St. 28 (1770) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
14.	julija 1983
Cena: 15 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Dan vstaje in osmo srečanje delavcev IMV
V petek, 22. julija, so na Miklavž vabljeni tudi ostali občani
MIKLAVŽ - Gorjanske košenice pri Miklavžu bodo v petek, 22. julija, ponovno oživele. Novomeška IMV pripravlja namreč ta dan v počastitev dneva vstaje že osmo tradicionalno srečanje svojih delavcev.
Naj tokrat kot novost zapišemo, da so na imevejsko slavje povabljeni tudi ostali občani, kar je hvalevreden prispevek tega kolektiva k proslavi slovenskega praznika. Žato organizatorji tudi letos računajo na precejšnjo udeležbo (samo lani je bilo pri Miklavžu preko 5 tisoč obiskovalcev), skrb za pogostitev večtisočglave množice pa so vnovič zaupali novomeški Emona Dolenjki. V IMV tudi zagotavljajo, da tega dne na Gorjancih nikomur ne bo dolgčas. Jamstvo za to trditev bosta nastopa priljubljenega zabavnoglasbenega ansambla Slakov in Šentjernej skega okteta. Prireditev se bo pričela ob 11. uri.
NOVI TIRI IN PERON
BREŽICE - Oba tira mednarodne železniške proge pri železniški postaji v Brežicah sta bila že nekaj let zablatena, kar preprosto po besedah inž. Marjana Simčiča iz tozda Nizke gradnje ŽGP Ljubljana pomeni, da je proga praktično plavala. Delavci železniškega gradbenega podjetja so zato 5. julija pričeli 10-dnevno bitko s časom, saj so morali urediti vse od spodnjega ustroja do zamenjave več kot 1400 metrov tirov.
DVAKRAT ZMAGA ZA ITAS-RUDNIK
KOČEVJE - Na nedavnem občinskem tekmovanju gasilskih desetin v Kočevju je sodelovalo 15 gasilskih društev. Pri članih in mladincih sta zmagali ekipi industrijskega gasilskega društva Itas-Rudnik, pri ženskah GD Mahovnik, pri mladinkah pa GD Livold. Tekmovanje je potekalo v čast gasilskega kongresa, ki bo v Mariboru.
OD KOSTANJEVIŠKIH DO KRŠKIH BORCEV
KRŠKO - Ob prazniku krajevne skupnosti Krško se je na drugem štafetnem teku od ko-stanjeviških do krških borcev pomerilo 120 tekmovalcev v 15 ekipah osnovnih šol in športnih društev krajevnih skupnosti. Tekmovalci so pred spomenikom padlih v NOB v Kostanjevici in pred spomenikom prvih krških borcev pri OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, to je na startu in na cilju, položili vence. Sicer pa so se najbolje odrezali tekmovalci ŠD Podbočje, 2. je bil Šolski center in 3. Rožno.
r
V tretje ostali praznih rok
Ogorčenje v mirenskem tozdu IMV ob odločitvi komisije za oceno investicij, naj bi proizvodnjo velikoserijskih delov organizirali v Novem mestu, ne pa na Mirni
MIRNA — Med delavci mirenske temeljne organizacije IMV Tovarna opreme je prejšnji teden zelo neprijetno odjeknila vest o odločitvi republiške komisije za oceno investicij v Sloveniji. Po njej naj bi namreč tudi sanacijski program IMV 2 (proizvodnja velikoserijskih avtomobilskih delov) razvijali v Novem mestu, ne pa v ta namen gradili nov objekt na Mirni.
Komisija je menila, da sta spre- rok. Najprej je bil zanje predviden
MED SOBORCI — Predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj—Rudi je bil vesel ponovnega snidenja z nekdanjimi soborci in si je z zanimanjem ogledal spominsko ploščo na letališki zgradbi. (Foto: P. PERC)
Srečanje cankarjevcev
Cerklje: v spomin na uspešen napad na nemško letališče pred 40 leti j§ Alojz Zokalj odkril spominsko ploščo — Na slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti tudi Viktor Avbelj
CERKLJE OB KRKI - Skupščina in družbenopolitične organizacije cerkljanske krajevne skupnosti so sprejele pobudo krajevne organizacije Zveze borcev, da bi namesto 25. avgusta, ki je obeležil vrnitev izseljenih krajanov iz nemških taborišč, poslej praznovali krajevni praznik 8. julija, v spomin na napad Cankarjeve brigade na letališče, ki je bilo pred 40 leti v nemških rokah.
Na sobotnem slavju v Cerkljah so bili med preživelimi cankar-jevci tudi narodni heroji in predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj — Rudi. Predsednica skupščine KS Božena Ostrovr-šnik je slikovito orisala razvojne uspehe in težave KS z okrog 2000 prebivalci, od teh si jih je
kar okoli 600 poiskalo boljši kos kruha v Brežicah, Krškem in Novem mestu. To, da ni doma dovolj dela, je osrednji problem, saj mladi odhajajo, na domačijah pa ostajajo ostareli.
„Ko smo v noči med 7. jh 8. julijem 1943 prešli reko Krko, je bil med tu naseljenimi Kočevarji pravi preplah, napad na letališče pa je pomenil za vase zaverovane Nemce popolno presenečenje,” je v govoru borcem, krajanom in vojakom cerkljanske garnizije med drugim dejal generalmajor Alojz Žokalj - Džidži, ki je tudi odkril spominsko ploščo na letališki zgradbi ob vhodu, in sicer v spomin na uspešen napad, v katerem so partizani uničili 5 nemških letal in -več tehnične opreme.
P. PERC
jemljivi investicijski zasnovi obeh sanacijskih programov, IMV— 1 (proizvodnja avtomobilov) in IMV-2, a hkrati ocenila, da ponujeni rešitvi po svoji zahtevnosti presegata zlasti kadrovsko-tehnične, finančne in uvozne možnosti investitorja pa tudi širšega gospodarstva. Poudarila je, da bi morali bolje izkoristiti sedanje zmogljivosti in predlagala, naj bi proizvodnjo velikoserijskih delov organizirali v že obstoječih zmogljivostih v Novem mestu, za Mirno pa naj bi razmislili o minimalni preusmeritvi drugih programov IMV.
Nič čudnega, da so delavci mirenske IMV ogorčeni ob taki odločitvi, ki ogroža sanacijo, obstoj in razvoj njihovega tozda ter socialno varnost 420 zaposlenih. Gnev je še toliko večji, ker so v okviru iskanja najboljših rešitev za sanacijo celotne IMV očitno že tretjič ostali praznih
program proizvodnje	homo?
kinetičnih zglobov, nato proizvodnja podvozij za prikolice, kot zadnja rešitev pa proizvodnja velikoserijskih avtomobilskih delov, kar je bilo v vsej IMV samoupravno že sprejeto. Tako odločitev so potrdile tudi vse občine, kjer delujejo tozdi IMV.
Poleg tega je mirenski tozd IMV vseh 15 let vlagal vsa sredstva, celo lastno amortizacijo, v objekte in opremo v Novem mestu, nič pa v lastne razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega je sedaj vsa njihova oprema praktično zrela za odpis, saj znaša vrednost strojev na enega delavca vsega 6 starih milijonov. Prav zato so v okviru sanacije IMV toliko bolj računali na zaključen proizvodni program, ki bi jim zagotavljal razvoj, socialno varnost in delo v domačem kraju.
Pitati mnogo več živine
Janez Zemljarič med kočevskimi kmetijci — Zemlje za živinorejo dovolj, potrebujejo pa denar za hleve
KOČEVJE - Predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan KneževiČ in predsednik republiške gospodarske zbornice tov. Frelih so minuli petek obiskali Koprivnik, kjer so se s predstavniki Združenega KGP Kočevje pogovaijali o možnosti za povečanje reje živine.
Žužemberk gostil šoferje
V Žužemberku osrednja proslava ob 13. juliju, dnevu ZŠAM Slovenije, združena s krajevnim praznikom
DVOJNO SLAVJE - Slavnostna govornika na nedeljski združeni proslavi žužemberške krajevne skupnosti in Zveze združenj šofeijev in avtomehanikov Slovenije sta Bila Vilma Manček (na posnetku), sekretarka OK ZK Novo mesto in Franc Vrbnjak, predsednik skupščine ZZŠAM. (Foto: B. Budja)
ŽUŽEMBERK — S svečanim mimohodom uniformiranih članov Zveze združenj šofeijev in avtomehanikov Slovenije, brigadirjev in pripadnikov JLA se je v nedeljo pričela osrednja republiška proslava v počastitev 13. julija, dneva ZŠAM, združena z žužembeiškim krajevnim praznikom.
Žužemberčani slavijo svoj praznik v spomin na dogodke pred 41 leti, ko so partizani po osvoboditvi kraja . ustanovili prvo komando mesta v Sloveniji, šoferji in avtomehaniki pa so se spomnili julija 1943, ko so partizanom pri napadu na Žužemberk prvič pomagale tudi motorizirane enote NOV.
Slavnostna govornica na proslavi je bila Vilma Manček, sekretarka predsedstva občinskega komiteja ZKS Novo mesto, ki je orisala prehojeno pot te največje krajevne skupnosti v Suhi krajini, medtem ko je Franc Vrbnjak, predsednik skupščine ZZŠAM Slovenije, predstavil delo te več kot 20-tisoččlanske organizacije. Omenimo, da je skupščina KS Žužemberk ob koncu proslave podelila priznanja vojaški enoti iz Novega mesta, trenažnemu centru RSNZ in ZN milice, ZZŠAM in pa ' Francu Smrketu-Joštji, prvemu komandantu komande mesta Žužemberk.
POLETNI KROS V DOBLIČAH
Posavski načrti so prezrti?
Amandmaji medobčinske gospodarske zbornice k republiškemu srednjeročnemu planu
BREŽICE - Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje je v koordinaciji z izvršnimi sveti vseh treh posavskih občin na posvetu, ki je bil 7. julija v Brežicah, predlagala odboru udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981—1985 amandmaje k predlogu sprememb in dopolnitev te listine.
šičjo farmo z letno zmogljivostjo 30.000 prašičev. Kor sc jc ta naložba že začela, je republiški spremenjeni in dopolnjeni srednjeročni plan vsekakor ne bi smel prezreti
P. PERC
Glede na to, da je napeljava plina obšla Posavje in da imsjo veliki porabniki, kot je na primer tovarna Djuro Salaj, zagotovljen lignit le do leta 1985, predlagajo, da sc do leta 1985 izvedejo priprave za eksploatacijo premoga v Globokem. Tako bi Upoštevali tudi nujen prehod z industrijske uporabe mazuta na druge energetske vire.
Hkrati z navedbo načrtovanega poseka lesa 18,85 milijona kubičnih metrov bi kazalo poleg potrebnih investicijskih vlaganj navesti še druge ukrepe, povezane predvsem s posekom v privatnih gozdovih. Doslej je veliko zasebnih lastnikov gozdov odklanjalo posek.
DA NE BO »DEŽURNEGA KRIVCA’
Posavci menijo, da bi morali poimensko navesti vse tiste proizvodne objekte, ki naj bi jih pričeli graditi ali pa se bodo zanje začele priprave v tem srednjeročnem obdobju. Pri tem mislijo zlasti na pričetek gradnje savske verige elektrarn, na hidroelektrarni Vrhovo in Boštanj.
Naposled bi morali v Sloveniji konkretneje in smiselnejc opredeliti naloge pri pripravah za organiziranje enotne zdravstvene rizične skupnosti v republiki. Zoper to so še, zvečine, prav razvitejše občine.
Zanimivo je, da v seznamu naložb za povečanje pridelave hrane za domačo oskrbo ni naložbe krškega Mercatorja - Agrokombinata v pra-
BREŽICE - Spreminjanja družbenoekonomskih odnosov v brežiškem Zdravstvenem centru ne bo moč doseči drugače kot tako, da bodo družbenopolitične organizacije v tem centru stalno odgovorne za preverjanje in sankcioniranje odgovornosti. Tako ne bo ..dežurnega krivca” marveč bosta vsak samoupravni organ in vodilni delavec morala vedeti, kakšno Vlogo in odgovornost imata za ozdravitev razmer, je bilo med drugim poudarjeno na zadnji seji_prcdsjdstva OK SZDL.
RAZKOŠJE V STELJI - Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike, ki šteje kakih 40 članov, je zadnjo
soboto in nedeljo na Vinoineru pripravila turistično-zabavno prireditev, ki so jo imenovali »Razkošje v stelji". Za oba
dneva so pripravili program, v soboto je bila modna revija Beti, nastopila je plesna skupina Hit iz Sevnice (na sliki), za
ples so igrali Galebi, v nedeljo je številne obiskovalce zabaval Vinko Simek—Jaka Šraufciger, pripravili so tekmovanje harmonikarjev, igral pa je ansambel Slavček. V dveh dneh je bilo na Vinomeru skupaj okoli 3.000 ljudi, folklorna skupina pa je zaslužila več kot 230 tisočakov; denar bodo porabili za nakup novih inštrumentov in za dejavnost skupine, ki bo letos od Zveze kulturnih organizacij dobila le 50.000 dinaijev. Skratka, tudi letos je Vinomer v vseh pogledih upravičil ime prireditve: bilo je razkošno v dobrem pomenu besede.
O vsem tem je kolektiv razpravljal na četrtkovem zboru delavcev, kjer je odločno protestiral proti odločitvi, ki postavlja pod velik vprašaj sanacijo mirenskega tozda IMV. Poleg tega ne gre prezreti, daje nova tovarna oz. proizvodnja velikoserijskih delov terminsko vezana na Renault, ki je pripravljen vložiti vanjo skoraj tretjino potrebnih sredstev ter dati v najem opremo.
Z. LIND1Č-DRAGAŠ
Na območju Koprivnika so lani očistili grmovja pašnike, na katerih zdaj pasejo 200 pitancev, 50 pa jih rede še v hlevu. Gostje so se predvsem zanimali, za koliko je možno povečati stalež živine na Kočevskem in kako se obnese tak način paše, kot ga imajo v Koprivniku, ko je živina skozi vse leto -r razen pozimi — na paši.
Program razvoja kmetijstva Združenega KGP Kočevje predvideva, da je možno stalež pitane živine na Kočevskem zvišati s sedanjih 3.500
Telefon bo zvonil v vsaki drugi hi£
Za praznik KS so dobili Dobovčani novo telefon-' sko centralo
glav na 5.000 glav, za kar je na voljo dovolj primerne zemlje. Za to povečanje pa je potreben denar, ki ga pri Združenem KGP nimajo, in sicer predvsem za gradnjo hlevov, silosev in drugih objektov ter za opremo oz. stroje. Pri Združenem KGP lahko zagotovijo iz svoje proizvodnje na leto okoli 300 telet za pitanje, če pa bi število pitancev na leto hitreje povečevali, bi morali teleta oz. mlado živino pripeljati od drugod.
J. PRIMC
DOBOVA — Tukaj so v nedeljo, 10. julija, odprli najsodobnejšo Iskrino avtomatsko telefonsko centralo z računalniškim vodenjem. Nova ATC ima 576 možnih priključkov in jo bodo lahko neomejeno širili. Za krajevno skupnost z 800 gospodinjstvi je to velik dosežek, saj bo v nekaj dneh zvonil telefon v vsaki drugi hiši. Vrednost centrale in napeljave cenijo na okoli 40 milijonov dinaijev.
Nedeljo so Dobovčani izpolnili še s svečano sejo skupščine KS in vaškimi igrami ter tako zaključili niz prireditev v počastitev krajevnega praznika, 7. julija. Na svečani seji so podelili priznanja K3, bronasta priznanja OF, priznanja Rdečega kri& in prizna-; nja turističnega društva. Pohvalo so izrekli uredniškemu odboru Brazd, ki je najbolj brano glasilo v njihovi KS.
Popoldanske igre so privabile v Dobovo veliko gledalcev in navijačev.
Zmagala je ekipa Velikega Obre-
:
Krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica organizira letos že drugi poletni kros v počastitev svojega krajevnega praznika. Kros bo 24. julija s startom ob 8.30 uri, na njem pa bodo lahko nastopili tekmovalci vseh starostnih kategorij. Prijave zbira do četrtka, 21. julija, Cvetka Banovec iz Blatnika pri Črnomlju.
Tudi poginuli
prašiči niso okužili Kolpe
Analize vzorcev vode kažejo, da je Kolpa še naprej primerna za kopanje
Že pred časom smo v našem listu objavili sporočilo novomeške uprave inšpekcijskih služb o tem, da primeri tifusa, ki so se pojavili na hrvaški strani, niso ogrozili reke Kolpe in da je ta torej še nadalje povsem primerna za kopanje. Tokrat pa so se, nedolgo -zatem, po Beli krajini vnovič pričele širiti govorice o zastrupljeni Kolpi. Šlo naj bi za onesnaženje, ki so ga povzročili poginuli prašiči, ki jih je tok Kolpe nosil s seboj.
Tudi tokrat smo pojasnilo poiskali pri upravi inšpekcijskih služb, ki je i imela tudi rezultate analize najnovejših odvzetih vzorcev vode. Kopalci si po le-teh lahko oddahnejo. Resda so po Kolpi pri Podzemlju pred dnevi plavali poginuli prašiči, težki .okoli 50 kilogramov, ki pa so jih potegnili na suho in zakopali. Ta dogodek je tudi zakrivil nove govorice o zastrupitvi Kolpe, vendar rezultati opravljene analize kažejo, da je voda še naprej primerna in neškodljiva
za kopanje, nikakor pa ni za pitjij. V Kolpo torej kar brez
skrbi, čeprav nekateri zadnji dogodki vendarle kažejo, da se
moramo za ohranitev te zadnje čiste reke pri nas veliko bolj potruditi.	g	g
Toplo vreme z občasnimi krajevnimi plohami se bo iljevalo do konca tedna.
Ljubljansko
pismo
NASA ANKETA
Odgovornost, to jo velika beseda, ki stoji zapisana v premnogem našem dokumentu, beseda, ki doni z govorniških odrov, iz radijskih, televizijskih in časopisnih poročil, ki pa je vendar v naši vsakdanji praksi pogosto neoprijemljiva, brez imena in priimka, kadar gre za ljudi na odgovornih (? j položajih. Posebno kočljiva stvar je moralna odgovornost, ki bi morala rasti hkrati s siceršnjo odgovornostjo. Ljudje so dandanes, ko pritiskajo na nas težavne razmere, še posebno občutljivi na vse, kar j e povezano s tem. Kaj menijo?
Dobre 4 milijarde dolarjev novih posojil se kaj lahko sprevržejo v usodno breme Kreditorji so od Jugoslavije zahtevali dodatna zagotovila — 2e drugi predah
Če ne bomo ravnali kar najbolj pametno in učinkovito, se bodo nova posojila v višini 4,2 milijarde dolaijev samodejno sprevrgla v novo breme, pod katerim bi gotovo morali dokončno kloniti. Nova posojila Jugoslaviji potemtakem pomenijo le kratek predah, med katerim bi se morali organizirati tako, da bomo sposobni poravnavati svoje obveznosti, hkrati pa proizvodnja in življenjski standard ne bosta preveč upadla,
Jugoslavija se je v zadnjih nekaj letih, žal, pridružila skupini najbolj zadolženih držav, saj je naš dolg v tujini presegel 19 milijard dolarjev.
Lani smo glavnico in obresti bolj ali manj redno vračali. Vrnili smo okoli 4,5 milijarde dolaijev dolgov, kljub temu pa smo bili prisiljeni sorazmerno velike obveznosti prenesti v letošnje leto. Poleg tega bi morali letos vrniti še dodatnih 6 milijard dolarjev. Eno z drugim bi bil prevelik zalogaj, zato so nam tuji kre-ditoiji v januarju za šest mesecev odložili odplačevanje glavnice, obenem pa so stekli pogovori o novem svežnju posojil, ki naj bi Jugoslaviji omogočil preusmeritev v izvoz ter redno odplačevanje doslej najetih dolgov. Gre za 4,2 milijarde dolaijev.
Če pogledamo resnici v oči, tega denaija pravzaprav ni več. Največji del je namreč namenjen za odplačilo tistega, kar bi morali poravnati do letošnjega januaija in do danes.
Okoli 1,5 milijarde, kolikor ostane od vsote, ki jo nekateri imenujejo „vroč denar”, bi morali uporabiti za nekatere kratkoročne obveznosti in za formiranje deviznih rezerv, ki so danes daleč od vsote, ki smo jo v boljših časih imenovali minimum.
Poleg tega naj bi dobili še 1,6 milijarde dolaijev blagovnih posojil in 600 milijonov dolarjev tako imenovane tretje tranše od Mednarodnega monetarnega sklada. Petino
letos pomenilo: padec proizvodnje za 5 do 8 odstotkov, zmanjšanje družbenega proizvoda za 5 do 6 odstotkov, poslabšanje življenjskega standarda za 15 odstotkov več, kot je sicer načrtovano za letos (7 odstotkov), povečanje nezaposlenosti za 20 odstotkov itd. Ri vse to dve tri leta zapored.
Ni preostalo nič drugega kot najem novega kreditnega paketa. Pogoji, ki so nam jih postaili tuji finančni partneiji, pa, kot že rečeno, predvidevajo možnost, da zaradi nemarnosti ali neresnosti enega samega dolžnika propadejo celotni kreditni aranžmani /Zaradi tega je zbor republik in pokrajin zvezne skupščine na burnem nočnem zasedanju sprejel mehanizem, ki zagotavlja, da bo vsak dolg poravnan. Svet denaija je brez milosti in sentimentalnosti.
Nove predpise, kijih v kuloarskih krogih imenujejo ..nacionalizacija deviz”, pri čemer so mišljene predvsem republiške devize, nekateri (predvsem prizadeti) že obravnavajo v kritični luči. Kot glavno pomanjkljivost navajajo dejstvo, da mehanizem v skrajni konsekvenci socializira dolgove vsakogar. Navaja državo Jugoslavijo kot končno plačnico vsakršnih dolgov,'
Na koncu tega ne ravno veselega pisanja je treba zaradi resnice in javnosti, ki jo vedno pravočasno obveste, kdaj bo treba dodatno nastaviti pleča ali odpreti denarnico, povedati, da gre ob novem svežnju posojil že za drugi predah, ki smo ga dobili od naših družabnikov v tujini. Prvega smo si namreč zagotovili že j tem, da so nam letos najprej do 27. junija, potem pa do 27. julija odobrili maratorij za odplačilo glavnice plačilu zapadlih dolgov. Resnica je, žal, da predaha kljub odložitvi plačila nismo izkoristili, ni nam uspelo povečati proizvodnje in izvoza in tudi ne zbrati pičlih 140 milijonov dolaijev za plačilo obresti. Naš notranji gospodarski mehanizem in mehanizem naših notranjih odnosov sta spravila jugoslovansko gospodarstvo v položaj, da se niti tedaj, ko ni treba vračati dolgov, ni sposobno reproducirati. Besede predsednice ZIS Milke Planinc o veliki odgovornosti za usodo države so morda dramatične, vendar, žal, resnične. Nove pogodbe in posojila namreč sami po sebi niso nikakršno jamstvo, da ne bo drugi predah obrodil enakih uspehov kot prvi.
Pripravil: M. B.
vrednosti blagovnih posojil naj bi uporabili za notranjo porabo (nakup jedilnega oja in še nekaterih življenjsko važnih proizvodov), vse ostalo pa naj bi bil reprodukcijski material, namenjen za proizvodnjo za izvoz.
Zaradi slabih izkušei\j z nami so partneiji za novi kreditni sveženj zahtevali dodatna zagotovila. Nekatera niso bila sprejemljiva, zvezna vlada je po dolgotrajnih pogajanjih uspela doseči, da so obveljala le tista, ki so v mednarodnem finančnem poslovanju boj ali manj normalna. Ne glede na vse pa so izredno ostra.
Za redno odplačevanje dolgov bo morala jamčiti država, garantirala bo s svojim imetjem v tujini. Če bomo z odplačilom zamudili 15 oziroma 30 dni, bo tuji partner imel pravico zapleniti naše ladje, letala in podobno premoženje. Sodne spore bodo reševali po ustreznih predpisih ameriške zvezne države New York. Če bo en sam dolžnik zamudil s plačilom dolga, bo tuji partner lahko umaknil celotno posojilo, ob denar bi torej bili tudi tisti, ki sicer redno izpolnjujejo svoje obveznosti.
Marsikdo se sprašuje, zakaj smo privolili v takšne pogoje. Odgovor je oster kot nož: druge izbire ni bilo. Če ne bi dobili teh posojil, bi morali enostransko razglasiti moratorij in nato zahtevati splošno reprogramiranje dolgov. To pa bi po analizah za
NEVENKA IPAVEC, vodja splošne službe v kanižarskem rudniku: ,,Že zaradi tega, da bi ljudje imeli več zaupanja v naš sistem, bi
morali dosledno speljati vprašanje odgovornosti. Pri zlorabah položaja velja dosledno javno objavljanje imen kršilcev. In obsojam tudi privilegije. Za posebne zasluge in izredno delo imamo pri naj priznanja in odlikovanja, ne pa privilegijev!”	r
\	mS	BORIS	ZAJC, sekretar sindikatov
'	wW	dejavnosti	pri občinskem svetu ZS
f	Novo	mesto:	..Odgovornost	imamo pri
nas zelo dobro opredeljeno, tudi kolektivno, ki pa je ne gre razumeti kot neodgovornost posameznikov. Ljudje na vodilnih položajih imajo več priložnosti, da skrenejo. Odvisno je od posameznika, koliko je pošten. Nisem za špartansko disciplino, vendar bi moral vsakdo vsak dan odgovarjati za svoje delo. Uveljaviti bi morali odpoklic za vse odgovorne funkcije. Vsakdo, ki dela napake, bi moral zleteti s funkcije!” ,	______
LUCIJAN REŠČIČ, slikar iz Trebnje- .. ga: ,,Kot slikar sem javno odgovoren za	jlžff
vsako delo, kar spričuje tudi moj podpis
na slikah. Tako	W^^ttŠ^Kr  A
je moje delo podvrženo kritiki in mnenju javnosti in od tega je odvisna tudi usoda mojega dela. Pri mnogih naših družbenopolitičnih delavcih in ustvarjalcih pa te neposredne odgovornosti ne vidim, saj se pogosto skrivajo v anonimnosti. To ni prav!”
Dr. Rudi Kropivnik in Jože Sintič govorila aktivu kočevske občine — Podpovprečni proizvodni rezultati
KOČEVJE — O sedanjem gospodarskem trenutku Slovenije in Jugoslavije sta 7. julija govorila razširjenemu političnemu aktivu Kočevja podpredsednik republi&e gospodarske zbornice dr. Rudi Kropivnik in dan predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Sintič. O položaju v občini pa je komunistom in sindikalnim delavcem govoril predsednike občinskega izvršnega sveta Stane Letonja.
Iz izvajanj vseh je bilo čutiti, da je gospodarski položaj res težak in da bo tak še S do 7 let. Iz težav se lahko rešimo s skupnimi močmi, napačno pa bi bilo, če bi vsak iskal izhod le zase. Moramo zaupati, da smo jih sposobni rešiti. Pri obravnavi bližnjih polletnih periodičnih obračunov je treba še posebno pozornost posvetiti materialnim stroškom oz. stroškom poslovanja. V kočevski
občini pomeni znižanje materialnih stroškov samo za odstotek skoraj toliko, kot znašajo vsi prispevki za SIS družbenih dejavnosti Seveda pa je treba dati poudarek tudi na inovacije, boljše izkoriščanje delovnega časa itd.
Položaj gospodarstva kočevske občine je zelo resen, saj dosega kočevsko gospodarstvo občutno slabše rezultate, kot je povprečje v republiki Od več sklepov in stališč občinskega izvršnega sveta naj tokrat ponovimo le dva: delovne ljudi in občane je treba o vseh težavah pošteno informirati in tudi hitreje, saj bodo le tako lahko ustrezno ukrepali kot samoupravljalci; kadrovska politika v občini je porazna, kar ustvaija težave in spore.
Sestavek naj zaključimo z mislijo predsednika Staneta Letonje: ,.Pomagajmo tistim, ki cenijo delo in naš samoupravni sistem! Vse preveč veljave imajo namreč še vedno tisti, ki mak) delajo in veliko govore.”
J. PRIMC
dM PETER RAKAR, odstranjevalec na-pak v sevniški ATC:,,Delavci odgovaija-mo za povsem določene stvari Svoje \	naloge moramo opraviti
vestno in hitro. Žal povsod v družbi ni tako. Osebno me zelo mot: prekupčevanje z živino. Kaj res ni nihče odgovoren za sprejete dogovore? ”
ALBINA TOMIN, sekretarka občin-ske Zveze prijateljev mladine Brežice:
»Premalo smo konkretni, ko gre za odgovornost. Vrtimo sc kot
mačka okrog vrele kaše, kadar gre za moralno odgovornost. Ne morem razumeti - sem že 33 let komunistka - da je na spisku privilegiranih kupcev renaultovih osemnajstic tudi Z. Dragan, podpredsednik ZIS. On je intelektualec in dobro ve, v kakšnem položaju smo.”
KJE SO DELAVCI IN OBRTNIKI
SEVNICA - Združenje obrtnikov sevniške občine je konec junija povabilo obrtnike in pri njih zaposlene delavce na skupen sestanek. Želeli so, da bi slednjič zaživel sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev. Sklic se ni posrečil, saj je od več sto vabljenih do konca sestanka prišlo le 21 Judi
^	#	MARJETKA SEVER, učiteljica v
Betinem izobraževalnem centru: „Vsak bi moral biti za tisto, kar dela in za kar
_____________________Je	plačan, neposredno odgovoren.
Odgovornost brez imena in priimka ni odgovornost, marveč skri-vaštvo. Žal je večkrat tako, da so tisti, ki bi morali biti najbolj odgovorni, najboj skriti. Prava odgovornost krepi zaupanje v človeka in njegovo delo. Ljudje so zelo občutljivi, če imajo določeni posamezniki očitne privilegije. To so zlorabe, ki bi jih bilo treba postaviti pred javnost Malega človeka za drobne prekrške z imenom objavijo v časopisih, tiste, ki počenjajo velike barabje in povzročajo veliko družbeno škodo, pa le s kraticami.” _______
Delovni tabor Trebče 83 bo drugačen kot običajne mladinske brigade
BISTRICA OB SOTU - Od	«e”- .Vde,e,^enc?. ak$e b?d?
17. julija do 6. avgusta bo v	gradfli kanabzacno v Bistnci ob
brigadirskem naselju v Bistrici	Sotli in urejali Spominski paik
ob Sotli mladinska delovna	Trebče, lahko pa bodo pomaga-
li krajanom tudi pri drugih de-akcija ..Spominski park Treb- jjj,.
Ta delovni tabor bo drugačen kot običajne delovne akeje. Edina omejitev za udeležence je zdravstveno stanje, prijavijo pa se lahko posamezniki, družine, družbene organizacije in društva ter druge skupine ljudi ne glede na starost in spol. Že v prijavnici lahko napišejo svoje potrebe in predloge za popestritev aktivnosti. Udeleženci bodo organizirani v delovne skupine za opravljanje posameznih del, ne pa v običajne delovne brigade. Namesto brigad-nega organiziranja bo v tej akciji samoupravno organiziran zbor udeležencev, ki bo odločal o programu dela in življenja v taboru.
Vsak si bo lahko sam izbiral program aktivnosti v delovnem in prostem času. Tudi razpored spanja, dela in drugih aktivnosti bodo udeleženci urejali na podlagi lastnih želja in potreb. Lahko se bodo vključili v plavalni, lokostrelski, fotografski, radioamaterski in druge tečaje, ali pa obiskovali izletniške kraje v okolici. V okviru tabora bodo delali tudi mentorji, animatorji in vodiči.
Na taboru bo možno sodelovati tudi za krajši čas, vendar nc manj kot sedem dni. Pt> končanem bivanju bodo udeleženci dobili spominska priznanja in nagrade krajanov.
Mladinski delovni tabor Trebče ’83 je ugodna priložnost za vse tiste, ki želijo poceni, prijetno in aktivno preživeti počitnice.
minuli ponedeljek ponosno povedala Zdenka Avbar, ki se je skupaj z Jožico Volčjak prva javila na prostovoljno služenje vojaškega roka. Tako se je prvič zgodilo, da je novomeški sekretariat za ljudsko obrambo poslal pozive dekletom. Zdenka je v tem času že v vojaški suknji v Beogradu, njena devetnajstletna prijateljica pa v Skopju.
TONE KORŠIČ, agronom v Agro-kombinatu Krško: ..Mladi smo še po-
sebno občutljivi na razne privilegije in	-4
zlorabe položajev, kar
praviloma počno starejši;med njimi so nekateri tajco dvolični, da nam eno govorijo, drugo pa delajo. Menim, da bi moralo biti manj zakulisnih igric in bi jih bilo, če bi odgovornost za delo in početje speljali dosledno. Tudi vplivne posameznike je treba imenovati z imenom; če gre za resnico, kdo bi se bal zamere? ”
PRVI V VOJAŠKI SUKNJI — Zdenka Avbar in Jožica Volčjak sta v novomeški občini pivi dekleti, ki ju je sekretariat za LO poslal na prostovoljno služenje vojaškega roka. (Foto: J. P )/
Dekleti med vojake
Jožica in Zdenka sta prvi od dvaindvajsetih deklet, ki sta se javili v akciji OK ZSMS in OK SZDL Novo mesto. Obe sta že zaposleni. Jožica je prodajalka časopisov in je končala trgovsko šolo, Zdenka pa dela v Krki, tovarni zdravil. Njun vojaški stan bo res krajši, saj se bosta vrnili že čez slabe 3 mesece, pa vendar bosta v tem času lahko dodobra spoznali vojaško življenje, delo in naloge. Radi bi poizkusili, ali je res težko biti vojak, kot pravijo nekateri „fantje“, sta povedali. Obe bosta služili v pehoti v enoti za zveze, čeprav si je Jožica močno želela v mornarico, vendar se ji želja zaradi roka odhoda in službe ni uresničila.
