148 Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook da se vrsta v obdobjih poplav na Barju morda pojavlja pogosteje, kot je znano sedaj, in je bila v preteklosti spregledana. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e–mail: mitja.denac@gmail.com Ribji galeb Ichthyaetus ichthyaetus Pallas’s Gull  – one 1cy individual moulting into 1st winter plumage observed between 16 and 19 Sep 2020 at Lake Ormož (UTM WM93, NE Slovenia); only seventh record for Slovenia Precej stabilno in vroče vreme je zaznamovalo obdobje med 12. in 18. septembrom 2020, ko je bilo Ormoško jezero izpraznjeno. Opazovanje ptic je zato postalo po deseti uri precej oteženo zaradi močnega migotanja vročega zraka nad blatnimi in vodnimi površinami, zato sem okrog devete ure zjutraj dne 16. septembra teleskop preusmeril iz oddaljenih plitvin s pobrežniki na manjši prodnat otok, ki se je ustvaril sredi glavne struge reke Drave. Na njem se je zadrževala jata sedmih spremenljivih prodnikov Calidris alpina in dveh komatnih deževnikov Charadrius hiaticula ter skupina večjih galebov, ki sem se jo namenil pregledati. Med 13 rumenonogimi galebi Larus michahellis je mojo pozornost pritegnil nekoliko večji galeb z zelo dolgim in močnim kljunom ter plosko glavo, ki je sedel približno sredi jate (slika 4). Galeb ni bil odrasel, nad in pod očesom pa je imel majhni, ledvičasti beli lisi, ki sta dajali njegovemu »obrazu« precej nenavaden videz, popolnoma drugačnega od rumenonogih galebov. Hitro sem ugotovil, da opazujem ribjega galeba in o tem sem obvestil Luko Božiča, Tilna Basleta in Dominika Bombeka, ki so bili istočasno v Ormoških lagunah in so si galeba čez nekaj minut tudi ogledali, kasneje tistega dne pa ga je opazoval tudi Alen Ploj. Skupaj smo tudi zaključili, da je opazovani galeb prvoletni, ki se goli iz juvenilnega v prvo zimsko perje. Galeb se je na jezeru zadrževal še vsaj do 20. septembra (R. Lobnik pisno ). Opisano opazovanje, ki ga je potrdila Nacionalna Komisija za redkosti, je sedmo opazovanje ribjega galeba v Sloveniji in prvo po letu 2014. Vsa opazovanja so iz severovzhodne Slovenije, v večini primerov pa so se ribji galebi pri nas zadrževali več časa (tudi več mesecev) in se skupaj z drugimi galebi klatili naokrog ter bili posledično opazovani na več lokacijah (Božič 1997, Hanžel 2013, 2015, Štumberger 2000). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e–mail: mitja.denac@gmail.com Kukavica Cuculus canorus in hribski škrjanec Lullula arborea Cuckoo  & Woodlark   – an adult Woodlark feeding a young Cuckoo observed on 20 Jun 2020 on the Karst plateau near Črnotiče (UTM VL14, SE Slovenia) Kraška planota nad Črnotičami, med Črnim Kalom in Podgorjem, je imenitna lokacija za opazovanje ptic. Med sprehodom po travniku sva z Maksom opazila hribskega škrjanca s hrano v kljunu. Zanimalo naju je, kje bi ptica lahko imela gnezdo, zato sva ga začela podrobneje opazovati ter spremljati njegova premikanja. Slika 4 / Figure 4: Ribji galeb / Pallas's Gull Ichthyaetus ichthyaetus, Ormoško jezero, 16. 9. 2020 (foto: M. Denac) Slika 5 / Figure 5: Hribski škrjanec / Woodlark Lullula arborea, Černotiče, 20. 6. 