali k odhodu. Povabili smo V soboto, dne 29. junija sem se podala v kapucinsko cerkev kamor najraje zahajam k sv. maši, ker me ta cerkev spominja na otroška leta, kjer sem bila tako srečna, da sem prejela prvo sveto obhajilo. Bila sem najpreje pri slovenski pobožnosti, ker sem to nekoliko zamudila sem se namenila ostati pri sv. maši ob 8. uri. Ko je po prečitanem evangeliju pričela pridiga sem se nemalo začudila ko sem čula iz ust božjega namestnika klevete na račun nas Slovencev in Italijanov »komunistov«. Nimam navade, da bi se srdila na predpostavljene, a ko sem slišala tako fašistično pridigo, ki služi samo zato, da med našim ljudstvom neti sovraštvo, sem se obrnila na Vas prečastiti in si usodila poprašati Vas sledeče: Kako to, da niste povzdignili glasu ko je od leta 1920 dalje Mussolini trpinčil in zapiral naše ljudi po najhujših italijanskih ječah in ko so od leta 1940 do 1943 katoliški fašisti masovno pobijali, plenili in požigali naše domove? Kje ste bili, ko so odpeljali preko 45.000 naših ljudi v sužnost, od koder se jih ni vrnila polovica, in so ostali morali živi zgoreti v nemških pečeh? Kje ste bili ko so skoraj vsaki teden pokali streli na gradu, kjer so padale naše nedolžne žrtve in se je njih kri cedila iz kamionov od samega gradu doli po ulicah do pokopališča, kjer so jih zagrebli kakor mačke brez duhovnika in sv. blagoslova? In še iz bližnje preteklosti. Kje ste bili, ko so italijanski študenti dejansko napadli našega pokojnega škofa, ga zmerjali in mu napisali na palačo »a morte Sedej il porco«? Kje ste bili, ko SO' bili mladeniči obsojeni na 5 let konfina-cije, ker so se drznili ob škofovi smrti dati črno zastavo na cerkev sv. Ignacija? Takrat ni bilo ne Vas, prečastiti, ne sv. stolice ne nikogar, da bi dvignil glas zoper te krivice. Danes ko zahtevamo, naj se nam da škofa, ki ni bil nikdar fašist, danes smo »komunisti in farizeji«. Je pač Vaša miselnost taka. Ko' pri nas otrok vrže kamen je barbar; ko od Vaše strani požigajo in uničijo vse kar jim pride pod roko, je to samo dokaz visoke civilizacije. Svetujem Vam dobrohotno, da nehate s političnimi pridigami, drugače se bode vera, ki je v Sprehajal sem se po cesti z dvema svojima tovarišema Italijanoma ter jima pripovedoval resnično zgodbo. Nejeverno sta me pogledovala s strani in čutil sem, da mi ne verjameta popolnoma. Da bi '-jih prepričal, sem jih peljal preko širokega stopnišča v prvo nadstropje, kjer smo obstali preti zaprtimi vrati. Prisluhnili smo. Izza vrat sobe, ki se nam je zasvetila nasproti, so prihajali melanholični in sladki zvoki neke otožne melodije. Odprli smo vrata in nalahno stopili. V siju sobe smo zagledali dve nepremični silhueti. Pri klavirju je sedela slepa deklica. S svojimi velikimi, ugaslimi očmi obrnjenimi navzgor, je izgledala kot da išče navdahnjenje v son- brate Idrijčane k nam, da se jim tako oddolžimo za gostoljubni sprejem in s tem dokažemo tudi svetu, da ni črte, ki bi mejila med nami. Poslovili so se od nas s toplimi besedami in godba je zasvi-rala himno »Hej Slovani«. Vsi srečni, z naj lepšimi spomini smo odhajali domov v nesrečno cono naših srcih gorela v najtežjih časih, kakor naš največji zaklad, zrahljala. — Kakor sami vidite, je bil Bog v tej borbi na naši strani, izšli smo. zmagovalci po Njegovi sveti volji, ter je bila rimska prevzetnost in laž sramotno pahnjena v brezdno. Naše ljudstvo je globoko verno, v tej neenaki borbi se je v veri še bolj utrdilo. Le pojdite med ljudstvo, pojdite v prelepo V zadnjem času je Finančna intendanca, tako v Trstu, kot v Gorici, zavzela stališče, da škode, provzročene