11. številka._Ljubljana, v petek 15. jaimvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MRI
[ahaia vsak dan neler, iaimli nedelje in praenike, ter velja po posti prejeman ca «nt ro-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za četrt leta b gld. 80 kr., » jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, no 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., *e ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravnistvo je v Gospodskih ulicah it. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Trgovinske pogodbe.
Spisal Vašo Pe trićii-, član trgovinske in obrtniške zbornice kranjske.
Naša publicistička koleginja .Novice" Čutila je potrebo izreči o naših, v .Slovenskega Naroda" St. 289. in 290. natisnjenih dveh člankih o novili-trgovinskih pogodbah neugodno sodbo ter mej dragim trdila nastopno:
„Pred par dni) čitala sta se dva članka v .Slov. Nar.", podpisana od člana trgovinske zbornice Ljubljanake, katera se jako nepovoljno izražata o dotičnih dogovorih. Jeli ta obsodba utemeljena? Nimam volje, pole mizo vati proti piscu teb člankov, toda naravnost rečem, da se ne strinjamo z njim. Kaki so razlogi, s kojimi mož skuša pobijati pogodbe, za to navajam le jeden slučaj. Gospod član-kar jadikuje mej drugim, da bode vsled nemške pogodbe uničena cvetoča tekstilna obrtnost avstrijska, Češ, nemški izdelki bodo preplavili naša tržišča. In vender so se pri odsekovib obravnavah baš za Btopniki istih industrijelnih strok toplo zahvaljevali ministru, da se mu je posrečilo varovati njih interese, in minister je v svojem govoru bil naglašal, da se je naša vlada pri svojem pogajanji strogo držala onih nasvetov, kateri so jej bili došli baš iz sredine prizadetih tovarnarjev dotične obrtnosti !*
Dikcija kakor vse jedro tega članka sta nam nemudoma razkrila, kdo jo prouzročil to neprijazno aodbo in pobijal naše na patrijotiški podlagi stoječe gospodarske pomisleke, ne da bi, kakor pravi, z nami polemizoval.
Ne dvojimo, da si pisatelj tiste kritike ne želi polemike, kajti vzlic temu, da ni strokovnjak, poučen je v narodnem gospodarstvu tako dobro, da ne taji, da se uaslanjaio naši argumenti na gospodarske skušnje mnogoletne strokovne delavuosti, katere se vrh tega zlagajo s sodbo bistroumne po-litiške ekonomije, katero zastopata Friderik List in Henry Carev.
Vidi se, da zmatra pisatelj te kritike poli-tiško oportuniteto za tehtnejši razlog, nego stvarno gospodarsko stališče, s katerega smo sodili mi ; ■koraj nepotrebno pa se nam sdi naglašati posebe, da pišoč v ponosui zavesti svojega prepričanja in kot pristni patrijotični državljani nismo imeli dru-
LISTEK.
Neprostovoljni ubijalec.
Povest. Spisal V. G. Koiolenko; poslovenil Z. Dokler. (Dalje.)
— Dobro — rekel je voznik, kot da bi se bil zjedinil z gospodarjem. Dobil boš konje. Takoj grem na postajo, ne daleč od tukaj.
— Ali se ne morejo bliže dobiti? Pomisli, dolgo bode ....
— Ne bode dolgo — odvrnil je voznik, a gospodar je pridodal jezno:
— Kaj si tako nestrpen? Veš-li, da pregovor pravi: »Skoro, da ne sporou (kmalu, a ne koristno). Veš-li?____
Voznik se je začel oblačiti za zapahom. Go-Bpodar mu je nadalje to in ono pravil s svojim debelim, starim ljudem lastnim glasom.
— No, dečko, sem zaslišal gospodarja že zunaj vrat, povej to .ubijalcu", naj se požuri. Saj vidiš, da Že komaj čaka.
V tem trenotku se je začul na dvoru topot tekočih konj.
gega smotra pred očmi, nego naš vkupni državni blagor
Tudi mi nečemo polemizovati, v dolžnost si pa štejemo — da bi hh naše molčanje ne tolmačilo kot priznanje — odgovoriti na kratko, prepustivši .ruuMKrbo nepristranskim, a interesovanim čitateljem.
Da so se severočeški in moravski državni poslanci kot zastopniki najvažnejših izdelovaliŠČ tekstilne naše obrti izrekli za v govoru stoječe trgovinske pogodbe in zanje celo mmiatru izrekli zahvalo, k temu vodili so jih gotovo oni isti razlogi, kateri so prouzročili, da so se zastopniki našib vinskih okrajev odločili glasovati za in ne proti tem pogodbam.
Jeli pa to bilo dobro? Nikakor ne! Ti gospodje poslanci naj le uprašajo svoje volilce, ti gotovo ne bodo pritrdili gospodarskemu nazoru svojih zastopnikov.
Tudi zastopniki tekitilno-obrtnib okrajev imajo razlogov dovolj plašiti se sodbe pmducentov te obrtnost, in sicer v prvi vrsti sodbe tvrdk : Anton Liebig & C. v Zvvarovu, F. Schmitt v češki Ajhi, Praško-Smihovske tovarne za katun v Pragi, Adolf Lbw in sin v Brnu, še bolj pa se jim je plašiti sodbe manjših pmducentov, akopram se bodo sklicevali na gospoda Frana Leitenbergerja v Kosnoa-nosu, — ki ima prav s svojega stališča.
Veliki in bogati tovarnar zamore baš zato, ker je močan in bogat, delati konkurenco naprednemu inozemstvu, ker ho idu na razpolaganje tista jačja produkcijska sredstva, kakor inozemcu. To pa ne velja za malega producenta, kateri deluje z malim kapitalom, slabimi stroji, malo izurjenimi delavci in pri visoki stanarini že itak težko izhaja. Ako izgubi le-ta dosedanjo gospodarsko zaščito, ponehala bode sploh samostalnost njegovega podjetja in prisiljen bode postati boren od skromne mezde živeč delavec. Zadnjih deset let oglasilo se je več sto samostojnih podjetnikov kateri plačujejo državi več davkov, kakor posamni velikaui a. la Leitenberger, katere bi bilo torej podpirati ne pa uničevati.
Po naši sodbi bilo bi državi podpirati zlasti malih in slabih podjetnikov delovanje, ne pa velikane in bogataše.
Poslednja beseda starčeva mi je pregnala zaspanec. Sedel sem proti ogni u iu sem se zamislil. Temna noč, neznan kraj, neznani ljudje, ne povsem
umevne besede, in končno ta čudua beseda.---
Moji živci so bili razdraženi.