2020 (foto: M. Sešlar) 149 Acrocephalus 41 (186/187): 145–155, 2020 Na najino veliko presenečenje sva opazila, da ptica sledi kukavičjemu mladiču. Mladič je bil že dovolj velik, da je lahko letel kratke razdalje med drevesi in grmovjem. Odrasel hribski škrjanec mu je zvesto sledil ter mu prinašal hrano. Prav tako je mladič zelo intenzivno prosil za hrano s klicanjem. Žal nama fotografije hranjenja ni uspelo narediti, saj se je mladič kukavice spretno skrival v notranjosti dreves in grmov. Tjaša Zagoršek, e-mail: tzagorsek@gmail.com Maks Sešlar, e-mail: seslar.maks@gmai.com Veliki skovik Otus scops Scops Owl  – one individual, presumably a female, aggressively attacked Edible Dormouse Glis glis close to Scops Owl nest at Studenčice (UTM VM33, NW Slovenia); Dormouse was successfully driven away from the Scops Owl nest Strategija agresivne starševske obrambe gnezd pred plenilci je znana pri nekaterih vrstah iz družine pravih sov Strigidae, kot so kozača Strix uralensis (Kontiainen et al. 2009), lesna sova Strix aluco (W allin 1986) in mala uharica Asio otus (Galleoti et al. 2000). Pri velikem skoviku Otus scops obramba gnezd pred plenilci ni bila zabeležena. Konec julija 2019 sem v nočnem času v bližini vasi Studenčice opazoval gnezdilnico, v kateri je gnezdil veliki skovik. Na drevesu, na katerem se je bila gnezdilnica z mladiči, sem opazil polha Glis glis. Ko se je ta začel približevati gnezdilnici, ga je veliki skovik agresivno naskočil. Napadal ga je s ponavljajočimi udarci in ga hitro uspešno pregnal z drevesa. Pri tem se je oglašal z značilnim zvokom tleskanja s kljunom, ki ga poznamo pri agresivnem vedenju nekaterih samic sov ( Heinrich 1993, lastni podatki). Znano je, da polh lahko upleni jajca ali mladiče ptic ( Adamík & Král 2008, Juškaitis 2006). Za gnezdilnicami in naravnimi dupli pa med polhi in pticami prihaja tudi do kompeticije za gnezdišča (Gatter & Schütt 1999). Aljaž Mulej, Na Trati 2, SI–4248 Lesce, Slovenija, e−mail: aljaz. mulej@gmail.com Slika 6 / Figure 6: Mlada kukavica / young Cuckoo Cuculus canorus, Černotiče, 20. 6. 2020 (foto: M. Sešlar) Planinski hudournik Tachymar ptis melba Alpine Swift  – territorial behaviour of a small flock observed on 9 Sep 2020 in front of a cliff of Velika Martuljška Ponca, Julian Alps (UTM VM04, NW Slovenia); possible new breeding site for the species Dne 9. 9. 2020 sem med vzponom proti zatrepu Velike Dnine v Julijskih Alpah opazil manjšo jato planinskih hudournikov. V krogih so neutrudno preletavali območje in se vselej, ko so bili najbližje specifični skalni steni (gre za previsno rumeno/rdečo steno z JZ ekspozicijo v Veliki Martuljški Ponci), intenzivno oglašali. Takemu vedenju sem bil priča več ur. To vedenje sem doslej opazoval npr. na znanih kolonijah na Kraškem robu, zato opisano opazovanje kljub poznemu datumu povezujem z zelo verjetnim gnezdenjem na tej lokaliteti. Domnevnost trditve je podkrepilo mnenje strokovnjaka za to vrsto Cristopha Meierja, ki pravi, da ima planinski hudournik širok časovni razpon gnezdenja, ki ga prilagaja ugodnemu stanju v naravi. Ker gre v tem primeru hkrati za visokogorsko območje in za planinskega hudournika eno višjih geografskih širin njegove razširjenosti, je utemeljeno pričakovati kasnejši začetek gnezdenja. Nadalje, ko mladiči zletijo iz gnezda, je znano, da se vračajo na prenočevanje v ali v neposredno bližino kolonije (Meier et al . 2020, C. Meier osebno ). Morebitnih pristankov v steno nisem mogel potrditi, delno zaradi oddaljenosti in pomanjkanja optične opreme, predvsem pa zaradi težav pri iskanju in sledenju silhuet na modrem nebu in slušni deorientaciji, ki jo povzročajo odmevi v Veliki Dnini. Na podlagi okoliščin opazovanja pa verjamem, da so zjutraj hudourniki zleteli iz skalovja, ki obdaja Veliko Dnino. Da nekje na tem območju obstaja kolonija, sem sumil že prej, zaradi stalnih opazovanj vrste z okoliških vrhov. Razlika je ta, da jih poprej nikdar nisem slišal.