PoSfnfn« ftfaTtma v gfcfAvfnl Leto XVL, štev. 92 Ljubljana, petek 19. aprila 193S Cena t Din upravmštvo: LJubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon 8t_ 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana delen* burgova U1. 3. — Tel 8492, 24«2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon 8L 2455. Po-tivno parlamentarno kandidaturo z določenimi cilji in obeleženim programom. Delo volilne organizacije torej ne bo težko in sigurno lažje izvedljivo, nego L 1931., ko je bilo postavljeno na dnevni red vprašanje pozitivnega udejstvova-nja pri praktičnem vodstvu države in ko je jugoslovenska ideja zahtevala za sebe plebiscit naroda. Tudi na strani onih, ki so pred štirimi leti z nezaupanjem stali ob strani, se je izvršila znatna revizija v mišljenju in naziranjih in s sigurnim korakom se bližamo političnemu udejstvovanju celokupnega jugosloven-sk-ega naroda. Historična zasluga režimov od znamenitega 6. januarja do danes ostane, da se je misel jugosloven-skega edinstva globoko zasidrala v masi naroda in da je ona postala edina osnova, na kateri se morajo, a^se tudi lahko rešujejo vsa vprašanja našega nacionalnega življenja. Sedanje volitve niso strankarske volitve To je poudarjeno tudi v dravski banovini s tem, da so bili is Ljubljane po srezih postavljeni in organizirani volilni odbori mimo obstoječih strankarskih organizacij. ?: volilni odbori morajo sedaj krepko na d?!o. Kar jim primanjkuje na izkušnji, morajo nadomestiti s svojo vnemo in svojo požrtvovalnostjo. Sestavljeni so kot zastopstva vseh različnih struj m vseh stanov in imajo s tem neposredno zvezo s širokimi krogi voliletva. Tu je treba zastaviti s podrobnim delom od vasi do vasi. od hiše do hiše. A poleg orga- nizatoričnega, propagandisticnega m agitacijskega dela imajo ti volilni odbori tudi še posebej delikatno nalogo, da v srezih, kjer so sporedne kandidature, dobro pazijo da se v volilni borbi ne doseže nasproten uspeh, nego je bil nameravan z dvojnimi in trojnimi kandi- NaroCnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Definitivne kandidature na vladni listi Kasacljsko sodišče je že potrdilo državno kandidatsko listo g« Bogoljuba Jevtiča -Sodišču sta bili včeraj predloženi tudi Mačkova in Hodžerova lista Beograd, 18. aprila p. Kasacijsko sodišče v Beogradu je že danes potrdilo včeraj mu predloženo državno kandidatno listo z nosilcem ministrskim predsednikom g. Jevtičem. Sodišče je listo, ki obsega več tisoč pol, pregledovalo vso noč. Delo mu je bilo olajšano, ker je bil veo volilni material že sortiran in pripravljen. Sodišče je ugotovilo, da ustreza kandidatna lista vsem zahtevam volilnega zakona in jo je zato potrdilo; najbrž žc jutri bo v celoti objavilo v »Službenih novinah« vseh kandidate in njihove namestnike s potrjene liste 778 kandidatov V vsej državi je 343 srezov, 9 banovinskih glavnih mest, ki volijo za sebe, ter ozemlje Beograda z Zemunom in Pančevom. V teh 353 volilnih edinicah se voli 368 poslancev. Za te mandate se poteguje na listi g. Jevtiča, kakor je bila danes potrjena, skupno 778 kandidatov. Po posameznih banovinah so razdeljene kandidature na Jevtičevi listi takole: Dravska banovina: 26 srezov, 29 mandatov, 63 kandidatov. Savska banovina: 70 srezov, 75 mandatov, 137 kandidatov. 45 Vrbaska banovina: 25 srezov, 25 mandatov, 55 kandidatov. Primorska banovina: 22 srezov, 24 mandatov, 39 kandidatov. Drinska banovina: 38 srezov, 39 mandatov, 84 kandidatov. Zetska banovina: 33 srezov, 33 mandatov, 75 kandidatov. Dunavska banovina: 52 srezov, 52 mandatov, 125 kandidatov. Moravska banovina: 41 srezov, 41 mandatov, 88 kandidatov. Vardarska banovina: 45 srezov, mandatov, 91 kandidatov. Beograd: 5 mandatov in 5 kandidatov. Solokandidature Solokandidajtur na Jevtičevi listi je v vsej državi 96. Največ jih je v savski banovini (26), potem v dranski (14), dunavski (12) itd. Najmanj jih ima dravska banovina: samo tri. Skoro vsi ministri kandidirajo po dvakrat; razen njih pa je le malo kandidatov, ki bi istočasno kandidirali v dveh srezih. Kandidat! v Sloveniji Za Z9 mandatov se poteguje 63 kandidatov — Največ jih ima Novo mesto — Solokandidature so le tri b) Rudolf Ogrinc, železniški uradnik na Pragerskem; Karel F ras, delavec iz Maribora. Dravska banovina voli v 26 srezih 29 poslancev; po dva poslanca volijo Ljubljana mesto ter sreza Ljubljana okolica in Maribor levi breg. Za teh 29 mandatov ima državna lista g. predsednika Jevtiča 63 kandidatov, 34 v mariborskem volilnem okrožju s 14 srezi in 15 mandati ter 29 kandidatov v ljubljanskem volilnem okrožju z 12 srezi in 14 mandati. Največ kandidatov (53 ima novomeški srez, za njim pride s 4 kandidati kočevski srez. (Mariborski levi srez, ki ima tudi 4 kandidate, voli dva poslanca.) Solokandidature so v obeh srezih, kjer kandidira minister dr. Marušič (Ljubljana okolica in Logatec) in v murekosoboškem srezu, kjer kandidira dosedanji poslanec Benko. Vsi ostali srezi imajo deloma po tri, večinoma pa po dva kandidata. Po dvakrat kandidirata samo minister dr. Marušič (Logatec m Ljubljana okolica) in Ivan Mo-horič (Radovljica in Ljubljana mesto). Sreski kandidati na potrjeni listi g. Jevtiča so v dravski banovini naslednji: Mariborsko volilno okrožje Srez Brežice: Ernest Krulej, posestnik v Sevnici; dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru. Srez Gornji grad: Matija Goričan, posestnik in župan v Mozirju; Anton Žehelj, posestnik in zaupan v Bočni. Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, bivši narodni poslanec in posestnik v Odrancih; dr. Fran Klar, banovinski zdravnik v Dolnji Lendavi. Srez Konjice: Karel Gajšek, bivši narodni poslanec; Fran Seručar, posestnik v Heben-štajnu. Srez Laško: Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbov- ljaFerdo Roš, posestnik v Hrastniku; Jakob Štruc, rudar v Trbovljah. Srez Ljutomer: Avgust Lukačič, železniški uradnik v Mariboru; . ._____ Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru Fran Skuhala, posestnik m župan v Križevcih. Srez Maribor - desni breg: Vinko Gornjak, ekonom v Slovenski B1^n'Kirbiš, posestnik pri Sv. Mar- je Anton Krejči, bivši narodni poslanec in direktor v Rušah. Srez Maribor - levi breg: (voli dva poslanca) a) Ivan Janžekovic, posestnik in župan v KošaMh; dr. Jančič, državni tožilec v p. v Mariboru: _ ^ daturami. Vse obsodbe vredno bi bilo, ako bi sporedni kandidati drug drugemu poniževali ugled ali oporekali kvalifikacijo. Verujemo v idealizem gg. kandidatov, katerega glavni cilj mora biti, ne da se kandidat bori za usoeh lastne osebe, temveč za uspeh misli in ideje, ka-, tero zastopa. Srez Metlika: Martin Bajuk, posestnik in župan v Božakovem; Dako Makar, bivši narodni poslanec in posestnik v Metliki; Ivan Malešič, trgovec v Metliki Srez Novo mesto: Franjo Bule, posestnik in župan v Mirni; Josip Matko, posestnik in župan v Šmihelu - Stopičah; inž. Josip Pavlin iz Ljubljane; dr. Josip Režek, odvetnik in župan v Novem mestu; Karel Šterbenk, strokovni učitelj v Novem mestu. Srez Radovljica: Ivan Ažman, posestnik in župan v Lescah; Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec iz Ljubljane. Kandidature ministrov Beograd, 18. aprila, p. Od aktivnih ministrov kandidirajo na listi g. Jevtiča dr. Drago Marušič v logaškem in ljubljanskem srezu, dr. Kožulj v Biogradu na moru in v Šibeniku, Stevan Cirič v Novem Sadu in Stari Pazovi, dr. Svetislav Popovič v ze-munskem srezu in v mestu Beogradu, inž. Vujič v srezu Petrovgrad in v Novem Be-čeju. Kojič v gružanskem srezu in mestu Skoplju, minister dr. Auer v srezu Sisak, minister Vrbanič v mestu Zagrebu, doktor Dragutin Jankovič v skopljanskem srezu, notranji minister Velimir Popovič v Sarajevu in Paračinu, minister dr. Ante Ha-sanbegovič v Tuzli. Finančni minister dr. Stojadinovič ne kandidira, on je bil nedavno imenovan v senat Nedeljski agitacijski shodi Beograd, IS. aprila AA. V nedeljo 21. t m. bodo poleg drugih shodov in konferenc tudi trije vel'ki agitacijekl shodu za listo predsednika ministrskega sveta tn zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v Skoplju, TuzM in na Sušaku. V Skoplju bo govoril kmetijski minister dr Dragotin Jankovič, v Tuzli minister za gozdove in rudnike dT. Svetislav Popovič in minister brez portfelja dr. Av-do Hasanbegovič. Prvi dve opozicijski Usti vloženi Beograd, 18. aprila, p. Davi ob 9.30 je bila predložena kasacijskemu sodišču v potrditev državna kandidatna lista Jugoslovenske narodne stranke z nosilcem dr. Svetislavom Hodžero. Listo so vložili dr. Zivan Lukič, Miloš Dragovič, dr. Lazar Stevanovič, Svetislav Pavlovič, Dragomir Zivojinovic in Ljubomir Stojkovič. Kmalu nato je bila vložena tudi lista z nosilcem dr. Vladkom Mačkom. Vlagatelji te liste so bili dr. Ante Trum-bič, Slavko Dukanac, Božidar Vlajič, dr. Juraj šutej, dr. Ivan Ribar in dr. Brana Milenkovič. Za jutri, ko je zadnji dan za vlaganje list, se napovedujeta še listi g. Dimitrije Ljotiča in g. Bože Maksimoviča. Ali bodo socialisti v zadnjem hipu še zbrali material, kakor ga zahteva volilni zakon, se nocoj še ne ve. Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrijec v Murski Soboti. Srez Preval je: Karel Dobršek, šolski upravitelj ▼ Preval jah; inž. Milan Lenarčič, industrijec v Ribnici na Pohorju. , Sre/ JSfcnj: , Mihael Brenčič, gostilničar v Ptuju; Lovro Petovar, bivši narodni poslanec in posestnik v Ivanjkovcih. Srez Slovenjgradec: Leopold Kopač, šolski upravitelj v Sloven jgradcu; dr. Anton Novačan, konzul v p. iz Beograda; dr. Bogumil Vošnjak, bivši narodni poslanec iz Beograda. Srez Celje: Ivan Prekoršek, bivši poslanec iz Celja; Jernej Stante, odvetnik v Celju. Srez Šmarje pri Jelšah: Ljudevit Komar, učitelj na Ponikvi; dr. Fran >ser, zdravnik v Kozjem; Anton Zdolšek, posestnik na Ponikvi. Ljubljansko volilno okrožje Srez Črnomelj: dr. Jure Kooe, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; . Evgen Lovšin, industrijec v Ljubljani. Srez Kamnik: Anton Cerer, bivši narodni poslanec in posestnik v Kamniku; Anton Kersnik, posestnik na Brdu. Srez Kočevje: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; Fran Hočevar, posestnik in župan v Velikih Laščah; dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani; dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju. Srez Kranj: Ivan Lončar, bivši narodni poslanec in posestnik v Tržiču; dr. Fran šemrov, industrijec v Kranju. Srez Krško: Martin Horvatič, posestnik in *u.pan v Čatežu; inž. Fran Zupančič, industrijec v Ljubi jani. Srez Litija: Fran Lajovic, župan in posestnik v Litiji; Milan Mravlje, bivši narodni poslanec v Ljubljani. Srez Logatec: minister dr. Drago Marušič. Srez Ljubljana - okolica: (voli dva poslanca) minister dr. Drago Marušič; mr. pharm. Stanko Hočevar, lekarnar in župan na Vrhniki. Ljubljana - mesto: (voli dva poslanca) Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec v Ljubljani; dr. Riko Fux, magistratni uradnik v Ljubljani Bolgarija preživlja novo hudo krizo Zaradi naraščajoče napetosti med sedanjim režimom in bivšimi strankami je bila ^lads* generala Zlateva prisiljena, da je odstopila Sofija, 18. aprila, r. V notranjem političnem življenju Bolgarije je nastopil danes važen preokret. 2e od nastopa sedanje vlade pod predsedstvom generala Zlateva je postala situacija zelo napeta. Za kulisami se je po padcu vlade Georgijeva, ki je bila eksponent tako zvane kapetanske lige, pričela huda borba za oblast. Oni vojaški krogi ki so stali za režimom 19. maja. niso bili zadovoljni s politiko sedanje vlade, ki se jim je zdela premalo odločna in premalo dosledna v izvajanju 19. majskega programa. Na eni strani se je pojavljala težnja, naj bi se vojska docela izločila iz politike, na drugi strani pa je bila struja, ki nastopa odločno proti vsem bivšim političnim strankam in zahteva dosledno izvajanje nove bolgarske politike, ki stremi na znotraj po splošnem nacionalno-politič-nem preporodu, na zunaj pa po izboljša-ju odnošajev s sosedi. Obe struji sta imeli zastopnike v sedanji vladi generala Zlateva, ki naj bi bila nekak prehodni režim za povratek v normalno ustavno in parlamentarno stanje. Zaradi tega so se pojavila trenja v vladi sami, na drugi strani pa so predstavniki bivših političnih strank smatrali, da je nastopil ugoden trenutek za obnovo njihove oblasti in moči v državi. Pričele so se razne intrige proti vladi. To je dalo naposled povod, da se je v začetku tega meseca sestal vrhovni vojaški svet. ki je v teku šestdnevnega zasedanja podrobno proučil celotni politični in gospodarski položaj ter sprejel primerne sklepe kot priporočila kroni. Ti sklepi so ostali strogo tajni in še danes nihče ne ve. kaj je prav za prav predlagal vrhovni vojaški svet. Iz krogov, ki so običajno dobro obveščeni, pa se zatrjuje, da se je vojaški svet izjavil za odločno nadaljevanje 19. majske politike in predlagal temeljito razčiščen ie. Internacija voditeljev opozicije Kot posledica teh pledlogov se tolmačijo tudi senzacionalni ukrepi, ki jih je sedaj izdala vlada. Davi je notranje ministrstvo izdalo ntlog, naj se internirajo na otoku Sv. Anastazije pri Burgasu voditelji opozicije proti sedanjemu režimu, med njimi bivši ministrski predsednik Cankov, bivši ministrski predsednik Georgijev, bivši poslanec Nikola Kjamilev, bivši policijski ravnatelj v Sofiji Načev ter še več drugih vodilnih politikov bivših političnih strank, prtv tako pa tudi več odličnih pristašev kapetanske lige. Obenem je bilo upokojenih 42 oficirjev. Internacijo Cankova in njegovih pristašev utemeljuje vlada s tem. da so izigravali odlok o razpustu bivših političnih strank, internacijo Georgiieva in njegovih pristašev pa. ker so snovali ile-g&lno politično organizacijo in objavljali v inozemskem tisku izjave proti sedanje^ mu režimu. Cankov je razen tega pred dvema dnevoma izdal tajen proglas, v katerem je napadal sedanji režim. Vest o aretaciji in internaciji teh ugled nih politikov ie izzvala v iavnosti ogromno senzacijo. Vse aretirane politike so davi ob 8. z avtomobili prepeljali na kolo- dvor in jih nato s posebnim vlakom odpeljali v Burgas. Tako v Sofiji, kakor na drugih večjih postajah so jim njihovi pristaši prirejali manifestacije. Odstop treh ministrov Ta ukrep vlade bo, kakor vse kaže, naglo dovedel do razčiščenja notranje politične situacije, prav tako pa tudi do razčiščenja v vladi sami. Pravosodni minister dr. Ljuben Dikov, kmetijski minister Ja-naki Molov in zunanji minister Kosta Ba-tolov, ki so bili proti temu, da bi se tako energično nastopilo proti opoziciji, so izvajali konsekvence ter danes po kratkem posvetu podali svojo ostavko. General Zla-tev jih je skušal pridobiti, da bi ostali še nadalje v vladi, vendar pa so vsa njegova prizadevanja ostala brezuspešna. Generalu Zlatevu naposled ni preostalo nič drugega kakor da sprejme njihovo ostavko na znanje ter da o tem obvesti kralja. Ob 16. je general Zlatev odšel na dvor. V političnih krogih pričakujejo, da bo general Zlatev podal ostavko celotne vlade, da bi tako omogočil sestavo nove vlade, ki bi bila dorastla novo nastalemu položaju. Demisija vlade generala Zlateva Sofija, 18. aprila g. Avdijenca generala Zlateva je bila kratka. Kralj je imel nato razgovore s prosvetnim ministrom generalom Radevim in z notranjim ministrom polkovnikom Kolevim. Zatem je sprejel tudi artiijerijskega inšpektorja polkovnika Najdenova. Ob 20. je ministrski predsednik sporočil novinarjem sklep kabineta, predložiti ostavko. Takoj nato je odšel ponovno na dvor in podal ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko sprejel. Dimo Kazasov loči mož? i;»: i V političnih krogih sodijo, da bo novo vlado sestavil sedanji bolgarski poslanik v Beogradu g. Dimo Kazasov. Tudi nova vlada bi odločno nadaljeval politiko 19. maja. V njej bi bili predstavniki onih skupin, ki so odkrito sprejele 19. majeki program. V novi vladi najbrže ne bo zastopnikov vojske z izjemo vojnega mlnl-sta. ker je tudi želja krone, da se vojska umakne iz politike. Vsekakor je položaj v Bolgariji *ek> napet in šarijo se celo govorice, da pripravljajo vojaški krogi okrog kapetancke lige, ki ni zadovoljna s tem razvojem, nov državni udar. Na merodajnih mestih sicer zatrjujejo, da so te vesti brez stvarne podlage. Vsekakor pa nov državni udar ne b! potekel brez prelivanja krvi V diplomatskih krogih s pozornostjo zasledujejo vse dogodke in se nadejajo, da se bo odgovornim državnikom posrečilo prebroditi sedanje težkoče in povesti državo po poti nove polittke. V *e Se dose* daj pokazala, da je edino prava, v lepSo bodočnost / Porušeni mostov! Nemci poudarjajo, da ie ženevska resolucija porušila vse mostove med Nemčijo in Društvom narodov Možni vzroki pobreške tragedije Kaj pravi gradbeni strokovnjak z ljubljanske univerze o vzrokih pobreške katastrofe Berlin. 18. aprila. AA. Nemška vlada je prosila poslanika Velike Britanije in Italije, ki sta ji 6poroč:la, da vztrajata Velika Britanije n Italija na locarnskih določbah, za podrobne podatke. Predvsem je vprašala ali se Velika Britanija in Italija čutite' vezani na locarnske določbe prav tako za primer francoskega kakor nemškega napada. . Nemčija bo določila svoje stališče do sklepov Društva narodov šele tedaj, ko ji bodo znane izjave, ki naj dopolnijo sklep sveta Društva narodov. V političnih krogih mislijo, da je sklep v Ženevi porušil vse mostove med Društvom narodov in Nemčijo in da je sedaj stvar Društva narodov, da zgradi nov most. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa tudi nekateri drugi listi rabijo v svojih komentarjih izraz »črni dan za Društvo narodov«, češ, da je Litvinov dobil v Ženevi priložnost za agitacijske govore. »Berliner Bdrsenzetung« pravi, da svet Društva narodov zapira oči pred krivico ali pa jo celo sam posredno dela. Obenem namitmie na mandžurski spor, vojno * Gran-Chacu. italijansko - abesinski spor in dru<*e primere. Pri analiziranju glasovanja posamezn'h držav v svetu DN pripominja ftoro^ljivo. da je moral Simrm žrtvovati del svojega nočnega počitka, da bi pridobil avstrijskega zastopnika za resolucijo. >Germania« poudarja, da bo 17. april ostal usoden datum v zgodovini povojnega prizadevanja za pomirjenje Evrope. Doeim je lani 17. aprila pokojni Barthou s svojo noto pretrgal razgovore o Miacdonaldovem načrtu je njegov naslednik letos 17. apnla dosegel preko sveta DN sklep, ki za sedaj onemogoča vse nadaljnje delo za organiziranje miru v Evropi. Katoliški nemški list opozarja na izjavo Lavala, ko je dejal: »To je beseda Francije*. ter pravi, da to po njegovf sodbi ni b:la toliko beseda Francije kakor glas pokojnega Clemenceauia. glas tistega, ki ni hotel govoriti drugače kot neizprosen zmagovalec. Nemški protest JLondon, 18. aprila w. Reuterjev urad javlja iz Berlina: Angleškega poslanika so snoči pozvali v zunanje ministrstvo, kjer mu je državni tajnik Bulow namestu odsotnega zunanjega ministra Neuratha v ostrih besedah sporočil protest proti stališču Velike Britanije v Stresi in v ženevi. Poslaniku so postavili vprašanje, ali namerava njegova država kot garantinja locarnske pogodbe v enaki meri izpolniti svoje obveznosti v slučaju napada Francije kakor Nemčije Kakor se doznava, je poslanik odgovoril pritrdilno. Napram italijanskemu poslaniku je bil izvršen sličen nemški verbalni protest. Kaj pravi poljski tisk Varšava, 18. aprila. AA.Razpravljajoč o ženevskem sklepu, pravi »Gazeta Polska«, da nima nikake praktične vrednosti. Pri tej priliki se je tudi pokazalo, da je potrebno govoriti o vprašanjih, ki so v zvezi z vzhodno Evropo, ker se s tem ustreže interesom Poljske in splošnemu miru. »Poteka Zbro>na-lago sredstev, da bi se preprečila nesreča, ki se zdi človeku od daleč kar neverjetna in nemogoča. V naslednjem prinašamo izjavo odličnega gradbenega strokovnjaka s tehniške fakultete ljubljanske univerze o možnih vzrokih pobreške katastrofe, o krivdi in krivcih pa bo poklicana oblast brez dvoma brez odlašanja uvedla podrobn« vestno preiskavo. Dela pod površino zemlje, kl spadajo k tako imenovanim globinskim stavbam, kolikor ne spadajo k rudarstvu, so v ne-kompaktnem terenu, v katerem ni dosti kohezije terenskega materiala, po navadi zelo težavna. Takšna dela zahtevajo zeio solidno opaženje jame in to tembolj, čimbolj je treba delati v globočini. Posebno nevarni so tereni, ki vsebujejo fini pesek, če med tem peskom ni ilovnatega materiala. ki bi peščena zrna količkai vez-iJ. Tak fini pesek pronica v večjih glolio-činah, kjer je izpostavljen večjemu pritisku gornjih plasti, skozi vsako špranjico v opažu in najtežji problem obstoji v tetn. kako ustvariti okoli stavbne jame kar najbolj tesen plašč. Pri važnih inženjer-sknh stavbah, kakor pri fundiranju velikih objektov ali izgradnji globokih jaškov, se tehnika poslužuje danes raznih modernih, kompliciranih naprav, kakor so n. pr. pločevinasti ali železobetonski ke-soni, ki se v primeru, da je teren prepojen tudi z vodo, navzgor zapro in postavijo pod zračni pritisk. Pod takšnimi keso-ni se material previdno in v manjših količinah odstranjuje, tako da ee keson * lastno težo pogreza v globino. Pri bolj enostavnih delih, h katerim smemo šteti tudi enostavne vodniake. se mora od površine navzdol previdno zaganjati tesen opaž, ki mora biti razprt s solidnim, zadosti močnim jamskim lesom V naših krajih razširjena ln v splošnem dobro uporabljana metoda je betoniranje obročev od vrha navzdol. Takšni obroči smejo seveda biti le razmeroma nizki in Zakonski načrt o zaščiti kmetij Beograd, 18. aprila. AA. Zakon o izvršbi in zavarovanju od 9. julija 1930 je pustil nerešfeno vprašanje glede zaščite- kmetij. Načrt uvodnega zakona pušča v veljavi dosedanje zakonske predpise, ki veljajo v posameznih pokrajinah o zaščiti minimuma kmečkih posestev, dokler se ne uzakoni zakon o zaščiti kmečkih posestev. Da se ne bi še naprej zavlačevala sestava zakonskega načrta o zaščiti kmečkih posestev, je zahteval pravosodni minister od vseh podeželskih občin in kmetijskih zadrug in organizacij, naj izjavijo, ali je v interesu kmetovalcev, da se kmečka posestva zaščitijo z omejitvijo izvršbe kmečkih posestev, zlasti pa, da povedo, do kakšnega obsega je treba zaščititi posestva v njihovih krajih, če smatrajo, da. je zaščita potrebna. Stališče izključenih bojevnikov Najnovejši »Prelom« objavlja stališče na nedeljskem bojevniškem delegatskem zborovanju izključenih bojevniških voditeljev, ki pripadajo k skupini g. Fabjančiča. Po njihovem mnenju se nedeljskemu sestanku delegatov ne more priznati značaj delegatskega zbora v smislu pravil »Boja«, češ da ni bil pravilno sklican in da se overovljenje pooblastil ni izvršilo po pristojnih organih. Zaradi tega smatra skupina izključenih, da so vsi sklepi tega delegatskega zborovanja neveljavni in da so izključenci še vedno člani »Boja«, novo izvoljeni osrednji izvršni odbor »Boja« pa da nima pravne podlage za delovanje. Glede postopka pri sklicanju nedeljskega delegatskega zborovanja pravijo izključenci, »da je kričal zoper pravila, zlasti pa zoper duha bojnega tovarištva in demokracije, ki jo imajo glavni povzročitelji tega sestanka vedno v ustih, ne pa v srcu.« dalje zahtevajo, naj osrednji izvršni odbor »Boja«, ki mu predseduje sedaj g. Vidmar, pripravi in skliče v smislu pravil delegatski zbor, ki naj prepreči nezakonitosti v organizaciji- V zvezi s sklepom delegatskega zbora bojevnikov, da ni »Prelom« več glasilo bojevniških organizacij, sporoča uredništvo »Preloma« svojim čitateljem. da ostane »Prelom«, še v naprej »oznanjevalec pravega bojevniškega duha« in s tem glasilo vseh bojevnikov, ki imajo enotne poglede na vprašanja javnega življenja. »Bojevnik«, ki ga je proglasil delegatski zbor za oficielno glasbo bojevnikov, je po »Prelomu« zapustil svojo dosedanjo črto. Zopet rudarji, ki v rovih čakajo na zaslužek Zagreb, 18. aprila Že pri tragični borbi rudarjev v Dolnjem Ladanju, ki so dolgo v rovih čakali na izplačilo svojih že davno zasluženih mezd, so poročila naglašala. da bo do podobnih protestov, ki so zvezani z življenj sko nevarnostjo za uboge rudarje, prišlo še v drugih rudnikih Hrvatskega Zagorja. Ta napoved se je sedaj izpolnila pri rudniku v Poznanovcu v zlatarskem okraju, ki je last podjetnika Forsta. V tem rudniku je zaposlenih 80 rudarjev, katerim dolguje unrava okrog 40.000 Din na mezdah. Vse intervencije delavskih zaupnikov, socialnih ustanov in oblasti za izpla- uporabiti se mora prvovrsten cement, ki 6e v kratkem času strdi in 6& betonu že v prvih dneh zadosti visoke trdnosti. Pri pog^bljanju vodnjaka je treba postopati s takim tempom, to se pravi, tako počasi, da višje plasti betonskih obročev dosežejo že zadostno trdnost, preden se začne z izkopavanjem materiala pod zadnjim obročem. če pride do porušitve ravnotežja v tako sipkem materialu, s kakršnim imamo opraviti na mariborskem Pobrežju, pridejo velike mase v gibanje hi prejšnji statični pritiski se zamenjajo z dinamičnimi učinki, ki so za obstoj opaža, oziroma betonskega plašča še bolj nevarni. Kaj je bil pravi vzrok nesreče na Pobrežtu. ho mogoče ugotoviti šele, ko bodo znane vse okoliščine, predvsem značaj terena, način, kako se je vršilo delo, in kvaliteta uporabljenega materiala. Takšno nesrečo lahko povzroči nez-adostno zap-aženje jame, prehitro poglabljanje vodnjaka, slab cement, prešibke dimenzije betonskih obročev in sploh nezadostno dimenzioniranje opažev. Ob uporabi vseh teoretično podkrepljenih in praktično znanih metod pa seveda ni treba, da bi se take nesreče dogajale, in bi se dala katastrofa preprečiti tudi v tako težavnem terenu, kakršen je v našem primeru ta na Pobrežju. * Maribor, 18. aprila četudi je bilo danes dopoldne precej deževno vreme, je kljub temu pohitelo vse polno ljudi na Pobrežj«, da vidijo kraj. kjer je padel pod težo svojega poklica mlad človek. Opoldne, čim se je dež polegel, so pričeli s kopanjem, in sicer prva partija de^svcev, ki bo delala do polnoči, druga partija pa nastopi opolnoči in bo kopala neprekinjeno do jutri opoldne. Kopanje se bo nadaljevalo dokler mrliča ne izkopljejo in računajo, da ga bo mogoče izkopati v petek proti večeru ali najkasneje v soboto dopoldne. Od rova se točno vidi v globino, kjer ima pokojni Kelnarič iztegnjeni svoji voščeno beli roki. Kopljejo v obliki lijaka in so (A času poročila dospeli do globine štirih metrov. Kopanje gre precej hitro od rok, keT zemlja ni tako namočena, kakor se je pričakovalo spričo današnjega dežja. Danes proti večeru so poleg Kelnariče-vega trupla v rovu gorele svečke, fci so jih prinesli dobri ljudje v počastitev nedolžne žrtve usodne nesreče. V6e mesto je še vedno pod silnim vtisom pretresljive tragedije. čilo mezd so bile brezuspešne in sedaj so vsi rudarji sklenili, da bodo ostali pod zemljo, dokler ne dobijo izplačanih svojih zaslužkov. Rudarji, ki se rekrutirajo iz vrst najrevnejših prebivalcev okoliških vasi, so že tretji dan v rovu. Kakor pri la-daniskem rudniku, tako je tudi v Poznanovcu podjetje prišlo v velike težave te^ izjavlja posredovalcem, da brez pomoči ne more izpolniti svojih obvez do delavcev in do države, kateri dolguje na davkih. Poznanovski rudnik je nekdaj dobro posloval, več let pa že omejuje svoj obrat zaradi pomanjkanja naročiL Upanje je, da bo tudi ta spor končan na ta način, da bodo državne železnice prevzele od rudnika večjo količino premoga in da bo oblast izvedla izplačilo zaostalih mezd. Komunisti pred sodiščem Ljubljana, 18. aprila Policijska uprava v Ljubljani je lani pozno na jesen aretirala več mladih oseb, osumljenih komunizma m komunistične propagande. Prva skupina, 15 oseb, je bila letos 8. marca sojena pred državnim sodiščem v Beogradu, druga skupina pa je prišla pred veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča. V ponedeljek dopoldne se je v sobi št. 79 pričela tajna razprava proti 14 obtožencem, večinoma starejšim mladoletnikom, vajencem, dijakom in 4 ženskam. Glavna razprava, ki jo je vodil kot senatni predsednik g. Fran Orožen, je bila včeraj končana, danes ob 17. pa je bila javno razglašena sodba. Obtoženci so večinoma priznali, da so se zanimali za komunistično propagando in da so pomagali širiti razne komunistične letake, ki so jih v nekaj mesecih raztrosili po Ljubljani in na deželi nad 150. Odkrita je bila tudi tajna tiskarna in zaplenjen je bil velik komunistični arhiv. Obsojenih je bilo 11 obtožencev od 5 mesec .v zapora do 16 mesecev strogega zapora, trije obtoženci so bili oproščeni. Med drugimi so bili obsojeni: Šmon Fran, kaplan v Novi Cerkvi pri Celju na 5 mesecev zapora, ker je prenočil znanega komunista inž. Vilibalda Konteja; samski delavec Oša Ivan na 16 mesecev strogega zapora zaradi udeležbe pri komunističnih sestankih; študentka fil. Vida Bernotova na 9, natakarica Stanislava Stegenšek na 8, vezilja Ema Kranjc iz Ljubljane na 10, mizar Štefan Sloser na 6 in dijakinja Darinka Švent na 14 mesecev strogega zapora. Med drugimi je bil oproščen Josip Hafner. uradnik OUZD v Ljubljani. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni, kakor tudi revizijo v pogledu oprostilne sodbe. Branilci so si pridržali tridnevni rok izjave. Sodišče je odredilo, da so bili oproščen-ci še nocoj izpuščeni na svobodo. Vsem obsojencem se v kazen všteje preiskovalni zapor od oktobra odnosno novembra naprej. Vremenska naooved Vremensko stanje 18. t m.: Glavni ciklon nad Severnim morjem, sekundarni nad Jadranom, dež v južni in zapadni Evropi, sneg v Alpah in Karpatih. — Jugoslavija minimum Kalinovik 1, maksimum Banja Luka 20 C- Novosadska vremenska napoved za petek: Oblačno, počasi ee bo od zapada razvedrilo Na zapadu še dež, hladno. Dunajska vremenska napoved sa petek: Spremenljivo, popuščanje oblačnosti, zju traj zelo hladno. Proces proti Schutzbundu Dvajset dunajskih socialistov obsojenih skupno na 129 let težke ječe — Samo eden oproščen Maši kraji In ljudje Pod jadransko zastavo za našo deco Ljubljana, 18. aprila Jadranska straža priredi letošnjo jesen v Ljubljani četrti kongres, katerega se bo udeležilo članstvo iz vseh krajev Jugoslavije. To bo velika manifestacija za Jugoslavijo in njeno morje. Pri tej priliki bo razvil ljubljanski oblastni odbor svojo društveno zastavo. S to slovesnostjo želi poudariti, da naj se pod novo zastavo ja-čajo vrste jadranskih stražarjev in njihova pomorska zavest, pripelje pa naj ta za-stava na morje tudi čim več ubožne, zdravja potrebne dece, ki jo bosta duševno in telesno okrepila morje in sonce. V ta socialni namen bodo kovani posebni spominski žrebljički, njihov čisti doprinos se bo stekal v navedeni mladinski sklad. Oblastni odbor bo nastopne dni povabil s posebno okrožnico naše rodoljubno občinstvo, pridobitne kroge in druge sloje, da se blagohotno odzovejo tej akciji. Na razplago bo več vrst spominskih žebljičkov, in sicer zlati po 100, srebrni po 50 in bakreni po 25 Din. Ti žrebljički bodo zabiti deloma v praporov drog, deloma pa v poseben slavnosten ščit. Zabijanje žrebljičkov bodo opravili ob kongresnih dnevih dobrotniki sami ali pa po svojem zastopniku, v kateri namen bodo prejeli po vplačilu odpadajočega zneska za žrebelj posebno izkaznico, ki jih bo opravičevala do slovesnega akta. Naj ne bo nikogar, ki bi prezrl to povabilo in pripomogel s svojo darežljivostjo do čim lepšega uspeha. Vse življenje posvečeno napredku naše pesmi Zgodovina slovenske rcproduktivne vokalne glasbe je vse preteklo polstoletje tesno povezana z delom upokojenega ma-gistratnega pisarniškega ravnatelja Ivana Dražila, ki praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Vse svoje življenje je posvetil napredku slovenske pesmi in uspehi tega dela bodo še dolgo dobo vidni v na šem glasbenem življenju. Ivan Dražil po bronasti plaketi profesorja Sajovica Ivan Dražil je Ljubljančan. Že od mladih let je bil dober pevec, njegov tenor so povsod radi poslušali. Še ne dvajset l>t star je bil že med ustanovitelji pevskega društva »Slavec« in je tudi sam pel v zboru. ki je takoj po ustanovitvi pričel nastopati v starem deželnem gledališču pri predstavah Dramatičnega društva. Dobrih 20 let je pel kot tenorist v zboru »slovenske opere«. Svojemu društvu je ostal Dražil zvest od ustanovitve do danes, bil mu je zvest član torej nad 50 let, od katerih je polnih 36 let društvu tudi predsedoval. V društvu je organiziral pevske vaje in šole za naraščaj, organiziral velike društvene prireditve, vsakoletne izlete po Sloveniji, posebno v narodnostno ogrožene kraje, pa tudi na Hrvatsko in Češko, koder si je pridobil mnogo iskrenih prijateljev, posebno o priliki izleta pevskega zbora v Prago 1908, ki je bil prvi oficielnl poset slovenskega pevskega zbora bratom Čehom. Naslednje leto je društvo praznovalo svojo 251etnico, katere so se pole£ mnogih domačih društev udeležili tudi hrvatski in češki pevski zbori. Vabila srbskim pevskim zborom pa je takratna avstrijska vlada zabranila. Vseh prireditev se jubilant ni udeleževal le kot organizator, temveč je 45 let neprestano pel tudi v zboru in bil med najvestnejšimi člani. Ob 251etnici društva je na slavnostnem zborovanju sprožil misel o ustanovitvi »Zveze slovenskih pevskih društev« in je njegov referat v nadaljnje poslovanje pre- vzel odbor zveze čeških pevskih društev v Pragi. Leta 1918. je zasnoval pri »Slavcu« dve veliki narodni prireditvi v Unionu v proslavo ustanovitve Jugoslavije in prvega narodnega praznika, kjer je pred tisoči udeležencev navdušeno pozdravil novo domovino. Leta 1924. ob »Slavčevi« 401et-nici se je po njegovi zamisli vršila prva pevska razstava v društvenih prostorih Narodnega doma. Intenzivno je sodeloval ob ustanovitvi JPS in Hubadove župe v Ljubljani, in je bil pri tej priliki odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Ljubljanski občinski svet je lani ob »Slavčevi« 50 letnici podelil Ivanu Dražilu ljubljansko meščanstvo, ima pa tudi več drugih priznanj in diplom. Ivan Dražil je bil tudi odbornik že pred leti v Ljubljani ustanovljene »Slovenske filharmonije« in mestne godbe, nadalje odbornik ob ustanovitvi Narodnega gospodarskega in političnega društva za trnovski okraj in odbornik Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Kot knjigoveški poslovodja je bil med organizatorji in ustanovitelji Knjigoveskega društva in njega večletni predsednik. Skozi 10 let je bil okrajni načelnik in oskrbnik ubogih za trnovsko župnijo. V poslednjem času je dal pobudo za organizacijo Društva mestnih upokojencev, ki mu je predsednik. Od leta 1899. je bil v mestni službi in je sedaj upokojen kot magistratni pisarniški ravnatelj in prebiva s svojo rodbino v Ljubljani. Želimo mu vso srečo in predvsem mnogo zdravjal Izboljšano stanje naših avtobusnih podjetnikov Ljubljana, 18. aprila Na letošnjem svojem občnem zboru so se naši avtobusni podjetniki zlasti bavili z javnimi dajatvami, ki se jim množijo od leta do leta. Uprava njihovega združenja je pričela zbirati statistične podatke za dokaz, da avtobusni promet ne Škoduje železniškemu, marveč da drug drugega v veliki večini spopolnjujeta. Z obširno spomenico so avtobusni podjetniki zahtevali, naj se ukine vozarinska taksa in taksa n« motorna vozila, obenem naj se odpravijo vse občinske davščine na avtobuse in uvede naj se v zameno primerna dajatev na potrošnjo bencina. V početku Januarja se je stanje res obrnilo na boljše. ko je finančni minister odredil, da 6e z« letos plačajo državne dajatve ni motoma vozila samo za prvo četrtletje. Dne 14 januarja se je zglasila v Beogradu deputacija, ki je obiskala v spremstvu generalnega tajnika Zbornice za TOI g. M o-horiča odločujoče činitelje in ki je izvedela, da so uspehi doseženi. G. ministru Mo-horiču kakor tudi tajniku dr. Kocetu, ki sta težnje avtobusnih podjetnikov povsod podpirala, velja najtoplejša zahvala. Tudi Avtoklub in njegove banovinske sekcije so zastopale isto stališče, da je treba odpraviti dušeče takse in zadovoljiti fiskalno upravo z zmernimi dajatvami na potrošnjo bencina. Ob koncu marca je uprava Združenja avtobusnih podjetnikov še enkrat brzojavno prosila za izdajo končne odredbe glede plačevanja taks in iavnih dajatev. Ministrski svet je zadnji dan marca podpisal uredbi z zakonsko močjo, po katerih se ukinejo vse dajatve in takse na motorna vozila vseh vrst. Olajšave, ki jih je s tem dobilo avtobusno podjetništvo, bo