Čez uro sem začul pod oknom zvonec voznikov. „Trojka" se je ustavila pri hiši. Umiril sem se in stopil na prag.
Nebo se je precej razjasnilo. Oblaki so hitro bežali, le tu in tam so se še zbrali za nekoliko časa. Dež je prenehal. Samo zdaj pa zdaj je še pala kaka kaplja, kot da bi se bila izmuznila bežečim oblakom. Tajga je šumela. Vzdignil se je vzhodni veter.
Gospodar me je spremil s svetiInico v roki Vsled tega sem mogel spoznati svojega voznika. Bil je mužik ogromne postave, krepak, širokopleč, cel gigant. Njegov obraz je bil nekako pokojno temen s tem izrazom, ki tlači navadno zastarel silni čut ali davno zasnule neprijetne misli. Gledal je narvanost in temno.
Da resnico povem, se je v meni vzbudila Želja, opustiti vožnjo in prenočiti v topli sobi „inulokana", a to le za trenotek. Potipal sem samokres in sedel
Umevno je, da se tudi teh zadnjih ne branimo in da želimo, naj bi živel v vsaki ulici kak milijonar. Potem bi se vrnili v domaČe blagajnice po vsem svetu, na Angleškem, Francoskem, v Belgiji in na Nemškem raztreseni državni vrednostni papirji in zacelila bi se iz tega brezdomovinstva nastala, vedno krvaveča rana naših trgovinskih razmer in uresničila bi se toli želno pričakovana regulacija državne valute, da ne upoštevamo velike koristi, katere bi nastale vsled tega našim obrtnikom.
Po prirodnih zakonih nastane iz malega vse, kar je veliko, in zato je domaČo, napredujočo in z velikimi težavami borečo se obrtnost podpirati in negotovati z največjo paznostjo in blagor tisti deželi, kjer je zasejano seme takemu novemu življenju. Ne glede na to, da pravzame takova obrtnost velik del davčnih brenion, ima od nje dobička tudi kon-sument, kajti delujoč z jednostavnejšim aparatom, prodaja sčasoma kupovalcu blago ceneje nego veliki podjetniki, katere v znižanje cen prisili zgol konkurenca nižjih producentov. Pridobivajoč vse bolj in bolj terGoa, širi in povzdiguje se mala ta obrtnost, postane tovarniška in sveto\na in voditelji držav gledajo nanjo z upravičenim ponosom.
Tudi na Kranjskem je nekaj te male obrtnosti — izdelujejo se slamniki, glavniki, čipke, krtače; lesna obrt in čevljarstvo je cvetoče — in kar se dostaje cene, ne more konkurirati ž njo nobena tovarna, ako tudi izdeluje lepše blago.
Usoda bila bi nam milostna, da nam omogoči povrniti se za 100 let na naš svet, da vidimo, kaj se je v tem času zgodilo z našo obrtnostjo.
To isto, kar nas uči domača obrt, vidimo tudi pri češki tekstilni obrtnosti iu pri drugih avstrijskih obrtnostih, začetek je povsod majhen in iz majhnega se razvije veliko.
Mi se ne nauduAujemo ni za absolutne zaščitne carine niti za absolutno svobodno trgovino. Za prvo smo že odrasli, za drugo še nismo zreli dovolj. Uneti pa smo zato, da se poprimemo tega ali onega zistema kakor slučaj nanese in kakor to zahtevajo državni interesi. Primerno zaščitno carino pa zuhtevamo oudu, kjer smo se prepričali po temeljitem preiskovanji, da bi bila v nasprotnem slučaji ta ali ona vrsta naše obrtnosti zavisim v svojem
v voz. Voznik je spustil zaveso in se ne ravno hitro vsedel na kozla.
— No, čuješ, »ubijalec" — rekel je starček, pazi, dečko, na oba. Sam veš.....
— Vem, odgovoril je voznik in konji so zdirjali v temno, deževno noč.
Dva-, trikrat se je še prikazala luč v raztresenih bajtah. Tu in tam pred črnim gozdom se je vil v mokrem zraku dim, iskre so švigale in ugašale, kot da bi se tajale v mraku. Od tu je zadnje znamenje življenja zginilo. Okrog je bila črna .tajga", da, temna noč.
Konji so mirno dirjali in me peljali proti usode-polnemu logu, toda do tja je še bilo šest vrst, in jaz sem še lahko dobro premislil svoj položaj. Kakor se to često zgodi v trenotku vzbujenja, se mi je ta zdaj kazal jasno. Spoimiivši se šumnih postav „baklanov", taiustvenega kupca, njih spremljevalca, zatem čudne vetrajnosti, s kojo so mi oni sledili, sem prišel do zaključka, da tne v logu čaka kakšen si že bodi dogodek. Uloga, kojo bi imel igrati pri tem moj mrki voznik, mi je bila neznana.
Vse se je moralo kmalu razjasniti. Na nekoliko razsvetljenem, no vender še dovolj temnem obkrožju sem že videl obris gorovja.   Na njem jo
razvoju ali pa celo v nevarnosti za svojo eksistenco. Ako pa se sklepajo trgovinske pogodbe kar za dobo 12 let, potem ni mogoče upeljati zaščitne carine in zapuščini obrtnosti ne preostane druzega nego izbrati si način pogina.
Da je vsa srednja Evropa samo jedna jed-notna država z jednakimi namerami, tedaj a le tedaj bilo bi umestno takšno izravnanje gospodarskih interesov in takšua trgovinska politika. IuaČe je pa utopija, zakaj že Ogerska ima druge interese nego mi, druge interese ima tudi Italija, Nemčija itd.
V gospodarskem življenj t stojita si nasproti dva faktorja in držuva ima težko nalogo posredovati mej njima ter ju pridobiti za izravuujoč, pošten kompromis, in ta dva faktorja sta. producent in konsument. (Konec prih.)
Državni zbor.
Na Dunaji 14. januvarja.
V včerajšnji seji nadaljevala ne je obravnava o trgovinskih pogodbah in bode baje trajala neprenehoma do sobote. Skoro gotovo je, da ostane vse protiveuje proti sklepu pogodbe z Italijo brezuspešno in bode vlada dobila veČino za vsprejem vseh pogodeb, kajti vse zbornice so doslej vsprejele trgovinske zvezo — in naša naj bi istega ne storila? Saj so jej mnogo časa pustili, da vidi vzgledno disciplino iseh inih zbornic, ki so je tudi vsprejele. Na večjo korist, ki jo imajo vse one države, katerih zastopi so vsprejeli doslej pogodbe se seveda ne ozira. No, wnj bode tudi naša zbornica vsprejela iste pogodbe, akopram so precej glasno rožlja proti njim.