JOŽE OŽBOLT, ujx>kojencc iz Ko-čevja: ,.Sprašujem se, kdaj bo konec izogibanja odgoyornosti s strani posa-I meznikov, ki se skrivain pod plašč samoupravljanja takrat, ko je treba za nepravilnosti odgovarjati. Jasno je, kdo je za kaj plačan in za kaj odgovarja. Razsodbe o tem naj bi izrekali ustrezni organi, ne pa vrana vrani! Pri nas se dogaja, da eden ščiti drugega; to po moje pomeni že kar sabotažo.”
Zdenka Avbar in Jožica Volčjak že slutita vojaški rok v Beogradu in Skopju
NOVO MESTO - „Ni kaj, velja enako kot za fante”, je
Trajni uspehi lahko rastejo samo iz znanja
Škodljivi voluntarizem
Pri iskanju poti za izhod iz sedapjih težavnih gospodarskih in družbenih razmer premalo upoštevamo znanstvena dognanja. Ob vse večjih pravicah delovnih Judi, ki si kot samouprav-Jalci ustvaijamo svoj današnji in jutrišnji dan, je sleherno zaostajanje v znanstveno-razisko-valnem delu še toliko nevarnejše, ker vodi k odločitvam „na pamet”, k premalo premišljenemu ukrepanju, * Prevlada takšnega ravnanja pa delavskemu razredu zapira perspektivo; jemje mu torej tisto, kar je bilo vselej njegova moč.
Zavest o potrebi znanja in izobrazbe, o potrebi višje kulture medčloveških odnosov, dandanes ni več zgoj zavest redkih prosvetjencev, marveč raste iz neposredne praktične izkušnje delovnih ljudi v našem socialističnem samoupravnem sistemu. Tu ne gre samo za zahteve modemih tehnoloških procesov, ki teijajo od neposrednega proizvajalca višjo delovno kulturo in višjo strokovno kvalifikacijo. Dosedanja praksa našega delavskega in družbenega upravljanja Zgovorno priča o tem, da sta učinkovitost in uspešnost našega socialističnega samoupravnega sistema neločljivo povezani z znanjem in kulturno ravnjo samoupravljalcev in da je od te ravni v veliki, če ne celo v odločilni mieri odvisno nadaljnje utijevanje razvoja socialističnega samoupravnega sistema, njegova dokončna zmaga.
Čeprav se načelno v besedah vsi zavedamo pomena znanja in inventivne dejavnosti delavcev za razvoj proizvajalnih sil naše družbe, pa v praksi ne izražamo kaj prida posluha za uveljavitev in nagrajevanje inovacjskih dosežkov. Nič čudnega, če zato v razširjeni reprodukciji in v proizvodnji prevladuje povečevanje proizvodnje in dohodkov le z novimi naložbami, z zaposlovanjem novih delavcev, ne pa zaradi iznajdb in tehnoloških izboljšav. Takšne razmere pa zavirajo prehod na pridobivanje večjih dohodkov predvsem s kakovostnimi elementi razvoja, hkrati pa omogočajo razraščanje številnih negativnih pojavov, kot so poviševanje dohodka z novimi cenami, nebrzdana rast stroškov itd., kar vse nenehno povečuje inflacijo in nered v gospodarstvu.
Praksa v organizacijah združenega dela kaže, da je uvajanje ustvarjalnega dela v proizvodnjo in inoviranje proizvodnje uspešno predvsem tam, kjer se poslovodni organi osebno in neposredno zavzemajo za to. Kjer pa koristnim novostim v proizvodnji nasprotujejo, uveljavjajo ustvarjalno delo kvečjemu kot svojo službeno dolžnost, oziroma kupujejo raje tujo tehnologijo.
Združevanje dela in sredstev ne more biti uspešno, če se v proizvodnjo ne vključujejo delavci kot ustvarjalne osebnosti tako, „da se z ustiezno notranjo organizacjo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi razvijata njihova ustvarjalnost in delovna pobuda ter meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanja dohodka”, piše v zakonu. Na to določilo pa, žal, zelo radi pozabjamo, in to ne brez ekonomske škode.
VINKO BLATNIK
PRISPEVKI ZA NAKUP MEDICINSKE OPREME
BREŽICE - V sklad za nakup medicinske opreme so prispevali: Marija Haering iz Brežic 500 din, Anica Kostanjšek iz Brežic 1.723 din, OOS Prevoz Brežice 1.500 din namesto venca Jožetu Podlogarju, 1.500 din namesto venca Ferdinandu Bahu, 1.500,00 din namesto venca Slavku Petelinu, 1.500 din namesto venca Ivanu Krajačiču, DO Elektro Ceje - TOZD Elektrodi-stribueija Krško 2.500,00 din namesto venca Janezu Dolšku in skupna str. sl. SIS družbenih dejavnosti Brežice 1.500 din namesto venca Ratku Giliču.
kmetijstvo
t
Zakaj ne obnavljamo nasadov?
Inž. Lombergar: „Skoda, da se Dolenjci ne lotite obnove dotrajanih sadovnjakov"
NEIZPOLNJENA ZADOLŽITEV
RIBNICA - Po republiškem načrtu bi morali v ribniški občini letos pogodbeno posejati pšenico na *0 ha, na 30 ha pa posaditi krompir. Kmetje s kmetijsko zadrugo niso sklenili niti ene pogodbe. Kmetijska zadruga in SZDL sta propagirala akcijo za pogodbeno sejanje pšenice ui saditev krompirja preko zborov občanov. Zadruga je ponujala kmetom spodbudne možnosti. Pogodbeni pridelovalci bi dobili ' brezplačno seme in po 500 kg umetnih gnojil za hektar. Uspeha akcije pa ni bilo.
Kljub temu so kmetje v ribniški občini sejali pšenico in sadili krompir, podobno kot tudi že vsa prejšnja leta, vendar se niso hoteli s Pogodbami vezati, da bi pridelovali za prodajo.
Ranili sort sadja smo vajeni le s sončne Primorske, četudi bi lahko uspevale tudi v nekaterih drugih krajih Slovenije, za kar že obstajajo dokazi. Denimo pri pridelovanju jabolk, kjer ne gre le za vsem znano občutljivo sorto beličnik, marveč za nove, trpežnejše zgodnje sorte.
Na kmetiji Vincenca Medveda v Koreni v Slovenskih goricah, torej precej severneje od naših krajev, so lepo rdeče obarvana jabolka začeli obirati že 23. junija. „Oče in sin kar ne moreta spati, če slišita za kako novo sorto, ki je še nimata v sodov-njaku,“ je pohvalil njuno vnemo inž. Franc Lombergar z mariborskega kmetijskega zavoda, ki seje ponudil za vodiča kmetijcem in funkcionarjem s celjskega območja in Dolenjske, članom iniciativnega odbora
Dež po naročilu
Novost Agrostroja
Ljubljanski Agrostroj je na mednarodnem novosadskem sejmu kmetijske mehanizacije prikazal kot svojo največjo zanimivost namakalni sistem agro pivot ter zanj prejel eno od zlatih medalj. Z njim je mogoče namakati tudi visoke kulture, denimo koruzo, sončnice, sadovnjake, vinograde, vse do višine 3,1 m.
Namakalni sistem agro-pivot je mogoče v celoti avtomatizirati. Vsaka pogonska enota meri 50 m, ob najvčji dolžini naprave, ki skupno meri do 500 m. pa je mogoče
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE ZailHllIVOSt
NOVO MESTO - Čeprav je obnavljanje novomeške tržnice precej skrčita prodajni prostor predvsem za občasne stojnice, se obiskovalci kljub temu v zadnjih dneh skorajda ne morejo pritoževati nad ponudbo sadja in zelenjave. Paradižnik je na voljo po 70 dinarjev za kilogram, za papriko je treba odšteti 130 dinarjev, za kilogram stročjega fižola 100 dinarjev, na voljo pa je tudi precej kumar, rdeče pese, novega zelja itd. Breskve so od 50 do 60 dinarjev, marelice po 80 dinarjev. Kilogram jabolk stane 60 dinarjev, domače kresničke pa se dobe celo za 15 dinarjev
Sejmišča
NOVO MESTO: V ponedeljek so prodajalci na sejem pripeljali 230 prašičev, 170 starih od osem do deset tednov, 60 pa starih od deset do dvanajst tednov. Prodali so jih 150, čeprav se je cena pujskov zvišala za 500 din. Prignali so tudi 26 glav živine in jih prodali 19. Cena volov je bila od 130 do 140 din za kilogram, cena krav pa 80 do 100 din za kilogram Cena mlade živine je bila 140 din za kilogram /
BREŽICE: V soboto so na sejem Pripeljali 324 prašičev, starih do tri mesece. Prodali sojih 194 po 240 — 250 din za 1 kilogram žive teže.
hkrati namakati 95 ha zemljišč. Namakanje poteka v koncentričnih krogih, opravljeno pa je v približno 15 urah.
Izdelek, ki ga je jugoslovansko tržišče doslej pogrešalo, je uporaben predvsem za večje obrate. Pomembno je, da je v celoti narejen iz domačega materiala in da je plod domačega raziskovalnega dela. Na tujem trgu stane tovrstni namakalni sistem do 50.000 dolarjev.
Agrostroj je v Novem Sadu prikazal še dve novi namakalni napravi, agro-RM (rolomat), ki je nastal v sodelovanju z italijansko tvrdko, in bočno krilo za umetni dež, ki je na električni pogon za razliko od dosedanjega motornega pogona. (Iz Gospodarskega vestnika).
SPOSOJENO TRNJE
— Platforme, s katerih na Jadranu iščejo nafto, obetajo dobre rezultate. To so platforme, od katerih bomo vsi imeli koristi.
(Iz Politike ekspres)
— Za boljše uspehe bi morali imeti srp in kladivo tudi v rokah.
(Iz Novega tednika)
— Inšpektorji ujamejo veliko ribo samo, kadar so na ribolovu.
(Iz Novega tednika)
Kmetijski
Kumaricam se vedno mudi
Dolenjci tu nismo zelenci, saj imamo s pridelovanjem kumaric za potrebe industrije že precejšnje izkušnje, kar pa ne pomeni, da smemo biti gluhi za dober nasvet. Kmetijski inštitut Slovenije nam je poslal nekaj strokovnih priporočil, ki jih zato na kratko povzemamo v tej rubriki.
Če je poletje običajno toplo, je male kumarice treba obirati že v začetku julija, kmalu po cvetenju. Kot je pridelovalcem dobro znano, smejo imeti prvovrstni plodovi le do 6 cm v dolžino, do 9 cm dolge uvršča predelovalna industrija, v drugi razred, do 12 cm dolge pa v tretji, le-teh pa industrija običajno sploh ne odkupi. Zatorej seje treba podvizati in obirati čimprej, po možnosti vsak dan, zJasti če je vreme toplo.
Obiranje je kaj zamudno delo, pa četudi kumarice vzgajamo na mreži, kjer je delo malo hitrejše, a precej manj naporno. Računa se, da je v povprečju mogoče obrati le 6 kg prvovrstnih kumaric na uro, drugorazrednih 10 do 15 kg in tretjerazrednih do 25 kg. Če pridelovalec ne doseže pridelka nad 25 ton na hektar in če od tega ni vsaj 40 odstotkov v prvem in 40 odstotkov v drugem razredu, pridelovanje ni dovolj donosno, trdijo kmetijski pospeševalci.
Naslednje delo je prebiranje. Če ni v neposredni bližini vsaj 5 ha nasadov, se prebiralni stroj ne izplača in je treba delo opraviti na roke. To je pri nas običajno. Kumarice je priporočljivo obirati na prebiralni mizi z ograjenimi stranicami, s čimer je mogoče doseči večji delovni učinek.
In še nečesa ne smejo pridelovalci pozabiti ob obiranju. Vsakih 10 dni je treba posevek poškropiti z žveplenimi pripravki, denimo s cosanom, saj bi sicer nevarna pepelasta plesen lahko zelo ogrozila pridelovanje, o čemer so se nekateri že prepričali. Škropivu je priporočljivo primešati podlistno gnojilo folifertil.
(Inž. M. L.)
za ustanovitev skupnosti za boj proti toči, ko so se mudili v severovzhodni Sloveniji na strokovnem ogledu.
klin ž. Franc Lombergar: „Izbor posajenih dreves na Medvedovi kmetiji omogoča skladno obiranje ob dozorevanju, da delo zmore družina.*4
Kmetija Medvedovih ima nekaj nad štiri hektare intenzivnih nasadov jablan. Lani so neposredno iz sadovnjaka prodali zadrugi kar 12 vagonov prvovrstnih jabolk in čeprav je bilo zaradi obilne letine marsikje težko s prodajo, v njihovem sadovnjaku ni ostal niti en sam neprodan kilogram. Ob uspe-vanju sadjarstva je sin zapustil celo tako donosen poklic, kot je šoferski.
Inž. Lombergar ni navdušen nad ravninskimi plantažami, četudi imajo te nesporne tehnološke prednosti. Ko pa imamo toliko hribovske zem-
lje, na kateri bi lahko pridelovali prvovrstno sadje! ,,Škoda, da tudi pri vas na Dolenjskem ne obnavljate starih, dotrajanih sadovnjakov in izgubljate dragocen čas, ki ga zahteva tako dclo,“ je skoraj očitajoče dejal inž. Lombergar, ne da bi čakal na izgovore.
A. Ž.
ODKUP TEČE
SEVNICA - Pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata imajo v načrtu da bodo letos odkupili 150 ton pšenice. Žetev in tudi sočasni odkup sta od minulega tedna v polnem teku. V ponedeljek so odkupili že 40 odstotkov predvidenih količin krušnega žita. Na desnem bregu Save bo mlačev kasnejša, ker okrog 70 odstotkov njiv žanjejo s snopo vezalkami.
PRAŠIČI S HRVAŠKEGA
SEVNICA - Redni sejmi v Sevnici so se spremenili v prave svinjske sejme, saj ni na spregled niti ene glave govedi. Zanimivo je, tako je bilo tudi v soboot, da vozijo sem tovornjake s prašiči celo iz Hrvaške. Veterinarska služba ima nad prometom natančen pregled, saj mora biti vse v redu s cepljenji in papirji. Malokdo na sejmu govori o ceni za kilogram, temveč zaokrožuje kar na sto starih jurjev. Tako so bili mali pujski cenjeni po pet tisočakov (novih seve!), le malce večji po 7.500 dinarjev^
Manj dela za več mesa
Na Blatniku se je začela pasti plemenska in pitana živina članov pašne skupnosti — Brigade čistile pašnike ;
ČRNOMELJ - V okviru slovenskega makroprojekta 2, ki vključuje usposabljanje in izkoriščanje hribovskih pašnikov, so pretekli mesec tozd Živinoreja črnomaljske kmetijske zadruge in kmetje iz te občine ustanovili pašno skupnost Blatnik, prvo te vrste v občini. V okviru te skupnosti se bo na hribovskih zapuščenih pašnikih na Blatniku vsako leto od pomladi do jeseni paslo okrog 200 juncev in telic, v ustanavljanju pa je tudi pašna skupnost za ovce.
Sedaj se na 100 ha površin pase 60 glav živine^, last 25 kmetov in tozda Živinoreja, ko pa bodo na kmetijski zadrugi prejeli še dodatno količino zdravil proti parazitom, se jim bo pridružilo še 140 glav. Četu-
da bodo odslej bolj intenzivno izkoriščali travno rušo na Blatniku, bo imela tudi živina, ki se bo pasla na tistem področju, boljšo plemensko vrednost. V zadrugi namreč ugotavljajo, da ostajajo mnoge krave jalove, ker se premalo gibljejo na soncu in dobivajo premalo vitaminske hrane. Poleg tega pa bo tudi kilogram prirasta za kmeta veliko cenejši, saj je pri tem človeška delovna sila skorajda nepotrebna.
Da bi čimbolj izkoristili travno rušo, so v okviru kmetijske zadruge začeli ustanavljati tudi pašno skupnost za ovce. Pretekli teden so trije kooperanti že pripeljali na Blatnik več kot 100 ovac.
M. BEZEK
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja- Tit. Doberšek
| Stekleničenje?
Stekleničenje vina, ki ga vsiljuje 51. člen pravilnika o kakovosti vina, ni gospodarsko utemeljeno, saj povečuje prodajne stroške, ne daje pa jamstva, da se s tem postopkom ustezno zbolj-šuje kakovost potrošnih vin. Zagovorniki stekleničenja vina pa poleg nepotrebnega draženja vina in premajhne zmogljivosti obstoječih polnilnic vina pozabljajo, da steklenic primanjkuje, obenem pa očitno ne vedo, da v svetu steklenica ni več edina posoda za promet manjših količin vina.
V Delu je bila decembra lani objavljena krajša vest, da bodo vino v Italiji prodajali tudi v pločevinkah (kot na primer pivo). V tej embalaži bi bilo na začetku namizno vino. Poleg pločevine bodo uporabljali kot embalažo za manjše količine vina še drug material in to iz plastike, lepenke in aluminija, ki pa bo na notranji strani obložen s plastjo folije.
Iz navedenega vidimo, da je zakonska prisila samega stekleničenja zastarela in ne upošteva razvojne težnje sodobne embalaže.
Prednosti manjše embalaže
so brez dvoma upoštevanja vredne in se odražajo v tem, da lahko potrošniku ponudimo vino ne le v gostinskih prostorih, ampak tudi preko trgovske mreže, zlasti preko samopostrežnih trgovin. Z razvojem avtomobilskega prometa vozniki avtomobilov vse manj obiskujejo gostinske obrate, upoštevajoč pravilo, da „če voziš avto. ne pij alkohola1'. Zato si ti vozniki po končani vožnji privoščijo požirek vina doma iz steklenice (pozneje bo to tudi druga embalaža), ki jo kupijo v trgovini. In prav pri tem smo dolenjski vinogradniki vedno bolj odrinjeni, saj nismo sposobni tujih vin v trgovinah nadoknaditi s svojimi domačimi vini. Zakaj vina ne stekleničimo?
Slovenska kletarska zakono-♦ daja dovoljuje stekleničenje vina
tudi zasebnim vinogradnikom. Društvo vinogradnikov Dolenjske je v okviru te zakonodaje lani spomladi celo organiziralo tečaj za stekleničenje vina pod okriljem republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije. Tečaj in zaključni izpit je uspešno končalo 53 vinogradnikov. Od teh se jih je le nekaj (doslej 5) odločilo za stekleničenje vina. Vzroki so naslednji:
1. Manjših polnilnih linij za stekleničenje vina v Jugoslaviji ni mogoče kupiti, ker jih pri nas nihče ne izdeluje.
2. Jeklotehna Maribor (Rudi Osenjak) občasno sicer dobavlja manjše polnilne linije za stekleničenje vina, toda le za devize, ki pa jih vinogradniki nimajo.
3. Čeprav bi kdo še imel devize, je tudi najmnjša polnilna linija še vedno tako draga (lani od 12 do 20.000 mark),da manjši vinogradnik nima sredstev za nabavo tudi manjše polnilne linije, ki bi bila poleg tega slabo izkoriščena in bi znatno dražila polnjenje vina v steklenice.
4. Dejstvo je, da je najbolj množično dolenjsko vino .cviček" zaradi njžjc alkoholne stopnje (od 7,5 do 9,5 %) močno podvrženo okvaram, zlasti glivici kana. Cviček je v bistvu enoletno vino, ki ga ne staramo, za stekleničenje pa je bolj primerno vsaj 2 leti staro vino, ker je bolj stabilno.
5. Umestno je tudi vprašanje, ali lahko male polnilne linije polnijo steklenice z občutljivim cvičkom dovolj kvalitetno in ah se pri tem delu lahko izognemo napakam pri stekleničenju vina.
6. Vprašljivo je tudi, ali so vsi strogi republiški predpisi glede stekleničenja vina res potrebni. Tu bi bilo moč marsikateri strošek znižati in bi kvaliteta vina pri tem ne bila prizadeta. Trmasto vztrajati pri predpisih nikomur ne koristi, vinogradnikom pa povzroča nepotrebne stroške.
Društvo vinogradnikov kot zastopnik vinogradnikov pri vsem tem pričakuje družbeno pomoč!
TIT DOBERŠEK
4
4
4
4
4
4
4
4
!
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
\
4
\
4
4
4
4
4
4
*4
\
*4
4
\
4
4
4
4
f\
š>
Ustanovili hlevsko skupnost
Redili bodo 100 pitancev in prav toliko ovac — Če bo dokumentacija, bodo jeseni zgradili silose in zabetonirali temelje za hlev, ki ga bodo dokončali prihodnje leto
Hlevsko skupnost Smuka so 30. junija ustanovili Srečo Brezovar ■iz Žužemberka, Vlado Repar z Dvora in Ciril Plut iz Lašč pri Dvoru ter temeljna organizacija kooperantov (TOK) Združenega KGP Kočevje, v imenu katere je podpisal pogodbo Janez Oven.
di so imeli črnomaljski kmetje v začetku pomisleke glede ustanovitve pašne skupnosti in takšnega načina vzreje, pa so slednjič le spoznali mnoge prednosti pred klasičnim načinom. Doslej so se v pašno skupnost včlanili v glavnem večji kmetje, ki so imeli več živine kot krme ah pa so želeli prostor v hlevu nameniti za pitanje ostale živine. Poleg tega,
BRIGADIRJI IZBOLJŠALI TRAVNIKE
ZURKOV DOL - Na kmetiji Franca Kastelca so se v začetku julija poslovili od brigadirjev zvezne akcije Kozjansko 83, ki so v manj razviti krajevni skupnosti Zabukovje en mesec pomagali pri melioracijah. Zemljiška skupnost sevniške občine in temeljna organizacija kooperantov sevniškega Mercatorja-Kmetij-skega kombinata sta s temi deli tod uspešno začela že lani.
Brigadirji iz beograjskega Savskega venca in zagrebška Čmomerca so delali na zamočvirjenih travnikih kmetij Franca Kastelca v Žurkovem dolu, Alojza Klenovška in Ivana Jazbeca v Podvrhu. Nekaj dela je še ostalo na površinah Žvegliča, Strle-tovih in Vrtačnikovih. S temi posegi so izboljšali okrog 20 hektarov doslej slabih travnikov.
Pogodba določa, da dobe ti trije zasebni podpisniki pogodbe v najem za 30 let okoli 118 ha zemlje na območju nekdanjih kočevskih vasi Smuka, Binkelj, Luže in Rdeči kamen. V zameno pa bodo redili najmanj 100 glav pitane govedi in še najmanj toliko ovac. Vso živino bodo morali prodati le TOK ZKGP Kočevje. Prvi pitanci bodo prišli iz hleva leta 1986.
Hlevska skupnost Smuka bo začela delovati prihodnje leto in to pod
Kočevski zeleni plan
Temeljna organizacija kooperantov (TOK) pri Združenem KGP Kočevje je sprejela svoj načrt družbeno usmerjene kmetijske proizvodnje na družbenih zemljiščih do leta 1990. TOK ima 1364 ha družbenih zemljišč, ki jih daje v najem za družbeno usmerjeno zasebno proizvodnjo. Nadaljnjih 747 ha zemlje, ki jo zarašča grmovje, bodo v tem obdobju očistili in jo oddali v najem. Na vsej tej zemlji bo 31 sodobnih kmetij. Doslej jih je 10. Na teh površinah je predvidena reja 500 govcd-pitancev, 330 glav mlade plemenske živine za potrebe družbenega sektorja kmetijstva, 2.500 ovac, 8.000 kokoši-nesnic, 120 plemenskih svinj, 2.160 mladih pujskov za rejo.
Vse to bo možno doseči le. če bo na razpolago tudi denar.
pogojem, da bodo kmalu na razpolago vsi papirji, ki so potrebni za gradnjo kmetijskih objektov, znano pa je, da prideš danes do gradbene dokumentacije počasi. Naši novi „usmeijeni kmetje** - ki so zdaj še v raznili službah, v kratkem pa se bodo popolnoma posvetili le kmetovanju — bi radi že letos zgradili silose za krmo in postavili temelje za bodoči hlev.
Srečko Brezovar, star 35 let, je povedal, da so se za najem zemlje odločili, ker radi kmetujejo in ker so videli, koliko zemlje je neobdelane. Kmetje s tega dela sedanje novomeške občine so imeli in še imajo v najemu zemljo v kočevski občini.'Nekateri jo čistijo, drugi pa le izkoriščajo in zemljo počasi zarašča grmovje oz. gozd.
Vlado Repar, 32 let, ki je najmlajši, pravi, da se žena strinja, da
postane kmet, ker ga kmetovanje veseli. Najstarejši, Ciril Plut, 43 let, pa je govoril predvsem o strojih, ki jih je treba kupiti, in o delu, ki gaje treba opraviti letos, da bo prihodnje leto hlevska skupnost zaživela, saj sicer ne bo dohodka in bi bilo življenje članov skupnosti in njihovih družin težko.
Direktor TOK ZKGP Kočevje Janez Oven je na nekatere pripombe o umestnosti te skupnosti dejal, da vsaka morebitna jeza ah celo zavist ni upravičena, saj bi TOK vsekakor zemljo oddal, če ne njim, pa kakšni drugi hlevski skupnosti, saj je kandidatov za zemljo dovolj in niti ne morejo vsem ugoditi. Samo hlev bo veljal okoli 10 milijonov din, od tega pa bo hlevska skupnost Smuka dobila zanj iz republiških sredstev za pospeševanje kmetijstva 4 milijone din nepovratnih sredstev. Pogoj za pridobitev teh sredstev je 100 pitancev. V pogodbi pa je zapisano, da morajo na leto pridelati najmanj
22.000	kg govejega mesa in 5.000 kg žive teže jagnedi.
JOŽE PRIMC
PODPISALI POGODBO - Srečo Brezovar, Vlado Repar in Ciril Plut (od leve proti desni) so 30. junija podpisali pogodbo o sodelovanju s TOK Združenega KGP Kočevje o reji 100 glav pitancev in 100 ovac. (Foto: Primc)
IZ NKŠIH OBČIN
' '	‘
! IZ NKŠIH OBČIN
il
I Vsi sprašujejo za delo
EETRTM1V INTERVJU
Čeprav je povpraševanje veliko, za vztrajne in ne preveč izbirčne dela ne bo manjkalo
NOVO MESTO - Novomeški študentski servis deluje že tretje leto. Število članov je v tem času naraslo na 850, zelo pa se je razširilo tudi območje delovanja, saj servis posreduje občasno delo študentom in dijakom ne le iz novomeške, ampak tudi iz trebanjske, črnomaljske, krške in še drugih občin. Čeprav servis dela vse leto, glavnino dela vendarle opravi v poletnih počitniških mesecih. Kako kaže z delom za mlade v letošnjih počitnicah, je povedala Ivanka Ravnikar iz študentskega servisa.
„Dela je pravzaprav veliko, čeprav zaradi velikega povpraše-
Ivanka Ravnikar
vanja 'kaže, kot da ga je malo. Povpraševanje je še večje kot lani. Pozna se padanje standarda. Mladi si očitno hočejo sami zaslužiti denar za poletne izdatke in tudi za šolo. V delovnih organizacijah so se precej zaprla vrata za delo naših članov zaradi obvezne pakse učencev usmerjenega izobraževanja in štipendistov. Poleg tega v nekatere nikakor ne moremo prodreti. Kljub zahtevam po zmanjševanju
npr. pogodbenega dela delajo po starem čeprav smo mi cenejši. Drugje bi delo bilo, a so težave. Za delo v vrtcu ali bolnišnici morajo namreč vsi imeti živilski pregled, ki pa stane 1.500 dinarjev. Kdo bo dal toliko za mesec dela!’
- Kako bo torej z možnostjo za delo preko servisa v naslednjih nekaj tednih?
„Delo prav gotovo bo. V juniju smo imeli npr. 109 naročil, delali pa so povprečno najmanj trije člani na eno naročilo, kar ni tako malo. Problematično je zaposlovanje ženske delovne sile, saj je več ponudbe za fante. Vendar se bo sedaj nekaj sprostilo v Labodu. Nasploh računamo na več dela zaradi dopustov. Naši najbolj stalni naročniki so PTT, Gorjanci, Dolenjski projektivni biro, Westinghouse, Jedrska elektrarna, Pionir pa Petrol, Bel-sad, Dana, GG Mokronog za sezonska dela. Prav pri nekaterih sezonskih je celo problem zbrati dovolj delavcev, ker so naročila velika, problem pa je tudi prevoz. Povečuje se število naročil za razna fizična dela, manj je naročil zasebnikov. Precej je ponudb za mesec in več dela, manj pa za nekaj dni ali dva tedna, kar dijaki najbolj iščeio.”
- Kako je z zaslužkom?
„Zek> različno. Ostali servisi
imajo zelo visoke že najnižje urne postavke, npr. 80 dinarjev, pri nas pa sprejemamo naročila celo za 30 din na uro. So velike razlike med delovnimi organizacijami. Ponekod res ne morejo dati več kot 60 din na uro, iz Westinghousa pa so me „nadrli”, da je 130 din na uro smešno nizko plačilo.”
Z • LINDIČ-DRAGAŠ
Delavci morajo vedeti resnico
Novomeški sindikalni svet o aktualnih gospodarsko političnih razmerah in nalogah sindikata v njih — Analizirati vzroke za pretežno nizke osebne dohodke — Pomoč
NOVO MESTO - Z aktualnimi gospodarsko političnimi razmerami v naši republiki in vsej drmvi ter z nalogami sindikata v njih so bili natančno seznanjeni predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz novomeške občine že na posvetu zadnjega junija. Sedanji položaj pa je pretekli teden obravnaval tudi novomeški občinski sindikalni svet in pri tem sprejel nekaj omembe vrednih odločitev za prihodnje praktično delovanje.
Predvsem naj bi ljudem ničesar ne prikrivali o sedanjem stanju in težavah ter pogojih in ukrepih za omilitev krize. Informirati jih je treba o vsem, še posebno pa morajo zvedeti resnico o pogojih poslovanja svoje temeljne organizacije. Najboljša priložnost za to bo ob obravnavanju rezultatov polletnega gospodarjenja. Ob tem bi morali tudi dopolniti stabilizacijske programe, upoštevajoč zadnje ukrčpe in še težje pogoje gospodarjenja od sedanjih. Sindikalne organizacije naj bi pri tem s povečano politično aktivnostjo dosegle, da bodo delavci zavestno sprejemali vse zadnje odločitve in ukrepe na zvezni ravni ter preprečevale vsako povečanje osebnih dohodkov,
če za to ni podlage v boljšem delu in večjem dohodku. Omeniti velja tudi opozorilo, da mora biti politika izvajanja vseh teh ekonomskih ukre-
BELT ZA ZGLED
ČRNOMELJ - V Beltu namenjajo posebno pozornost zaposlovanju Romov. Danes jih dela v tej delovni organizaciji 29, nekateri med njimi že 10 ali 15 let, samo v letošnjem letu pa so jih zaposlili 16. Na novo zaposleni Romi so mladi, v glavnem pa so zaposleni v tozdu Livarna, kjer so eni najboljših delavcev. V Beltu poudarjajo, da bi morali tudi v drugih delovnih organizacijah posvečati zaposlovanju pripadnikov te etnične skupnosti večjo pozornost, saj si bodo Romi lahko zagotovili socialno varnost le z delom.
OPOZORILO JE ZALEGLO
Kako zaposliti invalide?
NOVO MESTO - Ko je novomeški občinski sindikalni svet pred kratkim ponovno obravnaval problematiko praznih stanovanj v občini, je imel pred očmi okrog 30-številčni seznam. Ta stanovanja bi morale delovne organizacije razdeliti do konca leta, ne pa da jih v nedogled hranijo za „kadre“. Stvari se očitno premikajo, saj so v IMV, ki je imela največ praznih stanovanj, večino le--teh že razdelili, enako je storila tudi tovarna zdravil Krka s svojimi praznimi stanovanji.
Reševanju tega vprašanja namenjajo v črnomaljskem Beltu veliko pozornost — Študija — Vse manj alkoholikov
Črnomelj - od 1140 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v črnomaljskem Beltu, je dobrih 6 odst. invalidov ter okrog S odst. alkoholikov. V zadnjem času socialna služba namenja prav tem ljudem posebno pozornost.
Vsi za nov dom gasilcev
Nov gasilski dom v Straži — 75-letni jubilej gasilcev Vavte vasi — Parada, proslava in priznanja
Nedavno so gasilci Vavte vasi slavili 75-letnico obstoja gasilskega društva, slovesnost pa združili s parado in otvoritvijo novega gasilskega doma v Straži.
Novo poslopje je plod prostovoljnega dela vaščanov in gasilcev, ki so gasilsko poslopje postavili s pomočjo Novolesa in drugih delovnih organizacij s prostovoljnimi prispevki občanov. Vsem, ki so si kakorkoli prizadevali pri dograditvi novega doma, so na slovesnosti podelili priznanja, prejeli pa so jih tudi gasilci-jubilanti in dvanajst veteranov. V novem domu bodo našle svoje prostore tudi mnoge krajevne organizacije. Njihov sta-
ri dom na križišču v Vavti vasi ne bo več služil prvotnemu namenu in ga bodo odslej naprej uporabljali mladinci krajevne skupnosti.
Parado in prireditev pred domom si je ogledalo veliko domačinov, ki so lahko videli tudi redek primerek gasilskega voza iz leta 1929. Pokroviteljstvo nad proslavo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Novo mesto Uroš Dular, so prevzeli: delavci Novolesa, Zavarovalna skupnost Triglav, GG Novo mesto, SIS za varstvo pred požarom in skupščina občine Novo mesto.
J. P.
Kot je povedala socialna delavka v Beltu Marjeta Papež, je pri njih malo invalidnosti zaradi nesreč na delovnem mestu. Gre predvsem za posledice bolezni, ki jih pospešujejo tudi slabe klimatske razmere v delovnem okolju in fizična obremenitev. Težave imajo predvsem s 57 invalidi IIL kategorije, ki delajo poln delovni čas, a jim morajo poiskati ustrezno delovno mesto. Težave nastopijo takrat, ko v delovni organizaciji teh mest ni moč najti, zato so pred kratkim izdelali študijo, v kateri so zajeta vsa delov-' na mesta v Beltu, primerna za invalide.
