\ P^.nin. « «nfA*ini f-FTO T VITI V Ljubljani, v petek 12. decembra 19"50 STEV. 283 1. izdaja Cena t Din fcti riK'lii Mo nirst-^nu 2"> Din. tu init/ein* iltu 4U I »in — ne-delisk« i/.iln |b it" Inli-ino I2<> I'm. m iim/i-iiKivii 1411I >ir b red IIIai v o |e » Koinlai |evi nI h/lll Meloni im«liii*lvu ■liifviiu ilu/ba J04n - ппЛин »чч4 m ЛЛ0 Z nedeljsko prilogo »llusirirani Slovenec« Cek. račun: Ljut#* 1.1 iiii št. 10,690 in 10Л4Ч za niseriite; »ura levo St* Tfb\ Zagreli štv *l.0||, PrtiunrOunaj 24.747 Uprava Kopitarjeva h. telefon J992 Izhaja vsak dan £ 1 u 1 ritru/.ea pouileliku in dneva no prHZtiikn 1 . i .... , Za omiljenje gospospodarshe krize Resen poskus kralj. vlade pomagati našemu ljudstvu — Razveseljivo znižan'e davkov in železniških taril — Gradili se bodo vodovodi, pogozdil se bo Kras Belsrad II dec. A A. Danes ob 5 popoldne se je rršila seja ministrskega sveta v dvoru. Seji ie predsedoval Nj. Vel. kralj. Prisostvovali so soji ministrski predsednik in vsi gg. ministri razen g. ministra zunanjih zadev dr. Vojislava Marinkoviča, ki je v inozemstvu. Gg. ministri so poročali o potovanjih po državi. Ministrski svet je razpravljal o vseh vprašanjih, ki so bila navedena v teh poročilih ter glede najvažnejših sprejel sledeče sklepe in naročila za poedlna resorna ministrstva. Znižan e davkov I. Da g. finančni minister radi gospodarskih pribh ki danee vladajo 1. spiejme zakon o znižanju davčne stopnje za zemljarino od 12 na 10 odstotkov za leto 1931, z veljave od 1. januarja 1031; 2. da sklene znižanje državne trošarine na vino za 50 odstotkov, to je za 50 par za liter. Pokrije naj najde v povišanju trošarine na pivo ia žp'ril. 3. da sprejme odredbe o petletnih obrokih za vse davčne zaostanke po starem davčnem ..akonu. Neplačani davčni zneski naj se vknjižijo na račun novih davkov. Za daljše davčne znstanke na; se računa obrestna mera po 3 namesto dosedanjih 0 od stoikov: 4. da izdela novi monopolski zakon in p-.stopek o monopolskih prestopkih, na podlagi katerega se bo po novih načelih ugotovil prestopek, pri čenu-r se bo oairalo na ugovore, ki so bili dozdaj .zraž.mi v pogledu monopolskih prestopkov in kazid. Zboljšanje kmetijstva II. Da g. minister financ in minisler za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo 1. ukineta izvozno carino na volno, la bi se vse izvozne carine na vse kmetijske izdelke ukinile; 2. dn minister za kmetijstvo v sporazumu t ministrom za trgovino in industrijo in miuisltom za finance ukine, v kolikor še obstoji, -arino na strtje zn kmeliijstvo in pluge, za kar naj si zagotovi potrebno kompenzacijo; 3. da g. minister za kmetijstvo čim prej izdela zakon, s katerim se spremeni zakon o romijiških zajcdnicah, da bi se olajšalo delo zemliiškiii zajed-nic in da bi se velike površine zemlje, sposobne za obdelovanje, napravile sposobnejše м kulturo; 4. da potrebno ukrene za zbolšanje plemenske živine na ta način, da se plemenska živina vzame v državi razen najnujnejših potreb za obnovo krvi. Tak način za zboljšanje živine bo prinesel Ivojro korist, kajti na eni strani se bo dal potre o tu krajem enako dober in efekten plemenssi mn'.er;al, na drugi strani pa podpora živinorejcem, ker se bo živina kupovala v državi; 5. da minister za kmetijstvo potrebno ukrene za zboljšare e selekcijskih semen, da bi зе povečala kvantiteta in popravila kvaliteta produKci e z czi-rom na vremenske prilike poedinih krajev in z ozl-rom na znižanje cen poljedelskih proizvodov V tem ci'ju bodo delale poed.ine banovine s svojimi zglednimi posestvi; 6. v svr' o regeneracije vinogradov in drevesnic da odredi, da banovinske drevesnice in irin' nasadi povečajo nasade sadik in znižajo njihove cene; 7. da pri sestavil.anju prihodnjega proračuna poveča postavko za podpore zemljoradnišk m za drugim pri ustanavljanju; 8. da se znižajo obrestne mere. pjl ka.erlmi daje Privilegirana agrarna banka posoii'r poljedelcem, in da se čim bolj razvije zadrugnrstv > v državi, bo država prepustila svoje dohodke od livi-dend svojih akcij Privilegirane agrarne lanke za leto 1930 Privilegirani agrarni banki r,* razpolago s tem. da to iznos uporabi za podporo zadrug.irslvu in znižanje obrestne mere; 9. da v najkrajšem č?su do, /i in so'-eimi1 zikon o lifcvidncljl agrarnih odnošajev v seveni .h krajih, kakor ludi znkon o likvidnci«; agrarno reforme v južnih krajih, s čimer bi se '^zen drugega rešilo tudi vprašnn e odškodnine zn r t zeto ženijo, kakor tudi vnrnšanje nnknade haka; 10. da izplača zaostali hnk v Bosni m tlerego vini iz že odobrenih kreditov. Važna pooblastila m'nlstru za šume in rude III Da gospod minisler za gozdove in -ulnike; 1. po zbrani statistiki o gozdnih škodah iz telo čimprej zakon, po katerem bedo izvršene azso.lbe la letošnje in lansko leto ostale neizpremenjene, vendar bodo vse stare obsodbe zamenjane v ooireb-ni progresiji, tako da bodo odškodnine in kazni izpred 10 let nazaj popolnoma črtane. Del kazni in odškodnin se bo inogel odkupiti z delom v gozdnih drevesnicah ln v gozdovih samih. Isli postopek se bo izvedel ludi pri bogalih občinah; 2. minister za gozdove In rudnike se pooblašča, da da akontacije v leeu domaČim žagani. Zakon o zaščiti domače drvarske industrije naj se čimpre izdela; 3. da sprejme Čimprej zakon o izvršitvi čl. 112 zakona o gozdovih, ki se nanaša na Bosno in Hercegovino; 4. ministru za gozdove in rudnike se poveča kredit za razmejitev gozdov v Južni Srbiji in v Črni gori za 3 milijone dinarjev, tako da bo moči s potrebnim številom strokovnih sodnikov končati 'az-mejitvena dela v dveh letih; 5. da v svrho pogozditve kresa in goličav ter za obnovitev grmovja vse potrebno ukrene. To naj izvrši, če le mogoče, naravnim petem. G min!ster za gozdove in rudnike naij pripravi k četrtemu delu zakona o gozdovih novelo o pogozdovanja na zasebno pobudo. V krajih, kjer je to mogoče, zlasti v vardarski, zetski in primorski banovini, naj se zasebna iniciativa pritegne k delu pt>gozdovanja in na.i зе po razmerah odstopi do 10 ha zemlje kmečkim domačijam, ki bi v danem roku to zemljo po-gozdile; 6. takse, predpisane za pašo v gozdovih blizu vasi, se zniža za 50 odstotkov (za polovico), zadru-garjem pa še za nadaljnjih 50 odstotkov (zn polovico), da se tako prebivalstvo podpre pri ustanavljanju pašniških zadrug; 7. da za ureditev hudournikov izvrši vse potrebno v prvi vrsti v krajih, kjer so ogrožena naselja in nasadi. Občinam, ki žele v lastni režiji in z lastnimi stroški zagraditi hudournike, naj se dajo na razpolago za izvedbo načrtov in nadzorstva nad delom brezplačno državni strokovnjaki. Omiljenje kuluka IV. Da g. min'ster za gradnje 1. naloži banskim upravam, da se organizacija cestnega dela izvede čim pravilneje in da se v bodoče popravila cest vrše v dobi, kadar je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli in da se delo odmerja čim bliže kraju stanovanja in dn se kmetom za odkup osebnega dela zniža o čimbolj izj>od povprečne delavske dnevnice v tem kraju; 2. da z izpremenitvijo zakona o državnih cestah omogoči odkup osebnega dela osebam, ki so stare 55 do 60 let. Ravno tnko da omogoči osebnm od 16. leta dalje iz iste hiše vršiti nadomestilo in da osebe, ki prihajajo na ku'ok kot namestniki, ni trebi., da bi bile zavarovane pri uradu za zavarovanje delavcev. Zgradba vodnjakov, vodovodov in bolnišnic V. Da g. minister za socialno politiko in narodno zdravje 1. uporabi vsa razpoložljiva sredstva v prvi vrsti za dobavo vode v krajih s pomanjkanem vode in to s tem, da zgradi vodovode, ogradi studence, cisterne in druge vrelce. Prihodnje proračjnsko leto mora zgraditi najmanj 6"0 vodnjakov po vaseh, 100 vodovodov istotam, 160 cisitern istotam in ogradi 66 vrelcev; 2. da posveti vso pozornost asanaciji vasi in zgradi potrebne bolnišnice. Znižanje že'ezntšhih taril in zboljšanje prometa VI. Da minister prometa: 1. zniža in zmanjša železniške in re'ne tarifo ter da ohnJša prevoz hranil s temi postavkami: za izvoz žita od 20 na 46 odstotkov, za otrobe na 400 kg 60 odstotkov, zi suho meso 23 odstotkov, za 10 ton in v daljavi 100 km, za umetna gnojila s posebnimi olajšavami; 2. da z boljšimi zvezami v obalni plovbi iu z novimi voznimi redi ugodi narodnim željam; 3. da državna rečna plovidba zniža postavke za izvoz živil za SO odstotkov titelske tarife; 4. da z nabavo motornih vozil omogoči ugodnejše iu boljše zveze v lokalnem železniškem prometu in da železniške postavko in plovbenc tarife za žitarice prilagodi tržnim razmeram in stvarnemu stanju domačega gospodarstva. Organizacija izvoza žita VII. Da minister za trgovino in induslrijo: 1. v začetku prihodnjega leta izpelje otvoritev podružnic državne obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Sarajevu in v Ljubljani; 2. da izvede čim močnejšo državno intervencijo za čim boljšo organizacijo izvoza preko privilegirane izvozniške družbe, ki naj svoje delo razširi na izvoz vina, da s tem podpre kmetski stan. Temu naj služijo tudi trgovinsko politični ukrepi v zmislu sklepov konference agrarnih držav, kakor tudi zakon o žitnih elevatorjih (silosih), kojih gradnja naj se omogoči; 3. da izda pravilnik o turističnih in klimatskih kraiih z najširšim okvirjeni, da s tem pomaga povsod, kjer je treba davčne in carinske olajšave za zgrndnjo in izpopolnitev hotelov in peuzij ne glede na število sob, kakor to predvideva nedavno razglašeni zakon o davčnih in carinskih olajšavah za hotelsko industrijo. Razbremenitev občin VIII. Da g. minister prosvete 1. z zakonskimi in administrativnimi ukrepi razbremeni občine s tem, da zniža stanarino učiteljev na 150 do 400 Din mesečno namesto dosedanje stanarine od 200 do 500 Din mesečno; 2. da olajša obveze občin glede dobave kuriva za šole in šolskega upravitelja s tem, da one občine, ki nimajo lastnih gozdov, kupujejo po režijskih taksah drva iz državnih gozdov ali pa dobavijo odgovarjajočo količino premoga. Zakon o organizaciji občin IX. Da minister za notranje zadeve 1. čim prej izda zakon o organizaciji !n delu mestnih in zakon u organizaciji dela podeželskih občin in da izvrši izpreinembo upravnih nlborm tam, kjer to potrebe zahtevajo; 2. da izvrši pregrupacijo občin po potrebi ln ki;er bi to zahtevali prebivalci zainteresiranih občin Interhoniesionalni zakon X. 1. Da gg. ministri za notranje zadeve, pravde, poljedelstva, gradenj, za šume in rudnike v smislu sklepov njihovih konferenc izdajo vse potrebne ukrepe in navodila za podrejene organe o nujnem postopku pri izdajanju zeinljeknjižnih listin (tapij) v krajih, kjer še ni zemljiških knjig. 2. Da minisler pravde čim prej izda inlerkou-fesijorialni zakon, ki naj se ž njim urede medverski odm.šaji in omogoči popolna slrpnosl in skladnost Varčevanje v proračunih Sklenjeno je bilo, da se \ prihodnjih proračunih: v državnih, banovlnskih in občinskih izvode Čim večje varčevanje in da se izdatki omeje na najnujnejšo potrebe in za obče koristi. O ostalih vprašanjih, ki so bila predložena gg ministrom na njihovih potovanjih, bodo gg. ministri sami izdelali jx>lrebne odloke v lastnem delokrogu. Z zadovoljstvom so bila sprejeta na znanje poročila gg. ministrov o razpoloženju med probi valstvom, ki je povsod izrekalo svojo popolno uda-nosl in zvestobo napram Nj. V. kralju in se z zadovoljstvom izražalo o novem s anju, ki je bilo uvedeno z manifestom z dne 6. januarja 1929 in z dr žavno ureditvijo z zakonom od 3. oktobra istega le'.a. Istotako je bilo z zadovoljstvom sprejeto na znanje poročilo o slogi in soglasju med prebivalstvom, lako da se vse zdrave silo naroda ne glede na nekdanjo razdvojenost družijo in zbirajo k pozitivnemu delu. (Centralni presbiro.) Kralj že podpisal zakon o znižanju davkov Belgrad, 11. dec. AA. Nj. Vol. kralj je mi predlog minislra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpreniembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Belgrad, 11. dec. A A. Nj. Vel. kralj je mi predlog ministra financ in po zaslišanju predsednika ni i nistrskega sveta podpisal in proglasil zakon o zni zanju stopnjo neposrednega davka od dohodka zoin ljišč. ki se glasi: Izvzemaje določbe člena 27 zakona o neposrednih davkih naj se plača ket osnovni davek od dohodka zem!' išč leta 1931 10 Din od 100 Din katastrskega čistega dohodka. — § 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinuh. Boj Iramasonov za vlado v Franciji Senator Sfeeg dob.I mandat za sestavo vlade - Njegova preteklost in svobodomiselnost Pariz, 11. dec. kk. Dodatno k snočneinu poročilu se javlja, da se je Poincare ponovno zahvalil predsedniku republike za izka; ano mu zaupanje, a da še ne more sprejeti mandata iz zdravstvenih razlogov. Ko se je v jutranjih urah ta sklep Poincareja zvedel po mestu, je zavladala splo»na potrtost. Pariz, 11. dec. kk. Predsednik republike Dou-mergue je drnes dopoldne poklical v Elizej senatorja Sleega in ga prosil, da prevzame sestavo vlade. Steeg pripada demokratični levici radikalno-socialističi e frakcije senata, ki je vr;Ia Tardieuja. Zdi se, da si Steeg sam ne dela nobenih iluzij o svoji misiji in hoče po možnosti še nocoj dati predsedniku republike svoj končni odgovor, ki bo po mnenju parlamentarnih krogov najbrže negativen. Cuje se. da Steeg že danes dopoldne v razgovoru s predsednikom republike ni tajil, da ima za svoj poskus le malo upanja in mu priporočal Brianda kot onega politika, ki po ponovni odklo- nitvi Poincareja edini razpolaga s potrebno avtoriteto in osebnim prestižem, da bi mogel premostiti obstoječe težkoče in naspro.stva. Javna tajnost je, da med predsednikom republike Loumergueom in zunanjim ministrom Briandoni osebni odnošaji niso najboljši in da je loumergue že pri zadnji krizi meseca mr.rca kar na krako odrinil Bianda na korist Tardieuja kljub nasvetom vseh parla-j mcntarcev, ki jih je pozval k sebi. (Steeg pripada izrcziteitiu svobodomiselnemu bloku v senatu. Poznan je že izza časov pred vojno, ko je kot no.ranji minister uvedel pravcato anti-klerikalno gonjo po Franciji. Po vojni ni užival slovesa radi očitkov, da nima čislili rok. V Brian-dovi vladi je poskusil obnoviti preganjanje katoličanov, nakar se je nicr.il umakniti v Mnrok kot generalni guverner. Od tam jo je s sramoto od-kuril, ko je njegova adminis racija zanetila revo-lucijonari.o gibanje po celcin Maroku. — Op ur.) Oustrlcov škandal m tmmskshe plače Pariz, 11 dec kk. »J^tirnnle In lustrlellet piše, da se je v svrho sanacije položaja 18 tovarn za čevlje Ous'ricovega koncema ustanovila upravna družba s 40 milijoni frankov kapi ala, ki so lahko zviša na 50 milijonov. Ustanovilo sd jo Credit Lyon-nais, Socičlč Gonćrale in Вдпцие de Pariš el de Pays Bas in nekateri industrijalci z usnjem. Na novo pa so morali ustavili plačila Credit Fonciere Agri-cole, Industrielle el Commercielle Invienne, Banijue Commercinle d,Agricole Sud-Es!