ogromnega pomena, ker se tudi taksa na bencin ni povišala. Nova uredba finančnega ministrstva razvršča avtobusne proge glede na njih konkurenčnost. V tej uredbi se je pripetilo nekaj pomot, ki pa jih bo najbrž mogoče še popraviti. Poleg tega bo prva skrb Združenja ugotovitev pavšalnih iznosov letne kilometraže, Združenje vodi gospod Zdravko Rus, občni zbor pa so po-setili tudi predstavniki mestne občine, Avtokluba in Zbornice za TOI. Nerodna pustolovščina v mednarodnem vlaku Evgen Reinthaler izročen sodišču Ljubljana, 18. aprila Evgen a Reinthalerja iz Budimpešte, ki je bil 15. aprila ponoči v brzem vlaku Bu-dimpešta-Ventimiglia osumljen poizkuše-nega vloma in aretiran, je obmejni komi-sarijat na Rakeku izročil polfcijslči upravi v Ljubljani, kjer je bil te dni zaslišan ter so ga danes izročili sodišču. Poročilo, ki smo ga objavili predvčerajšnjim, naj izpopolnimo z nekaterimi podrobnostmi, ki jih je medtem ugotovila policija in ki v neki smeri pojasnjujejo afero: Ev^en Reinthaler je imel poleg rednega madžarskega potnega lista pri sebi kar tri legitimacije na svoje ime. Pri budimpe-štanskem dnevniku «JJj Magyarsag« ie res nameščen kot akviziter, obenem pa dela za dunajsko revijo »Magazin des Monats«. V ponedeljek je Reinthaler po naročilu svojega dunajskega šefa z brzim vlakom odpotoval proti Italiji, kjer naj bi poiskal interesente za luksuzni album »Ein Jahr-zent Vollkerbund«, ki ga je izdak neka berlinska založba v nemščini in francoščini in katerega razprodajo je prevzel dunajski magacin. Pri sebi je imel Reinthaler po 5 izvodov tega albuma nemške in francoske izdaje. V Budimpešti je kupil povratni vozni listek II. razreda Budimpe-šta-Genua in je vzel s seboj samo ček za 100 lir. Nekje med Kotoribo in Ptujem se je mož spustil v pustolovščino, iz katere se bo s težavo izmotal. Pri zasliševanju na policiji je obnovil svojo zgodbo taKoic: Vozil se je v kupeju II. razreda z nekim trgovcem iz Budimpešte in njegovo gospi. Utrujeni 60 si vsi trije zaželeli, da bi legli in malo zadremali, a v kupeju ni bilo prostora za vse tri. S kavalirsko gesto se je Reinthaler ponudil sopotnikoma, da se umakne in si poišče kakršenkoli kotiček drugod. S sprevodnikovim dovoljenjem je odšel v oddelek I. razreda, da bi legel tam. A ko je enkrat prestopil predpise, se je na lepem domislil, da bi prav tako ali še bolje kakor v I. razredu lahko spal v oddelku spalnega voza. V žepu je slučajno, kakor pravi, imel vitrih. Njegovi starši, tako je pojasnjeval, si nekje v okolici Budimpešte zidajo majhno hišico za wee-kend. Stavba je že toliko dograjena, da se da za silo prebivati v nji, vrata pa odpirajo in zapirajo z vitrihom. S tem vitri-hom, ki je v resnici edini tehten corpus delicti zoper Reinthalerja, je tedaj dvakrat poizkusil odpirati vrata spalnega voza. Ko je drugi potnik, ki ga je zmotil v spanju, dvignil alarm, je Reinthaler mirne duše legel v prvi najbližji kupe I. razreda in zaspal. Tam so ga našli z vitrihom in malim sredrcem, o katerem prav tako izjavlja, da ga ima od očetove hišice. Sodišču je pripuščena končna razjasnitev zadeve, ki se pač ne bo mogla končati brez vseh sitnosti in zadreg. Dama je prišla, poskušala — in to se razume, zmagala je MLEČNA ČOKOLADA MLEKITA. Njeni sladkobi kot med, prijetnemu draženju in slastnemu teku ne more nikdo odoleti. Zato tudi nazivajo MLEČNO ČOKOLADO MLEKITA — KRALJICO ČOKOLADE. MIRIM KRALJICA Č0K01ADE Kovačnica denarja pri Celju V Arji vasi so pridno ponarejali kovance po 20 Din V sredo je prišla h Gašparju Cenclju, hlapcu v hotelu Skoberne na Krekovi cesti v Celju, neka ženska, ki jo je poznal samo na videz, in mu vrnila dolg v znesku 30 Din. Izročila mu je dva kovanca po 20 Din, hlapec pa ji je dal nazaj 10 Din. Ko je ženska odhajala, je rekla dvema moškima, ki sta čakala na njo pred gostilno: »Ali sem ga nabrisala!« To je nekdo slišal in povedal hlapcu. Ta je pogledal kovance in ugotovil, da sta ponarejena. Zadevo je takoj javil policiji, dobro opisal omenjeno žensko in dejal, da ie iz okolice Petrove. Policija je v družbi s celjskimi orožniki začela takoj zasledovati žensko. Spotoma so ugotovili, da je omeniena ženska hotela na povratku iz Celja spraviti v neki levški gostilni v promet falsifikat ta 20 Din, a je natakarica spoznala, da je denar ponarejen. Nato je ženska v Drešinji vasi plačala s falzifikatom in odšla. Policiji in celjskim orožnikom sta se pridružila še dva orožnika iz Žalca. Dobili so pravo sled in odšli k hiši posestnika Rojca ▼ Arji vasi. Pri hiši so našli zasledovalo žensko, 321etno posestnikovo ženo Angelo Rojčevo in ona dva moška, ki sta jo bila čakala pred hotelom Skoberne v Celju. Bila sta 561etni brezposelni ključavničar Marko Divjak iz ptujskega sreza ter 351et-ni brezposelni mehanik, elektromonter in OdoC je antiseptičen ključavničar Ignac Valentinčič, italijanski državljan. Orožniki in policija so takoj izvršili preiskavo in odkrili v gospodarskem poslopju za Rojčevo hišo dobro opremljeno ponarejevalsko delavnico. Našli so dokaj moderne priprave za ponarejanje kovancev, kuhalnike, priprave za po-srebritev kovancev s pomočjo električnih žarkov, precej svinca, aluminija, medenine, bakra in srebra ter okrog 400 falzifi-katov po 30 Din, ki so bili deloma dobro ponarejeni. Divjak je pri zaslišanju priznal, da je že lani v Ptuju ponarejal denar. Bil je aretiran, a so ga izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Pred vojno je bil zaposlen v neki kovnici denarja v Nemčiji. Lani se je seznanil z Ignacem Valentinčičem. Potovala sta po savski in dravski banovini. Pred mesecem dni sta se zglasila pri posestniku Rojcu v Arji vasi in dobila pri njem delo. Kmalu so se domenili, da bodo pričeli ponarejati kovance po 30 Din. Divjak se je preskrbel potrebno orodje, ki ga je imel shranjenega v Cirkovcih, nato pa so si uredili delavnico in začeli ponarejati denar. Divjaka, Valentinčiča in Rojčevo ter delavca Koštumaja, ki je pomagal razpečevati falzifikate, so aretirali in izročili okrožnemu sodišču. Vse ponarejevalsko orodje in falzifikate so orožniki zaplenili. KULTURNI PREGLED Ljubljanska Ljudska univerza Lani je bila tudi v Ljubljani ustanovljena Ljudska univerza ki je v glavnem istega tipa in značaja, kakor zagrebško Puč-ko sveučilište, Kolarčev Narodni univerzi-tet v Beogradu ali Ljudska univerza v Mariboru. Prva dva semestra sta pokazala, da je bila ta institucija našemu mestu potrebna. Razveseljiv odziv občinstva iz širokih slojev in moralni uspeh predavanj sta globoko ovrgla mnenje, češ, da akcija v tej obliki ne bo uspela; sedanjemu vodstvu je dalo samo občinstvo najboljšo zaupnico Umljivo je, da bo treba še marsikaj razširiti in izpopolniti, a to je zadeva razvoja; nekatere izpopolnitve se bodo pokazale že v prihodnjih dveh semestrih. Prvi semester se je pričel 19. novembra in končal 21. decembra 1934. V tem sorazmerno kratkem času je bilo 5 javnih predavanj v Delavski zbornici, 10 predavanj v socialno-gospodarskem tečaju in 20 predavanj v tečaju »Naša država«. Drugi semester se je pričel 21. januarja t. 1. ui končal 8. aprila t. 1. V tem semestru je bilo 11 javnih predavanj v Delavski zbornici, 16 predavanj v socialno - političnem tečaju in 10 predavanj o filozofskih vprašanjih. Skupaj je bilo v prvem letu Ljudske univerze 72 predavanj z 8026 poslušalci. Posebno dober obisk zaznamujejo predavanja v Delavski zbornici, ki jim je pretežno prisostvovalo nad 300 poslušalcev. Zlasti so zanimala socialna in gospodarska predavanja. Pokazalo se je, da si je za širša predavanja, kakor so bila v Delavski zbornici, pridobila Ljudska univerza že v svojem prvem letu stalno občinstvo. Izmed tečajev je bil obisk zlasti v prvem semestru razveseljivo dober. Ni nezanimivo, da je imel tečaj iz filozofije vedno okrog 60 poslušalk in poslušalcev: učiteljic in učiteljev, zasebnih uradnikov, študentov in delavcev, ki so z očitnim zanimanjem sledili razpravljanju o poglavitnih modroslovnih problemih. Delovanje Ljudske univerze v Ljubljani je bilo finančno omogočeno s podporami Zveze kulturnih društev, banske uprave in mestne občine ljubljanske. Po zaslugi teh korporacij je lahko Ljudska univerza prirejala predavanja brez vstopnine, kar je nedvomno eden izmed pogojev, da nje delo zajame širše sloje. Kakor izvemo, bo ljubljanska Ljudska univerza v prihodnjem šolskem letu sto- pila v tesnejše stike s Kolaričevim Narodnim univerzitetom v Beogradu. Njegov »Izveštaj o radu« za 1. 1932-33 in 1933-34 pričuje, kako obsežno in smotrno je delovanje te institucije, ki po zaslugi svojega mecenatskega ustanovitelja razpolaga z znatnimi sredstvi. Kolarčev Narodni uni-verzitet skuša postati žarišče ljudsko -prosvetnega dela v vsej Jugoslaviji in centrala naših ljudskih univerz. Upati smemo, da primerno tesnejše sodelovanje s to institucijo omogoči ljubljanski Ljudski univerzi večji razmah, zlasti pa to, da bi pri nas nastopali nekateri znameniti predavatelji iz Zagreba in Beograda. Z oživljenim delovanjem ljudskih univerz v vsej naši državi postaja vedno bolj pereče vprašanje njih skupnega sistema. V novi organizaciji tega dela gre nedvomno prvo mesto Kolarčevemu Narodnemu univerzi-tetu, čigar voditelji že proučujejo ta problem naše ekstenzivne kulture. Ipoiit Maihovsky — slikar našega Jadrana V Beli dvorani Uniona bo na veliko soboto ob 11. otvorjena z nagovorom univ prof. dr. Spektorskega razstava umetniških slik Ipolita Majkowskega, profesorja v Si-nju. Razstavljal je že prej v Splitu (štirikrat), v Sarajevu in v Beograda, povsod z velikim uspehom. Ipoiit Majkowsky je Ras. To lahko skle- Zločin besnega izzivača Za malenkost Je ustrelil vzornega gospodarja Novo mesto, 18. aprila Včeraj zjutraj so v škocijanski dolini pokopali uglednega posestnika Jožeta Za-gorca, ki je na lepem postal žrtev podiv-janca. Ze od ponedeljka zvečer je vladalo med prebivalstvom Škocijanske doline silovito razburjenje zaradi zločina, ki se je primeril v Skocijanu in o katerem snvo ugotovili naslednje podrobnosti: Bil je v ponedeljek v Skocijanu sejem. Od vseh strani so se zgrinjale množice, ker so ljudje želeli tudi slišati govore nekaterih kandidatov. Po mirno poteklem volilnem sestanku so nekateri še posedali po krčmah. Zvečer so ostali v Skocijanu le še redki gostje. Med drugimi se je zamudil posestnik Jože Zagorc, po domače Javoršček, ki je kot občinski odbornik imel ves dan polne roke dela na trgu in je proti večeru i dvema posestnikoma krenil v gostilno, da se pred dolgo hojo v hribe pokrepča. S tovarišema Mrgoletom in Pov-šetom je mirno sedel v Zupetovi gostilni, pri drugi mizi pa je čevljarski mojster Franc Tomažin ob četrtinki cvička ves čas delal neumestne opazke. Možje se za go-bezdača niso zmenili in to ga je očitno še bolj jezilo. Stopil je k peči, kjer je stala luč in si hotel prižgati cigareto. Zagorc mu je tedaj prijazno ponudil ogenj, Tomažin pa ga je grobo odbil: »Ti si z občinskimi šibicami lahko zažigaš!« Z nadaljnjimi neslanimi opazkami je Tomažin vznevoljil vso družbo, še zlasti, ko je začel kvasiti nespodobne besede o Jugoslaviji. Naenkrat so padle tudi njegove besede proti sosednjemu omizju: »Občinski psi!« Zagorc, ki je mirno sedel na »vojem stolu, je dvignil roko do Tomažinovih prsi in je odrinil vsiljivca. Tomažin se je zataknil z nogo ob stol, se opotekel in padel. A hitro se je spet pobral in siknil: »Pes. pojdi z menoj!« Ali je s tem mislil res svojega psa ali pa je le hotel psovati, kdo bi vedel! Se malo je zmerjal, nato pa zapustil gostilno. Podal se je naravnost domov. Komaj sto korakov je do tja od Zupetove gostilne. Z majhnim brovningom v žepu se je vrniL V gostilni se je spet vsedel k isti mizi. kjer je bil prej sedel, naročil še če-trtinko, potem pa je ždel pred sebe, kakor da se za nikogar ne briga. Naslonil je ob prekrižani roki. Tako je slonel pol ure. Nato se je nenadno dvignil, stopil v kuhinjo. posrebal nekaj juhe in odšel na dvorišče. Ob zidu si je z roko podprl glavo. Po kakih 10 minutah zamišljenosti ali notranje borbe se je zganil in hitrih korakov šel nazaj v gostilno. Brez besede je stopil k Zagorcu, ki mu je kazal hrbet Položil je roko na Zagorčev vrat in vzkliknil: »To imaš, Javoršček!« — Tisti trenutek j i po sobi odjeknil lahen pok. Tomažin je skočil iz sobe. Zagorc se je na stolu samo še bolestno nasmehnil, nato je omahnil. Gostilničarka ga je prestregla, možje so planili za Tomažinom. Zagorcu je že bruhnila kri in mu kar vrela iz ust. Prenesli so ga v drugo sobo in položili na posteljo. Med tem so že prihiteli orožniki in drugi vaščani. Novica ie šht bliskovito po dolini. Dvajset minut po strelu je nesrečnež izkrvavel. Orožniki so našli Tomažina v njegovi delavnici. Tja je bil po zločinu prišel hladnokrven, položil brovning na mizo in dolg kuhinjski nož ter hladnokrvno dejal sostanovalcu: »Javorška sem ustrelil«. Ob mizi sedeč je čakal orožnikov in ko so prišli, jim je rekel: »Res je, ustrelil sem ga«. Brez odpora se je dal odvesti. Ko so ga zasliševali, se je pred orožniško postajo zbirala silna množica iz Skocijana in sosednjih vasi. Skozi okno so opazovali zločinca, ki je malomarno mahal z rokami, kakor da se ga vse skupaj nič ne tiče, in je pridno kadil cigarete. Ko so ga slednjič posadili na voz, da ga odpeljejo v Mokronog, je zaklical ljudem: »Z bogom dečki — eden v grob, drugi v zapor!« — Spotoma je malomarno govoril o zločinu, a čim bolj se je bližal Mokronogu, tem redkejše so bile njegove besede. Zločinec se je po malem začel kesati. V najzakotnejše vasi se je ponoči razširila žalostna novica, do 3. zjutraj je bil ves Škocijan pokonci. Pokojni Zagorec je bil vzoren gospodar in srečen družinski oče. Štiri otročički so zajokali za njim, najstarejši šteje šele 12 let, najmlajši pa 2. Ko so ženo obzirno obvestili, da je mož le težje ranjen, sta odhitela proti Skocijanu dva voza polna sorodnikov in prijateljev. Ko sta žena in I21etni sin zagledala Zagor-ca mrtvega, se je žena domala onesvestila in z njo je zajokala vsa množica. Za-gorčevo družinsko življenje je slovelo daleč okrog kot vzorno. Ob 3. so Zagorca prenesli v mrtvašnico. Ko je naslednji dan prišla sodna komisija, je bil pokojnik že ves obdan od vencev in pomladnega cvetja. Zdravnik dr. Škulj je ugotoviL, da js bila rana absolutno smrtna; krogla je vstopila na vratu, na levi strani pod ušesom, prebila odvodnico in načela dovodnico. Nesrečnež je izgubil mnogo krvi, ki mu je stekla skozi usta in je je bil tudi želodec poln. Komaj 37 let stari Zagorc je bil krepak mož, popolnoma zdrav, lahko bi dočakal pozna leta... Pri pogrebu je bila ogromna udeležba. Občinski odborniki so pokojnika nesli h grobu, saj je bil od svoje polnoletnosti član občinske uprave, njegova beseda je bila posebno veljavna. Iz vseh krajev škocijanske doline in zlasti tudi s hribov so prihiteli ljudje, prinesli so polno vencev. Ob odpetem grobu je množica jokala, presunil je jok zapuščenih otrok. Zločinec Tomažin, ki bi ga biti ljudje gotovo linčali, če bi jim padel v roke, je star 45 let m že dolgo znan po škocijanski dolini kot vsiljivec in zbadljivec. Že nekaterim je grozil s samokresom in marsikdo se ga je rad ognil. Preiskava se bo gotovo sukala okrog vprašanja ali je bil izvršen umor ali uboj. Obremenilno je zlasti, da je odšel domov po samokres in v sobi pol ure premišljeval o načinu, kako naj izvrši dejanje. Veliko vlogo bo torej igralo tistih usodnih 45 minut Tomažin je bil sicer kot bojevnik hud nasprotnik Zagorčev, a vendar je težko dognati pravi vzrok napada, ko je bil Zagorc vzoren poštenjak in ga je vse ljubilo zaradi lepega značaja. Ljudstvo je strahovito ogorčeno nad zločincem, ki je s takim cinizmom oropal pošteni družini najzglednejšega rednika in človeški družbi poštenjaka, kakršni so dandanes dovolj redki. pate po imenu, čeprav ga transkribira po svoje. Je prikupen mož, skromen, veder in Širokosrčen: tak, kakršne so tudi niegove slike. Študiral je v Kijevu (umetnostna šola) in dovršil v Moskvi sloveče učilišče slikarstva, kiparstvo in arhitekture, kier so mu bili učitelji Korovin, Pasternak, Arhi-pov. L. 1915. je odšel na Turško, pozneje so ga valovi revolucije vrgli k nam. Nastanil se je na obrežju našega morja, ki ga je tolikanj vzljubil, da mu posveča največji del svoje slikarske dejavnosti. Razstavil bo osemdeset slik. Te slike pomenijo hkrati osemdeset koloritov. Skoraj osemdeset motivov z našega Jadrana. Pozna in slika ga na vsej obali od Raba do Ulcinja. Dobršen del zavzemajo tipične marine. Voda in nebo, zrak in oblaki, nemir valov in odsevi svetlobe — to je slikarjeva domena. V tem se izživlja njegova narava. Na prvi pogled opazite, da je iznajdljiv in pozoren koiorist. Druga njegova značilnost je v tem, da slika predmete silno natančno, z očitnim tehničnim znanjem (n. pr. kamenje, hiše, pa tudi valove in oblake). Tretja njegova poteza je, da povsod išče ubranosti, harmonije. Tudi njegovo vzburkano morje je nekako krotko in ubrano. Vse stremi po ravnovesju in lepoti. Taka je slikarjeva duša. Pripovedoval je anekdoto, ki je več kakor anekdota: Splitsko razstavo Majkowskega je obiskal profesor prirodoslovja. Gledal je njegove slike in dejal umetniku: Ti si pri-rodopisec. Tvoje kamenje je tžko. da lahko doženem, kakšne vrste je. Prišel je znani splitski pesnik in dejal: Ti si pesnik. Tvoje slike so lirična poezija. Prišel je prijatelj-duhovnik. Ogledal si je slike in rekel: Tvoje slike so molitev. Ipoiit Majkowsky je izobražen mož in tankočuten ljubitelj umetnosti. Uživa v lepoti prirode; ko slika motive iz nje, pozablja na ves svet. Zato ne iščite pri njem problemov in ne vratolomnih poskusov z umetnostno formo. No, pri nas morda poreko: akademija. In vendar je v tem več: je harmonija. Kdor hoče biti zvest samemu sebi, mora slikati tako, kakor mu veleva notranji čut. V težki razkrojenosti in zbeganosti našega časa so taki dokazi notranje harmonije za večino ljudi preosladni, idilični. Ljudje iščejo v umetnosti demonije. Ta slikar, ki je mimogrede povedano — tudi strasten ljubitelj glasbe — pa rajši izraža ubranost Kajpak, on čisla Schuberta in Beethovna. Stravinskega in Prokofjeva menda ne. Takisto ne Piccasoa in drugih modernistov. Majkowsky je predvsem pesnik naše Adri-je, njenih slikovitih obrežij in sinjih morskih daljav, slikarski lirik njenih jutrnjih, opoldanskih in večernih razpoloženj. Človeških figur ni nikjer opaziti. Povsod morje in nebo, tu in tam kakšna hiša v iarki osvetljavi poletnega solnca, kakšno drevo in čolni ali ladje na valovih. Nad vsem pa je razlit blagoslov slikarjeve poetične duše. Olasba v gledališču Praga, 15. aprila. In vendar: »Kleine Buhne< ie uprizorila tri moderne enodejanke; to se pravi ne čisto moderne, toda vsaj napredne« Elitni kino Matica HUMOR, DUHOVITOST IN ZABAVA ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE Argentinska jazz-kapela v velefilmu... »LJUBEZEN CIGANA" GEORG ALEKSANDER R. A. ROBERTS ADELA SANDROCK Domače vesti ♦ Predsednik mestne občine ljubfjanske, g. dr. Vladimir Ravnihar, je pretekli teden posetil spominsko razstavo na našega Velikega kralja, ki so jo priredile ob petletnici Njegove smrti ljubljanske žene, in se o prireditvi zelo pohvalno izrazil. Naše šole posečajo razstavo v velikem številu tlnoge prihajajo iz bližnje okolice. Rekorden je bil v sredo obisk celokupne narodne dekliške šole na Mladiki pod vodstvom ravnateljice gospe Mire Engelma • tove in v spremstvu vseh učiteljic. Male • oklice so posamič m v zboru svojemu mrtvemu kralju v spomin recitirale ganljive pesnitve. Hočete zdravo zagorelo polt? Spomladansko sonce — Kamila krema! Dobite jo povsod po Din 10.