tekom te vojne našemu ljudstvu od Nemcev, fašistov ali kogar koli z nasilnim odvzemom premične imovine, plenjenjem in podobnim poston-kom, ni smatrati kot vojne škode v smislu zakona od 20.10.1940 ter odklanja plačilo predujmov za take škode. Izgleda, da priznava kot pravo vojno škodo, samo ono, ki je nastala tekom pravih bojev vojaških oddelkov. To stališče je povsem zgrešeno-. Ker zadeva zelo hudo velik del vojnih oškodovancev naših vasi, bi si človek nehote mislil, da se namerava s tem tolmačenjem zakona in postopanjem čimbolj preprečiti slovenskemu ljudstvu našega podeželja dosego predujma na pripadajočo mu vojno odškodnino. Zato opozarjamo na jasne določbe italijanskega zakona o vojni škodi ki v členu 2 izrecno smatra kot vojni dogodek (fatto di guerra) z ozirom na odškodninsko pravico ne le prava vojna dejanja, izvršena od vojnih sil, domačih, zavezniških, ali sovražnih svrho priprave ali izvedbe vojnih operacij, temveč tudi dejanja, ki sicer ne služijo direktnim pripravam ali vojnim operacijam pač pa so z njimi v vzročni zvezi. Vsekakor so bili vojni dogodki vsi spopadi, nastali vsled upora primorskega ljudstva zoper fašizem in okupatorje, ravno tako tudi čistke, represalije in vsa najraznovrstnejša nasilja vseh vrst vojaških in polvojaških oddelkov, fašistov, policijskih, o-rožniških in drugih, domobranskih, četniških, kozaških in kdo-ve kakšnih oddelkov, ki so divjali po naši zemlji in jo spremenili v eno samo strašno bojišče enih žarkih, ki so bogato obsevali njeno kodrasto glavico. Blizu nje je sedel štirinajstletni deček Brajkovič Drago in jo vneto poslušal. Septembersko sonce je sijalo skozi okno in se odbijalo v nasprotnem kotu na naši desnici. Na škrip naših čevljev se je obrnil mali Karel, tako ga namreč kličejo v družini, in vprašal: »Kdo je?« Da. Vprašal je, kdo je, kajti v njegovih ugaslih punčicah že dolgo ne sije več ogenj mladosti. Nekega večera ga je namreč zagrnil tam doli v Buzetu rdeči žar in ga za vedno odnesel v neskončno temo. Nenadoma je vzbuhnil pred njim ogromen plamen in medtem ko je kri oblila Vipavsko dolino kjer so sami partizani brez vsake pomoči sezidali novo cerkev v spomin in zahvalo Bogorodnici. Pojdite med nje, ko imajo svoje cerkvene pobožnosti, oglejte si procesijo Sv. Rešnjega Telesa, kjer zbrano hodi ob strani častna vojaška straža ter je vsepovsod okrašeno z partizanskimi zastavami. Kaj je to ljudstvo brezversko? Kaj so to farizeji kakor jih Vi imenujete? Ne pridigujte zoper ljudstvo, ki je znalo ob pravem času pri jeti za orožje in je z Božjo pomočjo pregnalo tujce lačne naše zemlje od koder so prišli. S klevetami, ki so Vam z visokega naročene ne bodete ničesar o pravili in še manj ustavili tok časa, ko bo vsak človek s poštenim delom živel tako, da mu ne bo treba na starost zahajati v papeško menzo. Posnemajte rajši velikega Vašega Patrona sv. Frančiška! Vernica. janj nacifašističnih oddelkov tekom te vojne težko krivico in naravnost sovražno gesto. Zato je nujno potrebno, da finančna intendanca to svoje stališče spremeni ter prizna kot vojne škode tudi take škode in nakaže nanje oškodovancem predujme. v Šempas Ljudstvo demonstrira Ko smo zvedeli, kakšno nasilje se vrši nad našim narodom in nad našim narodnim imetjem v Trstu se je naša vas zbrala ter ogorčeno protestirala proti vsem ostankom fašizma in proti vsem onim, ki jim še držijo roke. Nastopili so ljudski govorniki, ki so pojasnili zbranim vaščanom, kaj vse se dogaja v Trstu. Zbrano ljudstvo je zagotavljalo svojo solidarnost s stavkujočimi delavci in jim je zagotovilo vso pomoč. Razvila se je povorka po vasi, vzklikalo