-0est v Toulousu, Banriue Communale de l.Alsnee pl de I.nrrnine v Strassbourgu, Banque Georges de Vichet v Mont-pellieru in Bamiue Gidart v Dives sur Mer. Pariz, 11. dec. kk Danes je parlamentarna preiskovalna komisija v Ousiricoveui škandalu za- slišala bivšega pravosodnega ministra Perela. Knkor piše »Populairet, je Peret kot pravni svetovalec Oustrlca do novembra tega leta prejemal letno pl~čo okoli 100.000 frankov. Takoj po povabilu je Pere! vrnil 82.000 frankov, to je svojo plačo za čas svojeera ministrovanja, vendar pa lako pozno, da se to vračilo smatra kol priznanje. Zn* lad na d"a mo*?a Atene, 11. dec. kk. Včeraj so na in- rs' •■tn (inu v pirejskem pristanišču našli 50 kipov iz klasične grške epohe. Med njimi so prekrn-ni reliefi, nekateri kipi in majhni s'ebri, ki so moi • ostanek kakega templja, ki sc je pogreznil v morje. Seja stalnega odbora za evharist čni kongres Zagreb, 11. dec. ž V katoliškem kazinu Je imel sejo stalni odbor za evharistični kongres. Sklical ga je škof krški dr. Srebrnič. Navzoči so bili zagrebški pomožni škof Salis-Sevis, mariborski škof dr. Tomažič, generalni vikar Boža Ivaniš, konzul-tor belgrajske nadškofije o. Vlašič, ljubljanski vse-učiliški profesor dr. Josip Ujčič, župnik sv. Petra dr. Lončarič, bogoslovni profesor djakovski dr. Zvonimir Markovič, zagrebški jezuitski rektor o. Alfirevič, župnik senjski Petranovič Po pozdravnem govoru škofa Srebrniča. ki j<- naglasil važnost kongresov, so se prečilala pi pretresajo v Društvo narodov, in tam nimamo dovolj jasa, da bi proučili skupno interese naših obeh držav. Zato je običaj že »d ustanovitve Društva narodov, da se taka vprašanja raitpravljajo neposredno osebno med prizadetimi in ne na diplomatski na"in. Vrhu tega ne bom imel potrebe razpravljati o nikakršnih spornih vprašanjih. ker na srečo taka vprašanja med našima državama no obstoje. Prepričan sem. da imam pravico i tukaj i v Belgradu biti zadovoljen s tem Stanjem. Na vprašanje časnikarjev o verzijah tujih listov, U so se pojavile o priliki potovani a gg. Venizelosa in Miha lok o pol a v Ankaro in njunega sestanka * grofom Bethlenoni, je odgovoril dr. Marinkovič: Tem verzijam mi nismo pripisovali nikakesa 1 pomena, ker smo točno vedeli za razloge obiska gg. Venizelosa in Mihalokopola v Ankari. Kar »e pa tiče se&tauku grških državnikov x grofom Kerhle-| nom, pa smo, naj bi tudi ne bil slučajen, zavedajoč se prijateljskih odnošajev med Grčijo in Jugo-I slavilo. vedeli, da ta obisk ne mere Wti ▼ nikakršnem nasprotju s temi odnošaji in zato smo vse domneve, ki so se pojavile o tem sestanku, gleda1! s tega vidika. Na vprašituje, idi •se Grčija moro pritegniti k sodelovauju, ki obstoji med agrarnimi državami, je odgovoril dr. Marlmkovič: Stvar je preprosta. Evropske države se nahajajo v veliki krisi in popolnoma naravno je, da Julijo potrebo vzajemne izmenjave misli, da i'obc izhod is te krise. Nikdar ni nihče mislil nn boj na kakršnikoli gospodarski nmllagi. Problem je v tem, da se doseže sodelovanj ined agrarnimi in industrijskimi državami. Tako po zemljepisni legi kakor po svojih interesih držav mora biti to sodelovanje meti njiiul pravično. V kolikor smo mi bogataši, v toliko jo to sodelovanje ugodnejše za industrijske države. Vse, kar smo govorili ua konferencah v Strbskem Plesu, v Sinaji in v Varšavi, je temeljilo na tem, ila se doseže sporazum najprej med malimi agrarnimi državami. Zalo smo gotovi, da bodo vsi zadovoljni s temi sporazumi in prav lako tudi Grčija, ki ima odlično zemljepisno lego. Kar se tiče evropske unije, glede katere so časnikarji slavili d" Marinkoviču vprašanje, je jugoslovanski zunanji minister odgovoril: To vprašanje ne zanima samo posameznih dr žav; celoknpna dosedanja akcija na tem polju mora roditi kot končni rezultat evropsko gospodarsko unijo. Na vprašanje, kaj je jugoslovanska vlada ukrenila, da se uresničijo želje, izrečene na balkanski konferenci v Atenah, je dr. Marinkovič odgovoril: Balkanska konlerenea v Atenah Je delo zasebne iniciative in jaz mislim, da mora to tudi ostati zaenkrat, ker ne vidim, kaj naj bi vlade morale še storiti. Tej konferenci so vlade dale zadostno moralno podporo. i Na vprašanje znsrtrao železnice pri Turnu Se-verinu je minister odgovoril: Popolnemu naravno je, da mi insistiramo na tem, da železnica vozi po našem ozemlju. To ni samo zaradi mednarodnega pomena, nego tudi zaradi naših potreb, ker mislimo, da na Balkanu ni dovolj železnic in da jc balkanskim državam treba čim več železniških odcepkov. Atene, 11. dec. kk. Na današnjem sestanku jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča in grškega zunanjega ministra Mihalokopulosa se je ugotovilo popolno soglasje medsebojnih na-ziranj. Mihalokopulos je izjavil časnikarjem, da jugoslovanski zunanji minister ne polaga nobene važnosti na ves»i o njegovem sestanku z grofom Bcthlencm v Ankari. Oba naroda želita utrditev iniru. Venizelos je po polurnem sestanku z Marin-kovičem izjavil časnikarjem, da pot jugoslovanskega zunanjega ministra nima namena razčistiti kako gotovo vprašanje, ker med obema državama ni nobenih takih vprašanj. Ta obisk je dokaz prijateljskih odnošajev med obema državama. Razgovori med Venizelo-om in Marinkovičem se bodo jutri nadaljevali. Venizelos bo 25. decembra odpotoval v Varšavo in na Dunaj in se bo spotoma za par ur ustavil v Belgradu. O potovanju v Pariz, London in Rim še niso sprejeti nobeni definitivni sklepi. Praga, 11. dec. kk. Češkoslovaški zunanji minister dr. Eeneš, ki bi imel te dni na povabilo grške vlade odpotovali v Atene, je odgodil to potovanje do spomladi. Francoski cilji v Indokini Pariz, 11. dec. AA. »Le Petit Parisien« prio-b-ftije intervjuv z generalnim guverneriem lndokine Pasquierjem. V tej iz-avi pravi Pnsquier, da zasleduje francosko oblastvo v tej koloniji štiri g'avne cilje: 1. Da se ustvari stalna podloga za individualno lastnino s preureditvijo dosedanjega veleposestniškega režima; 2. Da se pomnoži produktivnost zemlje, zlasti z vodnimi napravami: 3. Da se izboljšajo pogoiji malih posestnikov; 4. Da se Lzroče mala posestva onim, ki nimajo zemlje. Pogrešane letalce našli Vancouver, 11. dec. AA. Kakor je znano, so začetkom oktobra letalci Burke, Kading in Marten poleteli v severno Kanado, da preiščejo še neznane kraje. Njihov polet se je ponesrečil in se pogumni letalci niso vrnili. Ameriška in kanadska UAiJ.-ka oblaslva so odposlala številna letala, ki ЛЛЧ-fckognoscirala ozemlje, kjer so se letalci ponesrečili. Poizvedovanja nad skalnatim gorovjem so trajala dva meseca. Sedaj poročajo, da so rešili letalca Kadinga in Martena, ki so ju našli v severnih puščavah. Bila sta popolnoma izčrpana in brez hranil. Poleg obeh je ležalo truplo umrlega njihovega tovariša Burka. Tri letalce, ki so sodelovali pri rešilnih akcijah, pogrešajo. Osem komunistov usmrčenih Pariz, 11. dec- AA. Danes so v Hankovu usmrtili osem komunistov, ki so pripravljali atentat na predsednika Čangkajška. Habsburžani ne mirurejo Budimpešta, 11. dec. kk. V Budimpešti in na Dunaju bodo o božiču predvajali zvočni film o Otonu Habsburškem, ki je bil izdelan v Belgiji In v katerem bo Oton prečital spomenico v nemškem odnosno v madjarskem jeziku. Smatra se, da bo film v Budimpešti prepovedan in da se bo izvajal samo na Dunaju. Histerična grofica Budimpešta, 11- dec. kk. Sodišče je razglasilo konkurz nad premoženjem soproge grofa Ivana Esterhazvja. Marije, rojene Tarnowske. Grofica Es!erhazy je bila dvorna dama kraljice Tlite in se Je spuščala v razne špekulacije, ki pa so se ponesrečile. Sorodniki ua Češkoslovaškem in Poljskem eo odrekli grofici vsakršno pomoč. Pred kratkim so grofico postavili pod kuratelo in jo poslali v neki adravstveni zavod za živčno bolne. Med drugim je grofica pred dvema leloma otvorila v Budimpešti v vojašnici Marije Terezije vinsko klet, ki se ni obnesla. Upniki so sedaj zahlevali razglasitev kon-kurza. Luksusni vlak Nnooli Berlin Rim, 11. dec. AA. Na podlagi sporazuma med aemško vlado in italijanskim ministrstvom za promet bo uveden poseben luksuzni vlak. od Neapl'a v Berlin. Vlak bo vozil vsake tri tedne in bo imel posebne zveze z ligursko rjvijero, z Milanom in z Ro-tterdamom. Smrt odličnega generala London, 11. dec. AA. Snoči ie um-l general sir Warren Hastings Ande-som, ki je imel velike zasluge v vojni. Bil je med drugim svojeć: s-o poveljnik glavnega stana zveznih čel v Turči i in poveljnik angleške armade v Keludžistami v Indiji. Prepovedan film Berlin, 11. dec, kk. Cenzurna ofclast za zvočne filme, ki je imela danes odkčati o pripustitvi filma »Na zapadu nič novega«, je la film prepovedala. Pritrdila je angununtom zastopnika vonega ministrstva, ki jc označil La film kot film nemškega poraza. F'lm prikazuje pcložaj Nemči e v vojni v času, ko se ;e že pripravljal poraz. Umevno je, da se nemšk narod brani proli temu, da bi si dal predva->a t i fim svojega poraza. Dunajska vremenska napoved: Začasno se bo vreme nekoliko zboljšalo, polem pa bo večinoma slabo vreme trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Napol oblačno, mrzlo, nestalno. Odprto pismo Kemal paši Turški listi prosijo predsednika republike, da se postavi nad stranke Istambul, 11. dec. or. Turški list »Slambul« poroča, da je bila poslana na predsednika republike spomenica v obliki odprtega pisma. Spomenico je ponatisnil v celoti »Journal dOrient« ter se glasi: Gojpod predsednik, narod Vas bolj ljubi, kot Vi verjamele ali kot Vi morete videti z lastnimi očmi. Turški narod je navezan z dušo in telesom na svojega osvoboditelja. Toda sedanja vlada in nacijonalna stranka sta storila veliko krivic turškemu narodu. Ne vemo, če bo narodu ob priliki Vašega potovanja po državi dana prilika, da Vam odkritosrčno pove vse svoje nezadovoljstvo. Ce bi narod tega ne mogel storiti, potem si vzamemo to svobodo mi ter Vam povemo, da se narod zavoljo tega drži tako rezervirano, ker se mu predstavljale kot načelnik politične stranke. Ce hočete spoznati vse narodno gorje, vse njegove težave in vse njegove želje, potem morate priti med njega ne kot predsednik politične stranke, ainpak kot osvoboditelj, kar ste v istini. Kadar boste odložili pred-sedništvo nacionalne stranke, se bo zgrnilo okrog Vas vseh 14 milijonov našega prebivalstva. Narod želi, da se ne podredite kaki stranki, ampak da stojite kot nepristranski sodnik nad političnim vrvenjem. Republika, ki bi imela saino eno stranko in šela, kot ste Vi, ne more obstojati. Mi Vas jjrosimo, da zapustite stranko, kateri predsedujete, ter se postavite na čelo naroda in ne kake politične skupine. Sele potem boste mogli zaceliti vse rane svojega naroda. Sovjeti se znajo rogali Moskva odgovorila na protest angleške vlade proti Angležem sovražne propagande London, 11. dec. os. Včeraj je angleški zunanji minister Henderson prečital v državnem zboru odgovor sovjetske vlade na protest, ki ga je vložila Anglija vsled angleški državi strujjeno sovražne propagande, ki se je dne 2. dec. vršila potom radio-jx>staje v Moskvi. Sovjetska nota je podobna onim, s katerimi se je svoje dni ovekovečil Cičerin. Litvinov s jx)četkoma ugotavlja, ila je brezžična radio postaja v Moskvi privatno podjetje in lastnina vse ruske strokovne zveze. Ker sovjetska vlada nima pravice cenzurirati oddajnega programa te postaje, se tudi seveda ne sme obdolžiti, da je odgovorna za to, kar se na postaji dogaja. Sicer pa, nadaljuje nota, je vlada naknadno proučila program od dne 2. dec. ter ni inogla najti ničesar, kar bi iz sovjetskega stališča govorilo v neprilog Velike Britanije, razun seveda, če bi Anglija industrijski proces smatrala kot naperjenega proti njej sami, česar pa sovjetska vlada ne sme [predpostavljati. Tudi Gorki ni imel namena govoriti proti Angliji kot taki, ker si je vzel za temo svojega radio govora, kako onemogočiti bodoče vojske. Tudi glede le točke smatra sovjetska vlada, da bi Anglija ne smela čutiti, da je prizadeta. Iz teh razlogov smatra sovjetska vlada, da je bil angleški protest neupravičen in nepotreben.. Na koncu pristavlja nota, da se bo sovjetska vlada (»trudila, kljub temu, da ni dolžna tega storiti, da pregovori lastnike radio postaje, da v bodoče opustijo vsako katerokoli namigavanje ua kakšno inozemsko državo, s katero se sovjeti nahajajo v prijateljskih od-nošajih. Ta odgovor je jx>vzročil v državnem zboru na eni strani veliko ogorčenje, pri drugih pa veselo razpoloženje. Locker-Latnpson je celo vprašal zunanjega ministra, če bo vlada njegovega veličanstva sprejela tako nedopustno zafrkavanje od slraui boljševiških krvolokov. Lees-Smith pa je vprašal Hendersona, če večkrat posluša na radiu v H is Ma-sters Voice« (glas svojega gospodarja), nakar je cela zbornica izbruhnila v dolgotrajen sm;h. Vsekakor kaže, da bodo pogajanja s sovjeti zopet obtičala vsled tega diplomatskega incidenta. Konservativni listi z vnemo zahtevajo, da se morajo prekiniti vse zveze s to državo, ki si upa blatiti ime angleškega kralja. Angleški maršal o potrebi mira Lsndon, U. dec. AA. Feldmaršal sir Williams Roberison je imel včeraj, ko je odkril v Hollywoo.iu pri Souihamptonu spomenik padlim angleškim častnikom in vojakom v vojni, velik govor o potrebi ohranilve svetovnega miru. Robertscn je dejal: >Ta slovesnrst nas spomi-nja velikih vsol, ki so bile izdane v vojne namene in da narodi kljub devetim milijonom mrtvih še vedno mislijo na vojno. K sreči se sedaj sj>1 бпо obsoja vojna kot sredstvo za rešilev mednarodnih sporov. Vsaki dan je bolj jasno, da so mednarodni interesi tako ozko spojeni, da trpljenje enega samega naroda pomenja trpljenje vseh. Brezdvomno draga oboroževanja niso bistveno sredstvo za ohra- Itafo avstralski spor Rim, 11. dec. ž. Nocoj pride v Rim pedsednlk avstralske vlade Scullin. Imel bo konferenco s predsednikom vlad« Musrolinijem. Scu lin je bil p e-tekle tedne v Londonu na konferenci britanskega kraljestva. Vzrok njegovemu prihodu v Rim je najbrž incident pri nastopu avstralskih oblasti proti italijanskim imigranlom. Te oblasti so namreč 60 italijanskih imigranitcv, čira so prišli v Belbourne, zadržale in jih poklale domov, ker im je prepovedan prihod ns avstralsko c-z^mlje. Itali ansVa vlada je proti temu protestirala. Ve-e!no e, da bosla Scullin in Mussolini to vprašanje mi.no uredila. nitev miru. Muogo bolj važno je, da se vodijo mednarodni posli z manjšo zavistjo in seb čnosljo. Edinole ta duh bo onvog čil naglo razorožitev, Л k j se to doseže, bo lo največji vojni spomenik. Ne sme se misliti, da je lo ncincg če ali pa fantastično. Spomenik, ki je bil odkrit, je namenjen v glavnem onim, ki so umrli na torpediniuih ladjah ali pa v daljnih krajih in čijili Irupla niso mogli shraniti. Med temi je ludi lord Kilchener, čigar ime je na prvem mes u in ki je utonil, ko je vodil angleško misijo v Rusijo.« Roberlscn je nadalje naglasil, da je bil lord Kilclioner glavni rrganisator zmage in ena najznamenitejših osebnosti v zveznem vojnem svelu. Splošna stavka v Valenciji Viileneija, 11. de?. АЛ. Obča stavka ,jo v polnem teku. Vsa trgovina je prenehala. Po glavnih ulicah so zbirajo ogromne gruče stnvkujoeih delavcev. Na več mestih je došlo do spopadov s po-j licijo. Med spopadi je bilo več oseb ubitih in ra-I njenih. Rod rslvo je zase llo vsa križišča. List I r-El Pueblo je bil prepovedan. Atene. It doc. V Grški р-ч!-чт«»( je sprejel v prvem čitunju pogodbo mod Grčijo in Turčija Avstro-poljski spor Duu«i, И. dee. kk. Poljski poslanik Bader je feročil (fimes zunanjemu ministru dr. Schobru protestno noto zaradi manifestacije, ki »o jo priredili nemški študenli dunajskih visokih šol skupno z ukrajinskimi in litovskimi dijaškimi organizacijami preleklo soboto v avli dunajskega vseučilišča. Na tem shodu, ki ga je vodil upravitelj obmejnega urada Па vseučilišču Riedl, je v zastopstvu rektorja govoril dvorni svetnik, profesor dr. Much proli zatiranju na Poljskem, zaradi katerega trpijo manjšine, ne samo Nemci, temveč ludi Ukrajinci in Li-tovci, Ln ki spominja na Badenijeve čase. Zunanje minis rstvo je odgovorilo poslaniku Baderju, da se bo najprej informiralo o poteku tega zborovanja, na katerega vlada seveda nikakor ni mogla vplivo'1. Kakor doznava Vaš dopisnik, je rektor vseičilišča, profesor Obelsperger že odgovoril v tem smislu, du, če bi bil on sam govornik na tem zborovanju, bi njegove izjave bile še ostrejše, kakor so bile dr. Muchove. Protižidovske demonstracije v Romuniji Bukarešt, 11. dec. ž. Dijaška društva so imela zborovanja, na katerih so dijaki klicali proti Židom. Okrog 1000 dijakov je ob 8 zvečer pričelo demonstrirati po ulicah. Hoteli so pred kraljevi dvor, da bi tam demonstrirali. Orožniki so jim to preprečili. Pri tem je prišlo do krvavega spopada. Dijaki so se razkropili v stranske ul'ce. Okrog polnoči so skupine dijakov pričele razbijati okna na židovskih poslopjih. Policija je intervenirala in aretirala sedem oseb. Clni, 11. doc. ž. Sinoči so se vršile velike protižidovske demonstracije. Neznanci so vdrli v židovsko sinagogo in vse razbili. Potem je policija aretirala šest brezposelnih delavcev, ki so pri zaslišanju priznali, da so vprizorili naj»ad na sinagogo. Razdelitev Nob'ovih nagrad Stockholm, 11 dec. AA. 10. dccembra na obletnico Noblove smrti je bila običa na izročitev No-blovih daril. Razdelil jih je kralj Gustav osel no, Darilo za fiziko je bilo podel eno profesor,u univerze v Kalkuti Venkali šamanu, darilo za kemijo miinchenskenvu pro'escr u Hans Fischerju, da Ho za medicino avstrijskemu profesorju Lanisteiner u, kn iževna nagrada je bila izročena ameriškemu pisatelju Sinclairju Le.vvisu. Nagrajenci so se osebno zahvalili. Noblovo mirovno nagrado so razdelili v Oslu v prisotnosti norveškega k alja in prestolonaslednika. Slavnostni nagovor je imel m nistrski predsednik, ki je ocenil zasluge odlikovancev, bivšega državnega tajnika za zunan e zadeve v Združenih državah Kelloga in švedskega evangelskega