Čeprav se zadnje čase vse več alkoholikov odloča za zdravljenje, ostaja ta problem zato, ker je bil v , Beltu dolgo časa zanemarjan, še vedno pereč. Zlasti težko je k zdravljenju pritegniti delavce, ki pijejo že dlje časa, pa zaradi svoje bolezni ne morejo delati in so le še umetno zaposleni, zato je disciplinska komisija do teh in vseh ostalih postala bolj stroga.
Ves dan opleta eno steklenico
Najstarejši vaščan — Najraje se spominja Pariza
GRABROVEC - Več kot pol stoletja je minilo, kar je bil Jože Lukek, 80-letni vaščan Grabrovca, vasi v metliški občini, v Franciji, kamor ga je od doma odgnalo pomanjkanje dela. Pa se Lukek fe danes rad spominja štirih let, ki jih je preživel v
Franciji, še posebej tistih dveh, ko je bil v Parizu, takratni
prestolnici sveta”, kot so rekli temu velemestu. „Tisti dve leti sta mi minili kot dva meseca, bilo je, kot bi bil v velikanskem teatru, kot bi gledal izredno zanimiv film,” se : spominja najstarejši prebivalec Grabrovca, ki v pripoved rad vpleta francoske besede.
Kot večina Belokranjcev je bil tudi Lukek med vojno v partizanih. „40 mesecev sem bil v partizanih in v taborišču na Rabu. Po vojni pa nisem za dalj časa zapustil kmetije in te hiše
na robu vasi. Sedaj, ko sem v pokoju, je kar dobro, le bolezen me daje, revma.” Na kmetiji je* bilo vedno težko za denar, zato je Lukek, da je zasluži kakš n dinar, opletal steklenice. „Tega sem se naučil od očeta, ki se je opletanja učil na Češkem. Največ steklenic sem oplel v zadnjih 15 letih, kar sem upokojen. Opletam z bekovimi šibami, in to od dvolitrskih do 50-litrskih steklenic. Sedaj mi gre to delo že bojj počasi od rok in 5-litrsko steklenico opletam kar ves dan. Od vsepovsod mi nosijo steklenice, take, da je jaz ne bi opletel, pa ni, tudi za Ameriko sem jih že opletal," se pohvali.
A. B.
pov selektivna. Poleg tega naj bi tekla sindikalna prizadevanja za spodbujevalne, ne pa restriktivne ukrepe, vse s ciljem večje materialne varnosti intudimotiviranostizadelo preko osebnega dohodka.
Precej pozornosti so člani sveta posvetili tudi analizi stanja pri izplačevanju osebnih dohodkov v novomeški občini. Aprila je namreč skoraj četrtina zaposlenih v občini prejela manj kot 11.500 dinarjev, nekaj delavcev pa niti zajemčenega osebnega dohodka ne. Nad 30 tisoč dinarjev pa je prejeto le 0,7 odstotka zaposlenih. Ob teh podatkih so člani sveta menili, da se morajo sindikati zavzemati za pospešeno uveljavljanje družbenega kataloga del in nalog z metodologijo vrednotenja zahtevnosti del ter za uveljavitev strokovnih podlag za vrednotenje uspešnosti dela poslovodnih delavcev.
V tozdih, kjer so osebni dohodki pretežno nizki, morda celo pod zajamčenimi, morajo sindikati skupaj s samoupravnimi organi analizirati vzroke za tako stanje in si prizadevati za izboljšanje razmer, seveda upoštevajoč produktivnost, inventivnost, rezultate dela itd. Vsakemu delavcu je treba zagotoviti vsaj zajamčeni dohodek, socialno ogroženim pa pomagati s posebnimi pomočmi ter pri odločitvah zanje upoštevati položi j celotne družine. Opozorili so tudi na problematiko osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju. Le-ti so v primerjavi z dohodki za podobno izobrazbo v drugih dejavnostih dosti nižji, so pa tudi vidne razlike npr. med posameznimi osnovnimi šolami. Občinska izobraževalna skupnost naj bi normative in kriterije čimprej poenotila, za drugačno ».vrednotenje tovrstnega dela pa bo moral več storiti tudi republiški odbor sindikata teh delavcev.
Z. L.-D:
GRABROVŠKI GASILCI PRAZNOVALI
GRABROVEC - V okviru praznovanja 50-letnice obstoja in delovanja gasilskega društva Grabrovec so v tej metliški krajevni skupnosti pripravili preteklo soboto slavnostno sejo, na kateri so podelili zaslužnim članom priznanja in odlikovanja ter odkrili spominsko ploščo štirim gasilcem, padlim v NOB. V nedeljo pa so grabrovški gasilci razvili prapor, pripravili občinsko tekmovanje ženskih gasilskih ekip industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev ter predali namenu nov gasilski dom, ki so ga predvsem s prostovoljnim delom zgradili v sedmih letih.	*
SPOSOJENO TRNJE
— Po najnovejši odločitvi je cena bonov na črni borzi narasla celo do cene bencina. Ne pomnimo, da bi kaka odločitev ZIS naletela na tako hiter in močan odmev v javnosti.
(Iz Večernjih novosti)
Prekratka proračunska odeja
NOV DOM BO SLUŽIL VSEM - Novo poslopje gasilskega društva Vavta vas stoji v Straži ob poslopju pošte. Tu bodo
našli svoj prostor mladi, gasilci, upokojenci in še kdo. (Foto: J. Pavlin)
Izpada dobre poldruge milijarde starih dinarjev proračunskih prihodkov ni nadomestiti - Manj za socialo, komunalo in intervencije v gospodarstvu
moč
METLIKA - Lani je znašal proračun metliške občine 61,6 milijona dinaijev, za letos pa načrtujejo, da se bo v proračunu
zbralo 58,2 milijona dinaijev, kar je v primeijavi z lanskim letom šest odstotkov manj, medtem ko načrtujejo za 0,4 odst.
dejavnosti in na področju intervencij v gospodarstvu, nekatere proračunske postavke pa so morali celo
odhodke kot v lanskem letu.
nižje
črtati.
A.BARTEU
Seveda tak izpad proračunskih prihodkov v občini povzroča velike težave pri usklajevanju prihodkov in odhodkov oziroma usklajevanju zahtev uporabnikov proračunskih sredstev z možnostmi. Največ proračunskega denarja je občina izgubila zaradi ukinitve občinskega davka na posest motornih vozil. Lani je od tu prišlo v proračun več kot 11 milijonov dinarjev ali celih 18 odst. vseh proračunskih sredstev; pri najmanjši rasti bi bilo od tega davka letos v proračunu najmanj 12 milijonov dinarjev. Okob 3,5 milijona dinarjev proračunskih prihodkov je izpadlo zaradi ukinitve posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki je sedaj vključen v povečano stop-
njo republiškega davka. Izpada proračunskih sredstev v višini dobre poldruge stare milijarde dinaijev pa v občini nikakor ne morejo nadoknaditi z ostalimi viri proračunskih prihodkov. Še več: da bi neravnovesje med prihodki in zahtevki po proračunskem dinarju vsaj za silo uravnovesili, so nekatere proračunske vire precej „napeii“, zlasti visoko so načrtovali prihodke od davka iz osebnega dohodka od obrtnikov, od prometnega davka in davka na promet z alkoholnimi pijačami. Tako so vprašljivi še trije do štirje milijoni dinarjev proračunskih dohodkov.
Manjši proračun sc najbolj pozna pri socialnem skrbstvu, komunalni
KNJIŽNICE
OŽIVLJAJO
NOVO MESTO - Lani je bilo v novemški občini trinajst splošnoizobraževalnih knjižnic, od tega deset v krajevnih skupnostih in društvih. Redno so delovale v Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, Otočcu in Stopičah. V Straži je' knjižnica začela ponovno delati letos februarja, dva meseca kasneje pa tudi knjižnica v Žužemberku. Na Dvoru preurejajo prostore za knjižnico, ponovno pa bodo, kot kaže, oživili knjižnico v Škocjanu. Lani je Študijska knjižnica. Mirana Jarca namenila 30.000 dinarjev za nakup knjig žužem-berške knjižnice.
Novomeška kronika
V DUHU CASA - nedavna rock „veselica” na Otočcu je dokazala, da je nova alternativna glasba res v duhu časa. Dovolj je bil že pogled na modno opravo poslušalcev. Raztrgane nogavice in majice, preluknjane, prekratke in in umazane hlače nedvomno kažejo na padanje standarda ter na borno ponudbo nekaterih artiklov v naših trgovinah.
MA LIG ANI ZA VOLANOM? -Lepa stara navada, da fantje odhod na služenje vojaškega roka proslavijo bolj ali manj veselo, se je ohranila do danes. Vendar pa so se rekruti včasih kar peš odpravili po vasi, zdaj pa se prevažajo z avtomobili. Glede na to, da se ohranja tudi dolenjska pivska tradicija ob takih dogodkih, bi bilo zaradi varnosti bolje, da bi mladci med svojim poslavljanjem pustili svojo motorizacijo dom#.' „
Ena gospa je rekla, da ko: vetjame, da so končno zai prenavljati novomeško tržnico. Boji pa se, da ji bodo visoke cene pridelkov povsem pokvarile uživanje nad lepim novim videzom.
Črnomaljski drobir
SKUPILI SO JO SODNIKI -Nogometna tekma med NK Bela krajina in Medvodami se je v nedeljo, 3. julija, končala drugače, kot je sicer navada pri takšnih igrah in kot so pričakovali gledalci Le nekaj minut pred koncem, ko so gosti vodili z golom razlike in je sodnik domačemu igralcu pokazal rdeči karton, je prišlo do pretepa, ki ga je začel belokranjski vratar. Najbolj so jo skupili sodniki, debato o tem, kam sodi takšno obnašanje, pa so preložili na poznejši čas in prestavili na ustrezno mesto.
LEPŠE IZLOŽBE - Res, da je čas počitnic, a vedno le ne pomeni tudi brezdelnega poležavanja in lenarjenja, vsaj pri vseh mladih v Črnomlju ne. S kančkom domiselnosti so le-ti lepo uredili dve izložbi v Črnomlju: učenci OŠ Milke Šobar--Nataše so polepšali izložbo pri skupnosti za zaposlovanje s svojimi izdelki, brigadirji pa so brigadirsko življenje predstavili v izložbi Turist biroja. Glede na to, kako zadnje čase primanjkuje 'različnih artiklov, bodo mladi lahko kmalu rezultate svojega dela na ogled postavljali tudi v izložbe trgovin ...
Sprehod po Metliki
OB POPOLDNEVIH JE METLIŠKO kopališče polno kopalcev, odprta pa je tudi restavracija, kjer vas postrežejo zgolj s pijačo. Ce hočete tudi kaj prigrizniti, je najbolje, da si prinesete hrano s seboj, sicer boste lačni. No, na Primostku pa bodo poskrbeli za vaš želodec, prav tako v Podzemlju. Željni miru, tišine, samote si bodo pajskali svoj kotiček za kopanje v Rriževski vasi, na Želebeju, Božakovem ali morda še kje. Prostora je za vse, Kolpa pa je topla, čista in prijetna.
OBVOZNICA ZA SVETIM ROKOM je končno asfaltirana in skozi mesto ni več toliko prometa, ponoči pa je tudi veliko manj hrupa, ki so ga povzročali osebni avtomobili in kamioni. Ob glavni cesti stanujoči zdaj veliko trdneje spijo, zato pa zavije manj tujih gostov v gostinske lokale . Gostinci bodo morali zavihati rokave, postaviti opozorilne table, postoriti še to in ono, če bodo hoteli več tržiti. Komur pa ni do tega, bo imel več časa za posedanje, prebiranje časopisov in za sončenje. Navsezadnje je to tudi zdravo.
ZA HITREJŠE VRAČANJE POSOJIL
METLIKA - V Beti je več sto delavcev, ki so dobili stanovanjsko posojilo, pa sedaj njihov mesečni obrok ne presega 1.000 dinarjev, pri nekaterih na mesečna anuiteta ne presega niti 200 dinaijev in ne krijejo niti stroškov poslovanja psi obdelavi dokumentov plačilnega prometa. Žato v Beti tistim, ki vračajo manj kot 1.000 dinaijev stanovanj-sckga posojila na mesec, predlagajo, naj ita-obrok prostovoljno povečajo v skladu s svojimi možnostmi, saj bi sc tako povečal stanovanjski sklad v delovni organizaciji.
IZ NNŠIH OBČI
Trebanjske iveri
mojstra so odslovili - v
Pavičinih pri Pulju so Trebanjci „za-sedli” precejšen del vasi za tako imenovano šolo v naravi. Poleg prostora za šotoijenje imajo tudi nekaj pbjektov. Ko je dala občinska izobraževalna skupnost nedavno tega enega obnavljati, so potrebovali mojstra za polaganje ploščic. Eden * jim. je ponudil kar v pavičinski gostilni. Ko se je možakar že nekaj oni „strokovno” trudil in v tem casu kar „na oko” nametal tudi nekaj ploščic, so skupaj ugotovili, oa je pri tetn poslu popoln začetnik. Slednjič se je izkazalo, da so domače — trebanjske — nestrokovne moči boljše od strokovnjakov” iz istrskih gostiln.
..SAMORASTNIŠKA” VROČI MA —V dneh, ko so v stari trebanjski osnovni šoli delali udeleženci letošnjega, šestnajstega likovniškega tabora, je pritisnil pravi poletni vročinski val. Čeprav so razrede zračili, je bilo delati v njih vse prej kot Prijetno. Barve so se sušile že na čopičih in marsikomu je pot z obraza kapljal kar na papir ah platmi- Tako so samorastnikom nastajale slike v potu njihovega obraza v pravem pomenu. Zato se je tako rekoč kolektivno rodil predlog, naj bi bili prihodnji tabori spomladi ali jeseni. Morda bodo uslišani že udeleženci naslednjega taborskega srečanja.
Novo v Brežicah
ZA 46 OTROK ZAPOZNELO OBVESTILO - Starši 46 otrok, ki Jih niso sprejeli v brežiški vrtec, se jezijo na to ustanovo, češ, zakaj jih i6 P° daljšem času, nekatere tudi po treh tednih, obvestila o tem neprijetnem sklepu. Zaplet so obravnavali tudi na občinskem sindikalnem svetu. Nismo mogli zvedeti, kje tiči vzrok za tako počasnost, ali mislijo v upravi vrtca, da tako obvestilo pač ni potrebno, ali so hoteli prihraniti nekaj papirja in dela tajni-
RES LE VARSTVO OKOLJA? - Ob načrtih SCT, da z naložbo v nadkritje sedanjega dvorišča izboljša delovne pogoje delavcem, poveča proizvodnjo kmetijske mehanizacije in prispeva k varstvu okolja, so mnenja zelo deljena. Gotovo je res, kar pravijo nasprotniki te naložbe, da gre za poseg v mirno stara mestno jedro, kjer je ob razvitem solstvu, zdravstvu, zgrajenem dijaškem domu težko pričakovati, da bi tujek, kot imenujejo tovarno SCT, odstranili oz. preselili v Krško vas ali morda v Dobovo. So pač taki časi, da ni denarja.
Krške novice
PLOTOVI JIH NE MOTUO - V Kovinarski in Sopu so se že pred časom sprijaznili, da s fizično integracijo ne bo nič in jih to pravzaprav ne moti. Obe delovni organizaciji dobro poslujeta, zato menijo, da x zlasti sedaj ni čas, da bi se obremenjevali s tistim, kar ni nujno. Oboji pa bi radi čimprej dočakali poenostavitev naših zapletenih predpisov, ki zdaj zelo otežujejo, denimo. povsem praktično sodelovanje ln pomoč obeh kolektivov z raznimi reprodukcijskimi materiali, katerih m lahko dobiti na tržišču. Toda če bodo motali v kolektivu plačevati «*> kazni za tako naglo medsebojno pomoč, ki vrednostno ne pomeni ^ehko, pomembna pa je, ker je hitra m omogoča kompletiranje določenih izdelkov, bodo plotovi spet previsoki.	-
KAJ POTREBUJE VLEČNI KONJ? _ v krški občini naj bi bili nosilci razvoja energetika ter papir-ba m kovinsko-predelovalna indu-?'ja. Pravijo pa, da ta „vlečni K°bj” ne potrebuje ovsa in vode, f^bpak kakovostne programe, ki si tahko nadejajo denarne podpore. Kmetijstvo je lahko vzor, saj so pred pratkim prijavili naložbo za prašičjo
Sevniški paberki
MIRNA SPET VABU1VA - Minulo nedeljsko popoldne je bilo kar rivahno pri jezu žage v Dolenjem “oštanju. Osvežilno kopel si je v ”brni iskalo največ otrok. Pred nekaj leti je bilo obrežje kar lejio bmjeno, s stopnicami do vode. Žal 'ba travniku še vedno nerodne ?kale od posodabljanja ceste, obrež-Je pa je zavesila zel. Čeprav ne Vedno najbolj čista voda kljub temu Privablja. Pač ni bonov!
, Na RAČUN GASILCEV? - Bo-rianjski gasilci morajo zaradi obnove doma puščati svoj kortibi na proseni. Stisko je opazil zmikavt. Zaklenjeni tank za gorivo je bil namreč Ze dvakrat izpraznjen. Gasilci so ^daj prisiljeni puščati vozilo brez goriva. Sele, ko se nameravajo kam Pehati, dotočijo gorivo.
IZ NKŠIH OBČIN
Zdravstvo zbolelo za deficitom
rm
Se bo občinska zdravstvena skupnost v Trebnjem izkopala iz hudih težav, v katere je zabredla letos? — Bo primanjkljaj ostrigel pravice zavarovancev?
TREBNJE — Zdravstvena skupnost trebanjske občine je minulo poslovno leto zaključila z nekaj več kot 4,8 milijona dinaijev izgube, letos pa se je znašla v neprimerno večjih škripcih. V njeni bilanci se je zavoljo najrazličnejših razlogov še pred polletnim obračunom pokazal trikrat večji primanjkljaj od lanskega in znaša skoraj 15 milijonov dinaijev.'
Ta trenutek v občini nihče ne ve, kaj storiti, da bi vsaj bistveno zmanjšali razkorak med prihodki in izdatki, če ga že ne bi mogli povsem odpraviti, predvsem pa, kako to napraviti, da opravljanja primanjkljaja ne bi občutili na svoji koži niti zavarovanci in še manj bolni občani.
Za trebanjsko zdravstveno skupnost je bil že začetek letošnjega poslovnega leta hudo neobetaven, saj ji načrtovani prihodek ob lanski izgubi ni mogel obljubljati rožnatih časov in prav tako ne njenim „upni-kom“. 'Pokazalo se je, da ne bo denarja za normalno pokritje vseh potreb, še posebej pa, da bo s predvidenim prihodkom težko dohajati porast cen in biti kos težavam, ki so se napovedovale. Zato je zdravstvena skupnost, upoštevaje vse to, že s planom vrednostno (realno) znižala odhodke za kakšno desetino. S tem pa je kajpak postalo vprašljivo, kako obdržati zdravstveno dejavnost na doseženi ravni. Delitveni ključ tako imenovane skupne porabe zdravstveni skupnosti ni bil naklonjen, saj je pri usklajevanju med občinskimi sisi od skupne prispevne stopnje dobila manj, kot bi potrebovala glede na težak položaj zdravstva v občini. Pomanjkljivost matematičnega usklajevanja je to skupnost najbolj udarila takrat, ko je morala skleniti samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela.
Izkazalo se je, da sporazumi zahtevajo od nje kar 7,650.000 dinarjev več, kot lahko zagotovi. Ta vsota pa zdaj predstavlja glavni del v omenjenem letošnjem primanjkljaju.
Problemov pa s tem še ni konec. V trebanjski zdravstveni skupnosti ugotavljajo, da uživajo premalo družbene podpore. V gradivo za
ŠOLARJI POD ORLICO IMAJO NOVO IGRIŠČE
PIŠECE - Krajani so konec tedna opravili ogromno prostovoljnega dela pri urejanju novega šolskega igrišča, ki so ga v soboto slovesno odprli. S tem dogodkom so obeležili svoj krajevni praznik, 7. julij. Po svečani seji skupščine KS so se domačini in gostje zbrali na igrišču in spremljali nogometno tekmo „Stari : Mladi”,
V osnovni šoli so privabile občinstvo razstava cvetja, lovska razstava in sejem jedil. Kulinarične dobrote so predstavile članice turističnega društva iz vseh vasi krajevne skupnosti, obiskovalci pa so jih skoraj vse pokupili, saj dober glas o njihovih domačih specialitetah seže vsako leto dlje. Pritličje šole so zasedli lovci s prikazom živalskega sveta in trofejami iz pišečkih gozdov. Tako obširne razstave doslej še niso pripravili.
J. T.
zadnje zasedanje skupščine so zapisali tudi tole: „Medtem ko imamo v občini za skupno porabo eno najvišjih stopenj za zbiranje sredstev v republiki, imamo za zdravstvo eno najnižjih. S 1. julijem pa moramo prispevno stopnjo še zmanjšati, in sicer od 10,64 na 10,20, s tem pa komaj šc zagotavljamo pogoj za pridobitev solidarnostnih sredstev republike, ki predstavljajo že skoraj 11 odstotkov celotnih prihodkov trebanjske zdravstvene skupnosti". Torej bo stanje poslej še slabše, že zdaj pa je tako, da je plat zvona povsem na mestu.
l.^ORAN
SREČANJE NA DAN VSTAJE
TREBNJE - Odbor krajevne organizacije ZB Trebnje pripravlja v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda srečanje članov te organizacije in drugih krajanov. Srečanje bo 22. julija ob 15. uri pri Prosenikovi hiši na Cvibljah, nanj še posebej vabijo mladino.
Ukinjajo vse podružnice
V Velikem Gabru in Šentrupertu poslej le enoti mirenske oziroma trebanjske šole? — Razprave o novi mreži šol
TREBNJE - Posebno živahen družbenopolitični utrip spodbuja v trebanjski občini zadnje dni razprava o novi organiziranosti osnovnošolskega omrežja. Bistvo predloga je v tem, da bi v okviru VIO Trebnje poslej namesto petih šolskih tozdov delovali le še trije. Drugače povedano: kot tozdi naj bi poslej delovale samo trebanjska, mirenska in mokro-noška osnovna šola, druge "bi bile tem podrejene, vrsta podružnic pa ukinjenih.
Osnovna šola v Velikem Gabru bi postala z novo organiziranostjo enota trebanjske osemletke. Enak status naj bi dobili tudi šentrupeiška in tre-beljanska osnovna šola, ki naj bi postali prva enota mirenske, druga pa enota mokronoške šole. Vrsto podružničnih šol bi ukinili. Taka usoda čaka na trebanjskem območju dosedanje podružnice v Dobrniču, Šentlov-rencu, na Čatežu in Dol. Nemški
vasi, na mokronoškem pa podružnico v Jelševcu.
Tak je torej predlog, vendar pa je treba povedati, da nad njim niso vsi navdušeni. Novomeška enota republiškega zavoda za šolstvo meni, da je zlasti težko sprejeti ukinitev šolskih tozdov v Šentrupertu in Velikem Gabru, za šentlovreniJco podružnico pa pravi, naj bi jo ukinili začasno.
Kaj bo obveljalo in kaj ne, bo znano potem, ko bodo zbrana stališča vseh, ki sodelujejo V razpravi. Seveda pa bistvenih popravkov ni pričakovati, saj je predlog za novo organiziranost nastal po temeljitih proučitvah stanja in možnosti. Najodločilneje je vplivalo število učencev, ki se je v zadnih desetih letih zmanjšalo za četrtino, število oddelkov pa je manjše za petino. Na podružničnih šolah pa je zdaj celo za tričetrtine manj otrok, kot jih je bilo v šolskem letu 1972/73.	I.	Z.
Za lepšo podobo krajev
Občinska turistična zveza v Brežicah ima v 13 društvih okoli 1400 članov — Akcije za „naj" kraj — Sami
založniki
"~BREžicE^ Občinska turistična zveza, ki povezuje trinajst turističnih društev v občini, skuša pomagati društvom na razne načine, sodeluje, tudi s kakšnim dinaijem pomoči, pri izvedbi nekaterih programov.
Lov za novimi plastmi premoga
Le z odpiralnimi in pripravljalnimi deli med kotama 102 obdržijo sedanjo letno proizvodnjo okrog 120.000 ton
in 52 lahko senovski rudarji premoga še po letu 1985
SENOVO — Neugodna oskrba z drugimi energetskimi viri je zahtevala izkop večjih količin „čmega zlata”, in tako se je leta 1979 spet pojavil tudi gavi premog senovskega rudnika v slovenskih energetskih bilancah.
V senovskem rudniku so v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja v predvidenih rokih uresničili načrt o odpiranju premogovnih zalog med kotama 132 in 102. Občasne denarne težave pri izvajanju te naložbe so morali premagati z lastnimi amortizacijskimi sredstvi, kar pa je oviralo redno poslovanje. Sedaj odprti premogovni sloj omogoča senovskim rudarjem do konca leta 1985 proizvodnjo okrog 120.000 ton premoga na leto.
Da bi ohranili odkop premoga vsaj na tej ravni tudi po letu 1985, so pripravili vse potrebno za izde-
lavo investicijske dokumentacije za odkrivanje novih premogovnih plasti
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH USTANOVILI SVETE ZKS
TREBNJE - Prejšnji teden so na seji občinskega komiteja ustanovili svete ZKS za trebanjsko, mirensko, šentruperško in mokronoško krajevno skupnost. V svet KS Trebnje so odslej povezane naslednje osnovne organizacije ZK: Trebnje I in Trebnje II, KZ, OŠ Trebnje, PM, uprava občinske skupščine; DSSS, JKP in Montaža Trima, Mercator, Labod, sodišče, GG, Tregrad, zdravstveni dom, Novoles TAP, krojaško podjetje, WO, DSSS sisov ter center za izobraževanje in kulturo. Svet KS Mirna bo deloval za osnovne organizacije: KS Mirna, Dana IMV, Kolinska in OŠ Mirna; svet KS Šentrupert za osnovne organizacije KS Šentrupert, upravo in prevzgojo v KPD ter OŠ Šentrupert; v Mokronogu pa bo svet za osnovne organizacije KS Mokronog, Iskro, GG Puščava in OŠ Mokronog.
NOVE CENE ZA KOMUNALNE STORITVE
KRŠKO - Občinski izvršni svet v Krškem je sklenil potrditi nove cene za komunalne storitve Kostaku. Vodarina, kanalščina, odvoz smeti in pogrebne storitve so dražji od 1. julija. Kubik vode iz vodovoda na črpalni sistem stane za ozde in obrtnike 12 dinaijev, za gospodinjstva pa 6,65 dinarja, kar je okrog 100-odstotno povečanje.
Laskava priznanja so v pravih rokah
Sevniški TOK Gozdarstvo prvi v republiki, priznanje in medalja tudi v zveznem merilu
SEVNICA — Na nedavnem proizvodnem tekmovanju slovenskih gozdarjev v Bre žicah je bil temeljni obrat za kooperacijo Gozdarstvo iz Sevnice proglašen za najboljšega v Sloveniji. Konec junija so prejeli še priznanje in medaljo na zveznem srečanju gozdarjev v Kolašinu.
Laskava priznanja so v rokah majhnega, a marljivega kolektiva. Okrog 70 zaposlenih dela na območju kar sedmih občin, kjer živi nad 20.000 zasebnih lastnikov gozdov.
Slovenski lesni industriji je sevniški TOK lani predal 46 Q00 kubikov lesa, kar je precejšen skok v primerjavi z nekdanjimi 33.000 kubiki. Najpomembnejše je bilo, da so lani z enakim številom ljudi in mehanizacije pospravili večino razdejanja, ki ga je bil povzročil žled, meni direktor Jože Pavlin. Dobro so sodelovali tudi z brežiškim šolskim centrom. Okrog 90 dijakov prirodoslovno-matematične smeri jc sodelovalo pri pogozdovanju. Obnovi gozdov posvečajo sploh veliko pozornost. Letno obnovijo okrog 130 hektarov gozdov. y starih gozdnih sestojih na tem območju manjka predvsem iglavcev. Zato ob pogozdovanjih sadijo predvsem smreke.
Zanimivo je, da se vse več zasebnih gozdnih posestnikov obrača na sevniški TOK s prošnjami, naj delavci tega kolektiva opravijo posek.
A. Ž.
    —   —  .........................
med kotama 105 in 52. Posodobili naj bi tudi odkopavanje premoga, obnovili visokonapetostno omrežje na udornem področju in uredili suho predklasiranje rovnega premoga na separaciji.
Senovčani skušajo doseči, da bi pripravljalna dela čimprej opravili. Toda zavoljo pičlega denarja v sozdu REK Edvarda Kardelja, kamor spada tudi rudnik rjavega premoga Snovo, je pristojni organ investicijski program trenutno odložil. Dogovorili pa so se, da bo ustrezna organizacija takoj pričela izdelovati projektno-tehnično dokumentacijo, da ne bi prišlo do nepotrebne zamude. Ta bi povzročila relike težrve, predvsem ogrozila socialno varnost rudarjev, kar pa si v sedanji energetski stiski ne bi smeli privoščiti.
P. PERC
Družno si bodo letos prizadevali okrepiti vrste z rednimi člani, ki naj bi jih bilo letos vsaj 1.600, precej dela pa je še neopravljenega pri povezovanju mladih v krožke na osnovnih šolah in v društva. Pomoč pri organizaciji ekskurzij in izletov ter predavanj za člane turističnih društev je že ustaljena in nadvse dobrodošla. Občinska turistična zveza vodi akcije in pomaga društvom pri urejanju okolja, hortikulturnem tekmovanju in akcijah.
Po sporazumu opravlja infor-mativno-propagandno dejavnost že od začetka leta Emonin tozd Terme Čatež. Pripravljajo izdajo občinskega in regijskega prospekta, sofinancirali bodo zračne posnetke Brežic in Čateža ter dia arhiv. Zanimivo je, da zveza v občini ni našla založnika, zato je ali še bo založila plakete Brežic, plakete OTZ Breac, značke Brežic in OTZ ter obrazce za diplome in priznanje.
DOBIJO NOV GASILSKI AVTO
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU -Ob stoletnici gasilskega društva v tem kraju bodo konec meseca prevzeli nov gasilski avto znamke TAM Razne kulturne in druge prireditve se v Loki, na časet stoletnemu jubileju, vrstijo že od pomladi. Vrhunec prireditev bo 22. in 23. julija. Prvi dan bodo prikazali gašenje stavb, zvečer bodo odprli razstavo o delu društva v minulih sto letih. V soboto, 23. julija, bo po gasilski paradi prevzem novega avtomobila, marljivi pionirji tega društva pa bodo dobili svoj prapor.
Na studencu najspretnejša
družina Janc
DOPOLNILO
BREŽICE - V prejšnji številki smo objavili, da so samoupravna stanovanjska, komunalna skupnost z enoto za urejanje stavbnih zemljišč in enoto za cestno dejavnost v brežiški občini s posebnim sporazumom ustanovile skupno strokovno službo sisov materialne dejavnosti, za vodjo te službe pa imenovali Toneta Jesenka, predsednika občinske konference SZDL Jesenko bo novo dolžnost sprejel 1. septembra.
Celo premalo režijcev?
Na poziv brežiške komisije za zmanjšanje družbene režije le četrtina organizacij izdelala programe
BREŽICE — Komisija za zmanjšanje družbene režije pri brežiškem občinskem izvršnem svetu je delovnim organizacijam, delovnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam že Kmalu po ustanovitvi februarja leta 1981 priporočila, naj temeljito analizirajo vsa dela in naloge, ki niso proizvodnega značaja in se opravljajo poklicno.
Takšna analiza naj bi spodbudila izdelavo lastnih programov zmanjševanja režijskih opravil, ki bi bili upoštevani pri letnem in tudi dolgoročnejšem planiranju zaposlovanja. Akcija naj bi ob široki družbenopolitični podpori prinesla organizacijske spremembe v službah, ki so izrazito režijske.
Žal pa sc jc pozivu za izdelavo programov zmanjševanja družbene režije do aprila lani odzvalo le 23, to jc približno četrtina vseh organizacij v občini. Programo niso posredovale delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij, reorganizacija upravnih organov in strokovnih služb sisov pa tudi ni zmanjšala števila zaposlenih v pisarnah. Predložene analize neproizvodnega dela kažejo,
da ni pričakovati bistvenega zmanjšanja zaposlenosti. Še več - organizacije združenega dela ugotavljajo, da po sprejetih normativih za posamezne dejavnosti dopuščajo celo nove zaposlitve režijcev.
P.P.
Uspela spretnostna vožnja avtomobilistov in traktoristov na Studencu
pripravila spretnostno okrat tudi za traktori-
STUDENEC - Sevniško avto--moto društvo in njena sekcija na Studencu sta ob dnevu borca že drugič vožnjo, toi ste.
Okrog petkilometerska pot po lepi asfaltirani cesti od Impolce do Studenca je bila točkovana predvsem za zmerno vožnjo. Med dvajsetimi tekmovalci je zmagal Darko Janc pred Frea-cem Avscem in Jožetom Zalokarjem.
V spretnostni vožnji med keglji z enoosno prikolico se je pomerilo tudi sedem traktoristov. Ob sinovih Silvu in Darku je nastopil tudi oče Kristijan Janc, predsednik studenške sekcije AMD. Dokazal je, da izkuš nje nekaj veljajo, saj je bil med vsemi vozniki najuspešnejši.
Pri podeljevanju priznanj prireditelji niso pozabili najstarejšega udeleženca. To je bil 70—letni Franc Čuber iz Sevnice. Priznanja je podelil general Gabrovec, podpredsednik slovenske zveze AMD. Lažjemu moštvu je pomagal pri vlečenju vrvi.