se je in prepevalo domorodne pesmi. Avče Čvrsto na delu Kakor druge vasi, ki se zavedajo dobe, v kateri živijo, tako ni hotela tudi naša vas zaostati in je s prostovoljnim delom popravila nekaj poti. Napravljenih je bilo 179 ur. V daljni Lokovec je bilo pripeljanih 1200 kg žele-zja, ki bo služilo za obnovo hiš. Nabralo se je okrog 6000 lir za prostovoljce. Antifašistične žene so darovale precej raznega živeža, ker se niso mogle odzvati udarniškemu delu. Pod vodstvom požrtvovalne u-čiteljice je šolska mladina priredila malo šolsko veselico, ki je prav dobro uspela. Kobarid Predavanj nam ne dovoljujejo Prav za prav je že to silno žalostno, da se od- nas, ki smo se skupno borili z zavezniki proti nacifašizmu, v stoletju demokracije, ko smo še polni obljub »velikih štirih« o spoštovanju človečanskih pravic in tako dalje, zahteva, da moramo vprašati ZVU za dovoljenje, če smemo prirediti še tako nedolžno kulturno predavanje. S prošnjo romamo do okrajnega guvernerja, ker tako zahteva civilna policija. Pridemo do g. guvernerja in tu izvemo od uradnika, da policija nam lahko izda dovoljenje, ker imajo tak nalog. Seveda se civilna policija izgovarja, da tega ne more storiti, če ni prej prošnja odobrena od g. guvernerja. No, in ko pridemo do samega g. guvernerja zvemo, da ne more dovoliti predavanja, ker ga civilna policija ni odobrila. »No permission« nam je že predobro znan; mislimo pa, da bi že bil skrajni čas, da bi že bilo enkrat konec šikaniranja na- Nato pam je v kratkih besedah orisal dogodek. Bilo je 2. julija 1944. V Buzetu smo čakali v zasedi vlak natovorjen z živili. Naši tovariši v gozdu so bili lačni in mi, čeprav nas je bilo malo, smo poizkušali napad. Spremljevalci tega transporta so bili številnejši od nas in, čim smo mi naskočili, so od govorili z orožjem. Borba je bila trda. Nenadoma je zagnal reki Nemec ročno bombo v mojo neposredno bližino. Začuti! sem nenadoma samo veliko toploto, nato me je zajela tema. Ko sem se prebudil zaradi prehudih bolečin, sem se znašel na nekem vozu, kateri me je peljal proti domu. Od tega dne dalje nisem več videl luči in tedaj so mi odrežaii tudi polovico roke. DANA Zavezniško vojaško upravo pa naprošamo, da s svoje strani napravi potrebno-, da bo finančna intendanca spoštovala zakon in spoštovala tudi borbo in žrtve našega ljudstva, ki se je borilo po vseh kotih in koncih naše domovine proti podivjanim nacifa-šistom in njihovim hlapcem. ših društev in njegovih predstavnikov. Tako se lovimo v krogu, pod Kristusom si je P^lat roke umil... Staraselo Dobili smo novega župnika Namesto prejšnjega nepriljubljenega župnika Don Ožnjaka smo sedaj dobili novega dušnega pastirja, ki je rodom Gorenjec in je bil svoj čas interniran na Koroškem. Ko je prišel v našo vas se nam je predstavil: »Sem Slovenec in priznavam, da je vaša borba upravičena, toda ne bom se pečal s politiko v cerkvi, učil bom Kristusov nauk in versko življenje.« Povedal nam je še, da je revnega stanu in da ga bomo morali podpirati. Mi vzamemo rade volje na znanje te njegove besede, upamo da se ne bomo v njem varali in ga bomo radi podpirali. Čeravno je moral brati raz nriž-nice okrožnico škofa Margottila proti OF mu zaenkrat tega ne zamerimo, ker se je opravičil, da je moral to napraviti po nalogo škofa. Par besed bi še naslovili na gotove naše imovitejše kmete v vasi. Prav dobro so nam znam tisti, ki so okrog Binkošti odprl; na široko mošnjiček ter podprli ta-kozvani »katoliški« tisk — ki je v resnici vse drugo samo kato liški ne! Lansko ìeto, ko so bivali med nami otroci iz komenskega okraja niso vzeli ti dob.