—. Glavna zaloga za Ljubljano »Venus« pred pošto. ♦ Poklonitev dijakov - ferijalcev na Oplencu. V sredo 24. t. m. ob pol 20. se zbero udeleženci na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Prihod v Beograd ?5. t. m. ob pol 8 Ves dan ogled Beograda, spanje v Beogradu. 26. t. m. zjutraj odhod z vlakom do Mladenovca in z avtobusi na Oplenac Poklonitev na grobu. Na Oplencu kosilo in popoldne odhod nazaj v Beograd. Spanje v Beogradu. 27. t. m. izlet 8 parobrodom v Pančevo in Zemun. Zvečer odhod iz Beograda domov. Prihod v Ljubljano v nedeljo 28. t. m. zjutraj. De-finitivno se je prijavilo 350 udeležencev. Dijake bo spremljalo 25 profesorjev in profesoric in 1 zdravnik. Dijakinje potujejo posebej pod vodstvom profesoric in gospe šefinje šolske poliklinike. Režijske 'karte kupijo dijaki sami. Za velikonočni izlet pridite vsi po filme k FOTO TURISTU—LOJZE ŠMUCU Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 8 ♦ Na kraljev grob iz Ljubljane v Beo-grad-Oplenac e posebnim brzim vlakom 11. do 14. maja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina 13 maja ve« dan ogledovanje Beograda. Prijave d-j iS. t. m. plačiila do 3. maja sprejemna ln brezplačna pojasnila daje: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, šentpetrska vojašnica (Vrazov trg 4). ♦ Presrčen sprejem jugoslovensklh dijakov v Bolgariji. Večja skupina naših visokošolcev je slušateljem sofijske univerze, ki so obiskali Beograd in druge naše kraje, vrnila obisk. Na obmejni postaji Dragomanu je jugoslovenske tovariše presrčno sprejela številna delegacija sofijskih akademikov. Sprejema so se udeležili tudi člani sofijskega pevskega društva »Gusle», ki so zapeli jugoslovensko himno. Tudi na drugih postajah so bili jugoslovenski dijaki deležni iskrenih pozdravov. Na jslovesnejši pa je bil sprejem v Sofiji, kjer eo že na železniški postaji bolgarski dijaki in mnogoštevilni meščani navdušeno pozdravljali Jugoslavijo ter bolgarsko-jugoslovensko prijateljstvo. Pri sprejemu na postaji je bil tudi naš poslanik dr. Cincar-Markovič s člani roslaništva, številno pa so bili zastopani tudi člani bolgarsko-jugoslovenskega društva in naše kolonije v Sofiji. ♦ Obisk uglednega finskega učenjaka. V Sarajevu se mudi finski učenjak dr Maniuen, ravnatelj etnografskega muzeja v Helsingforsu. Prispel je iz Južne Dalmacije, ker se zanima za zbirke deželnega muzeja ter za življenje in običaje naših muslimanov. Proučevati namerava tudi derviške obrede. Iz Sarajeva je namenjen v Skoplje, kjer bo med muslimani Južne Srbije nadaljeval svoje študije. ♦ Strokovni profesorski izpit sta pred stalno izpitno komisijo v Ljubljani opravila ga. Sonja Ferjančičeva iz Kranja ln g. Stanko Bunc iz Ljubljane. ♦ Slavistično društvo v Ljubljani bo imelo svoj I. redni občni zbor v nedelje 28 t m ob 10. dopoldne v prostorih vanskega seminarja na univerzi v Ljub Ijani. Samostojni predlogi naj se pošljejo odiboru vsaj tri dni prej. — Tajnik Bunc ♦ Za zgradbo novega poslopja beograjske juridične fakultete. Državna hipotekama banka je odobrila 12 milijonov dinarjev posojila za zgradbo novega poslopja juridične fakultete v Beogradu Dosedanji prostori fakultete so postala že davno pretesni, ker je bilo na fakulteti od leta 1919. vpisanih že 18.723 slušateljev, od katerih je bilo diplomiranih bLizu 4000 ♦ Umrl je v Celju hišni posestnik g. Franc š o r n. Pogreb bo danes ob 16. — V vojaški bolnišnici je umrl -Ivan F i n-c i n g er, ki je služil svoj rok v avtomobilski šoli vojnega ministrstva. Blag jima spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Velik tujski promet v Splitu. O velikonočnih praznikih bo imel Split rekorden obisk inozemskih turistov. Z vlakom se bo pripeljala stočlanska skupina ru-munskih turistov, ki bo ostala v Splitu dva dni. potem pa odpotovala v Dubrovnik. To je prva večja izletniška 6kupina, ki jo je organiziral glavni turistični urad v Bukarešti. Za to sezono je prijavljenih še več izletniških skupin iz Rumunije. Na velikonočni ponedeljek bo pristal v splitskem pristanišču francoski turistični parnik »Marchal Lvautel«, s katerim bo prispelo 280 članov francoske pomorske in kolonijalne lige, ki bodo slovesno sprejeti od predstavnikov Jadranske straže in naših oblasti. Kakor že znano, se mudi v Splitu tudi mnogo turistov iz Poljske in Nemčije. Včeraj je prispela v Split tudi ekskurzija dijakov višje tehnične šole iz Zagreba. ♦ Izkoriščanje boksita v mostarski okolici. V vasi Knežpolje v mostarski okolici preiskuje veliko zagrebško podjetje »Continental« d. d. obsežno področje, ki ima bogate sklade boksita. Izkopali so zaradi analize že 20 vagonov rude in ker so bili rezultati analize ugodni, je društvo sklenilo čimprej uvesti sistematično izkoriščanje velikega naravnega bogastva. Najprej bodo eksploatirali 100.000 ton in so v to svrho najeli že 300 delavcev. Društvo gradi tudi 7 m široko cesto, po kateri bodo z avtomobili prevažali rudo. Od te podjetnosti bodo imeli veliko korist tudi okoliški posestniki. Podjetje bo od njih odkupilo zemljišče, ki bo pa po ekeploataciji vrnjeno posestnikom. ♦ Šeststo analfabetov 6e je naučilo 6i-tati in pisati pri zagrebškem kulturnem društvu »Zvijezdii«. Te dini je imelo to društvo svoj občni zbor in je bila posebno razveseljiva točka odporniških poročil ugotovitev velikih uspehov pri pobijanju nepismenosti. Društvo se briga v prvi vreti za odrasle analfabete, ki Jih je v Zagrebu veliko število. To so večinoma ljudje, ki so se preselili v mesto iz rami h zapuščenih vasi. Društvo prireja večerne tečaje in v zaključenem poslovnem letu so ti tečaji naučiti čitati in pisati 600 odraslih analfabetov. Uspeh je značilen zlasti zaradi tega, so morali društveni tečaji premagati razne težave. Obiskovalci tečajev so bili revni ljudje, ki eo se ves dan mučili s težkim delom, učitelji pa požrtvovalni dru&tveni delavci, ki niso uspešno obvladali samo težav pouka, temveč tudi skrbeli, da so njihovi učenci ostali zbrani in vneti za izobrazbo. ♦ Junaštvo 8 letnega dečka. Na skrajmi periferiji Sarajeva stanuje v borni kočici poljski delavec Fejza Rakoc ,ki je ves dan z doma. Od doma je odšla tudi njegova žena in sta ostala doma sama njuna otroka, petletni Hasan in triletni ševko. Kako se je zgodilo, se ne ve prav, ali ko je sredi popoldneva prihajal mimo kočice osemletni Selver Fadžan, sin mestnega stražnika Asrina Fadžana, je zaslišal v kočici otToški krik ln jok. Postal Je in opazil, da skozi okence uhaja dim.. Bilo mu je takoj jasno, da v hiši gori. SkuSal je odpreti vrata, pa so bila zaklenjena. Napel je vse svoje otroške moči in se zaletel v vrata, ki so naposled vendarle popustila Tako je vdrl v sobo. kjer Je DOVRŠENI GENTLEMAN uporabja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. zagledal posteljo že vso v ognju, v kotu pa stinjena otroka, ki sta bila le vsa omamljena po dimu. Mali reševalec je pograbil oba otroka, ju spravil iz goreče sobe in jima tako rešil življenje. ♦ Tožba zdravnika, ki je izgubil roko v službi SUZORja. V kratkem bo izrečena razsodba v zanimivem civilnem procesu po tožbi zdravnika dr. Branka besana proti centralnemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V službi pri tem uradu je dr. Bresan izgubil zaradi napak rentgenovega aparata levo roko in zahteva sedaj odftkodnino v znesku 1,745.000 Din. Odškodninska zahteva je razdeljena na mesečno pokojnino, na povrnitev stroškov zdravljenj in na odškodnino zaradi prestanega trpljenja in strahu, ker je bilo v nevarnosti tudi njegovo življenje. Dr Bresan je služboval pri SUZORju od leta 1926. kot specialist za rentgenolog:-jo. Dnevno je moral pregledati do 30 bolnikov in je vodstvo urada mnogokrat opozoril na nevarne hibe aparata, s katerim je moral opravljati. Tudi aparat za terapijo, ki so ga pozneje nabavili, je bil zastarel in pomanjkljiv Od aparata za diagnostiko so zdravniki in bolniki dobivali udarce struje in dr. Bresan je bil naposled tako nevarno poškodovan, da so mu morali najprej na levi roki odrezati tri prste, nazadnje pa roko. SUZOR je invalidnemu zdravniku ponudil mesečno pokojnino v znesku 4037 Din in ker je vse druge zahteve odklonil, je prišlo do tožbe. ♦ Nevarna nezgoda v rudniku Trepči. V angleškem rudniku Trepči pri Kosovski Mitroviei se je v rovu št. 3. odtrgal od stene velik blok rude in kamenja v težini kakih 10 vagonov. Rušenje velikanskega bloka so rudarji še pravočasno opazili in ni bil zaradi tega nihče zasut. Ra- Velikonočni spored ZKD VESELI OTROŠKI R1N GARAJ A ! ! njena sta bila samo dva rudarja, ki sta bila takoj odvedena v bolnišnico. Njune rane niso nevarne. Nevarna nezgoda je delavce silno razburila, ker so prepričani, da je nastala zaradii prevelikega varčevanja s podpornim materialom. Skupina rudarjev je sporočila sreskemu načelstvu in delavski zbornici, da je neki inženjer zjutraj pred nesrečo odredil, da so morali delavci odstraniti nekaj podpornih stebrov. To je v kratkem času že druga nevarna nezgoda v tem rudniku. Tudi ka-tastrofa, ki je pred meseci zahtevala več žrtev, je po mnenju rudarjev nastala zaradi tega, ker so bile varnostne naprave pomanjkljive in ker so preveč varčevali z jamskim lesom. ♦ Cigani na Kočevskem. Trgovina Ivana Grajša na Mali gori pri Kočevju je imela v eni zadnjih noči nepovabljene goste, s katerimi Je razen 1400 Din gotovine v bankovcih in kovancih izginil tudi dobršen del zaloge. Vlomilci so odnesli med drugim siv dežni plašč s trgovčevim mo-nogramom, cel kup srajc, več parov čev-fjev, 3 ducate moških, ženskih ln otroških nogavic in še več raznih drugih dobrot, čokolade, klobas, sladkorja. likerja, sli-vovke, kave, čaja, tobaka in cigaret. Tatvine je osumljena družba dveh ciganov Ln ciganke, ki so se ta čas potikali okrog Male gore. ♦ K piramidam v Egipt popelje Jadranska straža svoje članstvo 30. junija v najudobnejšem našem parniku »Kraljica Marija«. Preko Grčije in otoka Krete gre l&dnevna pot v Port Sald, z železnico v Kairo k piramidam v Gizeh ln v Alek-sandrijo. Obišče tudi naša najlepša kopališča na južnem Jadranu. Vse informacije pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani, Tyrševa cesta la-IV. ♦ Za velikonočne praznike rabite razglednice. ki jih je založila OM družba. Podpirajte naše obrambno šolsko društvo! Podpirajte domačo obrt ♦ Smuka v Planici obeta biti za praznike idealna. Pri domu SK Ilirije se prične že sneg in ga je v Tamarju še 70 cm. V Tamarju kakor tudi naprej proti Jalovcu je sneg odličen in bo za praznike gotovo vsak smučar kakor tudi nesmučar prišel na svoj račun. Cene v domu SK Ilirije so posezijske. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS- REICH. R e u 11 e r: Saul. Milhaud: Ubogi mornar, S t r a v i n s k i i: Lisica Naj-radikalnejši je Reutter, ki plava Cisto v Scnonbergovskih vodah, toda vse je brez uglajenosti in demokracije: to je brezobzirni rajhovski duh. pruska disciplina. In slednjič je to fikcija. če hočeš s pasivnimi sredstvi in sekundami v basu govoriti o življenju in delu. Prav za prav pa je res: na tako neumen tekst je težko dobiti optimistične učinke, ali vsaj dobre učinke, samo Spontini je to znal, a Spontini je sofist i a je povrh še osladen. Živa resnica: treba Je hoteti hiti moderen in radikalen, treba je hoteti nov zvok; vsa druga pota vodijo h kompromisu: Darius Milhaud. Postal ie sko-roda klasik, prevzel je ritme iz jazza in ostala mu je francoska natura: pikantnost Stare harmonije ležijo na novem intervalu, toda ali zveza dveh starih harmonii vodi v novo! Kdaj sta že dali dve stari *ivari novo? Alojs Haba ima prav: treba je novo misliti! To je edina pot od naturne brezkompromisne mladosti do hotenih, zavestnih brezkompromisnih dvanajsterozvokov. Treba si je misliti nov ustvarjalni proces — to je vse! Da se vrnem: »Ubogi mornar«, neprimerno boeatejši po besedilu od »Saula«, je termalno posrečen. Vse teče v neprisiljenem toku svojo navadno pot. Le to: vse je pasivno _ nobene borbenosti: francoski esorit: pianissimo Nad tem se smeje ruska dobra volja, prostranost. r-^rana grotesknost slovanskih r.atur: Stravinskega ^Renards. fo je: potrebujemo dobre volje in prešer-nih neumnosti in jasne muzike: Vse tre kakor smeh preko odra. V orkestru skovi-katc sordinirani rogovi in se premetavajo neženirani ritmi Skoda! »Renard« ie ena zadnjih radikalno modernih reči Stravinskega, baje je klasik, in naj pusti radikalnost Toda vulgarna resnica je samo ena: Kdor ne zna novega, dela staro. Stravin-skij ne zna več novega, ker ga ni nikoli hotel z vso svojo zavestjo. Nagon je stvar mladosti in mine; treba je vedeti, vedeti! Ivan Pučnik. Zbornik »Slovenska krajina«. Pravkar je izšel v redakciji prof Vilka Novaka ob petnajstletnici osvobojenja izdani zbornik Slovenska krajina. Obsega 130 strani teksta. 13 ilustriranih prilog z 22. slikami ter topografski pregled Slovenske Krajine. Članke in razprave so prispevali dr. Sveto-zar II e š i č. dr. Avg. Pavel, univ. prof. dr Milko Kos. kons dr Fr S t e I č in orof Fran Baš. Bibliografski pregled V. Novaka zaključuje tekst te lepo opremljene fcnfigfc ki vsebuje znanstveno tehtno gradivo o tej naši pokrajini in njenem ljudstvu. ObSirnei-še poročilo še priobčimo »Proteus«. ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. prinaša v piravkar iziŠlem šestem zvezku nadaljevanje dr. G r o S 1 i e-v e g a vzorno spisanega članka o termitih »Na termitskem kraljevskem dvoru« O lo sipu Štefanu kot fiziku pi§e ob stoletnici njegovega rojstva dr. La«*» C e r m e l i Dr. L. K. je prispeval članek »V globinah oceana«, dr. B. Š k e r l j pa se bavi z aktualnim problemom rase in rasizm« Med književnimi poročili čitamo referat o Drob-njakovičevi knjigi »Ribolov na Drini«, med drobnimi vestmi pa je več krajših člankov, izmed katerih ulegne zlasti zanimati pre-motrivanje problema rumene nevarnosti, ki postaja" čedalje aktualnejši »Proteus« urejuje dr. Pave! Grošelj, izdaja pa Priro-doslovno društvo v Ljubljani. Nove pridobitve »Narodne galerije«. Kakor smo že poročali, je Nj Vis. knez • namestnik Pavle podaril za Narodno galerijo veliko sliko Toneta Kralja »Kraljevič Marko«. Slika predstavlja kraljeviča Marka na konju, kako pobija z buzdovanom svoje sovražnike v krvavem mejdanu. Polea tega sta bili sprejeti za stalno razstavo sliki Avgusta Bucika »Podoba pesnika A. Grad nika< in G. A. Kosa »Cerkev v Selcih«. Prva je ena zadnjih del znanega in priljubljenega portretista Bucika Dokolenska podoba kaže pesnika v profilu. V ozadiu vidimo njegov rojstni kraj Medano Slika je zelo krepka in resna. Kosova »Cerkev« je vzbudila že na jesenskem velesejmu splošno pozornost ter fe za sedanji značaj slikar teveea ustvarjanja zelo značilna Zaradi do kumentarne vrednosti se Je nadalje odbor Narodne galerije odločil k nakupu P Zmit-kove slike »Grohar na mrtvaškim -»dni« Končno «1 ie nabavil eneffn izmed maloštevilnih Izvodov Intrresantne Maleševe grafične mape »Golnik«. -vecfrT stek'l^-72.50. .»manjša stekl. D. 40 - Iz Ljubljane u— Pravoslavna vrbica. Če bo na La-zarjevo soboto 20. t. m. lepo vreme in bo mogla nastopiti godba, bodo nosili »vrbi-co« ob pol 3. popoldne Sestanek bo kakor doslej v vojašnici vojvode Mišica. »Litija« (sprevod) bo šla po Maistrovi, Prisojni. Jegličevi in Vrhovčevi ulici na Tabor v kapelo, kjer bo »veliko večernje«. V primeru slabega vremena pa bo »veliko večernje« brez »litije« ob 17. uri. u— Moški pe\ski zbor Opus, ki koncer-tira konec prihodnjega tedna v Ljubljani, uživa v svoji domovini jako lep sloves. Brnski list »Lidove Novany« pravijo; Pevsko društvo Opus je doseglo pod vodstvom svojega izvrstnega voditelja prof. Stein-mana že takoj v prvih letih izredno velik umetniški uspeh. Izvrstna organizacija, navdušenje in vztrajnost članstva in zrelo umetniško vodstvo, vse to je ta uspeh zajamčilo, obenem nam je pa tudi porok, da bo ostal Opus na visoki umetniški stopnji. £bor Opus spada med one zbore, ki jih smatramo za svoje reprezentante doma in v tujini. Brnski zbor Opus šteje okrog 40 članov, v Ljubljani koncertira v soboto 27. t. m. ob 20. v veliki kazinski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Pomladne znanilke lastovke so letos prav zgodaj priletele s toplega juga k nam. Ze pred desetimi dnevi jih je bilo polno na Posavju, včeraj pa so trumo-ma žvrgolele nad Ljubljano, iščoč redki mrčes. Neobičajno topli dnevi po zadnjem aprilskem snegu so izvabili prijazne znanilke v naše kraje, ki so jih jeseni prav pozno zapustile Sedanje hladno, deževno vreme, ko je sneg znova pokril višje vrhunce gora, jim gotovo ne prija. Prehodno vlažno vreme pa bo kmalu minilo in če ne bo k nam posegla nepričakovano nova vlažna 6truja, bodo po sedanjih deževnih dneh velikonočni prazniki prijazni, res pomladno lepi. Narasle kalne vode pričajo, da se je zemlja že zadosti napojila, še malo solnca in drevje bo v polnem zelenju. u— Danes na velik petek ostanejo ljubljanski kinematografi zaprti. KLOBUKE zadnje novosti za pomlad v finih barvah ln elegantnih oblikah samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV EN ČEPIC LJUBLJANA, Stari trg št. 