nad škofa Soederbloma. Katastrofa na Sušaku Sušak, II. dec. ž. O katastrofi na Brajdici so policijske oblasti nadaljevale svojo preiskavo, ki bo jutri končana. Ugotovilo se je, da je bila greda lesenega pomola trhla. Stebri, ki so držali leseno konstrukcijo, so bili gnili. Baš na mesti, kjer se je lesena konstrukcija porušila, sta manjkala dva stebra. Ugotovilo se je nadalje, da je za pristajanje parnikov pripravnejša severna stran, ki je čvrstej-ša. PristaniŠčnik, ki je bil v službi, je pred prihodom javil pristaniškim oblastem, da ladja ne bt pristala na južni strani, ker je morje razburkano, marveč na severni strani. Doslej so ugotovili štiri žrtve in sicer Gvojiea, Blaževičevo, Ureliča in Grlača. Pogrešata se še dve osebi. Danes se je izvršil pogreb ob veliki udeležbi sušaškega in okoliškega prebivalstva. Seja mar'barskega obč nskega sveta Maribor, 11 decembra. V javno kuhinjo p ide za namestnika občinski svetnik Aljančič. V disciplinski odsek pride namesto ing. Barana nadsvet. Če ne. Si:er ostane odsek kakor je bil poprej. V tržni odsek se izvoli,o Žebot, Senekovič, Čeh in Tumpej. Za II. odsek pereča občinski svetnik StrrrSek. Uvede sc nov pravilnik za podpiranje cneiro.'lih mestnih delavcev, ki so delj čas bi'i v mestni slu. bi. V smislu novega pravilnika bodo deležni denarne ter rdravniš-ke pomoči ter hrane v 1 udski kuhinji in sicer po dovršenih 10 letih 150 Din, za nata'jnih 5 let se vse to poveča za 25 D n, za nadalnih 5 let 50 Din, za še nadal nih 5 let 75 Din; za d .bo od ?5 do 30 let službovanja 400 Din, preko 30 'et pu 500 Din. Vdove in sirote so delcine istih podpor. Za III. odsek poroča občinski svetnik S abej Jože. Nn predlog Olepševalnega dniš.va se bodo ruševine avstri skega spomenika na Kalvariji odstranile. Na njihovo mesto pride nasad. Sporne n k se izroči Muzejskemu društvu. V smrlu t~'adevne od edbe banske uprave sc stare hišne taibli'e o'o-drže, vendar se bodo v smislu zakona prep'e k?'e. Pač pa se bedo ulične in meslne tablice nabavile na novo. Za IV. odsek poroča Pu^ei'ak. Vpraš-n'e '3. plače in pa božiCnice me tnim uslu. btncem se bo rešilo na seji upravnega od b era. Mestnim delavcem se bo piaznik Vseh svetnikov honoc ral kot plalan dan. Dosedanji stroški za zdravila ubo/nim za leto 1931 se poravnajo dok on no, za o'kolišlte si. omake predujtrno. Kakor znano, je morala mestna ob.ina prevzeti stroške za zdravi.a po ukin.lvi okra,ik ga zastopa, ki je pre.e to oskrboval. Občinski svetnik Grčar pred'a;fa, naj se p-o-uči vprašanje lastne občin, ke leka'ne Kavarna v pa ku se ne bo več oddrla, ampak se bo prepu- i a kulturnim nanrencin. Z ozi om na nameravano usta-novitev obrtne in hotelirske šole z ri jim oddelkom za hotelirstvo in lesrvo, teksti no in drugo stroko, in s pripravljalno šolo za vajence se sklene, da mestna občina pozdravi to iniciativo ter se bo v ta nan-'n izvolil poseben odsek. V personalni odbor pride eden izmed občinskih svetni' ov. V. odsek Tvrdki »Jugoslovanski Bayerndo.rf & Cie,«, veletrgovini s farmacevtskimi 'zJelki se dovoli koncesija za farmacevtske izdelke, in E n-stu Cizerle se dovoli koncesija za avlotakse. Pač pa ni sprejela prorn a Vinka Pegana za zasebni detektivski zavod. ob katerem predlogu e zavladalo živahno razpoložen e Ti karni sv. Cirila se dovoli prenos tiskarniike in knjigotrške koncesije na zadrugo. NV. tu je župan zakTjuMl javno sejo, ki 'i 'e »'e. dila talna seja, na kate i se je razpiavl,alo o od-davi tekočih del za leto 1931. Strašna nesreča na FaU 12 delavcev padlo v Dravo Maribor, 11. decembra. Davi ob pol 8 ee je pripetila pri falskem ezu strašna nesreča, ki je zahtevala strašno žrtev Pod falflkim jezom se že nekaj 6asa vršijo poglobljeval-na dela irf sicer tako zvano »bagranje«, pri čem^r je bilo zaposlenih deset, oziroma dvanajst mlajših delavcev. Delavci nn odru pod jezom ao biti izredno živahni in veselo razpoloženi. Eden izmed u, ih jp svojemu sosedu ravno omenil: »Kaj bi bilo, fe bi oder treščil v Dravo?«, ko je nenadoma pretresel ozračje krik groze. V naslednjem trenutku se jp oder nagnil in treščil z oglušujočim treskom z delavci vred v Dravo. Začela se je borba na življenje in smrt z vod- nim elementom. Rezko so odjekali zamahi rok, ki so rezali vodov.e, da rešijo življenje. Na bregovih so se takoj zbrali ostali in nameščenci, .ia bi nudili na življenje in smrt se borečim pomoč. Nekaterim se je posrečilo, da so si sami rešili življenje, ostali pa so se rešili s pomočjo Čolnov in drogov. Ko so se reševalna dela končula, se e ugotovilo, da manjka eden izmed delavcev in eic»r pomjžni delavec I. Sulizoj. Za izginulim so se takoj pričele poizvedbe, ki so pa ob času, ko poročamo, os'aie brezuspešne. Najbrž je pri padcu dobil tako težke poškodbe, da ga niso mogli rešiti in da jp takoj v nezavestnem stanju utonil. Pač pa se je posrečilo re&iti sicer težko ranjenega 33 letnega pomožnega delavca Ivana Semena. Z napori poslednjih moči je priplaval v bližino brega in zgrabil za drog, s katerim so gu izvlekli na obrežje nezavestnega. Dobil je poškodbe na glavi in po telesu, ki so tako težke, da je stanje resno. Do večera ee še ni zavedel. Vsi ostali delavci so dobiti pri nesreča večin ali manjše poškodbe; nahajajo зе pa v domači oskrbi. Težka nesreča je povzročila v okolici veliko vznemirjenje. 0 vzroku nesreče so mnenja različna. Bržkone je biln prečna greda, na kateri je slonel oder. slabo pritrjena in je v tem iskati vzroka nesreče, ki bi bila lahko zahtevni« W človeških žrtev za slučajj, če bi bil jx»kopal oder jx>d sabo več delavcev. Poste pod prometnim I min str siv o m Po zakonu o vrhovni državni upravi od 31. marca 1929 je v delokrog ministrstva za javna dela bila dodeljena dotlej samostojna poštna uprava. Tudi gradba novih železnic je pripadla v resor za javna dela. Tako je ministrstvo javnih del poleg cesta, vodovodov, hišnih stavb imelo skrbeti št- za gradbo železnic, za pošte, brzojav, telefon, poštno hranilnico itd. To se je izkazalo za nepraktično. Vlada je sedaj sklenila spremeniti zakon od 81. marca in krali je podpisal ukaz, s katerim odslej ves poštni resor spada pod ministrstvo za promet. Tudi za gradbo železnic bo skrbelo zopet prometno ministrstvo samo. Dve hmetiji pogoreli Črnuče, 11. decembra. Davi ob Četrt na 5 autraj je v poslopju vdove Ivane Š u b e 1 j v Nadgorici izbruhnil požar, ki se je hitro razširil tudi nu poslopjn Jožefa Lo v r i n a. Pogoreli sta hiši obeh posestnikov, vsi hlevi in vsa gospodarska poslopja. Ognjegasci iz ČrnuČ so prihiteli na lice mesta ter storili vse, kar so mogli. Zal revežema ni bilo mogoče pomagati. Ker je bila megla, zato so zunaj ogenj pozno opazili, nu Ježici pa sploh niso nič videli ognja. Razume se, da je Škoda velika, posebno, ker je pogorelo prav vse. Kam na, se siromaki denejo sedaj na zimo? V enem dnevu dva požara St. Jernej na Dol. 10. dec. Na praznik Brezmadežnega spočetja okrog 5 zjutraj je začelo goreti na hrovaskem brodu pri Luzarju. Bila pa je tako gosta megla, da požara skoro ni bilo videti, čeprav so ognjeni zublji zavzeli velik obseg. Ko so ljudje prihajali k jutranji sveti maši, se jim je sicer zdelo nekam sumljivo ono svetlikanje v smeri proti Hro aškemu brodu, pa jim niti na misel ni prišlo, da bi mogel biti to požar. Zato tudi požarna bramba ni šla gasit, dokler ni sel prišel povedat, da gori. Par minut pred deseto sveto mašo so oJbrzeli gasilci z motorno brizgalno na pomoč, da so še rešili, kar se je rešiti dalo. Pogorelo je dvema go po-dar ema: Kirarju in Luzarju. Pri Luzarju je v kku kratke dobe bil to že tretji nepojasnen požar. Isti dan med 5. in 6. popoldne pa je požar upepelil vinski hram posestnika Kotama iz Bana. Sreča v nesreči je bila zanj ta.da je imel skoio ves vin?ki pridelek shranjen doma. Tu pa polarna bramba sploh ni mogla stopiti v akcijo, ker v bližini ni nobene vode. Smrt v cerkvi Marenberg, 9. dec. Komaj smo stopili v resni advenlni čas in še bili pod utisoin mogočnih Kristusovih besed o Sodnem dnevu, kakor smo jih slišali na prvo adventno nedeljo, in že smo gledali tudi pietresjiv slučaj, kako nikjer in nikdar nismo varni pred smrtjo. Tokrat je kar čisto nepričakovano pokosila in vzela njegovim sorodnikom Aniona Erja\c-a, kmeta pri Sv. Treh Kraljih, p. d. Zalsnika. Prišel je kakor ponavadi v nedeljo 7. dec v cerkev k službi božji, pa že med čitanjem sv. evangelija mu je postalo slabo, zadela ga je srčna kap, in ko so ga spravili iz cerkve, bil je že tudi rajni. Kot takega so ga pripeljali na njegov dom, da je vsaj mr ev vzel slovo od svoje žene in otrok, ker živ ni imel več časa. V lorek smo ga ob veliki žalosti njegovih dragih položili v hladni grob k zadnemu počitku kot dobrega kristjana in novega klicarja naši lahkomišljeni človeški družbi: Memento moril Izseljenci naša rana Ljubljana, 11. dec. Jutri v petek zvečer predava v >,Unionu« bivši izseljenski komisar v Franci i dr. Alo zj Kur har na prosvetnem večeru o problemu: »Naši izseljenci.« Odločili smo se, da tudi tega predavatela intervjuvamo, čeprav je dr. Kuhar nekaj časa sem naš uredniški tovariš v ure-tn'štvu »Slovenca«. Zato je bil intervju prav lahek in je bilo treba iti samo iz ene sobe v drugo. »Gospod doktor, zakaj sie se odločili, da boste predavali o naših izseljencih?« »Bil sem več let v Franciji, na prej 3 leta kot drjaik, nato dve leti zasetni duhovnik med izseljenci od 1. dec. 1927 pa so me imenovali za pomočnika našemu tedajnemu izseljenskemu komisarju ter sem počasi avanzia! do izseljenskega komisarja. Problem naših izšel encev torej poznam in vem, kako nam uhaja slovenski rod iz domovine in se niti ne zavedamo, kako velika nevarnost je v tem za nas. Saj nimamo od izšel,evan,a naših ljudi v tujino niti na:manjšega materialnega dobička, ljudje pa se izgubljajo in nam uha ajo. Zato, ker nismo znali pravočasno preprečiti izseljevanja in smo pustili, da so nastajale na za padu nove naše naselbine, moramo sedaj obrniti svojo pozornost na zaščito leh izšel tncev. Od naše strami je možno napravili v tem oziru mnogo. Treba bo mislili na razširitev dušebrižnih postaj, ki jih sicer ne bo treba finansi ati, ker zato se na.jdejo viri v Franciji sami. Treba pa jih bo opremiti z naipotrebne širni pripomočki, kakor so knjge, pisarniške pot-ebščine, rruzit-alie itd. Treba bo skrbeti zato, da bodo stalno hodili tudi iz domovine izobraženci po naselbinah. zlasti po onih, ki še niso v mreži dušebrižnih postaj. Drage vol e sem se odzval povabilu Prosvetne zveze na predavanje, da morda s tem tukaj v domovina vsaj nekoliko pospešim zanimanje za naše izseljence in tako opozorim na veliko nevarnost, ki najn g' Ozi, če ne bouro v pravem času pričeli mi..liti za povoljno rešitev tega problema.« Trboveljska mizerija Razdelitev podpor Trbovlje, 10. dec. Upravni svet T P. D. je kakor znano daroval en mili:on dinarjev podpore najrevnejšim delavcem. Razdelitev je bila poverjena g. rudarskemu glavsrju Strgarju v sporazumu z zastopnikom 2. rudarske skupine. Ta delitev je po najem mnenju težka, ker je svota premajhna za toliko število revnih rudarjev. Iz razgovorov z delavstvom posnemamo, naj bi se delitev vršila po zaslužku par mesecev nazaj in bi se raztegnila tudi na tiste, ki imajo minimalne plače. Le tako bi bili deležni podpore najrevnejši in očetje številne družine. Ce pa bi jemali za podlago proste dni, bi inorda dobili podporo taki, ki so na akordnem delu in ki imajo vsaj nekaj boljši zaslužek od minimalnega. Le v tem slučaju bo podpora pravilno razdeljena. Upamo, da se bode tako postopalo. Podjetje je razglasilo praznovanje tudi za v soboto 13. t. m. Sedaj delavci praznujejo že 13 dni v mesecu. Delajo samo 18 dni. Kolilo pa še pride, ne vemo. Dozdeva se nam, da bomo kmalu delali samo pol meseca. Svetovni šahovski mojster Aljehin v Ljubljani it Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda za.gotavlju na,ravma »Franz-Josef« grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnik žilic so dognala, da »Franz-Josef« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drog-er.ijnli in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 11. decembra. Snoči, v sredo ob pol polnoči, je dospel v Ljubljano svetovni šahovski prvak dr. Aleksander Aljehin. Ljubljanski šahisti so mu priredili na glavnem kolodvoru prisrčen sprejem Na ko'odvoru so ga pozdravili predsednik sprejemnega odbora dr. Stare, dalje jugoslovanski šahovski mojster dr. Mil in Vidmar, Avgust Praprotnik, tajnik Jugoslovanske šahovske zveze Mirko Magdič in mnogi drugi. Dr Aljehin se je nato nastanil v hotelu »Union« Danoe dopoldne je spreel dr. Aljehin tajnika Mirka Magdiča, ki mu je predložil vabilo šahovskega mojstra dr. Astalcsza iz Sarajeva, naj po končani turneji po Jugoslaviji priredi še eno produkcijo tudi z« Sarajevo Dr \ljehm je v prino:pu pristal na ta predleg in nato vrnil Mirku Magdiču obisk. Opoldne se ije odzval vabilu dr Stareta na kosilo. Kosila se je udeležil tudi naš prvak dr. M. Vidmar. Zvečer se je vršila simultanka v kazinski dvorani. Jutri dopoldne se odpelje dr. Aljehin v spremstvu nekaterih naših šal istov na Bled. Ob pol 7 zvečer pa se bo vršil brzoturnir, katerega se bo udeležil poleg svetovnega prvaka tudi naš velemojster dr. Vidmar, mojster Vasja Pire in sledeči prvaki Ljubljanskega šiiiovskega kluba: Milan Vidmar ml., Pur'ani, mojster Vogeln k. Gnbrovšek, Rupnik in Ciril Vidmar. »Partijo meti dr. Aliehinom in dr. Vidmarjem bo točno ob pol 9 zvečer prenašal radio. OjKizarjamo vse šahiste, ki se za to partijo zanimajo, naj imijo v trm času pripravljene šahovnice in na teh zasledujejo igro. Igralci brzotur-nirja so naprošeni, da pridno ob čeitrt na 7 v tur-nire' i lokal v Kazino in da se drže rcditeljevih navodil. Po brzoturnirju se bo vršil ob 8 na čast slavnega gosti pozdravni večer. Udeleže se gi poleg odbora tudi najodli nejši predstavniki ljubljanske družbe. Pri prireditvi sodeluje radio-orkester in iz prijazni sti tudi naša koncertna pevka g. Mira Costaperarija. Kdor se želi udeležiti toga večera, pa ni dobil po pomoti vabila, naj ga zahteva do ,'ulri dojKildne pri blagajni kavarne Emone, iii pa naj ga zahteva telefonii"no na š>!ev. 31-41. Dr. Aljehin je izjavil, da je zelo prijetno prese- nečen nad krasnim sprejemom v Ljubljani in nad krasno organ;z:icit o ljubljanskih šahislov. Druga oficielna produkcija dr. Aljehina se bo vršila v soboto v Mariboru, tretja v nedeljo v Kar-lovcu, četrta v ponedeljek v Zagrebu. V torek bo dr. Aljehin ostal v Zagrebu in bo ves J-ii gosi Ju-grslovanske šahovske zveze in zagrebškega šahovskega kluba. V eredo odpotuje dr. Aljehin v Sp'it in bo imel peto jjrcdukcijo 18 decembra v Splitu. Dne 19. decembra se dr. Aljehin vrne v Zagreb, kjer bo imel 20. decembra šesto produkcij o. V nedeljo bo imel sedmo produkcijo v Virovitici. V ponedeljek 22. drcembra odide v Osiek, kjer bo gost cs'ješkega šahovskrga kluba V torek 23. decembra bo imel v Osnjeku svojo csmo produkcijo. V sredo 24. dccembra, na sveti večer, bo imel deveto produkcijo v Scmboru. Na sveti dan bo počival. )>i,e 26. decembra pa bo imel deseto produkoL o v Novem Sadu. Dne 27 decembra odpotuje v Belgrad in bo imel 28 deccmbra poslednjo produkcijo v naši državi če izvzamemo eventualno produkcijo v Sarajevu. Iz Ljubljane bo odpotoval dr. Aljphin v Maribor z vlakom ob 12.01 in pride v Maribor ob 15. Tajnik Jugos'ovanske šahovske zveze Mirko MagdiČ sporoča po čnsop;sju ljubil ans.dm šahistom v imenu Jugoslovanske šahovske zveze prisrčne j.o-zdrave in se zahvaljuje za izvrstno izvedeno organizacijo sprejema svetovnega šahovskega mojstra. GLAVOBOL — ie mnogokrat posledica zaprtja. 2—3 Artin-dražeje vzete zvečer Vam omogočijo drugi dan zjutraj lahko, normalno izpraznjenje. — Dobivajo se v vseh lekarnah Vsebina škatlje po 8 Din zadostuje za 4—6 krat. Vsakovrstne ure zlatnina in iirebrniiia po nizki coni pri l VIL H П R, urar LJUBLJANA Sv рр1гп cenla Зв Čisti kofein izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov koieina. Že 0.2 do 0.5 g (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati zaradi povišanja krvrega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku ie vse to najbolje znano in os mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vednc pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih Škodljivih dražil ih učinkov kofeina, užitek je popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kvalitete. Pamet veleva, da jc za zdrave in bolne najboljša kava Hag. Poizkus Vas bo uveril! — Kava Hag je naprodaj v vseh dobrib trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih. Pogled na aeljaški zbor v nedeljo 7. dccembra v Zagrebu na Jelačičtvein irgu. Kmetice na zagrebškem zboru Velika kad, ki je bila izdelana v Škofji Loki za papirnico v Ooričanah. Kad ima 1C6.I64 litrov vsebine. Za njo so porabili 19 m" mecesnovega lesa in 970 kg železa. Nesreča radi splašenih konj Domžale. 