Ob ICP/4 uri v jutro otvoril je predsednik Smolka 95. sejo posl. zbornice ter dal pročitati došle peticije. Mej njimi uložile so se iz straui slovenskih poslancev proti pogodbi z Italijo tri,
iu sicer :
Imenom kmetijske podružnice Vipavske in nekojih vipavskih občin uložil je prošnjo za prena-redbo nastavka carine na vino v pogodbi z Italijo dr. Ferjančtc; imenom občin Rijnn, Kopriva, Dutovlje, Tomaj, Skopo in Tržaškega gospodarskega društva isto Nabergoj, in imeuoin občin Oinišelj, Žmin), Baška, Tirjau, Vepriuac, Vrbnik in gospodarskega društva Opatija pa Spinčič.
Po prehodu na dnevni red nadaljevalo se je razpravljanje o trgovinskih pogodbah.
Prvi govornik proti posl. Dipauli imenuje sklep trgovinske pogodbe z Italijo t-ospodarsko kata-Btrofo. Pogodbi z Nemčijo se nikakor ue ustavlja, akopram nam tudi ni nikakor posebno ugodna in živinsko kupčijo z vzhodom skoro uaravnost izključuje. O italijanski pogodbi pa meni, da bi ue dobila večine, ako bi ne bila Italija član trojne zveze. Se ve da vlada je to vedela in je radi tega pogodbo z Itiilijo kar priklopila oni z Nemčijo. V trgovsko-političuem in do cala atvarnem oziru moru se protiviti zvezi /. Italijo na pročrtaui podlagi, ki bode vinorejce veduo vznemirjala in do cela oneBrečila. Nasprotne izjave je primoran vsekakor zavračati. Tudi naša tekstilna obrt bode trpela. C ■ že poročevalec večine sam priznava, da je carina na vino popolnem  neopravičena žrtva  sama po   sebi, pač
o vrhu šumela bosta, vzdol, v temi je šumljala rečica. Na jeduem mestu je kvišku molela velika črna skala. Bil je to „Čortov palec" (hudičeva skala). Pot se je vil nad reko, proti goram. V „Oortovem palcu" se je oddaljil od hrbtišča gorovja in prikazala se je mala vasica. To je bilo nevarno mesto, proslavjeno z mnogimi čini vitezov „sibirske noči." Ozek, kamenit pot ni dopuščal hitre vožnje, a grmovje je do poslednjega trenotka zakrivalo] napad Prišli smo v nižino. „Cortov palec" 86 je vzdigoval nad nami, vedno bolj kvišku rastoč. Oblaki so drvili nad njim, in videlo se je, kakor da bi se zadevali ob njegov vrh.
Konji so šli počasi. Danui je pazno tolkel s kopiti, verno motreč pot. Vaje so visele proti globini in bo neprijetno škripale. Voznik jih je pomi-rozal iu njegovi obodritelni klici so odmevali v zraku.
Kar so se konji ustavili. Voznik je mirno obsedel. Jaz sem vstal. Na potu mej temnim grmovjem se je nekaj črnega videlo in gibalo. Grmovje ne je majalo.
Voznik je takoj ustavil konje. Mi smo ušli jiapadu od strani. Tudi sedaj je bil položaj še resen. Nazaj se vrniti je bilo nemogoče. Hotel sem že ustreliti na srečo, ali hitro sem to opustil.
(Dalje prih.)
mnenje manjšine ni neopravičeno. Vsprejetje te točke pogodbe pomeni za nas velikansko Žrtev, kajti vinogradi laški niso toli oslabeli in tudi ne bodo kakor izvaja poslanec Šuklje.
Naslednji govornik Gasser meni, da se je treba postaviti na mesto obče državno in ne zastopati samo svoje volilce in to sosebno v toliko važni zadevi, kot je sedanja obravnava. V nadaljnem govoru dokazuje od Amerike preteču nevarnost in zaključi svoj govor, da bode glasoval za predloge, izimši onega z Italijo.
Mladočeh Adame k ugovarja trgovinski trojni zvezi, ki dokazuje le onemoglost trgovinske politike naše države. Sedanja zveza pomeni napoved boja z vsemi namorskimi velesilami, a ne daje nikakib ga raucij za stalnost ugodnih razmer. Silno slabo bodo nove pogodbe uplivale na našo trgovino v orijentu, kajti Nemčija preplavila bode s svojimi pridelki orijent in mi se jej umaknemo. Avstrija postane s časom i trgovinsko odvisna od Nemčije, ako se tako nadaljuje: češki narod pa ne bode dopustil nikdar, da bi bil češki kralj, nemškega cesarstva vazal.
Posl. Gomperz skuša nasproti Kramaru dokazati, da je le želeti trgovinske zveze sosebno z Nemčijo in trdi, da so omenjenega govornika pač vodili politični motivi, da se je izrekel proti zvezi. On misli, da bode za najširše kroge prebivalstva nove pogodbe neprecenljiv blagodar.
Tovariš Dipaulijev grof Terlago se strinja popolnem z Dipaulija govorom in trdi, da bode uvoz iz Italije od leta do leta rastel in uničil domaČo vinotrštvo, ker bodo laška viua cenejši od domačih. Koncem govora stavi v svojem in svojih tovarišev imenu resolucijo naj vlada dožene revizijo carinskega nastavka na vino v pogodbi z Italijo. Reso-lucipi se vsprejme.
Jedini posl. C o roni ni Fran izjavi se izmej poslancev jugoavstrijskih dežel brez vsakega pridržku za izvedenje pogodbe z Italijo. Vender pa stavi dve resoluciji, v katerih prvi želi naj vlada dožene v sporazumu z laško vlado, da se dovoli i nešim vinom vse, kar se laškim, v drugi pa zahteva, da naša vlada vinotržtvo naše po moči podpira.
Govornik izjavi tudi svoje mnenje, da bode nova pogodba z Italijo na goriško vinorejstvo prav dobro uplivala, ker bodo Gorica ni baje svojo vino za dobro ceno prodajali na Furlanskem.
Seja se na to ob 4l/a uri popoludoe zaključi.
V 04. seji uložil je mesta Ljubljanskega po-slauec Kušar predlog uujnosti, da se dovoli državnim uradnikom od 11. do 8cina dragiuska do-klada.
Politični razgled.
Hiotrtftiije tležcle.