A. Z.
V zidove le najnujnejše
V Kopitarni bodo izboljšali delovne razmere le v proizvodnji lesene obutve, ki je zelo iskana doma in na tujem
SEVNICA — V Kopitarni so imeli v srednjeročnem načrtu veliko nalogo; zgraditi večjo proizvodno dvorano z okrog
5.000 kvadratnimi metri površine. Nazadnje so to odločitev ponovno pretehtali in se odločili za neprimerno manjša vlaganja v zidove.
Ključno vprašanje je bilo, kako kar najhitreje odpraviti hudo stisko v tesnih proizvodnih prostorih, kjer izdelujejo znano leseno obutev. Letos je nameravajo narediti 400.000 parov, od česar jih 100.000 do
150.000 parov izvozijo. Tehten premislek jih je navedel do sklepa, da
sedanji objekt podaljšajo za pet in razširijo za 10 metrov. Ob boljši funkcionalnosti bodo imeli na voljo 7000 kvadratnih metrov delovnih prostorov. Na prvi pogled sprememba načrtov ne zasluži večje pozornosti, če v tem ravnanju ne vidimo stabilizacijskega obnašanja. Ni namreč čas za vlaganje v zidove
Pogodba z novomeškim Pionirjem naj jih bi rešila prostorske stiske po 20. avgustu. Potrpeti pa bo treba še z nekaterimi drugimi vprašanji, ki bi jih rešila le velika proizvodna dvorana, kjer bi bilo vse od nove kuhinje in jedilnice pa do skladišča./Prednost je pač imela proizvodnja.
A. ŽELEZNIK
pisma . in
odmevi
IZ NKŠIH OBČIN jfijff
NASE VODE SO ŠE VEDNO ONESNAŽENE
Potok Sušica izvira v gozdu pri Gorenjih Sulicah in teče skozi Dolenjske Toplice. Že ob vstopu v območje Dolenjskih Toplic ima Sulica nekaj pritokov iz kanalizacijskih cevi. Ti pritoki se nadaljujejo skozi vse naselje in so ponekod tudi zakriti. Posebej tovarna obutve TOB s svoj imi odplakami onesnažuje potok, kar kažejo pomorjene ribe v bližini njihovega pritoka.
Sulica poleti večkrat usahne in takrat pride na dan Ikoda zaradi onesnaževanja. Vendar RD Novo mesto na tem področju skrbi samo za krivolovce, ne pa tudi za vodo in ribe. Vse kaže, da so Itevilni pogovori o onesnaževanju nalih voda le vedno premalo konkretni in učinkoviti
J. Z.
SPOSOJENO TRNJE
— Novih poti ni treba le iskati, treba jih je narediti.
(Iz Politike)
Povabilo borcem
Povabilo za sodelovanje pri pisanju monografije
Odbor skupnosti borcev V. slovenskega partizanskega bataljona - I. dolenjskega bataljona pripravlja tisk knjige „Mono-grafija bataljona**. Ta čas pripravljamo pisanje dela in organiziranosti po četah bataljona (Svobodanova, Duletova in Crtova četa). Do sedaj nam je uspelo zbrati za to poglavje monografije že precej gradiva. Da pa bi bila knjiga napisana popol-nejle, prosimo vse borce bataljona in omenjenih čet, da prispevajo svoj prispevek, kjer naj bodo obdelana zlasti naslednja vpralanja:
- lokacija taborjenja čete v času med 27. marcem in 9. majem 1942;
- življenje v posameznih četnih taboriščih, katere pesmi so borci najraje prepevali;
- katere akcije proti okupatorju in domačim izdajalcem je izvajala četa - za posamezno akcijo: koliko borcev je sodelovalo in kdo je akcijo vodil;
- komandni kader čete: komandir, politkomisar, vodniki;
- posebno zanimivi dogodki med borci v taborišču, na pohodih, v akcijah itd.
- in vse ostalo, kar je še ostalo v spominu.
Prispevke pošljite najkasneje do 15. avgusta 1983 na naslov tajnika odbora skupnosti bataljona: Drago Suhi, 61000 Ljubljana, Streliška 1.
S prostovoljnim delom zgradili mladinshi dom
Na otvoritvi govoril Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenija
DRGANJA SELA - Na Drganjih selih so začeli graditi mladinski dom že leta 1960. Najprej so nameravali narediti osnovno šolo, ker pa so takrat reformirali občine v komune in hkrati združili šole, je gradnja odpadla. Potem so se vaščani odločili, da bodo sezidali družbeni dom Zaradi finančnih težav pa so dom zgradili samo do prve faze in od leta 1962 je gradnja ostala na mrtvi točki.
Leta 1980 so poskušali dograditi dom mladinci S pomočjo prostovoljnih prispevkov (precej je pomagal novomeški steklar Doljak, za kar se mu posebej zahvaljujemo) so kupili gradbeni material in začeli delati. Tako je na Drganjih selih s prostovoljnim delom vaščanov zrasel mladinski dom.
Hkrati z otvoritvijo mladinskega doma so na Drganjih selih odkrili tudi spominsko obeležje padlim borcem VDV brigade v tej vasi O tem je govoril takratni poveljnik VDV bataljona Marko Bulc, sedanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Še: Ceno sporu plačal tretji
Malo zapoznele pripombe k članku sekretarja AZS Franca Mikca (DL, 2. junija)
V DoL listu je 2. junija sekretar AZ SR Slovenije Franc Mikec objavil članek, v katerem je zapisal, da atletinji Cilka Križe in Greta Hren v zimski sezoni nista pokazali obetavne forme in da sta zato izločeni s spiska potencialnih kandidatov za nastop na mladinskem prvenstvu Evrope. Piše tudi o tem, da Hrenova še ni ponovila lanskih rezultatov in da zato ni kandidatka za nastop na evropskem prvenstvu na Dunaju.
Trdiva, da so navedbe tov. Mikca neresnične. Vse, kar je v njegovem članku resničnega, je sgmo to, da ima atletinja Cilka Križe težave s poškodbami. Obe sva lanske rezultate ne samo dosegli, pač pa presegli. Tudi izbor za evropsko prvenstvo še ni bil opravljen, kot to trdi tov. Mikec. Kot sva izvedeli od strokovnega sodelavca AZS prof. Novaka, bo ta opravljen šele v juliju po državnih prvenstvih. Očitno tov.
Črnomaljsko »razkošje” v betonu
Graja ni nič zalegla
Mimo je še eno spričevalsko leto in za šolsko mladež so se spet začele počitnice.
Počitniško razpoloženje je'zajelo tudi črnomaljske šolaije. Spet lahko po mili volji uživajo na pustih dvoriščih svojih blokov, posedajo po stopniščih, se potikajo po pločnikih, lahko se mirno igrajo ob okenskih šipah, na parkiriščih ali pa kar na cesti, če pri tem seveda ne motijo in ovirajo avtomobilov.
Otroških igrišč v Črnomlju pač ni. Urbanisti so se jim, kot kaže, velikodušno odpovedali. In kaj so naredila društva prijateljev mladine, ki naj bi v prvi vrsti razmišljala o tem, kako popestriti življenje otrok po krajevnih skupnostih? Ta društva v glavnem ne delujejo. Tudi občinska Zveza prijateljev mladine obstaja še vedno le formalno.
Ob lanskem zboru pionirjev Jugoslavije, ki je potekal v Črnomlju, je bilo (nejdelovanje zveze ostro kritizirano s strani republike. Takrat je bilo aktiviranje zveze in društev opredeljeno kot neodložljiva naloga. A ta neodložljiva naloga je po enem letu še vedno neuresničena.
In če se zgodi, da zatajita še sonce in Kolpa, bodo nekega lepega počitniškega dne. črnomaljski otroci začeli enostavno siliti v šolo. - Če je človeku izbirati med dvema nesrečama, se navadno odloči za manjšo.
ANA STAREŠINIČ ČRNOMELJ
Mikec ne spremlja dogodkov v atletiki in mu morda zato najini-rezultati niso poznani, poseženi rezultati tudi kažejo, da je razpravljanje tov. Mikca o tem, kako prestop slabo vpliva na najino formo, zelo jalovo. AD Kladivar nama nudi za treninge boljše možnosti, kot pa sva jih imeli
v Novem mestu in zato ni čudno, da sva v atletiki napredovali.
Tov. Mikec nadalje navaja, da plačujeva ceno za prestop v Kladivar. Res je. Plačali bova davek, ker sva prestopili v drug klub proti volji posameznikov v Novem mestu. Soglasja za izpisnico nama predsedstvo tedanje AS Novo mesto ni hotelo dati, čeprav je to zahteval celo odbor za samoupravni delavski nadzor pri novomeški TKS. Zakaj se tov. Mikec raje ne zavzema za to, da bi se izvajali sklepi samoupravnih organov? Očitno raje podpira ozke klubske interese. Zaradi tega nimava pravice nastopati na prvenstvenih tekmovanjih in se samo sprašujeva, kje je tu pravica in pa športna morala.
OBISK ŠTUDENTOV
RIBNICA - Študentje prvega in drugega letnika fakultete splošnega ljudskega odpora v Ljubljani , ki so te dni bivali v vzgojnem središču na Velikih Blokah, so za dan borca obiskali Ribnico. Ogledali so si Ribnico in grad, nato pa prisostvovali kulturnemu programu, ki so jim ga priredili vojaki ribniške enote. Pozdravila sta jih tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Lapajne in predstavnik mladinske organizacije Aleš Abrahmsbetg.
Za konec predlagava AZ Slovenije, da tov. Mikca pokliče na odgovornost zaradi zavajanja javnosti z neresničnimi podatki, ob tem pa naj mu tudi prepove nadaljnje tako pisarjenje kot sekretarju AZ. To najino zahtevo je namreč že sprožil naš novi klub.
CILKA KRIŽE GRETA HREN
RDEČA LUC ZA GOZDNO ŠOLO
Letno taborjenje s programom gozdne šole je že vrsto let redni zaključek celoletnega dela Šentjernejskih tabornikov. Vodstvo odreda je zato intenzivno pripravljalo tudi letošnji program gozdne šole od maja, ko je od uporabnikov tabornega prostora na Veleti nad Portorožem (TVD Partizan, ZTO in gimnazija Novo mesto) dobilo sporočilo, da taborjenje lahko organizira v času od 7. do 16. avgusta. Ze v maju se je za taborjenje prijavilo 65 tabornikov. Šredi junija pa so vodstvu odreda sporočili, da taborjenja ne morejo izvesti v prej določenem času, saj je vodstvo TVD Partizan brez posvetovanj z uporabniki tabornega prostora dovolilo podaljšati svoje letovanje. Vodstvo OSH kasnejšega roka za taborjenje ni moglo sprejeti, TVD Partizan pa ni bil pripravljen na nikakršen kompromis.
Kljub temu, da je bil OSH edini odred v novomeški občini, ki je bil pripravljen organizirati letno taborjenje s programom gozdne šole, gaje moral odpovedati. To je še en primer, kako učinkovita so pri nas „dogovar-janja“. MATEJA CEKUTA
Solidarnost v nesreči
V Malem Mraševu ob Krakovskem gozdu so pogorelci s pomočjo vaščanov v 4 mesecih zgradili novo poslopje
Tisti julijski ponedeljek lanskega leta je bil zelo vroč dan. Prebivalci vasi Malo Mraševo so bili v svojih hišah ali pa so počivali po napornem dopoldanskem delu. Bili so zadovoljni, da so' srečno 'pripeljali h koncu pšenično žetev. Lani je bil pridelek pšenice velik. Zadruga je namreč poskrbela za semensko pšenico in semensko gnojilo, kmetje pa so se zavezali, da bodo zadrugi prodali določeno količino pšenice. Tudi pri Packovih v Malem Mraševu so imeli doma še nekaj polnih vreč pšenice, ki so čakale, da jih odpeljejo na odkup.
Toda tisti julijski ponedeljek bo Packovim ostal zapisan kot črni dan. Po kosilu se je vsak odpravil k svojemu delu. Kar naenkrat je pritekel h gospodaiju otrok in kričal: „Ogenj! Ogenj!** Res seje iz kozolca širil velik plamen. Gospodar in sosedje so takoj začeli gasiti, vendar je ogenj v petnajstih minutah uničil vse gospodarsko poslopje pa tudi orodje in vreče s pšenico. Gasilci so zavarovali sosednja poslopja, čla-
nom Packovc družine pa je ostalo samo pogorišče in smrad po dimu in ožgani slami. Takrat se je pokazala solidarnost nekaterih vaščanov. J)va soseda sta odstopila svoja hleva za živino Packovih, drugi pa so prinesli krmo.
Ta solidarnost je pomenila Packovim iskrico upanja, da se bodo izvlekli iz nesreče. Sorodnik iz Krškega, ki gaje ganila prizadevnost najstarejšega Packovega sina, jim je sklenil pomagati. Na občini v Krškem in v agrokombinatu so jim obljubili kredit. Nekaj denarja so dobili tudi od zavarovalnice in od vaščanov ter sorodnikov. /Tako so Packovi v štirih mesecih zgradili sodoben hlev. Brez solidarnosti si ne bi mogli zamisliti gradnje takega poslopja.
Po vseh naših vaseh bi morala vladati solidarnost,zlasti v nesrečah, tuja pa naj bi bila nevoščljivost. Solidarnost namreč gradi, nevoščljivost pa hoče podirati.
J. P.
Čatež ob Savi
Deset vzgojnih ukrepov v Itasu
Opomini in kritika komunistom, odgovornim za slabo gospodarsko in politično stanje
KOČEVJE - Predsedstvo občinskega komiteja ZK Kočevje je 7. julija izreklo desetim komunistom Itasa opomin oz. kritiko. Te vzgojno politične ukrepe so izglasovali soglasno za komuniste, ki so opravljali ali še opravljajo najodgovornejše dolžnosti v Itasu in so crivi za težave, v katere je zašel ta kolektiv, in članom sekretariata osnovne oiganizacije ZK v DSSS Itas, ki osnovne organizacije niso dobro vodili, saj organizacija sama ni pod vzela nobenih ukrepov za rešitev iz težav, pa tudi ukrepov, ki jih je predlagalo občinsko vodstvo ZK, ni sprejela.
Ukrepi so bili izrečeni komunistom, ki so bili prisotni na seji predsedstva ali pa svoje odsotnosti o opravičili. Predlagani so še
PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE — Ob dnevu civilne zaščite je republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil priznanje štabu civilne zaščite y delovni organizaciji Itas Kočevje. Zlati znački CZ sta prejela najzaslužnejša delavca na tem področju Alojz Lesar (na fotografiji) in Majda Kolenc; priznanja CZ so prejeli še Josip Vončina (Itas), Anton Piršič (KS Kostel), Marjan Mrvar (SSS) in ekipa prve medicinske pomoči iz KS Ivan Omerza Livold. (Foto: Mara Jeleno vič)
vzgojni ukrepi proti trem članom kolektiva Itasa, ki pa jih iz opravičljivih razlogov ni bilo na seji.
Itasovi komunisti, ki so bili na seji predsedstva, so v svoj zagovor navajali, da so v okviru svojih moči in sposobnosti odgovorno partijsko delali. Poudarili so, da je bilo partijsko delo dobro, dokler je bil gospodarski položaj Itasa dober. Nekateri so menili, da je organizacija ZK (in delovne organizacije) po tozdih škodovala delu ZK. V glavnem pa so bili vsi enotni, da ne zaslužijo kazni, saj so prav oni največ delali v ZK v Itasu, družbenopolitično v občini in tudi v višjih organih.
Člani predsedstva so poudarili, da vzgojnopolitični ukrepi niso kazni
LETOS BREZ TEŽAV
RIBNICA - Ob odhodu na zvezno delovno akcijo ..Kozjansko 83“ so člani mladinske delovne brigade Frana Levstika obljubili, da bodo pridno delali in da bodo osvojili veliko priznanj in udarniških značk. Ribniška brigada bo v vasi Šentvid pri Planini urejala vodovod in cesto.
Ribničani letos prvič niso imeli težav pri evidentiranju kandidatov za brigado, ker so lani podpisali posebni samoupravni sporazum o mladinskem prostovoljnem delu, s katerim so si zagotovili tudi udeležence na delovnih akcijah. Brigado sestavljajo: dva študenta, 10 delavcev iz Rika, delavka iz Pletenine, ostali (do 46) pa so mladinci iz raznih šol.
M.G-č
Septembra bo referendum
Delavci Žičnice iz Ribnice žele odcepitev od Ljubljane in priključitev k ribniškemu Riku, ki posluje uspešno
RIBNICA — Delavski svet ribniškega tozda Žičnice Ljubljana je na seji 5. julija sklenil, da v začetku septembra izvedejo v njihovem tozdu referendum o izločitvi iz delovne orga-
Uspešno izvažajo
Na zahod izvozi največ Eurotrans, na vzhod pa Riko •
RIBNICA - Ribniško gospodarstvo je v prvih petih mesecih doseglo zelo ugodne izvozne rezultate. Letni načrt izvoza so do konca maja dosegli žt 62-odstot-no, letni načrt uvoza pa le 38-odstotno.
Načrtovani letni izvoz na konvertibilno območje so dosegli 45-odstotno, na klirinško območje pa celo 76-odstotno, kar pomeni, da so v obeh primerih načrtovani izvoz presegli, vendar na zahod manj kot na vzhod. Uvažali so le s konvertibilnega območja.
Najugodneje dosegajo oz. presegajo skupni letni izvozni načrt
v Riku (76 odst.), Eurotransu (64 odst.), Suknu (53 odst.) in Inlesu (48 odst.). Nekoliko zaostajajo za načrti pri ITPP (33 odst.), bolj pa pri Žičnici (8,27) in Donitu.
Na konvertibilno območje so z ozirom na letni plan izvozili največ v Eurotransu, Suknu in Inlesu; dejansko pa so izvozili na zahod v Eurotransu za
148.770.000	din,	Inlesu	za
53.700.000	din,	Riku	za
13.267.000	din,	ITPP	za
9.751.000 din, Suknu za
9.571.000 din itd. Na vzhodni trg je daleč največ izvozil Riko in sicer za preko 530 milijonov din.
Pri uvozu je nad letnim načrtom Riko (61 odst.) in Eurotrans (47 odst.), medtem ko ostali občutno zaostajajo za načrtovano letno dinamiko uvoza.
J. P.
PREKINITEV POUKA
TRAVA - Zbori občinske skupščine Kočevje so na zadnjih sejah sklenili, da se z 31. avgustom letos začasno prekine pouk v podružnični šoli Trava, dokler ne bo porastlo število učencev. Tako se združita šolska okoliša Trava in Podpreska v enoten šolski okoliš. Osnovno šolo Trava je obiskovalo leta 1960 37 učencev, 1975 še 17 učencev, v minulem šolskem letu le 6, v prihodnjem šolskem letu pa bi jo le še štirje.
SPOSOJENO TRNJE
— Na seji komisje za informiranje pri zvezni skupščini je bil tisk pohvaljen. Ta poteza je pedagoško povsem zgrešena, zakaj kdor se hvali, ta se kvari.
(Iz Večernjih novosti)
in da se ne nanašajo na vse dosedanje delo posameznikov, ampak le na posamezne primere, v katerih kot partijci niso pravilno ukrepali. Sami niso ukrepali, predlaganih ukrepov občinskega vodstva niso sprejeli in tudi sami niso dali drugačnih predlogov. Tako delo pa ni odgovorno.
J. PRIMC
PREDLOG: OREL NAJ BO SEKRETAR!
KOČEVJE - Sedanji sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Kočevje Peter Šobar je imenovan za direktorja osnovne šole Kočevje, na njegovo mesto pa so bili med evidentiranjem predlagani Rudi Orel, Rudi Gruden, Vlado Prebilič in Franc Volf. Predsedstvo občinskega komiteja, kije o evidentiranih predlogih razpravljalo, je menilo, da je najprimernejši kandidat za to dolžnost Rudi Orel, sedanji sekretar občinske skupščine in izvršnega sveta, in je ta predlog že poslalo v razpravo in potrditev osnovnim organizacijam ZK.
SAMOKRITIKA
KOČEVJE - Po družbenem dogovoru o delitvi osebnih dohodkov voljenim in imenovanim ter zaposlenim v družbenopolitičnih organizacijah se lahko tem delavcem osebni dohodki zvišajo do 12 odstotkov. V kočevski občini so sklenili, da bodo zvišali osebne dohodke za te delavce le za 6 odstotkov, ker zaradi slabih gospodarskih rezultatov v občini višji porast osebnih dohodkov zanje ni opravičljiv.
Drobne iz Kočevja
nizacije Žičnica Ljubljana. Hkrati bodo izvedli tudi referendum o vključitvi izločenega tozda (če bo prvi referendum uspel) v delovno organizacijo RIKO Ribnica.
V ribniškem tozdu Žičnice je zaposlenih okoli 70 delavcev. Glavna vzroka za zamisel o odcepitvi sta nejasna prihodnost tega tozda, če bi še naprej deloval v okviru Žičnice Ljubljana, in ogrožena socialna varnost tega kolektiva. Ribniški' tozd Žičnice namreč vedno bolj zaostaja za razvojem sorodnih delovnih organizacij kovinske stroke v občini Ribnica in zunaj nje. Proizvodnja občasno zastaja zaradi pomanjkanja materiala, dela ali drugih pomanjkljivosti, vse to pa vpliva na nižji dohodek in osebne dohodke.
Člani kolektiva ribniškega tozda Žičnice so prepričani, da imajo v okviru RIKO Ribnica boljše mož nosti za napredovanje in razvoj.
J. PRIMC
Ribniški zobotrebci
občan vprašuje
medved odgovarja
NE MOREJO ZAPRAVLJATI -Ko je bilo pred kratkim v Kočevju športno srečanje zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske, so si udeleženci lahko ogledovali le izložbe kočevskih trgovin. Srečanje je bilo v soboto popoldne in v nedeljo, takrat pa so trgovine v Kočevju zaprte, oz. so v soboto popoldne odprte le trgovine s prehrambenim blagom, v nedeljo pa nobena. V Kočevju je športnih srečanj ob sobotah in nedeljah veliko, športniki pa denarja ne morejo za-■ pravljatl Tako se najbolj učinkovito branimo tudi deviz.
— V kočevski občini na mnogih odgovornih mestih ni primernih ljudi, v šoli za vodilne poslovodne delavce pa je tudi malo Kočevcev?
- Vendar boljših vodilnih kadrov v bodoče ne bo manjkalo, saj gradimo hlev za 100 pitanih bikov.
SMUČARJI ZAOSTAJAJO -Smučarski klub Ribnica pozimi ni izpolnil niti polovice nalog, ki so si jih smučarji zadali na občnem zboru. Tudi poleti ni bolje, saj je bila udeležba na nedavni akciji za ureja- j nje športnih terenov majhna. Ribniški smučarji so tako dokazali, da spadajo med povprečne Jugoslovane, saj mislijo le na sedanji trenutek, zima paje še zdaleč.
PRVIČ BREZ TE ŽAV - V ribniški občini letos prvič niso imeli težav pri nabiranju kandidatov za mladinsko delovno brigado. Glavni vzrok za to je gotovo ta, da so zaradi neuspešnega evidentiranja brigadirjev lani višja vodstva (medobčinska, republiška) vsem odgovornim funkcionarjem v občini dobro oprala glave.
— Zakaj se bojiš drseče obrestne mere in se ne zadolžil za gradnjo hleva?'
— Da ne bi nadrsal še zaradi lastne neumnosti, saj sem že dovolj zaradi nepremišljenega zadolževanja naše države.
kultura
in
izobra-
ževanje
SLIKARSKI ATELJE V METROPOLU - Malo sejno dvorano v prvem nadstropju novomeškega hotela Metropol so udeleženci druge nadaljevalne slikarske kolonije, ki jo je priredilo Združenje ^kovnih skupin Slovenije, za deset dni spremenili v atelje. V njem so pod vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec večkrat ustvarjali tja čez polnoč. (Foto: I Zoran)
Trda šola za nove likovne izkušnje
V Novem mestu se je končala že druga nadaljevalna izobraževalna slikarska kolonija —
, Od sedmih udeležencev je način in tempo dela vzdržala le peterica
~~ - —      *______________________________________________________________________________
NOVO MESTO — Novomeški hotel Metropol je bil že drugič gostitelj republiške nadaljevalne izobraževalne slikarske kolonije, ki J® je tudi tokrat pripravilo Združenje likovnih skupin Slovenije.
Pod vodstvom mentorice, akademske kiparke Dube S rnbolec iz Mubljane, so v koloniji delali: Jožica Medle, Meta Vovk, Mojca Vilar, Matjaž Mavser, Zdenko Krpan, Marjan Maznik in Stane Petrovič, člani likovnih skupin iz raznih krajev Slovenije.
y soboto, 9. julija, je kolonijo obiskal Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slove-n!ie> s sodelavci in se v pogovoru z udeleženci kolonije seznanil s potekom in načinom dela. Povedali so daje bil koncept letošnje nadaljevalne kolonije bistveno drugačen kot lani, ko je bil cilj ustvarjati in dosežke prikazati na razstavi.
Pod vodstvom Dube Sambolec so et?šnji udeleženci predvsem-preiz-kušali nekatere slikarske postopke It« Pt. kako se nariše akt) ter se Praktično „urili“ v posameznih, fazah sodobnega načina ustvarjanja. Glavni namen tokratne kolonije torej •ti bil dokončati sliko, ampak jo
samo- nakazati, hkrati pa dodobra spoznati ustvarjalne postopke. Tak način dela pa je zahteval napor in tempo, ki ju niso mogli vsi zdi ati, zato dveh udeležencev - Maznika in Petroviča - tako rekoč ni bilo blizu.
Letošnja izkušnja je bržkone še dragocenejša od lanske, kar bo nedvomno pokazala tudi analiza, ki jo bodo napravili kasneje. Vsekakor je moč reči, da se v delo take kolonije lahko vključijo slikarji, ki še morejo iz svojih ,,kolesnic" in so sposobni
dojemati in na samem kraju preizkusiti posredovana znanja. Za tako delo pa ni dovolj le talent, ampak je treba biti idejno mlad.
I. Z.
KMALU PULJSKI FESTIVAL
PUU - 25 celovečernih igranih filmov se bo potegovalo za nagrade na letošnjem puljskem filmskem festivalu, ki se bo začel 20. julija. Zanje se bodo v znani puljski Areni potegovali tudi naslednji slovenski filmi: ,,Lva“ v režiji Francija Slaka, „Dih“ v režiji Boža Šprajca in „Rde-či boogie ali kaj ti je deklica', ki ga je režiral Karpo Godina, vsi pa so nastali v proizvodnji Viba filma. V okviru informativnega programa bodo zavrteli tudi „Maškarado" znanega režiserja Boštjana Hladnika.
LJUBLJANA - V razstavišču Kemijskega inštituta Borisa Kidriča so na ogled slike 25-let-nega Janka Orača, grafičnega delavca v tozdu Tiskarna novomeškega DITC. To je dvanajsta samostojna razstava (letos že četrta) mladega slikarja, ki je član novomeške in celjske likovne skupine in se udeležuje tudi slikarskih kolonij, ekstem-porov in seveda tudi skupinskih razstav.
Orač razstavlja v Ljubljani izbor tistega, kar je letošnjo pomlad prikazal v novomeškem Labodu in yzbudil precejšnjo pozornost tako z motiviko kot načinoms obdelave. Njegova iskanja so za zdaj posvečena krajini, arhitekturi in pogledom v notranjost domačij (interierom).
Umetnostni kritik Janez Mesesnel je zapisal, da Oračevo slikarstvo posreduje gledalcu polnost, ki izvira iz takega duhovnega procesa in tehničnega postopka, kot ga pozna slikarstvo strokovno' šolanih umetnikov. Potem pa: „Qračevi krajinski izrazi, odbrani pogledi na arhitekturo ali mestni oziroma naselbinski izraz, njegovi prostorsko in konstrukcijsko urejevani interieri sicer kažejo modro izbrano izhodišče v preizkušenem motivnem in temat-
skem svetu, vendar le kot izhodišče. Njihova nadaljnja usoda pa se kroji po zakonih samostojnega iskanja, preoblikovanja, dodajanja in sestavljanja, skratka vsega, iz česar je stkan umetniški ustvarjalni akt.“ Omenjena razstava v Ljubljani bo odprta do 26. julija, slikar pa ž misli za naprej.
LITERARNA ,,VESELICA" — V parku pod mirenskim gradom so v večer zveneli zvoki Mihelčičeve elektronske harmonike in verzi sodelavcev Samorastniške besede.
Devet let Samorastniške
Predstavitev letošnje številke Samorastniške besede je bila na prostem v parku pod mirenskim gradom
KOCERT V METLIKI
METLIKA - Slovenski oktet in organist Hubert Bergant bosta v soboto, 16. julija, ob 2 L jkri nastopila v župnijski cerkvi v Metliki. Na koncertu bosta izvajala renesančne in ' baročne skladbe, pesmi iz slovanske pravoslavne liturgije in črnske duhovne pesmi. Prireditev bo v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, ki jih je pripravila ŽKO.
MIRNA - Uredniški odbor Samorastniške besede in trebanjska kulturna skupnost sta letošnjo redno številko Samorastniške besede predstavila javnosti na literarnem večeru, ki so ga pripravili v petek, 8. julija, na prijetnem prostoru pod mirenskim gradom. Izbrane prispevke sodelavcev te številke Samorastniške besede sta brala Jože in Zvonka Falkner, premore pa je zapolnil z izvirnimi skladbami Silvester Mihelčič na elektronski harmoniki.
Trebanjska kulturna skupnost letos šteje že deveto leto, kar uresničuje svoje skromne založniške ambi-
cije z izdajanjem Samorastniške besede. Žal ves ta čas ni našla posnemovalcev ne tekmovalcev v drugih dolenjskih občinah in gre zato njeno vztrajnost vsekakor pozdraviti. Res pa je, da vsakoletni izid omogočijo tudi sami sodelavci, ki objavljajo svoje prispevke zastonj, in pa seveda vsi, ki so tako ali drugače povezani s trebanjsko revijo.
V letošnji Samorastniški besedi so objavljeni prispevki 20 avtorjev, skoraj izključno gre za pesmi, kar je po svoje tudi razumljivo, saj obseg revije ni primeren za prozo. Likovni urednik Lucijan Reščič je publikacijo opremil z izbranimi grafikami Petra Grgca, Ivana Lackoviča -Croata in Mladena Vukeliča - Mora.
MiM
Knjiga o Kostelu
pelo Jožeta 2agarja so izdali v Kočevju — Slikar ivan Brudar prispeval _ reprodukcije
KOČEVJE - V Kočevju je te dni izšla knjiga „Kostel - ljudje in zemlja ob Kolpi", ki jo je napisal kostelski rojak Jože Žagar z vzdevkom Jagrov. Natis dela v nakladi 3.000 izvodov so poleg občinske kulturne skupnosti omogočile kostelska krajevna skupnost in kočevske delovne organizacije.
„Motilo me je, da dela, ki bi slovito spregovorilo o moji rodni kostelski deželici, še ne pre-
Jtan Brudar — njegove slike bogatijo vsebino knjige o Kostelskem.
moremo, zato sem se odločil, da * sam preizkusim s peresom. Pri Pisanju me je ves čas vodila ^e0a, da bi po domače in vse-obsežno govoril o ljudeh, ki so e skoz viharje časov obdržali na zemlji ob Kolpi," je povedal ®vtor pred tedni, ko so mu iz kočevske tiskarne poslali odtise *a korekturo.
Žagarjeva knjiga je vsebinsko pogata in na oko lepa. Bogatijo 1° številne ilustracije in osem reprodukcij slik s kostelskimi motivi, ki jih je ustvaril Ivan “rudar, slikar in likovni pedagog D* eni od kočevskih osnovnih »L Reprodukcije kažejo, da se Je slikarju posrečilo ujeti utrip kostelske krajine z znamenitostmi, kakršne ponuja obiskovalcu ta obkolpska deželica na jugu kočevske občine.
Doživeti tabor in se še vrniti!
„Na trebanjskem likovniškem srečanju bi rad delal tudi leta 2000,v je povsem resno dejal Jože Volarič, kipar in pedagog iz Kranja, eden od 35 udeležencev XVI. tabora, ki te je končal v soboto — Trebnje tudi letos za mnoge udeležence edini kraj, kjer so se lahko za deset dni povsem predali ustvarjanju
TREBNJE — Radi prihajajo v ta kraj, ki čedalje bolj prerašča v pravo mesto, h gostoljubnim domačinom. Mnogi se vračajo vedno znova. Greta Pečnik, slikarka iz Pirana, je bila na vseh taborih razen na prvem. Le malo manjkrat so svojo zvestobo Trebnjemu izpričali tudi drugi, slikarji in kipaiji iz domovine in tujine. Vsako leto se jim pridruži nekaj novincev. Na letošnjem že šestnajstem taborskem srečanju, ki so ga končali v soboto, 9. julija, s
vijo priznanj, je bilo med 35 udeleženci (26 slikali in 9 tipaiji) dvanajst takih, ki i
bili tudi nekateri med ustvaijalci iz tujine, ki jih je bilo tokrat šest.
d so na taboru ustvaijali prvič. Novinci so
Ustvarjati na taboru jc udeleži nce m vselej pomenilo priznanje in doživetje, prenekateremu pa edina možnost, da se je res lahko povsem predal likovnemu delu. Tudi letos smo lahko zapisali izjave, ki so to potrdile. Saj je ta lahko prišel v Trebnje le tako, da je vzel letni dopust, oni pa je moral prej postoriti kmečka dela, ki jih poleti ni tako malo. Naj ponovimo, kar smo že tolikokrat zapisali: vsi ti, ki prihajajo v Trebnje, niso poklicni slikarji ali kipaiji, ampak se z umetnostjo ukvarjajo poleg poklica, ki jim reže vsakdanji kruh.
In kaj so povedali?
MARTIN KOPR1ČANEC iz Molv: ,.Tabora se udeležujem že sedmič, toda na letošnjega sem lahko prišel šele tri dni pred koncem. Sem kmet in sem imel prav te dni obilo dela z žetvijo in pospravljanjem drugih pridelkov. jŽa galerijo sem prinesel sliko ,Fant in ptica/ ki nekako simbolizira mir, ljubezen in mladost.Se vedno slikam na steklo, vendar pa zdaj od vsake slike zahte-
vam, da ima sporočilo. Svoj motivni oziroma doživljajski svet sem zadnja leta nekoliko prečistil."