10. dec. Davi okrog osmih je peljal posestnikov sir Miha Pavovec iz Depalje vasi prazen voz (tako-zvani »tajsel«) proti Domžalam, v začetku Domžal je stopil voznik za trenutek v trgovino Vidali ter pustil konja sama ob glavni cesti. V tem času sta se pa konja iz neznanega vzroka splašila ter dirjala skozi Domžale mimo pošte proti Ihanu. Na Križišču Savske in Kolodvorske ulice sta povozila krojačevo ženo Ano Oblakovo, ki ie poleg strahu dobila tudi notranje j»škodbe. Oblakovo, ki je v blagoslovljenem stanju, so prenesli na njen dom ter se po zdravnikovi odredbi zaenkrat zdravi do ma Konja sta dirjala dalje ter so ju ustavili šele v Ihanu. Odeji in bič, ki so bili na vozu. se med potjo niso izgubili, pa tudi voz ni poškodovan, kdo je povzročil, da sta se konja splašila, bo do gnala preiskava. Domžale, 11. dec. Na zdravnikovo zahtevo so g Oblakovo danes dopoldne prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Čudna zgodba o zajčku Nekje na Dolenjskem je bilo — v bližini nekega trga. Zares čudna je zgodba, a še bolj zaslužijo ta priimek nekateri izmed onih, ki so bili pri tej »dogodivščini« udeleženi: Iz neke okoliške vasi so plevice spomladi plele na njivi in se veselo zabavale, kot imajo ženske navado. Pri tej zabavi pa je bil udeležen še nekdo drugi — namreč mlad zajec, ki je smrčal v senci visokega plevela, samo da ta »revež« te zabave in vriščanja ni slišal, zakaj, ako bi, ne bi imel več volje jraslušati, ampak bi jo prav [XI zajčje hilro odkuril v gozd Plevice so prodirale temeljito in na celi črti naprej. Kar naenkrat zagleda tistega zajca dekla gospodarja, na čigar njivi so plele. in hipoma se je polasti prepovedana želja po tujem blagu; ta njiva (torej tudi zajci in druga živad na njej) je namreč spadala pod lovski revir, katerega je imela v zakupu gosjxida iz tistega trga; ta pa nerada pusti, da bi l mogočo opraviti šolsko m»"o tam, kjer jc -Mimo en ,'uli-i i k. naj se tisti dan opusti /omičnti, pogrebna ali kakršnakoli ilnicca mafe. Glede ure, ob kateri naj se vrši Šolska maša, iKij se /u pn i ura
  • i4*e ;(ev;lko dosedanjo svoje legitin cije, nn kar jim bo škof. ordi-nariat iunpoelovai nove legitimacije. S'are legitimacije brez slik pa no i |>oš| jeio skof. ordi-nariutu po novem letu. da jih ta i/.roči železniški direkciji v uničenje. — Skof. ordinurint v Ljubil'ni. it Prenos produkcije svetovnega šahovskega prvnka dr. Aljehina po radiu bo ob 8.30 zvečer ijavi so dali povod za razmišljanje gospodarskim krojoin, ki so proučevali stanje naše proizvodnje in trgovine s premogom, in prišli do zaključka, da se toliko v interesu premogovne proizvodnje, kakor v interesu celokupne industrije mora storiti odločen korak naprej in premogovnikom omogočiti pocenitev proizvodnje s cenenimi krediti. V to svrho se je osnovala Jugosiov. delniška družba za premog v Zagrebu, ki je osnova a na inicijativo Slavon. trgovske družbe za premog Kauf-iuann in drug v Zagrebu, srbske delniške družbe za premog v Belgradu MerkaJič i drug, Brod na Savi. Geza Steinitzer, Veliki Bečkerek in družbe za promet z lesoin in premogom v Pančevu s sodelovanjem bos. industrijske in trgovske banke d. d. Zagreb-Sarajevo. Svrha tega je, kakor srno rekli, ekonomska krepitev domačih premogovnikov in pocenitev pogonske moči domače industrije. Ravnateljstvo Jugoslovanske delniške družbe za premog tvorijo: predsednik g. Atanazij Šola, bivši opolnotnočeni minister in član ravnateljstva Bosanske industrijske in trgovske ha. ke d. d. v Sarajevu; nodpred ednik g. Milan Kaufmann. lastnik Slavonske trgovske družbe za premog Kaufmann i drugovi, Zagreb; g Josip Neumann, generalni ravnate! i Bosanske industrijske in trgovske banke d d Zagreb-Sarajevo; g. Enianuel Gliick, solastnik tvrdke Geza Steinitzer, Veliki Bečkerek; g. Bruno Šoten, ra- uatelj Srbske delniške družbe za premog, Bclprad; g. Egon Gardoš, solastnik Iv. Merkadič i drug, Slavonski Brod; g. Vilim Weinberger. pr<»-kurist družbe za promet z lesom in premogom, Pančevo. V nadzorstveni odbor so izvoljeni: g. Lavo-slav Heimbach, ravnatelj Bosanske industrijske in trgovske banke d. d., Zagreb; g. Miloš Ljeskovac, ravnaleli Bosanske industrijske in trgovske banke d d, Sarajevo; g. "libcr lreund, solastnik tv. Geza Steinitzer, Veliki Bečkerek; g. Zdenko Merkadič, solastnik tv. Merkadič i drug. Slavonski Brod; g. Peter Jung, solastnik družbe za promet z lesom in premorom, Pančevo; dočim fungira kot ravnatelj g Edmund Grossmann, prekurist Sla onske trgovske družbe za premog Knulmann i drugovi, Z.iereb a za prokurisla je imenovan g. Geza Ber-ccr prcVurist Slavonske trgovske družbe za premoč Kaufmann i drugovi, Zagreb. Družba je o no-vana г delniškim kapitalom 5.0ОО.Г00 Din, toda družbi je povsod na razpolago večn kap tat, ker si ie zasi"urala tako finančno zaledje, ki u bo ___;,o.-iio""n<;ne5no izvrševati svoio nalogo. Kakor se "sliki, je prejela nova družba že več ponu ib in predlogov*z£L§odnlnv.mje od strani raznih domačih rudnikov. Za Božič in Novo leto dobiš najlepše darilce, kupljeno pri Ivrdki z že.ezuino STANKO FL.ORJA.NCIC LJUBLJANA Sv. Petra ceste 35 Velika izbera kompletne aluminijaste* emajhrane modre, rujave. sive itd. kuhinjske posode, garniturce zu otroke Itd. ir Vsi katoliški narodi letos tekmujejo v proslavi sv. Avguštinu. 1б(Н) let je letoe minulo, odkar je zatisnil ta odlični znanstvenik oči. Primemo je, da se »pomnimo tudi mi Slovenci moža, katerega dela uživajo tudi pri na« visoko spoštovanje. Ravno v tem času sc nam obeta slovenski prevod svetovno znanih »Iipovedi sv. Avguština«. Skupna proslava bo v Ljubljani v nedeljo ob 8 zvečer v veliki dvorani bolela Union. Na proslavi bo predaval naš odlični znanstvenik vseuč. prof. dr. Frane Luk-man. Predavanje bodo j>o. asnjevale številne ski-optične slike. Predprodaja vslopnic je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5 in sicer sedeži I. in II. vrste po 10 Din, ostale vrefe po 5 Din, stojišča po 2 Din. ir Občni zbor Z. S. V. v Ljubljani, 14. dec. V nedeljo, dne 14. decembra zboruje ob 0. v salonu tovariša Rozmana — pri Jerneju — Zveza slov. bojevnikov. Delegati, zaupniki, tovariši iz vojne pridite, da čujemo vaše želje in nasvete. Na dnevnem redu bo tudi razgovor o ureditvi ljubljanskega vojnega pokopališča iu o prenosu 10.C00 padlih tovarišev iz raznih krajev Ljubljane v skupno grobnico. Tovariši, dobrodošli od kjerkoli pridete. Osrednji odbor bojevnikov v Ljubljani. ir Smučarski tečaj SPD. Slovensko planinsko društvo priredi; v dneh od 25. decembra t. 1. do 2. januarja 1931 j>ri hotelu Sv Janez ob Bohinjskem jezeru smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane smučarje. Tečaj bo vodili g. Janez Kvedvr. Oskrba prvovrstna pri g. Marici Jcraj \ hotelu Sv. Janez. Natančnejše informacije v pisarni SPD, Dunajska cesta ta (palača Lj. kred. Banke) IV (lift). Telefon št. 29-63. ir Slov. zdravniško društvo vabi vse gg. zdravnike, da se udeleže znanstvenega sestanka, ki 1h> danes ob 18 v predavalnici ženske boliršnice. Na iKogranm je predavanje g. nrim. dr. Giistla: -»Dni brata — kriminalna ]>siho-patai iiii demonstracije. ir Češkoslovaškim vojnim obvezaneem. — Generalni konzulat Češkoslovaške republike v Zagrebu raz^la'*a, da se morajo vsi češkoslovaški državi j ini. vojuški obvezane!, stanujoči na iKiJročju savske, primorske in vrbaske banovine pismeno prijaviti pri tem generalnem konzulatu /:iradi vpisa. Prijavni rok je do konca decembra t. 1. Prijava je obvezna: I. Za češkoslovaške državljane, rojene 1909, 2. Za one. rojene 1910 in 1909, ki so bili pri zadnje«! pregledu proglašeni /;i začasno nesposobne. 3. Vsi rojeni med leti 1908 in 1893. ki Se doslej iz kakršnegakoli razloga niso prijavili k vojaškemu pregledu. ir Potres. I/. BelgTuda II dec. Včeraj so seizmološki aparati na Tašmn.jdanu zabeležili potres v daljavi 3.00U km od Belgradu. Maksimum potres« je bil o|) 11.40 iu je znašal tt mikronov, konec potresa je bil ob 12.03. ir Nn 4 leta robije je bila zvišana kužen pod uradnik u Sre'unu A. Mitrovicu, ki je na belgrajski glavni pošti imneveril 25.342 Diu. ir Žrtev niartiimvanja. Krško, 10. decembra. Danes so v Leskove,u pokopali Alojziju S te Jan i ča, mladega posestnika iz vasi Mrtvit- na Krškem polju. Omenjeni je s tovariši iz Mrtvic šel na martfno-van e v Vihre, kjer so v viuotoču pili pozno v noč. Tam je došlo do prepirov med fanti iz Viher in Mrtvic. Da bi se s Katičem izognila neljubega prepira, sta odšla iz vinolcča. Toda ua cesti sla drug za drugim bila s streli zadrta v nogo. 7, močno prebito nogo so oba odpravili v kr-Sko bolnišnico, kjer se je btefanič do ponedeljka boril s smrtjo. Kdaj bo konec temu divjaštvu? Ljubljana Ohotišhi kmetje proti uvozn'm davščinam so nailažji pot, po kaierem prilia;a|o bolezenske klice v naše lelo. V obrunbo bolezni grla. hii-pavcs.i in nahoda, so neobholno retr bne oKusne Anacot-pastilje ur. Wanderja. Dobivam se v vseh ekarnah. Cena malega zavoja Din 8'-. velikega iavoja Din 15'- ir V prilogi »Službenih novin» Kraljevine Jugo.sl,ivije št. 284 od 10. decembra t. 1. je objavljen »Zakon o deklaraciji ministra zunan ih zidev Kraljevine Jugoslavije, formulirane 16 maja 1930 v Ženevi ob podpisu fakultativne odredbe predvidene v protokolu »Statula stalnega mednarodnega sodišča«. ir Društveni koledarček za navadno leti) 1!Ш je izdala Prosvetna zveza v Ljubljani. Poleg koledarja obsega drobna knjižica: Rodovnik naše vladarske rodbine, poštne dolo be, kako praznujemo društvene praznike in prirejamo spominske večere, 14 programov spominskih veterov, za k a sem član Prosvetnega društva, kako skrbimo v mladih letih za bodočnost, naša kronika in popolen seznam vseh društev, ki so včlanjena pri ljubljanski in mariborski Prosvetni zvezi. Članek »Ljudska knjižnica« je pt evečen dobri knjigi. Koledarčke je Prosvetna zveza razposlala na društva, vendar se še dobijo v njeni pienrni in stane komad 10 Din. ir Tamburaškim zhorom naznanjamo, da je izdala Jugoslovanska knjigarna v L ubljani »sedmi stari'i božičnih pesmic za tamburaški zbor in petje, ki jih je priredil prof. M. Bajuk. Cena 16 Din. Vsebina zbirke je sledeča: »Sveta nočr. L. Gruber. 2 »Slava na višavir, L. Cvek. 3. »Glej zvezd t e božje«, L. Belar. 4. »Pnstirci iz spanja«, L. Smolej. 5. »Angeljeko pete«. L. Cvek. 6 »Zveličar nam je rojen zdaj« in 7. »Poglejte čudo se godi«, Gr. Ri-har. Prt božičnih prireditvah bodo naši tambura?ki zbori ob izvajanju teh napevov nudili našemu občinstvu veliko božičnega vesolja in razpoloženja, saj so sami stari znani ln ljubki napevi, brez katerih ni pravega božičnega, radostnega občutja. ir Na sveti večer boste pili čni — rum si naredite že preje somi doma. Steklcnica ru-move kompozicije za I liter ruma stane Din b. Drogerila Gregorič, Liubliana, Prešernova 5. ir Čajno mnslo, najboljše kakovosti si /n praznike najbt lje že sedaj priskrbite v vsaki množini pri Osrednjih mlekarnah v Ljubljani, Maistrova ul. 10. Dne 10. decembra se Je zglasila deputaclja, katero je vodil g. Jože Brenčiu, predsednik okr kmetijskega odbora za ljubljansko okolico, pri mestnem županu dr. Diuku Pucu in mu predložila sledečo prošnjo: Gospodarski položaj nnsiga kmeta je silno neugoden. Ni pa izgleda, da bi se v dogledneni času izboljšal, marveč se od dne do dne slabSa. Cene kmetijskih pridelkov so globoko pod pridelovalnimi stroški. Kar mora kmel kupiti za svoje uajnu1 nejše potrebe, pa daleč presega cene kmetijskih pridelkov, katere ou stavi na trg Radi tega je zelo zmanjšana kupna zmožnost kmeta, kar mo-1 rajo občutili tudi ljubljanski trgovci, kjer kmet kupuje svoje potrebščine. Zadolževanje kmetov pri kreditnih zavodih je naravnost ueodepolno. Ogromno množino svojih dolgov imajo okoliški kmetje jirl ljubljanskih kreditnih zavodih, kateri plačujejo mestne dav ne do-klade. ter s tem j>onuigajo jKisredno k mestnemu gospodarstvu. Rad| nizkih cen svojih pridelkov ne more kmet primerno plačati svojih poslov in delavcev, ki radi boli šega zaslužka beže e kmetov v mosta in industrijske centre. Zato dobi kmet zelo težko dobrega in pridnega posla, oziroma delavca, Država je naložila nova bremena občinam; kakor stanarino in drva učiteljstvu, katehetske nagrado itd. Tudi banovinske davščine so občutno zadele naš kmečki stan. Ka' bo danes? Drama: Sveti plamen. Red A. Opera: Zaprta, Union, verandna dvorana: Prosvetni večer. Predava dr. A. Kuhar: Izseljensko vprašanje. Nočuo sluibo iuiajo lekarne: Dr. Stanko Kmet, Dunajska ceeta 41 (Sv. Krištof); mr. Leustek, Rcs-ljeva cesta 1 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24. © 0 izseljencih bo predaval drevi na IX. prosvetnem večeru dr. Alozij Kuhar. Predavatelj je preživel zadnja leta med našimi izseljenci v Franciji. Obiskal je njihove kolonije in se večkral mudil tudi v izseljenskih zadevab v Belgiji. Njegovo predavanje bo brez dvoma izčrpno in hkrati jmučlivo. Koncem predavanja bo podal pregled naših kolonij e pomočjo skioptičnih slik. Velecenjcno občinstvo se vljudno vabi, da se tega večera udeleži v Čim večjem številu. Seja stolne prosvete je nocoj v petek ob 8 zvečer v Jugoslovanski tiskarni. 0 Seja podružnice Krščanske šole za stolno župnijo je nocoj v petek oh pol II v Jugoslovanski tisjoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. 0 Z ljubljanskega Grada. Vsem, ki so so klicu Vinrencijeve konference mi (iradu odzvali in se z darovi v denarju ali v blagu spomnili grajskih sirot in na ta način omogočili Miklavževo lepo uspelo prireditev, se Vincencijeva konferenca na Gradu iskreno zahvaljuje ter dobrotnike prosi, da siromašni deci na Gradu ohranijo svojo naklonjenost še v bodoče. — Vincencijeva konferenca na Gradu. 0 Zahvala. Ravnateljstvo splošne bolnišuice v Ljubljani se za izkazano velikodušnost najtople(o zahvaljuje tvrdki L C. Мауег, ki je za božičnico poslala razno blago. 0 Violinski koncert. Včeraj smo obvestili, da bo v petek dne 19. t. m. III. violinski koncert letošnje sezone. Koncertirala bo mlada belgrajska violinistka gdč. Marija Mihajlovičeva. Na svojem prvem koncertu v Ljubljani bo izvajala Cesar Franckovo sonato za gosli in klavir, dilje Ambrozijev koiicert v h-molu ter Milojevičevo Srpsko igro in Rihmaninov Ples. Na klavirju jo spremlja njena sestra, ki bo kot samostojne klavirske točke zaigrala tudi dva Debussyjeva komada in pa Ples skladatelja Falla. Na koncert opozarjamo vso našo publiko, predvsem pa naše narodno ženstvo. — Vstopnice se bodo dobivale prihodnji teden v Matični knjigarni. 0 Nedeljska dopoldanska predavanja Slavističnega kluba, ki so bila napovedana v zbornični dvorani na univerzi, se bodo vršila v Filharmo-nični dvorani na Kongresnem trgu. Prvo predavanje bo v nedeljo dne 14 dec. 1930 ob pol 11. in sicer bo razpravljal mladi pesnik in kritik, član Slavističnega kluba Anton Ocvirk o »Slovenskih kulturnih problemihc, Predavanje, kateremu bo sledila debata, je javno, vsakomur dostopno in brez vstopnine. 0 Klali esperantistov v Ljubljani vabi espe-rantisto in ostiilo občinstvo k proslavi avtorjevega rojstva, ki se bo vršila v pone'eljek 18. dec. ob 20 v spodnjih prostorih hotela »Miklič«. Dr. Reya bo predaval s skioptičnimi slikami o Spitztergih, recitirala se bodo v esperanto prevedena dela Aškerca, Župančiča in Milčinskega. Vstop prost. © Otroško igrišče pri Sv. Petru. Načrt o preureditvi šentpeterskoga »parka«, ki ga je objavil pretekli teden v »Slovencu« g. inž. Jeglič, po-' m'ni za Ljubljano in zlasti za šentpeferski okraj pri1 e.tno iznenidenje. Želeli bi le nujno, da odločujoči faktorji načrt preštudirajo in ga tudi čim prej realizirajo. Nnčrt je zasnovan po najmodernejših principih in odgovarja popolnoma potrebam sodobnosti. 