V Ljubljaui, 15. januvarja. JJeželni zbori.
Govorilo se je, da bodo sklicani deželni zbori na 5. februvarja. To pa še m gotovo, vlada bi to rada zopet odložila do meseca aprila in sicer za-to, da bi državni zbor rešil predloge glede Dunaja. Nam so naše dežolnu razmere bolj važne nego Dunajske iu zato bi bilo pač umestno, da deželni odbor tirja izvršitev ustavnih pravic. Vlada ustregla bode glede deželnih zborov samo Poljakom iu sklicala gališki deželni zbor začet kom meseca februvarja in sicer za teden dnij, dočira bi zasedanje državnega zboru trajalo neprestano do Velike noči. Kakor rečeno, namerava vlada vse to le zategadel, da bi se rešile Dunajske zadeve. Izza kulis bo čuje, da se deželui zbori sedaj zato še ne bodo sklicali, da bi komisija za razdelitev Čeških sodnih okrajev pripravila kaj več materijala za češki deželni zbor. Kolika skrb prestavne naše vlade za nežne Želje nemških liberalcev!
Klub konservativcev,
Zahtevanje kluba konservativcev, da bodi mej njim in vlado v bodoče ožja dotika nego doslej, našlo je milost pri grofu Taaileu. O garancijah, katero so se še pred kratkim tako slovesno tirja le, ni več govora. Klub dosegel je to, da bode grof Falkenhavn, poljedelski minister, stopil s Hoben-wartoviin klubom v ožjo dotiko. Celo „Grazer Volks-blatt" ni zadovoljen s tem, kar zove vlada koncesijo in pravi, da je mej člani konservativnega kluba občno mnenje, da je „doba za govorjenje potekla in da je prišla doba za delovanje". Mi se le čudimo, da se dado jugoslovanski poslanci tako bagatelizirati. Sicer pa je „Agramer Tagblatt" predvčeranjim prinesel v tem oziru izvrsten članek, na katerega opozarjamo čitatelje.
Madjtirske volitve. Ministerskemu   predsedniku   grofu Szaparyju predstavila se je te dni deputacija mesta Temešvara ter mu pouudila mandat za državni zbor. Szaparv
vsprejel je ponudbo in naglasa!, da je glavna točka vladnega programa ohranitev pogodbe iz* 1. r867, prva naloga pa da mu je materijetni napredek dežele. Mesto Veliki Varadin ponudilo je mandat Tiizi Kalmanu, kateri je ponudbo vsprejel in obljubil delovati ▼ tem istem zmislu, kakor doslej. Minister pravosodja Szilagv kandiduje t Poinnu in je tudi njegova volitev gotova. Drugim ministrom se pa ne bode tako dobro godilo, zakaj opozicija dela uprav strahovito brezozirno in energično.
Vimiije države.
Srbske razmere. V Beligrajskih diplomatiakih krogih se govori, da je zahtevala bolgarska vlada po svojem diplo-matiškem zastopniku, naj se strogo nadzoruje in kar najbolj mogoče ovira agitatorično delovanje v Srbiji živečih bolgarskih emigrantov, zajedno pa tudi zahtevala, da se izroči v Belem gradu živeči emigrant Rizow bolgarskim oblastvoin. Vlada Se ni dala nikakega odgovora. — Naprednjaški „Videlo" očita vladi, da je podkopala po intencijah radikalcev dobro razmerje mej Srbijo in Avstro-Ogersko, da pa vzlic temu Srbija za slučaj resnih komplikacij ne more racunjati na Rusijo.
Po«nanjak€ nadškof. Novoimenovani nadškof Poznanjski pl. Stab-levski storil je predvčeranjim slovesno obljubo. Nadškof ogovoril je cesarja s primernim, vseskozi lojalnim nagovorom na katerega je nemški cesar odgovoril prav rezko, opomnivši, da je nadškof dolžan v prvi vrsti pokornost vladarju. Nemški liberalci so seveda jako nezadovoljni, da je prišel na to odlično mesto Poljak in njih glasila trdo, da jo imenovanje Stab-levvskega znak napredujočega poljačevanje pruske provincije, ki je ne samo politično nego tudi strateg ično važna. V Berolinu se govori, da bode v kratkem drug Poljak, pl. Koscielski, imenovan predsednikom Poznanjskim.
Vojvoda de Clarence najstarejši sin princa v/ališkega in presumptivni prestolonaslednik angleški umrl je včeraj v San-dringhamu, še le 28 let star, za plučnico. Pred kratkim šele zaročil se je bil s princesinjo May de Teck. Mladi princ je bil mej narodom jako priljubljen in popularen. Princ vrališki ima drugega sina Georgca, kateri je dosti trdnejšega zdravja a ni tako popularen, kakor pokojnik. Vojvoda de Clarence vrgel se je bil po svoji materi, rojeni danski princesinji, dočim je princ George' razsipen in lah* koživen, kakor oče njegov.
Dopisi.