LUCIJAN RESClČ iz Trebnjega: „Tudi jaz sem sliko, ki jo moram kot udeleženec tabora oddati za galerijo, naredil že prej. Predstavlja Jurija, zaščitnika preprostih ljudi. Na prvi pogled je podobna ikoni, vendar pa nima nič skupnega s čaščenjem nekih nadnaravnih bitij. Moj Jur0 je čisto človeški, zemeljski. Je pa vsekakor iz izročila. Ljudsko izročilo je postalo sicer temeljna podloga vsega, kar slikam v zadnjem času."
OLGA KOLAR iz Trebnjega: „Na taboru sem tretjič. Prireditelji so me pač večkrat izpustili, pa nič zato. Nikar ne mislite, da nisem delala. Sem, pa še kako! Seveda v glavnem ob večerih, včasih dolgo v noč, ob sobotah in nedeljah. Sem pač v službi in povrhu še mati dveh otrok. Zato mi tabor še kako pride prav. /5ele tu se lahko povsem predam slikanju, šele tu dobim prave spodbude in moč za vztrajanje. A
kar se samega slikanja tiče, lahko povem, da sem s stekla prešla na platno, ker se mi zdi, da čopič po platnu nekoliko laže steče in da prej in boljše ustvarim, kar sem si zamislila. Trenutno je moj svet šeshudo domišljijsko zamotan, a mu bom kos, to čutim."
ZLATA VOLARIČ iz Kranja: „Letos sva oba z možem prišla sem. Ni mi žal. Smo skupina, ki zna prijetno, prijateljsko sodelovati. Tu ni nihče odveč, nihče premalo. Delamo sproščeno. Sama sprostitve še
KIPARSKI VARILEC - Takole je kipar Jože Volarič na trebanjskem taboru .Jcrotil" kiparsko kovino.
Z DLETOM V VROČINI — Medtem ko je trebanjski kipar Stane Novak udaijal po dletu in dolbel trdo hrastovino, ga je njegov delovni tovariš s tabora, mirenski kipar *S .ndi Leskovec, pazljivo motril pri delu.
NASMEH JE ZNAMENJE OPTIMIZMA - slikarka Zlata Volarič.
posebej potrebujem.fločem biti optimistična. To tudi sem, kar dokazujem z uporabo svetlih, živahnih, veselih barv. Pravijo, da je v mojih slikah veliko sonca. Da, sonce! Kako bi drugače! Med vojno sem bila v taborišču, kjer smo morali prestati vso človeško tragiko. Že sama misel na tiste čase jc strašna. Mi pa moramo- živeti in preživeti, preživimo pa lahko samo z optimizmom. Zato sem tudi sama taka in zato toliko sonca v mojih slikah."
STANE NOVAK iz Trebnjega: „Ceprav ni nič kaj lahko z dletom dolbsti v trdo hrastovino, to rad delam, saj sem eden tistih, ki sc lahko šele na taboru povsem predajo ustvarjanju. Domači, žena in otroci, rac sicer razumejo, kadar me zgrabi in moram kipariti, vendar vseeno ni tako kot tukaj. Izklesal bom kmečko ženico s koso na rami in otrokom v naročju. Prizor, kakršnih na kmetih ni malo. Tej motiviki še vedno ostajam zvest, ne vem pa,
doklej bom delal samo to. Razmišljam, da bi se prihodnje leto nekoliko preorientiral in poskusil še s čim drugim. S kakšnim motivom iz delovne organizacije, iger si služim kruh. Morda. Obenem upam, da se mi bo nabralo dovolj dobrih del za razstavo. Bomo videli, kako bo."
SANDI LESKOVEC ž Mirne: „Tu imam tri reliefe: Dekle z snrtvo ptico, Moč ljubezni in Zadnja pot. Slednji je nastal tu, druga dva sem pripeljal s seboj. Več v tej vročini tudi ne bi zmogel, čeprav sem vsega vajen. Nisem edini, ki menijo, dbi kazalo tabor prestaviti ali na maj ali na september. Ne vem, kako bi bik) to izvedljivo, da bi bilo za vse prav, a kljub temu. /Jelam vse leto, kolikor mi pač dovoljuje čas. Pobud oziroma snovi mi ne zmanjka, motive mi ponuja življenje, dogodki. V relief skušam prenesti, kar sem ali sam doživel in videl ali slišal iz pripovedovanj drugih. Morda so moja dela prav zato ljudem blizu."
JOŽE VOLARIČ iz Kranja: „Že-na slika, jaz kiparim, oba pa tudi piševa. Ker sem po poklicu kovinar — kot inženir in pedagog poučujem na kovinarski srednji šoli, je razumljivo, da mi je osnovna tvarina pri kiparjenju kovina; poskušal sem tudi v lesu, pa mi ni šlo tako dobro. Tisti, ki ne poznajo mojega načina dela pravijo, da svoje kipe vlivam. A ni tako, kipe varim. Potreboval sem veliko let, da sem kovino nekako ukrotil, da počnem z njo, kar hočem. Prej jc ona mene podrejala. Da pa kljub temu zmorem vse to, je potrebno 105 odstotkov potrpljenja.
Upodobil bom žensko z rožami. Za mene, ki živim v mestu, nenavaden motiv? Sploh ne. Sem pač prišel s podeželja, kmečki človek. Nasvasi sta bistvena človek in Živah bivati morata v sožitju, da se obdržita. Vse drugo je podrejeno njima. Temu sožitju pravim idila, in ta je
osnovni motiv, ki ga kot kipar ost-varjam.
Na taboru je lepo delati. Bil sem že v več kolonijah, a tako kot v Trebnjem ni bilo nikjer. Je enkratno. Želim, da bi na taboru delal tudi leta 2000, čeprav tc v mojih letih najbrž ne bo uresničljivo. Predvsem hočem s tem poudariti, da bi bil osebno zelo u&ljen, če bi se kdo spomnil in taka srečanja ukinil."
• Trebanjski tabor likovnih samorastnikov je od vseh tovrstnih srečaj ali kolonij, ki jih poznamo, izjema: je last občanov in delovnih ljudi občine, ki ne uživajo le kulturnih stvaritev, ampak tudi sami odmeijajo večino stroškov zanj. Stroški pa so v primerjavi z drugimi podobnim. prireditvami po domovini še vedno samo minimalni. Poleg tega je vodstvo tabora vseskozi skrbelo za kulturno odprtost.
Res je, da je bil namen tabora predvsem združevati slovenske likovne samorastnike, a je prav tako res, da je bil že prvi tabor medrepubliški. Zdaj prihajajo v Trebnje ustvarjalci iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, prihajajo pa tudi iz tujine, še posebej iz prijateljskih držav.
Dodati je treba še, da si vodstvo tabora zadnje čase prizadeva, da bi taborski programi zavoljo stabilizacije ne bili bistveno okrnjeni. Mimo višje sBe pač ne gre. Ta je vplivala na to, da je v trebanjski galeriji čedalje manj individualnih razstav, pa tudi za letos predvideni salon so morali prestaviti na prihodnje leto.
1. ZORAN
Nova potrditev napredka
Slikar Janko Orač iz Novega mesta razstavlja v Ljubljani
SVETU OKOLI
foto slišal: Jože Primc
cc^r-14?1 Tl D0BIL LE2ISČE NAMESTO oEDEZA?
i
Prion - ključ skrivnostnih vrat
VARČEVANJE - Zgodba, ki jo bomo zapisali, morda ni najbolj uglašena s potrebami sedanjega trenutka, je pa resnična in ne stara. V Poitiersu v Franciji živi več kot 80 let star Herve Bichot, ki je vse življenje nadvse varčno živel in vsak frank obrnil v najbolj trdno valuto — zlato. Z leti si je nabral 34 zlatih palic in 800 zlatnikov. Ta zaklad je skrival v garaži, kjer seveda ni imel avtomobila (zaradi varčnosti). Od vsega tega ima zdaj prazno figo, saj so ga ne dolgo tega obiskali tatovi in odnesli zlati plen.
dolenjski list pred 20 leti
Strahovito ledeno neurje
24. JUNUA popoldne je prišlo nad trebanjsko občino strahovito ledeno neurje, ki je v pičlih 20 minutah uničilo pridelek gospodarjev 17 vasi. Točaje dobesedno pregazila nad 900 hektarov obdelovalnih kmetijskih površin. Po mnenju naj starejših ljudi iz predelov okrog Mirne take katastrofe ni bilo najmanj 70 do 80 let. „Toče smo se najmanj nadejali, zlasti tako hude,“ so nam pripovedovali ljudje. „Nenadoma se je stemnilo, zahrumelo, ledeni pas pa je začel biti od Čateža proti Križu. 15 minut je padala suha, gosta, kot orehi in kot kurja jajca debela toča. Bilo je, kot bi se utrgal leden strop iz neba in se tik nad zemljo razletel na kose. Debeli kosi toče so neusmiljeno bili po posevkih, drevju, zelenjavi, vinogradih,
razbijali opeko in šipe.	a-	-
V PARKU pod Gričkom v Črnomlju raste vrsta lepih lip, ki
so pravkar cvetele. Tedaj pa se je nanje vsula množica obiralcev lipovega cvetja, ki so pri obiranju lomili vejice in veje, da se je park spremenil v pravo vaško gmajno. Lipe so izgubile lepoto in na tleh je bilo vse nastlano.
TRGOVINE v Novem mestu so za poletno sezono dobro preskrbljene z ustreznim blagom, kar je za razliko od prejšnjih let zelo razveseljivo. Kaže, da so trgovci naposled le prisluhnili željam potrošnikov.
„MLADINA NAJ ODPRAVI nedisciplino in namišljene bolniške dopuste in tako ustvari realne pogoje za povečanje proizvodnje za 12,5 odstotka, kolikor je potrebno, da bi lahko imeli sedemurni delovni dan,“ je povedala Erika Levičar, predsednica mladinske organizacije v obratu Krka.
CENE NA TRGU: borovnice 100 din, čebula 120 din, češnje 100 din, zelje 50 din, karfiola 150 din, grah 80 din, pesa 80 din, krompir 50 din itd.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA '	11.	julija	1963)
DOMISLEK — Mlada piščeta rasnih kokoši se že veselo podijo po travici in se vesele življenja, njihova gospodarica Maria Fusaro iz Viuja blizu Torina pa premišlja o krutem svetu. Morala je namreč plačati globo zaradi domnevnega mučenja živali. Nobena njenih kokošk ni hotela valiti jajc, ki jih je Maria dobila od prijateljice, zato je domačega purmana noč in dan napajala s kruhom, namočenim v vino, da se ptica sploh ni mogla dvigniti iz gnezda.
•
ZUNAJ ČASA - Nekdo na tem svetu pa je le mimo preživel strahote zadnje vojne. Sovjetski geologi so nedolgo tega našli v sibirski tajgi človeka, ki sploh ni vedel, daje bila kdaj 2. svetovna vojna. 83-letni Karp Likov je večino svojega življenja preživel globoko v tajgi, 350 km oddaljen od najbližjega človeškega bivališča. Samoto sta mu krajšali žena in hči. Zdaj je živa samo še hči, žena pa mu je umrla. Starec ni maral z geologi v civilizacijo. Raje je ostal v divjini. Že ve, zakaj.
NIČ BOLJŠA? — Sally Ride, ki je kot prva ameriška in kot tretja astronavtka na svetu poletela v vesolje, je sama o sebi povedala, da je najbrž najslabša gospodinja na svetu. No, prva je vsaj po tem, da je trenutno najslabša gospodinja tudi v vesolju. A tudi edina. Bo že nekako naredila red.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ravnalo za dolgo življenje
Lenoba in pohajkovanje ne hasnita nič — Državni zbor ni več za resno delo železnice od Brežic do Novega mesta — Srbi imajo kralja
(Nedavno) umrl je na Koroškem starček v 98. letu starosti, ki je vprašan, kako je živel, da je dospel do tako lepe starosti, odgovoril tole: „Skrbel sem, da so bile vse moje dušne, srčne in telesne moči vedno v praven, redu. Strasti se nisem nikdar udal, jeze ne poznam; prizadevam si, da vse z lepim in mirnim uravnam. Zmerno jem in pijem. Mesa malo uživam, bolj pa zelenjad in močnik, večerjam navadno žgance pa mleko. Opijanil se nisem nikdar. Tobaka ne kadim, ne nosljam. Lenobe in pohajkovanja od mladih nog ne poznam; brez dela nisem rukoli. To je ravnalo, po katerem sem doživel tako starost!" - O, da bi ga posnemala mladina!
(Državni) zbor ni več za resno delo in v kratkem gredo poslanci domov, ne da bi kaj dosegli. Seveda, če se čas trati s tako nespametnimi vprašanji, s kakoršnim seje baron Schwegel obrnil do vlade, potem pač ni pričakovati uspehov. Najprvo je ponavljal vse laži nemških listov glede dogodkov v Ljubljani
Znanstveniki so na sledi najbolj- skrivnostnemu povzročitelju številnih bolezni imajo skupnega obolele ovce in novogvinejski ljudožerci?
- Kaj
Če se bo izkazalo, da ima nevrolog Stanley Prisiner prav in da njegova odkritja držijo, potem se nam obeta nova revolucija v biologiji in genetiki. Zaenkrat pa so Prusinerjeve znanstvene domneve za večino strokovnjakov heretične in kot take dvigajo pravi vihar med znanstveniki. Raziskovalec namreč trdi, da je odkril možnega povzročitelja nekaterih živčnih bolezni, ki prizadenejo tako ljudi kot živali, vendar pa povzročitelj ne spada v noberio zdaj poznano vrsto živih bitij. Manjši je celo od virusa in ga ni mogoče videti niti pod najmočnejšimi elektronskimi mikroskopi. In kar je najbolj presenetljivo ter v opreki z genetskimi dogmami: povzročitelj ni ma v sebi genske snovi. Pravzaprav je ves zavit v skrivnost in neznano. Kljub temu že ima ime. Prusiner ga je krstil za priona.
Zgodovina raziskovanja je dolga cela desetletja. Nevrolog Prusiner je začel raziskovati, ko se je srečal z neko žensko, kije bolehala za redko in nenavadno boleznijo. Lepega dne je bolnica odkrila, da ne more vtakniti ključa v ključavnico, kmalu zatem je onemela, ohromela, začela izgubljati spomin in pol leta po začetnih bolezenskih znakih umrla. V medicinskih priročnikih je bolezen opisana kot Creutzfeldt—Jakobova bolezen. Strokovnjaki vedo o nji
Pomen
povodom turnarske slavnosti in potem vprašal, kaj misli vlada storiti, da naredi konec nevarnim razmeram. Tako je častni meščan prvostolice slovenske Ljubljano pred svetom kazal kot jamo razbojnikov.
(Kakor) hitro bi dobili železnico iz Brežic, prišli bi s krškim okrajem v tesnejšo prometno zvezo, privažali bi tudi od tamkaj na novomeške semnje živino in prihajali bi tušem tudi kupci iz Štajerske in Hrvatske in prašičji in živinski trg bi se tako v Novem mestu in vseh krajih ob železnici oživel, ako ne podvojil v prospeh Novega mesta in cele Dolenjske.
(Srbi) imajo novega kralja: Peter I iz rodovine Karagjorgjevičev. Ljudstvo ga je nepopisno navdušeno pozdravljalo, koder kol se je pokazal; tako se jim je priljubil radi svojega dobrohotnega obnašanja. Prisegel je na ustavo in naznanil svoj nastop drugim evropskim vladarjem.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 1903)
Za varno vožnjo
Kontrola pritiska v gumah ves čas med vožnjo
Pravilno napolnjene avtomobilske zračnice niso važne le za to, da med vožnjo avto porabi manj goriva, temveč so zelo važne za varno vožnjo. Strokovnjaki za promet menijo, da so nepravilno napolnjene zračnice zelo pogost razlog za prometne nesreče. Američani računajo, da v ZDA slabo napolnjene gume povzroče vsako leto četrt milijona prometnih nesreč, med njimi 28.000 z zelo težkimi telesnimi poškodbami in okoli 720 s smrtnimi.
Proizvajalci avtomobilov so zato izdelali že nekaj naprav, ki voznika pravočasno opozorijo, če pritisk v zračnicah pade na nevarno stop-njo, vendar pa vse do pred kratkim zares učinkovitega sistema ni bilo. Zdaj kaže, daje oreh strt.
Ohioska družba Imperial Cie vi te je izdelala opozorilno napravo, ki voznika ves čas seznanja s pritiskom v zračnicah. Napravo so zasnovali na tehnologiji, ki so jo razvili pri komunikacijskih satelitih. Gre za majhne: radijske oddajnike, ki jih montirajo znotraj avtomobilske gume. V vsakem oddajniku je na pritisk občutljiva celica, ki preko oddajnika opozori voznika, kadar pritisk pade ali zraste preko varnih meja. Signal sprgme naprava na kontrolni plošči v avtomobilu in opozorilo spremeni v svetlobni in slišni signal.
Posebna prednost teh naprav je v tem, da ne potrebujejo baterij ali priključka na avtomobilski električni sistem. Oddajniki imajo vgrajene drobne naprave, ki izkoristijo vrtenje koles za tvorbo potrebne električne energije.
Voznik ima torej z novo napravo kontrolo nad pritiskom v zračnicah vsak trenutek med vožnjo.
Kdaj bomo kaj podobnega imeli v naših avtomobilih, je vprašanje, na zahodnem tržišču je naprava že naprodaj za okoli 200 dolarjev (18.200 din).
povedati le to, da gre za obolenje živčnega sistema.
Prusiner je začel raziskovati bolezen, da bi odkril njenega povzročitelja. Pot gaje vodila k še drugim podobnim boleznim, kot so multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in še nekaj redkih bolezni, ki pustošijo živčni sistem. Izkazalo se je, da je mogoče raziskave opraviti na neki živčni bolezni ovc, ki je zelo podobna omenjenim boleznim.
Angleški rejci ovc poznajo to bolezen že nekaj stoletij. Leta 1775 so zaradi nje izgubili na tisoče ovac. Živali so izgubljale sposobnost usklajevanja gibov, niso mogle več hoditi in na koncu niti stati ne več. Nato 200 let ni bilo o bolezni ne duha ne sluha, dokler se ni po letu 1930 pojavila na Škotskem. Poginilo je 1.500 ovc, ki so jih cepili proti neki drugi bolezni. Veterinarji so lahko le ugotovili, da je bilo cepivo okuženo s povzročiteljem skrivnostne ovčje bolezni. Ustanovili so raziskovalni inštitut v Comptonu, da bi bolezen raziskali, a kaj dlje od ugotovitve, da je bolezen prenosljiva z živčnim tkivom obolelih ovac na zdrave, niso prišli, dokler ni raziskovalcem uspelo leta 1965 odkriti čudno stvar. Ugotovili so, daje velika podobnost med patološkim možganskim tkivom obolelih ovc in 'žrtev skrivnostne bolezni, ki kosi kanibalsko pleme Fore na Novi Gvineji.
Ko je raziskovalcem uspelo bolezen prenesti tudi na miši — te živalice so razvile bolezen v petih mesecih po okužbi, kar je bilo veliko krajše kot pri ovcah — so lahko iz obolelega živčnega tkiva izločili okuženo. Ugotovili so, da je povzročitelj, ki ga seveda niso našli, tisočkrat bolj odporen prot radioaktivnemu žarčenju kot najbolj trdovraten virus.
Medtem sta raziskovalca Gaj-dusek in Gibbs, kasnejša Nobelova nagrajenca, razvila teorijo o počasnih virusih, ki počivajo v organizmu leta in leta, potem pa nenadoma napadejo. Počasni
po sicer smrtonosnem žarčenju za gensko snov še naprej bilo kužno, se je rodil vznemirljiv sklep, da neznani in skriti povzročitelj nima genske snovi. Prava herezija v biologiji!
Od tu se začenja Pmsineijevo raziskovanje, ki je ob pomoči sodelavcev dobil še čistejši izvleček iz obolelega možganskega tkiva. Najprej mu je uspelo, daje bolezen prenesel na hrčke, kar je ponovno pospešilo razvojno dobo, nato pa je opravil zapletene procese izločevanja, dokler mu ni uspelo dobiti iz obolelih možganov stoterih hrčkov proteinsko snov, kort centrat, ki prenaša bolezen na druge živali, tudi če jo obsevajo, pregrevajo in obdelujejo s kemičnimi sredstvi na tak način, ki zanesljivo uniči vsak virus. A snov ostaja prenašalec bolezni.
Vendar pa strokovnjakom od virologov, imunologov do kemikov, ki sedaj sodelujejo s Prusi-neijem, nikakor ne uspe, da bi i tega beljakovinskega koncentrata izločili aktivne delce. Tudi z najmodernejšo metodo sapa-racije z elektroforezo, ki ločuje na molekularni ravni, niso prišli do skrivnostnega priona. Dobili so le beljakovinsko molekulo, ki naj bi bila prion. V nji ni sledu o genskih snoveh DNK ali RNK.
Ali to pomeni, da prion na popolnoma nepoznan način lahko deluje na gensko snov celice, ki jo napade? Virusi svoje uničevalno delo opravijo tako, da svojo gensko snov vsilijo napadeni celici, ki začne po „sovražnem“ povelju izdelovati nove viruse, nato celica poči in razseje bolezensko gensko snov na druge celice in tako se razvije bolezen. Kako bi to uspelo bolezenskemu povzročitelju brez genske snovi, je znanstvenikom in tudi samemu Pru-sineiju popolna neznanka.
virusi naj bi bdi povzročitelji in Alzheir
Parkinsonove in Alzheimeijeve bolezni, možno pa tudi bolezni kuru in Creutzfeldt-Jakobove ter ovčje.
Znano je, da močno radioaktivno žarčenje uniči dedno snov v celicah, bakterijah in tudi v virusih. In ker so raziskovalci v inštitutu, ki raziskuje skrivnostno ovčjo bolezen, odkrili, da je okuženo tkivo tudi
Med domnevami je tudi ta, da naj bi bil prion izjemno majhen, za naše opazovalne naprave neviden virus, ki ima svojo gensko snov tako čvrsto z-avarovano, da je noben od poznanih načinov ne more uničiti.
Kakorkoli že, Pmsineijeve raziskave so odprle izjemno zanimivo pot za odkrivanje skrivnosti bolezni, ki mučijo ljudi in živali, pa jim človekova pamet doslej ni bila kos.
MiM
(Vir: Discover)
Mali invalidski „tank”
Motorizirani invalidski voziček na gosenice in na kolesa — Izkušnja vodila k izumu — Pet različnih prototipov
Ljudje, ki jih občasna ali stalna bolezen potisne na invalidski voziček, se vsak dan posebej srečujejo s težavami, kijih zdravi sploh ne opazijo: kako priti preko stopničk, kako preko malo višjega roba pločnika, praga. Tudi Jeff Pagett iz Avstralije se je srečal s to platjo življenja, ko ga je prometna nesreča potisnila na invalidski voziček za nekaj mesecev. Izkušnja je bila zanj tako grenka, da je sklenil, dajo bo olajšal za vse sedanje in bodoče trpine.
ščena na enem od držal. Če je bolnik, ki uporablja voziček, onesposobljen tudi za gibanje gornjih okončin, potem je mogoče komandno ročico podaljšati, da z njo ravna spremljevalec bolnika.
In ker ima v sebi izumiteljsko žilico, je izdelal samopremični invalidski voziček, ki lahko pleza po stopnicah, preko pragov, manjših razpok ipd. Invalid je na Pagettovem vozičku mnogo bolj gibljiv in svoboden v gibanju kot na navadnem vozičku.
Vsa skrivnost novega izuma je v gumijastih gosenicah, ki po potrebi nadomestijo kolesa. Oblikovane so tako, da kar najlažje obvladujejo naklone. Kadar pa je pot dobra in ravna, se gosenice dvignejo, oziroma se sprostijo kolesa.
Posebnost vozička je tudi to, da ga je mogoče upravljati s komandno ročico, ki je name-
Invalidski voziček zlahka premaguje tudi stopnice.
Izumitelj je izdelal zaenkrat pet različnih prototipov takšnih motornih invalidskih vozičkov. V poskusih so se dobro izkazali in najbrž ne bo dolgo trajalo, ko bo stekla serijska proizvodnja v kateri od tovarn, ki se ukvarjajo s takimi izdelki.
NA^kADAV^ RIBNICO
Tokratna nagrajenka je MARGA BREGAR iz Ribnice. Poslali smo ji knjigo slavnega ameriškega pisatelja Zana Greya »Jezdeci škrlatne kadulje“. S tem romanom, ki opisuje življenje na Divjem zahodu, je Grey dosegel svetovno slavo. Z navdušenjem prebira ta roman generacija za generacijo in se opaja s čarom romantike pionirskih časov v ZDA. Upamo, da bo prinesel zadovoljstvo pri branju tudi Bregarjevi. Ostali reševalci pa bodo morda imeli več sreče pri žrebu prihodnji teden. Treba je le rešiti našo malo nagradno križanko in reši tev poslati na naš n slov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Tudi žalost je minljiva, tudi bolečina in obup preminejo enako kakor veselje.
H. HESSE
Ženske imajo pač zmeraj še najbolj v časteh zabite in nepomembne moške, ker jih najbolj spominjajo nase.
P. LAGERKVIST
Človek ne more duhovno rasti in dozorevati brez drugih.
T. STR ES
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
uran
ataka
naš otok
pohorski
granit
zvrst -višnje
poklon
vonj
polj.
jeka
jambski
verz
kraj pri grosupijem
dirigent
hubad
pergam
kralj
čutnost
športnik
trdih
pesti
trenje
m. ime
germ. ore|_ mit.pod-zemlje
gibanje
PO
zraku
etiop.
glavar
splošni
gdjjpr
plina
Špan.
luka
žrtveni!.
ograda
mernik
površina
pivo
drevesni
zajedalec
polenovka
zvezda v orlu
dl
blišč
doba
reka v sz (leningrad)
brezalk pijača
industr.
rastlina
100
del,
posode
geom.lik
eisen-
Junm__
am.rn.ime
ljubezen
anton
dermota
sistem
zlato
jabolko
neg.
elektroda
drž.
blagajna
Krožeč označuje del doline Urubambe, ki je bila za Inke sveta, kjer so našli nove zgradbe. Desno: perujski arheolog na najdišču.
Nova inkovska skrivnost
Perujski arheologi odkrili inkovske zgradbe v bližini slavnega mesta Machu Picchu — Kmalu odgovor?
Odkar je leta 1911- profesor Hiram Bingham odkril zdaj slo-• i fito inkovsko mesto Machu Picchu v perujskih Andih, ni bilo več presenečenj. Mesto so obnovili, restavrirali in vsako leto je čudoviti zgodovinski spomenik obiskala množica turistov z vsega sveta. Nihče ni niti pomislil, da bi bilo mogoče poleg mesta še kaj odkriti in videti. Pa vendar se je nedaleč od Machu Picchuja skrival še en arheološki spomenik.
Perujski arheologi so pred kratkim našli v neposredni bližini svetega inkovskega mesta ostanke še enega svetega inkovskega kraja. Odkrili so poljedelske terase, vodovodno in namakalno omrežje ter obredno središče s 30 grobovi. Starost je takšna, kot velja za Machu Picchu, se pravi, da so Inki oboje zgradili v 15. stoletju.
Tako poljedelsko najdišče, imenovano Killapata (nad mesecem), kot grobišče, imenovano Chaskapata (nad zvezdami), sta ležala pokrita s humusom, kar kaže, da sta bili najdišči stoletja nedotaknjeni. Killapato sestavlja 50 kamnitih teras, ki jih prepletajo stopnišča in namakalno omrežje. Sredi teras je obredna stavba, oblikovana kot trapezoid. Posebnost stavbe je portal, ki je postavljen v smeri nad dolino Urubambe. Takšnega portala doslej arheologi niso odkrili pri inkovskih zgradbah.
Nad grobiščem je tudi postavljena obredna stavba z okni in nišami. Posebnost tega najdišča so umivalniki. Arheologi zaenkrat sklepajo, da so na tem mestu Inki opravili obredno umivanje, predno so stopili v sveto mesto Machu Picchu.
Vendar pa ostaja prej ko slej nerazrešena uganka, ali je bil Machu Picchu res sveto mesto ali pa trdnjava. Obe trditvi imata dovolj vnetih zagovornikov in tudi dokazov. Izkopavanja so pokazala, daje bilo dve tretjini pokopanih v Machu Picchu ženskega spola in da so v tem mestu ali trdnjavi ženske
tkale khumpi, obredno tkanino. Našli so tkalska vretena in preslice, kar kaže na močno tekstilno obrt. To pa je mogoče povezati z obema trditvama o pomenu skrivnostnega Machu Picchuja za Inke.
Veliko upanja zatorej arheologi vlagajo v novo odkrita najdišča. Pomagala naj bi jim poiskati pravilen odgovor. Morda bo kaj več mogoče reči že čez dva meseca, ko bodo pripravili teren in odprli prvi grob v Chaskapati.
Barvne slike na svetlobi
Nič več temnic za slike
Ljubiteljem fotografije bo poslej mogoče narediti dobre barvne povečave doma v katerikoli sobi in pri dnevni svetlobi. Nič več ponočevanj v kopalnicah, črnih zaves in zaklepanja vrat, kar so navdušenci morali početi, da so lahko v zapriseženi temi iz barvnih negativov delali povečave. Ta magični korak iz temnice v dnevno luč omogoča samodejna naprava daylab, ki so jo izumili in izdelali v kalifornijski družbi enakega naziva.
Nevelika naprava, ki jo je mogoče postaviti v vsak kot delovne sobe, izdela barvno fotografijo iz negativa ali diapozitiva filma leica formata. Pri tem ni potrebno naprave priključiti na tekočo vodo, zadoščajo tovarniško pakirane kemikalije različnih proizvajalcev. Treba je le vložiti film, izbrati ustrezen izrez ali celoto negativnega ali pozitivnega posnetka in naprava izdela vsako povečavo posebej v nekaj minutkah. Možno je tudi poseči v proces razvijanja barvne fotografije in tako doseči določene barvne učinke.
Na ameriškem tržišču bo naprava v prosti prodaji že prihodnje leto, stala pa bo približno 300 dolarjev.
VASA
Želiš - dobiš
Odkar je kot lepotni ideal izginila ženska s skoraj ploskimi prsmi, se veliko deklet trapi (seveda povsem brez potrebe) z vprašanjem, kako bi dobile malo večja prea in tako pritegnile več moških pogledov. Nekatere v ta namen potrošijo lepe denarce za najrazličnejše plastične operacije, druge se zatečejo k bolj preprostim načinom, kot so podloženi modrčki ipd. Po mnenju psihologa Richarda Willarda pa je vse skupaj povsem odveč, saj je mogoče priti do večjih prsi zgolj z mišljenjem, kot poroča Tanjugov Duvbin.
Willard zatrjuje, da močna želja in vsakodnevna koncetra-cija sprožijo v organizmu proces, ki na koncu poveča prsi. Poskuse je opravil z 22 ženskami in po nekaj mesecih naj bi imele večje in polnejše prsi. Psiholog navaja tudi podatek, da je kar 85 odstotkov vseh žensk, ki so metodo preskusile na lastno pest, poročalo o dejanskem učinku.
Drugi psthologi dvomijo o resničnem učinku Willardove metode, a ne zanikujejo možnosti, da avtosugestija lahko povzroči tudi takšne učinke. Kdor ne verjame, naj poskusi. Seveda velja ta nasvet samo za ženske.
POČITNICE NA KMETIH
Tončka je bila najmlajša v družini. Od osmih otrok, ki so se vsi razgubili po svetu, jele ona občasno obiskala starše na kmetiji v hribih, sicer pa je živela v mestu, Iger je študirala. Vedela je namreč, da ima brat Miha načrte s kmetijo; iz tujine se namerava vrniti čez nekaj let in preurediti kmetijo. Tako si je morala Tončka začrtati življenje po svoje v mestu.
To poletje se je odločila, da bo počitnice preživela na domačiji.
Že takoj prvi dan počitnic je vstala zgodaj zjutraj in se oblekla v kmečko obleko, ki je dišala po zemlji in po hlevu. Zakurila je v štedilniku, pristavila vodo za žgance in odšla v hlev pomolst. Ko je odprla velika lesena vrata, ji je v nos udaril topel vonj po gnoju. Ni ji bil tuj in ni ji smrdel. Počistila je velike črne hlebce, ki so jih ponoči naredile krave. Vrnila seje v kuhinjo po golido, nato pristavila h kravi trinožnik in začela z molžo. Sivka je obrnila rogato glavo in jo z raskavim jezikom obliznila po licu. V jutranji tišini so se slišali samo curki mleka.
Takrat se je na hlevskih vratih pojavil Grega. Že prej seje v redkih priložnostih, ko je Tončka prišla domov, zagledal vanjo. Zdela se mu je najlepša daleč naokoli. Zdaj jo je opazoval pri molži in ji požvižgal.
Tončka se je zdrznila. Pogledala je proti vratom in ko je videla, kdo je tam, seje nasmehnila.
„Si pa zgodaj vstala za mestno frkljico,“ jo je podražil z globokim glasom.
„To ne. Vem pa, da kmečki fantje s prvo zoro nabrusijo kose, tebi pa je ni treba, ker si edinček, mamin sinček," mu je ponagajala.
Grega ji je hotel nekaj zabrusiti, vtem pa je prišel oče nakrmit krave. Grega seje zavrtel na peti in izginil.
Potem se dolgo nista več pogovarjala. A njuna pogleda sta se iskala preko njiv in polj. V srcih jima je tlelo čustvo.
Tončki so počitnice vse prehitro minile. Poslovila seje od domačih in odšla proti postaji. Spet je bila mestna damica. Toda srce jo je vleklo, da bi ostala med hribi in ljudmi, med katerimi živi Grega.