0 nujni p< trebi otroškega igrišča pa ne izgublja mo več besedi. Za Šentpeteriane je najbližji javili park pri Sv. Križu ali pa na Golovcu. Z-,to prosimo one, ki skrbijo in od'očajo o napredku našega mosta, naj nikar ne pustijo te prilike neizrabljene in naj se usmilijo našega okraja. — Več Sent-pettrčanov. j © Tečaj za Čevljarje. Čevljarska zadruga v Ljubljani ponovno vabi gg. mojstre ln pomočnike k udeležbi tečaja zi brizganje barv na uenje, ki se bo priTel v petek 12. decembra ob 6 zvečer v obrtni šrli nn Mlrju. S seboj je prinesti tudi par starih čevljev. Interesenti naj se zbirajo do 6 jirtd obrtno šolo (pri glavnih vratih). o Pevski »bor Glasbene Matire lj hllanskc ima v petek dne 12. t m. ob 1814 vaje. mešanega zbora v pevski dvorani v Vegovi ulici Zadržani naj pridejo pomeje radi važnih navodil r ozirom nu koncert v Zagrebu, — Odbor. Bridki in žalostni položaj našega kmetu sili predsedstvo okr. kmetijskega odbora za ljubljansko okolico, cla j>redložl g. županu in občinskemu svetu 'mesta Ljubljane sledečo nujno prošnjo, da blagovoli naslov v proračunu stolnega mesta L ublja-ne za leto 1931 odpraviti vse mostne davščine, katere obremenjujejo uvoz kmetijskih pridelkov na mestni trg. Iz »Uradnega lista, kosa 52 z dne 19. aprila 1980, je razvidno, du pridejo v jwštev alrdeče davščine. Nu strani 728 člen 90. Tarifa: ŠI. 9 Klavna živina, točke a. b, c; št. 10 Ovce o, b; št. 11 Prušiči a, b, c; št. 18 Perutnina a, b, c; št 15 Sadje a, b, le suho domače c, d; št. 17; št. 18 Le domačega izvora; št. 19 b, c; št. 25 Mleko a in b, le gosto in sterilizirano domačega izvora; št. 2в a. e; št. 27 a; št. 29 Drva a, b; št. 31 Oglje domačega izvora; št. 76 Les, navpdhl les na panju; in »Uradni list«, strau 791 ia 792, uredba o pobiranju občiuskih davščin in doklad v mestu Ljubi ani, 12 odstavek v razpredelni tabeli zap. št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Okr. kmetijski cdbor je trdno prepričan, da bo občinski svet slolneua шteta Ljubljano resno upošteval težak položaj kmeta in odpravil v proračuuu zu leto 1931 vse že zgoraj omenjene davščine. Predsednik okr. kmetijskega odbora za ljubljansko okolico: Brenčiv Josip, 1, r. Nepreklicno 11. januaria 1931 se vrši žrebanje loterije Doma služkinj. Kupite pravočasno srečke! 0 Božienira Rdečega križa. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa priredi letos prvikrat božičnico, na kateri namerava obdariti vsaj 50 do 60 šolskih otrok ubožuih sturšev. Zadnja gledališka prireditev je društvu sicer prinesla par tisočakov čistega, toda večino tega donosa bo treba porabiti za prihodnjo počitniško kolonijo, ki je tudi le ubožni deci nameujena. Ker torej lastna sredstva zdaleka ne zadostujejo zu nnkup primernih božičnih daril, se obračamo do uaših uglednih p. t. trgovcev z iskreno prošnjo, da nam za dobrotvorni namen prispevajo kakršnokoli darila (v blagu, obleko, čevlje, perilo, pecivo itd.). Požrtvovalne članice našega odbora, legitimirane z društveno izkaznico, bodo tekom prihodnjih dni p. t. trgovco osebne poselile, da prevzenio naklonjena darila. Imena darovalcev se bodo v časopisih objavila. Božičnica se bo vršila v dvorani Mestnega doma v lorek 23. t. m ob 15. — Sploh prosimo vsakogar, ki hoče revni deci nakloniti kako darilo — marsikatera imovitn rodbina v blagu ali denarju — da odda lo v pisarni predsednika krajevnega odbora Rdečega križa dr. Otonu Fettlehu, odvetniku v Ljubljani. Dalmatinova ul. 7. — Krajevni odbor Rdečega križa. 0 Samoutnor v Gruberjevem prekopu. Včeraj zjutraj si je v Gruberjevem prekopu samovoljno vzela življenje neka ženska, ki se ji je oinračil um. Davi ob 7 so ljudje opazili za Gradom pod gostilno >Pri Tičku« starejšo žensko, ki se je oglašala precej razburjeno in zmedeno. V času, ko se je cesta izpraznila, je ženska stopila navzdol do nasipa prekopa, vrgla raz sebe pelerino ter glavno ruto in torbico ter skočila v vodo. V neka.i hipih jo je voda odnesla dalje in trupla do sedaj še niso našli. Samomorilka je pustila na bregu v torbici poslovilno pismo, pisano zelo zmedeno in je že iz tega pisma očitno, da se ji je oinračil um. Ženska je v|>okojena mestna deluvka U. N., rojena 1. 1872. na Krki in stanujoča na Poljanski cesti 23. Pokoj-nica je bila varčna ženska in trezna ter bi gotovo ne izvršila strašnega dejanja, ako bi bila pri čisti zavesti. V torbici, ki jo je'pustila, so našli nekaj denarja in j>a hranilno knjižico za približno 25.000 Din, dokaz, da ni bilo nobenega resnega zunanjega povoda za samoumor. Njeno stanovanje je zapečatila policija. 0 Težavno reševanje konja. Sinoči ob petih se je pripetila na Lončarski stezi manjša nezgoda, ki j>a je zahtevala precej trudn s s'rani poklicnih gasilcev. V jarek za ograjo na lej stezi je namreč padel konj z vozom, last lesnega trgovca Lavren-čiča v Vošnjakovi ulici. Najprej se ie trudilo šest gasilcev, da bi vozniku pomagali dvigniti ponesrečenega konja. Na pomoč pa so morali priti še trije, tako da jc pri reševanju konja delalo razen voznika vseh devet poklicnih gasilcev, ki so bili na razpolago. Po skoro enournem delu se je gasilcem le posrečilo dvigniti nn stezo voz in konja, ki sta bila oba nepoškodovana. 0 V gostilni pri Bobenčku vsak petek sveže namočena polenovka. 13500 Moste pri LjubVani Umrl je na Selu po doljjotra'ni oolezni Štefan Zupančič. Pokopali ga bodo danes ob 2. N. p. Kranj V kapelici Delavskega doma bo odslej naprej vsak petek ob 6 z utraj sv. maša. Za blbnio okolico Delavskega doma bo to zeln prirofno Javna dražba poftnii voženj. Kakor iro-ska kača se vleče dražba poStne vožn'e Kranj-J zt. sko. Dne 16. dec. ob pol 10 dop. se bo v obfinski pisarni v Kranju vršila ie četrta iavna d-ažba za prevažanje pošte na pro|»i Kranj-Kokra, Kok-a-Je-zersko, ali Kra.n;-Kokra-Jezersko. — V soboto, dne 13. dec. ob 10 dopoldne se bo licitirala tudi že četrtič poSIna vožnia na p-ogi Krani pošt-i-Kran iel, postaja. V obeh slučajih so pogo i na vpo led pri poš'.ni up-avi ali pa pri mestnem županstvu. Posnemajte. Pred leti se ie v L ubljani ustanovila Narodna galerl:a. Izpopolnievan e takega odličnega zavoda rabi čim več materi alne poc'po e. Navdušeni priatelji, ki zna'o ceni'i dnleko ežen pomen dela, ki ga vrši Nirodna *ale-i;a, pr dno zbira'o prostovol'ne darove. Pretekle clni sta podarila Narodni galeriji v Ljufcl ani g. Hcn~i!< Hor k in g. Jurii Markgraf, cba rnvnntel;n in le tnika tekstilne tovarne »Inleks« vsak po Dm 400___ TrbovVe Dobra kn|iga pot i|vl|er|al Tukn šnia »Krekova knifnica. v lajniftvu Stiokovae zveze rudarjev, Loke 253, si je nabavila lipe in p av poučne nove kn.jige, Kn.ige so zl - si i poučne za m a-dino, Knige se izposojajo in vračajo vsako ncdeio od 9—10. V nedelio 14. t. m. Ima v Drultveretn domu prireditev Vinc»neij*vB Hmiha či«t| dobičtk je nnmenjen revnim rudar kim ot oći'em za božii-nico, Vstopnina bo zelo nizka. Poselite prireditev! Marihor Melishi hrib se h ruši V sredo zvečer je mestni avtobus vozil pot-nike-v St. I eter; pri povratku pa je moral avtobus na mestu, kjer se običajno krusijo mase Mel.skega hriba, obstati: z Meljskega hriba so bile zgrmele čez cesto ogromne mase plazovja, ki so docela zadelale pot, tako da je bil vsak promet na omenjenem mestu nemogoč. Aviobus je celo noč ostal na mestu; včeraj zjutraj so organi okrajnega cestnega odbora mariborskega takoj pričeli z očiščevalnimi deli, ki so v teku dopoldneva že toliko napredovala, da se je mogel promet neovirano vršiti. V interesu okoliškega prebivalstva bi bilo, da se pereče vprašanje Meljskega hriba čimpreje reši ter da se tozadevno napravijo potrebni zaključki. Potrebno bi bik), da se na nevarnejših mestih zabijejo piloti, ki naj se prepletejo z vrbovjem, da se na ta način prepreči možnost krušenja kamenja. Vsekakor pričakuje prizadeto prebivalstvo nujnih ter odločnih ukrepov. P Vprašanje mesnih in krušnih cen, ki povzroča,« revnim slojem toliko brige in skrbi, bo pretresal mestni tržni odsek ter je upati, da pride tukaj do konkretnih ukrepov. Ljudje se vpra ujejo, kako da ne pride do znižanja cen, ko morajo naši kmetje svoje pridelke po tako nizkih cenan prodajati. □ Včerajšnji >S'ovencc«, namenjen za Maribor, je pomotoma začel na druco progo in ga zalo naročniki niso prejeli; s popoldanskim brzovlakom je prispelo 200 izvodov, ki so se razdelili posameznim javnim lokalom in trafikam. V uredništvu ter upravi je celo dopoldne brnel telefon in so naši naročniki povpraševali po »Slovencu«; pač najboljši clckaz, kako jc »Slovenec« v Mariboru priljubljen. □ Manenovc specijalitete. Poleg mnogih posebnosti slovitega Španca Manena, ki koncertira v ponedeljek v Mariboru, je treba zlasti omeniti izredno gibčnost nlepove leve roke. Manen z lahkoto prime na vseh štirih strunah hkrati »a«, kar se zdi skoraj nemogoče. Mariborčani bodo iineli v ponedeljek priliko, da re o tem prepričajo. □ Na pohorskih vrhovih je ponekod zapadlo enega nad pol metra; radi naknadnega deževja pa je teren za smuko prccei neugoden. . □ Dr APehin v Mariboru. Kakor smo že pred dvema tednoma poročali, prisne jutri v Maribor sloviti svetovni šahovski mojster dr. Aljehtn, ki priredi ob 20 v kcz'nski dvorani simultansko produkcijo. Vstopnice (po 30. oziroma 20 Din) sc dobijo rri Mrtfer'u in Z. Prišnikovi. □ Prodana nevesta v mariborskem gledališču. Pomotoma 'e izo-tn!o v kritiki cmeniene nremiiere Z dne 10 dec. ime g. A ti a r a s t o v i č a , ki te v skladu s celotno unrizoritveno zamislijo naštu-diral ccsmnezne nlesre nas'ope. П Prvi rodi*e'fski sestanek sc ie '-rSil v sredo rvečtr na drugi dekliški meščanski šoli v Cankar- PUti •Smrt. V sredo popoldne .--o na mestnem pokopališču pokopali Matjašiča Franca, ki je bil 67 let star. Pokojnik je bil višji vinarski nadzornik v pokoju in res priznani vinogradniški etrokovnjsk. Dolga leta je kot predsednik vodil ptujsko Olepševalno društvo. Pokoj njegovi duši! Napad. Vsak teden morajo pri nas koga napasti in ga z nožem ali kako drugače malo podrezati, sicer ni zdravja v žilah mladih fantov. 2» let ima posestnikov sin Mcsarič Janez iz Sv. Bolfenka v Holazah. Pri posestniku Potočniku pri Kočicah so ga zvečer v začetku decembra napadle tri osebe, ki iih pozna. S topim predmetom so Mesariča nabili po glavi in zbežali; nupndenega fanta pa ni kazrlo dati drugam kot v bolnico. Tudi kruh lin cenejši. Mestna uprava je pričela dobro tolči 1» previsokih cenah. Mesarji morajo že ceneje prodajati meso. Za mesarji pridejo na vrsto peki in špeharji Ko se je moka podražila pred dvema letoma, smo razumeli cene kruhu. Ko pa je pozne ie moki cena padla, smo čakali, da se bodo tudi peki spustili s svoje lestvice. Pa je bilo trela čakati tako dolgo, da je vmes posegla oblast. V torek zvečer je mestna uprava v sporazumu s peki določila cene. kruhu in sicer: beli kruh se bo prodajal kilogram po 4 cl'narje mesto 4.50 zemlje ohranijo svojo ceno Pri črnem kruhu so proizvajalci kruha ceno sami reducirali od 4 na 3.50 Nekateri so menda živahno branili »voje interese, saj pa je živahnost včasih dobrodošla. Novo fiksirane cene stopijo v veljavo s prvini januarjem Slikarska razstava v Ptuju je odprta še ves teden in bc tudi čez nedeljo. Kdor se ni videl, naj pride pogledat rojaka lrubla iz Sv. Vida v Halczah. Raz:tavil jc oljnate slike iz naših Haloz in dal nekaj motivov ob Gardskem jezeru. Mežan te pripravil poleg nekaj potrelov slike iz mari->orske okolice in iz gorenjske. Slovensko kmetsko livljenje je podano v par markantnih Jirakovih slikah dočim so druge posvečene našemu Jadranu. Gg. slikarji, ki so več ali manj zvezani s Ptujem, »aslužijo vso pozornost v teh zadnjih dneh. Ormož Zadruga mlinarjev in žaiarjev za sodni okraj Ormož s sedežem v Ormožu je obhajala — kot vsako leto — na Miklavževo prnznik svojega zavetnika. Člani so se udeležili sv. m-še, ki se je darovala za vse v preteklem pcs'ovnem letu umrle tovariše, po službi božji pa se je vršil občni zbor. Mlinani imajo tudi svojo cerkveno zastavo, za katero gredo pri procreiiah. St. misijon se bo vršil v župni cerkvi v dneh od 14. do 21. decembra. Naša župita ccrkev je debiln novo obleko. Tudi Je bilo prenart jenih par oken, da so bolje zlagajo s •logom. Zuplani so bili mnenja, da ne gre, da bi bile kapelice po naših >brcgelK lepe in lične, a mestna župna cerkev da bi kazala počrnelo in raz-drapano obleko. Tudi nova cemcnlna ograja, ki jo Je dala napraviti mestna občina na vzhodni strani cerkve in parka, ga kur lopo pihne. To skoraj bolj prlznivnjo tujci kot domačini. 7a knjige Prekmnrcem so Mohorjani zbrali 130 Din. Tukajšnji cestni odbor e imel 4. decembra zadnjo proračunsko sejo pred likvidacijo in združitvijo * ptujskim cestnim odborom v enega. Od n*6ih odbornikov jih pride menda sedem v uovi odbor. Zaprosili so. da bi oshla v Ormožu vsaj ekspcz'tura. Bale se Ptuj brani Ormoža, Ormož pa Ptui a. Bo približno tako, kot če se v mraku srečata dva poštena človeka. Drug drvgpgu se bojltn, ko pa prideta skupaj, vidita, da ni tako nevarno Poizvedovanja Izgubil se je blizu evi>ngrli:s''e cerkve šč;pal-r.ik z eiur em. Pošten na.diuij se p.osi, naj ua c-dcia ea ooliciji. jevi ulici. Prišle so matere in očetje navzlic skrajno neugodnemu vremenu v 1ергт številu. Predaval je vodja tukajšnjega Zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec; predavanje je jasno pokazalo, kako previdno je treba ravnati z doraščajočo mlad no. Očetje in matere so sledile izvajanjem z občo paž-njo ter so slična predavanja zelo na inestu. Takšni sestanki zbližujejo vzgojitelje in roditelje pri delu za vzgojo mladine. Zato je udeležba zelo priporočljiva, □ Prvo tekmovanje te vrste v Mariboru. Mariborska mestna plinarna je priredila v torek konkurenčno kuhanje jedil na plinskem in premogovnem štedilniku. Skuhalo se je dvakrat kosilo za šest oseb; zanimivo je, da je bila ga. Cvelkova, ki je kuhala z drvmi in premogom in ki se je pri tem zelo potrudila, s kuhanjem gotova v 40 minutah; pri tem se je porabilo premoga in drv v skupni vrednosti 1.35 dinarjev; kosilo, kuhano na plinskem štedilniku, pa je bilo gotovo v 20 minutah in se je pri tem porabilo samo 3?0 litrov plina v vrednosti 90 para. Ob tei priliki ie bila tudi razstava štedilnikov in drugih plinskih kuhalnih aparatov, ki so jo v obilnem številu pocetile mariborske gospodinje. □ V Ptuju gostujejo v nedeljo, dne 14. dec. igralci, ki so na praznik Brezmadežne, dne 8. dre. nastopili v dvorani Prosvetne zveze z M. Mellovo »Igro apostolov« ter H. Steguweitovo »Veseli trije kralji«. □ Razkrita vlomilska družba. Včeraj so aretirali v neki gostilni 32 letnega delavca Srečka K., ki je priznal, da je izvršil vlom v Zupanovo trafiko v Studencih; z njim vred je bil aretiran tudi neki Ivan S., pri katerem so našli 45Г0 komadov cigaret »Zeta«. V nekem hlevu v Krčevini, k'er je Ivan Š. prenočeval, in pa v neki kaneli na Kalvariji so našli celo košaro s cigaretami in kolki. Ivan Š. je namreč bilo določen, da razneča ukradene stvari; sedaj iščeio še tretjega v družbi. □ Obrtniškemu naraščaju predava v nedelio, dne 14 dec. ob 14 v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec o alkoholu. K predavauju so vab-lieni tudi moislri in mo'strinje; za vajenke in vajence ie udeležba obvezna. □ Tečaj za lasničarstvo otvori dne 15. dec. v zvezi in s podooro urada za pospeševanje obrti mariborska zadruga lasničarskih pomočnikov in pomočnic. Tečaj bo trajal tri mesece ter bodo predavali na njem znani strokovnjaki. □ Za kolrortažo našega lista iščemo sno-sobne liudi; prednisana starost 16 oziroma 18 let. Srre'me'io se tudi ženske. Vprašati v upravi na Koroški cesti 1. □ Trenchcoati. usnjeni jopiči, zimski plnšči. Hiibcrtus-pInJčI. snežni čevlji in snežni škornji. galoše, čez 30П vrst krzna, kakor tudi vso mu-nufiikturno blago na obroke, L. O r n i k , Maribor, Koroška 9. Ce!