Iz Vo|Mkega 9. januvarja. [Izv. dop.] Ko se je bližalo novo leto, napenjali so gospodje iz klerikalnega tabora vse svoje žile, da bi od jedne strani agitovali za liste svoje stranke, od druge pa hujskali proti naprednim. Take agitacije gromele so na Vojskem že trikrat, a žalibože — s prižnice. Ko se je bobnalo že parkrat za naročbo na „ Domoljuba u z znanimi obrabljenimi frazami, smo še molčali, češ, odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo: ko se je začelo pa e omenjenega mesta huiskati proti „Rodoljubu", predstavljati ga ljudem kot kri-pijočo hijeno, brezversk list, kateri blati škofe, duhovnike in vero, — tu ne moremo več molčati, temveč treba je zagovarjati . resnico, treba se je braniti proti lažnjivim napadom. — 26. in 27. decembra posvetil je tukajšnji č. g. vikar propovedl „Rodoljubu". Govoril je na istotak način, kakor oni, kateri zagovarja stvar, o kateri ni prepričan: napadal je osebe, obrekoval in sumuičil brez vsakega dokaza. C. g. vikar misli, da smo mi zadovoljni s takim besedičenjem. O, nikakor! Zahtevamo marveč, da naj pride na prižnico ne s podlim sum-ničenjem, ampak s konkretnimi dokazi: kdaj, kako in zakaj je „Rodoljub" nasprotnik vere (!), škofov in duhovnikov? Ako tega ne dokaže, imenujemo ga priprostoga obrekovalca, kateremu pač nič ni za stvar, ampak le za osebnost, ker bi se rad maščeval nad neljubo mu osebo. Da, tako je t Gospoda, ozuanjujoča „ljubezen", ravna se pač prerada po Gori&kem evangelistu, ki pravi I 482: »Dovoljeno je javno smešiti neprijatelja nrav, sramotiti njegovo ime i priimek. Da, in posluževati se smemo k temu . . vseh umeteljnosti in sredstev." A naše ljudstvo ve, da so taki nauki krivi; ljudstvo se ne zadovolji s Bumničenjem, temveč imeti hoče dokazov. Imeti hoče uzrok, zakaj bi se ne smelo naročiti na »Rodoljuba", zakaj bi moralo le naročene nazaj pošiljati, z opombo, ,se ne sprejme", zakaj bi moralo prejete v ogenj metati; zakaj bi se pa nasprotno moralo naročati na „Domoljuba", kakor so se morali oni občinski možje, kateri stoje pod Vašim in Vaših organov uplivom ?1 Na to bods pa težko pravega odgovora, kakor ga ni na ono zagonetko, da ste jim dali častno besedo pri prvotnih volitvah voliti dr. Ferjančiča, volili pa Nemca
Windischgratza (Drugi volilni mož je bil gotovo le zaslepljen). Ker se bojite, da bi moglo nade ljudstvo priti na sled takim možem, katerim pravimo navadno „figa-možje" (oprostite izrazu), — zato agi-tujete proti „Rodoljubu", poslužujoč se pri tem ne preveč častne pomoči — Žensk. Res, da nase ljudstvo ni Se dospelo visoke; a tako zabito vender ni, kakor si ga želite in predstavljate. Ono je podobno žerjavici pod pepelom: lehek vetrič, — in ogenj je v strehi!   Tudi ljudstvo' razume, kaj je prav, kaj
naj oni posredujejo na višjem mestu za zboljšanje nagega gmotnega stanja. Vsa stvar izročena ie bila v roke vrlega g. dr. Ferjančiča, ki je svojo nalogo tudi častno izvršil ter razkril in z neovrgljivimi dokazi podprl svoje trditve o žalostno stanje Idrijiskih delavcev.
Rudarji se strinjamo popolnoma z resolucijo, katero je predlagal dr. Ferjančič v državnem zboru in katero je „Slovenski Narod" že priobčil; želimo le, da bi imela kaj uspeha, ker skrajni čas je tudi,
napačno; kaj mora jeduemu zameriti in šteti v greh, da se nam zboljšajo itak premajhne plače. Hvaležni a drugemu oprostiti; kaj pristuje (ali se vsaj smemo biti rudarji g. dr. FerjanČiču in vsem dru-oprosti) vaškemu fantu, kaj pa ne komu drugemu ?!   gim gospodom, kateri bo k temu kaj pripomogli
In tu, 6. g. vikar,  zadenemo ob  uprašanje: kdo daje slabe vzglede, kdo pohujšuje? . . Nočemo tega javno razpravljati, ker je preveč opolzlo,  dasi bi se prav za prav moralo po besedah  sv. Tomaža: „propter aliquod bonum necesBarium."   Toda, kdor je v bližini tu mišljenih razmer, za tega je stvar važna, a tudi jasna.   Navedemo le še besede apostola, ki pravi :   »Vojak Kristov se ne sme zapletati v posvetne reči" in upamo, da ta migljaj ne ostane brez uspeha, naši sv. veri v korist. Ako pa hočete, č. g. vikar, še drugih razjasnil, damo jih radovoljno. — A glede na vedenje i v drugih priložnostih svetujemo, da se v verskih vedah nekoliko bolje poučite. Sosebuo bi pa svetovali, da pazno prečitate in si za bodočnost zapomnite, kaj so določili za  vedenje čč. duhovnikov prov. kon. Bitur. 1. 1850, Armak. I. 1854. in IV v Kveb. I. 1868. Potem razvidite kmalu, da se niste ravnali po določbah cerkvenih zborov, kakor tudi ne po besedah sv. apostola Jakoba, ki pravi: »Ako kdo more storiti dobro, a ga ne stori, se  mu bo to štelo v greh" . . . Žal, da moramo lajiki spomiujati Vas na take verske resnice 1 Nam je v resnici žal, Vas bi pa moralo to peči.   A ker Vas peče,  nas hočete očrniti pri ljudstvu s tem, da nas sumničite kot nasprotnike vere, škofov in duhovnikov! Toda to je laž, obrekovanje!   Proti njim nismo bili in ne bo demo nikdar! Vedi pa ves svet, da vera je nam „rodoljubom" sveta, da se zanjo potezamo, kjer je v nevarnosti, da pa povemo vsakemu očitno v zobe grenko  resnico,  ako hoče pod verskim plaščem uganjati različne burke, obrekovati, kratiti čast in poštenje, nasprotovati narodnemu razvoju itd. Tako smo delali do zdaj, tako hočemo delati tudi v bodoče v čast pravici in resnici,  v prospeh svojega zatiranega naroda.   Vi nas pa obrekujte, hujskajte prijatelje proti nam, nagovarjajte jih, da naj sežgejo „Rodoljuba", poslužujte se pri agitaciji tudi žensk, — svaka sila do vremena! — saj verjel Vam ne bode drugi, nego tisti, kateri nas ne pozna, ali pa razsodbe zmožen ni! Ustrahovali bodete morda tudi koga, ki je pod Vašim uplivom, ki Vam noče ugovarjati zaradi ljubega miru, držeč se znanega pregovora, — a zapomnite si: še je na Vojskem ni6ž, ki radi trpe* preganjanje zaradi pravice in resnice.
B
Iz Idrije 10. januvarja.*) [Izv. dopis.] Že mesec dnij je preteklo, kar je govoril državni po slanec g. dr. Ferjančič v državnem zboru na Dunaj i o žalostnih razmerah idrijskih delavcev,  pa se še ni poleglo veliko veselje, ki je nastalo mej rudarji, čuvšimi, da se je vender našel mož, ki ima srce tudi za nas uboge rudarje, ki smo tako potrebni zboljšanja našega revnega stanja. Zmiraj čulo se je mej rudarji tugovanje in zdihovanje, kam  se hočemo obrniti, kje pomoči iskati? Današnji čas je čas socijalizma, povsod se potezajo delavci sa zvišanje plače, za osemurni delavni čas i. t. d.   Pri nas go dila se je v tem oziru velika krivica.   Znano je vsakateremu komur je znan naš rudnik, da stane ubozega rudarja mnogo napora in truda, delati 8 ur v globokem rudniku, polnem žveplenega sopara. Koliko pa zasluži rudar v osmih urah v jami, razvidi bo iz govora g. dr. Ferjaučiča, kateri je navel mnogo slučaje pod normalno plačo plačanih rudarjev. Žalostno ali resnično!   Da skromno in pošteno preživi sebe in svojo mnogokrat preveliko družino, mora si rudar pomagati s tem, da gre po svojem prihodu iz jame zopet na drugo delo, ter na ta način dela na dan  12 oziroma 13 ur, kar je pa gotovo jako škodljivo zdravju rudarja, že tako utrujenega vsled osemurnega težavnega  dela v jami To pa je tudi naravnost nasproti postavi z due 21. junija 1882 po kateri postavi je določeoo na dan k večjemu deseturno delo,
Dobra misel prišla nam je ubogim rudarjem v glavo, obrniti se do naših gg. državnih poslancev, •) Zaradi pomsukanja prostora sakasnjeno. Ured.
da se je o naši stvari na višjem mestu razpravljalo.