-o stoječi vaščani nobenega pod streho. Kako vse drugače so skrbele ubožne matere! Kmečke žene, vdove, ki imajo po eno kra vico, druge s kopico otrok in gospodarjem, ki je mogoče sežgan v daljnem taborišču pa so d rade volje sprejele zahirane otroke našega Krasa! Tu sc pozna pravo srce in usmiljenje do svojega bližnjega! Pri teh si vzemite vzgled! „ Počitniška kolonija za bolehne dijake “ Dijaška matica bo priredda tekom letošnjih poletnih počitnic počitniško kolonijo za bolehne dijake. V poštev pridejo dijaki obeh spolov, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni oddiha na deželi. Kolonija bo v Cerknem na Goriškem. V to počitniško kolonijo ne morejo biti sprejeti dijaki z odprto pljučno tuberkulozo in z drugimi nalezljivimi boleznhrti. Pred odhodom v to počitniško kolonijo bodo prizadeti zdravniško preiskani. V to kolonijo bomo lahko poslali samo omejeno število dijakov in bomo vzeli v obzir samo res potrebne slučaje. Prošnje s podrobno in točno navedbo domačih imovinskih razmer in s prikazom zdravstvenega stanja, naj dijaki dostavijo najpozneje do 10. julija t. L, na Izvršni odbor Dijaške matice v Trstu, via Carducci 6-III. Navedbe v prošnjah naj podrobno overovi Krajevni odbor Dijaške matice iz onega kraja, od koder je dijak doma. V kolonijo bodo sprejeti tudi oni bolehni dijaki, ki jim imo-vinsko stanje omogoča polno plačanje stroškov. Ti dijaki naj v svoji prijavi namesto imovin-skega stanja podajo izjavo, da bodo stroške kolonije plačali sami. jiiiiiiiiiiii!ii!iii|i',i 1 ::i : ;i - m - m t ' fi m.na1 m mmmmmmfmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm •*»! ' •. n «n ■■■■■■«0*. ^afzo goDocijo naši mučeniki Protizakonito postopanje finančne intendance in to pravi vojni dogodki v smislu zakona o vojni škodi. Kot vojne dogodke jih je smatrala tudi okupatorska vojna oblast in vsi njeni vojni in u-pravni organi, kakor so smatrali tudi celo našo pokrajino, izvzem-ši središča mest Trsta in Gorice, kot vojno in operativno področje. Kot tako je bilo tudi izrecno označeno z napisi, ki so se nahajali pri vseh vhodih v središče mesta: »Bandengebiet« ali podobno. To pa je istovetno z operacijskim vojnim ozemljem. Da je tako bilo, dokazujejo utrdbe in postojanke, zasedene z močnimi stražami, pri vseh dohodih v mesto, od koder se je ob vsakem sumljivem znaku streljalo. Na teh mestih in izven njih in povsod širom cele pokrajine so- se vrstili dan za dnem spopadi in streljanja s partizanskimi oddelki in patrolami in tudi večje bitke skozi vsa zadnja leta vojne. Vse to je bila prava vojna in vojna dejanja, kakor jih je rodila zadnja vojna. Zato je bilo tudi celo podeželje Julijske krajine vojno ozemlje in so vsa nasilna dejanja, ki so jih izvršili Nemci, fašisti, pa tudi manjši oddelki, ter domobranci, četniki in vsi ti razni vojaški oddelki, prava vojna dejanja in vojni dogodki. Radi tega so tudi vse škode, ki so nastale vsled takih dejanj, pa naj so bili požigi, ali plenjenja, ali čiščenja, ali tudi dejanja izvršenih pod imenom preiskav, prave vojne škode po duhu in v smislu vojnoodškodninskega zakona. Radi tega je stališče finančne intendance povsem napačno in pomenja nepriznavanje škod, nastalih našemu ljudstvu na premični imovini vsled odvzema in plenjenja, oziroma o priliki de- njegovo nežno telo, ga je spreletela neskončna slabost, katera mu je upognila kolena in izvila iz razmesarjene roke orožje. Sedaj sedi pred nami z svojim spremenjenim telesom. Polagoma nas je zanesel pogovor v preteklost. Tedaj se mu je iz ust nenadoma iztrgalo vprašanje : »Kako stojimo s Trstom?« In ko smo mu zagotovili, da je 75‘)/