| e J31 Po daljšem odmoru, ki so ga v seriji prosvetnih večerov povzročili iin ponedeljek padajoči prazniki, bo prihodnji ponedeljek 15. decembra ob 8 zvečer v gledališki dvorani Ljudskega doma z'ipct redni prosvetni večei, četrti po številu v tej sezoni. Predaval bo režiser ljubljnnskega narodnega gledališča ter eden najizrnzlte šili osebnosti slovenskega gledališča v obče gospod Milan Skrbinšek o gledališču. Po predavanju bo predavatelj nastopil sam kot recltator. Večer obeta biti visokokullurnega značaja in nanj posebej opozarjamo — Vstopnice se za ta večer dobijo v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Ј0Г Častniki celjske garuizije priredijo na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. decembra nb S zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma svečano zabavo. Za prireditev se bodo pravočasno razposlala vabila. Ljutomer Okra-ni cestni odbor ljutomerski jc v svoji zadnji seji sprejel proračun s skupnimi izdaiki 883.000 Din. Po določilih zakona o samouprevn h cestah prispeva kr. banska uprava k tej vsoti dve tretjini strolkov, za vzdrževanje železniških do voznih cest pa prispeva uprava državnih železnic eno tretjino, t. j. 2663 Din. Ostanek v iznosu 427.6C0 se krije z 40% okrajno cestnimi dokladami na državne neposredne davke, — ako prihodnji o'.;rajni cestni odbor, kateri s 1. januarjem 1931 prevzame posle, drugače ne ukrene. Okr. kmetijski odbor ima 16. t. m. ob pol 15 v okrajni posojilnici v Ljutomeru svojo tretjo odborovo sejo. Seja mestnega občinskega zastopa bo prihodnji ponedeljek zvečer v občinski pirami. Na dnevnem redu bo občinski proračun za prihodnje leto in druge upravne zadeve. Nat>la smrt. Snoči je še g. Anton Eez ak. paznik kaznjencev v ljutomerskih zaporih, zdrav hodil okoli občinske hiše, davj so ga položili im mrtvaški oder. Kap ga je zadela. Srčno napako ie imel. — Danes smo pokopali prevžitkarja Pučka Mihaela iz Rinčetove grabe. — Naj misijonski dnevi tudi nas pripravijo na smrt. Slovenjgradec Inšpekcija poslovanja se je pretekli t-jrek vršila pri tuk. okrajnem načelstvu po okr . jii inšpektorju dr. Schaubaehu iz Maribora. Po končani inšpekciji se je g. okrožni inšpektor ogledal ludi tukajšnjo javno bolnišnico in tovarno meril. V sredo se je vršil komisijonelni ogled za delno regulacijo poteka Suhodolnica v obrni čju občine Stari trg. V komisiji je bil zas'.opnik banske uprave inž. Fugina, zastopstvo okr. cestnega cdbora in otčiue Siari irg ter več drugih interesentov, ki so pri številnih pop'avah najbolj prizadeli. Z znižanjem cen no bo nič. Zadnje dni se je začela akcija za znižanje cen mesa in kruha. H koncu koncem pa se je ugotovilo, da so cene mesu in kruhu primerne ter da mesarji in peki nimajo zadostnega zaslužka. — Že inog čel? — Mesar pa, ki je znižal cene, pa krožijo vesti, da bo ovaden zaradi navijanja ceni — Res govore taka Braslovče Kinelska zveza v Braslovčah ima svoj redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. po prvi sv. maši v Društvenem domu. Pri tej priliki se vrli kme ij-ski leča], katerega vodijo gg. Vladimir Pušenjak, ki predava o važnosti kmelske organizacije, g. Marko Kranjc govori o pomenu Kmelske zveze in g. inž. Dolinar o bodočnosti hmeljarstva v Savinjski dolini. Ker se bodo obravnavala na tečaju ta, za krnela najbolj pereča vprašanja, ne dvomimo, da se bodo občne.ja zbora udeleždi vsi gospodarji naše iu ludi sosednih občin. Movo mesto Živinoreje k« udruga v Planini pri Rakeku je pri nas nakupila 16 telic montafonske pasme. Cena je bila od 10—ti Din žive teže. Zadovoljni so bili kupci in prodajalci. Želeti bi bilo, da se iaki semnji pogosteje pri nas vršijo. Blaga 4e dosti — ludi bikcev. Banovinske nagrade za bikorejce, kateri so svoje živali prignali na redno licencovanje v marcu, oziroma v aprilu, so dobili ravnokar primerne nagrade. Zaveznu doba traja do 1 aprila 1431. 'Po naj bo vzpodbuda ostalim bikorejcem za prihodnje redno licencovanje spomladi 1981. Ruzdelib se ie 16.000 Din. Marijin praznik 8. decembra so slovesno proslavile tukajšnje organizacije, kakor dijaška Marijan-ska kongregaeija, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in dekliška Marijina družba. Svečanost pri usmiljenih bratih v kandijskt VI nišnicl. Pretekla praznika so v mestni bolnišnici v Kandiji obhajali lepo redovno svečanost. V к-mven-lualni kapeli so bili preoblečeni trie posriiantl: Atlred, Božidar in Rajmund, a brat Feliks Elsnor jo napravil prvo obljubo. Božič prihaja, spet bo treba misliti, kako in 6 čim bomo obdarovali svoje brate, sestre, trok° prijatelje. Kaj je lepšega nego lepa poučna knjiga bodisi za otroke ali odrrele? sS'ovenčeva« podružnic« na LjubVanski cesti ima v zalogi dosti lepih knjig za ene in druge. Poslužujte se jih, z njimi boste napravili največje veselje svojim dragim. Šport Litija Osebna vest. Dolgoletni In priljubljeni arhivski uradnik na litijskem okrajnem glavarstvu g. Franci Pleničar je napredoval iz III/2 v III/l. Čestitamo! Proračun trške občine Litije je od župana sestavljen in od 1. do 15. decembra v uradnih urah v občinski pisarni javno na vpogled. Proračun Je sestavljen v mejah skrajnega varčevanja. Na proračunski seji bo občinski odbor lahko znižal direktne davke za najmanj 30 odstotkov. Regulirane cenc mesu iu kruhu. Pretekli teden se je vršila na litijskem glavarstvu anketa z zastopniki mesarjev. Anketo je vodil okr. pristav g. Vinko Vidmar. Določile so sc naslednje cene: Govedina prednji del 16 Din, zadnji 18 Din, svinjina 18 do 22 Din po kvaliteti, teletina 20 do 22 Din, sveža slanina 17 Din. Mnenja smo, tla je vsled nizkih nakupnih cen živine cena mesa še vedno previsoko določena. — V solioto 6. dec. se jo vršila po nalogu kr. banske uprave anketa za določitev cen kruhu V soglasju z zastopniki pekov se je določila sledeča cena: iol kruh kg 4 I)ln. puibel kruh kg 3.50 Din, žemlje kg 6 Din, to se pravi, da morajo peki odslej peči večje žemlje, ržen kruh kg 4 Din, ostalo pecivo kot kifeljci, kajzercc pa morajo biti v kvaliteti boljši. Ce bodo te cene držale? Rateče — Planica Dodatek k »Ilustriranemu Slovenca« od dne 7. decembra 1930 k sliki in članku »Na novo regulirana struga potoka Kravnjak v Ratečah .: Hudournik Kravnjak, ki leče skozi vas Rateče, je že nad 50 let Rntečanom povzročal nniogo škode. Napolnil je večkrat celo v zimskem času stanovanja in hleve z vodo in gramozom. Da se je ta hudournik pričel urejevati, se imamo v prvi vrsti zahvaliti gradbenemu vodji oddelka za urejevanje hudournikov g. uadsvetniku ing. štrnncarju, ki je uvidel nujno potrebo te regulacije in je to delo z, dovoljenjem kr. banske uprave pričel ter je strugo Kravnjaka v polno zadovoljstvo vsem rate-j skim občanom strokovnjuško žc skoraj skozi vso vas izpeljal. Kamnik Miklavžev večer je za nami! Sv. Miklavž je obtaril več kakor -100 obdnrovancev, kl so se čadili njegovi darežljivo*;i. V soboto 13. decembra zvečer in naslednjo nedeljo 14. decembra popoldne bo uprizorjena v Kamniškem domu igra »Dobri slriček«. Ker .ie čisti dob ček namen en za b: ž čnico združenja invalidov v Kamniku, se udeležile v obilnem številu leh prireditev. V sredo 10. decembra ie umrl v Kamniku čevljarski mojster Cimbas Boštjan, dolgoletni član gasilskega društva v Kamniku. Naj počiva v miru! Teharje Marijin praznik so lepo proslavili v ponedeljek pop Irliie otroci Marijinega vrica. V čitalnici so priredili pod vodstvom svojega priljubljenega kaleheta dve otroški igri, deklamacije in petje. Prireditev ponovijo v ne leljo. Umrl je v Bukovžlaku v soboto zvečer nagle smrli posestnik J Gorišek. Umrl jc, ko se je bril. Pokopali so ga v torek. St. Sij v $$ov. goricah Za pobijanje ljudske bolezni je'ike je bila na praznik 8. I. m. pod vodstvom upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru tudi v šl. llju v Slov. guricah ustanovljena krajevna protituberkul .zna 1'ga. Lepemu številu zbranega občinstva je ondotni zdravnik g. dr. Just Bačar podal obširno znansiveno predavanje o tuberkulozi, na kar so bili po preči-tanju društvenih pravil izvoljeni v pripravljalni oJ-bor KPTL: g. Franjo Thaler, veleposestnik za predsednika; za odbornike pa: gg. I. Bauman ml., industrijalec, J sip Krhin, finančni nadzornik, Rudolf Piavec, trgovec, Franc Lileg, posestnik, Edvard Vračko, duhovni sve.nik, Ivan Uhl, pcec-.lnik, Adam Sardoč, šolski upravitelj, Gollin.^er Roza, učiteljica, Babič Anton, kaplan ter dr Bačar, okrožni r/lravntk. K zaključku je izvoljeni predsednik g. Thaler s svojim obš.rniin in živahnim govorom spodbujal navzoče k društvenemu pristopu in agitacijo z željo, da zanese pravo razumevanje le važne in prepo-Irebne socialne ustanove ludi domov. — Novemu društvu želimo obilo srečo. it društvenega življenja Zadruga gostilričarjev v Ljubljani poživlja vse svoje člane, ki so dobili kalušnekoli dopise, opomine ali prepovedi imeti ta ali oni godbe ni instrument v obratnem lokalu itd., da prinesejo vsa do-tična naročila ali obvestila v zadružno pi aino v svrho skupnega postopanja ali ukrepa v tej zadevi. D.uitvo »SoSa« opozarja vse svo e zveste člane in p ijatelje na preJavan e, ki se bo v i lo v soboto ob pol 21 pri Levu. Piedavatelj, uredntk Davorin Ravl.en bo orisal življenje črnega revirja Wcjtlalije, kjer si mnogi naši ro aki trdo služijo svoj vsakdanji kruh. Vstcp vsakomur svoboden. — Udeležba odbornikov obvezna. Pridobivajte novih i naročnikovi Nov način tekmovanja Kot prvi smo zapisali, da je dosedanji načiA tekmovanj zu državno prvenstvo'slab, in za prvake manjših podzvez krivičen. Kajti klubi, ki izpadejo v izločilnih tekmah, ne zaslužijo te usode. Zato smatramo predlog, ki ga je izdelal ing. Simonovič, in s katerim skuša izboljšati dosedanji način tekmovanja, za edino pravilen, in za prilike, ki vladajo v našem nogometu tudi edino koristen. Nihče, ki pozna razmere v nogometu in potrebe, ki naslajajo, ne more istovetiti velik klub z majhnim, pu čeprav imata na zborovanjih enako glasovalno pravico. Ravno v tej točki je velika napuka nogometnih pravil, oziroma pravilnika JNZ. Klub, ki ima urejena igrišča, za pravilno vzgojo mladine žrtvuje ogromne vsote, nima na zborovanjih nič več pravice kot klub, ki ne pomeni pravzaprav ničesar. Čisto pravilno je zastavil ing. Simonovič vprašanje, ko je rekel, da store vodilni klubi več kot svojo dolžnost s tem, da stavijo svoja moderna igrišča, garderobe s kopalnicami majhnim klubom na razpolago Ja še več. S tekmami, ki jih prirejajo, piokažejo majhnim klubom kako se igra nogomet. Radi tega imajo pa ravno ti klubi tudi pravico, da si svoje eksistenčne piogoje urede po svoje. Pa še v nečem je velika krivica. Na igrišče privabijo gledalce le tekme večjih klubov. Zalo je tudi dosti večji inkaso ravno pri takih tekmah. Slab sistem pa ne dopusti, da bi klubi s svojim zaslužkom prosto razpolagali. Na koncu sezone dobi klub, ki je s svojo tekmo zaslužil recimo (za naše razmere) 20.000 Din le borih 1200 Din. Naravno, da se je pod takimi pogoji porodila misel oddvojiti tekmovanje in organizirati tekmovanje na drug način. Pri vsem tem se pa moramo tudi vprašati, kdo pa pravzaprav reprezentira nogomet. Ali imamo več koristi od dvajset majhnih klubov, ali pa od dveh velikih, ki iuiata vse pred pogoje, da izpol-nujeta svoje poslanstvo ludi z vzgojnega stališča? Odgovor menda ne bo težak. Kajti v današnji dobi moramo gledati v vsaki športni organizaciji sredstvo zu vzgojo naše mladine. No če vse to do dobra razmotrimo, ne bo ravno težko zavzeti pravilno stališče. Večji klubi imajo vse drugačne dolžnosti, zato morajo imeti tudi druge predpraviee. Radi lega zasluži predlog ing. Simonoviču vse priznanje, pa čeprav si lasle pravico kritike razni poklicani kakor tudi nepoklicani. Vsi strokovnjaki v državi, ki motre tu predlog s stališča podzvez-nih blagajn, so ta načrt odobrili. Kajti edino razni podzvezni odborniki, ki so bili do sedaj vajeni, da so delali veliki, uživali pa ravno tako mali. so proti predlogu. Ker pa Ii ugovori niso merodajni, jih ne bomo razmotrivali. Pa Se nekaj drugega jo napotilo ing. Siinono-viču, da je izdelal nov osnutek. Vodilni klubi Belgrada in deloma Zagreba so se v svoji formi toliko dvignili, da skoro nimajo konkurence. Kakor hitro pa zmanjka domače konkurence, ji1 že znak, da bodo tudi oni počasi nazadovali. Radi toga jo treba, da so vodilni klubi v državi v stalnem medsebojnem tekmovanju, pri vsem tem pa ostane še dosti terminov prostih za mednarodne tekme. Nov način tekmovanja daje ravno v lem pogledu dosti prostih terminov. Torej po vsem lem vidimo kakšne koristi bo imel nogomet od novega načina tekmovanja. Najbolj nas pa zanima kako bo z nušimi klubi, ki pridejo v tekmovanje z najmočnejšimi klubi v državi. (Konec prihodnjič.) -Jc Smučarski klub Ljubljana sklicuje za danes ob 19 v dunisko sobo kava ne Emona sestanek vseh' svoiih tekmovalcev v zadevi smučarskega tečaia predvidenega za Božič v Planici, lstotam se vrši ob 20 seja tehničnega odbora. Trg. špor. klub Slovan ima v torek, 18. t. ni ob 19 v telovadnici na Pol anski cesti (II. drž. gim.) sestanek vseh nogometašev in težkoatletov. Ob enem bo to prvi trening. Pozivajo se vsi igrači in ostalo redno clandvo, da pride polnoštevilno v telovadnico. — Ta nik. S. K. Korotan. Jutri dne 13. dec. ob pol 20 redna odborova seja. Ker so na programu zelo važne točke, prosim gg. odbornike, da se te seje sigurno udeleže. — V nedel o, dne 14. dec pa sc-vrši ob pol 10 zakl učni mesečni se-tanek. Za člane je dolžnost, da se tega se-lanka gotovo udeleže Prav posebno pa se še pozivajo vsi člani prvega mošlva. Torej vsi in točno! — Načelnik. Radio Programi Uadio-Ltubljanai Petek, 12. decembra: 1215 Ploiiče (resnu glasba;. — 12.J5 Dnevne vesli. 13.UO čas, plošče, borza. — 17.30 Kadio orkes.er. — 18 30 Dr. Reja: Vremenoslovje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, ga. Zemljanova. — 20.00 Pevski solistični večer Stjepaua Ivelja, člana mariborskega nar. gledališča. — 20.30 Prenos govora svetov, šuh. mojstra dr. A. Aljehina iz Kazine. — 21 00 Koncert radio orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 13. decembra: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.Jo Dnevne vesli. — 13 čas, plošče, borita. — 17.30 Plošče. — 18.30 Viktor Piruat: V dolini gradov (grad Kamen in gradič pred malim mostkoin). — lb.30 Kadio-orkester. — 19.30 Gospa Orthaber: Anglošfcinu. — 20 B. Horvat: Filmska kultura. — 20 30 Valčkova ura, Radio-orkester. — 21.30 Pevski duet (Mezc-Golob). — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 liuvvai-jazz. Drugi programi! Sobota, 18. decembra. Belgrad: 12.45 Radio-orkester. — 17 Radio orkester. — 20 Prenoe iz gledališča. — Zagreb: 12.30 Sneg in vreme — 17 Radio-orkester. — 20.30 Zabavni večer. — 22 Novice, vreme, sneg. — Biida-pest: 17.30 Koncert orkestra. — 19.30 Slušna igra. — 21.80 Koncert vojaške. — Dunaj: 17.15 Violin celo. — 19.35 »Lepa Risetae, opereta. Leo Fall. — Milano: 19.30 Vesela glasba. — 20 30 Prenos opo-r?te. — Praga: 10.20 Koncerl. - 20 Ljudski večer — 21.80 Planoforte. — 22.25 Moravska Ostrava. Langenberg: 17 Jaslice. — 19.45 Zabavni večer Rim: 17 Vokalni in instrumentalni koncert. — JO.-in Prenos opere. — Berlin: 1905 Klavir. — 2v: 1 Konccrt — 21 10 Kabaretni večer — 22.20 Pl< . glasba. — Kntovice: 17.45 Mladinska ura. — 2 1 ' Varšava. — 23 Plesna glasba. — Toiilouse: Popevke. — 21 Koncerl. — 22.15 Operetna gin Vi — Mtlhlaeker: 17 Stara domača glasba. — 2i»,1 »Model«, opereta v treh dejanjih. — 28.06 Plesn • glasba. — London: 18.45 Kvinto!. 21 Planoto; — 22.30 Plesna glrsba. — Mor. Ostrava: 20 Pr:;ga. — 22.25 Radio-filui. — Leipiig: 19.30 Koncert. Stran A »SLOVENEC«. dno ti »кчччпћг« (отл fitev. 2S\ Rclc,)*ks kralitca x nicmlji smrtonosno modo < dolini Mou>e. \ ^premsivu komisije belil »Vlh n .гмуо air*\nU>\ e belijijs.a kraljic« obi- .ala krae, K er ie smr:on.4ma megla •ah cva.« toJ.so človeških }.r,o\ Na sliki: Kraljic* s. ч!