Znaua je tudi velika dobrotljivost njega ekse-lencije poljedelskega ministra g. grofa Falkenhavna, kateri bode gotovo uslišal našo prošnjo, ter nam zboljšal delavske plaće, za kar mu bodemo vsi delavci pri rudniku vedno iz srca hvaležni.
Id rij i sk i rudarji.
Domače stvari.
— (Umrl je) danes zjutraj tukajšnji hišni posestnik in marelar g. Josip Bar ti. Pokojni bil je vedno zvet pristaš narodne stranke in je tudi obitelj njegova se odlikovala po narodnem mišljenji. Naj v miru počival
— (Deželno šolsko nadzorstvo na Kranjskem) bode se — kakor znano — razdelilo tako, da dosedanjemu šolskemu nadzorniku g. Ž u manu ostanejo le srednje šole kranjske, za ljudske šole pa se bode imenoval nov Šolski nadzornik. V dotičnem terna-predlogu je na prvem mestu imenovan g.profesor Leveč, katerega zaslužno literarno delovanje je te dni priznal pohvalno deželni šolski svet.
— (Ustanovitev šeste lekarne dovoljena.) Kakor znano, potezal se je mestni zbor vsled splošne želje prebivalstva Poljanskega in Šent-peterskega predmestja že več leti za to, da bi se dovolila ustanovitev šeste lekarne v Ljubljani. Referent deželne vlade, dr. Fritz Keesbacher, ima v zdravstvenih razmerah svoje posebne, ne ravno srečne nazo-e. Pokazal je to najsijajuejše takrat, ko je z nekim fermanom hotel mestni občini ukazati, naj tako rekoč kar čez noč zazida vse kanale. Pokazal je to pa tudi glede ustanovitve šeste lekarne, kajti, dasi je potreba njena splošno priznana in dasi so vse sedanje lekarne jako oddaljene od Poljan in spodnjega Šentpeterskega predmestja, vedel je vender zavirati podelitev koncesije. Sreča za Ljubljano je, da ima gospod deželni predsednik baron Winkler več srca za njo in da se mu zboljšanje zdravstvenih razmer zdi važnejše, kot gosj>odu referentu o zdravstvenih zadevah. Tej okolnosti je pripisati, da se je konečno dovolila ustanovitev šeste lekarne, kar je c. kr. deželuo predsedstvo naznanilo danes mestnemu magistratu z dostavkom, da se natečaj lahko takoj razpiše. Prebivalstvo Poljan in Šentpeterskega predmestja bode gospodu deželnemu predsedniku gotovo hvalo vedelo na tem njegovem ukrepu.
— (Iz kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana".) Pred^ustna veselica kluba slovenskih biciklistov bode dne 13. februvarja. Delajo se že vsestranske prij>rave. Program bodj zelo razliCen in zanimiv. Nežnemu spolu bodi na uho povedano, da se bode po zvršenem programu častila tudi boginja Terpsihora, kar bode gotovo zanimalo krasne Slovenke. — Klub slovenskih biciklistov pozdravil je sinoči v prijateljskem krogu svojega zaslužnega člana gospoda A. Pintarja, trgovca iz Kamnika. Z nagovori vrstile so se naudušene napituice in slovensko petje.
— (II. tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 3. do 9. januvarja 1892 kaže, da je bilo novorojencev 22 (=a 37-3 °/0o). umrlih 35 oseb (= 603 %„), mej njimi 11 za ošpicami, 1 za tifuzom (logarjem), 1 za vratico (davico), 5 za jetiko, 1 za plučnico, 16 za različnimi boleznimi, 1 vsled umora. Mej umrlimi je 5 tujcev (=14 3%), iz zavodov 9 (=25*6%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 67, za škarlatico 3, za vratico 2, za hripo 23.
— („Dolenjski Sokol") sklenil je pri letošnjem občnem zboru, da opusti dosedanje društveno pokrivalo in si omisli čepice. Ker je tudi „Ljubljanski Sokol" principijelno se izrekel za to, da se o tem uprašanji poizve mnenje ostalih slovenskih telovadnih društev, da 86 v tem oziru doseže jednakost, bode trebe zaslišati, kako sodijo o tem ostala društva.
— (Narodna čitalnica v Kranji) priredi tekom letošnjega p red pusta dva zabavna večera, in sicer dne 24. januvarja „mali ples", dne 28. februvarja pa „maskarado". Vrhu tega prepustili so se čitalnični prostori sa prireditev veselice tudi gasilnemu društvu. Vse natančneje naznanil bode odbor po svoječasnih vabilih.
— (Postojinsko prostovoljno gasilno društvo) ima v nedeljo dne 17. t. m. ob 1. uri popoludne v Postojinski občinski pisarni svo) redni letni občni zbor. Po nagovoru predsednika je na dnevnem redu pregledovanje letnih računov in razne društvene zadeve.