Istega dne je imel tudi Grega »važen “ opravek v dolini, zato se ji je pridružil na poti. Pogovor kar ni hotel steči. Obema je bilo, kot bi imela velike kepe v ustih.
Na postaji ni bilo ljudi. Ko je pripeljal vlak in je Tončka stopila na prvo stopnico vagona, jo je Grega prijel za roko in tiho izdavil iz sebe: »Ljubim te! Ne pozabi me!“
Vlak je odpeljal. Pomahala je v slovo in že ji je Grega izginil izpred oči. Kolesa pa so ji ves čas vožnje prepevala: »Ljubim te ..,. ne pozabi me ... ljubim te ... ne pozabi me...“
ANICA SADAR
Janez trdim
V
Črtke in povesti iz narodnega življenja
DVA ZAKONA
Nad vse druge je hvalil prosekarja. Preden smo odrinili na Laško, smo stali več dni blizu Trsta v Proseku. Jaz sem stanoval pri jako prijaznem in zgovornem starčku, pri Legiši. Legiša me je gostil zastonj z najboljšim prosekarjem in mi je povedal, od koga so prejeli prvo trto. Vinski in godčevski varuh Kurent se je dosti klatil po svetu. Prilomastil je tudi na pusti Kras. Revni ljudje se mu smilijo. Reče jim: .Denarja in blaga nimam, da ga podarim, ali kar imam, dam iz srca rad. Nate mojo palico! Naj stoji tu, kakor sem jo zasadil v kamen. Preden mine leto, bo pognala in vam rodila žlahten sad; ko ga boste uživali, boste pozabili svoje nadloge; ko ga boste prodajali, boste izkupili denarja, da si boste lahko omislili hrano in vse, kar potrebujete.’ Iz Kurentove palice je prirastel sladki prosekar, ki bogati proseške Kraševce še dandanašnji, kadar je letina zanj.
Spominjajoč se deda, sem se nehote spominjal tudi njegovega ljubčka prosekarja, pa sem pisal starcu Legiši, da mi pošlje trto iz svojega vinograda, in starec mi jo je poslal. Le poglejte ga, kako veselo raste in se bahato širi v naši dolenjski ilovici ta primorski Balant!
Tej jablani pravimo Keko. Garibaldi nas je zgrabil in zapodil. V nogo sem dobil pečat, ki se mi bo poznal do smrti. Moji tovariši so utekli, jaz pa sem obležal na nekem travniku. Iz noge mi je bruhala kri, dokler nisem omedlel od slabosti in bolečine. Kmet Keko me najde, nese domov in mi obveže rano. Ležal sem pri njem več dni. Blagi kolon me je skrival puntarjem in skrbel zame tako lepo, da mu bom vedel hvalo vse žive dni. Ko sem se okrepčal, me je po stranskih potih odpeljal do avstrijskega tabora. Denarja sem imel dosti, ali moj dobrotnik ni hotel vzeti za postrežbo ne solda. Bog mu povrni, jaz mu~ne morem. Tisti je falot, ki opravlja Lahe, da so zlobnega srca.
Krasnemu mošancgarju na sredi vrta sem dal ime ,Grega'. Vi ste Gorenjec. Pri vas je doma še pravo, pošteno prijateljstvo. Dolenjci poznamo le vnanjo prijaznost, v obraz se
hlinimo in hvalimo, za hrbtom pa obrekujemo. Moj Grega se je rodil z mano vred na Dolenjskem, ali v prsih je imel gorenjsko srce. To je bil prijatelj, da bi takega zastonj iskal v sedmih farah. Kadar sva si podala roke. sva čutila v sebi moč ne samo za dva, ampak za sto fantov. Ne bi se bila ustrašila cele vasi. V sili se nisva nikoli prosila za pomoč. Če je potreboval Grega goldinar, sem mu jih ponudil sam petdeset, in prav tako on meni. Če bi bil rekel: .Grega, daj mi ves svoj imetek, svojo kmetijo', sem prepričan, da bi bil tisti hip izpolnil voljo in prav tako jaz njemu. Pa kaj govorim za denar in premoženje? Če bi bilo treba, zadnja kaplja moje krvi bi bila Gregova in zadnja kaplja Gregove moja. Iztrgal bi si bil prijatelj za prijatelja srce iz prsi, dušo iz trupla. Vojska mu ni prizanesla kakor meni. Padel je pri Solferinu. Bog dal mir in raj njegovi dušil
Tamle vidite dve breskvi. Starejša je Zefa, mlajša Jerica. Morebiti ste slišali, da sem vzel vdovo. S prvim možem je živela moja Marica grozno nesrečno. Bog nas varuj takih zakonov! Mož je blodil po svetu, ona se je jokala in posedala doma. Bilo ji je umreti. Večkrat mi je pravila, kako jo je bolelo srce, kako je upadla in životarila brez veselja, brez upanja. Vsaj eno dobroto ji je mož storil; poslal ji je za tovarišico borno vdovo in njeno hčer. Vdova Zefa se je rodila v mestu. Bila je hči nekega pisarja. Znala je izvrstno šivati. Od nje se je Marica naučita šivati, da si je prislužila že lepih krajcarjev z iglo. Zefa je bila kaj blaga, pobožna dušica. Svojo hvaležnost je izkazovala Marici s tem, da jo je mirila in tolažila z vero, z zgledom Kristovim in drugih svetnikov. Marica je ozdravila Zefi bolno truplo, Zefa Marici bolno dušo. Če ni bilo dela, sta brali svete bukve, Drepevali bogoslužne pesmi. Svet ju je strašno opravljal, da sta coprnici, da priklicujeta z branjrm točo in nevihte. Zato sta se ogibali vsake tovarišije, med sabo jra sta sklenili tako zvesto in trdno prijateljstvo, kakor sva ga imela jaz in Grega. Ko sva se z Marico poročila, je Zefa ostala pri nama s hčerjo vred. Ko je čez dve leti umrla, smo jokali po njej vsi in tudi jaz, dasiravno se ne cmerim rad, Jerico imava za svojo in ne delava nobenega razločka med njo in med svojima otrokoma.
Poglejte zdaj ta dva kosmača! Kajne, da sta korenjaka! Enega sem dobil iz Škofičevega vrta, drugega iz Pintarjevega. To se ve, da sem ju krstil z njunim slavnim imenom. Čujem, da so Pintar prav dobrovoljen gospod. Po obrazu ne poznam ne jaz njih ne oni mene. Zato vem, da bi se čudili in smejali, če bi jim kdo povedal, da imajo soimenjaka na dolenjskem vrtu ubogega krojača Tratnika
Bedak je vsak, kdor pozabi sam sebe. Tale ravni Čebular se zove Bošte, trta, ki se ovija okrog debla in potem še enkrat okoli vsakega vršička, pa je prejela ime moje žene Milice. Vsadil sem njo in njega tisto leto, ko sva se poročila. Čebularja ne bom hvalil, za trto pa lahko rečem, da ne raste v dolenjskih tleh nobena žlahtnejša ne v kmečkih in v gosposkih goricah.
Poznate Dalmacijo? Morda ni na vsem svetu dežele tako kamnite, tako gole in borna Ali sredi groznih puščav se nahahajo tako rajsko lepe in bogate dolinice, da nima take niti blagoslovljena Italija, nikar naša siromašna Slovenija. Prebil sem nekoliko srečnih mesecev v okolici mesta Splita. Zastonj bi vam skušal popisati krasoto kaštelske pokrajine, dobroto kaštelske kaplje. Nobeno črnilo, nobena smola ni tako črna, kakor je kaštelsko vino. Prilil sem merici vina merico vode in nisem opazil nobene spremembe v barvi! Moč ima toliko, da mora biti že dober junak, ki ga nese brez omotice polič. Nobeno žganje se ne more meriti s to čudovito pijačo v ognjenosti. Kadar ga kupci poskušajo, veste, kako ga spoznajo, če je pravo? Naredi se ogenj. Ko začne ugašati, dani videti drugega kakor pepel in nekaj malega žerjavice, se vrže nanj čaša kastelčana, in plamen se oživi in švigne visoko visoko! Vsaka kaplja tega vina je iskra, živa iskra. Človek, ki ga pije, vliva vase ogenj, ali sladek, krepilen ogenj, ki ohrabri in zamakne dušo v nekoliko trenutkih, če ga človek uživa z mero; pijancu pa jo brez milosti potolče in ubije.
Trto mi je poslal moj prijazni gospodar Bakotič, kakor mi je dal besedo, ko sem pri njem prebival. Na nobeno sadiko v svojem vrtu se ne morem tožiti, da mi ne bi dobro uspevala ali krona vseh je tale kaštelska trta."
Mmi
Konec junija je neznan tat odpeljal Janezu Senici
ODPEUAL LES
iz Sel pri Dolenjskih Toplicah z nakladališča lesa kar okoli tri kubične metre smrekovine. ..Pogumneža" še iščejo.
IZTOČIL BENCIN - Nekdo je v noči na 8. julij iztočil iz dostavnega avtomobila GG Novo mesto 30 lit-
rov bencina. Tatu še iščejo.
ZMAKNIL DENARNICO - V bifeju na črnomaljski železniški postaji je bil 7. julija zvečer žepar. Domačinu Mirku S. je iz žepa delovne halje zmaknil denarnico s 4.500 din.
OB MOTORNO KOLO - Janez Velikonja iz Krke je 6. julija zvečer parkiral motorno kolo, vredno kakih 20 tisočakov, pri čistilni napravi Krke v Ločni. Kolo je preko noči pobrala tema.
Z AVTOM V ELEKTRIČNI DROG
ZDRKNIL V JAREK
VOZIL PO LEVI
mu je nasproti v ovinku pripeljal po ' njega Maha-
ZNAČKE ŽE DVAJSETIČ — Ob 13. juliju, prazniku Šoferjev in avtomehanikov, so v soboto v Goijaneih že dvajsetič podelili priznanja najboljšim voznikom. (Foto: B. B.)
BENCIN SE JE PONOVNO PRETAKAL - Minuli teden ie več lastnikov osebnih avtov žalostno zrlo v prazne rezervoarje svojih vozil. Tako je Črnomaljec Marjan Ko-zan pogrešal kar deset litrov bencina, podobno tudi Stane'Lozar, medtem ko je bil Dragoljub Gajič ob pol manjšo količino dragocene tekoči*
57 priznanj za varnost
V ..Gorjancih" so letos že dvajsetič podelili priznanja šoferjem za varno vožnjo — Skupaj podeljenih že 596
značk
IZGINILO MOTORNO KOLO -V noči na 6. julij je neznan zmikavt ukradel kok) z motorjem, vredno kakih 30 tisočakov, ki je stalo v Šentjerneju. Nesrečni, zdaj že bivši, lastnik je Franc Bambič iz Dobravl ce pri Šentjerneju.
STRAŽA - V avtoparku Straških Goijancev je bila v soboto skromna slovesnost, na kateri so že dvajsetič podelili zlate in srebrne značke podjetja, priznanja, ki jih dobe vozniki za leto oziroma dve leti vožnje brez vsakršne prometne nezgode. Navzlic tako strogim pogojem pa je letošnje leto že tretje zapored, ko v Gorjancih niso imeli ene same najhujše prometne nezgode. Nič čudnega potemtakem, če je tokrat prejelo zlato značko kar 7 voznikov, prav toliko denarno nagrado 2 tisoč din, 15 je bilo dobitnikov srebrnega priznanja, 28 pa jih je prejelo tisoč din denarne nagrade.
Doslej je bilo od leta 1964 podeljenih kar 389 srebrnih in 207 zlatih značk ter 540 denarnih nagrad. Ob
Ljubljančan Alojz Markelc se je 5. julija popoldne peljal z avtom proti Šmarješkim Toplicam. Med vožnjo ga je začelo zanašati, zdrknil je čez bankino in trčil v drog električne napeljave. Pri tem je iz vozila padla Ljubljančanka Jožefa Zrimšek in sc hudo poškodovala, laže pa voznik. Škode na pločevini je za 210.000 din.
Novomeščan Gordan Dragišič se je 2. julija ponoči peljal z avtom od Črmošnjic proti Podturnu, vendar je že pri Kočevskih Poljanah vozilo začelo zanašati, zdrknilo je v jarek
in se prevrnilo. Poškodovana sta bila rožnik in feter Butala, oba pa so
prepeljali v novomeško bolnišnico, škode je za 100.000 din.
NOVO MESTO - Novomeščan Damjan Žulič se je 9. julija po-
akine peljal z osebnim avtom proti “	■	“ lišču 1
entjerneju, v Gornjem Gradišču pa
levi Franc Turk iz Dolnjega rovca. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem sta bila poškodovana oba voznika in sopotnica Sonja Jeršin iz Novega mesta. Gmotne škode je bilo za 80.000 din.
PO DOLENJSKI
DEŽELI
e V dobri veri je Franc Bahor iz Doblič pozimi požagal in raz žigal več bukev in jih tudi spravil do ceste. Razumljivo, da se je hotel ob njih tudi greti, zato je bil tolikanj bolj presenečen, ko se je prejšnji teden odpravil po drva in ugotovil, da jih je odpeljal že nekdo drug. Pa niti zahvalil se mu ni za opravljeno delo!
• ,,Kooperacijski"	odnos
med rejci kokoši in kuncev ter tatovi se nadaljuje. Medtem ko nekateri pridno redijo živali, jih drugi nič manj pridno snedejo. Tako je Darko Mid iz Šmihela ostal brez desetih kur in zajca, Angela Mravinec iz Dečjega sela brez petih parov zajetnih kokošjih bedres in Tine Božič iz Dolnje Straže brez petih uhlja-čev. Da gre za nepreceljivo škodo, pokaže pogled v mesnice.
o Prejšnji teden je bilo vlomljeno v črpalko Petrola na Vinici. Storilci so se z največjo vnemo polotili primatove blagajne, na kateri jim je res uspelo narediti odprtino, dovolj veliko, da sc je skoznjo izmuznilo 65 tisočakov. Seveda pa bi bil obisk na črpalki nedorečen, če si vlomilci ne bi natankali še nekaj bencina.
CEZ BANKINO PO STRMINI -Mato Andrič iz Orašja je 3. julija dopoldne z osebnim avtom pri Grmovljah zapeljal čez bankino in se prevrnil po strmini Poškodovana je bila sopotnica Marijana Andrič, pločevina pa je utrpela za 70 tisočakov škode.
S CESTE V DREVO - 3. julija se Branko Slapničar iz Malega Gabra Ijal z avtom proti Šentlovrencu,
ndar ga je v ovinku zaneslo s ceste je trčil v drevo. Laže ranjeni sta
 .a XV,, A„
JV MVU '	V • V. •	~	* —--J  
i sopotnici, materialne škode pa bilo za 25.000 din.
ČELNO TRČILA - Darko Erjavec iz Sel je 3. julija zvečer z avtom
ari Srebrničah zapeljal na levo in iličar
:rčil v vozilo Topličana Franca Mar-coviča. Pri čelnem trčenju je nasta-o za 205.000 din škode.
NEPREVIDEN MOTORIST - 4. julija popoldne se je Ljubljančan Stanislav Pevec peljal z osebnim avtom po Straži, takrat pa mu je s
tem verjetno ne bo odveč omeniti nekaj imen, ki po svoje govore o tem, da v Gorjancih veliko dajo na preventivno vzgojo voznikov. Tako je, denimo, Jože Plantan prejel v trinajstih letih službovanja kar 12 značk, Ivan Simčič jih je od šestnajstih možnih prejel 14, Janez Sarhsa od možnih dvajsetih 16, itd. Poleg vseh naštetih imajo v Gorjancih tudi 5 voznikov, ki so s tovornimi vozili ali avtobusi prevozili 300, 350 ali 400 tisoč kilometrov, ne da bi bilo potrebno motor generalno obnoviti kar po svoje tudi priča o vestnem in odgovornem odnosu nekaterih do druž benih sredstev.
Konec koncev pa takšni rezultati niso ostali brez odmeva v dolenjski območni zavarovalni skupnosti Triglav, ki je lansko leto po daljšem obdobju na tem področju končala brez izgub.
TRAKTOR SE JE
PREVRNIL
Jovo Milič iz Miličev pri Adje-šičih se je 6. julija popoldne peljal na traktorju iz Marindola proti domu, vendar je pred vasjo zdrknil z vozilom na levo čez cesto, koder se je traktor prevesil in prevrnil po strmini. Med prevračanjem se je Milič huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko je škode za nekaj tisočakov.
Tanča gora: s skednjema goreli 3 milijoni
Hudo neurje povzročilo Berbarju in Kuniču ogromno škodo
ČRNOMELJ — Neurje, ki seje 1. julija zvečer razdivjalo ponekod po Dolenjskem, je prineslo precej škode. Največ zagotovo Juliju Berbarju s Tanče gore 10 in Antonu Kuniču, ker je strela obema udarila v skedenj. Ogenj se je bliskovito razširil in navzlic takojšnji pomoči domačih gasilcev in vaščanov Berbarju povsem upepelil poslopje, z njim pa tudi 20 ton sena, stroj za sajenje krompirja, krožno brano, trosilnik in še nekaj kmetijskega orodja. Nič čudnega potemtakem, da so škodo ocenili na kar 150 starih milijonov.
Po oceni pa je bila prav tolikšna tudi škoda, ki je nastala na pogori šču skednja Antona Kuniča. Strela je zažgala 20 ton sena, 1.500 kilogramov krompirja, povsem pa je upepelila tudi poslopje.
stranske ceste pripeljal nasproti motorist Dušan Sajevec iz Vavtc vasi.
Pri trčenju je motorist padel in se poškodoval, tako da je ostal na zdravljenju. Gmotne škode je za 20.000 din.
PREZRL AVTO - Trebanjka Da nica Paunovič je 5. julija ustavila pokvarjen avto pri Benečiji in vključila je vse štiri smerne kazalce. Kaže pa, da takšna označba zal dferja tovornjaka, ki je pripeljal za njo, Zagrebčana Djuro Tomiča, ni bila dovolj. Prezrl je avto, ga zadel in potisnil v jarek. Paunovičcva seje na srečo le laže ranila, gmotne škode pa je bilo za 510 tisočakov.
DVOJNA SMRT
Turek Razim Ozmen se je 1. julija okoli 2. ure smrtno ponesrečil, ko je s svojim avtomobilom pri Martinji vasi prehiteval drugo vozilo, pri tem pa trčil v nasproti vozeči priklopnik, ki ga je vozil Milovan Stojakovič iz Sremske Mitroviče. V nesreči je bil hudo ranjen tudi 10-letni sopotnik Atilla Simšek. ki je poškodbam podlegel čez pet dni. Škode na vozilu je bilo za 320 tisočakov.
TRČIL V OBCESTNI KAMEN -Franc Satnikar iz bližine Trebnjega sc je 8. julija peljal z avtom od Puščave proti Krmelju. Že v ovinku pri Puščavi gaje zaneslo s ceste in je trčil v obcestni kamen, nato pa seje prevrnil. Voznik in sopotnika Janez Markovič in Stanc Tramtc so bdi poškodovani, gmotne škode pa je bilo za 30 tisočakov.
TOVORNJAK V TRAKTOR
Rudi Pcrla iz Pravutine je 5. julija dopoldne zapeljal traktor na pred
nostno cesto v trenutku, ko je po njej s tovornjakom pripeljal Željko
Matcša iz Križenskc vasi. Tovornjak sc je po trčenju prevrnil po strmini na njivo, voznik traktorja pa je ob nezgodi padel s sedeža in se hudo ranil
Novomeščanom kolesarski primat
Dve zlati, ena srebrna in ena bronasta medalja z državnega kolesarskega prvenstva v Pomurju — Najuspešnejša ekipa v državi — Domačini gorskega državnega prvenstva
MURSKA SOBOTA - Novomeški kolesarji so bili po številu osvojenili medalj najuspešnejša ekipa petkovega in nedeljivega držtvnega prvenstva, ki je bilo minuli vikend v Femugu. To je vsekakor veliko presenečenje, toda le za tiste, ki razmer in trdega dela v novomeškem kolesarskem društvu ne poznajo, saj so za Novomešcani ostale ekipe kot: Rog, Astra, Sava, itd. Dve zlati
tudi 5. mesto mladincev, ki so tokrat prvič vozili v članski konkurenci, so eden največjih uspehov dolenjskega športa nasploh.
Bero odličnih rezultatov so novomeški kolesaiji pričeli že v petek, ko so vozili za posamične naslove. Čeprav je Sandi Papež (vozil je za Novoteks) veijal za enega favoritov med starejšimi mladinci, je bila njegova zmaga na 108 kilometrov dolgi progi vendarle več kot prepričljiva. Najhujša tekmeca, Trampuša in Šebenika iz Roga, je namreč ugnal kar za dve minuti. Sandijev odličen nastop sta dopolnila še Smole, kije bil na koncu deveti in Darko Papež, ki je pristal na 14. mestu. Ob tem velja omeniti da bi se kaj lahko zgodile, da bi oba pristala celo med prvo peterico, saj sta bila dobršen del poti izmenično na čelu dirke, vendar sta bila na koncu žrtvi lastnega tempa. Novomešcani so s to dirko vnovič potrdili primat med 71 najboljšimi starejšimi mladinci v državi.
Nič manj razveseljiva za Novo-meščane ni bila dirka mlajših mladincev, kjer so resda le za nekaj centimetrov izgubili novo zlato medaljo, vendar drugo mesto Srečka
Glivarja in tretje Božiča nista raz-' očaranje. Med 77 tekmovalci najde-
mo na devetem mestu še tretjega krkaša Štanglja.
In za konec petkovih nastopov še pogled k članom. Ti so vsekakor vzbudili največ zanimanja, naslov najboljšega pa je na 162 kilometrov dolgi progi nepričakovana pripadel Udoviču iz Save. Vidno vlogo pa sta na tej dirki igrala tudi oba Novo-meščana. Novak, ki je vozil za Novoterm, je bil 12.. Bojane (vozil je za ekipo JLA iz Kranja) pa je pristal na 22. mestu.
Po tako uspešnih posamičnih nastopih so Novomeščani upravičeno veliko pričakovali tudi od nedeljske moštvene vožnje. Ob tem moramo zapisati, da so starejši mladinci tokrat prvič nastopih v članski konkurenci in dokazali, da lahko poslej od njih tudi v najatraktivnejšem tekmovalnem razredu veliko pričakujemo. Novoterm, ekipa novomeškega kolesarskega društva, je
ZAKLJUČEK SEVNIŠKIH ŠPORTNIH IGER
SEVNICA - V sevniški sindikalni
dvorani je bil pred dnevi svečan zaključek občinskih delavskih šport-
nih iger, na katerih je nastopata 61 moških in 3 ženske ekipe s preko 150 nastopajočimi v devetih športnih panogah. V skupnem seštevku je postala najboljša ekipa sevniške Kopitarne pred Lisco in Metalno iz Krmelja, sledijo pa: Strojna tovarna, Prosveta, Stilles, Jutranjka, GIP Beton, Postaja milice itd.
J. BLAS
O IZGREDU
V ČRNOMLJU
3. julija je bilo v Črnomlju nogometno srečanje med domačim NK Bela krajina in ekipo Medvod, na katerem je prišlo do izgredov, v katerih sta bila telesno poškodovana dva sodnika tega srečanja. O tem nešportnem izpadu je razpravljalo predsedstvo TKS in obsodilo takšno obnašanje, poleg tega pa je UO NK Bela krajina takoj suspendi-
ral dva igralca in predlagat disci-komisiji ki
plinski komisiji kluba, da oba izključi iz svojih vrst.
DVE ZMAGI PAPEŽA V AVSTRIJI
namreč dirko zaključila na odličnem 5. mestu za Savo, Rogom. JLA in Čukaričkim, za njimi pa je ostalo kar 7 ekip, med njimi na 6. mestu celo moštvo Siporeksa, za katerega vozita člana A reprezentance Bulič in Valčič. Mirno lahko zapišemo, da bi Novak, papež in Smole, če bi
imeli ob sebi šefčefrtega tekmoval ca, pristali še kakšno mesto više,
Zaključimo z drugim novomeškim zlatom, ki so si ga v nedeljo priborili mlajši mladinci v postavi Božič, Glivar, Lavrič in Štangelj. Prepričljivo so namreč ugnali vse nasprotnike in dokazali, da je zaledje jugoslovanskega kolesarstva doma v Novem mestu.
Vse to pa je za novomeške kolesarske delavce velika spodbuda za nadaljnje delo in nove uspehe, in nobena skrivnost ni, da krono dosedanjim rezultatom pričakujejo na gorskem državnem prvenstvu, katerega gostitelji so prav NovomeščanL Le da bodo tokrat po medaljah skušali poseči tudi v članski konkurenci.
B. BUD/A
w
PRVIČ MED ČLANI - Smole je uspešno nastopil kot mladi-
nec tudi v članski vrsti, saj je skupaj z Novakom in Papežem pristal na 5. mestu.
DVANAJSTI V DRŽAVI -Mladi Novak je uspešnemu nedeljskemu ekipnemu nastopu dodal še izredno vožnjo v pe^ tek, ko je v članski konkurenci zasedel odlično 12. mesto.
®f0
NOVI DRŽAVNI PRVAKI - Ekipa novomeških mlajših mladincev, ki so v nedeljo osvojili moštveni naslov državnih prvakov v kolesarjenju z zmagovalnim pokalom. Od leve: Božič, Lavrič, Glivar. Slednji je dobil srebro tudi v posamični konkurenci, Božič pa bron. (Foto: B, B.)
Zadnje dni pred državnim prvenstvom so novomeški kolesarji izkoristili za nastop na mednarodni dirki v avstrijskem Aflcnzu. Papež je prvega dne zmagal v cestni dirki med starejšimi mladinci, Smole je bil 7„ pri članih je bil Novak 13., medtem ko jc bil pri mlajših mladincih Glivar 4., Božič 11., Udovič pa 12. Drugega dne je na krožni dirki Papež ponovil zmago, Smole je bil 5., popravili pa so sc tudi mlajši mladinci, saj je bil Glivar 2., Božič 3., Štangelj pa 6.
Trojni uspeh Krčanov
Jože Zibert novi državni prvak v speedwayu
KRŠKO - Na stadionu Matije Gubca v Krškem je v nedeljo okrog 5.000 privržencev speed-waya toplo pozdravita trojno zmagoslavje tekmovalcev AMD Krško, kajti na tej zadnji -četrti dirki posameznikov je zmagal Krešo Omerzel s 15 točkami pred novim državnim prvakom Jožetom Zibertom s 14 točkami in prav tako domačinom Zvonetom Gerievičem, ki je zbral 13 točk. Krčani so spet najboljše moštvo.
V zanimivi in izenačeni dirki je blestel Omerzel, ki si je s 5 zmagami priboril naslov vice-prvaka Jugoslavije. V nedeljski dirki je šlo bolj za obračun v razpoloženi domači ekipi, čeprav so bili na tekmi vsi, ki nekaj pomenijo v jugoslovanskem speedwayu, če seveda izvzamemo poškodovanega Štefana Kekca.
..Presrečen sem, da imamo po 11 sušnih letih spet državnega prvaka med posamezniki, pa tudi zavoljo uspelia Omerzela in Getjeviča, saj smo dokazali, da smo najbolje delali v zadnjih letih," je povedal predsednik AMD Krško Edo Komočar, medtem ko so po dirki čestitke tekmovalcem in njemu kar deževale.
»Nagovarjal me ni nihče, branilo pa jih je več," z nasmehom odgovarja na vprašanje, zakaj je pred 7 leti pričel s speedwayem
seveda ne bi prišlo do okvar stroja. Tudi v letošnjem republiškem prvenstvu sem zmagal s 5 točkami prednosti pred Horvatom, naslov državnega prvaka pa sem osvojil s 7 točkami naskoka pred klubskim tovarišem Omer-zelom."
- Ste imeli letos dobro pripravljene stroje? „Obe jawi, ki sta mi na razpolago, še zdaleč nista enakovredni Starejšo sem uporabljal na treningih, z obnovljenim motorjem pa sem tekmoval. Vse premalo je prostega časa, da bi lahko bolje vzdrževal motor, zato ga pred dirko ne smem preveč naprezati. To pa pomeni, da se moram zadovoljiti z manj treninga, kot bi bilo potrebno za še bojše dosežke."
in ali ga ie kdo k temu spodbu-** * - i Zil ............. '
jal, Jože Zibert, 30-letni avtomehanik, doma z Brezovega pri Studencu. „Moj prvi učitelj je
bil Franc Babic, doslej največja uspeha pa 2. mesti na republiškem in državnem prvenstvu ter lanska ekipna zmaga. Vodstvo jc bilo dovolj veliko, že pred zad-
Jože Žibert: ,Letos san bil tudi kondicijsko dobro pripraven."
njima letošnjima dirkama v Prešite
logu in Krškem, da ni bilo za moje tekmece resnejših možnosti da mi odvzamejo naslov, če
- Kako pa ste vadili? , Y sezoni enkrat tedensko, če je bila dirka vsako nedeljo. Če bi imel dosti časa, bi najmanj 2-kTal tedensko. Sodelavci v servisu Zastava avta mi gredo na roko, toda teden dni izrednega
Plačanega dopusta je premalo, odjetje mi je zdaj prvič kupilo kombinezon."
P. PERC
(TELEVIZIJSKI SPORED1
15.	7.
petek
l
18.10
18.15 oktet 18.50 serija
19.15 19.24 19.26 19.30 19.55
POROČILA
ČEZ TRI GORE: ljubljanski TARZAN, ameriška risana RISANKA
TV IN RADIO NOCOJ ZRNO DO ZRNA TV DNEVNIK VREME
16.	7.
sobota
1
16-40 POROČILA
16.45	TARZAN, ameriška risana serija
17-10 NEKO POLETJE, otroška nanizanka
17.40	DOLGO ISKANJE: VZHOD SE SREČA Z ZAHODOM, ponovitev angleške dokumentarne serije o verstvih sveta
18.30	GALAKTIKA, ameriška znanstveno-fantastična nadaljevanka
17.7.
nedelja
*
1
9-40 POROČILA
, ŽIV ZAV, otroška oddaja
10-30 KAPELSKI KRESOVI, nada-Jevanka zagrebške televizije
i h-625> oddaja za stik z gledalci 12-00 KMETIJSKA ODDAJA }3-00 POROČILA i SO GOSPA MINISTRICA, jugoslovanski film
17.20	POROČILA
17-25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
20.00	ROCKFORDOVI DOSJEJI, ameriška nanizanka	•
20.50 ZRCALO TEDNA
21.10	NOCN1 KINO: BYE, BYE BRAZIL, brazilski film
Po mnenju mnogih filmskih kritikov je ta film najboljše delo režiseija C. Dieguesa. V filmu skupina cirkusantov popotuje po manjših krajih Brazilije in kaže ljudem svoje spretnosti. Tako režiser lahko prikaže podobo svoje dežele.
22.50 TV DNEVNIK
18.00	TV dnevnik - 18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Narodna
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 KARTUM, ameriški film
22.05	ŽELJOTEKA, zabavnoglasbena oddaja TV Novi Sad
23.00 POROČILA
15.20	Silverstone:	avtomobilske
dirke formule 1 za veliko nagrado Velike Britanije, prenos - 17.00
17.55 ŠPORTNA POROČILA
18.10 SPOMINI NA SUTJESKO, zadnji del dokumentarne serije
18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA
19.22 TV IN RADIO NOCOJ
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55 VREME
19-57 PROPAGANDNA ODDAJA
10.00	STANOVANJSKA ZGODBA, češkoslovaški film Gre za nekoliko satiričen prikaz življenja v novi stanovanjski četrti režiserke Vere Chytilove.
21.35	IZVIRI: ISTRA; Popotniki od daleč
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.40	POROČILA
glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert zagrebške filharmonije na dubrovniških prireditvah - 20.45 Poročila - 20.50 Vidiki, dokumentarna oddaja - 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Deveti krog
TV ZAGREB, 1. program
15.50	Videostrani - 16.00”Poletno popoldne - 18.00 Poročila - 18 06 TV Koledar — 18.15 Plavica —
18.45	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Rockfordovi dosjeji — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja- 21.45 Dnevnik - 22.00 Kultura srca - 23.30 Poročila
Ponovitev otroške oddaje - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavnoglasbena oddaja beograjske televizije - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota — 22.00 Najstarejše evropske univerze: Krakov
TV ZAGREB 1. program
15.30	Sedem TV dni - 16.00 Poročila - 16.05 TV koledar - 16.15 Poletno popoldne - 18.15 Mai koncert — 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik -
20.00 Golo mesto, ameriški film —
21.45	Dnevnik - 22.00 Za konec tedna: Ilidža 83 - 23.30 Poročila
18.15 POROČILA
18.20	NEKO POLETJE, otroška nanizanka
18.45	POP GODBA: SRP
19.15 RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
19. 7.
torek
1
18.15 POROČILA
18.20	V ZNAMENJU DVOJČKOV: O dveh ježkih
18.40	DUO MADRAS, folklorna oddaja novosadske televizije
19.05	SRAKANJANI, slovenski kratki film
19.15 RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
17.25	Mednarodni turnir v vaterpolu — 18.40 Zakotna ometača, kulturna oddaja -19.10 Turistični kažipot - 19.30 Dnevnik - 20.00 Operni večer: Puccinijeva opera La Boheme - 22.30 Poročila
TV ZAGREB, 1. Droeram
11.50	Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Detektiv in pes Kinin, češkoslovaški film - 14.30 Glasbeno popoldne - 15.45 Galak-tika — 16.45 Narodna glasba —
17.15	Sestre z odra, kitajski film -
19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik —
10.00 Gospodična Reweentlow, nemška nadaljevanka - 21.20 Potovanja, reportaža - 21.50 Športni pregled - 22.35 Dnevnik
20. 7. sreda 1
.18.10 POROČILA
18.15 PRIJATELJI GLASBE: Srečanje v Hrvaškem Zagorju
18.45	MOSTOVI
19.15 RISANKA
*9-24 TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	NA SIVEGA MORJA SIVI OBALI, vzhodnonemška drama T. Storma
21.35	SLOVENSKI BALETNI VEČER: A. Srebotnjak: Trobenta in rog
22.10	TV DNEVNIK
18.00	Dnevnik — 18.15 Slovenske ljudske pravlice, lutkovna oddaja —
18.30 Bosanskohercegovski pesniki za otroke - 18.45 TV Plošča: Marjan Smode - 19.00 Telesport -
19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	G. Markov: STROGOVI, sovjetska nadaljevanka
21.10	SKUPNO, oddaja zagrebške televizije in drugih jugoslovanskih studiev
V oddaji bodo spregovorili o tem, ali smo Jugoslovani slabi delavci, ali delamo manj od drugih, enako ah več. Nekateri podatki kažejo, da se produktivnost vse bolj seli v prosti čas, ko ljudje delajo , „fuš”. Kaj storiti?