је1је. so htniili po svetu okoli na lastno pest rami akrol atje. plesalci na vrvi. umetni jahači. krotilci živali, ki so s jo umetnostjo vedrili ljudi po mestu in de;eli. Zakaj prvi cirkus na svetu sta ustanovila Šele leta 179"J. v pariškem predmestju Pu temple družabnika Franconi in Asth-lett. Vendar jvi je t'1 prijetje radi revolucije, ki je tedaj najbolj divjala, kmalu prenehalo s predstavami. Sole leta ISS3. sta sinova Franeoiii aopet odprla podjetje. Kakor smo že omenili, ski li.nlili prvotno po svetu razni akrobatje na lastno pest okoli. Ta pojav je že star in sega prav v stari vek. Najstarejša akrobacija je ples na vrvi. ki so pa poznali že stari Kitajci. Tri starih Grkih so nastopali plesalci na vrvi že leta 1350 pred Kristusom. Kako priljubljene so bile take stvari v onih časih, nam kaže predgovor, ki ga je napisal znani rimski pisatelj komedij Terene k svoji Hecyri«. V tem predgovoru че prit« žuje, da je občinstvo pri premieri tega dela mahoma zapustilo gledališče, ko jo cvcdelo, da se je zunaj v bližini gledališča ustavila skupina plesalcev na vrvi. Kriz.ostoin pori č-«. da >i ri.i ski plesalci na vrvi lako visi ko napeljevali svoje vrvi, da je Mark Aurel ukazni spodaj na peti mreže. Iz časov restirja Galbe imamo poročila o nekem slonu, ki jo plesal nn vrvi. Tudi v poznejših časih bo bili plesalci na vrvi silno priljubljeni. Ob priliki p< n ke Roberta, brata Ludovika IX-. z Malildo Brabautsko je pri slavnostih nastopil tudi umetnik, ki je jezdil na konju po vrvi, ki je bila napela visoko nad zemljo. Anton Puullini poroča o nekem beneškem akrobatu na vrvi, ki se jo pustil zaviti v vrečo. lako du je imel prosti samo roki, in je kljub temu z lahkoto tekel po vrvi. Kot večina akrobacij in raznih umetnosti, j« prišlo tudi umetno jahanje v Evropo iz Orijeuta. Tako j« proti koncu 10. stoletja nastopal [Mi Evropi neki italijanski jahač, ki se je svojih umetnosti naučil kot suženj v Turčiji. Michel de Montaigne ga je videl leta 1681. v Rimu, naslednjega leta je nastopal v Parizu. Umetni jahači, ki so v 18. stoletju nastopali na bizantinskem dvoru in potem potovali tudi po Evropi, so bili iz Egipta. Leta 1582. je ob priliki rojstva princa Mohamed«, sina Amurata III. nastopila v Carigradu cela skupina orijentalskih arli- sto\. ki so kazali vse vrsto raznih umetnosti, tako umetno jahanje in streljanje, ples na \r\i. dresure živali, rame s-lepilne igre in Se rauie druge akrobacije V ra ličnih starejših pot pisih se opisuj«)1 kitajski in indijski ekvilibristi in misijonai Matej Ricci (umrl leta 1(110.) jo videl na Kitajskem zelo spretne h ngler e z noži. Ti so prvič nastopili v K v rop i lota 1854 in so takoj našli obilo piv snemalcev Da so pa ie v starem veku na- šo na trgu v Saint Germainu kazali konja, ki je moral bili izvrstno zdresirnu. Ce mu je kdo izmed glini a Ice v pokazal igralno karto, je tolikokrat udaril s kopitom po tleh. kolikor je bilo na karli, recimo, src. Ce so mu pokazali ure. jo lakoj udaril tolikokrat po tleh s kopitom, kolikor jo dotičnn ura kazala. Ce-trtinke ure jo naznačil z. dvema Šibkejšima udarcema, med katerima jo bil le kratek presledek. Naposled jo pobral krotilec od glodalcev nekaj novcev različne velikosti, jih zmešal in \rgel prod konja nn tla. Ta je vsak novec posebej \z.el v gobec in ga vrnil lastniku. Ženski lasje naj rešijo revolucijo Najnovejša številka moskovske pravne re-\ i jo »Sovjetskaja justicija« prinaša naslednje zanimivo poročilo ljudskega pravosodnega komisarja Jatisona: Gre za slučaj komunista B., ki je obtožen, da je prekoračil oblastno moč stranke \ Uralskem okraju. B. je član komunistično stranko že od leta 1917. in je zelo zaslužen sodrug. Mod kmeticami svojega delokroga je razširil ta-le poziv: »Kmetice, zadnji čas je že, da so tudi ve okoristite z napredkom civilizacije. Nehigijenično je, letati po vasi z uma animi dolgimi lasmi; posnemajte vašo aodruiice po mestih, ki so se je davno dale ostriči! Kratki lasje so bolj higijenični.« IVI kmetic je sledil pozivu, ostale pa so sklenile. da raje obdrže dolge lase. Ko je bila uvedena prisilna kolektivizacija, je B obenem ludi kmeticam enostavno zapovedal. da si morajo ostriči lase Istočasno jo tudi zapovedal, naj s\\ jo kite prinesejo njemu, da jih bo skupno s korjskimi grivami predelal v materi.al za gonilne jermene. V svojem zagovoru jo navajal, da je s lem podpiral proletarsko industr.jo in majal med prebivalstvo duh novega časa... Bombav — poiorišče hudih nemirov, ki so izbruhnili 5. decembra ob priliki obhoda pristašev Gandhija. Ko je nastopila policija, je prišlo do ostrih spopadov in je bilo 2S0 oseb ranjenin. st pali razni žonglerji s krožniki, bakljami in noži. nam spi rečajo Martial, Krizoetom in še druui pisatelji. Tudi dresura živali je bila znana že v starem veku- Pisano oblečene opice so že tedaj razveseljevale zlasti otn ski svet. O slonih, ki so plesali na vrvi. smo že slišali. Aelian pripoveduje, da je videl slona, ki je znal pisati: z rilcem je risal na tablo latinske črke. Njegov krotilec mu je kazal na predli go iu pametna žival je pozorno za njim pisala. Tudi konje, pse in druge živali so znali tedaj že tako navaditi, da so sledile gibom evrједа krotilca Leta 548.. pod .Juslinijanovo vlado, je hodil po bizantinskem kraljestvu možakar, Andreas po imenu, z dresiranim psom, ki je znal poiskati skrite predmete in jih vrniti njihovim lastnikom. Dalje je razlikoval razne novce in znal tudi odgovarjati s kretnjami na razna vprašanja. — Leta 1732. (todba v niiMiko*skoin industrijskem proresu. Obtoženci Laričev, Kamun in Idiotov pred eodišct m. Spodaj na levi: Kallnikov. Kakor smo že poročali, so bili vsi navedeni obtoženci in pole« njih še Carmouaki obsojeni na suurL, nato pa pomilošieni na desetletno ječo. „Strupena megla" Ko sem čital v »Slovencu« z dne 7. t. m. in potem zopel v »Slovenskem listu« z dne 9. t. m. o strupeni megli v Belgiji in drugod, za katero je pomrlo že toliko ljudi in poginilo mnogo živine, spomnil sem se na nezdravo meglo, ki je nastopila pred 99 leti v Beli krajini. Ko sem zbiral namreč leta 1886. gradivo za »Zgodovino Adleši&ke fare na Belokranjskem«, katera je potem izšln lela 1887., tedaj sem našel v župnih maticah, menda je bilo v mrliški ali pa krstni knjigi, med drugimi tudi beležko tedanjega župnika .Jožefa Darovca. ki je župnikoval v Adlcšičih od leta 1814. do leta 1845., katero sem poleni tudi priobčil v svoji knjižici na strani 12, »da je slala leta 1831. od 10. do 15. avgusta po Beli krajini nekaka višnjeva megla, kakršne se ni nikdo spomnil. Po njej so nastopile različne bolezni, mrzlica i dr.« K tej beležki sem bil pristavil: In res je bilo tega leta 63 mrličev, največ v desetletju 1830—1840. To število mrličev v enem letu je bi'o za primeroma manjšo župnijo res prav nenavadno, kar je pripisati morda res na rovaš omenjene »sfrupene« megle. Zanimivo bi bilo prizvedeti, kaj je bilo po drugih belokranjskih v/ pirjuh. posebno po onih. ki so v ravnini t. j. v Podzemlju, Dragatusu in na Vinici, in pn tudi po župnijah, ki so deloma v ravnini, v Črnomlju, Semiču in Metliki, če je bila leta 1831. tudi v teh umrljivost večja kakor druga leta. Morda nam kaj o tem sporoče gg. župniki-matičarji omenjenih župnij v belokranjskem kotičku. Kaj pa drugod po Kranjskem? Morda je bila tudi še kje drugje nastopila taka megla, vsaj bi bilo čudno, če je samo v Beli krajini, v primeroma tako majhnem prostoru. Naj se dodam, da je megla v prvi polovici avgusta v Beli krajini, kjer vlada v tem času navadno 5e huda vročina in suša. res nekaj nenavadnega, takrat pa je ležala celih 5 dni skupaj. Res izreden pojav. J. Sašelj. * Gospa Burja se jc s svojim novim avtomobilom peljala nn izlel. Nenadoma pa se šofer silno vznemiri. »Mlloatljiva.c zavpije na «es glas »vrp 7л-vore so odpovedale < »Potem pa takoj ustavite avto,< se odreže gospa Burja, »pojdem raje peš dalje.. Kulturni obzornik Kmetijska kemi a Med najpivmeinbne Je knjige praktične vsehlne, kar jdh |e zadnji čas pri nn izšlo, smemo prištevati -Kmetijsko kemijo ., ki jo je napisal i n g. agr Ivo Zobec, piolisor iealne giinn.tz ie, in ki ie pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. te v predgovoru nam pi«atel tolmači pomen svoj* lin ige: »Remi a ie podi i ga vsem p n gani kmetijstva. Brez znan n osnov kemi e le vsak resen naptedek nemogoč. Doklei niš kmetovalec ne bo poznal pomena kalija, dušika, losloria, apni-ka, bel.akovin, tolšč in ogl ikovlh hidratov, dokler vsej v glavnih potezah ne bo razumel pre.mvliana v zemlji, rastlinah m živalih, lako dolgo zastonj čakamo razmaha našega kmeti stva in s tem ma-leivialne in duhovne kulture našega naroda) zakaj vse lo jc ine-d sehoi zvezano) dn eno brez diugega ne more obstoali.« Ako hočemo, kakor pravimo, iz temelja iz-bolinti razmere, ako nam ie re ni no na mpredku kmetijstva, potem ie jasno, da potiebuie naš kmetovalec najprej strokovni ga, to se pravi, zn.mitvc-nega lentcl n, na kale cm more o novati .voj načrt za izbol tanie produkcije. Ker pa ie tak temelj poznan c kemi e, jc »pet итпо, da si mora U" ni kmetovalec prisvo iti temeljito ;nan e listih elementov kemi,e, ki pridejo zanj v poš.ev Zato e bilo nujno potrebno da smo dobili »Kimtiuko kemijo«, ki bo nudila kmetovalcu baš tisto z.tati e, ki mu ic poticbno. Kakor pravi pisatelj: »Čim se niš kmetovalec temel.ito strokovno izobrazi in sporni, Ja se ie treba za ta poklic še bolj pripraviti kot za kakega drugega, sc mu bo dvignila sam zavest in bo ponosen na to, da ic 'di et« — tako moremo trditi, da je dozJaj man kalo kmetovalcu poliebivh pri-pomčkov, da bi brez velikih zamud Cas.i p išel do strokovne izobrazbe, dasi mu c morda ie dozorelo spoznanje, da jc treba za n egov poklic priprave. Knjiga ic razdel ena v anorgan ko in organsko kemijo, kmctiisko kemično tehnologi o in igrikul-turno kemijo. V anorganski kemi,i se obra\n 1 va o tiste osnovne kemi c, ki tvori o pod ago za ume-vanje kmeti ske znanosti; v kemi ski tehnologiji sc podaja kratek pregled kmetijske indu-tri e, agrikulturna kemi a pa govori o na vaine šcai v kmeti stvu: o prehrani rastlin, živali in človeka Torej nc Ic kot učna kn :ga na kme'i'fkih šolah, ki ie bila že nujno potreb a, marveč tudi kot prepotreben učni pripomoček za vsakega naprednega kmetovalca ie n.un n ena kn i/o "ir agr. Iva Zobca dragocen zaklad in jc pod etnost Jugoslovanske knjigarne spet tn gla zaSc'ctiti z izda o tega dela važen korik napre,. ki bc zi naš splošni kulturni nivo imel veliko cen j Knjiga je opiemljena s 26 slikami in številnimi preglednicami, mi d k.,tcnmi zlasti omenjamo Honeso«ovc tabele o krmskih en *a'i in skrobovi vrednosti V platn i vt za.iu Kn g« ki obsega čez 160 strani velikega formatu vrija te Din 45.—, kar ie jako ni k.i cena Г pl., p-,poročamo vsakemu, ki ga moie ш mor.. zan>3>£iil Umetnostna razstava v Ptaia V s'arodavnem Pluju so skromno in tiho razstavili Irije slikarji svoja dela: prof. Karlo Jirak, prof. Jan. Mezan in akad. slikar Trubel. 52 slikarskih del je razstavljenih v sobi francoske ;n kr ž-ka v ptujski gimnaziji Otvoritvi je prisostvovalo m it igo odlične gospode in ludi le dni je obisk razstave prav lep Prof. Jirak je v Sloveniji prvič stopil pred občinstvo. Na opled je p stavil 20 slik, ki kažejo lep razvoj. Od reprezenta'ivne slike Po želvi, ki bi sijajnt krasila veliko dvorano in jo odlikuje jako p-srečena grupacija. — pa do n egovih mors' 'h slik, je razvoj, ki bi ga bil vesel vsak umetnik. Najbolj dež ve a njeg.iva slika je vsekakor Slepec. S'~pec v bolestni restgnaciji tipa po pomladne-n cveiju. Te slike ne boš p.izabil tako hitro... Na Jirakovih Akiih. ki jih ie razstavil že v Belgradu, ni nič novega, a povprečni obiskovalci jih občudujejo. Najlepše Jirakovo delo so njegove slike iz Dalmaci.e, posebno št. 8. 9. 40 Barve se tako lepo ' prelivajo in ti pričaraio doživeto lepMo naš°ga i morja. Ni čuda. da vsakdo te slike olčuduje. Toliko ljubezen do morja ie pokazal morda razen Jiraka samo še naš Sirk. Slikar, ki stvari in ljuli tako gleda in kaže kot Jirak. je gotovo — ume;nik. Trubel je Plujčan in je svojo ljubezen do ptujske okolice izlil v celo serijo slik iz ptu ske?a j polja in Haloz. Trubel je pesnik Vsaka n egova slika je doživeta in globoka, pa naj bo to narava ali cvetice Všeč nam je posebno to. kar je delal po svoji maniri, predvsem Ptuj (akvarel). Haloze in cvetice, posebno š!. 19. 20. 37. Pri št. 26 se nam zdi preveč tujega vpliva To sliko bi prisodil Cerni-goju. Trutel dela tudi portre e. toda n:so tako posrečeni kot pokrajinske slike. Trubel je razs'a-vil v Belgradu z uspehom. Želimo mu priznanje tudi doma. Mežan je že večkrat razs'avil v Ljubljani in ' v Mariboru. Zalibog .ie v Ptuj poslal premalo svojih s:vari. Razstavil ie nekaj portretov, med katerimi je pač najlepši znani obraz njegove soproge. Največ je akvarelov Maribor in okolico in Kamniške planine .ie mojstrsko podal Mežan je preskromen. Da bi dal svojemu Mariboru večjo belo podlago in večji okvir, bi slika mnogo več povedala. Na vsak način pa vidimo, da se Mežan giblje, mnogo dela in — kar je glavno — napreduje. Žalibog je soba za vseh 52 del preina;bna in luč za marsikako sliko preslaba. Želimo, da bi ti trije umetniki razs avili tudi v Ljubljani in Mariboru. da bi jim naše preetolke po\edale svoje mnenje. Gotovo je pa ta razstava vesel dogodek v našem provinc,jalnem mes ecu ш zasluži vso pozornost. Upamo, da bodo umetniki prodali večino slik. Naj bi tem pridnim in idealmm možem dala raz?lava moralno in gmotno pobudo za nova. še večja in lepša dela! J- Soklit. • Vladimir Rozman: Pri^orčire. Slike iz pri-gorskog života. Hrv knjiž. društvo sv. Jeronima. Zagreb — V pokrajinski zbirki Jeroriim-ske družbe, v kateri so izšle N. Jenkove >Bo-sančirec, A. Matasovičeve »Slavončice«. L. Ple-pelove »Dalmatinke«, 1. Jakovijeviceve >Her-cegovkec. 1. Horvutove »Cradišeanke« itd., so izšle priproste »Prigorčice« Vladimira Rožni«ua. Po pesnikovem rodnem kraju jastrebaг«-кеш Prigorju, se imenuje knjižica drobnih, a lepili ! in v svoji svetooiaeiuski preprostosti tehtnih ter razmišljanja vrednih sličic in doživljaje« ljubezen do malega človeka, ki ji je dal mehkega in dobrotlii\ega izraza, odlikuje Rozmanove črtice. Oblikovno [udobnost med pokojnim Rozmanom in med M a/ura ničem ti i težko zaslediti, dasi je ohranil Rožlimli v svojih skromnih delih po\sem neokrnjeno svojo osebno no'o. — Knjigo je okusno opremila /nunti grafičarka Zdenku Sertič. Ceua b Din (v plutuu 10 Uiu). Slovenski lesni Irg Polo>nj nn letfiem trgu Jo sloj ko (»roj tofcnk. Nekaj jo odpomogla lotos fclvnhnn gradbena akcija doma, ki so utegne drugo loto ie /.višali, vsaj (tri nu s in posebna v L'ubljani. Toda kol emlnenliio eksportna rlrilivh, loir so losu lifit, Jc lo vrslo poživitve leene Industrijo lo kol kaplja v morje. Nekaj rana smo »kuhali preložili krizo nu les-nem trgu s tem, da smo prodajali na dolge termine, sedaj pii je ludi to itonohnlo, Jjer pur no zaupamo več ra/.inernin v driavrthodjeiiinlkith. Osobito volj« to za Italijo, o kateri so tadii i čas širijo precej vznemirljive veste, ki zavzemajo včaelh alarmno obliko, todn politične prilike v llnlijl nas končno no vznemirjajo toliko kol gos|Hxhirsku kriza, ki se vidno ostri, izraža pn v nnrršfanju konkurzov in menični1! protestov (ca IttCO konkurzov iu 80.000 meničnih protestov na mesce) Dokler so propadale majhne tvrdke, so je to razlagalo s tem. da jo /.raslo po vojni v Itnlii, kol povsod drugje mnogo podjetij, ki niso imela fl mučno podlago. Ti kon-kurr.l tudi niso Imeli prstcdic zn svojo okolico. Začenjajoče propadanje velikih podjetij pn ima za posledico, da potegne za seboj celo vrsto malih |mhI-jetii, kar povzroča kaos v gospodarskem Življenju in oneinotroča vsakršno kalkulacijo. Omenjam lo, ker jo Italiji naš najboljši odjemalec za les in ker moramo le želeti, da se prilike tam popravijo. Na drugI strani so je pa položaj precej zjasnil, ker smo vsaj zaenkrat prrstnli sovjetski dnm-ping. Kot znano je sklenila angleška družba Soft-wood Limited s sovieti pogodbo, s kuloro prevzema prodajo približno 00% sovjetske produkcije v Angliji in lo na pobudo samih Angležev, s čemur so Seja zborničnega trgovskega odseka V sredo so je vršila seja trgovskega odseka Zbornice zu TOI ihkI predsedstvom načelnika g. Brudcriiinna, ki je uvodoma po/draviil novega zborničnega svetniku g. Ostcrc« iz Bel-tineev, namestniku odstopi všogn gospodu Stor-meckega, Uvodoma jo bilo pode.no poslovno poročilo zborničnega tajništva o akcijah. ki jih jo izvršila zbornica v interesu trgovstva ^t zadnje seje sem: o obrtnem redu, krošnjorstvu iu Su-šnnrslvu, o carinsko4>oliti4"n h zadevah. o železniška h tarifah, o vpostavitvi novih telefonskih relacij /a Ino/cuistvo, o državnih rbli/iK> 32.