— (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam piše: Tukajšnje županstvo je glede velike bede po-gorelcev v Rakitniku razposlalo v občini okrožnico za pogorelce v Rakitniku ter nabralo 51 gld., katera vsota se je slavnemu c. kr. okr. glavarstvu poslala v razdelitev mej pogorelce. Darovali so: J. Špilar 5 gld., Fr. Geržina 5 gld., M. Penko 4 gld., Fr. Torkar 4 gld., A. Kozlevčar 2 gld., V. Zalaznik 1 gld., M. Kalan l gld., A. Robec 1 gld., Fr. Soršek 1 gld., A. Lavrenčič 1 gld., J. Korošec 1 gld., M. Fatur 1 gld., J. Čelhor 1 gld.,
'Fr. Penko 1 gld., Fr. Perenič 1 gld., Fr. Česnik 1 gld., L. Česnik 1 gld., J. Penko 1 gld., J. De-kleva 1 gld., J. Bole 1 gld., J. Penko 1 gld., J. Dekleva 1 gld., A Ribarič 1 gld., N. N. 1 gld., N. N. I gld., J. Požar 50 kr., Fr. Šabec 50 kr., Fr. Požar 50 kr., J. Šabec 50 kr., Franken 50 kr., Wilček 50 kr, Kraus 50 kr., J. Smerdel 50 kr., T. Knafelc 50 kr., J. Medica 50 kr., Fr. Žele 50 kr., J. Čeligaj 50 kr., Št. Rotar 50 kr., A. Vo-dopivec 50 kr., P. Žele 50 kr,, L. Kristan 50 kr., J. Delak 40 kr., Maric 40 kr., N. N. 30 kr., J. Buchberger 30 kr., J. KovačiČ 30 kr., J. Čeligaj 30 kr., G. Vidrih 30 kr., Fr. Smerdel 30 kr., Draksler 20 kr. Naj bi ta vzgled posnemale tudi druge občine ter tako pritekle na pomoč bednim pogorelcem.
— („Društvo za podporo rokodelcev" v Ajdovščini) priredi ples v nedeljo, dno 17. t. m. v dobrovoljno odstopljenih prostorih društva „Eii-uost". Igra Goriški septet. Začetek ob 71/* «ri zvečer. Ustopnina GO kr. Čisti dohodek namenjen v prid društva rokodelcev,  darovi se hvaležno vsprejmejo.
— („ Popotnik ",) glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", ima v Bvoji 1. letošnji številki nastopno vsebino: 1. Za novo leto! (Fr. G.)
— 2. O koncentraciji pouka v ljudski šoli. (I) (H. Schreiner.) — 3. Zoriti je treba. (II) (L. Lavtar.)
— 4. Slovstvo. (Ocena.) — 5. Doneski k zgodovini naših šol. (VI.) (Iv. Strelec.) — G. Ljudsko šolstvo v Avstriji v šolskem letu 1888—89. — 7. Listek. (Pisma iz Sibirije.) (XIII.) (Sib.) Listi s KranjBke. (I.) (B^uno Trdnostal.) — 8. Društveni vestnik. —• 9. Dopisi in druge vesti. — Raznoterosti. — Listnica. — 10. Vabilo k naročbi. — 11 Natečaji.
— (Nesreča.) Na Mariborskem kolodvoru povozil je v torek prazen stroj necega ključarja, ki je opravljal delo pri vagonu. Odtrgalo mu je obe nogi, da je kmalu potem umrl.
— (Koufiskaci j a.) »Slovanskega Sveta" 1. štev. je bila dvakrat zaplenjena, prvikrat zaradi spisa „Slovan8ko bogoslužje v Istri1*, drugikrat zaradi 1. uvodnega članka „Zaresnost sedanje dobe*. Ker ni bilo dovoljeno 3. izdanje, pride 2. štev. z veliko prilogo na svetlo namesto 25. Že 20. dne januvarja.
— (U8topuice za koncert „Slovenskega pevBkega društva v Trstu",) katerega vspo-red smo prijavili včeraj, se dobivajo v .Slovanski Čitalnici" (ulice S. Francesco 2), v kavarni „Com-mercio" in »Tedesco8, pri gosp. A. Žitku (Corsia Stadion), pri gosp. A. Kalanu (ulice Caserma 6), v »Delavskem podpornem društvu" in na večer koncerta pri blagajni. Ustopnina za osebo 40 kr. Sedeži I. reda 60 kr., II. reda 40 kr., III. reda 20 kr.
— (V šali ustrelil) je v Trstu 14letni špecerijski učenec svojega gospodarja. Pomeril je v šali uanj z revolverjem, ki se je sprožil in gospodar zgrudil se je v prsi zadet mrtev na tla. Učenca so zaprli.
— (Nesreča na morji.) Iz Opatije so poroča, da se je ponesrečil neki ribič iz Chioggie mej Opatijo in Lovranu. Vihar prevrnil je mali čoln na jadra, v katerem sta lovila oče in sin. Oče je utonil, sina pa je parobrod „Ika" našel še živega na pre-vrnjeni ladiji, katero je vihar 16 ur gonil po morji. Ladijo iu rešenega sina odvedel je parobrod v Lovrane. O očetu pa ni nobenega sledu.
— (Slovensko akad.društvo „Slove nija") priredi dne 8. februvarja t. I. v dvorani „Goldenes  Kreuz"  Bleivveisovo  slavnost, in sicer koncert s plesom.   Nataučni  program priobčimo v kratkem. Slavnost sama, ki bode na čast nepozabnemu  voditelju slovenskega  naroda,  bode gotovo vredna vrstnica slavnostim, katere je prirejala „Slovenija** v prošlib letih in ki so si pridobile dobro ime in veljavo mej slovanskim  Dunajskim občinstvom. Čisti dohodek namenjen je si. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce" in društvenim namenom in glede na ta dobrohotni namen prostovoljne doneske z zahvalnostjo vsprejema odbor akad. dru štva »Slovenija", VIII, Wickenburggasse 12.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 15. januvarja. Generalni inšpektor konjištva Gemmingen umrl vsled hripe.
Dunaj 15. januvarja. Iz Belega gjada se brzojavlja v „N. Fr. Presse": Bolgarska vlada prosila je države trojne zveze za pomoč glede bolgarskih reklamacij o izročitvi Rizova. Avstrijski veleposlanik Thomel bral noto Kal-nokyjevo, katera izjavlja srbsko vlado odgovorno za eventualne korake Bolgarije. Jednako se je zgodilo od strani Italije. O Nemčiji do-zdaj ničesar znano. Srbija odklonila je reklamacije. Privatna poročila ne vedo, je li vest istinita.
London 14. januvarja. Kardinal Maning, nadškof Westminsterski in primas katoliške cerkve na Angleškem, umrl danes v 84. letu svoje starosti.
Kairo 14. januvarja. Khedive Abbas paša pričakuje se jutri. Muktar paša zbolel na hripi in se ne more udeležiti vsprejema khediva v Aleksandriji.
Razne vesti.
* (Ves u v) začel je zopet bi ju vati lavo, kise je zlila proti Atrio del cavailo.
* (Velik požar.) Iz Londona se poroča, da so popolnoma zgoreli na obrežji Temze ležeči mlini Seth Tavlorski. Uničenih je baje 280.000 vreč ržene moke.