21*55 DNEVNIK
20-00 FILM TEDNA: PRISLUŠKOVANJE, ameriški film
Film Prisluškovanje je znani reši-ser Francis Ford Coppola posnel po velikem uspehu filma Boter, v njem p pripoveduje zgodbo o strokovnjaku za prisluškovanja, ki dobi za nalogo skrivoma posneti pogovore nekega moškega in ženske. Mož posel odlično opravi. Pri poslušanju pogovora pa odkrije, da je beseda o umoru. In pripoved se začne zapletati, dokler se film prav presenetljivo ne zaključi.
mi - 20.45 Poročila - 20.55 Plesni orkester RTV Sarajevo - 21.45 Pot svobode, ameriška nadaljevanka
ZAGREB, 1. program
17.50	Videostrani' - 18.00 Poročila
- 18.05 TV koledar - 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18 30 Lutkovna oddaja - 18.45 Pop godba: Srp - 19.30 Dnevnik - 20.00 Emigranti, drama S. Mrožka -
21.25	Izbrani trenutek - 21.30 Meridiani, zunanjepolitična oddaja
- 22.00 En avtor, en film 122.20 Dnevnik
18.00 Dnevnik - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Pop rock glasba - 19.30 Dnevni -
20.00 Narodna glasba -=»Sk#5;Naši ljudje, dokumentarna ' oddaja -
21.35	Poročila - 21.40 Knjige in misli	^
ZAGREB, 1. program
17.50	Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pusto-~ ^ 8.45 Pop rock glasba —
19.30	Dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20 50 Igrani film - 22.30 Dnevnik
18.00	Dnevnik - 18.15 Aliče in njena druščina, otroška nadaljevanka - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naša krajevna skupnost: Podnajemnika - 20.55 Večer jugoslovanskih baletnih prvakov - 21.40 Poročila
21.7.
četrtek
1
17.40	POROČILA
17.45	MOGOČNO MORJE: Poslednji vir, angleška dokumentarna serija Zadnja oddaja iz te serije govori o možnostih izrabe morskih bogastev. Videli bomo podvig male podmornice A Ivin, ki se je potopila v globino ~dni
2.000 m, in še veliko drugih zanimi-
vosti.
18.45	GLASBA STAREGA JADRANA: Split
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 TV DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	J. Cooke-B. Moitimer: DICK, TOM IN HARRIET, angleška zabavna serija
20.30 MOGOČNI MIKRO: Politična revolucija, angleška poljudnoznanstvena serija
V tretji oddaji o računalništvu bo govor o spremembah, ki jih računalniška revolucija prinaša v politično življenje. Komunikacijski sistemi prodirajo tudi v zaprte družbe, vendar pa je njihov vpliv največji v razvitem svetu, kjer že tako razvite države še siloviteje stopajo naprej, revne pa vse bolj zaostajajo za njimi, kar vse ima odraz v svetovni politiki.
fdi	DVo*“
22.10 ODMEVI 60-TIH LET ponovitev zabavnoglasbene angleške
o
nost
Novo mesto - Straža
ii novoles
Vabi na razprodajo keramičnih ploščic iz opuščenih programov
od 13. do 27. julija 1983 od 7. do 20. ure
vsak dan razen nedelje in praznika
v industrijski prodajalni Novoles
TOZD alit, TREBNJE
Industrija gradbene keramike Račje selo pri Trebnjem
DOLENJSKI LIST
<
 ------------------------------------------------------------
DELAVSKI SVET GG Brežice
TOZD gozdarstvo ,,Bohor" Senovo
objavlja	*
prosta dela in naloge
GOZDARJA ZA REVIR SENOVO.
Pojoj: poklicna šola za gozdarje in 1 leto delovnih izkušenj ali OŠ 2 leti delovnih izktčenj. Izbrani kandidat bo moral opraviti interni tečaj.
Delavec, ki bo izbran, bo združil delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prednost pri izbiri imajo kandidati iz okolice Senovega in Velikega Kamna.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na GG Brežice TOZD gozdarstvo Bohor Senovo.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni pisno v roku 15 dni po poteku objavljenega roka.
467/28-83
v_____________________________________________________________y
POZIV PRAVNIKOM!
Domicilni odbor pravnikov — aktivistov OF in borcev NOV Slovenije zbira gradivo o sodelovanju pravnikov v NOB, ki bo objavljeno v posebnem zborniku. V poštev pridejo ne le takratni diplomirani pravniki, temveč tudi študenti prava. Domicilnemu odboru je doslej uspelo zbrati okoli 600 imen, vendar za precejšnje število nimamo ne podatkov ne naslovov. Tistim, za katere smo ugotovili naslove, smo poslali vprašalnike. Žal izpolnjenih vprašalnikov mnogi tovariši še niso vrnili. Prosimo jih, da to storijo čimprej.
Vabimo vse ostale žive udeležence NOB,sorodnike in znance padlih in umrlih (med vojno ali po vojni), da nam sporočijo svoje naslove, da bi z njihovo pomočjo izpolnili seznam vseh tovarišev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju kot partizani ali aktivisti OF, ali so bili žrtve fašističnega nasilja (talci, zaporniki, interniranci, izgnanci, vojni ujetniki, ki so se opredelili za NOB).
Naslove in podatke pošljite na naslov:
Vrhovno sodišče SR Slovenije, Ljubljana, Tavčarjeva 9, tov. Slavki Jovan.
Za Domicilni odbor
nroH cpHnilč
^_______________455/28-83_________________dr.	Teodor	Tominšek	y
/------------------------------------------------------s.
OSNOVNA SOLA XV. SNOUB - Belokranjska v METLIKI
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 12. 9. 1983;
1 UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE (ali fizike) za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela s 1. 9. 1983.
Za obe navedeni deli se zahteva ustrezna izobrazba (PA).
1 ADMINISTRATIVNI TEHNIK (ali administrator) za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 10. 9. 1983 oziroma po dogovoru.
Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja tukajšnje šole 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni najpozneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
464/28-83
v_______________________________________________________/
s   -----------------------------------------------------------
Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja Črnomelj
objavlja prosta dela in naloge:
1. UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polovično učno obveznostjo;
2. UČITELJA KEMIJE z nedoločen čas s polovično učno obveznostjo;
3. UČITELJA BIOLOGIJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE s polno učno obveznostjo za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na bolniškem dopustu).
Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih v roku 15 dni po zaključku razpisnega postopka.	461	/28-83
Na predlog komisije za delovna razmerja je SVET SOLE TOZD OS ZDO MIRNA na seji dne 27. 6. 1983 sprejel sklep o razpisu naslednjih del in nalog:
1.	DELA IN NALOGE ŠOFERJA AVTOBUSA
Prosta dela in naloge so razpisana za nedoločen čas.
Izobrazba: šofer D kategorije.
Delovne izkušnje: najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri prevozu potnikov.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Rok za opravljanje izbire kandidata je 15 dni. V 8 dneh po objavljeni izbiri bodo kandidati obveščeni o izbiri kandidata. Prijavo in dokazila o izobrazbi morajo kandidati poslati na Svet šole TOZD OS ZDO Mirna.
_________________________________________________451/28-83	J
( RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU	^
OSNOVNE SOLE 29. OKTOBER SMARJETA
razpisuje dela in naloge
— RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu in 89. členom zakona o osnovni šoli, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno—izobraževalnem delu,
— da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
— da je moralnopolitično neoporečen.
Mandat traja 4 leta. Prijavite se v roku 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa.
Prijave pošljite na naslov:
Razpisna komisija. Osnovna šola 29. oktober Šmarjeta, 68220 Šmarješke Toplice.	462/28—83
  —'	\
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško
TOZD Transport
objavlja
prosta dela oz. naloge
POMOČ PRI IZVRŠEVANJU PREMIKALNIH NALOG (premikač) — za 3 delavce
pogoji:
— strokovni izpit za premikače, končana osnovna šola;
— 6 mesecev delovnih izkušenj,
— delo v treh izmenah,
— odslužen vojaški rok,
— delo za nedoločen čas.
Prijave sprejama kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
463/28-83
V_______________________________________________________________S
( ZBOR DELAVCEV	^
OSNOVNE ŠOLE 29. OKTOBER ŠMARJETA
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, - UČITELJA LIKOVNE - TEHNIČNE VZGOJE,
- UČITELJA ZGODOVINE - ZEMLJEPISA.
Začetek dela 1. 9. 1983.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
I_______________________________________  459/28-83	J
 ----------------------------------------------------
SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge za:
1.) DVA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA -energetika za nedoločen čas;
2.) ENEGA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — energetika za določen čas (od 1. IX. 1983 do 30. VI. 1984);
3.) ENEGA UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas;
4.) ENEGA UČITELJA ZA ZGODOVINO IN STM
73 npHnloppn Aoc■
5.) ENEGA UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas.
Kandidati pod točko 1. in 2. morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih delovnih jzkušenj. Kandidati pod tč. 3., 4. in 5. morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi v petnajstih dneh po objavi tega razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka.
^	 460/28-83	.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO - v ustanavljanju, 68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge:
1. PRIPRAVNIKA - 6 vršilcev - za določen čas 6 mesecev
2. POMOŽNEGA DELAVCA ZA OBDELAVO RADIOAKTIVNEGA MATERIALA - 2 vršilca
Pogoji: pod 1.:
— opravljena 4-letna tehnična šola stojne ali elektro smeri; pod 2.:
— PK delavec,
— 2 meseca delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.	*
456/28-83
DO Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto Komisija za delovna razmerja
razpisuje dela oz. naloge
VODJE SPLOŠNE SLUŽBE,
ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
Poleg v zakonu določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— višja izobrazba pravne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— sposobnost vodenja in organiziranja dela splošne službe.
Prijave pošljite na naslov TOZD v roku 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o odločitvi o izbiri obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za opravljanje razpisanih del oz. nalog za 4 leta.
454/28-83
V__________________________________________________________________J
,,LABOD" tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD COMMERCE
Komisija za delovna razmerja TOZD COMMERCE obiavlja po sklepu z dne 2. 7.1983 prosta dela in naloge:
1. v prodajni službi:
REFERENT PRODAJE
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske oziroma poslovodske smeri,
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj,
— 3 mesece poskusno delo;
2. v tajništvu TOZD COMMERCE:
PROPAGANDIST
Pogoji:	«■
— višja ali srednja izobrazba grafične smeri,
— 2 do 3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
— 3 mesece poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: DELOVNA ORGANIZACIJA „ LABOD" - TOZD COMMERCE, Cesta herojev 29, NOVO MESTO (tel. 22-173).
465/28-83 ,
V ___________________________________—------------------------—s
r   —-	\
PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA ex-port—import Brežice, Temeljna organizacija kooperantov KOOPERACIJA Brežice
objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA ZA MELIORACIJE POGOJI:
višja strokova izobrazba agronomske smeri,
najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju kooperacijske
proizvodnje v kmetijstvu,
aktivno znanje slovenskega jezika.
Dela in delovne naloge se objavljajo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Osnova osebnega dohodka po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka TOK-a.
Pismene prijave je poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: AGRARIA BREŽICE TOK KOOPERACIJA Brežice, Pod obzidjem 39 - Komisija za delovna razmerja.
Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje vse pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
V	 452/28-83	A
INDUSTRIJA MOTORNIH NOVO MESTO TOZD Tovarna avtomobilov
Tovarna avtomobilov povečuje proizvodnjo osebnih vozil R—4 in R—18. Za realizacijo planskih ciljev potrebujemo večje število proizvodnih delavcev za delo:
-PRI IZDELAVI KAROSERIJ, - POVRŠINSKI ZAŠČITI IN
- MONTAŽI OSEBNIH VOZIL.
Za opravljanje navedenih del, ki potekajo izmensko in so fizično manj zahtevna ter primerna tako za moške kot za ženske, vabimo k sodelovanju:
- NEKVALIFICIRANE IN
- KVALIFICIRANE DELAVCE
- TER VSE OSTALE, KI ŽELIJO DELATI V PROIZVODNJI.
Poleg prevoza, stimulativnega nagrajevanja po novem sistemu nudimo predvsem mladim možnost usposabljanja za poklic monterja in preoblikovalca pločevine.
Zainteresirani kandidati dobijo podrobnejše informacije v kadrovski službi IMV na Zagrebški 18 — 20 v Novem mestu osebno ali na telefon 24—888.
^_______________________________________  457/28-83	j
VOZIL
prosta dela in naloge
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA, ZGRAJENA IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V OBČINI KRŠKO
Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, je na predlog odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji, dne 6. 7. 1983, sprejel
SKLEP
o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanja, stanovanjskem gospodarstvu v občini Krško
zgrajena iz sredstev solidarnosti v
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
- 6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
Priimek irv ime
Jeke Anka Zalokar Štefka Pirc Marija Kozole Sonja Bogovič Stanislav Podbršček Alojz Povše Zinka Perme Frančiška Šoln Zdenka Brodnik Olga Kunej Angelca Cvelbar Marija štus Branko Petrovič Jožica Štojs Jože Vilič Stjepdn Molan Ivanka Jelen Pavel Plut Anton Gavrič Zlatko Navoj Ivan Volčanšek Roza Požun Dragica Žibert Ana Dvoršek Jožefa Zagorc Jože Hotko Zoran Zobarič Mojca Sotošek Fanika Tičar Mi rko Macur Stanislav Rešek Janez Ločnar Franjo
št. Ustanova		Naslov	St.	Stanovanje	% last.
čl.		šutna 6 Dalmatinova	točk	Objekt	udeležbe
1 3	upok. Žito		660 645	G/1, Brestanica	—
3	Lisca	Gor. Pijavško	625	1/2, Brestanica	1 %
2	Žito	C.4. julija	615	1/16, Brestanica	2%
2	Žito	C. p. borcev	580	G/24, Brestanica	— -
3	Togrel	Trška gora	575	2/19, Brestanica	4%
3	Lisca	Sp. St. jjrad	560		4%
1	upok.	Gor. Prekopa	545	G/19, Senovo	2%
4	LjSC8	C. P. borcev	530	3/14, Brestanica	3%
3	Agro kom.	Dalmatinova	500		4%
2	Privatnik	Vel. Kamen 67	500	G/20, Brestanica	—
4	Ag rokom.	Dalmatinova	480	3/9, Krško	4%
3	Celuloza	Strmo rebro	480		4%
3	Iskra	Dol 20	475	3/7, Podbočje	4%
5	Ag rokom.	Sremiška 1	470		1 %
5	Celuloza	Val. nabr.	470		_
4	NEK	C. 4. julija	470		—
4	Celuloza	Sotelsko 18	470		4 %
4	Celuloza	Ponikve 24	455		4 %
3	Celuloza	C. k. odreda	455	2/22, Brestanica	4%
3	Kostak	Sremiška 12 a	450		4%
1	upok.	Zdolsko 10	450		3%
3	Ag rokom.	Rostoha rjava	440		4%
3	Ag rokom.	Trg 31	430		4%
2	TES	C. k. odreda	420	G/23, Brestanica	3%
3	Papirkon.	Gubčeva 9	400		4%
3	Agrokom. OS Leskovec	Pleterje 34	380		—
2		St. Žagarja	380	1/17, Brestanica	4%
1	upok.	Kolodvorska	370	G/21, Brestanica	2%
2	Kovinarska	Pod goro	350		4%
5	TES	C. k. odreda	310	2/7, Brestanica	3%
4	Kostak	Tomšičeva 1	290	'A	3%
3	Agrokom.	Gubčeva 7	270		4%
Stanovanja se bodo dodeljevala po prioritetni listi v skladu s površinskimi normativi, določenimi v 19. in 20. členu pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti.
Pritožbe je potrebno dostaviti na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško najkasneje v petnajstih dneh po objavi v Dolenjskem listu.
Zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
466/28-83
mati
tel:	006
NE POlABJ/č!
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO Ulica Milke Šobar 30 Komisija za delovna razmerja
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen, poln delovni čas
1.) UČITELJA MATEMATIKE
— visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali matematike s fiziko ali visoka izobrazba strojne, elektro ali gradbene smeri
2.) UČITELJA FIZIKE
— visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali fizike z matematiko
3.) UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V LESARSKI USMERITVI
— diplomiran inž. lesarstva
4.) UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V KOVINSKOPREDELOVALNI USMERITVI
— diplomiran inž. strojništva
^7
fig
st
Industrija pletenin INPLET V USTANAVLJANJU SEVNICA, Dolnje Brezovo 34
Svet deiovne organizacije v ustanavljanju ponovno razpisuje prosta dela oziroma naloge
VODENJE KOMERCIALNE SLU2BE
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje enega tujega jezika (angleški	ali	nemški),
—	sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
—	ustrezati mora kriterijem iz družbenega	dogovora	o
uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica.
Mandat za opravljanje del traja 4 leta.
Nudimo trisobno stanovanje v Sevnici.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
453/28-83
5) UČITELJA PRAKTIČNEGA ELEKTRO USMERITVI
— inž. elektrotehnike - šibki tok
POUKA V
6.) UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINSKOPREDELOVALNI USMERITVI
— inž. strojništva s predhodnim poklicem strugar
— inž. strojništva s predhodnim poklicem rezkalec
— inž. strojništva s predhodnim poklicem orodjar
— inž. strojništva s predhodnim poklicem strojni ključavničar
7.) UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA V CESTNOPROMETNI USMERITVI
— inštruktor praktičnih voženj 8, C, D in E kategorije s predhodnim poklicem avtomehanik ali katerimkoli poklicem kovinarske usmeritve
8.) SKLADIŠČNIKA
— avtomehanik, strojni ključavničar, orodjar ipd.
9.) SNAŽILKE
— končana OŠ obveznost Nastop dela: 1. september 1983.
Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati v 14 dneh na-gor nji naslov.
Informacije po telefonu 25-207
458/28-83
ms oo/as bare,
100. ODO bratce ir
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož,"oče, stari oče, brat in stric
FRANC JUDEŽ
z Zajčjega vrha 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvaljujemo se kolektivom Temeljnega sodišča iz Novega mesta, Mercator PE Standard Novo mesto, Krki—tovarni zdravil Novo mesto ter Iskri Šentjernej za podarjene vence dr. Boehmu za pomoč ter dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angela, sinova Franci in Štefan, hčerki Marija in Angelca z družinami, sestra
Rozka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste cenili in imeli radi našo ljubo sestro in teto
ANICO FLORJANČIČ
v V
iz Karteljevega
d“ •’C njen° !l0nT0 'n P,e"?enit° srce onemoglo v 61. letu starosti 7. julija. Posebno zahvalo igr°Kn ’ .vaščanom, prav tako pogrebnikom, vsemu zdravniškemu osebju t	u'	JC	t	nJien'j /Utl £olezni dajalo pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ji lajšali
bolečine z obisku Posebna zahvala duhovniku za tako lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje m vence m jo v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: brat Jože in Lojze z družino, sestra Marija in Jožefa z družino, nečakinja Nevenka z družino, nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame
JOŽEFE BUČAR
Malnarjeve mame iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh bolečih dneh kakorkoli pomagali in z nami iskreno žalov .i. Prav posebno zahvalo smo dolžni izreči osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto -zavodu za rehabilitacijo invalidov Ljubljana za trud in-skrbno nego pri zdravljenju, delovni organizaciji Krka - zdravilišču Dolenjske Toplice, TOZD Zdravila, obratu Specifika, delovni skupnosti mestnega sveta sindikatov Ljubljana, krajevni organizaciji ZZB NOV in družbenopolitičnim organizacijam KS Dolenjske Top lcc, govornikoma Slavku Fabijanu in Cveti Pelko za poslovilne besede." pevcem KUD Dolenjske Iophcc m godbi Novoles iz Straže.
Žalujoči: sinovi Tone, Jože, Ivan z družinami in ostalo sorodstvo
DOIEMJSKI L!£
TEDENSKA
>
Četrtek, 14. julija - Just Petek, 15. julija - Vladimir Sobota, 16. julija - Dan tankistov Nedelja, 17. julija - Aleš Ponedeljek, 18. julija - Miroslav Torek, 19. julija t- Zlata Sreda, 20. julija - Marjeta Četrtek, 21. julija - Danijel
ČRNOMELJ: 14. in 17. 7. ameriški film Pasji sinovi. 15. in 17. 7. ameriški film Nostradamus - človek, ki je videl bodočnost. 19. 7. ameriški film Dandy, pravo ameriško dekle. 21. 7. ameriški film Vroči žvečilnik.
KOSTANJEVICA: 17. 7. ameriški film Glasbe ni nikoli konec. 16. 7. ameriški film Veliki revolveraški obračun. 20. 7. kanadski film Dekl-
LUNINE MENE
17. julija ob 3.50 - prvi krajec
BREŽICE: 15. in 16. 7. italijanski film Plavooki razbojnik. 17. in
18. 7. ameriški film Dolina smrti.
19. in 20. 7. ameriški film Vsi smo bili hipiji.
KRŠKO: 17. 7. francosko-itali-janski film Od pekla do zmage. 20. 7. nemški film Lažne hčerke lažnega zdravnika. 21. 7. italijanski film Posodi mi ženo.
NOVO MESTO - Dom JLA: od 14. do 17. 7. francoski film Kataklizma, od 18. do 20. 7. hongkong-ški film 13 sinov rumenega zmaja.
SEVNICA: 15. in 16. 7. francoski film Nemoralna. 17.7. ameriški film Telesna strst. 20. in 21. 7. ameriški film Draga mati.
ZASTAVO 750, letnik november 1980, prevoženih 17.500 km, prodam. . Irena Zaveršnik, Ra-govska 9 a, Novo mes;o.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Ivana Roba 20, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Ogled možen v soboto 16. julija. Milan Slak, Gor. Lenart 20, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1981, in R 4, letnik 1978, nujno prodam. Marijan Šimrak, Slavka Gruma 15, Novo mesto.
GOLF JGL, letnik avgust 1981, olivno zelen, ohranjen, prodam. Telefon (068) 22-007, od 15. ure dalje.
LADO 1600, letnik 1978, prodam. Slavica Matičevič, Rate 10, Brusnice, telefon 85-921.
KOMBI FURGON, letnik 1981, prodam približno za 75 M. Podrobne informacije lahko dobite v večernih urah na telefon (068) 23-264.
Z 101, letnik 1976, prodam. Franc Dvornik, Velika Bučna vas 38, Novo mesto.
ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do maja 1984, prodam. Alojz Oven, Regerča vas 177 (Sv. Rok), Novo mesto.
SLUŽBO DOBI
STANOVANJA
SOBO v Novem mestu išče dekle Informacije na tel. 57-731.
NSU 1200 C, dobro ohranjen in obnovljen, nujno prodam. 68220
Šmarješke Toplice 24.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič — Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - 'mezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne m družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — ' Devizni račun 52100—620—170^-32000-009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo rrtesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali o^Ias do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23—606— Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. (33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1,p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, L|ubl|ana.
PRODAM motorno kolo BMW 250 ccm, R 25, letnik 1955, in R 50/5 500 ccm, letnik 1970, oba v odličnem stanju. Valentin Olo-vec. Ljubljanska 23, 68311 Kostanjevica na Krki, telefon (068) 69-826, vsak dan od 20. do 22.
Poceni prodam avto PEUGEOT 204. Informacije ob sobotah in nedeljah. Štefanič, Bereča vas 22, Suhor pri Metliki.
Z 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam Jože Ravbar, Dol. Kartefjevo 30. Mirna peč, teiefon (068) 25-847, popoldne.
Po ugodm ceni prodam rezervne dele za ŠKODO 100. Podrobnejše informacije dobite na naslov: Jože Baškovč, Kladje 20. 68283 Blanca, ali telefon (068) 75-749.
PRODAM NSU PRINZ 1000 A (razstavljen) po delih. Jožef Mikec, Koštiaiova 10, Novo mesto.
i: Ifmafiiclzi ctrnii *• PRODAM Zastavo 750, letnik 1977 ;; rvmevljSKI biroji ::	po Ugodni ceni. Informacije na
...........................  ::	tel.: 24-953.
KUHARICO, kvalificirano, z nekaj	 .
. ,	.	...	1	„„„„,,, ,	.	Z 101 letnik 1976, prodam. Marjan
let prakse,	iscem. Naslov v upravi PRODAM traktor MAN s koso in	Malnarič Kristanova 78 Novo
lista	(2960/83).	plugom ter kosilnico BCS oziro-	mesto ’
ZAPOSLIM DELAVCA z znanjem	ma F1GARO	z	vozičkom in	ŠKODO’ 120 LS,	letnik	oktober
polaganja ploščic, lahko tudi pri-	motor APN na štiri prestave.	1980, zelo ohranjeno, ugodno
učenega ali fanta, ki je končal	vm!?,/.	minLi:!’	prodam. Telefon dopoldne (068)
- i - -	,.	,	,,GKAD	Vrhovo,	68310 Sentjer-	•	„r,mšiHn(.	trmsi
osnovno solo in ima veselje do ’ ;	25-063 m popoldne (Uboj
j	nej.	a« aaa
^ih°kploaščfc°reANCJ TOPO- 0Bm AČAL^!K|' Z? -BCS ,Pnr0drT	FIAT 126 P, letnik 1977, prodam.
LO^C,PVrh priln^n™2?,.	^a" RtfC‘J’ L*S"'Ca l°’ ^	Brkič Strojarska 2, telefon
* SentJerneJ'	FREZ? SIMPLICITI.s koraj novo,	za	F1AT 850. Andrej
ČISTILKO išče od 25. julija do 25.	PJ°daPl- van Gazvoda, Jedrn-	Zupan, Brezovica 32, Šmarješke
avgusta zdomka. Sonja Kužnik,	scica 22, Novo mesto.	Toplice.
(Plahutnik), Koblarji, Kočevje.	TRAK f OR IMT 5 35	z varnostno	R j2, dobro ohranjen, letnik 1975,
kabino 600 delovnih ur, prodam.	prodam. Ogled vsak dan od 16.
Jože Korelc, Straža 21, Sentru-	do 20. ure. Jože Tomazin, Globo-
7rrni mu i k-	čice	3, Kostanjevica.
ZETOR 9411 s kabino	zamenjam za	,26 p ,etnjk ,977 prodam. Cena
lažjega 2511 ali 3511. Ludvik	pQ d0gOVOru. Zoran Jenko, Ob
___________________________________	Gabrijel, Gor. Dobrava 1, Treb-	Težki vodi 3, Novo mesto.
nle'	126 P, letnik 1979, registriran do
mrncoDun ct amzsva \iic ,	MLATILNICO	KROBERT	200 pro-	julija 1984, prodam. Marija Mo-
DVOSOBNO STANOVANJE v	pr.-	dam	ugodnj	ceni čiščenje lan, Sela 58, Dobova,
jetrn, mirni soseski v Novem	me-	J00 %.	Marjan	Turk, Mali Cefo-	JAWO 350, letnik	1980,	prodam,
stu prodam. Stanovanje je kom-	vec 2, 68000 Novo mesto.	Burtolj, Ločna 41, Novo mesto,
fortno opremljeno v prvem nad- MLAXILNICO s polnim čiščenjem, ' telefon 23-562. stropju in v neposredni bližini (50 staro en0 jgto, Ug0dno prodam. 126 P, letnik 1978 in CITROEN metrov) vrtca, trgovine m resta-	joze Rojšček, Cerovec 11, Tre-	GS, letnik 1973. prodam. Telefon
vrač,je. Za podrobnejše mforma-	be)no	23_561
3lae	po	telefonu	(068)	PRODAM novo rotacijsko kosilnico ZASTAVO 101, letnik 1978, ugod-
°zb-	RK 135. Tone Jeršin Račje selo	no prodam. Ivan Somrak, Majde
2, Trebnje, telefon (068)	Šilc 19, Novo mesto, telefon
-----------------------------------	44-389.	21-683.
SOBO v Novem mestu v bližin	TRAKTOR STEIER (18 KM), regi-
bolnišnice oddam dekletu. Ogled	stnran, s kosilnico, plugom m	ZASTAVO 1300 letnik 1977 pro-
v popoldanskem času. Naslov v	jermenico, brezhiben prodam ali	dam za 7 M_ informacije Andrej
upravi lista 2961/83).	menjam za teqi traktor. Prodam	Kovačič, Brestanica, telefon
tudi kosilnico SEP, brezhibno.	79-225
IŠČEM interesenta, ki bi zamenjal	Milan Voglar, Brezovska gora 17,	j^dam” nov neregistriran RE-
stanovanje v Brežicah ah okolici	tokovec pri krškem.	NAULT 18 TL Anica Vrhovšek,
za 2-sobno stanovanje v Novem	PRODAM	tri	majhne	mlatilnice	Dol.	Stara vas 22, Šentjernej,
mestu. Naslov v upravi lista	trosilke, traktorski plug na dve	ZASTAVO 750, letnik 1980, in R
(2955/83).	brazdi, vejanrk na rešeto, 100	4, letnik 1981, prodam. K Roku
zob za mlatilnico m 20 naramnih	29 ni0vo mesto
BREZPLAČNO oddamo enosobno	košev iz bek. Anton Kočevar,
stanovanje več let mlajši upoko-	Cuaija vas 38, Mokronog.	ZASTAVO 101, letnik 1974, regi-
jenki ali zakonskemu paru za	strirano do oktobra, prodam,
manjšo pomoč v hiši in na vrtu.	Mestne njive 4/11. Novo mesto.
Delo plačamo. Šifra: ..PORTO.	ZASTAVO	101, letnik 1982, od-
ROZ“.	lično	ohranjeno, dodatno oprem-
ljeno, prodam po ugodni ceni. Informacije ha telefon 61-275 od 7. do 8. ure. Ogled možen vsak dan v večernih urah. Štefanič, Skopice, Krška vas. ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Jože Draginc, Konec Tl a, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam. (J)gled popoldne. Otočec 32.
ZASTAVO 126 P, letnik 1981, prodam. Informacije na telefon 22-855 od 18. do 19. ure.
MZ 250. letnik 1981, nevozen, prodam. Stane Lah, Maharovec 31, 68310 Šentjernej.
VW 1200, prva registracija 1976, in dirkalno kolo prodam. Marijan Kalanj, Gregorčičeva 18, Brežice.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do junija 84. Telefon: 51-095.
P R O D A M
PRODAM 240 Tel. 25-909.
hladilno omaro.
SPALNICO ETA prodam. Starešinič, Ragovska 9 a, Novo mesto.
SPALNICO poceni prodam. Božič, Kristanova 60 (v Šmihelu), Novo mesto. Ogled v nedeljo dopoldne.
PRODAM 6-letne kobile, breje, in žrebe. Zupet, Škocjan.
COLN MAESTRAL 18 S zsmotor-jem TOMOS 4, rabljen 20 dni, prodam ali zamenjam za moped APN ah TL 15. Kruljac, Vrhov-čeva 10, Novo mesto.
SURF-INGRAD prodam. Informacije po 16. uri na telefon 20-459.
FENDER MUSTANG BASS in MAESTRO 100 W BASS prodam. Telefon 57-306 od 15. do 16.
DIANO, letnik 1979, prodam. CF mermančič. Cesta herojev 43, Novo mesto.
AVTO WARTBURG, registriran do 7/84, prodam. Telefon (068) 61 -350, po 19. uri.
GS, letnik 1972, vozen, potreben popravila, skupaj ali po delih (tovarniški novi blatniki in izpuh) prodam. Naslov v upravi lista (2957/83).
ODDAM vrstni red za ZASTAVO 750 LE, dobava čez 30 dni. N slov v upravi lista (2958/83).
VOLGO s plinsko napravo, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon (063) 786 -106.5
Z 101, letnik 1973, potrebno manjšega popravila, s plinsko napravo, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lisla (2959/83).
PRODAM les za ostrešje (grušt). Strešne 8,60 m. špirovci 7 m, . škarje 7 m. 23-430 po 20. uri.
PRODAM 900 kom strešne opeke Novoteks, rdeča in rjava. Jožef Mikec, Koštiaiova 10, Novo mesto.
PRODAM 5 oken z roletami (120 180) Anton Srebrnjak, Vel. Slat-nik 6, Novo mesto.
PRODAM globok otroški voziček. Štangelj, Volčičeva 8, Novo mesto.
PRODAM šotor za štiri osebe, tele-
1 vizor RR in kombiniran štedilnik Gorenje. Pilič, Ivana Roba 38, Novo mesto.
PRODAM nov hladilnik Gorenje (170 1). Dani Retel, Gor. Medvedje selo n. h., Trebnje.
PUJSKE, stare 9 tednov, prodam. Janez Sluga, Vrhpeč 11, 68216 Mirna peč.
PRODAM suhe hrastove deske (debeline 5 cm) in dobro ohranjeno bočno kosilnico za traktor deutz. Prodam po ugodni ceni. Stanko Jurečič, Groblje 43, 68310 Šentjernej.
JADRALNO DESKO, novo, JUGO RAC1NG, prodam za 37.000,00 din. Informacije od 18. do 20. ure po telefonu 24- 835.
ŠTEDILNIK, kombinirani (plin, elektrika) z električno pečico in mali „Tobi“ štedilnik na drva prodam. Smrke, Drska 49, Novo mesto.
TELICO, brejo, prodam. Filip Pirc, Dol. Lakovnice 3, Novo mesto.
MAESTRAL 9 in TOMOS 3,5 prodam, telefon 24-590.
CISTERNO - pravokotno (3000 1) za nafto - poceni prodam, /lože Pavlin, Gotna vas 39 c, Novo mesto.