(kH).ooo 1V-| v primeri z 29 milijonov dinarjev za 1929. Odsek je nndaljc rešil prošnjo trgovskih nadaljevalnih чо1 za podpore ln je v tu twwnen razdelil 30.000 D n poloor. Nato je bil podan še referat o pritožbah glede nedovoljenega nabiranja neoceil uri privatnih strankah, o čemer se je razvila obširna debata. Istei»a dno so je vršila tudi seia oredsrdetva zbornice, na kateri so poleg tekočih zadev razpravljali predvsem o proračunu zbornice zu leto 1930. Akciia za zaiiranie zakotnih bikov Zvedeli smo, da |e Okraj, načelstvo v Kranju izdalo na vsa županstva, živinore ske zadruge in kmet. podružnice oglas, s katerim poziva v interesu napredka živinoreje, da kmeti ske korporaci c stalno poizvedu ejo s pomočjo odbornikov in članov, kdo tedi in pripušča nclicencirancga t j. zakotnega bika na tu c krave bodisi proti plačilu ali brezplačno Vsak tak slučaj se naj naznani nemudoma okr. načelstvu v zaprtem pismu, na kar bo načelstvo postopa'o proti lastniku zakotnega bika kazensko po določilih zakona o pospeševanju živinoreje, če se izkaže n egova krivda. Ime naznanilca ostane absolutno ta no, ter se mu zaradi naznanila ni bati prav nobenih neprilik, Vodstva korporaci, naj odbornikom in članom razložijo, da je pri avl)arije la tnikov zakotnih b kov nujna gospodarska pol eba, katero treba vršiti b ez vseh ozirov, ako nočemo napredka v živinoreji. Pri ovadbah se naj navede toien naslov in bivališče dotičnega posestnika, a tudi naslove lastnikov prizadetih krav, da se uradno post-pane olajša. Vsi ukrepi, vsa pr za^evanja in žrtve posameznikov, kakor tudi občin in živino, e skih organizacij nimamo zadosinega uspeha ali pa osta- le hotelo onemogočili vsako politično razlago le transakcije. Ker pn predvideva sovjetski gradbeni program zn prihodnje lelo ogromna delu, »o že smlnj ugotoviti, d a bo za eksport v oetulo države Ostalo lo malo blaga nu razpolago. Ugodno se je pričel razvijati naš direktni promet z O r 81 jo ler se je nadejati še velikih kupčij, dn чр le otrese ino inozemskega posredovanja. V OriMJI n n in konkurira le Romunija isto Inku v iužitl Italiji In Franciji Vsekakor pa bo potrebno, da začnemo pridno zbirati statistični material, da vidimo, kakšno količine, vrste in kvalitete kupujejo naši odjemalci od nttie konkurence, ker le na lej osnovi bo mogočo regulirali našo produkcijo. Krlzn, ki jo preživljamo, nikakor ui kratko* Irttjncga značaja, ker so bile ogromne količine, ki silio jih pretekla leta izvozili, io poalcdicn svetovno vojne. Trg .o sicer prazen — v lem je baš kriza — a tudi povpraševanje v gospodarsko trdnih državah se je zmanjšalo. Pretiran pesimizem pn gotovo ni na mestu, ker mora tudi za naš les priti konjunktura, ki bo krizo v toliko omilila da pTi-demo v normalen trgovski posel. V ostalem je naraslo sedaj povpraševanje zn bukovimi. Cene so pa nizko (ca 180 (ir frnnko meja). Tudi hrastovimi se išče, največ za vagone. Trgovina z mehkim lesom pa že skoro monopol vsakega -»trgovca«, vsled česar so dobički zelo omejeni. V ltali i se da trenutno prodati lepe količine drogov (borovih), vendar mi ni znano, koliko se tega bliiga izvozi, ker so predpisi precej strogi. Sicer bomo pa videli, kaj bo ukrenila vladna anketa lesnih interesentov. Upajmo, da se bo prešlo k energičnemu delu. Br. nejo celo brezuspešne, če se ne zatira zakotnih bikov. Zakotni biki pokvarijo in un;čijo ono dobro, kar z velikimi žrtvami ustvarijo umni živnore ci pri iz-reji dobrih licencovanih plrmcnjakov Zakotni biki delajo neopravičeno konkurenco 'icen-ciranim bikom, ker so pri n :h rkočninc navadno cenejše, tako da se reja dobrih bikov komaj šc izplača in zaradi tega izgublja o dobri bikore'ci veselje do bikoreje. Posledica teh ckolnosti je velika gospodarska škoda in so zakotni biki kakor rak-rana na telesu naše živino e e. Iz teh razlogov vsak pameten živinorejec odobrava 0|*las okr. na-čestva v Kraniu in mu bo gotovo tudi ustrezal. VELESEJEM V BRUSLJU. Belgrad, 11. dec. AA. Od 8 do 22. aprila 1931 bo v Bruslju 12. mednarodni trgovski se em vzorcev. Uprava sejma je povabila jugoslovanske gospodarje, naj pri tej prireditvi sodelujejo. Borza DENAR 11. decembra. V današnjem deviznem prometu so tečaii nekoliko popustili. Promet je bil znaten, posebno v devizah N*wyork in Dunaj. Privatno blago je bilo zakl učeno le v devizi Drst, dočim je v vseh ost i!ih zaključenih devizah pokrila povpraševanje Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaklj. tečaji. Amsterdam 2277 bi., Berlin 1347.50—1350.50 (1349), B u-s«lj 790.03 bi., Budimpešta 989 15 bl„ Curih 1094.40 do 1097.40 (1095 90), Donaj "94.34—797 34 (795 84), London 274.63 bi., Ncwyork 56.32—56.52 (56.42), Pariz 222.19 bi., Praga 167.73 bl„ Trst 295 do 297 (296,) Zagreb. Anudorilaio 2277 bi.. Ilorlln 1947.10 do 1310.10. Urnselj 7<)0,0"* Id., Bu llnupošta od 987.69 do «190.61, Curih 1091.40—1097 40, Dunaj 791.14 797.9». I ,'on 274.29 -279.09, Nevvvork 16.32 96.12, Pari/ 221.19 2J9.IO Pragu 167.99 tlo 164.13 Trst 29L66—296.66. Skupni promet brez kompenzacij j« znašal 8.6 milijonov Din. Belgrad. Berlin 1347.50— П50 50, Budimpešta 987.65—990.65, Curih 10 4.40—IC97 4D, Dunaj 794.34 do 797,34, London 274.23—275.03, Newyork 36.32— 56.52, Paiiz 211.19—223.19, Praga 167,33—168.13, Trst 294.95—296.95. Curih. Belgrad 9.1270. Amsterdam 207.79, Athene (>.(>7, Berlin U3.05. Bruselj 72.03. Budimpešta 90.29, Bilkarest 9.()b. C.iirgrad 2.449, Dunaj 72,09, London 29.09, Madrid 13.79, Ne\v-vork Itl.tiO. Pari/ 20.27. Proga 19.30, Sof.ja 9.791, Trst 27.01. Varšava 17.80, Kooonha^en 117.971, Stoekholm I3s.9i), Oslo I1S. Holsingfors 12.979. VREDNOSTNI PAPIRfl Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna, vo na škoda e popu tila. dočini so dola ski papirji ostali v glavnem neizpieirenjeoi. Promet je bil slab. V bančnih delnicah so bili zabeleženi zaključki v delnicah Union'vnke in Prršledjone po neizpremenjenih tečajih. Nadal e |c bila zaklju e-vana Jugcbanka po 77.50 in 78, Zemal »ka banka je pa popustila od 129 na 128, kasneje pa se je učvrstila na 128 50. Industrijski papirji heleiijo zaključke le v delnicah Danice po 100 in Trboveljske, ki je bila zakl učevnna po 373. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bl„ 7% Bler. pos. 81 bi., tobačne srečke 50 bi., Celiska pos. 160 den , Ljublj. kred. 122 den., Prašlediona 935 den.. Kred. zavod 935 den., Vevče 124 den. Stavbna 40 den., Spilt cemcnt 4C0 bi., Kranj. ind. zaklj. 314, Ruše 235—255. Zagreb. Drž. pap : 7% inv. pos. 85.50—87, agr. 53 bi., vona Skoda ar 426, 127, (426 50—476),, kasa 426, 428 (426.50), 2. brez kup. 416.50. 417.50 (417), srečke Rdeč. križa 50 bi , 8% Ble-. pos. 91.50 ćo 92.25, 7",', Bler. pos. 81—81 50 (81.50), 7% pos. DHB 80.25—81. — Batu ne delnice: Ravna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Katolička 35—37, Pol o 56—57, Kreditna 96 d.. Union 190—191 (190), Jug. 77.50 do 78 (77.50, 78), Lj. kred. 122 d, Med un rodna 67 d., Narodna 8050 d., Obrtna 36 d., Praštedio.ia 935 do 940 (935), Etno 135 d.. Srbska 196—199, Zemaljska 128—129 (129, 128—128 50). — Industrijske deln ce: Nar. šum. 25 d., Guttma-n 130—135, Slaveks 50 d„ Slavonija 200 d., Našice 995 d., Dan ca 103—103 (100), Pivara Sar. 200 d.. Drava 235—236, šečerrna Osick 298—302, Nar. ml. 20 d., Osj lev. 200 d., Brod. vag. 90 cL. Union 95—115, Vevče 125 d„ Isis 40—45, Ragusea 305—350, Oceania 220—227, Jadr. plov. 545—570. Trbovel ska 370—373 (373). Belgrad. Narodna banka 8.185 (12j 7 /« inv. pos. 87—87.50, vo na škoda 427 (150, 12.' 426.50 do 427, b% begi. obv. 70—75, Tob. srečke 23—25, Srečke Rdeč. križa 40, 1% Bler. pos. 81,—81.50. Dunaj. Do-n.-sav.-:adr. 85.95. Wiener Bankve-rein 16.80, Crcdjtanstalt 47.10. Escomptcges. 157, Živno 88.80, Aussiger Chcmischc 156.25 Mundus 138.—, Alpine 18.70, Trbovelj. 46.75, Leykam 3.20, Rima Murany 64.—. Žilni trm Danes javlja Budimpešta slabešo tendenco, pri nas pa je ostal položaj popo noma ncizp erre-njen, ravno tako ludi cene. Dovozi so sle.kopret slabi in naš Irg čaka na razvoj na velikih svetovnih tržiščih, od katerih sino odvisni V L ul.liani io notaciie noizpreimrn ene. Novi Sad. Pšenic« »lav. Slep 77/74 kg 12"> do 12?. Vse <>4lnlo lici/premeti jeno. Promet: pšenica 29 vagonov, koruza 10 vagonov, moka 19 vagonov, otrobi 9 vagonov. Tendenca nei/-premon jena. Budimpešta, tendenco mirnim. Promet minimalen. Pšenica: marc 19Л0 19.40. zuklj. 19.36—19.97; nitij 19.26 13.20 /uklj. 15.26 do 11.27. Kži imtrc 9.46 9.96. zaklj. 9.87—9.88. Ko-rilZu : niti j 12.00 - 12.72, znklj. 12.V»— IJ.fjl): Iran-mt. inaj 10.30—10.99, zaklj. 10,49—10.90. /i\'iiin Ponedeljkov sejem dne 9. dec. v Kranju. Na trg jc bilo prignanih volov 52 prodanih 27, ce&a 3000—4000 Dm; krav 36. prodanih 18. cena 1500— 2500 Din, teleta 4, prodano 1. cena 890—900 Din; 2 junca, oba prodana, cena 3000—3500; iunic 4, prodani 2, cena 30Х)—3500, bikov 6, prodan 1, cenn 5000—6000 Din sv nj 14. neprodane, cena 300—2000 Din, prašiiev 20, prodanih 4, cena 300— 2000 Din. Dobave Dobave. Strojni oddelek IjtiMi. žel. nrvii. sprejema do 19. t. ni. |M»miiH>e irlode rtlnml-iementa. — ILivn. dr/, žel. v Snhotlci spreiem« do 18. t. ni. ponudbe glede doliave 200 kožuhov. — Vršilo so ix>do naslednje ofert, licitacije: Dno 90. t. m. pri ravn. dr/, želez, v Zagrebu glede dctlmve špage. sukna, «čefk. gaijee, bencina in sadre; dne 91. t. m. pri 1'prnvi dr/, moli. ekon. oddelek v Belgradu glede dobave belega papirja. — Dne V), t. m. so bo vršila pri Gl. s:m. skladišču v Z<-mnni» ofert. licitacija gle00<) komadov rjuh in 9fH) komadov perila: dn«* 10. jan. pa glede dobuve tehtnic, razne zdravniško opreme itd. Prodaja lesenega materijala so bo vršita na javni oferfalni licitaciji dne 20. t. m. pni кт. ravn. gozdov \ Vinkovcih. Ljubljansko aledalisče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 12. dec.: SVETI PLAMEN. Red .V Sobota. 13. tleč.: SERIJA A-000001. Ljudska pred- stava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja. 14. dec. ob 15: UTOPUENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven — Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Petek, 12. dec.: Zaprto. Sobota, 18 dec.: BOHBME. Ked C. Nedelja. 14 dec. ob 15: TOSCA. Ljudska predstava |>ri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: CAR IN TESAR. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 12. dec.: Zaprto. Sobota, 13. dec. ob 20: »Čkrjančkov gaj«, ab. C. Znižane cene. Zadn ič. Nedelja, 14. dec. ob 15: »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20: »Gospa ministrovka « Kuponi. Galose in v » v I • ■ snežni ceviji z znamko TRETORN s« •f zal i valju ejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že deset etja nosno samo „TRET0RN" ga lose in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Objava Po sklepu XXI. rednega občnega zbora z dne 5. decembra 1930 se bo izplačevala za kupon štev. 21 družbenih delnic dividende za leto 1929/30 v znesku Din 10.— in sicer poćenši z 30. decembrom 1930. Dividendne kupone vnovči ali blagajna Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa blagajna Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani proti predložitvi kupona. Upravni svet Del. družbe pivovarne Union. Žifil x - -» ,, - 2S^c* ј§ t _i — г • - Ji? , < X « a R Z X I -J - • ^ a: i O Han? Dominik: 58 ! Si • 5- i e « S » t- ki i • V •t ' m - c » " , v * a - 1 ž •a »s* a = e 3 * . M X jatar i 11 r = s i. 5 • e - * 8 z - -e J- 5 f c M ? ' • - • i v • _ . ! « .2: or - fl^ izbi i Moč treh Roman 12 teta 1955. Bursfeld vc, du jc njegov oče umrl v Toweru kot žrtev angleške politike. Zato dela vse, da se maščuje nad Anglijo. Tretji v zvezi, Indec, hoče za svojo domovino tudi poravnati... majhen račun z Anglijo. Od Torneaella sem grozi angleški državi nevarnost, mnogo težja, mnogo večju, kakor je nekdaj mogel biti Cir Stonard s svojim tristomilijonskim narodom. Fjrika Truvorja z njegovima dvema prijateljema se jo bolj bati ko Cira Stonarda.v Lady Diana je mirno poslušala. Le njena bledost je govorila o njeni notranji razburjenosti. >Ali veste, kaj mi je storil lirik Truvor?< Dr. Giosin je odgovoril previdno in počasi. »Vem, da je bil zaročen z mlado grofico Rtiszin* sko in da jI je ... vrnil zaročni prstan.c »Vi nt! veste mor ... morda vsega.c »Vem tudi, Iady Diana, razumite pravi smisel mojih nuvedb: Erik Truvor in njegova dva prij »telja imejo v poeentl skrivnost, radi katere je spravila angleška vlada Gerliardu Hursfelda v Tovver. fte je časi 1'rlprost udurl Dobro pripravljeni Ki bi ga hitro podvzell in IzvrSlll! Če jc vaša vlada o stvari enkrat sklenila, bo tudi vedela, kako se izvrši.:' Ludy Diana ae je vzruvnula. Nasprotnjoču si čuvstvo so se borila v njej. Zlvo si je predočlla srečno mesece v Parizu. V mislili jn ugledala postavo Erika Truvorja. Zbudil je v njej čas po nenadnem prelomu, najetrnSnejsl lijenegu celega živiieniu. Globin je vid«l njeno oklevanj««. Ali je Diana Raszinska pozabila, kaj so ji storili?^ Diani Maitlandovi so zažarele oči. Da sliši iz tujih ust, kar jo razburja v notranjosti... Dr. Giosin je nadaljeval: »Rekel sem vam pri najinem prvem razgovoru, da mi boste nekoč pouudili roko za zvezo. Ta dan je prišel. Za zvezo proti sovražniku naših dveh dežel, ki je tudi vaš osebni sovražnik. Ki vam je storil najhujše, kar more moški napraviti ženski.v Dr. Giosin je iztegnil desno roko. Nekaj minut oklevanja. Potem je položila Diana svojo desnico v doktorjevo. »Naj bo, gospod doktor. Moja vest ostane čista. Ako ne goji Erik Truvor nobenih sovražnih namenov proti Angliji, potem bo odšel prost iz te preizkušnji". Sicer ... Delam samo to, kar bi naredila proti vsakemu sovražniku svoje dežele.« Lady Diana je vstala. Njena razburjenost se je umaknila globokemu oddahnjenju Čutila je potrebo, da pride iz Glosinove bližine, da je sama, da počiva. Dr. Giosin jo je spremil do grajskih vrat. Potem se je vrnil nu teraso. * Lord Ilorae Maitland je bil zadovoljen i uspehi svojega londonskega potovanju, Njegova poročilu so napravila globok vlis nu vlado. V Londonu so videli, kako so jasni oblak, ki jo visel ie štirinajst dni teman in preteč na političnem nebu, Medtem ko so p.ed dvema tednoma pričakovali skoro vsako uro iibruha vojne, je bilo videli, da se sedaj manjša nevarnost ud dne do dne. V Londonu so videli, da igluja vojna nevarnost In si tega niso mogli razlagati. V tako razpoloženje Je stopil lord ilorae t mišljenji in razlagami, kakor jih je razvijal dr. Giosin. Pri šahovski igri so nevarne poteze, pri katerih tuipade sovražna figura kralju in obenem ogroia kraljico. Tako potezo je očividno imel Cir Stonuru v igri. Medtem ko nalaga v naglici Anglija milijarde v nov vojni materijal, kupuje on samo jeklo. Veže močne sile nasprotnikove in ohranja možnost, "ništvo -Mer- daljo. Prodam tudi sveže kur* S*le"b"!;-na kilogram. . Se pripo-, «ova uhca 6'U' teL J0"52 roča: Jure Lasan, gostilna, Jesenice - Gorenjsko. Poizvedbe ГТТГГТ1 Novost - gospodinje! Vpišite se kot abonenti Wallet Expres, Stari Ižanski cesti skozi Iško loko. Pošten najditelj se . naproša, da odda proti nagradi v podruž. »Slovenca« - Miklošičeva c. Zgubila se je .. ,, - . . ... tri* 19, ki Vam mesečno denarnica z več,o vsoto, 4 krat obleko rfik 3Či. Sr."ЛЈ-.ff_V:ari«E!' sli- P°šlie iskat in dostavi na dom za 100 Din. 1ИШШ31 Philipsov iubileini pianino s petletnim >amstvom do-V zračno solnč. sobo bite edinole pri Minki , ,. . ,., Modic. Co.zova cesta 9 sprejmem 1 alt 2 solidna gospoda, takoj ali s 1. januarjem. Ilirska ul. 19/1. ttanovanja Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam takoj. - Križevniška 4/1. Prazno sobo s štedilnikom in posebnim vhodom takoj oddam. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.996. Enosobno stanovanje v sredini mesta oddam dvema osebama. Naslov v upravi pod št. 14.031. Ćitajte in širite »Slovenca«! Inserirajte v .Slovencu1! Prodamo Fižol za kuho nizke vrste od 2 do 2.75 Din, visoke vrste od 3 do 3 50 Din nudi na drobno Sever & Komo Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Gasilna društva! Prodam ugodno osebni in tovorni avto. Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Muhasto perje čis', čohano po 48 Din kfi druga vrste po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din ko in čisti puh oo 250 Din kg Raznoši-liam oo poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil-niča peria Lepe !asl ce domač proizvod — zato ccejše, posamezne svete Družine sv. Tri kralje, pastirčke, ovčice in razne kipe iz žgane gline nudi FR4.NC KONJEDIČ Ljubljana, Sv, Petra c. 24. ЕШЗД Perilo in obleke se sprejme v popravilo. Hrenova ulica 19, Frelih. Pscnirno «noho nniholjitb mlinov nndi oaii«MM-|t velel rtrnvina žila in (Hlevskih izdelkov A. VOLK LJUBLJANA Heslirvn гг51а J4 Г Жлв/И-л -J /ЛПЛГОЈ гл I °-XJr (ЈШ^МШУ Ot. т&ихлХс у TfCfrtpOVl. j J>1ЛО li tire isti, d« stalno lasleclujote „Slovencu" In pregledate tudi njenov oglasn del. Trgovcu In obrtniku, p<» tuci poljedeeti Je najboljši svetovalec „Slovenec". Naroča se pri upravi v ljubljeni ali pri njonlh podružnicah ln lastopstvlh Dva dobra KRMN0SEKR za zimsko delo sprejme Ing. DUKIČ in drug- Autotaksi м leieion si. J Q