* (Parobrod se potopil.) morji potopil se je angleški parobrod Utonilo ju 414 oseb.
* (Krvav dvoboj na sablje) vršil se je te dni v Budimpešti mej kapelnikom ljudskega gledališča J. Kontijem in odvetnikom dr. J. B«§ldyero, ki je v „Pesti Napio" jako ostro grajal delovanje kapelniknv Ker mu ni hotel dati nobenega zadoščenja, pozval ga je Konti na dvoboj. Pozivalec bil je težko ranjen.
* (Nezgode na železnicah.) Pri Mast-richtu skočil je brzovlak Kolonjsko-AmsterdamBki iz tira. Trije železničarji so mrtvi, 12 potnikov ranjenih — Tudi is Amerike se poroča o železniški nesreči pri Craw Forasville-u pri kateri je bilo več mrtvih iu ranjeuih. Bili so večinoma člani neke gledališke družbe.
V Kitajskem Na m c ho wu.
•(Državnega vseučilišča) glavno poslopje v Columbiji v državi Missouri v severni Ameriki je zgorelo 9 t. m. Knjižnica, obsezajoča 4000 knjig je uničena. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Ogenj je nastal mej nekim znanstvenim predavanjem, vender so se vsi poslušalci rešili.
Rasflirjeno doma*v zdravilo. Vedno večja po-praaevaiija po ,, Moli-o vem francoskem žganja is soliu dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utosujoče, dobro zuaoo antirevmaticno zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DTJ&AJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne poSilja.      4 (42—1\
— (Prebavno vino) Karla Brejrmesserja je gotovo najizbornejie sredstvo proti motitvam v prebavlje-nji ali zapekam, kajti to vino je ukusno in ne škodi nikdar, kar so v mnogobrojnih dopisih potrdili naj odličnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. 50 kr. •- Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu Brejrmesserja, dvornemu lekarju v Briksenu na Tirolskem. 1070_3)
„LJUBLJANSKI ZVON"
1
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v IJuoljaul :
11. januvarja: Marija Schvvar*, gostija, 70 let, Rožne ulice št. 9, maražem.
13. januvarja: Stefitnija Vanino, brusilčeva hči, 13 mesecev, Sv. Florijana cesta št. 15, za oslabijenjem. — Andrej Devoscovi, delavec, 34 let, Poljanski na in it. 50, unetica mreže. — Uršula Kališ, gostija, 82 let, Židovska steza it. 4, marasunus.
14. januvarja: Karol Frank, umirovljeni uradnik, 56 let, Florjanske ulice št. 38, je nagloina umrl. - Ana Menart, delavka, 41 let, Kravja dolina it. 11, tabes dorsalis.
V deželni bolnici:
11. januvarja: Mar U Kralkovic, gostija, 57 let, maražem. — Fran Koren, oivši branjevec, 59 let, sušenje mozga.
12. januvarja: Janez Zmerzlikar, cerkovnik, 67 let, otrpnenje. — Lovrenc Vidmar, delavec, 57 let, rak na J eti ah.
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
j     14. jan.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja	7192 srn. 719 2 um. 7198 mm. temperatu	—3-2» C —1'2«C —22" C ra — 2*2°,	si. vzh. si. svz. si. szh. ih 1-3	obl. snež. obl. pod i	730 mm. snega. ■orniulom
DOuLZica^sl-ra borza
dne 15. januvarja t. 1. včeraj
Papirna renta.....gld. 93*60
Srebrna renta.....„     93'( 5
Zlata renta...... „ 110'75
5°/0 marčna renta ... „ 10305 Akcije narodne banke . . „ 1033-— Kreditne akcije   ....     „ 292*50
London......., 117*80
Srebro.......n      —'—
Napol......... 9 34'/,
C. kr. cekini.....„ 5-58
Nemške marke    ....     „ 57*90
danes gld. 9335 • 93-„ 110*75 „ 102*95 „ 1031 — „ 291-50 „ 11785
" 9"35 5-58 57-90
4'7„ državne srečke iz L 1854 .    250 gld. 136 gld. fO kr
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „ 181 50 „ S
Ogerska zlata renta 4°/«....... 106 " 95 "
Ogerska papirna renta 5°/0...... 102 " 30
Dnnava reg. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld. 122 " _ "
Zemlj. obč. avstr. 4V,7o *lati zast. listi i   . 115 „ — ,
Kreditne srečke......100 gld. 183 , 50 ,
Rndolfove srečke ...*..      10   „ 20 50
Akcije anglo-avstr. banke.   .   .    120   , 159 " 25 "
Tramway-drašt velj. 170 gld. a. v..... 235 " _ "
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekajo za darovane vence, za izraženo sočutje in izkazano ladnjo čast ljubemu očetu, oziroma staremu oeeta in tastu, gospodu r>2)
Jakobu Ketti-ju
najsrčnejšo zahvalo „ .   . .
žalujoči ostali.
Vrhnika, dne 15. januvarja 1892.
Spreten in pošten
pisar
slovenskega jezika popolnoma vešč, ▼■prejme se takoj v notarsko pisarno. — Kje, pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". (50—1)
Zahvala.
O priliki od visokega upravnega sveta c. kr. priv. južne železnice podeljenega mi naslova inšpektorja, došlo mi je z vseh stranij toliko prijaznih čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se za vsako posebe, in zato izrekam vsem in vsakemu tem potom za prijazno Čestitanje najsrčnejšo svojo zahvalo.
Gustav Habit
inspektor in postaje načelnik.
(53)
N m. J l> o 1J is o sredstvo
Prebavno vino
(Vilmin digestivuni Brevmesser) iz knezoškofiJBke dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesser j a
je najboljie in najslgurnejse sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motitve pre-bavijanja ali Bapska.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld.
Steklenloa sa poskuinjo stane 30 kr.
Dobiva se v lekarni gosp. j. Svobode
v LJubljani. (575—m)
as o. bolni si « 1 o cl o o
Izborno sredstvo.
V steklenicah po S| kr« in več.
HORSCONCDORSna izložbi v PARI20 188» r-
V Ljubljani MR BH W/M AVI I H sfl    LsV 86
__UKUSK''"ZBr;i"
razsodišču)    Xa pi^odaj pri vsclt trgovcih s specenjskim in ddfl^nimbligOB. IV.LllCklT18lin-ll,
Velika
(35-2,
goldinarjev
razstavna loterija. I Zadnji mesec.
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
Srečke po 1 gld.
1» r< Mlaj a
J. C. JIAVKK.