PRODAM komplet - ostrešjez opeko za gospodarsko poslopje (10x14 m), rabljeno 10 let. Mitja Berce, Slepšek 6, Mokronog.
PRODAM mlado kravo in eno leto starega bika. Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič.
PRODAM zložljiv otroški voziček (marela). Telefon 21—242.
PRODAM motorno žago Stihi 045. Drenik, Jablan 25, Mirna peč.
PONI EKSPRES, dobro ohranjen, prodam. Kalčič, Gotna vast15, Novp mesto, telefon 21 -079.*
PRODAM desni štedilnik na drva, znamke Gorenje, in 50-litrsko prešo. Volčičeva 4, Novo mesto, telefon 23 -910.
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. Miro Huč, Rakovnik 7, Šentrupert, telefon 40-282.
ANGLEŠČINO 2000 S I. stopnjo prodam. Telefon 22—818.
ZARADI SELITVE ugodno prodam: motorno kosilnico Alpina v dobrem stanju, betonski mešalec, mlin na veter, primeren za okras vrta; pomivalni stroj znamke Bau-knecht za 4-člansko družino, dva mlada psička, stara 10 tednov, pasme Englisch Bernardin dox No 126 z rodovnikom M. Oblak, Kapele 14 pri Brežicah.
KUPIM
POSESTVO (približno 2 ha) njive, travniki, gozd, hiša - 50 km od Ljubljane proti Kočevju prodam. Šifra: ..DOLENJSKA".
PRODAM hišo in hlev za 12 glav
živine (ali 200 ovac, lahko redi do 2000 ovac), prvorazredni bukov gozd z zemljo in vikend v Brezovici z 1 ha zemlje. Prodam zelo poceni. Naslov v upravi lista (2956/83).
ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend ali stanovanjsko hišo v bližini Malkovca pri Tržišču prodam. Interesenti naj se zglasijo na Lapajnetovi 1, Krško.
V CENTRU Metlike prodam starejšo hišo (CBE 25) z lokali, stanovanjsko površino in zelenjavnim vrtom. V neposredni bližini hiše prodam tudi sadovnjak, uporaben
, za gradbeno parcelo. Telefon (068)58-306.
HIŠO, narejeno do podstrehe (8,70 x 11 m) v Semiču prodam. Marjan Golobič, Štrekljevec 19, Semič,
DRUŽINSKO HIŠO v Dolenjskih Toplicah prodamo. Cena po dogovoru. Ogled je moajn v soboto in nedeljo. Hišna številka je 64. ~
V CENTRU Metlike (poleg hotela) prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in vrtovi. Stane Fux, Ulica Veljka Vlahoviča 8, 68250 Brežice.
mmmm
24. julija bo praznovala 80. rojstni dan ANA SELAK iz Dolenje vasi pri Otočcu in ji čestitamo za dvojni praznik. Želimo ji vse najboljše, posebno pa obilo zdravja. Sestri Pepca in Rozi, brat Tone in vsi njeni otroci z družinami, ki jo srčno ljubijo.
Ljubljeni mami in stari mami ANICI JERINA iz Metlike iskreno cesti; tamo za njen 75. rojstni dan in ji želimo še mnogo zdravih in veselih let. /Hvaležni otroci z družinami.
VINKU DRAGMANU želimo za god in 49. rojstni dan vse naj; boljše, dosti zdravja in veselja. Vsi njegovi.
0OBVESTILA I
PRODAM 1384 m2 vinograda in 4198 m2 pašnika v k. o. Crešnji-ce. Primerno za vikend. Zoran, Jelše 1, Otočec.
GRADBENO PARCELO v Krškem prodam. Telefon 71-940, po 15. uri.
VINOGRAD s parcelo za vikend v Mevcah pri Šmarjeti prodam. Naslov v upravi lista (2963/83).
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo damsko-frizerski salon ,,DANICA", Šmihel 13, Novo mesto, zaprt od 20. julija do 2. avgusta zaradi letnega dopusta. Danica MIHALIČ.
RAZNO
IZGUBIL se je pes — volčjak. Sliši na ime Luks. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Marija Jenič, Stranska vas 15, Novo mesto.
VDOVA — upokojenka, 67-letna, želi spoznati upokojenko ali upokojenca za skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi lista (2962/83).
V OKOLICI Krškega iščem kakršnokoli delo. Ponudbe pod šifro: „ VESTNA".
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo fotografska delavnica LUJO HERCIGONJA, Ragovska 1, Novo mesto, zaradi letnega dopusta zaprta od 17. julija do 7. avgusta. Se priporočamo!
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo vulkanizacijska delavnica v ŠENTJERNEJU zaradi dopusta zaprta od 20. julija do_8. avgusta. Se priporo ča J UŽNIČ!
RTV SERVIS Zlatko ŠEPETAVC, CK Z 4, Krško, telefon (068) 72-717, obveščamo cenjene stranke, da imamo na zalogi barvne katodne cevi: A-67-120 X in A-67-260 X.£a se zamenjane katodne cevi dam leto dni garancije.
rrrm
kV/Vik
ROZALIJA KRNC, Dol. Kamepce 30, Novo mesto, opozarjam Milana in Olgo BERLOGAR, Dol. Kamence 16, da prenehata z grožnjami in širiti neresnične govorice o meni. Prepovedujem tudi pašo kokoši po mojem vrtu in njivi. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.
JOŽE CIMERMANČlC, Vrhe 7, Novo mesto, preklicujem pašo kokoši in živine ter vožnjo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Od 30. junija do 6. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Breznikar iz Drage - Ignaca, Ljudmila Musar iz Mirne - Matejo, Biserka Mlinarič iz Obrha - Marino, Silva Ljubenko iz Kanižarice - Matica, Zdenka Kučič iz Gornjega L?' kenca - Alenko, Silva Lužar V Dolenje vasi - Tožeta, Marjetka Žnidaršič iz Šmalčje vasi - Majo, Milena Macele iz Metlike - Boštjana, Martina Zavrl iz Dolnjega Bošta-nja - Zalo, Jožica Žunič iz Pribin-Anito, Majda Koplan iz Kk>-
k • m	I ,x X. Tk, . 1   1,	/	1	»
štra - Tino, Jožica Puhek iz Gornje-na Ko-
MARIJA ROZMAN Veliki Kal 17, Mirna peč, prepovedujem Borisu in Mariji VIDAU iz Hmeljčiča 11, Mirna peč, pašo kokoši po parcelnih številkah 570, 566, sicer ju bom sodno preganjala.
MARIJ A OZANIC, Briga 2, Vas-Fara, preklicujem neresnične besede in obtožbe zoper Nikolo ŠARlC, Briga 1.
ga Suhorja - Marjano, Marjana vač iz Škocjana ^ Jernej at Marjetk* Kozole iz Armeškega - Petro, Marta Balon iz Leskovca - Ano, Marija Oberč iz Rihpovca - Alenko, Brigita Krnc iz Dolnjega Maharovca -Danijelo, Majda Glavan z Rebri j-Mitja, Tončka Starešinič iz Crnoni-lja — Mateja, Zofka Tkalčič iz Metlike - Natašo, Alojzija Anzclj iz Repč - Majo, Milka Trbovec s Krasinjega vrha Jernejo, Jožica Končina iz Soteske - Natalijo, Biserka Pečarič iz Drašičev - Ano,
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
FRANCA
PRHNETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom s Trške gore, organizaciji ZB Orehovica in Šentjernej, društvu upokojencev Šentjernej in DO Iskra, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje.
■
V žalosti: vsi njegovi
KUPIM dve mlatilnici — smukarci v dobrem stanju. Javjte sc na naslov Anton Hočevar, Čužnja vas 38, Mokronog.
Beseda prizadene, beseda tudi ubija..., mnogo pa pomeni beseda sožalja.
HVALA*
PRAV VSEM,
ki ste nam stali ob strani, ko je bil bolan in ko nam je umrl naš oče
LOJZE
MURN
Še njegovo naročilo: „OHRANITE BAZO 20!‘
Njegovi Poljane, dne 3. julija 1983
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po kratki i n težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC HLADE
iz Puščave 18 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Trebnjega ter nevrološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto za
i. ZahvaliuiemD se tudi lmlpLtivnm	m7n	c	—a	xt _
i	\	'ncviuiuMkciiiu uuuciku uomisnice inovo mesto za
lajšanje bolečm. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Mercator Šentjernej-TOZD Standard Novo mesto,
Tnm.niati Mokronog, IMV TOZD Tehnoservis, Kemofarmacijf	  —’
. Novo mesto ter župniku za opravljeni obred in pevcem.
Žalujoči: žena Anica, sin Janez, sinova France in Jože z družinama, hčerki Anica in Zora z družinama
Zlata mama si bila,
s svojim zgledom si živeti ms učila,
tiho, skromna si odšla,
naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zaradi zahrbtne bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta
MARIJA BOBNAR
iz Jablana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem, bližnjim sosedom, vaščanom in znancem, ki sč z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje, bolečin, sodelavcem LB TDB Novo mesto, delovnim organizacijam SGP Pionir Novo mesto, Emona Ljubljana, govorniku tov. Kranjčiču za poslovilne besede, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
JANEZ DEBEVC
Gabemik7, Škocjan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na nieeovi zadnii noti ZahvaHnipmrt ca tudi cr*dz>i™^™	t____.
_	-----	—-	 ,	VJiivinu uaiuvau vciicc lil UVCIJU Id UU V LSKO VCllKem
številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Železarne Jesenice ter osebju bolnišnice - mterni oddelek Jesenice, pevcem iz Škocjana in duhovnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po doigi bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
MILAN DRENIK
iz Bršljina pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Zagorcu in tov. Stibriču za lep poslovilni govor Zahvaljujemo se tudi družini Stibrič, Vidrih. Grabnar, Mirtičevim in Kovačičevim za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Joža, sin Milan z ženo, vnukinje Milojka, Katarina in Ribana
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, zet,
brat in stric
JURE CAR
iz Bereče vasi 30
izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ih znancem Jci so nam v lutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem emili na nieeovi zadnii DOti. Iskrena zahvala velia 7ilravdu™nm„ r,eh;,.
Ob boleči
težkih trenutk...	»Jtaijv,	iahujuviiiu	uaiuvau cvetje m vence ret ga v taKo velikem
številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in pred odprtim grobom. Enako tudi GD Suhor, ZB Suhor, ZB Radatoviči in godbi na pihala. Posebna zahvala velja LD Suhor in pevskemu zboru Lovske zveze Črnomelj. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Djurdja, Nevenka, Zvonka z družinami, tašča, brata, sestri ter ostalo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni, zapustila dom in svoje drage si: na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama
FRANČIŠKA LJUBI
iz Ždinje vasi 24
Kar ne moremo verjeti, da si za vedno odšla. Ko nemo stojimo ob tvojem grobu, se fltrne misel: „Glej, kako smo si blizu, vendar tako strašno daleč, da ne seže noben klic do tebe, ljuba naša mama! Lepo je bilo, ko si bila med nami in tako boleče je, odkar smo te izgubili.“ Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate!
VSI TVOJI
Kje si ljubi JOŽKO, kje tvoj mili je obraz?
Ze leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
10. julija je minilo prežalostno leto, odkar nas je v 33. letu tragično zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric
JOŽE OBERČ
iz Klinje vasi 16 pri Kočevju
.Ne moremo verjeti, da te res ni več in te tudi ne bo nikoli več. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu prinašate sveče in cvetje.
Žalujoči: žena Danica, sinova Uroš in Joži ter ostali
V SPOMIN
15. julija bosta minili dve leti, kojc ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
LOJZETA
UDOVČA
iz Malkovca 10
Bolečina in žalost sta v najinem domu vsakdanji obiskovalki. Praznina se poglablja, nazaj povratka ni, a v tihi žalosti na te spomin živi! Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
TEREZIJA BLATNIK
rojena POLANC, nekdanja gostilničarka iz Šentjerneja 39
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancetn in vaščanom, ki so pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Šentjerneja, pevcem, pogrebnikom in obema dekanoma za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Slavko z ženo Štefko, Nace in Nada z družinama ter sestra Mici z družino iz Amerike in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata in brat
MIHA PRELOGAR
Stara Bučka 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Škocjan za podarjeni venec ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A LA
Ob smrti našega ljubega ata, dedka, pradedka, strica in svaka
MIHA BRAČUNA
iz Stoiovnika pri Brestanici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in delovnim organizacijam, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčere z družinami in sinova z družinama
m Ji
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil
IGNAC ŽNIDARŠIČ
iz Grobelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji potu Posebna zahvala Mariji Gorenc, GD Groblje, Šentjemejskemu oktetu, tovarni zdravil Krka Novo mesto, Iskri Šentjernej in Mercator Šentjernej. Lepa hvala duhovnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčeri z družinami
Teden turizma na Dolenjskem [NočnaKolpi
!
I
ALBINA	FE
i
„ Včasih smo delali eden z drugim, eden za vse, vsi za enega. Če je bilo na primer rečeno, da je treba akontacije za 20.000 davčnih zavezancev razposlati v enem tednu, smo to tudi storili, čeprav se je zdelo, da kaj takega ni mogoče. Prav nič z veseljem ne povem, da se mi pogostoma zdi, da se danes kar pogosto trudimo, da bi mogoče spremenili v nemogoče. In to kljub dejstvu, da je moja generacija, ki že odhaja, zrasla in dozorela v spreminjanju nemogočega v mogoče. Vse je nekako zvodenelo, “ pravi Albina Ferbežar iz Novega mesta, nekdanja načelnica novomeške uprave za dohodke, kot upokojenka pa zavzeto dela v novomeški Zvezi borcev, še posebej v odboru Gorjanskega bataljona.
Ferbežarjeva se je rodila na majhni kmetiji v Šmarju pri Šentjerneju. Zagorčevi so imeli 12 otrok. Albina se spominja, kako je družina do šestih zjutraj postorila vse doma, nato pa so se odpravili na dnino v Pleterje. Delali so od sedme do sedme, ob svoji hrani, pleterski so dali le pol litra vina in kos kruha. Ko je prišla vojna, so pri Zagorčevih ostali doma samo bolehni brat, mama in Albina. Drugi s^ šli v partizane ali v internacijo. Ne ve se, kje je bilo težje, v hosti ali doma. Zagorčevim so beli in Italijani velikokrat grozili,
zanesljive smrti jih je nekoč rešilo naključje, da so partizani spustili na svobodo nekega belčka, ki ni imel krvavih rok. Albina se je zgodaj srečala z dolžnostmi Najprej je bila tajnica krajevnega odbora v Šmarju, nato pa še v Šentjerneju. Po osvoboditvi je do leta 1956 delala na referatu za kmetijstvo novomeškega okraja, potem pa so jo imenovali za šefa davčne uprave. Na tem delovnem mestu je bila vse do odhoda v pokoj leta 1973.
Ko jo nekoliko provokativno vprašaš, kako so združljive obljube medvojne mladinske aktivistke, kako po vojni za kmete ne bo davkov, in mesto načelnice davkarije, ni v zadregi za odgovor: „Res je, bili so tudi rubeži in prisilni odkupi Ljudstvo vendar ne more gladovati, država pa za svoje funkcioniranje potrebuje denar. Vendar moram v svoj in svojih sodelavcev zagovor povedati, da otrokom nikoli nismo vzeli krave iz hleva, kmetiču kljuseta. Morda so bile tudi napake, saj se je delalo tako, kot bojevalo, torej „na juriš". Gfedano v celoti, pa tudi najmanj objektiven ocenjevalec ne more trditi, da država ni napredovala, da ljudje niso živeli vse bolje in bolje. Ne vem, kdaj je ta zagnanost izpuhtela, kdaj se je sprevrglo, dejstvo je, da ni več samozavesti, volje, notranje kulture, tudi morale velikokrat ni Samoupravljanje je za poštene ljudi, neprijetno je slišati, da nekdo zasluži 7.000, nekdo drug pa 170.000 dinarjev. Velikokrat razmišljam o tem, čutim se sokrivo, mi borci tega nismo hoteli
Stvari niso več v naših rokah, le še v spominih se vračamo na okope revolucije, ki še ni končana in morda bolj kot kdajkoli potrebuje zavzete, delovne, sposobne in poštene ljudi “
MARJAN BAUER
S«««*'
s
5
0
0
0
0
*
0
0
0
I
*
*
S
0
\
0
\\ I
Zamenjal bo „Gozd-gobe-cvetje" - Osrednji prireditvi razstava „Dom in cvetje' „Dolenjsko svatovanje" — Sčasoma del jugoslovanske turistične ponudbe
in
Ce bo organizatorjem uspelo uresničiti zares bogato začrtani pro-
Skrb za živali je vir veselja
Ponos male dolenjske kmetije žrebička in pes Medi
>%%%%%%%*%%%%%%%%%%%%%%%%*%%%%%'*%%«%%■
Pri Bartoljevih v Velikih Poljanah je življenje uravnano tako, kot je na večini malih dolenjskih kmetij: delo v tovarni, potem pa na zemlji, v hlevu, v gozdu, vinogradu. A po nečem je Bartoljeva kmetija le drugačna od drugih; posebno radi imajo živali. V hlevu mukajo tri glave živine, v svinjaku kruli šest prašičev, po dvorišču brska jata kokoši, kot krona ponosa pa okoli dveh kobilic skačeta žrebička, medtem ko dom čuvata dva psa.
.Čeprav je kmetija majhna, imamo toliko živali. Radi jih imamo, pa je trud z njimi nam vsem v veselje,“ je povedala gospodinja Pepca, na katere ramenih leži breme kmetije, saj mož Janez in hči Pepca odhajata vsak delavnik na delo v Novo mesto.
Za vaščane Velikih Poljan sta zanimiva predvsem žrebička, ki sta zagledala beli dan skoraj istočasno, vendar pa je pravi junak kmetije pes Medi. Zlegel se je- v domačem gnezdu, po „pameti“ pa bi sodil v najbolj plemenita gnezda nemških ovčarjev. Ne da bi ga učili in se kaj dosti ukvarjali z njim, je pes pokazal veliko spretnosti. Kot za šalo pleza po lestvah, uboga čna najrazličnejša povelja, služi kot poštar in nosač. Povsem varno prinese jajce z gnezda in tudi par sočnih klobas bo nedotaknjen nesel v zidanico, nazaj pa steklenico vina. Če ga- cviček prav ne mika, je še kar razumljivo. Za premagovanje teka po mesu, pa je potrebno veliko pasje volje, mar ne?
Zlati lipan Kolpe v Ogulin
V tekmovanju za zlatega lipana najboljši Kuprešanin (Ogulin) - Med ekipami prvi Ogulin, tretje Kočevje
ZLATI LIPAN — Na letošnjem tekmovanju za Zlatega lipana Kolpe je bilo uplenjenih 20 lipanov in ena postrv. Na levi je „zlati“ lipan, ld je letos meril 39 cm, uplenil pa ga je Milan Kuprešanin iz Ogufina. (Foto: Primc)
Na letošnjem tekmovanju „Ztati lipan Kolpe“, ki je bilo 3. julija pri Brodu na Kolpi, organizirala pa jo je ribiška družina iz tega hrvaškega mesteca v sodelovanju z ribiškima družinama Kočevje in Čabar, je uplenil največjega lipana - meril je 39 cm - Milan Kuprešanin iz Ogulina in si tako priboril kipec „Zlati lipan Kolpe 1983“.
Med posamezniki so se na naslednja mesta uvrstili: 2. Jože Štimac (RD Brod na Kolpi), 3. Silvo Bazile (RD Idrija), 4. Dare Kolobota (RD Kočevje), 5. Milan Trpin (RD Kočevje) itd. Med posameznicami je bila najboljša Maša Bastar (RD Kočevje), ki se je tudi v skupni konkurenci uvrstila na 10. mesto.
V konkurenci 13 dvočlanskih ekip pa so se razvrstile ekipe ribiških
gram, potrjen prejšnji teden na sestanku pripravljalnega odbora, potem dobivamo Dolenjci letos s prvim , Tednom dolenjskega turizma1* prireditev, ki bo ne le več kot dostojno zamenjala doslej tradicionalno razstavo ,,Gozd-gobe-cvetje“, pač pa sčasoma prerasla regionalne okvire in dobila mesto v jugoslovanski turistični ponudbi.
noč, ta prireditev pa bo združena z odprtjem lokala, kjer bodo gostom nudili vse mogoče gobarske specialitete. Za kulturno obeležje te turistične prireditve bo poskrbela revija
Kaj obeta letošnja prireditev, ki bo v soboto, 23. julija
#
ŽIVAHEN PAR - Ponos male kmetije sta žrebička, ki sta skoraj hkrati prišla na svet.
IŠČEMO
PARE
V okviru letošnjega prvega „Tedna dolenjskega turizma" bo v soboto, 24. septembra, tudi dolenjsko svatovanje s porokami štirih parov z območja Mokronoga, Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Prireditev bo seveda združena tudi s prikažem folklornih in kulinaričnih posebnosti naštetih krajev.
Vsi zainteresirani pari iz navedenih območij, ki se žele poročiti na prvem dolenjskem sva-tovanju, naj pošljejo prijave (te naj vseljujejo starost in poklic bodočih zakoncev, predvsem pa točen naslov, po možnosti pa tudi fotografije;, najkasneje do 1. avgusta na naslov Dolenjskega lista, s pripisom „Za dolenjsko svatovanje". Izbor štirih parov bo objavljen v drugi avgustovski številki Dolenjskega lista.
• Organizatorica prireditve je „prebujena“ Dolenjska turistična zveza na čelu z novim predsednikom Alojzem Serini-jem, pokrovitelja pa sta IS skupščine občine Novega mesta in tovarna zdravil Krka Novo mesto.
pevcev iz delovnih organizacij Pionir, IMV in Krke, prireditelji pa razmišljajo tudi o plesni reviji v športni dvorani.
Glavna in najbolj atraktivna točka septembrskega „Tedna dolenjskega turizma" bo nedvomno „Dolenjsko svatovanje Poroke štirih parov iz okolice Mokronoga, Novega mesta, Metlike in Črnomlja na novomeškem Rotovžu bodo hkrati pomenile predstavitev dolenjske folklore in kufaaričnih posebnosti krajev, iz katerih bodo pari. Veselo svatovanje, ki se bo začelo že v petek, 23. septembra, po domovih parov, se bo po poročnem obredu nadaljevalo na Loki ob pečenju vola.
B.B.
Le na kratko o nekaterih prireditvah, ki se bodo med 24. septembrom in 1. oktobrom zvrstile po Dolenjski. Pod nazivom „Dom in cvetje" bo ves teden v Novolesovem salonu pohištva odprta razstava cvetja in stanovanjske opreme, ki po pestrosti ne bo prav nič zaostajala za tovrstno razstavo v športni dvorani. V telovadni dvorani OŠ Katje Rupena bo tradicionalna gobarska razstava, v mali športni dvorani pa čebelarska razstava, ki jim bo v okviru tedna posvečen tudi poseben dan. Nadalje bo v tem prostoru še razstava zdravilnih zelišč, organizatorji pa se pogovarjajo še o prikazu dela rejcev malih avali in o modni reviji Ves čas bodo po eni novomeških ulic postavljene tudi prodajne hišice, kjer bo moč kupiti vrsto izdelkov domače obrti. Za ljubitelje polharije bo v Suhorju nad Mirno pečjo organizirana polharska
NOGOMETNI TURNIR V GABRJU
Športno društvo Gabrje organizira v nedeljo, 17. julija, ob 9. uri nogometni turnir za prehodni pokal Gorjancev. Pomerilo se bo osem ekip iz občinske lige. Po turnirju bo zabava s plesom, na kateri bo igral ansambel Samorastniki.
POZABLJENI SPOMENIK PADLIM BORCEM
V poplavi belokranjskih veselic zavzema posebno mesto Noč na Kolpi, ki jo bodo letos že četrtič zapored pripravili Gri-beljci, imenovani tudi „žbular-ji“. Ta turistično zabavna prireditev - na velik travnik ob Kolpi privabi vsako leto nekaj tisoč obiskovalcev - bo letos 23. julija. Za zabavo bodo skrbeli: ansambel Henček s svojimi fanti, Tof, Rifle, Ivo Serdar - Štef s Klanjca, mične manekenke v kopalnih modelih priznane metliške Beti, in še kdo.
Kogar program ne bo zanimal bo lahko „žulil“ pijačo ob številnih stojnicah ali pa bo cedil sline ob dobrotah na ražnju. Če je ni to dovolj, naj zapišemo, <da-je Kolpa ob tem času prijetno topla.
Vsi tisti, ki imate čolne, berite dalje. Na Noč na Kolpi lahko tudi priveslate, kar vam bo prineslo nekaj ugodnosti: ne bo vam treba plačati vstopnine pa še pogoščeni boste. V čoln se morate vkrcati v Pobrežju, kjer vam bo mlinar Kuzma pritisnil žig na dokaz. Iz Pobrežja, malce nad strugo reke, je lep grad, do Gribelj je dve uri veslanja.
Posebna zanimivost letošnje Noči na Kolpi bodo črnomaljski „šlaufarji“, ki so napravili velik splav, s katerim bodo potovali do Gribelj več dni, saj nameravajo kreniti na pot že 17. julija. Njim je seveda razdalja iz Pobrežja do Gribelj prekratka, zato bodo splav, na katerem bodo imeli kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, pričeli porivati že v Dolu pri Starem trgu. fo Črnomlju se že zdaj hvalijo, da bo na splavu harmonikar, pred katerim bo zardeval celo sam Henček, četudi je znano, da je imenovani najboljša „frajtonar“ na Dolenjskem, če ne celo v Sloveniji.
T.G.
Okolica spomenika padlim borcem med NOV pri železniški postaji v Brežicah kaže žalostno podobo. Po tleh ležijo smeti in odpadki, okrasno cvetje se je razraslo v pravo grmovje, tako da se spomenika skoraj ne vidi več, stare klopi pa so že odslužile svojemu namenu in so neprimerne za obiskovalce in sprehajalce. Poleg odgovornih, ki so očitno pozabili na spomenik padlim, tudi sprehajalci tako kažejo svojo „kulturo“ < JANKO BLAS
JAMARSKI TEČAJ NA ROGU
Jamarski klub Vinko Paderšič-' Batreja iz Novega mesta prireja od 22. do 31. julija na Kunču sred) Kočevskega Roga intenzivni jamar ski tečaj. Tečaj je povezan s taborje; njem. JUdeležencem bodo predstavil' osnove jamarstva, jamarske tehnik* in praktično raziskovanje jam it brezen. Vsi, ki bi želeli v jamarsk* vrste in na tečaj, naj se prijavijo rt naslov: Zdravko Bučar, Dolenjsk* Toplice, ali na tel. (068) 85—749.
Kos v državnem dresu
NAJBOLJŠI STRELCI PARTIZANA KRŠKO
Lepi uspehi novomeških letalcev: Iztok Pekolj prvi Portorožu, Slavko Kos v državni reprezentanci
Prve tri ekipe so dobile poleg diplom še kipce lipana (posebne pokale).
Tradicionalno tekmovanje „Žlati lipan Kolpe" je tekmovanje članov ribiških družin s slovenske in hrvaške strani zgornjega dela Kolpe, na katero povabijo tudi ribiške organizacije, s katerimi te ribiške družine tesno sodelujejo. Posvečeno je dnevu borca (pred tekmovanjem so položili venec k spomeniku padlim v Brodu na Kolpi) in krepitvi bratsva med narodoma.
Kot svojevrstno zanimivost naj na koncu navedemo, da tudi letos ni dosegla uspeha ekipa muharske sekcije, ki organizira za ribiče tudi šolo muharjenja, kar pomeni, da so bili učenci boljši od učiteljev.
J. PRIMC
NOVO MESTO - Člana aerokluba Novo mesto Slavko Kos in Iztok Pekolj sta se v minulem mesecu udeležila kar treh tekmovanj motornih pilotov in dosegla velike uspehe.
Aeroklub Ajdovščina je pripravil tekmovanje v treh zračnih poteh, kjer so morali piloti opraviti zahtevne naloge iz navigacije, časovne točnosti in natančnim pristajanjem. Iztok Pekolj je v končni razvrstitvi zasedel odlično peto mesto, Slavko Kos pa deseto. Oba pilota sta se udeležila tudi državnega prvenstva za prehodni pokal maršala Tita -26. jugoslovanskega acrorallyja, ki so ga pripravili v počastitev 40-letni-ce ustanovitve prve letalske baze in 35-letnice ustanovitve letalske zveze Jugoslavije. Slavko Kos je v disciplini natančnega pristajanja osvojil tretje mesto, v generalni uvrstitvi pa je zasedel peto mesto in se tako uvrstil v državno reprezentanco v razredu aerorallyja in bo v naslednjem letu barve Jugoslavije zastopal na svetovnem prvenstvu v Italiji. Na istem tekmovanju je Iztok Pekolj zasedel 16. mesto.
Velikega uspeha v mednarodni konkurenci pilotov iz Švice, Nemčije, Italije in Avstrije je bil Iztok
Pekolj deležen v Portorožu. Med 36 letalci, ki so se pomerili v preciznem letenju za memorial tragično preminulega Branka Ivanuše, je osvojil prvo mesto.
STUDENEC - Trap sekcija $ krškem Partizanu je pripravila J julija v počastitev dneva borca str* Ijanje na glinaste golobe. Na strt lišču lovske družine Studenec jf med ekipami zmagal Partizan Kršlrt pred LD Globoko in LD Pišece, posamezniki pa je bil najboljši Jožj Žabkar (Partizan Krško), drugi je t’ Franc Kene (LD Globoko) in tret)
PrtlHp ZpliČ (Parf 17 o n Ič relzn)
S ■
OPAZNI TEKMOVALNI NASTOPI — Upravnik letalske šole Dolenjskem letalskem centru, Slavko Kos, sije z dobrimi uvrstitv*
mi v letošnjem letu že zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu *
Italiji. (Foto: J. Pavlin)
SPOSOJENO TRNJE
— Te 3(0 je odkriti glavne krivce. $o preveč poznani.
(Iz Mladosti)
— Odločitev je bila sprejeta soglasno — na splošno zaprepa-denje.
(Iz Mladosti)
— Tudi upokojenci so dobili svoj zakon. Zdaj jim bo lažje, tudi pokojnine bodo kasnile po zakonu.
(Iz Politike ekspres)
— Efekti naše stabilizacije niso bogve kako vidni, so pa zato opaznejši — defekti.
(Iz Večernjih novosti)
— Končno bomo ..udarili kontro" ’ dražitvi zahodno-nemške marke. Podražili bomo naše marke, poštne.
(Iz Politike ekspres)
družin tako: 1. Ogulin II (Drago Cindrič, Josip Rožan), 2. Idrija (Silvo Bazilc, Božo Horvat), 3. Kočevje III (Maša Bastar, Dare Kolobota), 4. Brod na Kolpi III, 5. Ogulin I, 6. Kočevje II, 7. Brod na Kolpi II, 8. Brod na Kolpi I, 9. Kočevje 1 itd.
MAČJA NOC V GRADCU
GRADAC - Gradaški mački, najbolj množično in najbolj delavno društvo iz tega belokranjskega kraja, bodo v soboto priredili na prostranem grajskem parku v Gradcu ,,mačjo noč", kjer bo za ples in zabavo poskrbel ansambel Vilija Petriča. Izkupiček te veselice bodo namenili za gradnjo gasilskega doma. „Mački“ so letos za dom prispevali že 200 tisočakov, po krajevnem prazniku 26. julija pa bodo zabetonirali prvo ploščo. Seveda je odveč poudarjati, da so vse delo pri gradnji opravili prostovoljno in da bo tako tudi naprej.
Hidrant naj si pa
Jožič Repič je bil največji kmetovalec v Repičevini. Njegovo posestvo in poslopja so stala ven iz mesta, kot se to za kmeta spodobi. Repič ni bil zarukan kmet, kot si navadno mestni ljudje predstavljajo ljudi z dežele, ampak je bil bistre glave. Občinskim bučam je znal postaviti takšna vprašanja, da so se iz zelene barve v hipu spremenile v rdečo. Krasila pa ga je še ena lastnost: potegoval seje za napredek. V neenakem boju z odgovornimi velmožmi iz Repičeve drage mu je uspelo pripeljati asfalt do dvorišča. Ce mu je telila krava, je le zavrtel telefon, ki
je stal na polici dnevne sobe. Pred leti je na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka dosegel celo to, da so povlekli vodovodne cevi do njegovega posestva.
„Če bom plačeval, hočem od tega tudi nekaj imeti! Poleg tega pa je že čas, da skoraj pet desetletij po osvoboditvi zvrnem prvo čašo pitne vode iz vodovoda, ne pa da se nagibam nad vodnjak," je udaril po mizi.
Zataknilo pa se je pri hidrantu.
„Ne bi bilo neumno, če bi postavili v začetku zaselka hidrant," je predlagal ob obi-
sku možem komunalne skupnosti.
„Pa še barvni televizor ti bomo namestili," se je norčeval skozi redke zobe vodja komunalne samoupravne skupnosti.
„Hidrant stane osem tisoč dinarjev. Gotovo gospod Repič misli, da pobira naša skupnost denar po cesti približno^ I tako, kot pospravlja on jeseni krompir," je zabavljal računovodja samoupravne komunalne skupnosti.
„ Lahko pride do nesreče in hidrant bo še kako potreben," je vztrajal Repič, a so ga porinili skozi vrata z beseda-
mi, da ni časa za prazno govoričenje in trmoglavljenje, kajti gledati je treba na vsako paro.
Kmalu po prvem javljanju sirene se je zvedelo, da gori Repičevo poslopje. Gasilska društva bližnjih krajevnih skupnosti so drvela na prizorišče, da bi čimprej zadušila rdečega petelina.
„Kje imate hidrant? “ je zatulil poveljnik gasilske desetine.
„Na samoupravni komunalni skupnosti," je odgovoril Jožič Repič.
Drugi dan je človek iz zavarovalnice ugotovil, da je napravil ogenj škode za dva milijona petsto tisoč dinaijev.
TONI GASPERlC