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. u-r »Stan in dom« r eg. zadr. z o. z. v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni g. Mikliča Vič - Glince, Tržaška cesta 10 (preje Delavski dom), z naslednjim dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, nadzorstva in revizijske zveze, prevzem zadružnih hiš po mestni občini volitev likvidatorjev in razno. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. — Ce bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi članov. Iz Celja e— Volišča v Celju. Za volitve narodnih poslancev v nedeljo 5. maja so določena tri volišča: {. volišče v sobi št 6. na magistratu za volilee z začetn cami rodbinskega imena A do vključno J, II. volišče v telovadnic; meščanske šole za volilee z začetnicami K do vključno P, III. volišče v telovadnici mestne narodne šole za volilee z začetnicami R. do Ž. Na dan pred volitvami, na dan volitev in dan po volitvah bo prepovedano točiti aH kakorkoli dajati alkoholne pijače . e— Starokatoliško bogoslužje, in sicer maša, pridiga, spoved in obhajilo na velikonočni ponedeljek ob 9. dopoldne v mali dvoran* Narodnega doma v Celju. Po maši bo poroka g. Bahčiča z Dobrne. e— Pestri večer Antona Vondraška in gdč. Vali SmerkoljeVe Je dosegel popoln uspeh Gosp. Vondrašek je pianist velikega formata V njem je v čudoviti harmoniji združeno oboje; sijajna tehnika in umetniška nterpretacija. Najtežje skladbe Igra 7 lahkoto, veliko fineso ln uprav frapantno preciznostjo, pa naj s! bo v klasičnem ali modernem stilu. Prav posebno je treba omeniti bravurno igrano koračnico iz opere Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže«, Albenizove »Segnidillas«. Chopinov »Etudo« in koncertni foxtrott Metuljčki v dežju. Dodal je še Chopino-vo Etudo na črnih tipkah in foztrott »£'-vo srebro v klavirju« Gdč Smerkoljeva je talentirana, temperamentna plesalka z dobrimi domislicami, nima pa še povsem enotnega stila Zlasti ugaja v grotesknih plesih. Izmed katerih je treba omeniti zlasti Kreislerjevo »Veselje ljubezni«, ki ga je plesala v slovenski narodni noši z ljubko naivnostjo in razigranostjo Na stopila je v zelo učinkovitih kostumih. Izmed točk s plesnim petjem je zlasti ugajal elegantno podani waltz »So blue«. Novost za Celje je bil koncertni Jazz na dveh klavirjih, ki se je tokrat menda v na§: državi prvič Izvajal na javnem koncertu Gosp Vondrašek in gdč Majda Kalanova 6ta izvajala na dveh klavirjih *omplicne skladbe »Hollywood Starš«. •Quick-fox« In foxtrott »T'm ond Tom« Igrala sta * dovršeno tehniko. Izredno precizno In tako skladno da sta tvorila eno same ustvarjajoče enoto Vigek »ta dosegla v foxtrottu »Tlm and Tome. Vse točke gdč Smerkoljeve je spremljal sa klavirja g. Vondrašek zelo diskretno in fino poentirano. Gledališče je bilo nabito polno. Navdušenje občinstva se je stopnjevalo od točke do točke. G. Vondrašek Smerkoljeva in gdč. Kalanova so prejel' mnogo lep:h šopkov. Ta prireditev je bila posebnost za Celje in je nudila globok užitek. — R. P. e_ Drž. krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila rudarska zadruga v Ljubljani 2Din. Iskrena hvala! e— Samarijani, ki še niso dvignili diplom, naj se javijo čimprej pri g. dT. Fišerju v Zdravstvenem domu v Celju. — Sreski ocibor Rdečega križa. e— Kdo je lastnik? Na orožniški postaji v Šmarju pri Jelšah hranijo zlato moško uro z zlato verižico, ki najbrže izvira od tatvine. Na pokrovu ure je napis »V spomin Dragotin Hribar«. Lastnik naj se javi na orožniški postaji v Šmarju pri Jelšah. e— Kino Union. Danes zaprto! Iz Maribora a— Vrbica v Mariboru. Jutri v soboto na Lazarjevo soboto obhaja pravoslavna občina praznik vrbice. Ob 14. bo iz pravoslavne kapele v Melju procesija, ki se bo pomikala po Meljski, Aleksandrovi, Ca-fovj ter Razlagovi ulici na Jugoslovenski trg, kjer se bodo vsem udeležencem razdelile vrbove vejice. Nato se procesija vrne po Aleksandrovi in Meljski cesti v kapelo, k;cr bo večerna služba božja, spoved vseh šolskih otrok kakor ostalih pravoslavnih vernikov. Procesije se udeleži tudi častniški zbor z vojaštvom pravoslavne vere in z godbo. V nedeljo začne točno ob 9 uri liturgija, po kateri bodo verniki prejeli sveto obhajilo. a— Naši mali v Rumunijo. Danes zjutraj ee odpeljejo na svojo turnejo naš: mali harmonikarji pod vodstvom ge. Zore dT. Ravnikove. Nastopili bodo tudi v Te-mišvaru in Beogradu. a— Velika noč v Razvanju. Da omogoči Mariborčanom za praznike obisk v lepem Razvanju, je tamošnje Tujsko-pro-metno društvo za nedeljo in ponedeljek naročilo posebne avtobuse, ki bodo vozili z Glavnega trga ob 15. Vas Razvanje je obenem tudrila pa se je odtok že zmanjšal in je znašal le se 12 milijonov goldinarjev. Zlate rezerve nizozemske Narodne banke so se torei v »~eh tednih skrčile od 813 na 662 milijonov goldinarjev. Nizozemska je bila primorana zvišati svoj diskont od 2lA na 4'/* in je izjavila. da bo za obrambo zlate valute uoora-bila vsako sredstvo. Na vesti, ki so se pojavile v angleških in ameriških listih, da pripravlja nizozemska že ukrepe za stično devalvacijo, kakor ie bila izvedena v Belgiji,- je te dni predsednik Nizozemske banke Trip, ki je sedaj tudi predsednik Banke za mednarodna plačila v Baslu, izjavil, da so vse le vesti izmišljene in da Nizozemska vztraja na zlati valuti. V Belgijo pa se vrača zlato. V valutni zmedi in nervoznosti. ki \lada trenutno v Evropi, je zopet značilno, da je Belgija zabeležila že v prvih dveh tednih po izvršeni devalvaciji franka prav znaten dotok zlata, ki je znašal okrtjg 15C0 milijonov belgijskih frankov, kar pomeni 10®/« povečanje zlatega zaklada be gijske Narodne banke. Ta zopetni dotok zlata pripisujejo povratku belgijskega kapitala, ki je pred devalvacijo pobegnil v inozemstvo, deloma pa tudi dotoku 'mednarodnega kapitala, ki se danes obrača predvsem v države, ki so že devalvirale valuto, predvsem v Anglijo, sedaj pa tudi v Belgijo. V Franciji, ki je poleg švice in Nizozemske edina država, ki v po.ni meri vzdržuje čisto zlato valuto, še doslej ni bilo opažati večjih posledic zaradi nervoznosti mednarodnega kapitala. Francoska banka je sicer zabeležila v svojem izkazu od 5. t. m. odtok zlata v višini 649 milijonov frankov, vendar je stanje v toliko nepregledno, ker kaže ta številka le saldo kot posledica znatnega prometa z zlatom. Francoska banka je v zadnjem času oddala prav znatne količine zlata, vendar je tudi prejela velike količine v zvezi z odtokom zlata iz Švice in Nizozemske, ki je preko Pariza odteklo večinoma v Zedinjene države. Organizacija sadnih izvoznikov V sredo se je vršil v Mariboru sestanek Interesentov za ustanovitev nove organizacije sadnih izvoznikov, ki ima namen, da vzporedno, s prisilno organizacijo (Udruženjem sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev) zastopa interese izvoznikov na eni strani in producentov na drugi strani. Sestanka se je udeležilo okrog 15 najmočnejših izvoznikov ter zastopniki Kmetijske družbe in Gospodarske zveze v Ljubljani. Odobren je bil načrt pravil nove organizacije, nakar se je vršil razgovor o potrebi informacijske službe. Posebno so interesenti poudarjali, da je treba sestaviti uzance za sadno trgovino, ki lahko preprečijo marsikak spor. Sestanek je vodil g. Srečko Kranjc, Zbornico za TOI v Ljubljani je zastopal zbornični konsulent gosp. Žagar. Taka organizacija sadnih izvoznikov je umestna zaradi tega, ker se danes pogosto dogaja, da zaradi neorientiranosti naših trgovcev odhaja naše blago v inozemstvo po cenah, pri katerih še inozemski posredovalci zaslužijo mastne dobičke. Odposlanci hranilnic v Beogradu V ponedeljek 15. t. m. je posetila večja deputacija hranilnic Jugoslavije trgovinskega ministra, finančnega ministra in ministrskega predsednika ter jim izročila predstavko, v kateri je opozorila visoke vladne funkcionarje na važnost hranilnic za narodno in državno gospodarstvo, njihov težavni položaj, v katerem se nahajaio od izbruha denarne krize in na upravičenost, da priskoči vlada tem altruističnim jospo-darskim ustanovam na pomoč s posebnimi in primernejšimi uredbami, kakor so bile izdane dosedaj. Na vseh mest:h so deputaciji zasolovili uvaževanje zahtev hranilnic, kolikor bo to dopuščala rešitev splošnega gospodarskega načrta, poudarjali pa so, da so v prvi vrsti poklicane občine, ki so ustanoviteljice in porokinje hranilnic, da store svojo dolžnost do hranilnic, posebno še one, ki so se pri svoji hranilnici zadolževale in se koristile z njenimi cenenimi posojili. Deputacijo je vodil novosadski župan dr. Borota, ki je obenem predsednik Gradske štedionice v Novem Sadu. Slovenske hranilnice sta zastopala g. Fran Pretnar in g. Ivan Hiter od Mestne hranilnice ljubljanske, ki sta posetila posebej še referenta in načelnika bančnega oddelka pri trgovinskem ministrstvu g. dr. Boškovtfa. kateremu sta v enournem razgovoru natančno obrazložila težek položaj zlasti slovenskih hranilnic smereh, tako doma kakor v inozemstvu in da pride do enotne akcije vsega našega lesnega gospodarstva Centralni odbor stoji kot čisto gospodarska ustanova na stališču svobodne produkcije in prodaje lesa. Zato odklanja očitke, da bi hotel kaj drugega. Ce bi se pa zaradi nevzdržnih razmer v tej ali oni panogi našega lesnega gospodarstva zaradi stanja na domačih in inozemskih tržiščih pokazala potreba, da se izvedejo ukrepi za sanacijo in ureditev tržišč, bo centralni odbor skrbel da bodo takšni ukrepi sprejeti v popolnem soglasju in s sporazumnim delom v okviru centralne organizacije. Centralni odbor misli, da je zaradi nevzdržnih razmer v izvozni trgovini mehkega lesa vsekakor najbolj pereče vprašanje, kako naj se uredi tržišče za to vrsto lesa. Odbor je pripravljen proučiti vse tozadevne predloge. Glede statutov je centralni odbor na svoji plenarni skupščini sklenil, da bo vse predloge proučil in upošteval, kolikor bo le dopuščala njegova naloga. Za enotno organizacijo lesnega jugosl. gospodarstva Nedavno ustanovljeni Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je imel včeraj svojo drugo plenarno skupščino, na kateri je razpravljal o položaju, ki je nastal, ker je zagrebški odbor lesnih industrijcev odklonil pristop m ker so se razširile v javnosti netočne in tendenčne vesti o ciljih in nalogah centralnega odbora. O tej seji poročajo: Centralni odbor se je konstituiral 18. in 19. marca na pobudo in zahtevo zastopnikov velike večine našega lesnega gospodarstva. Edini cilj ustanovitve centralnega odbora je bil, da se doseže zaščita interesov našega lesnega gospodarstva v vseb Gospodarske vesti = Vinarski kongres v Ormožu. Dne 1. in 2. junija t. 1. se bosta vršila v telovadnici meščanske šole v Ormožu Vil. vinarski kongres in IX. redni letni občni zbor Vi-naiskega društva za dravsko banovino v Mariboru. Dnevni red teh zborovani i« naslednji: V soboto 1. junija bo ob 17. seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov vinarskih podružnic, kjer bodo med drugim razpravljali o predlogih in pritožbah podružnic in članov Vinarskega društva, o prediogih glavnega odbora za občni zbor, o predlogih za volitve in o referatih za vinarski kongres. Nato pa se bo vršil občni zbor Vinarskega društva, kjer so na dnevnem redu: poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov, poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo pri »Kmetovalcu«, sklepanje odborovih predlogov o višini članarine in o kram prihodnjega občnega zbora, volitev predsednika, podpredsednika. 12 odbornikov in 2 preglednikov računov za dobo enega teta, obravnava predlogov in morebitnih pritožb podružnic in društvenih članov ter volitve v upravo »trsničarskega odseka«. — V nedeljo 2. junija bo ob 8. v telovadnici meščanske šole otvoritev V/l. vinarskeea kongresa z naslednjim dnevnim redom: 1. racionalizacija v vinarstvu (poroča inž. Zu-panič, ravnatelj kmetijske šole na Grmu); 2. sodobne tehnične pridobitve v vinogradništvu in kletarstvu (poroča inž. Sergij Gori up, referent za vinarstvo pri banski upravi); 3. gospodarsko stanje vinogradnika in njegove zahteve (poroča predsednik Vinarskega društva g. Lovro Petovar); 4. poročilo o občnem zboru in resolucii« Popoldne istega dne bo prirejen skupni ogled zanimivosti v Ormožu in vinska poizkušnja pri Skorčiču. _ V ponedeljek 3. junija bosta prirejena dva izleta, in sicer: 1. ogled ormoško - ljutomerskih goric (iz Ivankov-cev peš čez Svetinje, Jeruzalem in Sl-un-njak v Ljutomer); 2 ogled vinogradov v Spodnjih in Srednjih Halozah (iz Ormoža z avtobusom čez Zavrč. Sv Barbaro. Lesko-vee v Ptuj) Teh izletov se morejo udeležiti samo tisti člani, ki se bodo priglasili do 25. maja vinarski podružnici v Ormožu = Gibanje italijanske trgovinske bilance po iiveljavljenju uvoznih omejitev. Kakor i znaDO, je Italija sredi febiuarja uvedla stroge uvozne omeiitve Glede na te omejitve. ki so v prvem trenutku povzročile za stoj pri uvozu, vidimo, da se je februarska trgovinska bilanca Italije nekoliko »boljšala in je pasivnost v tem mesecu znašala le 234 milijonov lir nasproti 276 milijonom v lanskem februarju. V marcu pa se je stanje zopet poslabšalo. Italijanski primer nam ponovno potrjuje izkušnje drugih držav, da skušajo v prvem Času po uvedbi uvoznih omejitev uvozniki Čim več uvoziti in izkoristiti vse možnosti uvoza v boiazni, da ne bi ostali brez potrebnega uvoznega blaga. Dočim se je italijanski izvoz v marcu skrčil na 393.8 milijona lir (lani 457.5), je uvoz popustil le na 667.8 milijona Ur (lani 678.1). tako da je bila letos v marcu i tali lanska trgovinska bilanca pasivna za 274 milijonov lir. dočim je bila lani v istem mesecu pasivna le za 221.6 milijona lir. v letošnjem prvem četrtletju je narasla pasivnost italijanske trgovinske bilance na 753 milijonov lir nasproti 734 milijonom v istem razdobju lanskega leta. — Avstrija se zopet pogaja za ntkup naše pšenice. Kakor znano, se je pred nekaj tedni Avstrija po neuspelih pogajanjih z našo državo obrnila na Češkoslovaško zaradi nakupa pšenice, ki jo je češkoslovaška monopolska žitna družba uvozila iz naše države in leži vskladiščena v Bratislavi. Zaradi raznih ovir pa do pogajanj ni prišlo. Kakor sedaj poročajo z Dunaja, se je Avstrija ponovno obrnila na Jugoslavijo in pričela pogajanja za nakup jugoslovenske pšenice na podlagi kompenzacij, tako da bi Avstrija dobavila Jugoslaviji za vrednost kupljene pšenice stroje in razne strojne ureditve. = Nemška trgovinska mornarica se pritožuje zaradi konkurence Jugoslavije. »Berliner Tageblatt« je te dni objavil daljši članek o bodočnosti svobodne pomorske plovbe v razmerju z linijsko plovbo ter med drugim navaja izjavo voditelja nemške pomorske plovbe Essbergerja, ki opozarja na občutno konkurenco Grčije, Jugoslavije in Paname v svobodni pomorski piovbi, zlasti v boju glede višine pomorskih prevoznim Medtem ko je v linijski plovbi mogoče doseči sporazum glede minimalnih prevoznin, vlada v svobodni plovbi divja konkurenca. Lastniki ladij iz Grčije in Jugoslavije konkurirajo z nižjimi prevoznimi cenami pred vsem zaradi tega, ker vozijo z ladjami, ki so jih poceni kupili in z njimi poceni obratujejo ter jim ni treba računati večjih zneskov za obrc-stovanie in amortizacijo vloženega kapitala. _ Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatie« v Zagrebu. Dne 15. t. m. ob 16. se je vršil v zborovalni dvorani palače »Croatie« 49. redni občni zbor našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, kateremu je prisostvovalo lepo število zadružnih članov. Občnemu zboru je predsedoval predsednik zavoda univ. profesor arh. Janko Holjac, ki je pred otvoritvijo občnega zbora komemoriral tragično smrt blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Med razpravami po dnevnem redu je bilo konstatirano, da je računsko leto kljub težkim gospodarskim razmeram, kakor je to razvidno iz poročila ravnateljstva, predloženega občnemu zboru, ugodno zaključeno. V teku obstoja zavoda je bilo izplačano na škodah in na dospeli zavarovalni glavnici 194,424.187 dinarjev. Občni zbor je odobril predložene sklepne račune, kakor tudi v smislu zadružnih pravil razdelitev poslovnega dobička za leto 1934 v znesku 780.419.30 Din. Po pribitku sklenjenih dotacij ostanejo na razpolago zavodu jamstvena sredstva v skupnem zneska 102.078.860.74 Din. — likvidacija Konzumnega društva za Slovenijo. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bila Konzumnemu društvu za Slovenijo z odlokom od 23. februarja t. 1. v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov dovoljena izvenkonkurzna likvidacija Likvidatorji Konzumnega društva sedaj pozivajo v »Službenem listu« upnike da v roku 3 mesecev priglasijo svoje terjatve. Upnikom po vložnih knjižicah ni treba prijavljati svojih terjatev, razen če zahtevajo boljši izplačilni red, nego jim gre po § 51., točki 2. konkurznega zakona, ali če zahtevajo več nego znesek, na katerega se glasi knjižica skupaj z naraslimi obrestmi, ali pa če uveljavljajo kakšne posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne. = Nova delniška družba. V Beogradu je bila z glavnico 1.5 milijona Din ustanovljena nova delniška družba »Moderna tvor-nica pokučtva Nikole Borote« d. d. — Obratovalnico za izdelovanje slada in sladnih produktov bo k obstoječi tvor-nici zgradil celjski industrijec g. Josip Kirbiš. 1 X Borze 18. aprila. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaii deviz ostali v glavnem nespremenjen. le Newyork je bil ponovno čvrstejši. V privatnem" kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.70 - 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7750, v angleških funtih po 23.275, v grških bonih po 31.50 in v španskih pezetah po 5.55. Na zagrebškem efektnem tržišču ie tendenca nadalje stalna in je bil v Vojni škodi za kaso promet po 373 (v Beogradu po 371 — 372), za julij pa po 373 in 373. Promet je bil je v 6®/o begluških obveznicah j)o 65.75 in v delnicah Priv. agrarne banke po 233 in 234. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2964.30 — 2968.89, Berlin 1756.OS — 1769.95, Bruselj 743.21—748.28, Curih 1412.01 — 142S.0S, London 212.79— 214.85, Newyork 4358.9-8 — 43^5.30, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.46, Trst 363.84 — 36«.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70 — 8.80. Zagreb. Amsterdam 2964.30 - 2978.89, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 743.21 do 748.28. London 212.79—214.85. Milan 363.84 do 366.93. Newyork kabel 4380.98-4417.30. ček 4358.9S - 4395.30. Pariz 289.6^-29103, Praga 183.35 - 1S4.46. Curih 1421.01 do 1428.08. t urili Reo^rml 7 (»2 Pariz 20.38. London 14.99. Ne\vyork 309.1250. Bruselj 52.35, Milan 25.65. Madrid 42.2250. Amsterdam 208.60 Berlin 124.30. Dunaj 57.90. Stockholm 77.30. Oslo 75.30. Kobenhavn 66.95 Praga 12.91. Varšava 58 25, Atene 2.90. Bukarešta 3.<»5. Dunaj. (Tečaii v priv kliringu.) Beograd —, London 26.04. Milan 44.45, Newvork 535.97. Pariz 35.44. Praga 22.26. Curih i73.28. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana Vojna škoda 372 _ 374. 7»c investicijsko 77 - 78. 7°/o Blair 67.50 do 68.50 S*/e Blair 77 - 78. 7°'* Drž hinote '5« 150 do 172.50: :6« 132.50 _ 145; >7< 107.50 do 112.50; >8« 80 — 85. - Fižol: baški in sremski beli, brez vreč. 2% 122.50—125. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79. 4- Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.59 — 15.61, za junij 15.53 — 15.55: ko-rnia: za maj 11.45 — 11.47. BOMBAŽ. + Liverpool, 17. aprila. Tendenca mirna, stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.46 (6.41), zo oktober 6.16 (6.13). + Newyork, 17. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.42 (11.58), za oktober 11.20 (11.35). Zaključek Zadružne šole v Ljubljani Ljubljana, 18. aprila Včeraj ob 15. je bil na Drž. dvorazred-ni trgovski šoli slovesen zaključek Zadružne šole, ki se vodi vzporedno s trgovsko šolo in ima namen, podati kmečkim posestnikom in njih sinovem pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Ravnatelj g. Josip Gogala je po pozdravu poročal, da' se j- Zadružna šola pričela lani 15 oktobra in' je trajala šest mesecev ter jo je absolviralo 34 učencev. Zadružna zveza je prispevala k vzdrževalnim stroškom 23.040, Zveza slovenskih zadrug pa 11.520 Din. Razen tsga sta obe zvezi po vseh svojih močeh vzdrževali učence. Vsi udeležniki, ki so prosili kr. bansko upravo za podpore, so dobili štipendije v skupnem znesku 36.100 Din. V veliki meri velja zahvala ministru dr. Ma-rušiču. Nekateri so prejeli še posebne podpore od sreskih kmetijskih odborov. Izdelali so trije udeležniki z odličnim uspehom, 8 s prav dobrim, 20 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom, le dva učenca nista izdelala. Po ravnateljevem poročilu so gg. predavatelji pregledno izpraševali predelano snov iz posameznih predmetov in sicer: Jos. Gogala zadružno knjigovodstvo, promet, menično pravo in trgovinstvo, Fran Kobler slovenščino, K Dermastia zemlje-pisje, Leopold Namorš računstvo in kmetijsko blagoznanstvo. Rud. Schauer zadružništvo in vodstvo pridobitnih zadrug ter razrednik Anton Kralj zadružno pravo in vodstvo kreditnih zadrug. Udeležniki so s svojimi odgovori dokazali, da so si predelano snov prav dobro prisvojili, in navzoči gg. zastopniki so izražali ..voie začudenje, kako je mogoče v tako kratkem času s tako dobrim uspehom predelati tako obsežno snov Po izpitu je g. načelnik inž. Zidanšek nagovoril učence, jim čestital k izvrstnemu odgovarjanju, se zahvalil g. ravnatelju in vsem gg. predavateljem ter ->pozoril učence, da jih v življenju čakajo še veliko težji izpiti. Če bodo tudi te tako dobro napravili in se izkazali kot sposobni, požrtvovalni, nesebični zadrugarji. potem je šola v polni meri Izvršila svoio nalogo ln je povsem dosegla svoj namen V or -mu sedanje vlade ie, posvetiti prav posebno pažnjo zadružništvu, zato želi, da bi se nova četa zadrugarjev izkazala, da nožna svojo nalogo in da jo b najbo. vršila, če bo po načelu zadružništva r = «hično delala za druge — V imenu "e-i cev se je zahvalil Vinko Steržaj. ki je izrekel zahvalo Kr banski upravi. ZadruS ni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za finančno pomoč. g. ravnateHu in gg vateliem n* m niihov trud ir •ož-tvoval-nost. K sklenu se je g. ravnatelj Jos. C -nU r*hvsl'' "" zastopnikom za niii.jvo udeležbo in jih proci'. naj sporoče koipo- racijam svoje vtise, dalje da sporoče zahvalo za denarno pomoč in podpirajo prošnjo za pomoč tudi v bodoče, da se bodo še drugi mogli izobraziti sebi in drugim v korist. Njegova želja je, da bi Zadružna šola obrodila tudi drža\.j:i"sko vzgojne uspehe, češ: »V teku šolskega leta sem imel večkrat priliko vžigati v vas državljansko zavest in ponos in upam. da t« besede niso padle na nerodovitna tla. Zdaj, ko odhajate nazaj na svoje domove, zanesite te misli med svoj n. od, da bomo vsi prepojeni domovinske ljubezni, da bomo ponosni, da smo sinovi naše narodne države, in da se bomo ~ n." "večjo iskrenostjo oklepali naJe Jugoslavije.« — S tem je g. ravnatelj zaključil letošnjo Zadružno šolo. razrednik Kraij pa je razdelil izpričevala. Konflikt v Kolu * jugoslovenskih sester Prejeli smo: Odbor Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani vas prosi, da z ozirom na članek v vašem cenjenem listu z dne 17. t. m. priobčite nastopno pojasnilo: V našem društvu ne vlada nikakršno nesoglasje in nikakršno zagrenjenje; nasprotno, v njem vladata pogum in veselje do nadaljnjega resnega dela. Tudi s podružnicami ni bilo nikakega nesoglasja. Saj je gL -ni odbor sam predlagal spremembo zastarelih pravil. Ker pa zaradi odpotova-nja delegatk na občnem zboru časovno ni bilo mogoče predebatirati novih pravil, smo morale to točko dnevnega reda odložiti. Pravila se že dostavljajo podružnicam, da jih pregledajo Istočasno smo prejeli še par dopisov, "Par-sifala« je poslednje delo Riharda Waener-ja. Ker se igrokaz neposredno dotika miste-rijev krščanske vere, se je smel po želji komponista prvotno izvajati samo v Bey-reuthu. Šele 1914.. ko je bil izven avtorske zaščite, so ga začeli izvajati tudi drugod. Muzikalno ima vse značilnosti Wag-nerjeve revolucionarne glasbe, snov ie izredno obsežna in traja 5 ur Začetek petkove uprizoritve je ob pol 19.. glavni odmor je ob 20.15 Opera se izvaja ponovno v ponedeljek popoldne — Na velikonočno nedoljo -«-ečer nastoni v »Traviatk ga. Gjungjenac 251 i č Partija Traviate spada med njene aaj-i boljše in najuspelejše kreacije. Visoko nad zemljo Človek v višjih ozračnih plasteh - Vzdržljivost letalcev in planincev - Nedostajanje kisika in zmogljivost možganov cev Pod vodstvom znanega raziskovalca dr. Ancela Keya s Havardskega vseučilišča se je odpravila v čilske Ande mešana ameriško - angleška - danska ekspedicija, da prouči življenjske pogoje človekove v višjih ozračnih plasteh. Vedno znova se dogaja, da nastopajo pri letalcih v teh plasteh. težke zdravstvene motnje in v višini kakšnih 8000 m celo smrti, dočim prenese planinar, kakor so pokazale izkušnje pri ekspedicijah na Mount Eve-rest, še višino 8000 m skoraj normalno, višino 8500 m pa vsaj brez umetnega dovajanja kisika. Skrivnost te različne vzdržljivosti je v tem, da se planinar polagoma privaja razmeram v višini, letalec pa dospe prehitro do nje. Svidenje v Ženevi Francoski zunanji minister Pierre Laval in dr. B e n e š se pozdravljata v ženevi, kamor sta prišla na zasedanje Društva narodov Junaška kmetica V poljski vasici Jurečkova v lvovskem vojvodstvu so te dni napadli trije okrin-kani razbojniki neko samotno kmečko imenje. Ustrelili so gospodarja in vdrli v hišo. kjer se jim je s sekiro v rokah uprla gospodinja hiše, žena umorjenega kmeta. Enega izmed treh razbojnikov je ubila s sekiro, drugemu je iztrgala samokres iz roke, ga ustrelila in še ranila tretjega napadalca. ki je nato pobegnil. Sosedje, ki so medtem bili alarmirani po strelih, so prihiteli kmetici na pomoč, jeli zasledovati tretjega roparja in ga tudi prijeli. Uničene oranže V Kostanci so te dni natovorile ladje in vlačilci iz ondotnih skladišč 30 vagonov oranž, odplule z njimi na odprto morje in pometale tovor v vodo, ki je na ta način sprejela nad milijon oranž. Za ta postopek so se lastniki vskladiščenih oranž odločili zaradi tega, ker so se bali, da ne bi preveč padla cena sadju na rumunskem trgu. Množica ribiških čolnov je sledila natovorjenim ladjam in vlačilcem, da bi zaboje z oranžami potegnili iz vode, ribičem pa se je posrečilo rešiti le posamezne sadeže in so neuspešni »lov« na koncu opustili. __ Prevoznine oproščena prtljaga Uprave švicarskih železnic so sklenile sporazum, da se potniška prtljaga do 30 kilogramov pri polno plačani vozovnici in do 20 kg pri polovični vozovnici oprosti vsake prevoznine. Poleg prave potniške prtljage bo veljala ta odredba tudi za vzorce, kolesa, čolne in športno orodje. Odredba pa stopi v veljavo tedaj, ko bo vlada izdelala zakon za delitev prometa med železnico in avtomobili. Zanimiv dvoboj V Budimpešti sta se sprla madžarski sabljaški šampion Rajcsanvi in mojster floreta stotnik Borovski. Spor sta hotela poravnati z dvobojem, med katerim sta v 22 krogih polomila 4 sablje. V 22. krogu je Rajcsanvi Borovskega zadel v glavo, a ne prehudo, nakar se je dvoboj končal s tem. da sta se nasprotnika pobotala. Smrti je ušla Soproga angleškega lorda tajnega čuvarja državnega pečata Anthonyja E d e n a je te dni na letališču v Hestonn jedva ubežala smrti. Letalo, s katerim je pristajala, je le za las ušlo pogubi Planinar prenese še izredno majhno količino naravnega kisika, ki letalcu že davno ne more več zadoščati. Pogoji višinskega življenja pa so v splošnem še malo preiskani, vsaj kar se tiče daljšega bivanja v visoki okolici, saj ekspedicij, ki bi se podajale vanjo nalašč s tem namenom ni bilo dosti, ekspedicije s krajšo dobo udejstvovanja pa niso imele potrebnih merilnih in raziskovalnih aparatur s seboj. Navzlic temu vemo že marsikaj o tem vprašanju. Tako nam je znano, da ni nizki zračni pritisk tisto, kar vpliva neugodno na človeka v velikih višinah, temveč nedostajanje kisika. Z umetnim kisikom oboroženi človek prenese mnogo in v tem pogledu je letalec na boljšem, saj vzame s seboj lahko mnogo kisika, dočim se mora planinar zadovoljiti večinoma s kisikom, ki mu ga nudi narava sama v zraku. V višini 6000 m pa dobe pljuča prilično komaj polovico toliko kisika kakor v morski višini in če bi človek napravil takšno turo brez počasne prilagoditve in brez zaloge umetnega kisika, bi njegovo zdravje gotovo trpelo. Saj se pojavlja slovita »gorska bolezen« že v neprimerno nižjih legah. Razumljivo je, da v visokih legah brez prila- goditve in umetnega kisika ne more opravljati kakšnega večjega dela, pri čemer pa se pomanjkanje kisika ne izraža toliko v slabotnejši delavnosti mišic, kolikor v manjši zmogljivosti možganov, kar vpliva potem neugodno ne samo na mišice, temveč na vse telesne in duševne funkcije. Nekemu članu zadnje ekspedicije na Mount Everest se je h. pr. zgodilo, da si mahoma ni vedel več pojasniti, čemu je vzel prav za prav fotografsko kamero s seboj. Prilagoditev, aklimatizacija, se izraža v splošnem z boljšo izrabo kisikove množine, ki je v ozračju na razpolago, tako da se ne ustavlja niti delovanje možganov. Nova ekspedicija hoče kot ena izmed prvih natančno preiskati vsa vprašanja in vse pojave, ki so združeni z bivanjem v velikih višinah. Ustavila se bo najprvo na vrhu 4000 metrov visoke gore Auconquilche, kjer si uredi svoje glavno taborišče in laboratorij, nato bo svoje preiskave raztegnila do višine 6500 m in še višje. Laboratorij bo opremljen z vsemi mogočimi instrumenti, med drugim tudi s takšnimi, ki bodo natančno merili po kakšnem delu v višini porabljeno duševno in telesno silo. Lokomotive na preizkušnji Kolesa teko po valjčnih ležajih V Vitryju pri Parizu imajo že od leta 1933. poseben zavod za preizkušanje novih lokomotiv, ki jih pošiljajo tja iz vseh držav. Doslej so preizkusili tam po najtoč-nejših znanstvenih metodah že 16 najmodernejših lokomotivskih tipov in na podlagi teh preizkušenj je bilo mogoče v marsikaterem primeru izvršiti bistvene izboljšave posameznih delov. Ta čas preizkušajo n. pr. najnovejšo in največjo angleško lok om o t i v o »Cock of the North« (Severni petelin), ki je namenjena za najhitrejši brzovlak severne Britanije. Nove lokomotive so v posameznih deželah preizkušali doslej na progah samih, a ti poskusi so bili vedno odvisni od trenutnih, spremenljivih prilik (zračni pritisk, nepredvidene ustavitve pri zaprtih signalih itd.) ter niso mogli dati pravih rezultatov. V Vit.ryju vršijo vse poskuse v veliki dvorani z izredno trdim betoniranim te- meljem. Lokomotivo spravijo po tračnicah na 25 m dolgo ploščad, ki sestoji iz večjega števila premakljivih ležajev, ki se dado podstaviti točno pod polesa lokomotive. Ko poženejo stroj, se ne pomika sam naprej, temveč teko kolesa na mestu po podloženih ležajih, ki jih je mogoče ravnati z močnimi hidravličnimi zavorami. Ležaji se premikajo z največjo brzino 160 km na uro in vsak lahko nosi po 15 ton ali 30 ton na os. Za moderno lokomotivo, ki tehta 120 ton, zadostujejo torej štirje valjčni ležaji. Vlačnost lokomotive merijo s posebnim dinamometrom, ki se njegove navedbe prenesejo avtomatično na posebno ploščo, kjer se pokažejo v obliki krivulj. Cela vrsta drugih merilnih aparatur daje podatke o drugih stvareh, ki jih je treba vedeti o lokomotivi, preden jo dado z mirno dušo v promet. Eleganten ples Delo slikarlce Marije Laurencinove, ki je bilo razstavljeno v pariškem »Salonu neodvisnih« umetnikov L 1912 Umor v milijonarjev! viti če se bogataš oženi s hčerjo svojega vrtnarja Neki stražnik, ki je stopal ponoči mimo vile bogatega Londončana Rattanburyja, je zaslišal iz nje klice na pomoč. Priklical je nekoliko tovarišev. Glavna vrata so bila odprta, vrata v veliki salon, od koder so se razlegali prej klici na pomoč, pa so bili zaklenjena. Ker se ni na trkanje nihče odzval, so stražniki vrata vlomili. V salonu se jim je nudil grd pogled. Na mizi so govorile številne steklenice šampanjca in drugih dobrot, da se je tu pred kratkim vršilo popivanje, na tleh je ležal poleg raztreščene šampanjske steklenice mister Rattanbury z razbito glavo mrtev, v nekem naslanjaču je sedela prelepa dama v pižami in gledala brezizrazno v mrtveca. Na vprašanje, zakaj je klicala na pomoč, ni odgovorila, pač pa je dejala čez nekaj časa: »Ubila sem ga sama. Slavila sva njegov 68. rojstni dan. Bila sva v najboljšem razpoloženju, a hipoma sem pograbila, ne da bi sama vedela zakaj, polno steklenico in ga treščila z njo po glavi. Nisem mogla drugače in se ne kesam zavoljo tega.« Lepa dama je bila milijonarjeva žena in so jo aretirali. Komaj so zaprli vrata celice za njo. se je pojavil na policiji mlad mož. »Jaz sem Jacques Rowland, šofer umorjenega Rat-tanburvja in njegov morilec. Pred leti je mojega očeta, imovitega trgovca, spravil z neko pravdo v propast in sem prisegel, da se maščujem. Nalašč za to sem vstopil pri njem za šoferja. Rattanbury je bil strasten pivec in nocoj sem ga zasačil samega pri pijači. Ubil sem ga.« Ko so mlademu možu povedali o izpovedi Rattanburvjeve žene. ni hotel nič vedeti o kakšni njeni krivdi in sploh o njeni navzočnosti. Toda ko so oba soočili, tudi ona ni hotela pristati na to, da bi bil šofer morilec. Vztrajala je pri tem, da ga je ona umorila. Oblasti sedaj s težavo skušajo pojasniti to zagonetno afero. Ugotovile so nedvomno, da sta imela milijonarjeva žena in šofer ljubavno razmerje in da je tudi Rattanburv vedel o tem ter da je v zadnjem času govoril o ločitvi zakona. Mož je pred 15 leti zadel v loteriji 60.000 funtov in je s spretnimi špekulacijami ta denar podesetoril. Pred nekaj časa se je poročil z več nego 30 let mlajšo hčerjo svojega vrtnarja in zakon je bil že od vsega početka nesrečen. črnec ostane črnec V Parizu se bo moral zagovarjati pred sodiščem neki zdravnik, ki je s svojo metodo spravil nekega črnca v grob. Črnec je hotel postati na vsak način bel in zdravnik trdi, da ima res neko sredstvo, ki more črno kožo spremeniti v belo. To sredstvo pa se je slabo izkazalo. Seveda pa pravi zdravnik, da je njegov pacient umrl zavoljo drugih vzrokov, ne zavoljo njegovega sredstva. Plavalni stadion za ofimp!jad0 Za olimpijske igre v Berlinu 1936 gradijo velik stadion za plavalne tekme Skrivnost lepega filmskega zobovja Izjava hollywoodskega zdravnika dr. Tay!orja Koliko ljudi je že občudovalo lepoto in harmonijo belih, bleščečih se zob filmskih umetnikov in umetnic, posebno hollywood-skih! Sedaj pa je prispel v London mož, ki je izdal skrivnost tega lepega zobovja. Dr. W. G. Taylon je zobozdravnik v Hollywodu in lastnik ugledne »klinike za olepšavanje ust.« Iz svoje obsežne prakse je časnikarjem povedal mnogo zanimivega. Ameriške igralke, pravi, si danes spreminjajo lahko zunanjost svojega zobovja prav tako kakor zunanjost svojih las ali nohtov. Ne da bi bil sam nameraval, je postala po njem ureditev zobovja prava moda. in ta moda ni brez visoke socialne vrednosti. Niso pa samo ženske, ki prihajajo k njemu zaradi popravil, temveč še več je moških. Med njegove največje uspehe spada primer nekega zelo znanega ameriškega igralca, znanega posebno po ulogah ljubimcev. Baš je začel slaviti prve uspehe v filmu, ko so odkrili, da so bile nekatere zlate krone, ki si jih je dal napraviti v tistem času, na platnu videti kakor očrneli zobje ali luknje. Najlepši njegov nasmeh so mu skazile. Družba, ki ga je bila angažirala, ni niti hotela, da bi zanjo še kaj nastopal. V pre-oej obupni situaciji je mož prišel do dr. Taylorja, ki se je lotil z vnemo njegovih zob. Zlate krone je nadomestil s porcelanskimi in izenačil razlike v dolžinah poedi-nih zob, dokler ni postalo zobovje enakomerno lepo in belo. S tem zobovjem in svojim smehom je igralec potem žel prave triumfe, njegove gaže so postale pravljične. Bil je zdravniku tako hvaležen, da mu je razen visoke vsote poslal še vse znance in znanke. Med njimi je bila zelo dobra igralka, ki pa v filmu zaradi nezadostne lepote ni mogla nikamor naprej. Ko ji je Taylor iz-reguliral zobovje je postala ena najbolj znanih filmskih lepotic. Nje primer je bil dokaj težak. Med posameznimi zobmi so bili preširoki presledki, zobje pa so se med seboj zelo razlikovali po velikosti in kadar se je z&smejala. ji je bilo videti vse zgornje dlesni. Taylor je dlesni potisnil višje, podaljšal prekratke zobe s porcelanskimi vršiči, popilil predolge zobe, jih povezal medsebojno in stisnil z žico. da so se čez nekaj časa bistveno zbližati. Takšnih operacij je izvršil na stotine in ne samo med filmskimi zvezdniki in zvezdami, temveč tudi med člani višje ameriške družbe. V vseh primerih mu je uspelo ustne partije pacientov olepšati ln jim temeljito popraviti obrazni izraz. Sedem rudarjev zasutih Eksplozija v Pri Tellartonu v Novi škotski je v nekem premogovniku v globini 500 m eksplodiral premogovni prah. Oporniki so se v tem rovu zrušili, na stotine ton premoga je padlo na tla in zaprlo tu zaposlenemu delavstvu izhod. Ob času katastrofe je bilo pod zemljo 196 mož. Sedem so jih takoj pogrešali, ostali so se z junaškim naporom več ur sami izkopali iz svojega groba, prišli do glavne jame in po njej z dvigalom na dan, kjer je že čakala velikanska množica ljudi, ki so se tresli za Dihanje skozi kožo Primitivne živali so sposobne vdihavati kisik skozi koža tako n. pr. tudi žaba pod vodo. Človek prejme v mirujočem stanju 'k« kisika, ki ga potrebuje, isto tako skozi kožo. Za primere, ko se dihanje s pljuči zmanjša, n. pr. pri zastrupitvah s plinom, hočejo po najnovejšem načinu zvišati kožno dihanje umetno s tem, da bi pacientu dali pod odejo oziroma obleko vrečico, iz katere bi uhajal kisik na kožo. premogovniku Bogovi nas občudujejo Novi kanadski bankovci imajo na eni strani podobo kralja Jurija V. To so bankovci za 1 dolar. Bankovci za dva dolarja imajo podobo kraljice Marv, bankovci za 5 dolarjev podobo Waleškega princa, po 10 dolarjev sliko kraljeve hčere, po 50 dolarjev sliko Yorškega vojvode, po 100 dolarjev pa sliko Gloucesterskega vojvode. Na bankovcih po 20 dolarjev pa je natisnjena ljubka dekliška slika princese Elizabete, hčerke Yorškega vojvode. Druga stran bankovcev pa prinaša slike, ki predstavljajo razvoj britskega imperija: morskega lx>-ga Neptuna ki občuduje veleparnik, boga trgovine Merkurja, ki je obdan od letal in lokomotiv ter božico rodovitnosti Cerero s kosilnim strojem, ki žanje pšenico in božico Minervo, ki govori v radiomikrofon. Avtomobilska nesreča v Rockvillu (Marvland) sta te dni trčila ameriški brzi vlak in avtobus. Pri tem trčenju je bilo ubitih 23 otrok, ki so se vračali domov iz šole. Nesreča se je primerila na nekem železniškem prelazu, kjer je lokomotiva brzega vlaka prehitela avtobus. Strojevodja je mogel ustaviti vlak šele pol km po trčenju, ko so se kolesa vlaka zavrla zaradi otroških trupel, ki so prišla mednje. Lokomotiva je prerezala avtobus na dvoje. Neki župnik, ki je bil priča katastrofe, pripoveduje, da je lokomotiva zavozila s takšno naglico v vozilo ,da so letela otroška trupla na bližnje pokopališče. Poleg 23 mrtvih je tudi mnogo ranjenih. Japonci in Mars Iz Tokija poročajo, da so japonski astronomi te dni, ko je bil Mars po sedmih letih najbližji zemlji, odkrili ob njegovem ravniku rastlinski pas. Tudi slovite kanale so baje zelo dobro videli. Konfiscirani koran Zadnjo izdajo korana, ki so jo natiskali na pobudo egiptske vlade, so zaplenili. V njej so našli namreč več tiskovnih napak, napak pa v koranu ne sme biti. njih usodo. Med tem so odposlali v rov rešilno ekspedicijo, da bi odkopala pogrešanih sedem rudarjev. Ni pa nobenega upanja, da bi jih našli še žive, ker so bili v neposredni bližini kraja, kjer je raz-strelitev nekaterih skal vžgala premogovni prah in povzročila eksplozijo. Otroški voziček iz zaboja Na singapurskih ulicah se je pred kratkim pojavil zgornji originalni otroški voziček Iz navadnega zaboja za steklenice ANEKDOTA Revijska plesalka La Jana je prišla v London, baš ko je razsajala hripa. »Ali se je mogoče zavarovati proti njej?« je vprašala nekega zdravnika. »Gotovo,« je odvrnil ta, »so injekcije, ki sicer ne koristijo za gotovo, a tudi ne škodujejo.« — »Potem mi takšno injekcijo dajte,« je rekla plesalka, »a prosim na takšno mesto, da ne bo videti njenega sledu, kadar bom plesala.« — »Veste kaj, vsebino ampule kar izpijte,« je menil zdravnik. VSAK DAN ENA »To pa je najbolj neukrotljiv črv, ki se me je kdaj lotil___« P O R T Ligaška borba v Ljubljani na veliko noč Ob 13.30 Primorje jun. : Litija — ob 14.30: Primorje rez. : Dobrna — ob 16. Primorje : Concordia Nestrpno pričakujejo prijatelji nogometne igre ligaških borb! Pusto je bilo prošlo leto za nje. ker teh tekem ni bilo. Zato pa letos ne zamude prilike. V nedeljo se nudi tudi ostalim prilika da prisostvujejo zanimivi borbi. Večkratni državni prvak, zagrebška Concordia bo za Veliko noč gost Primorja in Ljubljane. Concordia je znana po svoji elegantni, tehnično dovršeni igri. V svojih vrstah ima mnoao državnih, še več pa podsaveznih re-prezentativcev. In domači fantje? Težak jim je bil zače-jek. Hude borbe so prestali, a najhujša je bila odnosno sta bili z BASKom. V Ljubljani je bil poškodovan Pupo, v Beogradu Ilirija : Concordia, Zagreb Na Stadionu v ponedeljek ob 16. Predtek-ma KAC jun. (Celovec) : Ilirija jun. Belozeleni skrbe. da ne bodo ostali njihovi prijatelji in simpatizerji za pirhe brez pravega športnega užitka. Obenem pa hočejo tudi nekako neslužbeno preskušati 6voje moči z vsemi ligaši, ki prihajajo v goste v Ljubljano. Zato so igrali pred tedni z BSKom in pokazali igro. ki je navdušila vse prisotne. Zato so povabili tudi Concordio za ponedeljek. V nadaljnji ne-slu/beni konkurenci bodo tekmovali 2. junija s splitskim Hajdukom, ki je želel igrati za Veliko noč, pa je Ilirija zaključila s Concordio. Skrb za naraščaj pa je narekovala iliri-janskim poglavarjem, da so preskrbeli za svoje malo senzacijo v obliki mednarodnega srečanja z najboljšimi avstrijskimi juniorji, z naraščajem Celovškega atletskega kluba. Tekmi bosta na Stadionu v ponedeljek ob 14.30. Vstopnina propagandna, zato podprite z obilnim posetom naše fante v borbi za prestiž Ljubljane, podprite pa tudi blagajno, ki ima ogromne režijske stroške. Kakor doznavamo, se obeta tudi Mošča-nom senzacija v obliki mednarodne tekme KAC : Mladika n» veliko nedeljo. Dogodki v drugem razredu Tretje kolo ljubljanskega drugega razreda je peišlo zaradi zasneženih igrišč pred desetimi dnevi teden dni po prvotno določenem sporedu na vrsto. Bilo je kompletno zasedeno in je dalo naslednje rezultate: Mladika—Sloga 1 : 5, Grafika—Slovan 4 : 1, Mars—Jadran 4 : 0, Svoboda—Slavija 4 : 0, Korotan—Reka 1 : 7. Ti rezultati so nemalo vplivali na položaj v tablici, nekateri so se tudi presenetljivo zasukali. Ni čuda potem, če se konkurenca v drugem razredu razvija od nedelje do nedelje v bolj napeto in zanimivo borbo, ki postaja že velika konkurenca tako zva-nim »krepkejšim« prireditvam. Od petih srečanj sta dve končali z več ali manj pričakovanima rezultatoma. Za Sšogo ni Mladika pomenjala velikega problema, z dvema točkama in s primernim količnikom se še vedno nahaja na prvem mestu. Vendar so tudi drugi konkurenti za prvo mesto besno na delu in tako se Sloga nikakor ne more odcepiti od drugih. Tudi Skviji se niso prisojale šanse, da bi resno udarila po Svobodi. Tako je Svoboda zopet spravila sigurno dve točki na varno in je že našla priključek h »gornji hiši«; nahaja se tik za Korotanom. ki je jeseni igral pomembnejšo vlogo kot si jo kuje sedaj spomladi. fciogodek dneva je bila bitka Mars—Jadran. Jeseni je ostala z 1 : 1 neodločena, tokrat so Marsovci spraš;i Trnovčane kar s 4 : 0. Jatmnovci so si i tem ponovim porazom temeljito pokvarili svoje aspira-cije na prvo mesto, tako da z razliko šestih točk že menda ne prihajajo več resno v poštev. Pač pa se Marsovci zopet rijejo v ospredje, s katerega so v zadnjem kolu jesenskega prvenstva tako nepričakovano zdrknili navzdol. Grafika je Slovanu tudi pregnala nekaj ambicij za prvo mesto, na katero je resno reflektiral koncem jesenske sezone. Vrgla ga je s tretjega na peto mesto, sama pa se povzpela na četrto. S tem je prerivanje takoj za vrhom tabele postalo kaj ogorčeno in ne samo vsaka pika, že vsak boljši ali slabši količnik lahko privede do sprememb. Reka je bila v bitki s Korotanom vnaprej favorit. Preseneča pa izdatna zmaga. Vičani so se od jeseni temeljito popravili na mah so postali najnevarnejši aspirant za prvo mesto v tablici. Korotan je sedaj spomladi bolj slabe sreče in mu preti nevarnost, da ga bo Svoboda prehitela. Za velikonočne praznike drugi razred počiva. Na pirhe bodo torej šli fantje * drugega razreda po tem vrstnem redu: Sloga Reka Mars Grafika Slovan Jadran Korotan Svoboda Mladika Slavija 12 12 11 12 12 12 12 12 11 12 9 9 7 6 6 6 4 4 1 1 1 0 1 3 3 1 2 r 7 0 10 0 11 39 : 17 41 : 18 40 : 10 41 : 19 36 : 19 31 : 22 22:33 27 :36 11 :53 10:71 19 18 15 15 15 13 10 9 2 2 Bertoncelj Stanko, Starec in Slamič. Toda klub je skrbel za dobro nadomestilo. V nedeljo bomo videli pri delu nekaj mladih moči. Prav gotovo bodo dali z ostalimi vse iz sebe za zmago Ljubljane, svojega kluba Ako bodo fantje zaigrali tako srčno, efektno, neuklonjeno kot so v Ljubljani proti BASKu, uspeh ne more izosta-ti. To želi od Vas športna Ljubljana, Vaša športna čast in reputacija In ker pričakujemo. da boste ponovili igro od 7. aprila t. L, zato vemo. da bo tekma zanimiva, napeta, izredna. Za tako igro in za zmage vam bo publika hvaležna. Na svidenje torej, ligaši, v nedeljo! Nedeljo po Veliki noči se obrat začenja znova, o njem bomo pa še pravočasno kamero povedali. Službene objave LNP Seja u. o. 17. aprila 1935.) Upravni odbor LNP želi vsem svojim odborom in klubom veselo Alelujo! Odobri se sklep predsedstva LNP od 15 t m., da se termin 22. t. m., t j. velikonočni ponedeljek izrabi za podsavezni dan v Ljubljani. Gornji sklep se ie storil zaradi tega ker ni niti eden voailnth ljubljanskih klubov do 15. t. m. javil zasedbe tega termina „._ , Ker LNP še ni prejel od ZNP. oanosno Concordie pozitivnega odgovora. se za podsavezni dan. t. j. za 2l. t. m. določi prodam: ob 14.30 Hermes : reprezentanca II "razreda Ljubljane, ob 16. Primorje • Ilirija Klubi Primorje. Ilirija in Hermes morajo nastopiti ta dan z postavo, ki jim je na raznotero Pot™h in drugih eventuelnih stroškov LNP ne bo prevzel Drese za reprezentanco da na razpolago SK Jadran, vso ostalo, opremo (hlačke bele!) prineso igralo sami. Repre- zentanco sestavil podsavezni kapetan z eventuelnimi drugimi navodili in odredbami. Igralci II. ljubljanskih klubov, ki so v smislu pravil pravočasno prijavili gostovanja izven Ljubljane ,ne pridejo v poštev pri sestavi reprezentance. Službujoča odbornika v ponedeljek: za blaga mo g. Jugovc, za rediteljstvo g. Ka-čar. Primorje mora postaviti 5 rediteljev, Ilirija. Hermes. Slovan, Reka, Mars pa po dva. Nastop rediteljske službe ob 14. Obe tekmi se vršita na igrišču PrimoTja. (Ostali sklepi slede). Tajnik II. (Seja p. o. dne 17. aprila 1935.) Navzoči gg. Kuret, Novak, Jugovec, Jančar, Sušnik, Skuhala. Salomon. Določita se prvenstveni tekmi- v nedeljo 21. aprila v Ljubljani igrišče Primorja ob 16. Primorje : Concordia, Zagreb. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Pe-trič, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje mora postaviti deset rediteljev. V ponedeljek na Jesenicah igrišče Bratstva ob 15. Bratstvo : Sora. Službujoči odbornik g. Langus, Bratstvo mora postaviti osem rediteljev. Odobrijo se prijateljske tekme: Korotan, Kranj : Svoboda, Ljubljana in Korotan : Bratstvo, obe 21. aprila v Kranju, Korotan Kranj : Sloga, Ljubljana, I. in II. moštvo, obe 22. aprila v Kranju, Trbovlje : Domžale 22. aprila v Trbovljah, Disk : Grafika 22. aprila v Domžalah, Železničar : Bevvegung, Gosting, Graz 21. aprila v Mariboru. (Prijava se odstopi JNS). Laško : Hrastnik 22. aprila v Laškem, Cel j j; : Jugoslavija, Zagreb 21. aprila v Celju, Athletik SK : Viktorija, Zagreb 21. in 22. aprila v Celju, Ilirija, jun. : KAC, Celovec, jun. 21. in 22. aprila v Ljubljani, toda odigranje tekem se dovoli samo dopoldne. Amater : Sparta, Zagreb. 21. aprila v Trbovljah Retje : Grafika 22. aprila v Trbovljah. Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem 14. aprila: Gradjanski SK Cakovec : Varaž-dinski SK v Čakovcu, Dobrna : Rudar v Hrastniku. (Seja s. o. 18. aprila 1935.) Delegirajo se za tekme 21. aprila: v Ljubljani, igrišče Primorja ob 16. Primorje : Concordia stranska sodnika Ehrlich in Joksič, predtekma Kos Emil; igrišče Ilirije, dopoldne, Ilirija jun. : KAC jun. Mrdjen; v Kranju Korotan : Svoboda in Grafika : Korotan Zupan za obe tekmi. V ponedeljek 22. aprila: v Ljubljani, igrišče Ilirije, dopoldne, Ilirija jun. : KAC jun. Macoratti; igrišče Primorja ob 16. Primorje : Ilirija Jordan, predtekma Hermes : reprez. II. raz. Šetina; v Trbovljah, igrišče Trbovlja, Trbovlje : Domžale Krh-likar; v Domžalah Disk : Grafika Flis; na Jesenicah Bratstvo : Sora Ehrlich. Delegirani sodniki naj se glede časa ravnajo po službenih objavah LNP oziroma klubov. S. O. pri O. O. Maribor se obvešča, da se bivši ss. g. Jančič ni prijavil. Poverjenika v Celju in Mariboru prejmeta po povzetju pravila igre in prijavnice za sodniške kandidate, prva po 12, druge po 2 Din komad. Vsak prijavljeni kandidat mora popolniti prijavnico, kateri je priložiti nravstveno spričevalo Opozarjajo se sodniški kandidati, da bo poslednji tečaj pred izpiti v torek 23. tega meseca ob 19.30 v salonu pri Levu Ramovš, tajnik. Velikonočni nogometni spored v Celju. O praznikih bo gostovalo v Celju prvorazredno moštvo SK Jugoslavije iz Zagreba, ki je lani v prijateljski tekmi s SK Celjem zmagalo v razmerju 3 : 2. SK Jugoslavija v Zagrebu je pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla. Na velikonočno nedeljo ob 16. bodo gostje igrali na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Celjem, na velikonočni ponedeljek ob 16. pa istotam s SK Atletiki. Obe tekmi bosta gotovo zelo zanimivi in živahni. Za Veliko noč je podjetni SK Amater pripravil trboveljski športni javnosti zanimiv dogodek s povabilom enajstorice SK Sparte iz Zagreba, ki zavzema v zagrebškem nogometnem podsavezu prvo mesto in uživa velik ugled po vsej državi. Zagrebčani so vsako leto gostje v Trbovljah in vsakokrat samo potrde stare Bimpatije trboveljske sportne publike do njihove lepe nogometne igre. Takšna gostovanja pa so zvezana z velikimi finančnimi žrtvami in zato naprošamo vse ljubitelje nogometa, da obiščejo tekmo in prireditev gmotno podpro. V predtekmi nastopi rezerva Amater : Retje, tekma pa se prične ob 16. na igrišču Amaterja. Sodil bo g. Arhar iz Zagorja. ASK Primorje (centralni odbor) obvešča članstvo in simpatizerje kluba, da je na pobudo nekaterih članov izdelal spomenico, ki se bo izročila merodajnim faktorjem. Apeliramo na članstvo in simpatizerje ,da v nedeljo podpišejo spomenico in tako podnrejo odlične športnike naša člana brata Bertonclia v borbi za njuno eksistenco. Podpisne pole se nahajajo v posebnem paviljonu tik ob vhodu na igrišče . ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija). Danes ob 20. sestanek vseh igračev pri Kočarju zaradi tekem za praznike. I. moštvo igra v ponedeljek z reprezentanco II razreda Smučarski klub Ljubljana. Zaradi velikega števila prijavljenih je tečaj v smučarskih skokih na Pokljuki razdeljen na dva dela po 5 dni. I tečaj: od 18. do Z1 t. m. Sprejeti so: Šneiter Fran in Erik Ma lis, Trpin. Kune, Svetina, Lampret. Flor- jančdč, Papler, Gorjanc, Grobelnik in 2ivc. II tečaj: od 24. do 28. t, m, Sprejeti so: Zaje Jože in Albin, Poljšak, Gregorač, Vledvešček, Levart, Jeločmk, Vrtačnik, O solin in Gajšek iz Maribora. Opozarjamo vse one, ki so se prijavili se poleg navedenih, da jih vodi klub v evidenci in da bo-bo ' prvenstveno upoštevani začetkom prihodnje sezone. S temi brezplačnimi tečaji za začetnike v smučarskih skokih bo klub še v širši meri nadaljeval. I. tečaj se vrši pod vodstvom g. Baeblerja. Vsak tečaj bo zaključen z izbirnim tekmovanjem. SK Svoboda. Danes ob 19. obvezen članski sestanek. Vsi igralci I .in II. moštva gotovo zaradi velikonočnih gostovanj v Hrastniku in Kranju. Po sestanku seja odbora. Smuka — odlična! S Korošice, z Okrešlja, z Golti nad Mozirjem prihajajo poročila o odličnih snežnih razmerah. Smučarji in smučarke, izkoristite svoj prosti čas posebno o praznikih, da pohitite na čarobne snežne poljane, da se navžijete višinskega solnca in planinskih lepot. Zavetišče in dobro oskrbo Vam nudijo že odprte in popolnoma oskrbovane planinske postojanke: na Korošici Kocbekov dom, na Okrešlju Frischaufov dom, na Golteh Mozirska koča. Na Okrešlju bo na velikonočni ponedeljek visokoalpinska smuška tekma. Isti dan se otvori na Korošici stalen smuški tečaj pod vodstvom savezaiega smuškega učitelja Prijaviti se je treba na Korošici. Kofce, 18. aprila. Snega dosti za smuko. Izgledi prav dobri. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2- stanje barometra. S-temperaturo, 4. relativno vlago v odetot-fcih, B. amer ln brzine vetra. 6. oblačnost 0—10, 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomen Uo najvišjo, druge najnižjo temperaturo- 18. aprila Ljubljana 7, 749.6. 5.6, 88, 0, 10, dež, 28.8; Maribor 7, 749.4, 4.0, 90, NW2, 10, dež, 29.0 Zagreb 7, 748.8, 9 0, 80, NE1, 8, dež, 15.0; Beograd 7, 751.2, 10.0, 60, SSE3, 5, dež, 2.0 Sarajevo 7, 751.8, 7.0, 80, 0, 6, dež, 8.0; Skoplje 7, 754.7, 13.0, 50, Wl, 4, —, —; Kumbor 7, 754.2, 13.0, 70, W9, 8, dež, 29.0; Split 7, 751.0, 11.0, 80, SW5, 7, dež, 22.0; Rab 7, 749.4, 5.0. 90, S6, 10, dež, 15.0; Rog. Slatina 7, —, 6.0, 9<5, SW2, 10, dež, 26.0. Temperatura: Ljubljana 8.0, 5.0; Maribor 13.0, 4.0; Zagreb 16.0, 8.0; Beograd IS.0, 8.0, Sarajevo 18.0, 3.0; Skoplje 17.0, 6.0; Kumbor 18.0, 9.0; Split 14.0, 7.0; Rab 14.0, 4.0; Rogaška Slatina 14.0, 6.0. SENZACIONALNA IZPREMEMBA V foODI PUDRA Iz Pariza prihaja skrivnost novega „mat" pudra Elegantne Francozinje so kreirale novo modo, ko so našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Kino Radio predvaja na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 3. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Eskimo«. Dodatki običajni. Sledi: »Ljubimkanje«. * GORENJI LOGATEC. V nedeljo nas je obiskal g. dr. Stanko Jug iz Ljubljane z zanimivim predavanjem »Današnja Evropa«, ki je navzlic slabemu vremenu privabilo v Sokolski dom lepo število poslušalcev. Predavatelja je predstavil občinstvu g. notar Mrevlje. G. dr. Jug je podal verno sliko današnjega mednarodnega stanja, ambicij posameznih velesil in očitnih in tajnih sil, ki so na delu, da svet ne more priti do toliko potrebnega miru. Poslušalci so sledili pestro podanim izvajanjem z veliko pozornostjo in nagradili ob koncu predavatelja s prisrčnim aplavzom. G. notar Mrevlje pa je izrazil željo, da bi prišel predavatelj še kdaj tja in ga naprosil, da bi za ono predavanje proučil zadeve in razmere, ki leže logaškemu srezu kot obmejnemu srezu neposredno pri srcu. Radio Petek, 19. aprila. LJUBLJANA 19: Zbor boeoslovcev poje Jeremijeve žalostinke. — 19.30: Waener: Odlomki iz Parsifala na ploščah. — 20: Prenos iz Prage: Stabat Mater. — 22: Cas. po-rociln. BEOGRAD 16.20: Havdn — Sedem bpse-di. — 20: Prenos iz Prage. _ 23: Odlomki iz Parsifala na ploščah. - ZAGREB 20: Prenos iz Prage. — PRAGA 20: Dvorakov oratorij >Stabat Matere. _ BRNO 20: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Komorna glasba. — 20: Koncert nabožne gla«be. — 22.30: Cerkvene pesmi. — DUNAJ 17: Haydnov oratorij >Sedem besedic. — 19.30: Dvorak: ,Stabat Mater«. _ 20.30: Tirolska velikonočna igra. _ 22.30: Koralni spevi velikega tedna. — BERLIN 19.30: Bachov Matejev pasion (prenos iz Leipziga). — STUTTGART 19.30: Program kakor v Berlinu. — 22.30: Ljubezen, elasba in smrt Joh. Seb. Bacha _ KGNIGSBERG 19.30: Program kakor v Berlinu. — RIM 17.05: Slušna igra. — 20.10: Plošče. — 20.30: Prenos Matejevega pasiona iz Leipziga. Kali so naše tkanine po Din I!'- lo 120'-? Mnogi bodo enostavno rekli: to ni — štof.' Gotovo bodo to rekli oni, ki mislijo, da štof, ki ce stane Din 300.—, sploh ni tkanina. Toda kaj je na stvari? Moda je brezobzirna in prinaSa dostikrat vzorce, Id postanejo v kratkem času zopet nemoderni. Razumljivo je, da tovarne, ki jim je moda reguiativ, trpe velike škode. Zato poskušajo, da stavijo v promet take tkanine po najnižji ceni. Isti slučaj je tudi pri nas. Poedinl vzorci so izgubili svojo popularnost. Zato smo Jim določili ceno izpod nabavne cene. Sicer pa so vse te naše tkanine po Din 80.— do Din 120.— kvalitativno na popolni višini in izdelane iz najboljših surovin, kakor vsi ostali naši proizvodi. Za one, ki jim ni glavno moda, pač pa solidnost kvalitete, predstavljajo te naše tkanine odlično možnost cenenega nakupa. Cena za meter od Din 80.— do Din 120.—. Tkanine za vsak žep in vsak okus VLADA TEOKAROVIč I KOMP. Tovarna v Paračinu, prodajalne ▼ vseh večjih mesta Jugoslavije. Strti v brezmejni bolesti sporočamo prijateljem in znancem, da je umrl v vojni bolnici v Beogradu naš nad vse ljubljeni sin, brat. nečak in bratranec Ivan Fincinger redov-avtomobilist avtošole ministrstva vojne tn mornarice po kratki in težki bolezni dne 16. aprila 1935. šklendrovo—Zagorje, dne 17. aprila 1935. Rodbina Fincingerjeva. 3715 Skrivnost je v tem, da se po novem načinu izdelave najfinejši puder trikrat pre-»eje »kozi svileno sito in zmeša z dvojno peno smetane. Ta novi način izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne ko*e Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Če uporabljate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje lica videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša ▼ veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon. ker oo, pri vseh velikih stroških pri izdelavi, ni dražji- uspehov ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega ljubljenega sinka, oziroma brata ANTONA dijaka VI. razreda državne realne gimnazije v Celju izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Flajsu za njegov požrtvovalni trud, rešiti njegovo mlado življenje, čč. duhovščini, g. prof. Kovačiču za zadnje tolažilo in g. dr. Han-želiču za ganljiv govor ob grobu, cenjenemu profesorskemu zboru za veliko udeležbo na njegovi zadnji poti, šolski mladini 5n pevcem za v srce segajoče žalostinke, njegovima tovarišema, g. Savelliju in g. Zdolšku za lepe poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Celje, dne 19. aprila 1935. Žalujoča rodbina Oražem. Kruta usoda nam je ugrabila dne 17. aprila t. L našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda soma Franca hišnega posestnika K večnemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 19. aprila, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ljubljanska cesta 13, na okoliško pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto 20. t. m. zjutraj v cerkvi sv. Danijela v Celin Celje, dne 18. aprila 1935 Globoko žalujoča žena, hčerke in ostalo sorodstvo. 3728 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predragega brata in svaka, gospoda Andreja Boncona tovarnarja stolov in posestnika kakor za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 18. aprila 1935. žalujoči 3725 R. L. Stevenson: 11 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Cez dva dni ali kaj je prišel njen brat, master Ronald, in to sam. Ker na mladega človeka še nisem imel vpliva, sem odložil svoj načrt, dokler se mu ne prikupim in ne priklenem njegovega zanimanja. Videti je bilo, da je v hudi zadregi, in ko 6e mi je približal, je bil njegov obraz podoben obrazu mladega vojaka, ki stoji prvič v ognju. Odložil sem svojo rezbarijo in ga kar moči obšestno pozdravil, meneč, da mu bo to prijetno, in ko je slej ko prej molčal, sem poizkusil srečo s takimi zgodbami o svojih vojnih pohodih, da se jih niti moj ubogi Goguelat ne bi bil upal podpisati. Ronald se je vidno otajal in mi nazadnje z rdečico na obrazu povedal, da se tudi sam poteza za častniško mesto. >Hm,< sem dejal, >britski vojaki so bili na Španskem krasna vojska. Mlad gentleraan, ki ima dušo na pravem mestu, sme biti ponosen, da lahko stopi mednje.« 2>Vem,« je rekel, 2>zato mi gre tudi samo še to po glavi; sram me je, da lenarim doma in se ubijam s tem neumnim učenjem, med tem ko so moji vrstniki na vojni. Kaj ne, da svet ne premore čet, ki bi bile tako dobre kakor naše?« j-Hm,« sem odvrnil, »nekaj moram že reči; na umikih se nič kaj ne odlikujejo. Da, iz svoje izkušnje vem — umik jim ne prija.« narodni značaj je menda res tak,« je 6 ponosnim obrazom rekel ubogi fant. Malo je manjkalo, da mu nisem povedal, kolikokrat sem bil priča, ko je njegov »narodni značaj« jemal podplate pod pazduho, a na srečo sem se le udržal in nisem bleknil teh nespametnih besed. Vse ostalo popoldne sem ga pital z zgodbami o britskem junaštvu in velikodušju, in precej dobro se spominjam, da sem si jih kar sproti izmišljal. >Zelo me presenečate,« je rekel nazadnje. »Ljudje zmerom trdijo, da Francozi niso odkritosrčni. Meni se pa zdi vaša odkritosrčnost tolikšna, da jo kar občudujem. In zelo hvaležen sem vam za vašo dobroto do mene, ki sem še tako mlad,« je z zardelim obrazom končal in mi pomolil roko. >Upam, da se kmalu vidiva?« sem vprašal. »Oh, seveda! Prav kmalu! Da _ to vam moram povedati; nisem maral, da bi šla Flora — miss Gilchristova, sem hotel reči — danes z menoj. Hotel sem vas najprej sa.m bliže spoznati. Upam, da niste užaljeni — saj veste_proti tujcem je treba previdnosti.« Pohvalil sem njegovo skrb, na kar se je poslovil in me zapustil polnega protislovnih čuvstev in nekaj osramočenega, ker sem se bil igral s toli lahkovernim človekom, nekaj pa besnega, ker sem bil prisiljen, nasuti angleški ničemurnosti toliko kadila; a vendar sem bil v dnu duše ves blažen ob misli, da sem si pridobil prijateljstvo Florinega brata. Kakor sem pričakoval, sta se brat in sestra že drugi dan vrnila. Ko sem jima stopil naproti, sem tako izvrstno jadral med ponosom, ki je dovoljen vojaku, in ponižno skrbjo, kakršna se spodobi ujetniku, da sem moral biti res vreden slikarskega čopiča. Odkrito priznam, da je bilo v vsem tem mnogo komedije, a kakor hitro mi je pogled obstal na Florinem temnem obrazu in njenih zgovornih očeh, mi je kri vroče planila v lice — in to je bilo nepotvorjena naravnost. »Dolgo sem premišljeval,« 6em rekel; »oba sta bila tako dobra do mene ujetnika, da sem ugibal, kako bi vama mogel pokezati svojo hvaležnost. Morda je prilika dokaj čudna za razodetje, a resnica je, da ni med mojimi tovariši niti enega, ki bi me poznal po imenu in naslovu. Imenujejo me kar kratko .Champdivers' — z imenom, ki imam sicer tudi pravico do njega, a vendar ne s tistim, ki bi ga prav za prav moral nositi in ki ga moram — čeprav šele nekaj časa — skrivati kakor kako krivico. Gospodična Flora, dovolite, da vam predstavim vikonta Annea de Kerouala de Saint-Yvesa.« »Saj sem vedel,« je vzkliknil deček, »saj sem vedel, da je plemič!« »Obšlo me je, kakor da bi govorile Florine oči isto, samo da še bolj prepričevalno. Ves čas tega razgovora jih je upirala v tla in samo enkrat mi je za kratko sekundo podarila pogled, poln sladke resnobe. »Verjemita mi, prijatelja, zelo mučno mi je, da moram takole stati pred vama, premagan, ujetnik na trdnjavi; a vendar bi hotel, da bi me bolje spoznala. Čez mnogo, mnogo časa bomo mogoče kedaj slišali drug o drugem — midva z gospodom Gilchristom nemara na bojišču aii v sovražnih taborih — in takrat bi bilo vendarle žalostno, če ne bi spoznali drug drugega po imenih.« Oba sta bila ganjena in sta mi neutegoma jela ponujati vse mogoče usluge; hotela sta mi posojati knjige, mi prinesti tobaka, če ga potrebujem, in druge podobne reči. »Draga prijatelja,« sem rekel, »dovolita, da vaju tako imenujem, ki toliko sto milj na okoli nimam dragih prijateljev — morda se vama bom zdel muhast in sentimentalen, in kaj lahko, da je res tako; vendar, je usluga, ki bi vaju mimo vseh drugih prosil zanjo. Kakor vidita, živim v kletki, na tej skali sredi vašega inesta. Prostosti imam sicer le malo, a vendar mi sega pogled čez tisoč in tisoč streh in čez več ko trideset milj zemlje in morja. In vse to mi je sovražno! Pod vsemi temi strehami živijo samo ne-prijatelji; kjerkoli vidim, da se dviga iz hiše dim, si moram reči: tamle sedi nekdo pred ognjem v kaminu in ves vesel prebira novice o naši nesreči. Pokažite mi, prosim, svoj dom. pa bodi samo dimnik, ali, če tega ni videti, vsaj tisti konec mesta, kjer stoji vajina hiša! Ko bom potem gledal okoli sebe, si bom lahko rekel: ,Tamle stoji hiša, kjer ne mislijo nate popolnoma neprijazno'.« Flora je nekaj trenutkov molčala. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« <• _______. _«. odgovor, priložite DIM 3*' v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana« Hitite po čevlje! Hitite po čevlje S Izrabite ugodno priliko in si nabavite izvrstne ARA čevlje po 20 do 30 odstotkov znižanih cenah Pohitite dokler še traja zaloga! Prodajalne: „Jara" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20 MARIBOR, Gosposka ulica štev 18, pri firmi Martine ZAGREB, Ilica štev. 60 I Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali (lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Dobrega inštruktorja v matematiki in francoščini. radi male mature, Učem za takoj proti stanovanju i. dr. D. Lunder, Ljubljana, Posavskega 9. '76C6-4 Sluf.beišp Beseda 50 para, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Dio. Slovenka stara i? let , s kmetijsko šolo, marljiva in poštena, išče s lo. -majem službo k eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7563-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kontoristinjo zmožno slovenske in nemške korespondence, samostojnega knjigovodstva ln verzirano v davčnih zadevah, starejšo, sprejmem — event. takoj. Stanovanje tn hrana v hiši. plača po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo starosti in zadnje službe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva, dobra moč«. 7437-1 Frizerko hitro ondulerko, tndi začetnico sprejme salon Jurman, Miklošičeva c. 18 7681-1 Šoferja samskega, s 5000—10.000 Din gotovine sprejmem takoj kot tihega družabnika. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samski«. 7613-1 2 natakarici pošteno, pridno ln čisto plačilno, kakor tudi drugo moč, i znanjem nemškega in hrvaškega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko na hotel »Lika«, Gospič. 7034-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro al) dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Fotoaparat 6% X 9, V o t g 11 & n d e r »Avus«, optika Skopar 4.5 samoprožilni Compur za-klop — kakor tudi povečalni aparat ter kompleten pribor ta amaterska dela, dobro ohranjeno proda Svet L, Šoštanj. 7555-6 Velikonočna darila po najnižjih eeoah. najboljše kakovosti, priporoča cenjenemu občinstvo trrdka F. M. Schmitt L, — ..una, Pred škofijo 2 — Llngarjeva ulica (t 4. Nizke cene in solidna po-Btrežbal — Pridite sigurno! 133 G. Th Rotman: Brata Smuka Športne suknjiče prima & 98 Din, pnmparce, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Pn-skerjn, Ljubljana. Sv. Petra e. 1-4 31-« masam Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahek tovorni avto ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7567-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, 100 kg težko, novejše tipe, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7&40-10 Beseda f Din, davek 2 Din. ta iifro aH dajanje oaslova 5 Dia. NajmarjSl znesek 17 Din. Več stavbnih parcel v krasni legi, pod ugodnimi pogoji prodam. Vodovod in elektrika. Pojasnila daje Andrej Kregar, St Vid št. 59. 6670-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din. u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trgovski lokal v najprometnejšl ulici centra Ljubljane, pripraven za damski frizerski salon, za trgovino aH drugo obrt oddam z majem proti nizki najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7929-19 Trgovski lokal ▼ »Pegleznu« n« Poljanski eeeti št. 1 takoj oddam. — Poizve se pri hišniku. 7442-19 Dobila je namreč hudo hripo, in razen tega so se ji nemarno razboleli zobje... Da, to je bilo narobe, zakaj zdaj sta morala Peter in Izidor sama gospodinjiti, že prvo jutro sta se sprla, kateri naj vstane in odklene vrata, da bo mogel mlekar v hišo. Ne ta ne oni se r»i hotel izkobacati iz postelje, Beseda 1 Din, davek 2 Tin, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilno knjižico Kmetske posojiln. v Ljubljani s cca. 70.000 Din, zamenjam za knjižico Mestne hrainilnice ali Kreditne banke, event. isto odstopim proti gotovini. Ponudbe na poštni predal št. 150 — Portokava — Ljubljana. 7623/a Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! Na novo so došla prvovrstna šibeniška vina, katera nudim svojim cenjenim odjemalcem za velikonočne praznike čez ulico po sledečih cenah: črni Kuč po Din 8 liter. Opolo po Din 8 liter, belo po Din 8 liter, Prošek po Din 24 L, Mareskino po Din 32 liter, žganje po 26 in pristno olivno olje po Din 16 liter Se priporoča restavracija Lloyd. 74S7-18 JJ 4 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dalaoje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dia V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Amortizacijsko, Bližnja periferija, Cez dan odsotna. Doktor posestnik. Diskret nost 1905. Delovodja. Duševni inteligent. Edinost. Fiksnm in provizija. G. L. 46. Gostilna. Garco niere. Hiša, Henrika Vil-sentouer. Izprememba, In teligentna, Konzorcij, Lilija, Motorno kolo, Mija Cemda, Mlada šivilja, Novo življenje 32, Navedba cene, Najvišja cena, Prijatelj prirode, Primerno, Prikupljiva, Pomlad, Prosto stanovanje, Pekarna, Perica, Pletenine, Prijeten dom, Prvovrstna, Prosto stanovanje. Proti gotovini Prvovrstna vknjižba, Redka prilika 100 odst., Resno, Renessaince, Resen kupec,, Stanovanje, Sladoled, Samo stalno, Sobarica, Sirota, Stanovanje maj Skrbna in dobra, T. B., Takoj lokal, Trgovec 30i Tržič - Ljubljana. Učiteljica 1'da.na prijateljica, Uradnik 30, V Ljubljani 264, Vložna knjižica. Vino poceni, Vestna, Vljuden, Zastopnik, Zanesljiva moč 100, Za prevažanje mleka Za 1. maj, Znideršičevi panji, 5000. Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 20 Din. Ženitvena posredovanja boljših slojev izvršuje najuspešneje, razpošilja navodila in prospekte proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah diskretno: »Rezor«. Zagreb. Pošta 3. Ima veliko izbiro odličnih partij obeh spolov. 7550-35 Vdova iz boljših krogov, želi poročiti " le boljšega. 4&—55 let starega gospoda, večjega trgovca. posestnika ali višjega aktivnega državnega uradnika. Je izvrstna gospodinja. Iskati tem potom znanstva so me prisilile rodbinske razmere. Resne ponudbe pod »Diskrecija 9« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 7530-35 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir dobro ohranjen, znamke P. Proskowetz, Dunaj — proda Franjo Mahorič, Poljčane. 7614-36 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Parno lokomobilo 70—100 ks, polstabilno, v dobrem stanju kupim takoj Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov: Brača Grgurii, Mrkopalj, Gorski kotar. 7479-29 Parno lokomobilo polstabilno, od 70—80 HP kupimo, a prodamo parno lokomobilo 35—40 HP, popolnoma v dobrem stanju Na ogled v pogonu. Ponudbe na naslov: Gjurič i Stankovič, Dobrljin, Vrba ska banovina. 75411-29 7 Fotografski atelje s popolnim inventarjem zelo ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 7068-30 Higijensko kemijska tovarna v Zagrebu (manjša), ki izdeluje dnevno zahtevane in konzumirane »množin ske predmete«, prvovrstno vpeljana, rentabilna, lu-krativna, kompletna, zelo ugodno naprodaj. Prodaja cele proizvodnje, ki se da znatno povečati, trajno zasigurana. Informacije daje in prodaja: Poslov niea Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 7549-30 Fotografski atelje s vsem Inventarjem zelo ugn